PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE … · ocenuvaweto (vidi ja ramkata). Ova e, isto taka, vidlivo vo Standardite za ocenuvawe, kade {to tretiot princip e sledniov:

$Page 1: PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE … · ocenuvaweto (vidi ja ramkata). Ova e, isto taka, vidlivo vo Standardite za ocenuvawe, kade {to tretiot princip e sledniov:$
PRIMENA NA STANDARDITE

ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE

MATERIJALI ZA OBUKA 1

Obukata za unapreduvawe na ocenuvaweto se realizira vo sorabotka so

Makedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO)


PRIMENA NA STANDARDITE

ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE

MATERIJALI ZA OBUKA

1

Ovoj prira~nik e finansiran od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite, {to go sproveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo soMakedonskiot centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).

Prira~nikot go podgotvija:

d-r Tomas Xerard [el, Centar za istraùvawa vo obrazovanieto, Dablin, Republika Irska

d-r Damijan Pol Mar~an, Fakultet za nastavnici, Dablin, Republika Irska

m-r Kiro Poposki, konsultant za ocenuvawe vo osnovnoto obrazovanie

m-r Gorica Mickovska, rakovoditel na komponentata „Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite“

Prevod:Vladimir Mostrov

Lektura:Suzana Stojkovska

Grafi~ko ureduvawe:Biljana Mihajlovska

ASS-408-001-MAC (2)

Stavovite na avtorite iskaàni vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi.

CIP - Katalogizacija vo publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje

373.3.091.279.9(035)

PRIMENA na standardite za ocenuvawe na u~enicite: materijali za obuka . 1 / [prira~nikot go podgotvija Tomas Xerard [el... i dr.; prevod Vladimir Mostrov]. - Skopje: Makedonski centar za gra|ansko obrazovanie, 2008. - 158 str.: graf. prikazi;29 sm.

Fusnoti kon tekstot. - Bibliografija: str. 156-157

ISBN 978-608-4529-02-6

a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~niciCOBISS.MK-ID 75271178

3

Primena na standardite za ocenuvawe na u~enicite

VOVED 5

TEMA 1 OCENUVAWETO KAKO KOMPONENTA NA NASTAVNIOT PROCES 71.1. Celi 71.2. Klu~ni koncepti i vidovi ocenuvawa 71.3. Klu~nite karakteristiki na ocenuvaweto 14

TEMA 2 NASTAVNATA PROGRAMA KAKO OSNOVA NA OCENUVAWETO 212.1. Celi 212.2. Prou~uvawe na u~eweto 212.3 Povrzuvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite,

zada~ite (procesite) i rezultatite 26

TEMA 3 FORMATIVNO OCENUVAWE 313.1. Celi 313.2. Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto ocenuvawe

(ocenuvawe za u~ewe) 313.3. Osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe 333.4. Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe 35

TEMA 4 POVRATNA INFORMACIJA 374.1. Celi 374.2. Koga i za {to se dava FPI 384.3. Delotvornosta na FPI zavisi od na~inot na koj taa se dava 394.4. Poèlni karakteristiki na formativnata povratna informacija 404.5. Efektite od kvalitetnata formativna povratna informacija 42

TEMA 5 POSTAVUVAWE PRA[AWA 445.1. Celi 445.2. [to znaeme za pra{awata 445.3. Priodi vo izgotvuvaweto na pra{awata i davaweto odgovori 495.4. Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata na u~enicite 53

TEMA 6 ESEJSKI PRA[AWA 546.1. Celi 546.2. Op{to za pra{awata od esejski vid 546.3. Ocenuvawe i izgotvuvawe listi za bodirawe 596.4. Primena na listata za analiti~ko bodirawe 66

TEMA 7 SAMOOCENUVAWE I OCENUVAWE OD SOUÊNICITE 687.1. Celi 687.2. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe 687.3. Pove}e za vidovite na samoocenuvawe i nivnata opravdanost 70

TEMA 8 PORTFOLIO 738.1. Celi 738.2. [to se portfolijata? 738.3. Vidovi portfolija 748.4. Izgotvuvawe i koristewe na portfolijata 76

SODR@INA

4


TEMA 9 IZVEDBENI AKTIVNOSTI 809.1. Celi 809.2. Potreba od ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti 809.3. Definirawe na poimite 809.4. Izgotvuvawe zada~i za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt 819.5. Na~ini na ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti 849.6. Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto na usna

prezentacija 859.7. Prednosti i problemi vo ocenuvaweto na izvedbenite aktivnosti 88

TEMA 10 PROEKTI 8910.1. Celi 8910.2. Karakteristiki na proektite 8910.3. Priodi vo ocenuvaweto na proektite 92

PRILOZI 95Prilog 1.1. Standardi za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnoto

u~ili{te (nacrt) 97Prilog 2.1. Lista za procenka na celite na u~eweto 115Prilog 2.2. Lista na strategiite za ocenuvawe pri ocenuvawata od strana

na nastavnicite 116Prilog 3.1. Preporaki za rabotata na nastavnicite vo u~ilnica 117Prilog 4.1. Karakteristiki na povratnata informacija 118Prilog 5.1. Obrazec za beleèwe na naso~enite sledewa na pra{awata

od u~enikot 119Prilog 5.2. Strategii za pou~uvawe za efektiven dijalog 120Prilog 5.3. Samoocenuvawe na prethodnite znaewa za nekoja tema:

strategija ZSN 122Prilog 6.1. Lista za proverka na pi{uvaweto 124Prilog 6.2. Izrabotka na upatstva za pi{uvawe esei na opredelena

tema - nasoki 125Prilog 6.3. Vodi~ za bodirawe pri ocenuvaweto na pi{uvaweto vo vi{ite

oddelenija na osnovnite u~ili{ta vo Oregon 126Prilog 7.1. Dnevnik za u~ewe / Dnevnik za samoocenuvawe 128Prilog 7.2. Grafi~ki organajzeri za samoocenuvawe 130Prilog 8.1. Vidovi portfolija 132Prilog 8.2. Primer na naslovna stranica za podatoci za trudot

vo portfolioto 135Prilog 8.3. Primer na formular za samoanaliza i samovrednuvawe 136Prilog 8.4. Samovrednuvawe i samoanaliza na u~enicite 137Prilog 9.1. Samoevalvacijata i samoanalizata na u~enikot 138Prilog 9.2. Lista za bodirawe pri ocenuvawe na usna prezentacija 139Prilog 9.3. Lista za analiti~ko bodirawe pri vrednuvaweto na usna

prezentacija 140Prilog 9.4. Alternativna lista za bodirawe pri vrednuvaweto na usna

prezentacija 141Prilog 9.5. Primer na specifikacija na zada~a za pi{uvawe 142Prilog 9.6. Primer na zada~a za pi{uvawe 143Prilog 9.7. Primer na lista za proverka (za koristewe mikroskop) 144Prilog 9.8. Primer na lista za ocenuvawe na klu~na karakteristika 145Prilog 10.1. Proektna rabota - obrazec za proekten plan (za nastavnicite) 146Prilog 10.2. Obrazec za proekten plan (za u~enicite) 147Prilog 10.3. Obrazec za ocenuvawe grupen proekt 148Prilog 10.4. Obrazec na proekt na nastavnik po biologija vo 8 oddelenie 149

RE^NIK 150

PREPORAÂNA LITERATURA 156

VOVED

5

Podobruvawe na ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta vo Make-donija, kako potproekt na Proektot za osnovno obrazovanie na USAID, imaza cel da go unapredi postojniot sistem na u~ili{noto ocenuvawe za da gopodobri pou~uvaweto i u~eweto i da pridonese za optimalen individualennapredok na sekoj u~enik.

Podobruvaweto na ocenuvaweto vo u~ili{tata }e se postigne preku:

� vospostavuvawe standardi za ocenuvawe;

� obuka na nastavniot kadar;

� izgotvuvawe na potrebni stru~ni materijali;

� permanentna stru~na poddr{ka na u~ili{tata vo procesot na ocenu-vaweto;

� podigawe na svesta na stru~nata i po{irokata javnost za pridobiv-kite od kvalitetno ocenuvawe;

� povrzuvawe na u~ili{noto ocenuvawe so eksternite ocenuvawa.

Kako rezultat na aktivnostite vo potproektot }e se izgradi model na u~i-li{no ocenuvawe vo Republika Makedonija {to }e bide kompatibilen soocenuvaweto vo zemjite od EU.

MISIJA NA POTPROEKTOT

Poa|aj}i od ubeduvaweto deka nastavnikot e klu~en faktor za kvalitetotna nastavata, {to zna~i i za kvalitetot na ocenuvaweto, vo potproektotPodobruvawe na ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnite u~ili{ta klu~nauloga imaat aktivnostite za profesionalniot razvoj na nastavnicite. Dokrajot na proektot se planira site nastavnici vo Makedonija da se steknatso kompetencii za ocenuvawe soglasno Standardite za ocenuvawe {to se,isto taka, izgotveni vo ramkite na ovoj proekt. Ciklusot na obukite }e pri-donesat za toa.

Ovoj prira~nik e namenet za bazi~na obuka za primena na Standardite zaocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta i ima za cel da im pomogne na u~esnicitevo procesot na ocenuvaweto da go podobrat, prvenstveno, formativnoto oce-nuvawe i na toj na~in da pridonesuvaat za pokvalitetni i povisoki posti-gawa na u~enicite.

Vo nego se sodràni materijali od obukite za izgotvuvawe na standardi zaocenuvawe i za nivna primena {to gi vodea konsultantite od Irska, Xerard[el i Damijan Mar~an, kako i drugi materijali soodvetno na konceptot zabazi~na obuka za primena na Standardite za ocenuvawe. Materijalite gi

6


pokrivaat temite od prviot ciklus na bazi~nata obuka, no ne se zamena zanea. Tie treba da im dadat na u~esnicite na obukite u{te edno gledawe naoddelni pra{awa od oblasta na ocenuvaweto, ponekoga{ da im ponudatmo`ni instrumenti za ocenuvawe (glavno dadeni vo prilozite), a po~esto daim dadat po{iroko razbirawe na del od pra{awata povrzani so ocenuvawe-to na u~enicite vo u~ili{tata.

Se o~ekuva celite postaveni za sekoja od temite da se postignat preku u~es-tvoto vo obukite i prou~uvaweto na materijalite vo prira~nikov.

TEMA 1

7

OCENUVAWETO KAKO KOMPONENTA

NA NASTAVNIOT PROCES

� da se sogleda potrebata od po~ituvawe na osnovnite principi na ocenuvaweto;

� da se sogledaat zaemnite odnosi me|u ocenuvaweto, u~eweto i pou~uvaweto;

� da se osoznaat funkciite na ocenuvaweto;

� da se uvidi raznovidnosta na metodite na ocenuvawe;

� da se sogledaat razlikite me|u formativnoto i sumativnoto ocenuvawe.

1.1. CELI:

1.2.1. [to pretstavuva ocenuvaweto?

1.2. Klu~ni koncepti i vidovi ocenuvawa

Terminot ocenuvawe, vo svojata naj{iroka smisla, ozna~uva proces na so-birawe i interpretirawe informacii za u~eweto i postigawata na u~e-nicite koi{to se koristat za: (1) informirawe na u~enicite i na nivniteroditeli za napredokot vo sovladuvaweto na znaewata, sposobnostite i sta-vovite; (2) obezbeduvawe poddr{ka na nastavnicite za da ja modifikuvaatsvojata nastava; (3) informirawe na drugite nadle`ni strukturi koi{todonesuvaat odluki za obrazovnata politika {to se odnesuva na u~enicite(na primer, odlukite za napreduvaweto na u~enicite, odlukite za vklu~u-vaweto na u~enicite vo odredeni obrazovni programi i vidovi na prak-ti~ni aktivnosti). (Standardi za ocenuvawe na u~enicite vo osnovnotou~ili{te vo Republika Makedonija (Upatstvo za ocenuvawe na u~enici-te vo osnovnite u~ili{ta1))

1 Standardite pod naslov Upatstvo za ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta se usvoeni so odlukana Ministerot za obrazovanie i nauka, br.071581/1 od 21.02.2008 godina.

8


Vakvoto objasnuvawe na ocenuvaweto e naso~eno kon:

� obezbeduvaweto informacii za u~enicite i nivnite roditeli zanapredokot vo sovladuvaweto na znaewata, sposobnostite i stavo-vite;

� obezbeduvaweto poddr{ka na nastavnicite da ja modifikuvaat nas-tavata i obrazovnite programi za u~enicite;

� obezbeduvaweto informacii za drugite nadle`ni strukturi {todonesuvaat odluki za obrazovnata politika koja{to se odnesuva nau~enicite.

Vakvite celi na ocenuvaweto ukaùvaat na vrskata me|u nastavata, u~eweto iocenuvaweto (vidi ja ramkata).

Ova e, isto taka, vidlivo vo Standardite za ocenuvawe, kade {to tretiotprincip e sledniov:

Nastava

U~ewe Ocenuvawe

[TO PRETSTAVUVA OCENUVAWETO?

Ocenuvaweto e proces na obezbeduvawe informacii {to se koristat zadonesuvawe odluki za u~enicite, nastavnite planovi i programi i zaobrazovnata politika. (Nitko, 2004)

S¢ {to raboti u~enikot moè da se koristi vo ocenuvaweto. (Hein & Price,

1994)

Obi~no terminot ocenuvawe go koristime za da gi ozna~ime site onie ak-tivnosti {to gi prevzemaat nastavnicite - a i nivnite u~enici vo svoetosamoocenuvawe - a koi{to obezbeduvaat informacii {to }e se koristatpovratno za da se modifikuva nastavata i aktivnostite vo u~eweto. (Black

& Wiliam, 1998)

9


Za ocenuvaweto moàt da se dadat i dva dopolnitelni aspekti:

� Ocenuvaweto treba da bide seopfatno - toa treba da gi vklu~uvakognitivnite znaewa, no, isto taka, treba da gi zema predvid i emo-cionalnite i socijalnite dimenzii na u~eweto.

� Ocenuvaweto igra klu~na uloga vo sozdavaweto na klimata na ~asotbidej}i „site procesi se, vo osnova, socijalni procesi {to se slu-~uvaat vo op{testvenoto okruùvawe“ (Black & Wiliam, 1998). Zatoa,postapkite vo ocenuvaweto treba da bidat pravi~ni i transparent-ni (vidi gi Standardite za ocenuvawe).

Kone~no, slednive ~etiri pra{awa moàt da bidat korisni vo davawetopomo{ na nastavnicite za da dobijat pregled na ocenuvaweto (pra{awata sepostavuvaat od gledna to~ka na nastavnikot).

Ciklus na ocenuvaweto

Ocenuvaweto pretstavuva sostaven del na nastavniot

proces (na u~eweto i na nastavata).

� Postoi jasna vrska me|u celite i sodrìnata na nastavata i ocenu-vaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva).

� Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se povrzani iobezbeduvaat koherentnost vo nastavata.

� Od nastavnite celi i sodrìni zavisi {to }e se ocenuva. Od ishodi-te na ocenuvaweto zavisi kako }e se odviva nastavata i kon kakviceli }e se stremi.

Koi se obrazovnite celi i o~ekuvanite ishodi?

Dali celite sepostignati?

Kakvi sodrìni i strategii im se potrebni na u~enicite?

[to u~eniciteve}e znaat?

10


Ciklusot na ocenuvaweto se sostoi od slednovo:

� Kade Vie se obiduvate da stignete? Koi se obrazovnite celi i o~eku-vanite ishodi? (Odredete gi i soop{tete gi obrazovnite celi i isho-dite od u~eweto.)

� Kade ste Vie sega? (Ocenete go ili pomognete mu na u~enikot samiotda gi oceni tekovnite nivoa na razbiraweto.)

� Kako Vie moète da stignete tamu? (Pomognete mu n au~enikot sostrategiite i so negovite sposobnosti da ja postigne celta.)

� Dali celite se postignati? (Proverete so izvesna kombinacija naformativnoto i sumativnoto ocenuvawe.)

1.2.2. Formativno ocenuvawe

Formativnoto ocenuvawe bara da se intervenira vo tekot na obrazovniotproces, da se sobiraat informacii koi{to se koristat za da se naso~uvaatpou~uvaweto {to sledi i u~eweto.

� Informaciite od formativnoto ocenuvawe moàt da se koristat zada se dobijat povratni informacii (da mu kaàt na nastavnikot ina u~enikot kolku dobro ne{to e nau~eno) i da pottiknuvaat nata-mo{ni aktivnosti (da se vospostavuvaat planovi za idnoto u~ewe,da se postavuvaat poedine~ni i grupni obrazovni celi itn.).

� Formativnoto ocenuvawe e strukturirano - na u~enicite im se davapoddr{ka vo prou~uvaweto na ideite (na primer, preku pra{awata{to im se postavuvaat) - {to, pak, od svoja strana, moè da dadeinformacii za ocenuvaweto.

� Formativnoto ocenuvawe moè, no ne mora da bide planirano.Izvesni informacii }e proizlezat vo tekot na nastavata i u~ewetoi bez planirawe.

� Povratnite informacii treba da se davaat neposredno, a ne zadoc-neto - ova e va`no bidej}i „u~enicite imaat najgolema korist odbrzite povratni informacii“. (Black &Wiliam, 1998)

[TO E FORMATIVNO OCENUVAWE?

Site onie aktivnosti {to se prezemaat od nastavnicite i od nivniteu~enici i {to obezbeduvaat informacii {to }e bidat koristeni kako po-vratni informacii za da se modifikuvaat aktivnostite za pou~uvawetoi u~eweto vo koi tie se vklu~eni. (Black & Wiliam, 1998)

Formativnoto ocenuvawe se odnesuva na ocenuvawata {to obezbeduvaatinformacii za u~enicite i za nastavnicite {to se koristat za podobru-vawe na nastavata i u~eweto. Tie ~esto se neformalni i tekovni iako nemora da bidat takvi. Podatocite od sumativnite ocenuvawa moàt da sekoristat na formativen na~in. (National Research Council, 2001)

11


� Formativnoto ocenuvawe se doveduva vo vrska so zna~itelnitepridobivki vo u~eweto - pridobivki koi{to gi nadminuvaat oniedobieni preku drugi obrazovni intervencii nameneti da se podob-ruvaat postigawata [vo svoeto istraùvawe, Blek i Vilijam otkriledeka efektite se dviàt me|u 0,4 i 0,7, {to e impresivno].

� Formativnoto ocenuvawe im pomaga pove}e na u~enicite so niskipostigawa otkolku na drugite - ova vlijae da se namali rasponot napostigawata vo edna grupa.

� Formativnoto ocenuvawe vo osnova e „edna socijalna interakcijame|u nastavnikot i u~enikot koja{to se o~ekuva da ima pozitivnovlijanie vrz u~eweto na u~enikot, no ne mora i da ima“. (Torrance &

Pryor, 1998)

� Formativnoto ocenuvawe se razlikuva od drugite formi na ocenu-vawe vo toa {to postoi zgolemena reakcija na povratnite informa-cii, pogolema fleksibilnost i pogolemo koristewe na diferenci-jacijata. (Brooks, 2002)

� Klu~na po~etna poenta vo formativnoto ocenuvawe e utvrduvawetona ona {to u~enikot ve}e go znae (odnosno, na prethodnite znaewa).Toa e va`no za da se dobijat osnovni podatoci za ocenuvaweto predda se zapo~ne so u~eweto za da moàt da se planiraat soodvetniteaktivnosti za u~eweto.

� Formativnoto ocenuvawe treba da vodi do pogolema diferenci-jacija vo nastavata, odnosno usoglasuvawe na nastavata i u~ewetoso potrebite na u~enicite.

Me|u ocenuvawata {to moàt da se koristat za formativni celi se:

� odgovorite na pra{awata postaveni od nastavnikot ili od samiteu~enici;

� listite za proverka;

� usnite prezentacii;

� eseite i pismenite izve{tai;

� proektnata rabota;

� portfolijata so trudovite na u~enikot;

� kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot;

� testovite za odredena lekcija ili poglavje {to gi obezbeduvaatizdava~ite na u~ebnici.

Na gorenavedenite vidovi ocenuvawa moè da se gleda kako na eden konti-nuum kade neformalnoto ocenuvawe, kako {to se pra{awata na nastavnikot,e na edniot kraj, a poformalnite ocenuvawa, kako {to se kvizovite i krat-kite testovi, se na drugiot kraj.

Pra{awa postavuvaniod nastavnikot i od u~enikot

Listi zaproverka

Usniprezentacii

Esei,izve{tai,proekti

Portfolija Kvizovi i testovi izgotveni

od nastavnikot

Pomalku formalni Pove}e formalni

12


Kvizovi i testovi

izgotveni odnastavnikot

Usniprezentacii

Portfolija so najdobrite

trudovi

Esei, izve{tai,proekti

Testovi na krajot napolugodieto

Standardiziranitestovi

Pomalku formalni Pove}e formalni

1.2.3. Sumativno ocenuvawe

Dodeka formativnoto ocenuvawe se odnesuva, glavno, na sobiraweto i in-terpretiraweto na informaciite od ocenuvaweto za da se pottiknuva nas-tavata i u~eweto, sumativnoto ocenuvawe pove}e se odnesuva na sumirawe-to na uspehot na u~enikot vo odreden vremenski period.

Nekoi od celite na sumativnoto ocenuvawe se: � da im se dadat ocenki na u~enicite so cel da se izvesti za posti-

gawata - nastavnikot gi beleì vrednuvawata na napredokot vou~eweto na sekoj u~enik za da gi informira u~enicite, nivniteroditeli i odgovornite organi vo obrazovanieto za tie vrednuvawa;

� da gi identifikuva u~enicite za dopolnitelnata i dodatnata nas-tava, vo koi{to nastavnikot se obiduva da ja prilagoduva nastavataspored individualnite potrebi;

� da ja vrednuva sopstvenata nastava - nastavnikot pravi osvrt naznaewata {to u~enicite moàt da gi pokaàt po zavr{uvaweto na~asovite. Nastavnikot moè da utvrdi koi ~asovi bile uspe{ni sou~enicite i da gi identifikuva promenite vo nastavnite strategii{to treba da bidat napraveni na narednite ~asovi.

Eve nekolku primeri na sumativni ocenuvawa: � pismenite ispiti na krajot na polugodieto ili na krajot na u~ebnata

godina;

� kvizovite i testovite izgotveni od nastavnikot;

� portfolijata so najdobrite trudovi;

� eseite za koi se dava vkupna ocenka;

� prakti~nite testovi (na primer, sproveduvaweto na nekoj nau~eneksperiment, zavr{uvaweto na nekoj proizvod kako {to e izvesennacrt ili nekoj model);

� standardiziranite testovi.

Zabeleùvate deka, osven za standardiziranite testovi, postoi izvesnopreklopuvawe me|u ocenuvawata {to se koristat, glavno, za formativniceli i onie {to, glavno, se koristat za sumativni celi.

Vo pogled na formalnosta, sli~no kako i kaj formativnite ocenuvawa,moème da napravime kategorizacija i na sumativnite ocenuvawa:

13


Razli~nite celi na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe vo kontekstot

na ocenuvaweto na ~asovite

Formativno

OCENUVAWE

Sumativno

Ocenuvawe zaradi u~ewe

(Ocenuvawe za da sevlijae na u~eweto)

Ocenuvawe na nau~enoto

(Ocenuvawe na krajotna temata/godinata)

Ocenuvawe na ~asovite /Ocenuvawe naprakti~nataosposobenost

Ocenuvawe na ~asovite /Ocenuvawe naprakti~nataosposobenost

1.2.4. Ipsativno (kon sebe naso~eno) ocenuvawe

Ipsativnoto ocenuvawe e naso~eno kon sebe, pottiknuvaj}i gi u~enicite sami-te da se sporeduvaat pove}e so svoite sopstveni porane{ni postigawa, ot-kolku da se sporeduvaat so drugi u~enici. Ova go pravi vakvoto ocenuvawe dabide edna forma na natprevar so sebesi, kade {to se stava naglaska na sa-mopodobruvaweto, bez ogled na napredokot na drugite. Toa e individualizi-rano ocenuvawe. Ipsativnoto ocenuvawe moè da se smeta kako eden priod konocenuvaweto {to gi vklu~uva:

� kriteriumskite ocenuvawa vo koi izvedbenite standardi se jasnoprecizirani (nasproti ocenuvawata bazirani na normi);

� celno-naso~enite povratni informacii, koi{to obezbeduvaat jasninasoki za toa kako da se podobruvame (nasproti povratnite infor-macii koi{to se baziraat na postigawata, koi obi~no vklu~uvaatsporeduvawa so uspehot na drugi u~enici);

� aktivnoto vklu~uvawe na u~enicite vo samoocenuvaweto (nasprotipasivnite ve`bi na samododeluvawe ocenki);

� davaweto na izvesen izbor na u~enicite na na~inot po koj{to odatvo postignuvaweto na obrazovnite zada~i.

Zabeleète deka ipsativnoto ocenuvawe moè da bide te{ko primenlivo vosituacii vo koi se praktikuva ocenuvaweto bazirano na normi. Me|utoa, toae posebno pogodno za onie so niski postigawa na koi ocenuvaweto baziranona normi ima dava mal motiv da pokaùvaat dobri rezultati.

2 Konstrukt e ona {to nie se obiduvame da go merime so eden test ili instrument. Toa moè dabide re{avawe na matemati~ki problem, sposobnost za pi{uvawe ili sposobnost da se ot-sviri nekoe muzi~ko delo.

14


1.3.1. Validnost

Klu~en aspekt na ocenuvaweto e validnosta. Taa ~esto se naveduva zaedno sorelijabilnosta.Spored Lin i Milar, validnosta e merka na adekvatnosta i soodvetnosta nainterpretacijata i koristeweto na rezultatite od ocenuvaweto. Vo litera-turata za ocenuvawata poznati se ~etiri vida na validnost:

� sodrìnska validnost;

� validnost na konstruktot;

� prediktivna validnost (vrskata ocenuvawe-kriterium);

� posledi~na validnost.

Ponekoga{ informaciite za validnosta moàt da se dobijat zaedno so izve-sen instrument za ocenuvawe. Na primer, prira~nikot koj{to odi zaedno so iz-vesen standardiziran test moè da dava informacii za sodrìnskata va-lidnost. Za drugite ocenuvawa, a osobeno za onie izgotveni od nastavnikot,potrebno e da se dobie dokaz deka tie se validni. Lin i Milar sugeriraat petpra{awa:

1. Dali sodrìnata na testot go pretstavuva konstruktot?2 Na pri-mer, dali nastavnite zada~i ili standardite za sodrìnata se vgra-deni vo nastavnata programa ili lekcijata ili predmetot {to sepretstaveni vo testot? Obi~no, standardiziranite testovi (vklu-~uvaj}i gi i internacionalnite ocenuvawa kako {to e TIMSS) ja od-reduvaat sodrìnata na testot vo detali taka {to korisnicite mo-àt da gi proverat dokazite za sodrìnskata validnost. Vo pogledna testovite izgotveni od nastavnikot, kako {to se kvizovi i testo-vi so kratok odgovor, Lin i Milar sugeriraat deka „nastavnicite tre-ba da bidat podgotveni da ja opi{at sodrìnata na svoite testovi ida moàt da gi interpretiraat rezultatite na testovite bez da gene-raliziraat za ona {to e nadvor od ona {to se meri“ (str. 98). Se na-glasuva deka sodrìnskata analiza e duri pozna~ajna za testovitena krajot na polugodieto, kade posledicite po u~enicite moàt dabidat poseriozni otkolku za tekovnite kvizovi i kratkite testovi.

2. Dali na zada~ite od testot }e se dobijat odgovori od u~enicite{to se dosledni na konstruktot? Nastavnicite mora da gi razbi-raat procesite na davawe odgovori od strana na u~enicite. Na pri-mer, ako sakame da ocenuvame kompleksni sposobnosti na povisokonivo, ne e soodvetno da se vklu~uvaat pra{awa koi{to baraat me-hani~ki/napamet nau~eni odgovori. Spored Lin i Milar nastavnicitetreba „da gi proveruvaat site ajtemi (zada~i) {to se koristat i da gi

1.3. Klu~ni karakteristiki na ocenuvaweto

15


razbiraat odgovorite na u~enicite i kako tie odgovori se povrzani sointerpretacijata na rezultatite od testot“. Ovaa vrska me|u sodrì-nata na testot i odgovorite na u~enicite e prikaàna na sledniovdijagram:

Za da se razbere kakvo zna~ewe imaat rezultatite na testot po-trebno e razbirawe na odgovorite na u~enicite. Spored Lin i Milar:„Ako Vam ne vi e jasno kako da gi interpretirate odgovorite na u~eni-cite, so u~enicite treba da povedete razgovor vedna{ po re{ava-weto na testot. Razgovorite moàt da dadat informacii za toa {tou~enicite razmisluvale koga odgovarale na pra{awata, pa ottuka i{to nivnite odgovori (i nivnite rezultati) zna~at“.

Postojat izvesni zakani za validnosta na konstruktot vklu~uvaj}igi i slednive3:

� Daden e test so matemati~ki poimi so koj{to se bara visokojazi~no nivo (takov test moè da bide posebno nepravi~en zaonie ~ij maj~in jazik ne e ist so jazikot na testot).

� Vo eden esej namenet da go meri znaeweto na u~enikot po istorijase ocenuva, glavno, gramatikata, pravopisot i interpunkcijata.

� Eden predmet na drvena izrabotka se ocenuva pove}e spored toakako izgleda otkolku kakva e negovata prakti~na korist.

3. Koi se posledicite od koristeweto na ocenuvaweto? Duri i kajocenuvawata na ~asovite, nastavnicite treba da gi sledat efektitevrz postigawata i motivacijata. Pozitivnite posledici od ocenu-vaweto gi vklu~uvaat:

� zgolemenata motivacija za u~ewe;

� podobrenite napori i posvetenosta.

Negativnite posledici vklu~uvaat:

� stesnuvawe/ograni~uvawe na nastavata (na primer, ako testot gimeri samo osnovnite sposobnosti, nastavnicite moàt da se fo-kusiraat na takvite sposobnosti vo nastavata, a da gi zapostavatdrugite);

� smalen interes i motivacija (a vo polo{ slu~aj, u~enicite moàtda se otkaàt ili da se osipuvaat od u~ili{teto). Ova bi moè-

Obrazovna cel

Pra{awana testot

Rezultat na testot

Odgovor(i)na u~enikot

3 Terminot varijansa nerelevantna za konstruktot ponekoga{ se koristi da se opi{at proble-mi kako ovie.

16


lo da se slu~i ako ocenuvaweto ne e pogodno za sposobnostite naizvesna grupa, ili pak koga serija zada~i sledat edna ista {ema.

Spored Lin i Milar „nastavnicite treba da se obiduvaat da gi na-maluvaat negativnite efekti na testovite vrz interesot i motiva-cijata preku primena na raznovidni formi na ocenuvawa i izgotvu-vawe ocenuvawa vo koi{to u~enicite }e bidat angaìrani“.

4. Kakva e vrskata me|u rezultatite na testot i kriteriumot? Stan-dardiziranite testovi obi~no nudat podatoci za vrskata me|u rezul-tatite na testot i izvesen kriterium. Na primer, moè da se dadekorelacija me|u bodovite na eden test po pravopis i nekoj drug kri-terium kako {to e nekoj test po pi{uvawe. Kaj testovite na ~asovi-te, nastavnicite treba da ja proveruvaat vrskata me|u rezultatitena testot i izvesen kriterium (kako {to se ocenkite ili ocenuvawa-ta na nivnite u~enici). Nastavnicite treba da gi podelat distri-buciite na bodovite na testot vo grupi na gorna, sredna i dolna tre-tina za da izgotvat edna tabela na o~ekuvani rezultati. Podolu edaden primer na eden test po matematika. Nastavnikot moè da gisporeduva skorovite na u~enicite na testot so porane{nite ocenkina u~enicite po matematika. Tabelata pokaùva deka, glavno, u~eni-cite koi dobile ocenki A po matematika vo minatoto polugodie ima-le postigawa vo gornata tretina na testot od nastavnikot, dodeka,pak, u~enicite koi dobile ocenka V ili G poverojatno e deka bi ima-le postigawa vo dolnata tretina na testot od nastavnikot. Ova davaizvesni podatoci za vrskata me|u ocenuvaweto (testot po matemati-ka izgotven od nov nastavnik) i kriteriumot (postigawata po mate-matika).

1.3.2. Relijabilnost

Zna~ajna osobina na rezultatite na testot i ocenkite e nivnata relijabil-nost. Razbiraweto na relijabilnosta se spomenuva vo Standardite za ocenu-vawe vo kontekstot na vr{eweto izbor i primenata na instrumentite za oce-nuvawe.

Test izgotven od nastavnikot

Ocenki dobienivo minatotopolugodie

Gorna tretina

Sredna tretina

Dolna tretina

Vkupno

A 8 (u~enici) 2 0 10

B 1 8 0 9

V 2 1 6 9

G 0 0 5 5

Vkupno 11 11 11 33

17


Relijabilnosta moè da se definira kako postojanost/doslednost na rezul-tatite od ocenuvaweto. Za ocenuvawata od nastavnicite, problemot e dalieseite ili drugite izvedbi bile oceneti dosledno. Lin i Milar (2005) gi da-vaat slednive zabele{ki za relijabilnosta:

� Relijabilnosta se odnesuva na rezultatite dobieni so izveseninstrument za ocenuvawe, a ne na samiot instrument. Taka, moè-me da kaème deka bodovite ili ocenkite se relijabilni. Nie netvrdime deka testot e relijabilen.

� Potrebni se razli~ni merki na relijabilnost za razli~ni celina ocenuvaweto. Ako sakame da go merime razbiraweto na izvesenu~enik za nau~ni principi, }e se naso~ime uspehot da bide konzis-tenten kaj razli~ni zada~i od naukata nameneti da mu ovozmoàt nau~enikot da gi primeni principite. Ako sakame da go predvidimeuspehot na izvesen u~enik vo nekoj period vo idnina, }e sakame dabideme sigurni i deka uspehot na u~enikot e dosleden i postojan sotekot na vremeto.

� Relijabilnosta e potreben, no ne i dovolen uslov za validnosta.Edno ocenuvawe koe{to dava celosno nedosledni rezultati ne mo-è da dade validni informacii za uspehot na u~enikot. Od drugastrana, izvesen test moè da bide visoko relijabilen, no ne i va-liden (na primer, eden test koj{to tvrdi deka meri razmisluvawena visoko nivo moè da gi meri samo sposobnostite na ponisko nivo,pa duri i ako rezultatite se verodostojni, testot ne e validen).

� Relijabilnosta, pred s¢, se ocenuva so statisti~ki pokazateli.Logi~kata analiza {to ja koristime za da ja proverime sodrìnska-ta validnost ne moè da se koristi za ocenuvawe i na relijabil-nosta. Nie treba da ja proverime, na primer, doslednosta na sko-rovite so dvajca razli~ni ocenuva~i koi }e gi ocenuvaat istiteesei; ili, pak, uspehot na u~enicite na dve razli~ni zada~i koi{tose nameneti da go merat istiot konstrukt.

Za mnogu od zada~ite, opi{ani vo ovoj prira~nik, treba da se vodi grià zadoslednosta me|u ocenuva~ite. Na primer, ako imame grupa esei oceneti odeden ocenuva~, dali vtoriot ocenuva~ koj raboti nezavisno }e gi dade istitebodovi ili ocenki? Moète da vidite deka bez izvesno nivo na doslednostkaj ocenuva~ite (nastavnicite) zna~eweto na bodovite na testot }e bideproblemati~no.

Ednostaven na~in da se proceni doslednosta me|u ocenuva~ite e da se obez-bedat dvajca ocenuva~i (nastavnici) da ja ocenuvaat istata zada~a (na primer,esej, izve{taj ili proizvod). Potoa da se najde procentot za toa kolku patito~no tie dvajca se usoglaseni. Slednava tabela dava primer za edna grupaod 30 esei ocenuvani od dvajca ocenuva~i.

Bodovi dadeni od ocenuva~ot 2

Bod 1 2 3 4 5 Vkupno


5 0 0 0 2 4 6

4 0 0 1 3 2 6

6 0 1 4 1 0 6

2 2 3 1 0 0 6

1 4 1 1 0 0 6

Vkupno 6 5 7 6 6 30

Tabelarno pretstavuvawe na bodovite na eseite na 30 u~enici ocenuvani od dvajca nezavisni ocenuva~i

18


Ovde moème da vidime deka ima 100% usoglasenost za eseite na 18 u~enici(toa se grafite kade dvajcata ocenuva~i davaat ocenka 1 (za 4 u~enici), dvajca-ta ocenuva~i davaat 3 (za 4 u~enici) i taka nataka; tie se prikaàni so zatem-neti brojki. Zatoa procentot na to~noto usoglasuvawe iznesuva 60% (18/30*100).

Moème, isto taka, da vidime od zatemnetite grafi deka vo 29 od 30 slu~ai(97%) ocenuva~ite se razlikuvaat za eden poen eden od drug. Na primer, edenesej so 2 boda od ocenuva~ot 1, dobiva 1, 2 ili 3 boda od ocenuva~ot 2. Samovo eden slu~aj postoi razlika od dva boda me|u ocenuva~ite. Ottuka, glavno,

Esej Ocenuva~ 1 Ocenuva~ 2

1 5 5

2 5 5

3 5 5

4 5 5

5 5 4

6 5 4

7 4 3

8 4 4

9 4 4

10 4 4

11 4 5

12 4 5

13 3 2

14 3 3

15 3 3

Esej Ocenuva~ 1 Ocenuva~ 2

16 3 3

17 3 3

18 3 4

19 2 1

20 2 1

21 2 2

22 2 2

23 2 2

24 2 3

25 1 1

26 1 1

27 1 1

28 1 1

29 1 2

30 1 3

Bodovite na eseite na 30 u~enici oceneti od dvajca ocenuva~i

19


dvajcata ocenuva~i vo ovaa ve`ba se mnogu blisku eden do drug vo pogled naocenkite {to gi davaat. Glavniot problem e u~enikot koj dobil 1 bod od oce-nuva~ot 1, a 3 od ocenuva~ot 2.

Sledniot primer dava matrica za bodirawe za dvajca ocenuva~i ~ii ocenkine se tolku dosledni. Ovde, celosnata usoglasenost iznesuva samo 11 od 30esei (37%), dodeka 25 od 30 esei (86%) se razlikuvaat eden od drug za edenbod. Poseben problem e prisuten kaj ocenuvaweto na eseite so ocenkata 5 odocenuva~ot 1, a 1 ili 2 od ocenuva~ot 2 (gorniot red), a, isto taka, i eseite koi-{to dobile 1 bod od ocenuva~ot 1, a 4 od ocenuva~ot 2 (dolniot red). Jasno edeka treba da se prezemat ~ekori za da se obezbedi pogolema doslednost vobodiraweto me|u dvajcata ocenuva~i.


Bod 1 2 3 4 5 Vkupno


5 1 1 0 1 3 6

4 0 1 1 3 1 6

6 0 2 2 1 1 6

2 2 2 1 1 0 6

1 1 3 1 1 0 6

Vkupno 4 9 5 7 5 30

1.3.3. Sigurnost/proverenost

Ekspertite ponekoga{ go koristat terminot sigurnost/proverenost za da jaobjasnat silnata zaemna vrska me|u relijabilnosta i validnosta. Sigurnostase odnesuva na sozdavawe na eden vramnoteèn odnos me|u relijabilnosta ivalidnosta. Gips (1994) go opi{uva nego kako „stepen na koj{to edno ocenuva-we e podednakvo validno i relijabilno“. Edno ocenuvawe moè da se opi{ekako sigurno ako toa e dovolno validno i dovolno relijabilno.

1.3.4. Sprovedlivost

Testot ili ocenuvaweto mora da bidat sprovedlivi. Toa zna~i deka testotmora da moè da bide sproveden vo relativni vremenski ograni~uvawa, amora da bidat relativni i barawata kon nastavnicite vo vrska so bodirawe-to. Edno ocenuvawe moè da bide nesprovedlivo zaradi edna ili pove}e odslednive pri~ini:

� Barawata kon nastavnikot se pregolemi. Na primer, ima premnoguzada~i {to treba da se zadadat na u~enicite.

� Listite za bodirawe se premnogu kompleksni i odzemaat premnoguvreme za da se primenat.

20


� Barawata vo vrska so beleèweto na rezultatite odzemaatpremnogu vreme taka {to ne moè da im se posvetuva dovolno vremena drugite zna~ajni zada~i (nastavata i u~eweto).

Glavno, koga nastavnicite sami gi izgotvuvaat ocenuvawata, tie imaat izves-na kontrola vrz sprovedlivosta bidej}i moàt da go kontroliraat stepenotna koj{to ocenuvawata se integriraat vo tekovnata nastava i u~eweto. Tamukade {to ocenuvawata ili zada~ite se sproveduvaat od drugi lica, za nivtreba pove}e vreme za da se sprovedat.

TEMA 2

21

NASTAVNATA PROGRAMA

KAKO OSNOVA NA OCENUVAWETO

� da se pravi razlika me|u nastavnite celi i o~ekuvanite ishodi odu~eweto;

� da se sogledaat razlikite me|u op{tite i posebnite nastavni celi;

� da se povrzat nastavnite celi i o~ekuvanite ishodi so ocenuvaweto;

� da se uvidi potrebata od zapoznavawe na u~enicite so nastavniteceli i o~ekuvanite ishodi;

� da se napravi razlika me|u kognitivnite, afektivnite i psihomotor-nite celi.

2.1. CELI:

2.2.1. Strukturata na u~eweto vo nastavnite planovi i programi

� Nastavnicite ne treba da potkleknuvaat pred isku{enieto da pra-vat brza proverka/ocenuvawe i vedna{ da go sprovedat. Potrebno eda imaat poznavawa: za nastavnite planovi i programi (vklu~uvaj}igo i ona {to go so~inuva u~eweto, soodvetnite metodi); kako u~atu~enicite i kakva interakcija postoi me|u u~enicite i nastavniteplanovi i programi (vklu~uvaj}i go i kontekstualnoto/li~noto vli-janie vrz u~eweto).

� Sovremenite nastavni planovi i programi gi vklu~uvaat celite,principite, zada~ite, sodrìnata i metodite, ocenuvawata i resur-site povrzani so u~eweto vo tekot na oddelni oddelenija vo osnov-noto u~ili{te. Vo nastavnite planovi i programi ima ne{to pove}eotkolku samo listi na sodrìni. Korisno e nastavnicite da se vra-}aat eden ~ekor nazad za da ja razgledaat po{iroko strukturata nasamoto u~ewe za da moème da vidime kako posebnite preporaki vonastavnite planovi i programi se povrzuvaat so poznatite teorii zau~eweto koi, pak, od svoja strana, se povrzuvaat so dokaàni metodina ocenuvawa.

2.2. Prou~uvawe na u~eweto

2.2.3. Kategorizacii na celite na u~eweto

Vo tekot na izminatite dekadi, unitarniot koncept za inteligencijata(Galton, Spearman) otvori pat za eden poseopfaten, detalen poim za pove-}ekratni vidovi inteligencii (Thurstone, Guilford, Gardner). Nastavnicitetreba, isto taka, da gi razbiraat postigawata na u~enicite i u~eweto voeden po{irok kontekst. Eden termin izvle~en od biolo{kite nauki i koris-ten za vr{ewe kategorizacija na postigawata e terminot taksonomija.

Na ~asovite, na celite {to treba da se postignat moè da gledame kako naznaewa, razmisluvawa, odnesuvawa, proizvodi i ~uvstva. (Stiggins, 1992)

Voobi~aeno, u~eweto se stava vo kategorii vo ramkite na edno od tritepodra~ja: kognitivnoto, afektivnoto i psihomotornoto.

Moème da go razgledame sekoe od trite podra~ja za u~eweto za da prou~imekako vo ramkite na sekoe podra~je u~eweto i natamu moè da bide podelenovo potkategorii za da bide popogodno za nastavata i ocenuvawata.

Blumovata taksonomija

Razgledajte ja Blumovata taksonomija na obrazovni celi. Neodamne{nite re-vizii bea predloèni od Anderson i Kratvoh (Anderson & Krathwohl, 2001).Duri i vo originalnata forma od 1956, taksonomijata se pokaùva kako mnogukorisna vo razvojot na nastavnite planovi i programi i soodvetnite tehnikiza ocenuvawe.

Taksonomija - hierarhiska {ema za vr{ewe klasifikacii na znaewata, odnesuvawata i sposobnostite.

Podra~je Zada~ite se fokusiraat na

Kognitivno/soznajno

Znaewata i sposobnostite koi{to baraat memorija, mislewe i procesi na rezonirawe.

Afektivno/emocionalno

ûvstvata, interesite, stavovite, sklonostite, emocio-nalnite sostojbi, veruvawata, motivite, vrednostite.

Psihomotorno Motornite ve{tini i procesite na percepcija. Dviè-wata i ve{tinite.

Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat edname|usebno povrzana grupa na planovi i iskustva koi u~enikot girealizira pod rakovodstvo na u~ili{teto.

(Marsh, 1997)

Nastavnite planovi i programi (kurikulumot) pretstavuvaat sevkupnost na iskustvata {to u~enikot gi dobiva kako rezultat naobezbedenite uslovi za obrazovanie.

(Kelly, 1999)

22


23


Kognitivno podra~je

Kognitivnoto podra~je vklu~uva znaewe i razvoj na intelektualnite ve{tini/sposobnosti. Tuka spa|aat pripomnuvaweto ili prepoznavaweto na konkretnifakti, proceduri i koncpti koi se koristat pri razvojot na intelektualnitesposobnosti i ve{tini. Postojat {est osnovni kategorii, koi se navedeni pored podolu, po~nuvaj}i od najednostavnoto odnesuvawe kon najsloènoto. Ka-tegoriite moàt da se smetaat za stepeni na sloènost, t.e. prethodnata trebada se sovlada pred da se pomine na narednata.

Kategorija Primeri i klu~ni zborovi

Poznavawe:Pripomnuvawe na podato-ci ili informacii.

Primeri: Naveduva pravila. Kaùva, vrz osnova na pomnewe,ceni na mu{terijata. Gi znae pravilata na sigurnost.

Klu~ni zborovi: definira, opi{uva, identifikuva, znae,ozna~uva, nabrojuva, povrzuva, imenuva, dava pregled, pripom-nuva, prepoznava, reproducira, izbira, naveduva.

Sfa}awe: Razbirawe na zna~eweto,preveduvawe, interpola-cija i interpretacija nainstrukcii i problemi.Iskaùvawe na problemotso sopstveni zborovi.

Primeri: Odnovo gi pi{uva principite na sozdavawe na test.Gi objasnuva so sopstveni zborovi ~ekorite za re{avawe nasloèni zada~i. Prenesuva ravenka vo kompjuterska tabela.

Klu~ni zborovi: razbira, pretvora, odbranuva, pravi razlika,procenuva, objasnuva, voop{tuva, dava primeri, izveduvazna~ewe, interpretira, parafrazira, predviduva, pi{uva sosvoi zborovi, rezimira, preveduva.

Primena: Koristewe na koncept vonova situacija ili nepot-tiknato koristewe naapstrakcija. Primena naona {to e nau~eno vou~ilnica vo novi situaciina rabotnoto mesto.

Primeri: Se sluì so prira~nik za da gi presmeta slobodnitedenovi na vrabotenite. Primenuva statisti~ki postapki za daja proceni relijabilnosta na test.

Klu~ni zborovi: primenuva, izmenuva, presmetuva, sostavuva,pokaùva, otkriva, manipulira, izmenuva, operira, predviduva,podgotvuva, proizveduva, povrzuva, pokaùva, re{ava, koristi.

Analiza: Razdvojuva materijali ilikoncepti na nivnite sos-tavni delovi, so cel da serazbere organizaciskatastruktura. Razlikuvafakti od zaklu~oci.

Primeri: Aktivira del od oprema preku koristewe na logi~kadedukcija. Prepoznava logi~ki gre{ki pri rezonirawe.Pribira informacii od odreden oddel i izbira zada~i zaobuka.

Klu~ni zborovi: analizira, razdvojuva, sporeduva, razlikuva,pravi dijagrami, dekonstruira, diferencira, diskriminira,identifikuva, ilustrira, izveduva zaklu~oci, pravi pregled,izbira, razdvojuva.

Sinteza: Izgraduva struktura ili{ema od razli~ni ele-menti. Gi sostavuvadelovite za da se for-mira celina, so naglasokna sozdavawe na novozna~ewe ili struktura.

Primeri: Pi{uva operacii ili prira~nik na kompanija. Dizaj-nira ma{ina za izveduvawe na konkretna zada~a. Integriraobuka dobiena od nekolku izvori za da re{i problem.Revidira i prerabotuva za da go podobri proizvodot.

Klu~ni zborovi: kategorizira, kombinira, sostavuva, kompo-nira, sozdava, izveduva, dizajnira, objasnuva, generira, modi-fikuva, organizira, planira, prerabotuva, rekonstruira, po-vrzuva, reorganizira, preprava, rezimira, kaùva, pi{uva.

Evalvacija: Prosuduva za vrednosta naidei ili materijali.

Primeri: Go izbira najefektivnoto re{enie. Go vrabotuva naj-kvalifikuvaniot kandidat. Objasnuva i opravduva nov buxet.

Klu~ni zborovi: procenuva, sporeduva, zaklu~uva, komparira,kritizira, kritikuva, odbranuva, opi{uva, pravi razlika, eval-vira, objasnuva, interpretira, opravduva, rezimira, poddrùva.

24


Afektivno podra~je

Ovoj domen se odnesuva na na~inot na koj emocionalno se spravuvame so rabo-tite i vklu~uva ~uvstva, vrednosti, vrednuvawe, entuzijazam, motivacija i sta-vovi. Pette glavi kategorii se navedeni zapo~nuvaj}i od najednostavnoto od-nesuvawe do najsloènoto.


Vospriemawe na pojavi: Svesnost, volja da se soslu{a,selektivno vnimanie.

Primeri: Soslu{uvawe na drugite so po~it. Slu{awe i zapom-nuvawe na imiwata na licata so koi {totuku se zapoznava.

Klu~ni zborovi: pra{uva, izbira, opi{uva, sledi, dava, pre-poznava, locira, imenuva, pokaùva kon, sedi, se isprava,odgovara, koristi.

Reagirawe na pojavi: Aktivno u~estvo od strana nau~enicite. Slu{a i reagira naodredena pojava. Naglasokot narezultatite od u~eweto e nasoodvetnosta pri odgovarawe-to, spremnosta da se odgovoriili zadovolstvoto pri odgova-raweto (motivacijata).

Primeri: U~estvuva vo diskusii na ~asovite. Prezentira.Postavuva kriti~ki pra{awa za novite ideali, koncepti, mo-deli itn. so cel da gi razbere vo potpolnost. Gi poznava pra-vilata za sigurnost i gi primenuva.

Klu~ni zborovi: odgovara, asistira, pomaga, sostavuva, sesoglasuva, diskutira, pozdravuva, ozna~uva, izveduva, prakti-kuva, pretstavuva, bira, raskaùva, izvestuva, izbira, kaùva,pi{uva.

Vrednuvawe: Vrednosta koja li~nosta ja pri-dodava kon odreden predmet,pojava ili odnesuvawe. Ovamoè da se dviì od ednostav-no prifa}awe do posloènasostojba na predadenost. Vred-nuvaweto se bazira na inter-nalizacija na niza od konkretnivrednosti, dodeka pokazate-lite na ovie vrednosti se iz-razeni preku odnesuvaweto nau~enicite i ~estopati moàtda se identifikuvaat.

Primeri: Pokaùva verba vo demokratskite procesi.ûvstvitelen e kon individualnite i kulturnite razliki (jaceni razli~nosta). Pokaùva sposobnost za re{avawe proble-mi. Predlaga plan za op{testveno podobruvawe i se pridrùvakon nego so posvetenost. Go informira rakovodstvoto za rabotiza koi ima silen stav.

Klu~ni zborovi: kompletira, demonstrira/pokaùva, pravirazlika, objasnuva, sledi, formira, zapo~nuva, se vklu~uva,opravduva, predlaga, ~ita, izvestuva, izbira, spodeluva,studira, raboti.

Organizacija: Organizira vrednosti vo pri-oriteti preku sporeduvawe narazli~ni vrednosti, razre{u-vawe na konfliktite pome|univ i sozdavawe na edinstvenvrednosen sistem. Naglasokot ena sporeduvawe, povrzuvawe isintetizirawe na vrednosti.

Primeri: Ja prepoznava potrebata za balansirawe pome|u slo-bodata i odgovornoto odnesuvawe. Ja prifa}a odgovornosta zasopstvenoto odnesuvawe, ja objasnuva ulogata na sistematskotoplanirawe pri re{avawe problemi. Gi prifa}a profesional-nite i eti~kite standardi. Sozdava ìvoten plan vo soglas-nost so sposobnostite, interesite i veruvawata. Pravi priori-teti vo pogled na vremeto so cel da gi ispolni odgovornostitekon organizacijata, semejstvoto i sebesi.

Klu~ni zborovi: se priklonuva kon, izmenuva, aranìra, kom-binira, sporeduva, kompletira, odbranuva, objasnuva, formuli-ra, generalizira, identifikuva, integrira, modificira, sre-duva, organizira, podgotvuva, povrzuva, sintetizira.

Internalizirawe na vrednos-ti (karakterizacija): Poseduva vrednosen sistem kojgo kontrolira odnesuvaweto.Odnesuvaweto e trajno, sklad-no, predvidlivo i, najva`no ods¢, karakteristi~no za u~eni-kot. Zada~ite na pou~uvawetose odnesuvaat na op{tite {emina prilagoduvawe na u~enikot(li~no, socijalno, emocionalno).

Primeri: Pokaùva doslednost koga raboti samostojno.Sorabotuva pri timski aktivnosti (pokaùva sposobnost zatimska rabota). Koristi objektiven pristap pri re{avaweto naproblemi. Pokaùva sekojdnevna profesionalna posvetenostkon eti~kite principi. Gi revidira procenkite i go menuvaodnesuvaweto kako rezultat na novi dokazi. Gi vrednuvalu|eto po ona {to se, a ne spored toa kako izgledaat.

Klu~ni zborovi: se odnesuva, pravi razlika, izrazuva, vlijaena, slu{a, izmenuva, izveduva, se sluì so, predlaga, kva-lifikuva, pra{uva, revidira, sluì, re{ava, proveruva.

25


Psihomotorno podra~je

Psihomotornoto podra~je vklu~uva fizi~ki dvièwa, koordinacija i koris-tewe na motori~ki ve{tini. Razvojot na ovie ve{tini bara ve`bawe i se meripreku brzina, preciznost, razdale~enost, proceduri ili tehniki na izvedba.Sedumte glavni kategorii se nabroeni, po~nuvaj}i od najednostavnata formana odnesuvawe pa s¢ do najsloènata.


Percepcija: Sposobnost da se koristat sen-zorni informacii za da se vodimotori~kata aktivnost. Ovieaktivnosti moàt da se rangiraatod senzorna stimulacija, prekuselekcija na informacii, dopreveduvawe.

Primeri: Zabeleùva neverbalni informacii. Procenuvakade }e padne topkata otkako e frlena i potoa se pridvi-ùva kon to~nata lokacija za da ja fati. Ja prilagoduvatemperaturata na {poretot spored mirisot i vkusot na hra-nata. Ja prilagoduva visinata na vilu{kite od vilu{kar,sporeduvaj}i ja nivnata polo`ba vo odnos na paletata.

Klu~ni zborovi: izbira, opi{uva, otkriva, ralikuva, di-ferencira, identifikuva, izdvojuva, povrzuva, selektira.

Nastroenost: Spremnost za deluvawe. Vklu~uvapsihi~ka, fizi~ka i emocionalnanastroenost. Toa se dispozicii koigo odreduvaat odgovorot na li~-nosta vo odredeni situacii (neko-ga{ se narekuvaat mentalnisetovi).

Primeri: Znae kako i deluva vo soglasnost so nizata na~ekori vo procesot na proizvodstvo. Gi prepoznava sop-stvenite sposobnosti i ogran~uvawa. Pokaùva èlba zau~ewe na nov proces (motivacija).Zabele{ka: Ovoj aspekt na psihomotornoto podra~je e bli-zok so aspektot „Reagirawe na fenomeni“ na afektivniotdomen.

Klu~ni zborovi: zapo~nuva, izrazuva, objasnuva, se prid-viùva, reagira, pokaùva, izjavuva, volontira.

Voden (naso~en) odgovor: Prvite fazi pri u~ewe na sloènave{tina koi vklu~uvaat imitacijai obidi i gre{ki. Soodvetnosta naizvedbata se postignuva prekuve`bawe.

Primeri: Re{ava matemati~ka ravenka spored odnapreddadeni instrukcii. Sledi instrukcii za da izgradi model.Reagira na signalite koi instruktorot gi pokaùva so racedodeka u~i da se sluì so vilu{kar.

Klu~ni zborovi: imitira/kopira, sledi, reagira, repro-ducira, odgovara.

Mehanizam: Ova e sredna faza vo procesot nau~ewe na sloèna ve{tina.Nau~enite reakcii stanale del odnavikite i dvièwata moàt da seizveduvaat so odredena doza nasigurnost i uspe{nost.

Primeri: Koristi personalen kompjuter. Poprava slavinakoja protekuva. Vozi avtomobil.

Klu~ni zborovi: sostavuva, regulira, gradi, demontira,prikaùva, zategnuva, poprava, zagreva, manipulira, meri,me{a, organizira, skicira.

Sloèna nadvore{na/ eksplicit-na reakcija: Ve{ta izvedba na motori~ki ak-tivnosti koi vklu~uvaat sloèni{emi na dvièwa. Uspe{nata iz-vedba se odlikuva so brza, to~na idobro koordinirana izvedba prikoja se vloùva minimalna energi-ja. Vo ovaa kategorija spa|aat ak-tivnostite koi se izveduvaat bezdvoumewe i avtomatski. Na pri-mer, sportistite ~esto koristatizvici na zadovolstvo koga }e ud-rat tenisko top~e ili }e {utnatfudbalska topka, zatoa {to sporedtoa kako go izvele dejstvoto moàtda go predvidat ishodot.

Primeri: Manevrira avtomobil za da go parkira paralelnovo tesen prostor. Se sluì so kompjuter brzo i to~no.Pokaùva kompetencija pri svirewe na pijano.

Klu~ni zborovi: sostavuva, gradi, regulira, konstruira,demontira, prikaùva, zategnuva, poprava, zagreva, mani-pulira, meri, me{a, organizira, skicira.Zabele{ka: Klu~nite zborovi se isti kako i za aspektot -Mehanizam, no bi trebalo da imaat razli~ni pridavki koiukaùvaat na toa deka izvedbata e pobrza, podobra, popre-cizna itn.

�

� Mnogu nastavni programi vklu~uvaat kombinacii na {iroki obra-zovni celi, op{ti obrazovni zada~i i posebni nastavni zada~i.

� Postojat mnogu pri~ini za postavuvaweto na obrazovnite celi izada~i. Glavno, celite i zada~ite im pomagaat na nastavnicitei/ili na onie {to gi izgotvuvaat nastavnite programi da gi napravatsvoite obrazovni celi pojasni i na toj na~in da ja vodat nastavata iu~eweto.

� Dolgoro~nite celi i op{tite zada~i se premnogu {iroki za dabidat od pomo{ vo sekojdnevnata nastava.

� Posebnite nastavni celi i o~ekuvanite ishodi pretstavuvaatspisok na ona {to u~enikot treba da bide osposoben da go pravipreku interakcijata so nastavnite programi. Tie pomagaat da sedefinira ona {to Va{ite u~enici treba da go znaat i da go pravat.Ishodot od u~eweto e iskaz za vidlivoto u~ewe koe{to se javuvakako rezultat na nastavata.

� Primerite i klu~nite zborovi navedeni vo Blumovata taksonomija semnogu dobra pojdovna to~ka za formulirawe na celite na u~eweto.

2.3.Povrzuvawe na dolgoro~nite celi, me|ucelite, zada~ite

(procesite) i rezultatite

26


Prednosti od koristeweto na Blumovata taksonomija:

� Taa se fokusira na edna kompletna lista na mentalni procesi {totreba da se zema predvid vo pogled na rezultatite od nastavata.

� Obezbeduva standarden vokabular za opi{uvawe i vr{ewe klasi-fikacija na rezultatite od u~eweto.

� Gi iznesuva obrazovnite rezultati vo vid na specifi~ni dostigawana u~enicite.


Adaptacija/ prilagoduvawe: Ve{tinite se dobro razvie-ni i poedinecot moè da gimenuva {emite na dvièweso cel da gi uskladi konkonkretni barawa.

Primeri: Efektivno reagira na neo~ekuvani iskustva. Ja menuvainstrukcijata za da ja uskladi na potrebite na u~enicite.Izveduva zada~a so ma{ina/instrument koja ne e predvidena zatakva aktivnost (ma{inata ne e rasipana i nema da se predizvikaproblem ako se izveduva novata zada~a).

Klu~ni zborovi: prilagoduva, izmenuva, modifikuva, rearanìra, reorganizira, revidira, varira.

Originacija/sozdavawe: Sozdavawe na novi {emi nadvièwa potrebni voodredena situacija iliproblem. Rezultatite odu~eweto ja naglasuvaatkreativnosta zasnovana navisoko razvieni ve{tini.

Primeri: Sozdava nova teorija. Sostavuva nov i seopfaten pro-gram za obuka. Sozdava nova gimnasti~ka ve`ba.

Klu~ni zborovi: aranìra, gradi, kombinira, komponira, konstru-ira, kreira, dizajnira, sozdava, inicira, pravi, originira.

�

27


Korista od postavuvawe na celite na u~eweto:

� na nastavnicite im stanuva pojasno {to to~no sakaat nivnite u~eni-ci da postignat;

� im pomagaat na nastavnicite vo planiraweto na ~asovite i vo po-efektivnoto izbirawe na resursite;

� im pomagaat i gi motiviraat u~enicite da u~at, naglasuvaj}i ja na-merata na aktivnostite povrzani so u~eweto;

� ovozmoùvaat poto~no ocenuvawe na postigawata na u~enicitebazirano na jasno formulirani iskazi za o~ekuvanite rezultati;

� go podobruvaat kvalitetot na izve{taite od nastavnicite za u~e-weto na u~enicite;

� moàt da im pomognat na roditelite i na drugite subjekti podobroda gi razberat nivoata na znaewata, sfa}aweto i sposobnostite{to gi steknuvaat u~enicite.

Nacionalna strategijaza Klu~nata faza 3 (Vklu~uvaj}i ja i nastavnata programa i zada~ite) Planirawa na

nastavata (kuso, sredno, dolgoro~niplanovi)

Kusoro~ni i srednoro~niocenuvawa od nastavnikot

Esterni ocenuvawa na krajot naKlu~nata faza

Ocenuvawa na nastavnikot na krajot naKlu~nata faza

Celite na u~ili{noto ocenuvawe

Vrski me|u celite, planiraweto i ocenuvaweto vo Anglija i vo Vels

28


OCENUVAWETO SPORED NACIONALNIOT KURIKULUM - ANGLIJA I VELS

- KRATKORO^NOTO, SREDNORO^NOTO I DOLGORO^NOTO OCENUVAWE

Celite na kratkoro~noto ocenuvawe:

� da proveruva dali u~enicite gi razvivaat mentalnite sposobnosti: naprimer, deka tie moàt da pomnat matemati~ki fakti, da procenuva-at, da presmetuvaat napamet i da koristat vizuelno pretstavuvawe;

� da proveruva dali u~enicite gi sfatile glavnite obrazovni celi vonekoja lekcija ili tema, dali tie imaat nekakvi pogre{ni razbirawa{to treba da se popravat i dali se tie podgotveni da napreduvaat;

� da Vi dava informacii koi{to }e Vi pomognat da gi prilagoduvatesekojdnevnite planirawa na ~asovite, a i kusi informacii za dru-giot nastaven kadar, za toa na koi u~enici treba da im se pomogne ikako da im se pomogne.

Primeri na kratkoro~no ocenuvawe

� Vo tekot na ~asovite postavuvajte pra{awa za da proverite kolkudobro u~enicite go razbrale noviot materijal i da proveruvate daliima nekakvi pogre{ni sfa}awa.

� Onamu kade {to }e zabeleìte nekakvi te{kotii ili pogre{ni sfa-}awa, prilagodete ja nastavata i vedna{ obratete vnimanie na niv i,dokolku e potrebno, prodolète so toa vo naredniot eden ili dva~asa.

� Dopolnete gi sekojdnevnite nabquduvawa so povremeni doma{nizada~i i kratki testovi.

� Davaweto ocenki za trudot na u~enicite treba vedna{ da bide pro-sledeno so diskusija vo oddelenieto za da im se dadat povratni in-formacii i soveti za toa vo {to treba da se podobrat.

� Iako golem del od kratkoro~noto ocenuvawe e so cel da se prezemeneposredna akcija, moèbi }e posakate da gi zabeleìte nakuso ineo~ekuvanite opservacii (na pr., nekoj odgovor na u~enikot na nekojaposebna poddr{ka od strana na nastavnikot).

Celite na srednoro~noto ocenuvawe:

� da go razgleduva i da go beleì napredokot na u~enicite vo tekot naprethodnoto tromese~ie ili polugodie vo pogled na klu~nite obra-zovni celi ({to tie znaat i moàt da pravat, dali moàt da gi pri-menuvaat svoite sposobnosti vo nov kontekst i dali tie s¢ u{teimaat nekakvi te{kotii);

� da go identifikuva napredokot na u~enicite vo realizacijata na spe-cifi~nite individualni zada~i, vklu~uvaj}i gi i onie od indivi-dualnite obrazovni programi (za u~enicite so specijalni potrebi), zada moète da im davate na u~enicite povratni informacii i da pos-tavuvate novi celi; �

29


�

� da Vi pomaga da ja planirate rabotata za narednoto tromese~ie i sl.;

� da Vi dava informacii korisni za ocenuvawata na krajot na polugo-dieto ili na krajot od u~ebnata godina.

Primeri na srednoro~no ocenuvawe

� Srednoro~nite ocenuvawa vremenski najdobro se tempiraat za davlijaat na planiraweto, na primer vo intervali, moèbi na krajot na trimese~ieto ili na krajot na temata.

� Izbirajte zada~i {to u~enicite moàt sami da gi re{avaat za da mo-ète Vie da se koncentrirate na onie u~enici za koi ne ste sigurnideka moàt toa da go storat.

� Davajte im povratni informacii na u~enicite za nivnata rabota.

� Postavuvajte novi grupni ili individualni celi.

� Podobro davajte im konstruktivni pismeni komentari otkolku samoocenki ili {tiklirawe i plusevi.

� Beleète go napredokot vo odnos na obrazovnite celi. Vodete DNEVNIKNA ÂSOVITE - spisok na klu~nite obrazovni celi i aùrirajte go nasekoi {est nedeli ili sl. (Vnimavajte: brojot na obrazovnite celi zasekoe nivo na ocenkata e relativno mal, no tie se dobro povrzani sotestovite na Nacionalniot kurikulum.)

� Izvestuvajte gi u~enicite za srednoro~nite obrazovni celi, bilo vogrupi ili na individualna osnova. Samite u~enici }e sakaat da suge-riraat podra~ja vo koi{to tie bi moèle da se podobruvaat.

� Celite na u~eweto moàt da bidat sosema op{ti (na pr., sli~ni nanekoja obrazovna zada~a) ili, pak, pospecifi~ni (na pr., pro{irete jadropkata).

Primeri na obrazovnite zada~i po matematika vo 8-mo oddelenie:

� u~enicite da koristat ekvivalentnost na dropki, decimali i procentiza da sporeduvaat proporcii; da presmetuvaat procenti i da go nao|aatrezultatot od zgolemuvaweto ili namaluvaweto na odreden procent;

� da sobiraat, vadat, mnoàt i delat celi broevi;

� da ja delat koli~inata na dva ili pove}e delovi vo daden razmer; dakoristat ednostaven metod vo re{avaweto na ednostavni tekstualniproblemski zada~i koi{to vklu~uvaat razmer i direktna proporcio-nalnost;

�

30


Celite na dolgoro~noto ocenuvawe

(na krajot na 7-mo, 8-mo i 9-to oddelenie):

� da se oceni rabotata na u~enicite vo odnos na klu~nite obrazovniceli za taa godina;

� na krajot na 9-to oddelenie da se oceni rabotata na u~enicite sporednacionalnite standardi;

� da Vi dade dopolnitelni informacii za poedine~noto postigawe nau~enicite i nivniot napredok za da moète da gi izvestite rodite-lite, i, dokolku e potrebno, i nivniot iden nastavnik;

� da mu pomognat na u~ili{teto da gi postavi celite za nastavata pomatematika vo narednite godini;

� da mu ovozmoì na direktorot na u~ili{teto da gi informira nakuso~lenovite na u~ili{niot odbor i drugite subjekti za napredokot ipostigawata vo Klu~nata faza 3, vklu~uvaj}i go i napredokot vo pog-led na u~ili{teto, lokalnata obrazovna administracija i nacional-nite celi.

Primeri na dolgoro~no ocenuvawe

� Zadolìtelnite testovi po matematika od nacionalniot kurikulumza 9-to oddelenie moàt da se dopolnat so fakultativni testovi za7-mo i 8-mo oddelenie izgotveni od QCA - Qualification and Curriculum

Authority (zabele{ka: javna institucija odgovorna za nacionalniteplanovi i programi, ocenuvawa i kvalifikacii).

� Vie kako nastavnik treba, isto taka, da izvr{ite ocenuvawe za da gosumirate Va{iot sud za postigawata na u~enicite. Za 9-to oddelenie,ova obvrzno ocenuvawe na krajot na godinata }e bide spored opisiteza nivoata vo nacionalniot kurikulum. Treba da pregledate primero-ci od trudovite na u~enicite, kako i zapisi za postignatite obrazov-ni celi.

� Aktivnostite za moderacija (usoglasuvawe na kriteriumite) se pre-pora~uvaat za ocenuvawata od strana na nastavnikot pred krajot naKlu~nata faza 3.

�� da koristat proceduri "so potpi{uvawe“ za mnoèwe i delewe na

celi broevi i decimali, vklu~uvaj}i gi i decimalite kako {to se 0,6ili 0,06; da razbiraat kade e polo`bata na decimalnata zapirkapreku razgleduvawe na ekvivalentni presmetki;

� da poednostavuvaat ili transformiraat linearni izrazi preku sobi-rawe na sli~ni ~lenovi; da izvlekuvaat ~lenovi pred zagrada;

� da zamenuvaat celi broevi vo ednostavni formuli;

� da vnesuvaat podatoci na grafikoni na linearni funkcii, kade y edaden eksplicitno preku x; da prepoznavaat deka ravenkata od vidoty = mx + c odgovara na pravoliniski grafici.

TEMA 3

31

FORMATIVNO OCENUVAWE

� da se identifikuvaat klu~nite karakteristiki na formativnotoocenuvawe;

� da se sogleda potrebata od sozdavawe klima za formativno ocenuvawe;

� da se uvidi kako moè sumativnoto ocenuvawe da se koristi za formativni celi.

3.1. CELI:

� Terminologija. Postojat brojni termini koi se sinonimni so forma-tivnoto ocenuvawe. Naj~esto upotrebuvani termini se ocenuvawe zau~ewe (Assessment for Learning) (vo literaturata vo Britanija iAvstralija) i ocenuvawe na ~asovite (Classroom Assessment) (voliteraturata vo Severna Amerika). Vo ovoj prira~nik se koristiterminot formativno ocenuvawe.

� Korisno bi bilo da se razberat suptilnite razliki pome|u ocenu-vawe i formativno ocenuvawe. Razgledajte gi povtorno definici-ite na ocenuvaweto dadeni vo tema 1. Akcentot e staven na koris-tewe na "rezultatite” od ocenuvaweto za vodewe na u~eweto ipou~uvaweto.

� Klu~nite koncepti povrzani so formativnoto ocenuvawevklu~uvaat: jasni nameri pri u~eweto, postojano procenuvawe,davawe povratna informacija na u~enicite i za nastavnikot.Postojat sli~nosti pome|u elementite na formativnoto ocenuvawei organiziranoto pou~uvawe (planirawe/celi, postavuvawepra{awa, nabquduvawe, povratna informacija, prilagoduvawe napou~uvaweto).

� Iako postoi poklopuvawe pome|u tehnikite, formativnoto ocenu-vawe vo brojni aspekti se razlikuva od sumativnoto.

� Formativnoto ocenuvawe, glavno, se sostoi od pribirawe iinterpretirawe na informacii so cel da se vlijae na

3.2.Pregled na na{eto razbirawe na formativnoto

ocenuvawe (ocenuvawe za u~ewe)

32


podu~uvaweto i u~eweto; sumativnoto ocenuvawe pove}e seodnesuva na sumirawe na postigawata na u~enikot vo tekot naodreden vremenski period.

� Formativnoto ocenuvawe go razviva i prodlabo~uva u~eweto,sumativnoto ocenuvawe go meri nau~enoto. (Clarke, 2005)

� Sumativnoto ocenuvawe moè da vklu~uva sporeduvawe napostigawata na u~enicite so odredeni nacionalni standardi,kako {to se opisi na nivoata na postigawe ili dràvni stan-dardi. Nastavnicite ~esto gi pravat ovie sumativni procenki nakrajot od odredena nastavna tema, na krajot na polugodieto iligodinata i davaat numeri~ka ocenka.

� Karakteristikite na formativnoto i sumativnoto ocenuvawe seopi{ani vo kusi crti.

� Brojni neodamne{ni istraùvawa ja potvrduvaat korisnosta na for-mativnoto ocenuvawe. Nivnite rezultati ukaùvaat deka:

� Eksternite ocenuvawa, sami po sebe, nema da go podobratpou~uvaweto i u~eweto.

� Inovaciite koi vklu~uvaat zajaknuvawe na praktikata na for-mativno ocenuvawe rezultiraat so zna~ajni pridobivki vou~eweto.

Iako formalnoto testirawe e korisno za postignuvawe naodredeni celi, toa samoto po sebe ne gi podiga standardite.Nasproti toa, strategiite za formativno ocenuvawe moàt dagi podignat standardite. (Clarke, 1998)

� Podobrenoto formativno ocenuvawe im pomaga na u~enicite soponiski postigawa pove}e otkolku na drugite u~enici, a so toa ginamaluva razlikite vo postigawata, istovremeno podigaj}i gipostigawata vo celina.

� Povratnata informacija na nastavnikot kon u~enicite ~estosodrì vo sebe socijalni i upravuva~ki funkcii, pove}e otkolkufunkcii povrzani so u~eweto.

� Povratnata informacija koja se dava na u~enikot treba da ginaglasi dobrite strani na negovata rabota i da e prosledena sosovet za toa {to u~enikot bi moèl da napravi za da go podobriu~eweto. Isto taka, treba da se izbegnuva sporeduvawe sodrugite u~enici.

33


Vo Velika Britanija Grupata za reformi vo ocenuvaweto (Assessment Reform

Group) e vklu~ena vo promocija na formativnoto ocenuvawe, koristej}i goterminot ocenuvawe za u~ewe (Assessment for Learning). Principite na ocenuvaweto za u~ewe (Assessment Reform Group, 2002) nudatvode~ki principi koi gi odrazuvaat osnovnite karakteristiki na konceptot.

3.3. Osnovnite principi na formativnoto ocenuvawe

1. Ocenuvaweto za u~ewe treba da bide del od efektivnoto planirawe na nastavata i u~eweto

Planiraweto na nastavnikot treba da obezbedi mo`nosti kako za u~enikottaka i za nastavnikot da steknuvaat i koristat informacii za napredokotvo ostvaruvaweto na obrazovnite celi. Toa, isto taka, treba da bide fleksi-bilno za da odgovara na po~etnite i novodojdenite idei i sposobnosti. Pla-niraweto treba da vklu~uva strategii za da obezbeduva u~enicite da gi raz-biraat celite {to gi postignuvaat i kriteriumite {to }e bidat primenuvanivo ocenuvaweto na nivnata rabota. Treba, isto taka, da se planira kako u~e-nicite }e dobivaat povratni informacii, kako tie }e u~estvuvaat vo ocenu-vaweto na sopstvenoto u~ewe i kako }e im se dava pomo{ za da napreduvaat.

2. Ocenuvaweto za u~ewe treba da se fokusira na toa kako u~enicite u~at

Procesot na u~eweto treba da bide vo fokusot na razmisluvawata kako nau~enikot taka i na nastavnikot, koga se planira ocenuvaweto i koga seinterpretiraat pokazatelite. U~enicite treba da stanat svesni za toa"kako“ se u~i, kako {to se svesni za toa "{to“ se u~i.

3. Treba da se prifati deka ocenuvaweto za u~ewe ima centralna uloga vo praktikata na ~asovite

Golem del od ona {to nastavnicite i u~enicite go rabotat na ~as moè da seopi{e kako ocenuvawe. Zada~ite i pra{awata gi pottiknuvaat u~enicite dagi pokaàt svoite znaewa, razbirawa i sposobnosti. Toga{, ona {to u~eni-cite go kaùvaat i go pravat se nabquduva i se interpretira i se donesuva-at sudovi za toa kako moè da se podobruva u~eweto. Ovie procesi na oce-nuvaweto pretstavuvaat osnoven del od sekojdnevnata praktika na ~asovitei gi vklu~uvaat kako nastavnicite taka i u~enicite vo razmisluvaweto,dijalogot i donesuvaweto odluki.

DESETTE KLU^NI PRINCIPI NA OCENUVAWETO ZA UÊWE

34


4. Ocenuvaweto za u~ewe treba da se smeta kako klu~na profesionalnasposobnost na nastavnicite

Na nastavnicite im se potrebni profesionalni znaewa i sposobnosti za: dago planiraat ocenuvaweto, da go nabquduvaat u~eweto, da gi analiziraat iinterpretiraat podatocite od ocenuvaweto, da im davaat povratni infor-macii na u~enicite i da im davaat poddr{ka vo samoocenuvaweto. Na nas-tavnicite treba da im se dava poddr{ka vo razvivaweto na ovie sposobnostipreku bazi~en i kontinuiran profesionalen razvoj.

5. Ocenuvaweto za u~ewe treba da bide ~uvstvitelno i konstruktivnobidej}i sekoe ocenuvawe ima emocionalno vlijanie

Nastavnicite treba da bidat svesni za vlijanieto {to komentarite, bele{ki-te i ocenkite moàt da go imaat vrz samodoverbata i entuzijazmot na u~eni-cite i tie treba da bidat {to e mo`no pove}e konstruktivni pri davawetona povratnite informacii. Komentarite naso~eni pove}e kon rabotata otkol-ku kon li~nosta se pokonstruktivni, kako za u~eweto, taka i za motivacijata.

6. Ocenuvaweto za u~ewe treba da ja zema predvid i va`nosta na motivacijata na u~enikot

Ocenuvaweto {to go pottiknuva u~eweto pove}e ja neguva motivacijata prekunaglasuvaweto na napredokot i postigaweto, otkolku preku ukaùvaweto naneuspehot. Sporeduvaweto so drugi u~enici koi{to bile pouspe{ni vero-jatno nema da gi motivira u~enicite. Toa moè, isto taka, da dovede donivno povlekuvawe od procesot na u~eweto vo podra~ja vo koi{to biledovedeni vo situacija da se ~uvstvuvaat deka tie "ne se dobri“. Motivacija-ta moè da bide odrùvana i pottiknuvana preku metodi na ocenuvawe koija {titat avtonomijata na u~enikot, davaat izvesen izbor i konstruktivnipovratni informacii i sozdavaat mo`nost za samonaso~uvawe.

7. Ocenuvaweto za u~ewe treba da promovira angaìranost vo postignuvaweto na obrazovnite celi i spodeleno razbirawe za kriteriumite spored koi tie se ocenuvaat

Za da bide u~eweto efektivno, u~enicite treba da razbiraat {to e toa {totie se obiduvaat da go postignat - i {to e toa {to sakaat da go postignat.Razbiraweto i angaìranosta se javuvaat koga u~enicite dobivaat izvesendel vo odlu~uvaweto za celite i vo identifikuvaweto na kriteriumite zaocenuvaweto na napredokot. Informiraweto za kriteriumite na ocenuva-weto vklu~uva diskusii za niv so u~enicite, koristej}i termini {to tie mo-àt da gi razberat, davaj}i primeri za toa kako kriteriumite moàt da sesretnuvaat vo praktikata i angaìraj}i gi u~enicite vo zaedni~ko ocenu-vawe so svoite vrsnici.

35


8. U~enicite treba da dobivaat konstruktivni upatstva kako da japodobruvaat svojata rabota

Na u~enicite im se potrebni informacii i upatstva za da gi planiraatnarednite ~ekori vo svoeto u~ewe. Nastavnicite treba:

� da gi istaknuvaat dobrite strani na u~enikot i da davaat soveti kakoistite da gi podobruvaat;

� da bidat jasni i konstruktivni za sekakvi slabosti i kako nim da im seposvetuva vnimanie;

� da obezbeduvaat mo`nosti za u~enicite za tie da ja podobruvaat svojatarabota.

9. Ocenuvaweto za u~ewe ja razviva sposobnosta na u~enicite za samoocenuvawe za tie da moàt da razmisluvaat za svoeto u~ewe i da go naso~uvaat

Samostojnite u~enici imaat sposobnost da baraat i steknuvaat novi sposob-nosti, novi znaewa i novi razbirawa. Tie se sposobni da razmisluvaat zatoa kako u~at i da gi identifikuvaat narednite ~ekori vo svoeto u~ewe.Nastavnicite treba da ja pottiknuvaat kaj u~enicite èlbata i sposobnostada ja prezemaat griàta za svoeto u~ewe preku razvivawe na sposobnostiteza samoocenuvawe.

10. Ocenuvaweto za u~ewe treba da go opfa}a celiot opus na postigawata na site u~enici

Ocenuvaweto za u~ewe treba da se koristi za da se zgolemuvaat mo`nostitena u~enicite da steknuvaat znaewa vo site podra~ja od obrazovnata aktiv-nost. Toa treba da im ovozmoùva na site u~enici da go postignuvaat ona{to najdobro moàt da go pravat i nivnite napori da bidat priznavani.

(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

Formativnoto ocenuvawe vklu~uva koristewe na ocenuvaweto na ~asoviteso cel da se podignat postigawata na u~enicite. Toa e zasnovano na idejatadeka u~enicite najdobro }e rabotat dokolku ja razbiraat celta na nivnotou~ewe, do kade se nao|aat vo odnos na taa cel i na koj na~in moàt da japostignat (ili da gi popravat propustite vo nivnoto znaewe). Efektivnotoocenuvawe za u~ewe se odviva postojano na ~asot. Toa vklu~uva:

� spodeluvawe na celite na u~eweto so u~enicite;

� pomagawe na u~enicite da gi doznaat i prepoznaat standardite konkoi treba da se stremat;

� davawe na povratna informacija koja }e im dade nasoki na u~enicitekako da se podobrat;

3.4. Sproveduvawe na formativnoto ocenuvawe

36


� veruvawe deka sekoj u~enik moè da se podobri vo odnos na prethod-nite postigawa;

� zaemno razgleduvawe i analizirawe na postigawata i napredokot nau~enikot od strana na nastavnikot i na u~enikot;

� obu~uvawe na u~enicite da koristat tehniki na samoocenuvawe za dagi otkrijat aspektite vo koi treba da se podobrat;

� veruvawe deka motivacijata i samodoverbata, koi se klu~ni za efek-tivno u~ewe i napredok, moàt da se podobrat preku koristewe naefektivni tehniki na ocenuvawe.

Istraùvawata pokaàle dele koga u~enicite u~estvuvaat vo procesot na oce-nuvawe, standardite se podignuvaat, a u~enicite se ohrabreni da prezematakcija za podobruvawe na nivnoto u~ewe.

1. Spodeluvawe na celite na u~ewetoPogolemiot broj na planovi za rabota ja naglasuvaat potrebata za jasno iden-tifikuvawe na celite na ~asot. Nastavnicite treba da bidat sigurni dekau~enicite moàt da ja prepoznaat razlikata pome|u rabotata na zada~ata icelta na u~eweto (da go odvojat ona {to treba da go napravat od ona {to }e gonau~at). Kriteriumite za ocenuvawe na rezultatite od u~eweto ~esto se izrazeni naformalen jazik koj u~enicite ~esto ne moàt da go razberat. So cel u~eni-cite celosno da se vklu~at vo procesot na u~ewe, nastavnikot treba:

� jasno da objasni zo{to nekoja lekcija se predava ili nekoja aktivnostse izveduva, koristej}i se so terminologija na celite na u~eweto;

� da im gi objasni na u~enicite konkretnite kriteriumi za ocenuvawe;

� da im pomogne na u~enicite da razberat {to napravile dobro, a koiaspekti na u~eweto treba da gi podobrat.

Dokolku na u~enicite im se dade mo`nost da pogledaat primeroci na zada-~i od drugi u~enici, toa moè da im pomogne podobro da razberat kako da gikoristat kriteriumite za ocenuvawe za da go ocenuvaat sopstvenoto u~ewe.

2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awaOva e obraboteno vo tema 5.

3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informaciiOva e obraboteno vo tema 4.

4. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvaweOva e obraboteno vo tema 7.

Glavni karakteristiki na formativnoto ocenuvawe [Clarke, 2005;

www.qca.org.uk]:

1. Spodeluvawe na celite na u~eweto.

2. Koristewe na efektivni tehniki na postavuvawe pra{awa.

3. Koristewe na strategii na bodirawe i davawe povratni informacii.

4. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe.

TEMA 4

37

POVRATNA INFORMACIJA

� da se sogleda kako efikasnata povratna informacija pridonesuva zanapreduvawe vo u~eweto;

� da se zapoznaat strategiite za davawe efikasna povratna informa-cija (usna i pi{ana);

� da se pomogne vo planiraweto na efikasna usna povratna informacija.

4.1. CELI:

Proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite moàt da se sfa-tat kako eden vid na pedago{ki dijalog megu nastavnikot i u~enikot za kvali-tetot na u~eweto, pou~uvaweto i znaeweto (postigawata). Takvata dvonaso~nakomunikacija obezbeduva povratni informacii koi ovozmoùvaat pokvali-tetno dijagnosticirawe na te{kotiite na koi naiduva u~enikot vo procesot nau~ewe, kako i pri~inite za toa, sozdava uslovi za zaedni~ki usoglaseno na-so~uvawe (regulirawe) i podobruvawe na natamo{noto u~ewe, pomaga za pous-pe{no dinami~no prisposobuvawe na pou~uvaweto, soglasno so potrebite nau~enikot, kako i poslobodno, tvore~ko prezentirawe na nau~enoto.

Svojata formativna uloga proveruvaweto i ocenuvaweto ja ostvaruvaat duritoga{ koga na u~enikot mu nudat kvalitetna povratna informacija ili, taka-nare~ena, formativna povratna informacija (FPI).

Efektite na formativnata povratna informacija kaj u~enikot zavisat odvremeto koga se dava taa, od na~inot na koj se dava, od nejzinata sodrìna iod toa kako taa e strukturirana i interpretirana. No, dali i kolku povratna-ta informacija }e bide efektivna }e zavisi i od toa kako nea ja interpreti-ra, odnosno sfa}a i prifa}a (doìvuva) u~enikot. Vo zavisnost od seto toa,povratnata informacija u~enikot moè da ja doìvee kako informativna,motivira~ka ili kontrolna, {to ne e seedno.

Ovde se govori, glavno, za porakite - povratnite informacii {to nastavni-kot mu gi upatuva (dava) na u~enikot / u~enicite vo tekot na formativnotosledewe i proveruvawe na negovite/nivnite postigawa. Tie moàt da bidatiskaàni usno ili dadeni vo pi{ana forma.

„Temelot na kvalitetnata povratna informacija e nejzinata informa-tivna vrednost.”

(Z. R. Ilc, 2003)

38


Formativnata povratna informacija (FPI) e tekovna. Po svojata priroda ifunkcija taa e eden vid pomo{ za u~enikot vo procesot na u~eweto. A pomo{tae efektivna ako se dava vo vistinsko vreme - toga{ koga e najneophodna.FPI mu se dava na u~enikot:

� Vo tekot na samiot proces na u~ewe - zatoa {to:

� Dodeka trae procesot na u~ewe, nastavnikot moè i treba da gisledi raznite aspekti na toj proces i za svoite soznanija da goinformira u~enikot. Toa se informacii od i za procesot naformirawe na znaeweto, od i za usvojuvaweto na ve{tinite, atoa zna~i od i za procesot na u~eweto (za soznajnite postapki -za mislovnite procesi, so pomo{ na koi se odviva soznavaweto ise konstruira znaeweto). Tie mu ovozmoùvaat na u~enikotpodobro da go osoznae procesot na sopstvenoto u~ewe i da gomodelira (da go menuva za da bide poefikasno).

� Vo isto vreme, toa e i proces na pou~uvawe (od nastavnikot),proces koj doprva treba da gi pokaè efektite od zaedni~katarabota na u~enikot i nastavnikot, pa poèlno e i toj proces dase analizira od strana na samiot nastavnik (samorefleksivno),da se vrednuva kolku bilo uspe{no pou~uvaweto i, po potreba,da se korigira i podobruva i, osobeno, zatoa {to „efektivnataformativna povratna informacija prepostavuva celno-procesnoplanirawe na nastavata i postojano sledewe na postigawata(utvrduvawe na znaewata i ve{tinite) zaradi uspe{no samo-stojno regulirawe na u~eweto.” (N. Komljanc, 2004)

� Vo tekot na prezentacijata na nau~enoto - zatoa {to:

� Vo procesot na proveruvawe se pribiraat i procenuvaat podato-ci za nau~enoto - za obemot i kvalitetot na usvoenite predmet-ni znaewa, za steknatite ve{tini, sposobnosti i stavovi nau~enicite, za procesite so koi tie znaewa se prezentiraat,iskaùvaat, odnosno kako niv u~enicite gi sfa}aat, objasnuvaat,tolkuvaat, argumentiraat, primenuvaat itn. Toga{ e i najdobro zaseto toa na u~enikot da mu se dadat i prodlabo~eni formativnipovratni informacii za razni aspekti na negovoto znaewe.

4.2. Koga i za {to se dava FPI?

39


Priemot i uspe{nosta na povratnata informacija se zavisni od na~inot ikontekstot vo koj taa se dava. Eve nekoi nasoki za davawe na povratna infor-macija koi, dokolku se po~ituvaat, moàt da ja podobrat efektivnosta naneposrednata povratna informacija:

� Koristete gi prednostite na neposrednata (usnata) povratnainformacija. Od neposrednata usna informacija u~enikot moè dadobie pove}e informacii otkolku od pi{anata, bidej}i govornatainformacija dozvoluva koristewe i na neverbalni sredstva kako{to se: izrazot na liceto, tonot na glasot, "govorot“ na teloto(dvièwata na racete i sl.). Isto taka, usnata povratna informa-cija mu ovozmoùva na u~enikot da bara doobjasnuvawa i na tojna~in podobro da ja razbere.

� Proverete dali u~enikot pravilno ja razbral Va{ata povratnainformacija. Prednosta na neposrednoto informirawe e vo toa{to vedna{ moète da gi zabeleìte reakciite na u~enikot na Va-{ite zborovi. Ako zabeleìte deka Va{ata poraka ne e dobro raz-brana, obidete se da mu ja objasnite poinaku i podetalno. Barajte odu~enicite da baraat dopolnitelni objasnuvawa ako ne ja razbralepi{anata povratna informacija.

� Nabquduvajte gi reakciite na u~enikot i vodete grià zanegovite ~uvstva. Golema prednost na neposrednata povratnainformacija e i toa {to moàt da se nabquduvaat i neverbalnitereagirawa na u~enikot (izrazot na liceto, dvièwata na teloto).Ako ocenite deka na Va{te zabele{ki e posebno ~uvstvitelen -istite moète da gi prisposobite i ublaìte.

� Iskoristete ja povratnata informacija {to mu ja davate nau~enikot da dobiete dopolnitelni soznanija. Okolnosta, {to nau~enikot mu davate informacija za negovite postigawa, obidete seda ja iskoristite Vie od nego da dobiete {to pove}e odgovori za toakako gleda na svoeto napreduvawe, na svojata uspe{nost vo u~ili{-nata rabota. Samo taka pedago{kata komunikacija (dijalogot, razme-nata na informacii) }e bide uspe{na - }e pridonese za podobrou~ewe na u~enikot. Reakciite na u~enikot, na povratnata informa-cija od nastavnikot, pokaùvaat dali celta {to ja imal nastavni-kot, so porakata {to ja ispratil, e postignata.

4.3.Delotvornosta na FPI zavisi od na~inot

na koj taa se dava

40


Za da bide efektivna, formativnata povratna informacija treba da gi pose-duva slednive karakteristiki:

� Povratnata informacija mora da e korisna. A, za da bide takvataa mora da gi ima predvid potrebite na u~enikot i da bide for-mulirana i dadena taka {to pozitivno }e vlijae na rabotata na u~e-nikot. Toa e mnogu verojatno koga i u~enikot dava takva povratnainformacija koja ja dopolnuva porakata od nastavnikot. Toa, vo istovreme, moè da zna~i deka povratnata informacija e jasna i pri-fatena.

� Povratnata informacija mora da e opisna, a ne ocenuva~ka. Kogaso povratnata informacija se prosuduva/procenuva, toga{ taa moèda ja zagrozi uspe{nosta na komunikacijata i moè da predizvikanejzino prekinuvawe. Nasproti toa, opi{uvaj}i kako u~enikot, naprimer, uspe{no gi ilustrira svoite tvrdewa so primeri, ili soodbrani argumenti dokaùva ili brani ne{to (svoj stav, na primer),Vie indirektno mu ostavate sloboda takvite postapki da gi koristii vo drugi priliki, odnosno koga samiot smeta deka toa e dobro.Odbegnuvaj}i go jazikot na ocenuvawe, se odbegnuva potrebata oddefanzivna (odbranbena) pozicija i reakcija na u~enikot.

� Povratnata informacija treba da bide to~na, detalna i fokusi-rana. Povratnata informacija {to mu ja davate na u~enikot trebada e bazirana na fakti, a ne dadena pau{alno. Taa, isto taka, trebada bide povrzana so konkretnata aktivnost ili trud. Na toj na~inpovratnata informacija }e vlijae na aktuelnoto u~ewe.

� Povratnata informacija mora da bide specifi~na, a ne op{ta.Nastavnikot treba da dava personalizirana i specifi~na detalnapovratna informacija za postigawata (napredokot) na u~enikot i zanegovite te{kotii ili gre{ki, no prosledena i so konkretni nasokiza idnoto u~ewe na u~enikot. Ne e dovolno na u~enikot da mu se ka-è, deka pokraj pokaàniot uspeh, pravi i gre{ki, a pritoa da ne muse kaè vo {to gre{i i (po mo`nost) zo{to gre{i, kako da gi popra-vi istite itn. Formativnata povratna informacija vo vid na kuskomentar od tipot „to~no”, „ne e to~no”, „dobro”, „taka e” i sli~no,nema da bide mnogu delotvorna, kako ni povratnata informacijakoja nudi nespecifi~ni upatstva vo smisla: „Ve`baj pove}e”, „Kogase u~i, treba da se misli” i sli~no ili poraki koi stigmatiziraat,kako na primer: „Te mrzi da u~i{“, „Ne te biduva za matematika” itn.

� Povratnata informacija treba da e odmerena. Formativnata po-vratna informacija ne treba da mu dava na u~enikot premnogu di-rektivni upatstva, nasoki ili primeri, nitu da nudi direktna po-mo{ od nastavnikot vo re{avaweto na problemite na koi naiduvau~enikot. Formativna povratna informacija ne smee da go pravi

4.4.Poèlni karakteristiki na formativnata

povratna informacija

41


u~enikot zavisnik od direktna pomo{ vo nadminuvaweto na slabos-tite i gre{kite. Rakovodeweto od maksimata „Pomogni mi da napra-vam sam”, zna~i deka nastavnikot dava tolku i takva pomo{ prekupovratnata informacija, {to u~enikot }e moè sam da si postavuvaceli i da gi re{ava problemite. Toa, pak, bara ume{nost od nastav-nikot vo pottiknuvaweto na u~enicite sami da doa|aat do informa-cii za sopstvenoto u~ewe, da sorabotuvaat, da si pomagaat me|u sebe.

� Povratnata informacija treba da e individualizirana i so po-zitivna naso~enost kon li~nosta na u~enikot. Treba da se ima vovid, na primer, deka pri~inite za isti ili sli~ni gre{ki i slabos-ti vo zneweto, ne se isti kaj site u~enici. Vo procesot na obliku-vawe na povratnata informacija, vsu{nost, i samiot nastavnik do-a|a do soznanie deka u~enicite se razlikuvaat me|u sebe i deka ipovratnite informacii za sekoj od niv treba da bidat individua-lizirani.

� Povratnata informacija treba mu dava mo`nost na u~enikot dareagira. U~enikot ne smee samo formalno da bide vklu~en vo raz-menata na informacii, toj ne treba da bide samo slu{a~ na komen-tarite i sovetite na nastavnikot. Dobrata povratna informacija,vsu{nost, go vodi u~enikot kon toa samiot da gi osoznae silnite islabite strani vo negovoto u~ewe i da iznao|a na~ini za podobru-vawe. Po uspe{na komunikacija u~enikot projavuva èlba za podo-bruvawe i nadminuvawe na konstatiranite slabosti i ima plan ka-ko toa moè da go postigne.

� Povratnata informacija ne mu nudi na u~enikot direktna po-mo{. Preku davawe na direktna pomo{ so celosni re{enija, na u~e-nicite im se odzema mo`nosta za u~ewe. Odmerenata, navremenata iposrednata pomo{ ja pottiknuva soznajnata aktivnost kaj u~enicite,delotvorno vlijae vrz nivnata motivacija za u~ewe, go pomaga raz-vojot na ve{tini za samostojno intervenirawe i ovozmoùva podob-ro u~ewe na u~enikot. Zatoa, so povratnata informacija namesto daim dadete direktna pomo{, pottiknete gi u~enicite:

� da si pomagaat me|u sebe,

� da postavuvaat pra{awa vo vrska so ona {to ne go znaat ili impri~inuva te{kotii;

� da razmisluvaat deka "neuspehot“ e zna~aen ~ekor na patot konuspehot i deka pogre{nite re{enija vo po~etokot se normalenpat kon uspehot;

� povremeno pottiknete gi reflektivno da razmisluvaat (da na-pravat li~na analiza) za svoite postigawa i gre{ki. So toa impomagate da stanat svesni za svoite dobri i slabi strani.

42


4.5.1. Formativnata povratna informacija go podobruva u~eweto na u~enikot

Isklu~itelno vaèn moment za pottiknuvawe na u~enicite za u~ewe e tiesekoga{ da dobivaat povratna informacija od nastavnikot za svoeto napre-duvawe u{te vo tekot na procesot na u~ewe. So nejzina pomo{ u~enikotprocenuva dali i kako (kolku) napreduva i do koj stepen gi postignuva pos-tavenite celi. Toa, pak, go stimulira da vloùva, ako e potrebno, i dopol-nitelni napori.

Formativnata povratna informacija mu pomaga na u~enikot da go podobrisvoeto u~ewe taka {to mu ovozmoùva:

� da gi osoznae sopstvenite postigawa, da stane svesen za dobritestrani na svoeto u~ewe, za toa dali i kolku napreduval - {to dobronau~il, vo sporedba so svoite porane{ni postigawa, da ja sogledarazlikata megu planiranata (o~ekuvanata) i postignatata cel(znaewe);

� da gi osoznae sopstvenite slabosti, gre{ki i te{kotii vo u~eweto,no i pri~inite za toa - vo {to i zo{to ne napreduva ili ne edovolno uspe{en;

� da dobie nasoki (upatstva) za potrebnite aktivnosti so koi }e uspeeda gi nadmine konstatiranite propusti i praznini vo znaeweto, no ivo na~inite i postapkite na u~ewe;

� da steknuva refleksiven uvid vo sopstvenite soznajni i drugi(nekognitivni) procesi, vo razmisluvaweto za sopstvenoto u~ewe iza nau~enoto.

4.5.2. Dobrata formativna povratna informacija go motivira u~enikot

� Navremenata, soodvetna i relevantna povratna informacija pozi-tivno vlijae vrz motivacijata za u~ewe. Koga povratnata informa-cija od nastavnikot kaùva kolku u~enikot e blisku do postavenatacel, toa moè da go ohrabri da postigne i pove}e, duri i da koristinovi strategii za u~ewe.

� Koga povratnata informacija kaùva deka u~enikot ja postignalcelta, toga{ toj se ~uvstvuva zadovolen, kompetenten i so verba vosebe da si postavi nova i povisoka cel.

4.5.Efektite od kvalitetnata formativna povratna

informacija

Ispituvawata pokaàle deka u~enicite koi dobivale blagovremena isoodvetna povratna informacija vo 75% slu~ai postignale povisok kraenrezultat vo sporedba so prethodno utvrdenite standardi za ocenuvawe.

(J. Cvetkova, 2001, str. 129)

43


� Motivira onaa formativna povratna informacija koja ne e dadenavo vid na sud i ne e naso~ena kon li~nosta na u~enikot. Takvataformativna povratna informacija go obezbeduva u~enikot so ener-gija za u~ewe - go pottiknuva da u~i; kaj nego razviva èlba za u~e-we i volja da go regulira razvojot na sopstvenoto u~ewe. Toa eenergija koja na u~enikot mu e potrebna kako elan da istrae da gipostigne posakuvanite celi, da gi zadovoli svoite soznajni potrebi(motivi, interesi, nameri, qubopitnost).

4.5.3. Efektivnata FPI ovozmoùva samostojno vodewe na u~eweto

Samostojnoto vodewe na u~eweto e proces na negovo samostojno regulirawe,naso~uvawe, nabquduvawe, razvivawe i kreirawe. Toa e u~ewe koe, po pra-vilo, e organizirano za postignuvawe na t.n. li~ni postigawa. Za da moèu~enikot samostojno da go planira, naso~uva i izveduva u~eweto, potrebnamu e informativna povratna informacija od nastavnikot.

� Toa go ovozmoùva samo onaa formativna povratna informacija kojae produkt na konstruktivisti~ki naso~enoto formativno proveru-vawe i ocenuvawe na u~eweto {to gi povrzuva metakognitivnitestrategii na u~ewe, deklarativnoto i proceduralnoto znaewe, kakoi emocionalnata komponenta (interesite, ubeduvawata, namerite isl.), a za koe e utvrdeno deka e najefikasen pristap kon u~eweto, itoa za site u~enici. (N. Komljanc, 2004)

� Samostojnoto oblikuvawe, pak, na upatstvata za u~ewe, efektivnatapovratna informacija, pokraj drugoto, go ovozmoùva i na toj na~in{to pottiknuva na sorabotni~ko u~ewe, pri {to u~enikovite samo-stojno oblikuvani upatstva postojano (tekovno) se usoglasuvaat sonastavnikovoto naso~uvawe na pou~uvaweto (individualizacijata).(N. Komljanc, 2004)

4.5.4. FPI pomaga za vrednuvawe na napredokot na u~enikot

� Efektivnata formativna povratna informacija, vo procesot nautvrduvaweto na znaeweto, na u~enikot treba da mu ovozmoì {toposamostojno vrednuvawe na postigawata i opredeluvawe na li~-nite celi za idnoto u~ewe. Toa e mo`no koga, vrz osnova na pret-hodno utvrdenoto znaewe vo tekot na formativnoto proveruvawe,na u~enikot }e mu se dade soodvetna informacija so nasoki za na-rednite stepeni na u~ewe i vrednuvawe na rezultatite od u~eweto.

� Naso~uvaweto treba da se bazira na pozitivno pottiknuvawe nareguliraweto na uspe{noto re{avawe na problemite. Ulogata navrednata povratna informacija e informirawe istovremeno sopozitivno pottiknuvawe za odrùvawe na voljata (energijata) zarazvoj na u~eweto i prezentirawe na nau~enoto. (N. Komljanc, 2004)

� Preku postapkite na sledewe na napredokot so cel da mu se dade nau~enikot povratna informacija i preku dijalogot me|u nastavnikoti u~enikot, nastavnikot doa|a do soznanija za napredokot nau~enikot koi gi koristi vo procesot na dijagnosti~koto, forma-tivnoto, a ponekoga{ i vo sumativnoto ocenuvawe.

TEMA 5

44

POSTAVUVAWE PRA[AWA

� da se sogledaat karakteristikite na diskusijata (razgovorot) sou~enicite, koja go pomaga pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto;

� da se identifikuvaat razlikite vo sloènosta na pra{awata (nivoto na znaewe {to go pottiknuvaat);

� da se pomogne vo podgotovkata na pra{awa so razli~no nivo nasloènost.

5.1. CELI:

I pokraj toa {to glavniot akcent vo ovoj del se odnesuva na postavuvawetopra{awa vo kontekstot na formativnoto ocenuvawe, toj e, isto taka, zna~aeni za sumativnoto ocenuvawe, do onoj stepen vo koj{to od nastavnicite se o~e-kuva da koristat razni vidovi pra{awa (vklu~uvaj}i gi i onie koi{to baraatposloèni mislovni procesi), kako za celite na formativnoto, taka i za su-mativnoto ocenuvawe. Se o~ekuva pismeniot test {to se koristi za sumativniceli da vklu~uva i pra{awa koi{to se odnesuvaat na osnovnite mislovniprocesi, kako i pra{awa koi pottiknuvaat koristewe na sposobnostite zarazmisluvawe na povisoko nivo.

5.2.1. Informacii za postavuvaweto pra{awa vo nekoi neodamne{ni internacionalni istraùvawa

Zna~ajni se slednive sogleduvawa vo vrska so pra{awata i golem del odniv se baziraat na istraùvawa:

� Nastavnicite moàt da postavuvaat, vo prosek, po edno, pa duri ipo dve pra{awa vo minuta, {to zna~i nekolku stotini na den ili,pak, desetici iljadi pra{awa vo tekot na edna u~ebna godina.(Wragg, 1997)

� U~enicite nau~uvaat pove}e koga nastavnicite po~esto koristatpra{awa vo sledeweto na napredokot i proveruvaweto na razbi-raweto. (Harris, 1998)

5.2. [to znaeme za pra{awata?

45


� Postavuvaweto pra{awa „pretstavuva najzna~aen poedine~en fak-tor za u~enicite da postignat visoki standardi, koga pra{awata sekoristat za da se ocenat znaewata na u~enicite i da se predizvikanivnoto razmisluvawe“ (Ofstend, 1996)

� Postavuvaweto pra{awa moè da sluì za pove}e celi vklu~uvaj}i:utvrduvawe na osnovnite znaewa, zasiluvawe na ideite, sledewena napredokot, ispravawe na pogre{nite pretstavi, struktuirawena znaewata itn.

� Odgovorite na u~enicite na pra{awata moàt na nastavnicite daim obezbedat neposredni povratni informacii, ovozmoùvaj}i imda interveniraat ako se pojavat pogre{ni razbirawa.

� Sekoj odgovor na u~enikot dava osnova za postavuvawe naredni pra-{awa koi{to im ovozmoùvaat na nastavnicite da go proveruvaatrazbiraweto na u~enicite vo dlabo~ina i od raznovidni perspek-tivi.

� Potrebno e nastavnicite da odrùvaat ramnoteà me|u zatvorenitei otvorenite pra{awa.

� Otvorenite pra{awa se osobeno va`ni za formativnoto ocenuvawe,zatoa {to eden od najdobrite na~ini na u~ewe e dobivaweto idavaweto detalno razraboteno objasnuvawe. (Gipps, 1994)

� Dijalogot baziran vrz otvoreni pra{awa e primer na strukturiranoocenuvawe bidej}i toj moè da go pro{iruva razmisluvaweto nau~enicite, ovozmoùvaj}i im da go "izrazat razbiraweto za koe...tie prethodno ne bile svesni“ (McIntyre & Cooper, 1996)

� Dokolku na u~enicite im se postavuvaat samo zatvoreni pra{awa,moèbi tie nema da odat vo dlabo~ina pri u~eweto i moàt prostoda odgovorat na ona {to nim im e preneseno od strana na nastav-nikot. (Brooks, 2002)

� "Pogre{nite“ odgovori moàt da bidat podednakvo korisni kako ito~nite odgovori bidej}i tie im davaat na nastavnicite mo`nostida go proveruvaat razbiraweto na u~enicite vo pogolema dlabo~ina.

Otvoreni i zatvoreni se dvete osnovni kategorii spored koi pra{awata sepodeleni. Otvorenite pra{awa baraat pro{ireni odgovori i pottiknuvaatposloèni mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re{a-vawe problemi. Zatvorenite pra{awa baraat kusi, "to~ni“ odgovori i gi pot-tiknuvaat poednostavnite mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet.(Brooks, 2002)

Tokmu bogatstvoto vo postavuvaweto pra{awa od strana na nastavnikot gosodrì klu~ot za razlikuvaweto me|u "dlabokoto“ u~ewe so osmisluvawe ipogre{noto, povr{insko razbirawe. Ideite mora da se proveruvaat na raz-li~ni na~ini za da moàt nastavnicite da bidat sigurni deka u~enicite na-vistina razbrale ne{to ili deka ne uspeale da go razberat. (Brooks, 2002)

46


� Nastavnicite ne sekoga{ na najdobar na~in gi koristat odgovoritena u~enicite za da dadat povratni informacii. Vo edna studija napreku 1000 pra{awa postaveni od nastavnici, edna tretina od od-govorite na u~enicite "sodrèle neverbalen odgovor ili ne pre-dizvikale reakcija“ (Wragg, 1997). Propustot da se dadat soodvetnipovratni informacii moè da pretstavuva problem vo okolnosti nau~ewe vo grupa, bidej}i u~enicite {to ne davaat odgovor na pra{a-weto moèbi razmisluvaat samo za svoite zamisleni odgovori napra{aweto i moèbi i ne znaat dali tie se vo pravo ili gre{at.

� Iako e zna~ajno da se bide ~uvstvitelen kon samodoverbata na u~e-nicite, ne pomaga da se zadrùvaat "negativnite“ povratni infor-macii ili povratni informacii koi go korigiraat odgovorot, so celeventualno u~enicite da ne bidat obeshrabreni ili nemotiviraniako im se kaè deka izvesen odgovor e pogre{en. Nastavnikot trebada dava ~esni povratni informacii vo vrska so odgovorot (podobrotoj otkolku u~enikot). Isto taka, nastavnicite ne smeat da bidatzadovolni so delumni ili irelevantni odgovori. Koga se davaattakvi odgovori, nastavnicite treba da pobaraat podetalno obraz-loènie i da dadat soodvetni povratni informacii. (Torrance &

Pryor, 1998)

� Treba da postoi i soodvetno "vreme za ~ekawe“ me|u momentot kogapra{aweto e postaveno i onoj koga e daden odgovorot. Vo edna stu-dija prose~noto vreme na ~ekawe bilo edna sekunda, no koga toabilo pro{ireno na tri sekundi, se podobrile kvalitetot i dolì-nata na odgovorite na u~enicite. (Wood, 1998)

� Ako tempoto na postavuvaweto pra{awa e premnogu brzo, nastavni-cite }e go posvetat vremeto na zadovoluvaweto na potrebite samona eden tesen krug na u~enici vo paralelkata (onie {to postignu-vaat povisoki rezultati), posvetuvaj}i relativno malo vnimanie napotrebite na drugite u~enici, koi moàt frustrirani da "zagubatnade`“ i pokraj toa {to i tie imaat potencijalni mo`nosti da bidatanagaìrani vo razmisluvawata i u~eweto, dokolku im se dadepove}e vreme. (Brooks, 2002)

47


(od Nitko, 2004; Educational Assessment of Students. Upper Saddle River, New Jersey: Pearson/Merrill/Prentice Hall. (p. 115).

Prednosti za nastavnicite

Nedostatoci za nastavnicite

Sugestii za podobruvawe

(a) Ovozmoùva procenana procesite na misle-we i u~ewe vo tekot nanastavata; nastavnikotdobiva neposrednipovratni informacii.

(b) Im ovozmoùva na nas-tavnicite da postavu-vaat pra{awa {to gipottiknuvaat posloè-nite mislovni procesii da dobivaat poobraz-loèni odgovori.

(v) Ovozmoùva ocenuvawena interakcijata u~e-nik-u~enik.

(g) Ovozmoùva ocenuvawena sposobnosta na u~e-nicite usno prodlabo-~eno da diskutiraat zarazli~ni pra{awa.

(a) Nekoi u~enici ne mo-àt pred drugi u~eniciusno da se izrazat.

(b) Potrebna e obuka zatoa kako da se postavu-vaat soodvetni pra{a-wa i da se planirapostavuvawe konkretnipra{awa vo tekot na~asot.

(v) Informaciite {to sedobivaat obi~no se malprimerok od o~ekuva-nite rezultati na u~e-weto i od u~enicite voparalelkata.

(g) Nekoi obrazovni celine moàt da se ocenatso spontani i kusi usniodgovori; potrebno epove}e vreme vo koeu~enicite moè slo-bodno da razmisluvaat,da bidat kreativni ida odgovaraat.

(d) Evidencijata za odgo-vorite na u~enicite senao|a samo vo glavatana nastavnikot, {to mo-è da bide nesigurno.

(a) Trudete se da im pos-tavuvate pra{awa i nau~enicite koi se povle-~eni ili pobavno odgo-varaat. Izbegnuvajte dase fokusirate samo naverbalno agresivni i{armantni „yvezdi“ voklasot.

(b) Po~ekajte 5-10 sekundiu~enikot da odgovori,pred da go postavitepra{aweto na drugu~enik.

(v) Izbegnuvajte da seograni~uvate samo napra{awa koi baraatfakti ili nedvosmis-len to~en odgovor, bi-dej}i taka nesoodvetnogo stesnuvate fokusotvo ocenuvaweto.

(g) Ne kaznuvajte gi u~eni-cite koi ne se aktivnikoga postavuvate pra-{awa i ne nagraduvajtegi nezasluèno verbal-no agresivnite u~enicikoi se mnogu aktivni.

(d) Zapomnete deka ver-balnoto i neverbalno-to odnesuvawe na u~e-nicite na ~asot ne mo-ra da gi odrazuva niv-nite vistinski stavo-vi/vrednosti.

DOBRI STRANI I OGRANIÛVAWA NA KORISTEWETO PRA[AWA

VO NASTAVATA

48


EFEKTIVNO POSTAVUVAWE PRA[AWA

KORISTEWE TEHNIKI ZA EFEKTIVNO POSTAVUVAWE PRA[AWA

Postavuvaweto pra{awa {to baraat angaìrawe na posloèni mislovniprocesi moè da se koristi kako instrument za ocenuvawe zaradi u~ewe.Nastavnicite moàt:

� da gi koristat pra{awata za da doznaat {to u~enicite znaat,razbiraat i moàt da pravat;

� da gi analiziraat odgovorite na u~enicite za da doznaat {to tieznaat, razbiraat i moàt da pravat;

� da gi koristat pra{awata za da doznaat kakvi pogre{ni pretstaviimaat u~enicite so cel da ja naso~at svojata nastava poefektivno;

� da gi koristat odgovorite na u~enicite za da go ocenuvaat nivnotorazbirawe.

Izvesni pra{awa se podobri od drugi pra{awa vo obezbeduvaweto na nas-tavnicite so mo`nosti za ocenuvawe. Menuvaweto na na~inot na koj izves-no pra{awe e formulirano moè da predizvika zna~itelna razlika vo:

� mislovnite procesi niz koi{to treba da pominuvaat u~enicite;

� jazi~nite barawa koi{to im se postavuvaat na u~enicite;

� obemot vo koj{to u~enicite go pokaùvaat svoeto razbirawe;

� brojot na pra{awata koi{to se potrebni za da se izvr{i ocenu-vaweto na tekovnoto razbirawe na u~enicite.

Na primer, nekoj nastavnik saka da doznae dali u~enicite gi znaat osobi-nite na prostite broevi. Nastavnikot pra{uva: "Dali brojot 7 e prost broj?“Izvesen u~enik odgovara: "Ova... da, jas mislam deka e“ ili "Ne, ne e.“

Vakvoto pra{awe ne mu ovozmoùva na nastavnikot da napravi efektivnoocenuvawe na toa dali u~enikot gi znae osobinite na prostite broevi.Menuvaweto na pra{aweto vo: "Zo{to brojot 7 e primer na prost broj?“,ima nekolku pozitivnosti.

� Toa mu pomaga na u~enikot da se priseti na svoite znaewa za osobi-nite na prostite broevi i za osobinite na brojot 7 i da gi sporedi.

� Odgovorot na pra{aweto e: "Bidej}i prostite broevi imaat to~nodva deliteli i brojot 7 ima to~no dva deliteli.“ Ovoj odgovor barapovisoko nivo na iskaùvawe otkolku "Ova... da, jas mislam deka e.“

�

49


�

� Toj bara od u~enicite da go objasnat svoeto razbirawe za prostitebroevi i nego da go koristat za da go opravdaat svoeto rasuduvawe.

� Se sozdava mo`nost da se napravi ocenuvawe bez postavuvawedopolnitelni pra{awa. Pra{aweto: "Dali brojot 7 e prost broj?“bara natamo{ni pra{awa pred nastavnikot da moè da go ocenirazbiraweto na u~enikot.

Pra{aweto: "Zo{to 7 e primer na prost broj?“ e eden primer na op{totopra{awe: "Zo{to x e eden primer na y?“. Ova e eden vid na pra{awe koe-{to e efektivno vo obezbeduvaweto mo`nosti za ocenuvaweto. Drugividovi pra{awa koi{to se, isto taka, efektivni za toa se:

� Kako moème da bideme sigurni deka...?

� [to e isto, a {to e razli~no kaj...?

� Dali nekoga{/sekoga{ e to~no/pogre{no deka...?

� Kako vie...?

� Kako vie bi objasnile...?

� [to ni kaùva toa nam...?

� [to e pogre{no kaj...?

� Zo{to e...to~no?

Nekoi strategii za efektiven dijalog se prikaàni vo Prilogot 5.2.

5.3.1. Postavuvawe pra{awa na razli~ni nivoa na kompleksnost - Blumova taksonomija

Nastavnicite moèbi }e sakaat da ja koristat Blumovata taksonomija kakoosnova za izgotvuvawe na pra{awata na koi u~enicite treba da dadat odgo-vor, bilo vo kontekstot na postavuvawe usni pra{awa ili pri pra{awata nakoi od u~enicite se bara da dadat pismen odgovor.

5.3.Priodi vo izgotvuvaweto na pra{awata i davaweto

odgovori

Sekoga{ koga izvesen nastavnik postavuva pra{awe, ili dava napi{ano pra-{awe, toj go modelira ispra{uvaweto na u~enicite i od niv se o~ekuva dagi usvojat modelite na nastavnikot. Ottuka, mnogu e va`no nastavnicite dapostavuvaat dobri pra{awa.

50


Podolu se dadeni primeri:

� Poznavawe - Kako se vika toa? Od kade... doa|a? Koga se slu~ilotoa? Koi se trite vidovi triagolnici? [to zna~i...?

� Sfa}awe - Od kade toj...? Objasni {to se slu~ilo vo ku}ata. Pa, kako se ~uvstvuva Tim vo ovoj moment? Koi se klu~nite karakteristiki na...? Dali e ova gradot ili seloto?

� Primena - [to misli{ deka }e se slu~i potoa? Zo{to? Vnesi jaovaa informacija vo grafikon... Moè{ li da go koristi{ toa {togo znae{ za da go re{i{ ovoj problem?

� Analiza - Kakvi pravilnosti moè{ da zabeleì{ vo na~inot nakoj ovie glagoli se menuvaat? Zo{to Germancite izvr{ija invazija?Kakvi pretpostavki se pravat...? Koja e funkcijata na...?

� Sinteza - Koja e glavnata misla na pisatelot? Na koj na~in moè{da ja proveri{ taa teorija? Kakvi zaklu~oci moè{ ti da izvle-~e{?

� Evalvacija - Koja parola }e ima verojatno najgolemo vlijanie? Dalitie treba da izgradat zeleno-trevna ili temno-pokriena lokacija?Koja strategija be{e podobro da se primeni?

5.3.2. Proveruvawe na odgovorite so strategijata "Semafor“

Vo ovaa strategija (Smith, 1998) u~enicite go pokaùvaat svoeto nivo na raz-birawe na lekcijata. Podgotvete tri karton~iwa za sekoj u~enik - edno cr-veno, edno òlto i edno zeleno. Vo soodveten moment od ~asot, na primer, poobjasnuvaweto na nekoj nov poim, pobarajte odgovor od u~enicite dali raz-brale taka {to }e podignat edno od karton~iwata.

� Ako u~enicite krenat crveno karton~e, toa zna~i deka s¢ u{te ne gorazbrale toa {to se predava na ~asot.

� Ako u~enicite krenat òlto karton~e, toa zna~i deka tie ne sedovolno sigurni.

� Ako u~enicite krenat zeleno karton~e, toa zna~i deka celosnorazbrale.

Dokolku pogolem del od u~enicite krenat crveni ili òlti karton~iwa, nas-tavnikot moè da postavi dopolnitelni pra{awa za da doznae kade imaatpote{kotii, a potoa da prodolì so nastavata.

Izvesna povrzana strategija e PIP - Private-Intimate-Public (Samostojno - Spo-deleno - Javno) (Husbands, 1996). Fazite se slednive:

� Faza 1: Samostojno - u~enicite samostojno gi pi{uvaat svoiteodgovori na postavenoto usno ili pismeno pra{awe od strana nanastavnikot.

� Faza 2: Spodeleno - u~enicite gi sporeduvaat odgovorite sou~enikot do sebe ili so mala grupa u~enici.

51


� Faza 3: Javno - odgovorite stanuvaat javni koga grupite se pokanu-vaat da dadat izvestuvawe. U~enicite moàt me|usebno da gi ocenu-vaat svoite odgovori.

Izvesna modifikacija na fazata 3, sugerirana od Blek i Vilijam (Black &

Wiliam, 1998), e da im se dade na u~enicite izbor me|u odgovorite ili da sepobara od niv da glasaat za toa koi se najdobrite odgovori.

5.3.3. Pottiknuvajte gi u~enicite na vrednuvawe na pra{awata koi{to go potenciraat razbiraweto

Vo strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski (Raphael & Au, 2005) od u~enicitese bara da napravat kategorizacija na pra{awata spored nivoto na razmis-luvaweto koe{to odgovorot go bara. Ovaa strategija moè da se koristi sou~enici do 12-godi{na vozrast ili so postari u~enici koi{to moèbi ima-at te{kotii vo u~eweto.

Pra{awata se staveni vo kategorii, najprvin od strana na nastavnikot (ko-ristej}i modelirawe), a potoa i od strana na u~enicite. Postojat dve {iro-ki kategorii: vo knigata (koga odgovorot na pra{aweto na nastavnikot ili napismenoto pra{awe moè da se najde vo u~ebnikot) i vo mojata glava (kogau~enikot mora da razmisluva za to~niot odgovor i ne moè da se potpira sa-mo na u~ebnikot). Vo ramkite na sekoja od ovie kategorii, postojat i dve na-tamo{ni podelbi:

Ovaa strategija moè da bide korisna bidej}i bara od u~enicite da razmis-luvaat za toa kade tie moàt da gi najdat odgovorite na pra{awata. Toa, odsvoja strana, treba da im pomogne vo nao|aweto na odgovorite vo nivniteu~ebnici (odnosno, odgovorite moàt da se najdat vo tekstot) ili vo nivniteglavi (odnosno, u~enicite mora da dojdat do odgovorite {to se bazirani vrzinformaciite vo tekstot i informaciite {to tie moèbi ve}e gi imaat).

Druga opcija bi bila da se pobara da u~enicite da napravat kategorizacija nanivnite pra{awa spored izvesna taksonomija kako {to e onaa na Blum.

Kategorija Potkategorija

Vo knigata � Tokmu tamu (odgovorot e jasno naveden vo tekstot).

� Razmisli i pobaraj (odgovorot e vo tekstot, no u~enikotmora da go bara i da napravi sinteza od nekolku delovi odinformaciite).

Vo mojata glava � Spored moeto sopstveno mislewe (odgovorot moè da senajde preku koristewe informacii {to u~enikot ve}e giposeduva).

� Avtorot i ti - odgovorot e sodràn vo tekstot, no u~enikotmora da koristi kombinacija na informaciite od tekstot ina svoite sopstveni znaewa.

52


Strategiite kako {to se Pra{awe-Odnos-Vrski im pomagaat na u~enicite daja razvivaat metakognicijata, t.e. sposobnosta da razmisluvaat za sopstve-noto mislewe. U~enicite so metakognitivni znaewa (onie koi se metakog-nitivno svesni) razmisluvaat za svoeto mislewe. Tie razmisluvaat za ona{to go videle ili slu{nale i se pra{uvaat samite sebesi dali toa go razbi-raat. Strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski gi vodi u~enicite da razmislu-vaat za toa kade moàt da gi najdat odgovorite na pra{awata. Ova treba dagi ohrabri vo idnina da razmisluvaat za odgovorite {to tie gi davaat vo pog-led na nivnata sloènost i za toa kako do niv da dojdat. Onie u~enici koi semetakognitivno svesni obi~no podobro gi razbiraat tekstovite i podobro gorazbiraat sopstvenoto u~ewe, otkolku u~enicite koi ne se metakognitivnosvesni.

5.3.4. Pottiknuvawe na u~enicite da postavuvaat pra{awa

U~enicite treba da bidat pottiknuvani da postavuvaat pra{awa. Takvite pra-{awa ne treba da bidat samo proceduralni (na primer: Kolku dolg treba dabide ovoj esej? Kolku bodovi se dobivaat za ovaa zada~a?), tuku, isto taka, ida se odnesuvaat na sodrìnata.

Internacionalnite istraùvawa pokaùvaat deka koga u~enicite se obu~u-vaat da sostavuvaat/pravat svoi mislovno-provokativni pra{awa, a potoa seobiduvaat da odgovorat na niv, tie vo postigawata gi nadminuvaat onie grupiu~enici koi{to se u~eni so drugi tehniki na u~ewe (Black & Wiliam, 1998). Ova japotvrduva idejata deka u~enicite treba da bidat pottiknuvani da razvivaatpoistraùva~ki/poqubopiten priod vo svoeto sopstveno u~ewe. Baraweto u~e-nicite da sostavuvaat sopstveni pra{awa za izvesna lekcija ili tekst moèda im pomogne pove}e da razmisluvaat i da u~at poefektivno.

Postavuvaweto pra{awa od strana na u~enikot pretstavuva zna~aen elementkaj recipro~nata nastava, edna strategija za podobruvawe na sposobnosta nau~enicite za razbirawe na ona {to se ~ita. êtirite komponenti na recipro~-nata nastava vklu~uvaat predviduvawe, postavuvawe pra{awa, razjasnuva-we, rezimirawe.

Koga nastavnikot saka da izgotvi test za izvesna lekcija (za formativni ce-li), u~enicite moàt da se pottiknat da napi{at/sostavat pra{awa koi{tomoàt da bidat vklu~eni vo testot.

Sli~no kako i kaj strategijata Pra{awe-Odgovor-Vrski, samoispra{uvawe-to na u~enikot moè da ja razviva metakognicijata.

Na krajot u~enicite moàt da se obidat da gi fomuliraat pra{awata vo svoi-te glavi dodeka go slu{aat nastavnikot ili, pak, dodeka ~itaat izvesen tekst.

Sli~na strategija {to moè da se koristi od strana na nastavnicite e da im sedade zada~a na u~enicite da napi{at pet pra{awa vo vrska so izvesna lek-cija od nivnite u~ebnici ili za izvesna lekcija koja {totuku bila predadenaod strana na nastavnikot. Sekoj par u~enici moè potoa da gi razmeni svoite

53


pra{awa i da se obidat da gi razmenat me|usebno, edniot da dade odgovor napra{awata na drugiot. Moè, isto taka, da bide pobarano od u~enicite dadadat komentari za kvalitetot na pra{awata na koi{to tie treba da dadatodgovor - dali pra{awata bile dobro napi{ani/formulirani? Dali tiebaraat osnovni informacii ili, pak, baraat posloèno razmisluvawe?

Postavuvaweto pra{awa e, se razbira, samo eden na~in na koj nastavnikotmoè da doznae kolku dobro u~enicite gi postignale obrazovnite celi koi-{to bile postaveni. Drug priod e sledeweto na rabotata na u~enicite odstrana na nastavnikot. Sledeweto na rabotata na u~enicite od strana nanastavnikot moè da ima dve generalni formi:

� nenaso~eno, op{to sledewe pri koe nastavnikot so brz pogledprebaruva niz u~ilnicata da konstatira dali u~enicite ja real-iziraat zada~ata i dali se angaìrani vo u~eweto, a toa moè dase pravi nekolku pati vo tekot na ~asot;

� naso~eno sledewe pri koe nastavnikot odblisku gi sledi aktiv-nostite na nekoj u~enik ili grupa u~enici. Glavno, nastavnikot kojvr{i naso~eno sledewe go dokumentira toa {to go zabeleùva.

Nastavnicite treba vnimatelno da go zapi{uvaat ona {to go zabeleùvaat votekot na naso~enoto sledewe. Tie moàt da koristat lista za proveruvaweili lista za specifikacija vo koja so brojki beleàt kolku ~esto e prisutnoizvesno odnesuvawe. Glavno, mo`no e da se vr{i povremeno naso~eno slede-we na nekoj u~enik ili grupa. Sepak, so vnimatelno planirawe, nastavnikotmoè da gi opfati vo naso~enoto sledewe site u~enici edna{ ili dva pativo tekot na edno polugodie i da gi beleì nivnite rezultati.

Se prepora~uva nastavnicite da go kombiniraat sledeweto so postavuvawepra{awa. Vakvata kombinacija na informaciite potrebni za ocenuvawe, na-re~ena triangulacija (ili podatoci), mu ovozmoùva na nastavnikot da iz-vlekuva pozasnovani zaklu~oci za u~eweto na izvesen u~enik, otkolku ako sekoristi samo postavuvawe pra{awa i sledewe. Ova ja zgolemuva verodostoj-nosta na zaklu~ocite {to nastavnikot moè da gi izvle~e/donese za u~ewetona izvesen u~enik.

5.4.Postavuvawe pra{awa i sledewe na rabotata

na u~enicite

TEMA 6

54

ESEJSKI PRA[AWA

� da se sogleda korista od esejskite pra{awa za proverka na nastavnite celi na povisoko nivo;

� da se razlikuvaat pra{awa so op{iren odgovor i pra{awa soograni~en odgovor;

� da se sogleda va`nosta od po~ituvawe na upatstvata za postavuvawena esejskite pra{awa;

� da se stekne uvid vo postapkite za ocenuvawe na esejskite pra{awa.

6.1. CELI:

� Pra{awata od esejski tip treba da se koristat, pred s¢, za da semerat onie obrazovni rezultati koi{to ne moàt da se merat lesnopreku ajtemi na testovite od objektiven vid. (Linn & Miller, 2005)

� Pra{awata od esejski tip treba da se koristat, pred s¢, za da semerat onie obrazovni rezultati koi{to ne se merat lesno prekudrugite vidovi ajtemi.

� Eseite se pomalku efikasni otkolku drugite vidovi zada~i, a ~estose pote{ki i baraat pove}e vreme za da se ocenat.

� Sepak, tie se korisni za ocenuvawe na rezultatite za povisokitenivoa na sposobnosti (na primer: kriti~ka analiza, evalvacija,razmisluvawe, rezimirawe).

� Vo nastavata po jazicite, naglaskata verojatno }e bide stavena naformata na esejot/pismeniot sostav (na primer, narativna, izloù-va~ka, ubeduva~ka). Ocenuvaweto na eseite moè, isto taka, da sekoristi za da se dobie uvid vo procesot na pi{uvaweto preku koris-teweto podgotvitelni aktivnosti pred izgotvuvaweto na pismeniotsostav (na primer, diskusija, nabeleùvawe i organizirawe naideite, izgotvuvaweto skica na sostavot itn.).

6.2. Op{to za pra{awata od esejski vid

55


êsto se pravi razlika me|u eseite so ograni~en obem i eseite so pro{iren obem.

� Esejskite pra{awa so ograni~en odgovor pretstavuvaat pottik iliinstrukcii, koi{to ja ograni~uvaat su{tinskata sodrìna ili for-mata na pismeniot odgovor. (Nitko & Brookhart, 2007)

� Eseite so pro{iren odgovor pretstavuvaat vid na esejsko pra{awekoe{to bara od u~enicite da napi{at esei vo koi{to tie slobodno }egi izrazuvaat svoite sopstveni idei, }e gi pokaàt me|usebnite vrskina ideite i }e gi organiziraat svoite odgovori. Obi~no nema edin-stven odgovor koj{to moè da se smeta za to~en.

Za ocenuvawe na u~enicite identifikuvani se dve op{ti celi kaj odgovori-te so pro{iren obem:

� op{ta sposobnost za pi{uvawe;

� znaewata po predmetot/poznavaweto na tematikata.

Spored Lin i Miler (Lynn & Miller, 2005) so esejski pra{awa od ograni~en i odpro{iren obem moàt da se merat slednive vidovi na obrazovni rezultati:

Kaj esejskite pra{awa so ograni~en odgovor:

� Objasni gi vrskite me|u pri~inata i efektot.

� Opi{i ja primenata na principite.

� Prezentiraj gi relevantnite argumenti.

� Formuliraj gi eksperimentalnite hipotezi.

� Navedi gi potrebnite pretpostavki.

� Opi{i gi ograni~uvawata na podatocite.

� Objasni gi metodite i procedurite/postapkite.

Kaj esejskite pra{awa so pro{iren odgovor:

� Produciraj, organiziraj i izrazi idei.

� Povrzi go u~eweto vo razli~nite podra~ja.

� Kreiraj originalni formi (na primer, nacrt/dizajn na nekoj eksperiment).

� Rezimiraj (na primer, pi{uvawe rezime za nekoj raskaz).

� Napi{i kreativna prikazna (narativen esej).

� Objasni gi konceptite ili principite (izloùva~ki esej).

� Ubedi go ~itatelot (ubeduva~ki esej).

Kaj pro{irenite esei u~enicite moàt:

� da izberat sekakva fakti~ka informacija {to tie smetaat deka erelevantna;

� da go organiziraat odgovorot (esejot) spored svojata najdobra procenka;

� da gi integriraat i da gi vrednuvaat ideite koi{to tie smetaat dekase soodvetni;

� da ja pokaàt svojata sposobnost za analizirawe na problemite;

� da koristat kreativno izrazuvawe za da ja istaknat poentata.

56


6.2.1. Prednosti i nedostatoci na esejskite pra{awa so pro{iren odgovor

Prednosti:

� gi merat kompleksnite obrazovni rezultati koi{to ne moàt da semerat so drugi sredstva..., no za da se pravi toa, esejskite pra{awamora da bidat vnimatelno izgotveni;

� ja naglasuvaat integracijata i primenata na sposobnostite za mislewei razre{uvawe problemi;

� ovozmoùvaat direktno ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe;

� se izgotvuvaat relativno lesno, iako i za niv treba da se vodi posebna grià;

� pridonesuvaat za u~eweto na u~enikot, a procesot na pi{uvawe eseimoè da pridonesuva za misleweto i u~eweto.

Nedostatoci:

� nedoslednost pri bodiraweto - moè da e prisutna slaba relijabil-nost me|u ocenuva~ite, a osobeno ako se posvetuva malo vnimanie naobrazovnite rezultati {to se ocenuvaat i ako ne se koristat dobroizgotveni lisi za analiti~ko bodirawe;

� mo`no e da bide potrebno mnogu vreme za bodiraweto;

� eseite pokrivaat mal obem na sodrìni.

6.2.2. Formulirawe na pra{awata kaj pro{irenite esei

Pri formuliraweto na pra{awata kaj pro{irenite esei treba da se vodigolema grià. Ako celta na esejot e da se oceni sposobnosta za pi{uvawe na u~enicite,treba da se dade i upatstvo sli~no na slednovo:

� Ponekoga{ lu|eto pi{uvaat samo zaradi zabava. Ova e prilika i zatebe, da se zabavuva{ pi{uvaj}i. Zamisli si deka si par teniskipatiki. So tvojot sopstvenik si pravel razni raboti po sekakvi vre-menski uslovi. Sega toj povtorno te zel v race. Raskaì {to ti, kakoteniski patiki, misli{ deka }e ti se slu~i. Kaì {to ~uvstvuva{ zatvojot sopstvenik. Pi{uvaj vo prostorot daden podolu i na slednitedve stranici. (Klaus et al., 1979)

� Pogledni ja priloènata semejna fotografija. Opi{i gi raspoloè-nieto i ~uvstvata na fotografijata, kako i izrazot na telata na lu-|eto. Koristi metafori i sporedbi za da go dade{ opisot (se ocenuvaanalizata. Nitko & Brookhart, 2005)

� Pro~itaj gi iskaùvawata na kandidatite A i B dadeni podolu. Na kojna~in nivnite mislewa se sli~ni? Objasni gi pri~inite za tvoitezaklu~oci.

57


� Pretstavi si deka sovetot na u~enicite od tvoeto u~ili{te odlu~ilda podgotvi vremenska kapsula za va{iot klas od srednoto u~ili{teovaa godina koja{to treba da bide otvorena podocna na sredbata naklasot po 20 godini. Pokaneti se site u~enici od tvojot klas da dadatsugestii za toa {to mislat deka treba da se stavi vo kapsulata. Napi-{i esej do sovetot na u~enicite, sugeriraj}i im tri predmeti ili do-kumenti {to treba da bidat staveni vo kapsulata i objasnuvaj}i zo{tosmeta{ deka tie imaat posebna va`nost.

Za ocenuvawe na znaewata na u~enicite, razbiraweto i rasuduvaweto poodreden predmet, potrebno e razli~no upatstvo i struktura. Lin i Miler(Lynn & Miller, 2005) go nudat sledniov sovet za izgotvuvawe esejski pra{awaso koi{to }e se ocenuvaat znaewata i procesite po opredelen predmet:

� Koristete gi esejskite pra{awa za obrazovnite rezultati koi{to nemoàt da se merat na zadovolitelen na~in preku pra{awa od objek-tiven tip.

� Izgotvuvajte pra{awa koi{to }e gi baraat sposobnostite specifici-rani vo obrazovnite standardi (obrazovnite rezultati).

� Formulirajte go pra{aweto taka {to zada~ata na u~enikot da bidejasno kaàna.

� Navedete go pribli`noto vremensko ograni~uvawe za sekoe esejskopra{awe (dokolku ima pove}e od edno).

� Odbegnuvajte koristewe na pra{awa po izbor (toa ja namaluvadoslednosta me|u ocenuva~ite).

Primeri na esejski pra{awa so pro{iren odgovor po eden predmet:

� Napi{i sostav na dve stranici branej}i go na{eto koristewe na pri-rodnite resursi. Tvojot esej }e bide vrednuvan vo pogled na negovataorganizacija, negovata razbirlivost i relevantnosta na prezentira-nite argumenti.

� Navedi tri hipotezi koi{to objasnuvaat zo{to pticite na esen letaatkon jug. Ukaì na najverojatnata hipoteza i napi{i gi pri~inite zatvojot odgovor.

Moàt da se davaat duri i pove}e detali. Eve eden primer od podra~jetoIstorija:

� Analiziraj go uspehot na sojuzni~kite sili vo Vtorata svetska vojna irazmisli kakvi alternativni akcii moèle Germancite da prezematza da go promenat ishodot.

Slednive pra{awa pretstavuvaat korisna lista za proverka (Linn & Millar,

2005) koja{to moè da se primeni za da se vrednuvaat esejskite pra{awakoi{to ste gi sostavile. Imajte na um deka Lin i Miler (a i drugi) sakaatda obezbedat bodiraweto na esejskite pra{awa da bide kolku {to e mo`noporelijabilno.

1. Dali ova e najsoodveten vid na zada~a za da se koristi?

2. Dali pra{awata se nameneti da gi merat obrazovnite rezultati odpovisoko nivo na sloènost?

3. Dali pra{awata se relevantni za merewe na obrazovnite rezultati{to sakate da gi merite?

4. Dali sekoe pra{awe pokaùva jasno kakov odgovor se o~ekuva?

5. Dali u~enicite se izvesteni vrz koja osnova odgovorite }e im bidatvrednuvani?

6. Dali dadenite vremenski ograni~uvawa obezbeduvaat mo`nost zadavawe odgovori na pra{awata?

7. Dali na u~enicite im e kaàno vremenskoto ograni~uvawe zare{avawe i brojot na bodovite za sekoe pra{awe?

8. Dali od site u~enici se bara da dadat odgovor na istoto pra{awe?

9. Dokolku se revidiraat, dali pra{awata s¢ u{te se relevantni zamerewe na obrazovnite rezultati {to ste sakale da gi merite?

10. Dali pra{awata, izvesno vreme, ste gi trgnale nastrana pred tie dabidat povtorno razgledani?

58


Podetalen prikaz na ova pra{awe (Nitko & Brookhart, 2007) e sledniov:

� Nabeleì ~etiri faktori koi{to dovele do pobedata na sojuzni~kitesili nad Germancite vo Vtorata svetska vojna. (4 boda)

� Za sekoj faktor {to }e go nabeleì{, napi{i kratko objasnuvawe zatoa kako toj faktor im pomognal na sojuzni~kite sili. (4 boda)

� Izberi eden od faktorite koj{to, spored tvoeto mislewe,Germancite moèle da go izmenat ili da go nadminat. Objasni kakviakcii Germancite moèle da prezemat za da go izmenat ili da gonadminat toj faktor. (4 boda)

� [to verojatno bi se slu~ilo vo vojnata dokolku Germancite bi pre-zele takov tek na akcijata {to ti ja nabeleà? Zo{to smeta{ dekatoa taka bi se slu~ilo? (8 boda)

Ocenuvawe: Delovite A i B }e bidat oceneti spored toa kolku se to~nitvoite odgovori. Delovite V i G }e bidat oceneti spored toa kolku dobrogo poddrùva{ tvoeto mislewe, a ne koja strana ja zastapuva{.

Vremensko ograni~uvawe: 40 minuti.

59


Ocenuvawe na pi{anite odgovori na u~enicite

Cel - da se oceni pi{uvaweto Cel - da se oceni znaeweto na sodrìnata na predmetot

Holisti~ka ili analiti~ka lista Analiti~ka lista

Op{ta Analiza na Analiza na evalvacija komponentite komponentite

Zaedni~ka Zaedni~ka Lista zalista lista konkretnata zada~a

6.3 Ocenuvawe i izgotvuvawe listi za bodirawe

6.3.1. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - analiti~ko bodirawe

Onamu kade {to fokusot e vrz pi{uvaweto, pri ocenuvaweto obi~no segleda na:

� organizacijata na ideite ili na strukturata;

� sodrìnata na napi{anoto;

� izgledot/tehni~kite aspekti - ova moè da gi vklu~uva i rakopisot,pravopisot itn.

Drugite mo`nosti, vo zavisnost od obrazovnite rezultati {to Vie seobiduvate da gi ocenuvate, gi vklu~uvaat:

� raznovidnosta i soodvetnosta na jazikot {to se koristi (isto takanare~en i izbor na zborovite);

� svesnosta za ~ita~kata publika (kolku e soodvetno pi{uvaweto zapublikata na koja £ e nameneto);

� te~nosta na re~enicata;

� interesnosta -{to bi moèlo da bide interesno za publikata.

Vo idealen slu~aj, Vie treba da imate posebna lista za analiti~ko bodi-rawe za sekoja od ovie komponenti.

60


Slednava tabela e primer na obrazec za ocenuvawe na organizacijata naizvesen tekst, kade celta e da se vidi kvalitetot na pi{uvaweto na u~e-nicite.

Lista za bodirawe na organizacijata

So cel da ja "uve`bate/utvrdite” listata za analiti~ko bodirawe, Vietreba da napravite eden ili pove}e od ovie ~ekori:

� da identifikuvate/odredite primeri na esei koi{to odgovaraat nasekoj bod od skalata (na primer, eden esej koj{to zasluùva 4 boda zaorganizacija, drug koj{to zasluùva 3 boda, tret koj{to zasluùva 2boda i taka natamu...);

� da sorabotuvate so kolegite za da postignete soglasnost za toa koj odeseite zasluùva 4, 3, 2 ili 1 bod. (Ova e eden vid na vospostavuvawestandardi.)

Sledniov primer pokaùva kako moè da se bodira sodrìnata vo kon-tekstot na ocenuvaweto na kvalitetot na pi{uvaweto.

Broj na bodovi Organizacija

4 boda (izvonredna)

Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled, po ednamisla sledi druga. Site ili re~isi site preodi me|u delovite seskladni. Ima dobar tek.

3 boda(dobra)

Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideiteimaat logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni preodime|u delovite.

2 boda(prifatliva)

Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga.Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta naprezentacijata.

1 bod (po~etni~ka)

Prisutni se nekolku ili, pak, voop{to nema organizaciskikarakteristiki. Slu~aen zbir na labavo povrzani idei.

Broj na bodovi Sodrìna

4 boda (izvonredna)

U~enikot pokaùva dlaboki poznavawa na relevantnite i nazna~ajnite idei.

3 boda(dobra)

Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od ideite ima-at logi~en redosled. Prisutni se nekolku skladni preodi me|udelovite.

2 boda(prifatliva)

U~enikot moè da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, del od nekojaideja ili nekolku fakti, no ne gi razviva ideite ili ne gi obra-botuva vrskite me|u ideite.

1 bod (po~etni~ka)

U~enikot pokaùva ograni~eno razbirawe za tematikata.

61


Kone~no, eve primer i na lista na analiti~ko bodirawe za ocenuvawe naprezentacijata, vklu~uvaj}i gi i aspektite na "tehnikite” (odnosno,pravopisot, gramatikata itn.).

Potoa brojot na bodovite moè da se sumira od trite listi za analiti~kobodirawe za da se dobie op{t broj na bodovi za sposobnosta za pi{uvawe:

Vkupno = iznosot na bodovite za organizacijata, sodrìnata i prezentacijata.

Organizacija Sodrìna Prezentacija Vkupno*

U~enik H

Broj na bodovi Primena na pravilata

4 boda (izvonredna)

Pravopisot i gramatikata se postojano so visok standard taka{to komunikacijata e jasna.

3 boda(dobra)

Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili, pak, ima gramati~kigre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto na esejot.

2 boda(prifatliva)

Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vo gra-matikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanie vrzrazbiraweto.

1 bod (po~etni~ka)

Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se naprega za da giiskaè svoite misli pri pi{uvaweto.

Mo`no e isto taka da se utvrdat analiti~ki skali za razli~ni vidovi tek-stovi. Na primer, Vulf, Gerhart, Kelmalc i Vitekar (Wolf, Gearhart, Quellmalz

& Whittaker, 1992) izgotvile posebni skali za narativni tekstovi. Nivnitelisti za narativnite tekstovi gi vklu~uvaat slednive pet dimenzii:

1. Tematikata, vklu~uvaj}i go i razmisluvaweto za stepenot do koj taa eimplicitna ili eksplicitna, didakti~ka ili, pak, otkriva/objasnuvane{to.

2. Li~nostite, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj li~nostite se ednoli~niili stati~ni ili, pak, "kompletni” i dinami~ni.

3. Okruùvaweto/ambientot, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj okruùva-weto e ednostavno ili pove}efunkcionalno i stepenot vo koj toa esamo del od dekorot ili, pak, e su{testveno za tekstot.

4. Zapletot/dejstvieto, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj zapletot eednostaven ili sloèn i stepenot vo koj{to toj e stati~en ili pakprezentira konflikti.

5. Komunikacijata, vklu~uvaj}i go i stepenot vo koj{to prikaznata se te-meli vrz kontekst ili, pak, e naso~ena kon vnimanieto na ~itatelot istepenot vo koj{to taa e bukvalna/prozai~na ili, pak, e simboli~na.

Za sekoja dimenzija opi{ani se {est nivoa na kvalitet na trudot: moàt dase vidat na http://www.cse.ucla.edu

62


Ocenka Kriterium

A� Dobro organiziran esej. Ideite imaat logi~en redosled,

po edna misla sledi drugata. Site ili skoro site premi-ni me|u delovite se skladni. Ima dobar tek.

� Pokaùva mnogu dobro razbirawe za relevantnite i zazna~ajnite idei.

� Pravopisot i gramatikata se so postojano visok standardtaka {to komunikacijata e jasna.

B� Umereno dobro organiziran esej. Najgolemiot del od

ideite imaat logi~en redosled. Prisutni se nekolkuskladni premini me|u delovite.

� U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi{to seodnesuvaat na tematikata. U~enikot ima poznavawa zatematikata.

� Prisutni se izvesni pravopisni gre{ki ili, pak, imagramati~ki gre{ki, no tie ne vlijaat vrz razbiraweto naesejot.

V� Slabo organiziran esej. Ideite ne sledat edna po druga.

Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logi~nosta naprezentacijata.

� U~enikot moè da vklu~uva izvesna zna~ajna ideja, delod nekoja ideja ili nekolku fakti, no ne gi razvivaideite ili ne gi obrabotuva vrskite me|u ideite.

� Prisutni se zna~itelni gre{ki vo pravopisot i/ili vogramatikata. Gre{kite i nedoslednostite imaat vlijanievrz razbiraweto.

G� Prisutni se nekolku ili, pak, nema organizaciski karak-

teristiki. Slu~aen zbir na labavo povrzani idei.

� U~enikot pokaùva ograni~eno razbirawe za tematikata.

� Pravopisot i gramatikata se slabi. U~enikot se bori zada gi iskaè svoite misli pri pi{uvaweto.

Holisti~kite skali za pi{uvaweto moàt da imaat brojni nivoa. The United

States National Assessment of Educational Progress (NAEP) (2002) ima {est nivoa,i toa4: odli~en, ve{t, dovolen, nevoedna~en, nedovolen, nezadovolitelen.

4 Vidi http://nces.ed.gov/nationsreportcard/writing/

6.3.2. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - holisti~ko bodirawe

Vtor priod vo bodiraweto na sposobnostite za pi{uvawe e holisti~kotobodirawe. Kaj holisti~koto bodirawe nastavnikot/ocenuva~ot go bodira na-pi{aniot sostav pove}e vrz osnova na op{tiot vpe~atok za negoviot kva-litet otkolku {to ja ocenuva posebno sekoja komponenta.

Slednava tabela dava eden primer na holisti~ka skala za pi{uvaweto koja-{to moè da se koristi za da se vrednuva sevkupniot kvalitet na odredennapi{an tekst.

63


Slednava skala bila koristena od NAEP (2002) pri ocenuvaweto na pi{u-vaweto (vo VIII oddelenie).

Skalata za pi{uvaweto vo NAEP - 2002 - VIII oddelenie

Odli~en:

� Gi razviva i gi oblikuva informaciite so dobro izbrani detali niz celiotodgovor.

� Dobro organiziran so jaki povrzuvawa.

� Ja odrùva raznovidnosta vo re~eni~nata struktura i pokaùva dobar izborna zborovite.

� Ima mali gre{ki vo gramatikata, pravopisot i interpunkcijata, no tie ne gopopre~uvaat razbiraweto.

Ve{t:

� Gi razviva i gi oblikuva informaciite so detali vo nekoi delovi od odgovorot.

� Jasno organiziran, no moèbi mu nedostasuvaat izvesni povrzuvawa i/iliima povremeni propusti vo kontinuitetot.

� Pokaùva opredelena raznovidnost vo re~eni~nata struktura i donekadedobar izbor na zborovite.

� Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcijata ne go popre~uvaatrazbiraweto.

Dovolen:

� Gi razviva informaciite so izvesni detali.

� Organiziran e so idei koi generalno se povrzani, no ima malku iliotsustvuvaat soodvetni povrzuvawa.

� Pokaùva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, no re~enicitei izborot na zborovite moèbi se ednostavni i ednoli~ni.

� Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpukcijata ne go popre~uvaatrazbiraweto.

Nevoedna~en:

Moè da se okarakterizira so eden ili so pove}e od slednive iskazi:

� Prezentira izvesni jasni informacii, no tie li~at na nekakov spisok, ne serazvieni, ili se povtoruvaat ILI nudi ne pove}e od eden dobro napi{anpo~etok.

� Ne e voedna~en vo organizacijata; odgovorot moèbi e nepovrzan.

� Pokaùva neednakva kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata;moè da e prisuten izbor na nesoodvetni zborovi.

� Gre{kite vo gramatikata, pravopisot i interpunkcijata ponekoga{ gopopre~uvaat razbiraweto.

64


Nedovolen:


� Prezentira fragmentirani informacii ILI tie mnogu se povtoruvaat ILItie se mnogu nerazvieni.

� Mnogu e neorganiziran, mislite se slabo povrzani ILI odgovorot e premnogukratok za da se sogleda organizacijata.

� Ima minimalna kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata, ~esto eprisuten izbor na nesoodvetni zborovi.

� Gre{kite vo gramatikata ili upotrebata (kako {to se ispu{taweto nazborovi ili koristeweto na neto~ni zborovi ili redosledot na zborovite),pravopisot i interpunkcijata vlijaat na razbiraweto vo pogolemiot del ododgovorot.

Nezadovolitelen:


� Se obiduva da odgovori na upatstvoto, no dava mali ili nema povrzaniinformacii; moè samo da go parafrazira upatstvoto.

� Nema vidliva organizacija ILI sodrì samo eden iskaz.

� Ima minimalna ili nema kontrola vrz ramkite i strukturata na re~enicata;izborot na zborovite ne e soodveten vo golem del ili vo celiot odgovor.

6.3.3. Ocenuvawe na sposobnostite za pi{uvawe - listi za bodirawe

Listi za holisti~ko bodirawe

Prednosti:

� So niv moète pobrzo da gi bodirate trudovite na u~enicite otkolkuso listite za analiti~ko bodirawe.

� Tie Vi pomagaat da gi pregleduvate trudovite kako celina.

Nedostatoci:

� Davate edinstvena op{ta ocenka i ne gi istaknuvate detalite nau~enikot koi{to moàt da mu pomognat da se podobri.

� Va{ata pristrasnost (na primer, kon urednosta/pedantnosta ili pra-vilniot pravopis) i gre{kite (obrnuvawe pogolemo vnimanie na to~-nosta na nekoj poseben element vo trudot na odreden u~enik otkolkukaj nekoj drug) moè lesno da se zamaskira/prokrie so op{tata ocenka.

Listi za analiti~ko bodirawe

Prednosti:

� Preku bodiraweto na sekoj element posebno, moète na u~enicite daim dadete povratni informacii za dobrite i slabite strani.

65


� Preku bodiraweto na sekoj del posebno, moète da gi pregledate sitetrudovi za da vidite koj element na u~enicite im pretstavuva najgo-lem problem na koj{to vo nastavata treba da mu se posveti posebnovnimanie.

� Cenej}i nekoi elementi kako pote{ki od nekoi drugi, moète da da-dete pogolema vrednost na eden element (na primer, sodrìnata)otkolku na drug (na primer, prezentacijata).

Nedostatoci:

� Nastavnicite moàt da bidat frustrirani zaradi toa {to e potrebnomnogu vreme za da se izgotvi edna lista za analiti~ko bodirawe.

Izvor: Adaptirano od Nitko, 2004.

6.3.4. Ocenuvawe na esejsko pra{awe po opredelen nastaven predmet

Ovde naglaskata se pomestuva kon ocenuvaweto na sodrìnskite znaewa.Pritoa e prisuten pomal interes za prezentacijata ili za tehni~kiteaspekti otkolku {to toa be{e slu~aj koga naglaskata be{e vrz ocenuvawetona kvalitetot na pi{uvaweto. Isto taka, treba da se izgotvi lista zaanaliti~ko bodirawe za sekoj pro{iren odgovor na esejskoto pra{awe {toe predmet na ocenuvaweto {to se sproveduva.

Slednive op{ti nasoki }e pomognat da se obezbedi Va{ite ocenki/bodovida bidat kolku {to e mo`no poverodostojni:

1. Podgotvete nekoj vid vodi~ za bodirawe - na primer, pregled, anali-ti~ka lista, nekoj "idealen odgovor” ili "primerok” na odgovor odnekoe porano sprovedeno ocenuvawe.

2. Ocenete gi site odgovori na edno esejsko pra{awe pred da preminetena ocenuvawe na odgovorot na slednoto pra{awe.

3. Povremeno prebodirajte gi prethodno bodiranite odgovori.

4. Bodirajte go rakopisot, op{tata pedantnost, pravopisot, koristewetona propi{anata forma i tehnikite (na primer, pravopisot) posebnood sodrìnata vo predmetnoto podra~je.

5. Bodirajte gi odgovorite bez da go znaete imeto na u~enikot koj{to gopi{uva odgovorot.

6. Dajte im na u~enicite povratni informacii za dobrite i za slabitestrani vo nivnite odgovori.

7. Koga donesuvaweto na odlukata za ocenkata e mnogu va`no, vo bodi-raweto neka bidat vklu~eni dvajca ili pove}e ocenuva~i.

Predmetno podra~je: Istorija - analiziraj go uspehot na sojuzni~kitesili vo Vtorata svetska vojna i prou~i koi alternativni akcii moèleGermancite da prezemat za da go promenat ishodot.

6.4.1. Natamo{na primena na listite za analiti~ko bodirawe

Postojat i drugi priodi za ocenuvawe na rabotata na u~enicite koi{to sepovrzani so listite za analiti~ko bodirawe. Tie vklu~uvaat listi zaproverka, skali za ocenuvawe i samoocenuvawe. Za sekoja od niv daden ekus opis.

� Listite za proverka na sposobnostite za pi{uvawe - listata zaanaliti~ko ocenuvawe na pi{uvaweto moè lesno da se transformi-ra vo lista za proverka. Listata za proverka moè da se koristi i odu~enicite za da proverat dali gi vklu~ile site zna~ajni komponentivo nivniot esej. Taka taa moè da pridonese za samoocenuvaweto.Prilogot 6.1. dava primer na lista za proverka za samoocenuvawe zakorigirawe/lektorirawe na izvesen tekst. Listite za proverka, kakoovaa, moàt da se izgotvuvaat, isto taka, i za drugite aspekti na pro-cesot na pi{uvaweto. Glavno, listite za proverka za samoocenuvawepove}e se koristat za formativnoto otkolku za sumativnoto ocenu-vawe.

6.4. Primena na listata za analiti~ko bodirawe

66


Podolu e daden primer na lista za analiti~ko bodirawe na navedenotopredmetno podra~je.

Obrazovni rezultati:

� U~enicite moàt da gi identifikuvaat i da gi analiziraat efektitena razli~nite faktori vrz celokupniot ishod na Vtorata svetskavojna.

� U~enikot moè da gi predvidi efektite od modifikuvaweto naklu~nite faktori, kakvi {to se strategijata ili opremenosta, vrzrezultatite od vojnata.

Lista za analiti~ko bodirawe:

� U~enikot naveduva ~etiri od faktorite koi{to dovele do pobedatana sojuzni~kite sili vrz Germancite vo Vtorata svetska vojna.Primerite na mo`nite faktori gi vklu~uvaat: strategijata, sre}ata,nivoata na sposobnostite, opremenosta, moralot. (4 boda)

� U~enikot pi{uva kuso objasnuvawe kako toj faktor im pomognal nasojuzni~kite sili. (4 boda)

� U~enikot naveduva eden faktor koj{to moèl da bide promenet.Potoa gi objasnuva akciite {to Germancite moèle da gi prezemat zada go promenat ili da go nadminat toj faktor. (4 boda)

� U~enikot gi naveduva mo`nite efekti od modifikuvaweto na edenili na pove}e od faktorite. Gi objasnuva mo`nite ishodi. (8 boda)

67


� Skalite za ocenuvawe na sposobnosta za pi{uvawe - skalata zaocenuvawe e sli~na na listata za analiti~ko bodirawe. Nastavni-cite moàt ja ocenuvaat izrabotkata na u~enikot (na primer, organi-zacijata na pi{uvaweto) na skala sli~na na slednava: 4 = odli~en; 3 = dobar; 2 = prose~en; 1 = slab. Pra{aweto na relijabilnosta voskalite za ocenuvawe se tretira na ist na~in kako i vo listite zaanaliti~ko bodirawe.

� Samoocenuvaweto na pi{uvaweto na u~enikot - koga u~enicite goocenuvaat svoeto pi{uvawe, tie u~estvuvaat vo samoocenuvaweto. Tiemoàt da go ocenuvaat svoeto pi{uvawe koristej}i ednostavni listiza proverka ili skali za ocenuvawe.

TEMA 7

68

SAMOOCENUVAWE I OCENUVAWE OD SOUÊNICITE

� da se sogleda kakva e korista od vklu~uvaweto na u~enicite vo ocenuvaweto za nastavnicite i za u~enicite;

� da se utvrdat strategiite za samoocenuvawe i ocenuvawe od strana nasou~enicite;

� da se identifikuvaat mo`nostite za osposobuvawe na u~enicite da se vklu~at vo ocenuvaweto.

7.1. CELI:

Istraùvawata pokaùvaat deka u~enicite postignuvaat podobri rezultatidokolku se potpolno vklu~eni vo procesot na u~eweto. Toa zna~i deka dokolkuu~enicite znaat {to treba da u~at i zo{to, a potoa aktivno go procenat svoe-to razbirawe na materijalot, propustite vo znaeweto i oblastite vo koi trebada se podobrat, tie }e postignat pove}e otkolku koga pasivno sedat vo u~ilni-ca i rabotat na ve`bi, bez vistinsko razbirawe na celta na ve`bite ili zo{-to tie bi bile va`ni.

Zaemno ocenuvawe

Zaemnoto ocenuvawe moè da bide efektivno bidej}i dodeka u~enicite jaocenuvaat rabotata na svoite sou~enici, tie moàt da si gi razjasnat svoi-te idei i razbiraweto na celite na u~eweto i kriteriumite na ocenuvawe.

Zaemnoto ocenuvawe mora da se sproveduva vnimatelno. Toa nema za celrangirawe, bidej}i dokolku u~enicite se sporeduvaat so drugite, namesto sosvoite prethodni postigawa, onie so podobri postigawa nema da bidatdovolno motivirani, a onie so poniski }e se demotiviraat.

Samoocenuvawe

Samoocenuvaweto e va`na alatka na nastavnikot za formativnoto ocenu-vawe. Otkako u~enikot edna{ }e nau~i kako da go ocenuva svoeto momental-no znaewe i propustite vo nego, toj se zdobiva so pojasna ideja za toa kako dasi pomogne da se podobri.

7.2. Zaemno ocenuvawe i samoocenuvawe

69


U~enicite treba:

� da ja analiziraat sopstvenata rabota;

� da bidat poddràni dokolku priznaat deka imaat problemi, bezzakani za nivnata samodoverba;

� da imaat na raspolagawe dovolno vreme da gi razrabotat problemite/zada~ite.

Ako od u~enicite se pobara da razgledaat primeri na rabota od drugi u~e-nici koi zadovoluvaat i koi ne zadovoluvaat odredeni standardi, toa moèda im pomogne da razberat {to se baralo od zada~ata i da gi procenat sled-nite ~ekori koi treba da gi prezemat. Razgleduvaweto na razli~ni odgovori,isto taka, moè da im pomogne na u~enicite da gi razberat razli~nite na~i-ni na koi moèle da £ pristapat na zada~ata. Ovaa metoda ~esto pomaga kogatrudovite koi se razgleduvaat se od u~enici koi tie ne gi poznavaat.

(Izvor: QCA website: www.qca.org.uk)

Glavniot problem (so samoocenuvaweto) e faktot {to u~enicite moàt dase samoocenuvaat edinstveno dokolku imaat dovolno jasna pretstava zacelite na nivnoto u~ewe. Za àl, malku u~enici imaat takva pretstava.

Samoocenuvawe (dopolnitelni zabele{ki)

� Efektivnite u~enici najdobro rabotat koga imaat uvid vo sopstve-nite silni i slabi strani i pristap do sopstveniot repertoar nastrategii za u~ewe. (Brown, 1994, p. 9)

� Istraùvawata pokaùvaat deka postojat potencijalni pridobivki vopogled na u~eweto, dokolku u~enicite se vklu~uvaat vo samoocenu-vawe i zaemno ocenuvawe (e.g., White & Fredericksen, 1998). Ova osobe-no se odnesuva na u~enicite koi voobi~aeno imaat niski postigawa.

� Efektite na samoocenuvaweto vklu~uvaat:

� razvoj na sposobnostite za planirawe na u~enicite i anali-zirawe na sopstvenite celi i ve{tini;

� formirawe na svest za va`nosta na procenuvaweto na svojatarabota;

� sposobnost na u~enicite za poefektivno rakovodewe so resur-site i vremeto.

70


7.3. Pove}e za vidovite na samoocenuvawe i nivnata opravdanost

Va`no e u~enicite da stanat aktivni partneri vo sopstvenoto ocenuvawe,kako del od postojaniot krug na u~ewe-ocenuvawe. Samoocenuvaweto nau~enicite moè da se sprovede na brojni na~ini. Tie moàt da se vklu~atvo razli~ni aktivnosti na samoocenuvawe i zaemno ocenuvawe prekuaktivirawe na nivnite sopstveni napori, nivnite napori kako ~lenovi nagrupata, nivnite samostojni krajni produkti vo vid na pi{ani zada~i iprezentacii ili nivnoto demonstrirawe na ve{tini ili procesi. U~eni-cite moàt, isto taka, da se vklu~at vo procenuvawe na nivnite postigawana kvizovi i testovi. Nekoi aktivnosti za samoocenuvawe vklu~uvaat:

� samopra{uvawe i metakognicija;

� me|usebno dopi{uvawe i razgovori pome|u nastavnikot i u~enikot;

� diskusija (vo celoto oddelenie ili vo mali grupi);

� dnevnici za refleksija/ dnevnici za u~ewe;

� nedelni samoprocenki;

� listi za proverka i inventari za samoocenuvawe;

� zaemno ocenuvawe.

SAMOOCENUVAWE I VKLUÛVAWE NA UÊNICITE VO UÊWETO

U~eweto voobi~aeno se kategorizira vo kognitivni, afektivni i psihomo-torni domeni (na primer, taksonomijata na obrazovni celi vo kognitivniotdomen na Blum). Vudvard i Muns (Woodward & Munns, 2003) istaknuvaatdeka u~eweto koe gi soedinuva kognitivnite (mislewe), afektivnite(~uvstvuvawe) i operaciskite (pravewe) aspekti na u~eweto ja zgolemuvavklu~enosta na u~enicite. Tie predlagaat samoocenuvaweto na u~eniciteda ne bide povrzano samo so zada~ata na procenuvawe na u~eweto, tuku davklu~uva i komentari za u~eweto i na~inite na koi toa moè da se podob-ri. Pra{uvaweto na u~enicite {to znaat, {to nau~ile i {to sakaat daznaat moè da ima ograni~eni rezultati. Ramkata za samoocenuvawe nau~enicite na Muns i Vudvard e dadena podolu:

71


PROCENUVAWE I PRIMENA NA UÊWETO

U~esnicite/nastavnicite moàt da ja koristat ramkata za samoocenuvawena Vudvard i Muns za da izberat eden aspekt od obukata (na pr., edna tema) i da go procenat vo parovi, koristej}i ja ramkata dadena pogore.Vakvata ve`ba treba da se povtori mnogupati pred osnovno{kolskite u~enici za dobro da se zapoznaat so tehnikata i da stanat ve{ti vo nej-zinata upotreba.

Dimenzija Afektivna Kognitivna Operativna

Konceptualna- preveduvawevo koncepti

Koi drugi ~uvstva giima{ vo vrska so ovaarabota? Kako bi moèlda pottikne{ nekoikonkretni ~uvstva vovrska so rabotata, napr., empatija, qubopit-nost? Zo{to e va`noda gi prepoznae{ ovie~uvstva vo tvojata ra-bota?

Zo{to ti e va`no da goznae{ /razbere{/ ova?

Zo{to e va`noda znae{ da gonapravi{ ova?

Relaciska -relacija sodrugi oblas-ti/procesi

Dali nekoga{ si se~uvstvuval vaka vovrska so ne{to drugo?Koga? [to bilo toa?

Kako ovie procesi/so-drìni se povrzani sone{to drugo {to goznae{?Koga drug pat moè{da ja iskoristi{ ovaainformacija?

Kade na drugomesto bi mo-èl da gonapravi{ ova?

Multidimen-zionalna -sodrìna plusproces

Zo{to ti se dopa|a / neti se dopa|a?

[to drugo nau~i? Nakoj na~in dojde dozaklu~okot/ re{eni-eto?Kako znam koga imamne{to nau~eno?

Na koj na~in gonapravi toa?

Ednodimenzi-onalna - sodr-ìna - osnova

Dali ti se dopa|a iline ti se dopa|a ovaatema?

[to nau~i? Zo{to ovae mojata najdobra ra-bota?

[to napravi?

Izvor:Woodward, G. & Munns, H. (2003) Insider's Voices: Self-Assessment and Student EngagementPaper presented at New Zealand Association for Research in Education (NZARE) and AustralianAssociation for Research in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003.

Available at http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06.

72


PREDNOSTI NA SAMOOCENUVAWETO

Samoocenuvaweto na u~enicite:

1. Moè da go zasili ~uvstvoto na „poseduvawe“ na sopstvenoto u~eweod strana na u~enicite.

2. Moè da gi motivira i da gi ohrabri aktivno da se vklu~at vou~eweto.

3. Go preobrazuva ocenuvaweto od samostojna vo spodelena aktivnost(t.e. go pravi poobjektivno).

4. Promovira iskrena razmena na idei.

5. Vodi kon ponaso~eno i poefikasno u~ewe.

6. Gi ohrabruva u~enicite da stanat poavtonomni vo nivnoto u~ewe.

7. Im dava na znaewe na u~enicite deka nivnite iskustva se vrednu-vaat i deka nivnite procenki se po~ituvaat.

8. Razviva li~ni ve{tini koi moàt da se prenesat i na drugi poliwa.

9. Sozdava zaednica na u~ewe vo koja u~enicite ~uvstvuvaat deka sevklu~eni i imaat vlijanie.

10. Ja namaluva preoptovarenosta na nastavnikot.

11. Gi tera u~enicite da razmisluvaat vo dlabo~ina, da uvidat kakodrugite se spravuvaat so problemite i kako gi "fa}aat“ klu~nitene{ta i da nau~at da davaat konstruktivni kritiki.

Izvor:Sluijmans, D., Dochy, F. & Moerkerke, G. (1999) Creating a learning environment using self, peerand co-assessment Learning Environments Research, Vol. 1, 293 - 319.

TEMA 8

73

PORTFOLIO

� da se razlikuvaat portfolijata spored namenite;

� da se sogleda va`nosta na vklu~uvaweto na u~enicite vo sostavu-vaweto i ocenuvaweto na portfolioto;

� da se sfati kako najefikasno da se ocenuvaat portfolijata.

8.1. CELI:

Portfolijata imaat vrska so:

� neformalnoto ocenuvawe, so onie instrumenti i postapki vo oce-nuvaweto {to moàt da se koristat za sobirawe informacii zau~eweto na deteto, a se razli~ni od publikuvanite instrumenti sopropi{ani postapki;

� formalnoto ocenuvawe, kako {to e sumativnoto ocenuvawe, povrza-no so davaweto ocenki i svidetelstva;

� "avtenti~nite ocenuvawa“ koi{to gi sodràt istite predizvici istandardi za prakti~nata osposobenost so koi{to vo realnosta sesoo~uvaat pisatelite, biznismenite, nau~nicite, voda~ite na komu-nalnite zaednici, dizajnerite ili istori~arite; tie vklu~uvaatpi{uvawe esei/pismeni sostavi i izve{tai, sproveduvawe poedi-ne~ni i grupni istraùvawa, izgotvuvawe predlozi i modeli,sostavuvawe portfolija itn. (Wiggins, 1989)

8.2. [to se portfolijata?

Portfolio: Korisna zbirka na trudovi na u~enikot koja{to kaùva za naporite, napredokot ili postigawata vo edno dadenopodra~je. Vakvata zbirka mora da go vklu~uva i u~estvotona u~enikot vo izborot na sodrìnata na portfolioto;nasokite za izbiraweto; kriteriumite za ocenuvawe nanegovite dobri strani i dokazite za samoanaliza nau~enikot.

Arter & Spandel, (1992)

� Glavnata cel na portfolijata so najdobrite trudovi (ili portfo-lio za postigawata) e: (1) da se izbiraat najdobrite trudovi na u~e-nikot obezbeduvaj}i uverlivi podatoci deka u~enikot gi postignalposebnite obrazovni celi i (2) komunikacijata (prenesuvaweto nainformaciite).

� Celite na portfolijata za razvojot i u~eweto (za napredokot) se: (1) da im pomagaat na nastavnicite i na u~enicite na sistematskina~in da go razgleduvaat napredokot i da go pottiknuvaat razvojotvo u~eweto i (2) da im ovozmoùva na u~enicite da ja razgleduvaatsvojata rabota i da go vidat napredokot {to bil postignat vo tekotna nivnoto u~ewe. Za da bidat efektivni, portfolijata treba sis-tematski da se planiraat i primenuvaat. Osnovnite elementi koi-{to treba da bidat vklu~uvani vo edno portfolio za razvojot iu~eweto se prikaàni vo Prilogot 8.1.

Najednostavno kaàno, edno portfolio so pi{ani trudovi, na primer, moèda sodrì:

� sodrìna/pregled na trudovite;

� primeri na trudovi na razli~ni etapi od izgotvuvaweto na prvataverzija, popravaweto i ureduvaweto;

� primerok na najdobriot trud so zabele{ka zo{to u~enikot smetadeka toa e negoviot najdobar trud;

� primeri na razli~ni vidovi pi{ani trudovi za razli~na publika(po{tenska karti~ka, recept, telefonski potsetnik, nasoki, upatstva).

8.3. Vidovi portfolija

Portfolijata, zaradi nivnata dlabo~ina i vremeto {to im se po-svetuva, pretstavuvaat odli~no sredstvo za davawe poddr{ka naintegriranoto u~ewe preku niza na teoretski i me|u~ove~kisposobnosti.

Nasproti proektite koi{to obi~no baraat od u~enicite da izgot-vat izvesen proizvod koj{to e povrzan so nekolku standardi ilitemi, portfolijata obi~no baraat raznovidnost na u~eni~kitetrudovi povrzani so pove}e standardi ili temi.

74


Da rezimirame, portfolijata pretstavuvaat edna ograni~ena zbirka na u~e-ni~kite trudovi koja{to, glavno, se koristi: da se pokaàt najdobrite trudovina u~enicite ili da se prikaè obrazovniot razvoj na u~enikot vo odredenvremenski period. Tie pomagaat da se sozdava kumulativna evidencija za rab-otata na u~enicite preku sobirawe na primeroci od nivnata rabota/trudovi-te. Trudovite moè da gi vklu~uvaat vrednuvawata na nastavnikot i razmis-luvawata na u~enikot, a ova vtorovo posebno e vo vrska so formativnotoocenuvawe. Primerite na portfolija vklu~uvaat: primeroci od pismeni zada~i,umetni~ki dela, matemati~ki listovi, izve{tai od nau~ni eksperimenti itn.

75


Sodrìnata na edno razvojno portfolio

Podolu e daden kus pregled na mo`nite sodrìni na edno portfolio pomatematika. Na krajot, tie se povrzani so celite na u~eweto.

Portfolio po biologija Portfolio po istorija

� Biografski izve{tai za zna~ajnili~nosti na poleto na biologijata.

� Laboratoriski izve{taj.� Dnevnik za re{avaweto na prob-

lemite.� Bro{ura za {e}ernata bolest

(grupen proekt).� Videosnimka so grupna

prezentacija na krvotokot.� Pismen sostav za hemiska vojna.� Istraùva~ki trud za sidata.� Razgovor so univerzitetski pro-

fesor snimen na magnetofon.� Samovrednuvawe na portfolioto

koristej}i lista za analiti~koocenuvawe.

� Mreà za postavuvawe celi.

� Anotirani bibliografii za petknigi napi{ani za Prvata svetskavojna.

� Prepora~ana literatura na 10 sta-tii vo vrska so Prvata svetska vojna.

� Snimka na razgovor so lokalenistori~ar.

� Karta na bitkata na rekata Soma.� Videosnimka ili usna prezenta-

cija za bitkata kaj Vaterlo.� Istraùva~ki trud za formira-

weto na Evropskata unija.� Evalvacija na portfolioto so

sou~enik koristej}i lista zaanaliti~ko ocenuvawe.

� Venov dijagram so sporeduvawe nabitkata na rekata Soma i na PerlHarbur

Podolu e dadena mo`nata sodrìna na portfolijata po biologija i poistorija. Sodrìnata na portfolijata mora da soodvetstvuva na obra-zovnite celi na izvesna tema ili proekt.

Cel na u~eweto [to vleguva vo portfolioto

U~enikot pokaùva razbirawe zamatemati~kite koncepti.

Opis od strana na nastavnikot zaaktivnosta na u~enikot koj pokaàlrazbirawe za nekoj matemati~kikoncept.

U~enikot re{ava sloèni problemiod oblasta na profitot i zagubite.

Nacrt, prerabotena i kone~na ver-zija na zada~ata na u~enikot zasloènite problemi od oblasta naprofitot i zagubite.

U~enikot si zadava i re{ava zada~ipo algebra.

Zada~i po algebra {to gi kreiralu~enikot.

U~enikot gi analizira strategiiteza re{avawe problemi i gi utvrduvapozitivnite strani i slabosti.

Pismeno obrazloènie zasodrìnata na portfolioto.

76


Prednosti Nedostatoci

Moàt da bidat prilagodeni na indi-vidualnite potrebi, interesi isposobnosti na u~enikot.

Se posvetuva mnogu vreme od strana nanastavnikot i u~enikot vo izgotvuva-weto i odrùvaweto na portfolijata.

Moàt da go dokumentiraat kako raz-vojot taka i postigawata na u~enikot.

Sevkupnoto nivno vodewe i ~uvawe.

Moàt da go pottiknuvaat samovrednu-vaweto na nastavnikot, so pozitivnovlijanie vrz u~eweto vo odredeni vre-menski periodi.

Ograni~uvawata za koristewe vo su-mativni ocenuvawa so odlu~uva~kovlijanie. Te{ko se vospostavuvaat jas-ni kriteriumi za bodirawe kako re-zultat na vklu~eniot obemen i razno-viden materijal. Ova ja namaluva re-lijabilnosta.

U~enicite niv gi ~uvstvuvaat kakoli~na sopstvenost koja{to im pomagada prezemaat odgovornost za postavu-vaweto celi i vrednuvaweto nanivniot sopstven napredok.

Neadekvatnata specifikacija na ce-lite, upatstvata za izgotvuvawe ilikriteriumite za ocenuvawe od stranana nastavnicite. Vodi kon toa port-folijata da bidat samo papki koi{tosodràt neorganizirana zbirka natrudovi.

Pomagaat vo izvestuvaweto na rodite-lite za razvojot, u~eweto i postigawe-to na u~enikot na eden konkretenna~in.

Elektronski portfolija

Odbrani prednosti i nedostatoci vo ocenuvaweto na portfolijata (Adaptirano od Popham, 2005; Linn & Miller, 2005)

Eden od glavnite predizvici vo primenata na ocenuvaweto na portfoliotose te{kotiite so obemot i so vodeweto na portfolijata. Nekoi od takvitepredizvici moàt da bidat sovladani preku koristewe na elektronskiportfolija, koi{to sodràt sli~ni informacii i materijali kako i stan-dardnite portfolija, no se skladiraat po elektronski pat vo forma natekst, grafi~ko pretstavuvawe, audio i video. Digitalnite kameri ja oles-nuvaat nivnata primena. Glavnata prednost e deka portfolijata moè da seskladiraat na harddiskovi, CD-romovi i drugi elektronski mediumi za me-morirawe podatoci.

8.4.1. Prednosti i nedostatoci na portfolijata

8.4. Izgotvuvawe i koristewe na portfolijata

77


8.4.2. Izgotvuvawe efektivni portfolija

Pri izgotvuvaweto na izvesno portfolio, za da se izvle~e maksimumot odprednostite i da se minimiziraat nedostatocite, mnogu pomaga da se poz-navaat karakteristikite na edno dobro portfolio (prezemeno od McMillan,

1997).

[est ~ekori vo izgotvuvaweto na eden sistem na portfolija (Nitko & Brookhart, 2007; Nitko, 2004)

1. Odredete ja celta i fokusot na portfolioto.

2. Odredete gi dimenziite na op{tite postigawa {to treba da se ocenuvaat.

3. Odredete ja soodvetnata organizacija.

4. Odlu~ete za korista na portfolioto vo praktikata.

5. Vrednuvawe na portfolioto i odrednicite za vnesuvawe na podatocite.

6. Vrednuvawe na listite za bodirawe.

Karakteristiki na dobroto portfolio (adaptirano vrz osnova na Mekmilan(McMillan, 1997):

� jasno definirana cel i krajni celi na u~eweto;

� sistematska i organizirana zbirka od produkti na u~enikot;

� prethodno definirani nasoki za toa {to }e opfa}a;

� nekoi elementi {to }e bidat opfateni se po izbor na u~enikot;

� samoanaliza i samovrednuvawe od strana na u~enikot;

� napredokot se dokumentira so konkretni produkti i/ili vrednuvawa;

� jasni i soodvetni kriteriumi za vrednuvawe na produktite nau~enicite;

� diskusii za portfolijata me|u u~enicite i nastavnicite;

� vklu~uvawe na roditelite vo procesot na izrabotka na portfolioto.

Tri soveti za ocenuvawe na portfolijata (Nitko, 2004):

1. Vklu~ete avtenti~ni dela - na primer, vo portfolioto po prirodninauki, u~enikot treba da raboti na vrednuvawe na dokazite, da ko-risti nau~ni objasnenija vo potkrepa na podatocite ili da pribirapodatoci za da gi potvrdi ili da gi pobie objasnenijata - onaka kako{to pravat vistinskite nau~nici.

2. Vodete evidencija za konceptualniot razvoj - portfolijata treba daopfa}aat objasnenija na u~enicite, bele{ki za toa {to go razbrale,kako i konceptualni ramki. Portfolioto treba ~esto da se aùrirakako {to u~enikot napreduva vo proektot ili vo re{avaweto naproblemot, za da se vidat promenite vo konceptualnata ramka i vorazmisluvawata na u~enikot so razvojot na proektot.

78


êtirite aspekti na re{avaweto problemi

Trite aspekti na komuniciraweto

� Razbiraweto na problemot.� Kako gi re{ivte problemite?� Zo{to taka re{ivte? - Popatnite

odluki.� [to treba da se pravi ponatamu?

- Rezultatite od aktivnostite.

� Matemati~kata terminologija.� Matemati~koto pretstavuvawe.� Prezentacijata.

Primer na kriteriumi {to se koristat vo ocenuvaweto na portfolijatapo matematika vo dràvata Vermont vo SAD (Linn & Miller, 2005)

8.4.3. Primena/koristewe na listite za bodirawe

Za da moàt portfolijata da se koristat kako instrument za ocenuvawe,potrebna e lista za bodirawe. Toa mora da gi vklu~uva i vrednosnite krite-riumi na listite za bodirawe - odnosno aspektite {to }e se koristat voodreduvaweto na kvalitetot na izvesno portfolio na u~enicite. U~enicitetreba da bidat zapoznaeni so ovie kriteriumi.Spored Popham (Popham, 2005), listite za bodirawe treba da vklu~uvaat trielementi:

1. Vrednosni kriteriumi - aspektite {to }e se koristat vo odredu-vaweto na kvalitetot na izvesen odgovor na u~enikot.

2. Opisi na razlikite vo nivoata na kvalitet za vrednosnite kri-teriumi. Za sekoj vrednosen kriterium mora da se dade opis za damoàt da se napravat kvalitativni razliki vo odgovorite nau~enicite pri koristeweto na ovoj kriterium.

3. Naznaka za toa dali }e se koristi holisti~ki ili analiti~ki pri-od vo ocenuvaweto. Dali kriteriumite za vrednuvawe }e bidatprimeneti zaedno/ednovremeno (holisti~ko bodirawe) ili, pak, }ese primenuvaat kriterium po kriterium (analiti~ko bodirawe)?

3. Razmisluvajte zaedno so u~enikot - u~enikot go koristi portfoliotokako osnova za diskusii so nastavnikot vo odnos na svoeto razbira-we na osnovnite koncepti, principi i teorii za toa {to go raboti.Nastavnikot ja naso~uva diskusijata i mu pomaga na u~enikot.

79


8.4.4. Vklu~uvaweto na u~enicite vo izgotvuvaweto na portfolijata

Nastavnicite moàt da pottiknuvaat samoanaliza od strana na u~enicitepreku postavuvawe pra{awa i davawe mo`nosti za popolnuvawe na formu-larite za samoevalvacija. Pra{awata moàt da se postavuvaat vo tekot narazgovorot.

� Niz koj proces pomina za da ja zavr{i{ ovaa zada~a? Zapi{i i odkade gi dobi tvoite idei i kako go istraùva{e ovoj predmet, sokakvi problemi se soo~uva{e i kakvi izmeneti strategii koriste{e.

� [to e toa {to go pravi tvojot najdobar trud da bide podobar od tvo-jot najslab trud?

� Dali drugite ~lenovi na tvojata grupa go pregledaa tvoeto portfo-lio? Kakvi zabele{ki dadoa?

� Kako ovaa aktivnost se povrzuva so ona {to prethodno si go nau~il?

� Koi se dobrite strani na tvojot trud? [to e toa {to s¢ u{te tizadava griì?

Tematika/sodrìna Do koj stepen, vo sr`ta na trudot, e prisutnaizvesna prepoznatliva tema/poenta/sfa}awe?

Struktura/forma Do koj stepen trudot ima struktura soodvetnana zada~ata {to toj samiot si ja postavil?

Do koj stepen moàt da se prepoznaat i po~itu-vaat pravilata na izbranata forma (reflek-siven pismen sostav, roman, poezija, drama)?

Stav/mislewe/ton/raspoloènie

Do koj stepen pisatelot istaknuva jasen stav vopogled na ~itatelot i/ili na materijalot sokoj{to toj raboti?

Do koj stepen ovoj stav vo tekstot predizvikuvasoodveten i odr`liv ton ili raspoloènie?

Izraz/stil Do koj stepen pisatelot pokaùva ve{tina isposobnost vo koristeweto na soodveten jazik?

Do koj stepen stilot na pi{uvaweto e sood-veten na izbranata forma?

Kriteriumite za ocenuvawe na site formi na kreativno pi{uvawe na [kotskiot ispiten odbor za portfolio za kreativno pi{uvawe(Klenowski, 2001)

TEMA 9

80

IZVEDBENI AKTIVNOSTI

� da se sogledaat prednostite na izvedbenite aktivnosti nad drugitemetodi na ocenuvawe na u~eweto;

� da se uvidi kako najefikasno moè da se ocenuvaat izvedbeniteaktivnosti.

9.1. CELI:

êsto celite na nastavata se odnesuvaat na toa u~enikot da se stekne so zna-ewa i ve{tini da izvede nekoja aktivnost ili da napravi ne{to. Uspe{nostavo postigaweto na takvite celi ne moè dovolno validno da se izmeri so po-mo{ na pi{ani ili usni odgovori (indirektno merewe). Postignatosta na tieceli bara da se meri uspe{nosta vo konkretna, vistinska izvedba ili izra-botka na produkt.

Zada~ite za ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti se obi~no otvoreni i vo-dat kon razli~ni izvedbi i produkti. Podgotovkata na zada~ite za ocenuva-we na izvedbata i na produktot e sli~na. Klu~nata razlika e vo toa na {to efokusirano ocenuvaweto i koga toa se pravi. Ako se ocenuva izvedba, toga{se sledi procesot vo vremeto koga toj se slu~uva. Ako se ocenuva produktot,ocenuvaweto se vr{i otkako procesot }e bide zavr{en, odnosno otkako }ebide izgotven produkt. Vo praktikata na formativnoto ocenuvawe ne sepravi taka ostro izdvojuvawe, taka {to pri izrabotka na produkt se sledi iocenuva i procesot i produktot.

9.2. Potreba od ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti

9.3. Definirawe na poimite

Ocenuvawe zasnovano na prakti~ni izvedbi „pretstavuva grupa na strate-gii za primena na znaewata, ve{tinite i rabotnite naviki preku izvedu-vawe od strana na u~enicite na zada~i koi{to imaat smisla”.

(Hibbrad, 1996, spored Brualdy, 1998)

81


Dobra ilustracija na zada~a {to bara prakti~na izvedba e polagaweto navoza~ki ispit.

Zada~i za prakti~na izvedba moàt da se koristat vo site nastavni predme-ti, no najmnogu se koristat vo muzi~koto, fizi~koto, tehni~koto, likovnoto ob-razovanie, kako i vo profesionalnoto obrazovanie za mnogu struki. Izvedbase ocenuva, isto taka, i pri ocenuvawe na mnogu celi od oblasta na prirodnitenauki (rakuvawe so laboratoriski pribor, izveduvawe eksperimenti), na jazi-kot, pri {to se ocenuva govorot, usnata prezentacija, dramskata izvedba i sl.Ako izvedbata se ocenuva vo formativni celi, da mu se pomogne na u~enikotda ja podobri, toga{ nabquduvaweto na izvedbata na mora da bide mnogustrukturirano i ne e potrebno da se sozdade ista situacija za site u~enici.

Ocenuvaweto na produkti naj~esto se koristi vo tehni~koto obrazovanie,likovnata umetnost, prirodnite nauki, jazikot, informatikata. Pri ocenu-vaweto na produktite ~esto se ocenuva ne samo produktot, tuku i procesot nanegovoto sozdavawe. Osobeno toa e slu~aj pri formativnoto ocenuvawe.

Izgotvuvaweto zada~a za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt opfa}a: pod-gotvuvawe (osmisluvawe) na zada~ata i planirawe na na~inot na ocenuvawe.Od kade }e se po~ne zavisi od toa kade ste. (Arter 1993, spored Ward A., 1999).

Ako imate jasna ideja za kvalitetna izvedba ili produkt/ po~nete ottamu iprvo napravete gi kriteriumite za ocenuvawe, pa potoa osmisluvajte kon-kretni zada~i. Ako nemate jasna pretstava za ova, toga{ najnapred osmisleteja zada~ata, a potoa otkako }e vidite opredelen broj izvedbi ili produktiizgotvete gi kriteriumite za ocenuvawe. Pri sumativnoto ocenuvawe se ko-risti prviot priod, a pri dijagnosti~koto i formativnoto ocenuvawe obi~nose po~nuva so vtoriot priod, a podocna toj se kombinira so ocenuvawe sporedodnapred vospostaveni kriteriumi.

9.4. Izgotvuvawe zada~i za ocenuvawe na izvedba i/ili produkt

Test na prakti~na izvedba e test koj{to bara u~enikot da go demonstri-ra/pokaè odnesuvaweto {to se ocenuva.Testovi na prakti~na izvedba moàt da se koristat za ocenuvawe na razli~-ni vidovi interakcii so drugi lu|e, so oprema ili ma{ini ili so situacii.

(Ward A., 1999)

Zada~ata za ocenuvawe na produkt bara u~enikot da sozdade/proizvedene{to. Naj~esto koristeni zada~i od ovoj tip vo u~ili{tata se eseite ilidrugi pi{ani produkti, izve{tai od istraùvawa, likovni produkti, iz-rabotki so pomo{ na kompjuter, izrabotka na predmeti.

(Ward A, 1999)

82


Izvedbenite aktivnosti moàt da bidat so ograni~eno traewe ili so pro-dolèno traewe. Izvedbenite aktivnosti so ograni~eno traewe se obi~nopoednostavni ili se sekvenci od posloèni zada~i. Takvi se na pr.: ~itawena glas, davawe upatstva, izrabotka na grafik, koristewe meren instrument,izveduvawe na aktivnost po fizi~ko obrazovanie, pokaùvawe na geograf-ska karta. Izvedbenite aktivnosti so prodolèno traewe se posloèni za-da~i i naj~esto za rezultat imaat izraboten produkt. Takvi se na pr., kons-truirawe model, pi{uvawe kompjuterski program, usna prezentacija, izra-botka na slika, izvedba na muzi~ko delo, izveduvawe ve`ba po ritmi~ka gim-nastika. Sproveduvaweto na eksperiment zavisno od toa dali se raboti samoza demonstracija ili i za celosno osmisluvawe i izveduvawe na eksperi-mentot moè da bide i aktivnost so prodolèno traewe.

Vard (Ward, 1999) gi prepora~uva slednive ~ekori vo izgotvuvaweto na zada-~a za prakti~na izvedba i/ili produkt.

Kolkav akcent }e stavite na nekoj od navedenite ~ekori, zavisi od celta naocenuvaweto - dali taa e formativna ili sumativna.

1. Opredelete ja celta na ocenuvawetoKako i pri sekoe ocenuvawe prvo mora da ja opredelite celta, {to izo{to sakate da ocenuvate. Moè da si gi postavite slednive pra{awa:

1. Koi poimi, ve{tini ili znaewa sakam da gi ocenam?

2. [to treba da znaat u~enicite?

3. Kakvi aktivnosti tie treba da moàt da izvedat?

4. [to sakam da ocenuvam: razonirawe, pomnewe ili drugi procesi?

(Stiggins, 1994, spored Brualdy, 1998)

Celta treba da Vi bide jasna i Vam i na u~enicite. Koga ocenuvaweto gopravite za formativni celi, toga{ toa e del od tekovniot proces napou~uvawe i u~ewe i na u~enicite ne treba da im go potencirate ocenu-vaweto, tuku u~eweto: kako treba da izgleda kvalitetno izvedenaaktivnost, {to e dobro, a {to treba da se podobri. Koga ocenuvaweto eformalno, sumativno, so cel da se oceni dostignatoto nivo na osposo-benost za izveduvawe na opredelena aktivnost ili kvalitet na izra-boten produkt, toga{ u~enikot e informiran za toa i se vodi griàu~enicite da se stavat vo {to e mo`no poizedna~eni uslovi na izvedu-

êkori vo podgotvuvaweto na zada~ata

1. Opredelete ja celta na ocenuvaweto.

2. Opredelete kakva zada~a ili produkt }e koristite.

3. Opredelete vo koi uslovi }e se izveduva zada~ata.

4. Opredelete kolku ocenuva~i }e ja ocenuvaat zada~ata.

5. Podgotvete upatstva za ocenuvawe.

6. Razgledajte ja zada~ata so kolegite i izmenete ja ako treba.

83


vawe na aktivnostite. Na primer, ako sakate da go ocenuvate procesot napi{uvawe na esej so cel da mu pomognete na u~enikot da nau~i kako sepi{uva esej, }e mu dadete da napi{e esej pri {to }e bide dozvolenorevidirawe i popravawe, no ako sakate da go ocenite u~enikot suma-tivno za toa kolku e osposoben da pi{uva esej, toga{ na site u~enici }eim zadadete na ~as da napi{at esej na ista tema i }e nemaat mo`nost zakorekcija potoa. Od celta na ocenuvaweto, isto taka, zavisi kolku ikoga nastavnikot kako ocenuva~ }e moè da intervenira vo tekot na iz-vedbata ili izrabotkata. Vo formativnoto ocenuvawe toj }e inter-venira sekoga{ koga }e oceni za potrebno, a za sumativni celi inter-venciite se svedeni na minimum i odnapred se opredeleni fazite nazada~ata koga tie se dozvoleni. Na pr., pri izrabotka na proekt nastav-nikot moè da intervenira otkako }e bide izgotven proektniot plan,da go oceni i da dade nasoki za podobruvawe.

2. Opredelete kakva zada~a ili produkt }e koristiteOtkako }e ja opredelite celta na ocenuvaweto treba da donesete odlu-ka vo vrska so izvedbenata aktivnost. Izbranata aktivnost treba dabide dobar reprezent na celta i sodrìnite {to se ocenuvaat. Me|utoa,pri opredeluvaweto na aktivnosta treba da vodite grià za vremeto{to e na raspolagawe, potrebnite resursi i kolku i kakvi podatoci Vise potrebni za da dobiete soznanie za toa kolku dobro u~enikot moèda gi izvede aktivnostite, ili kolku e kvaliteten produktot {to goizrabotil. Zavisno od celta, vo zada~ata }e bidat pove}e ili pomalkuizedna~eni uslovite za nejzino izveduvawe. Na pr., za sumativna ocen-ka po likovno nema da mu dadete na eden u~enik da izgotvi skulptura, ana drug - crte`, no vo formativni celi, zavisno od toa vo {to u~enikottreba da se podobri, moète da im dadete vakvi razli~ni zada~i. Izvedbenite aktivnosti moè da se zadadeni na poedinci, parovi iligrupi u~enici, kako {to, vpro~em, takvi aktivnosti se izveduvaat i vorealniot ìvot. Koga zada~ata ne e individualna treba vnimatelno dase vodi evidencija koj od u~enicite kakvi zada~i ima i koi aktivnostigi izveduva. Grupnite zada~i se mnogu popogodni vo formativnotoocenuvawe, a retko se koristat za sumativno ocenuvawe.

3. Opredelete vo koi uslovi }e se izveduva zada~ataOva se odnesuva na vremetraeweto na zada~ata, sredstvata {to moèda se koristat, na~inot na prezentacija i sl. Za izvedbenite aktivnos-ti u~enikot treba da dobie jasni ednozna~ni upatstva. Za standardizacija na uslovite se vodi mnogu pove}e grià kaj zada~i{to se zadavaat za sumativno ocenuvawe. (Vo pr., 9.5. e dadena zada~avo koja detalno se standardizirani uslovite.)

4. Opredelete kolku ocenuva~i }e ja ocenuvaat zada~ataZaradi obezbeduvawe relijabilnost vo ocenuvaweto izvedbeniteaktivnosti za sumativni celi gi ocenuvaat obi~no dvajca ocenuva~i. Voformativnoto ocenuvawe nema potreba od toa, no dobro e nastavnicitepo ist predmet odvreme navreme da gi usoglasuvaat svoite kriteriumiza ocenuvawe i na toj na~in na nivo na u~ili{te da gradat isti kri-teriumi za kvalitet na izvedbeni aktivnosti i produkti.

84


5. Podgotvete upatstva za ocenuvaweUpatstvata za ocenuvawe obi~no se izgotvuvaat istovremeno so zada-~ata. Upatstvoto gi opfa}a aspektite {to }e se ocenuvaat i kriteriu-mite na uspe{nost. Vo izgotvuvaweto na upatstvata za ocenuvawe trebada pojdete od nastavnata programa, no naj~esto taa ne e dovolno kon-kretna i kriteriumite za uspe{nost treba sami da gi postavite. Za toada go napravite se prepora~uva (Airasian,1991, spored Ward A., 1999) dase napravat slednive ~ekori:

1. Izberete ja aktivnosta ili zada~ata i sami izvedete ja ili zamis-lete deka ja izveduvate.

2. Zapi{ete gi va`nite aspekti na izvedbata ili produktot.

3. Obidete se da go ograni~ite brojot na aspektite {to }e gi ocenuvate,za da moète site da gi sledite/nabquduvate vo tekot na izvedbata.

4. Opi{ete gi kriteriumite za izvedba preku vidlivi procesi od iz-vedbata ili karakteristikite na produktot.

5. Podredete gi aspektite {to }e gi sledite po redosledot po koj }ebidat sledeni.

Vo ovoj proces moè da gi vklu~ite i u~enicite, osobeno vo forma-tivnoto ocenuvawe. Moè da gi pra{ate {to e toa za {to treba da sevodi grià za izvedbata ili produktot da bidat kvalitetni. Moè dagi vklu~ite i vo opredeluvaweto na nivoata na kvalitet.Otkako ste gi opredelile aspektite i kriteriumite izgotvete gi ins-trumentite za beleèwe i upatstvata za ocenuvawe. (Primeri na ins-trumenti za ocenuvawe se dadeni vo prilozite vo ovoj prira~nik.)Koga na u~enikot mu se zadava zada~ata treba da mu bidat kaàni i kri-teriumite za ocenuvawe (vidi prilog 9.6.). Dobro e u~enikot da gi znaelistite za bodirawe i da ima uvid vo odnapred oceneti trudovi od tojvid. Na toj na~in toj }e moè pojasno da si postavi cel i da ja samooce-nuva uspe{nosta vo izvedbenata aktivnost.

6. Razgledajte ja zada~ata so kolegite i izmenete ja ako trebaOva e osobeno bitno kaj prodolènite izvedbeni aktivnosti koi obi~-no opfa}aat ocenuvawe na pove}e celi i se izveduvaat podolgo vreme.Razgleduvaweto na zada~ata od strana na kolegite moè da pomogne dase napravi pojasna, podobro da se povrze so kriteriumite za ocenuvawei ovozmoùva da se izedna~uva priodot vo ocenuvaweto vo u~ili{teto.

Koga fokusot na ocenuvaweto e vrz procesot/izvedbata toga{ se koristineposredno nabquduvawe. Koga se ocenuva produktot toj se analizira otkako}e bide zavr{en i se ocenuvaat bitnite karakteristiki.

Vo osnova postojat ~etiri priodi vo ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti:holisti~ko, analiti~ko, ocenuvawe na klu~nata karakteristika i ocenuvawepo podra~ja.

9.5. Na~ini na ocenuvawe na izvedbenite aktivnosti

85


9.5.1. Holisti~ko ocenuvawe

Pri holisti~koto ocenuvawe se dava edna ocenka za site aspekti na izved-bata ili produktot. Primeri za holisti~ko bodirawe na esei se dadeni votema 6.Za formativni celi namesto da se davaat ocenki za celinata na izvedbataili produktot nastavnikot moè da vodi anegdotski bele{ki za ne{tata {tovo tekot na izvedbata gi smeta za bitni i tie da mu bidat osnova za razgovorso u~enikot za izvedbata ili produktot.

9.5.2. Analiti~ko ocenuvawe

Analiti~koto bodirawe moè da se vr{i so listi za proverka i skali naprocena.

Listata za proverka opfa}a elementi na izvedbata {to se ocenuvaat.Vo nea moè da se zabeleùva samo dali tie se prisutni ili ne, da sezabeleùva redosledot na aktivnostite (vidi prilog 9.7.) i sl.

Skalata za procena ja rangira uspe{nosta vo sekoj od aspektite {to sepredmet na ocenuvaweto (na pr., zadovolitelno, dobro, izvonredno).

9.5.3. Ocenuvawe na klu~nata karakteristika

Vo ovoj priod vo ocenuvaweto na izvedbata se ocenuva samo edna od karak-teristikite na izvedbenata aktivnost. Dadeni se opisi za razli~ni nivoa nanejzinata prisutnost (vidi prilog 9.8.).

9.5.4. Ocenuvawe na podra~ja

Ocenuvaweto na oddelni podra~ja e kombinacija na holisti~ko i analiti~kobodirawe. Za taa cel obi~no se izgotvuva listata za bodirawe za sekoj as-pekt na izvedbata {to se ocenuva. Taa gi sodrì opisite na nivoata na kva-litet i brojot na bodovite {to se dobivaat za sekoe nivo (vidi prilog 9.4.).Na krajot moè da se sumira brojot na bodovite za izvedbata ili produktotvo celina.

9.6.1. Odreduvawe na aspektite na usnite prezentacii {to treba da se ocenuvaat

Vo ovoj del se diskutira za usnite prezentacii, bidej}i ~esto od u~enicitese bara da podgotvat usna prezentacija za da gi prezentiraat svoite znaewai naodi.

9.6.Koristewe na lista za bodirawe pri ocenuvaweto

na usna prezentacija

86


Moàt da se ocenuvaat slednive aspekti na usnite prezentacii:

� organizacijata i povrzanosta;

� sodrìnata/prezentiraniot materijal;

� sposobnostite za prezentirawe / sposobnostite za govorewe;

� kreativnosta;

� reakcijata na slu{atelite;

� dolìnata na prezentacijata;

� neverbalnata komunikacija/gestovite;

� stilskite jazi~ni sredstva;

� te~nosta;

� pravogovorot/gramatikata.

9.6.2. Formativno ocenuvawe na usnite prezentacii

Ako usnite prezentacii se ocenuvaat za formativni celi, moàt da se ko-ristat dva {iroki priodi: listi za proverka i intervjua so u~enicite.

Listite za proverka sodràt spisok na karakteristikite. Zada~a na ocenu-va~ot e da odredi dali tie karakteristiki se prisutni ili ne. Ocenuvawetomoè da bide izvr{eno od strana na nastavnikot ili od u~enikot (odnosnosamoocenuvawe). Primeri na lista za bodirawe pri ocenuvaweto naprezentacija se dadeni vo prilozite 9.3 i 9.4.

Po kompletiraweto na listata za proverka, nastavnikot moè da dade po-vratni informacii na u~enikot ili na u~enicite koi{to ja realiziraleprezentacijata.

Drug priod vo vr{eweto formativno ocenuvawe na usnite prezentacii e dase pobara od u~enicite da go popolnat formularot za vrednuvawe na u~eni-kot. Formularot gi sodrì pra{awata {to nastavnikot moè da mu gi posta-vi na u~enikot vo vrska so prezentacijata.

1. Dali si zadovolen so prezentacijata? Dokolku odgovorot e da, kaìzo{to.

2. Dali smeta{ deka drugite u~enici od paralelkata (slu{atelite)bea zainteresirani za tvojata prezentacija? Kako dojde do tojzaklu~ok?

3. Dokolku se pobara da ja povtori{ prezentacijata, {to bi promenilvo nea i zo{to?

4. Koja e najva`nata informacija {to ja prezentira{e?

5. Zo{to ovaa informacija e va`na?

6. Dali ima ne{to drugo {to bi sakal da nau~i{ za ovaa tematika?

87


9.6.3. Sumativno ocenuvawe na usnite prezentacii

Kako i kaj eseite, za vrednuvaweto na usnite prezentacii treba da se izgot-vuvaat listi za bodirawe. Ovie listi moàt da se koristat pri slu{awetona prezentacijata i moè da se napi{e ocenka na u~enikot i/ili na grupatakoi ja vr{ele prezentacijata. Prilozite 9.2., 9.3. i 9.4. davaat primeri nalisti za bodirawe na usnite prezentacii, vklu~uvaj}i gi i prezentaciitevr{eni pri zavr{uvaweto na izvesen proekt. Vo vrska so listite, obrnetevnimanie deka:

� Ne e potrebno sekoga{ da se ocenuvaat site dimenzii na edna usnaprezentacija. Na primer, listite vo prilozite 9.2., 9.3. i 9.4. moàtda bidat skrateni samo na onie aspekti za koi{to ste zainteresi-rani vo ocenuvaweto. A, se razbira, Vie moèbi }e sakate dadodadete i drugi dimenzii {to ovde ne se vklu~eni.

� Dimenziite {to se ocenuvaat treba da bidat povrzani so obrazov-nite celi koi{to treba u~enicite da gi postignat. Taka, sposobnos-tite za prezentirawe moàt da bidat va`ni ako go ocenuvate jazi-kot, a pomalku va`ni ako ja ocenuvate sodrìnata.

� Ima preklopuvawe me|u listite za bodirawe esej i za bodirawe us-na prezentacija. Razlikata e vo oblasta na prezentacijata. Prezen-tacijata vo pi{uvaweto ima porazli~ni barawa otkolku prezenta-cijata vo eden usten kontekst. Ova moè da bide vo prilog na u~e-nicite. Otkako }e gi sfatat barawata za eden esej (organizacijata,sodrìnata itn.), tie }e moàt da gi usvojat i da gi primenuvaat voizvesna usna prezentacija i obratno.

� Kaj proektite moète da imate individualni prezentacii i grupniprezentacii. Ako imate grupni prezentacii, moèbi }e odlu~ite dadadete ist broj bodovi na sekoj u~enik vo grupata ili, pak, moèbi}e sakate da go ocenuvate sekoj u~enik za aspektot na proektot {totoj go prezentira.

� Kako i kaj eseite, relijabilnosta pretstavuva klu~na karakteristi-ka vo bodiraweto na usnite prezentacii. Vo idealen slu~aj, moèteda pobarate od u~enicite da napravat nekolku usni prezentaciipred da ja dadete ocenkata. Me|utoa, vo praktikata ova obi~no ne evozmo`no. Moèbi }e sakate da zamolite nekoj Va{ kolega nastav-nik da Vi pomogne vo ocenuvaweto. Ako potoa gi sporedite Va{iteocenki so onie na Va{iot kolega, moète da postignete konsenzus zavrednosta na sekoja prezentacija.

88


9.7.Prednosti i problemi vo ocenuvaweto

na izvedbenite aktivnosti

Prednosti Te{kotii

Merat posloèni ishodi na u~ewetokoi ne moàt da se merat na poinakovna~in.

Potrebno e mnogu vreme za konstruirawena zada~ata, za izveduvawe na aktiv-nostite i za ocenuvawe na produktite.

Pottiknuvaat razvoj na posloèni kog-nitivni i psihomotorni ve{tini.

Te{ko se obezbeduva doslednost voocenuvaweto.

Obezbeduvaat ocenuvawe na procesotkako i na produktot.

U~enicite kaj koi vo podolg period eocenuvano samo pomneweto imaat prob-lemi so ocenuvaweto na izvedbeniteaktivnosti.

Aktivno gi transformiraat novite zna-ewa i gi integriraat so prethodnite.

Lesno se integriraat vo procesite nau~ewe vo tekot na nastavata.

TEMA 10

89

PROEKTI

� da se sogleda potrebata proektot da se isplanira zaedno sou~enicite u{te pred da se zapo~ne so negovata realizacija;

� da se razberat strategiite za efektivno ocenuvawe na proektite.

10.1. CELI:

10.2.1. Primeri na proekti

Proektite pretstavuvaat dolgoro~ni aktivnosti koi{to im ovozmoùvaat nau~enicite da rabotat interaktivno. Proektite moàt da se koristat i kakoaktivnosti za ocenuvawe, a, isto taka, i kako aktivnosti na ~asovite.

Preku proektite se ocenuva prakti~nata osposobenost. Tie obi~no davaatprodukt kako rezultat na izvesna prakti~na izvedba ili aktivnost kako {tose:

� model (na primer, plan ili nacrt, srednovekoven zamok);

� funkcinalen predmet (na primer, kamera);

� detalen izve{taj.

Podolu se dadeni primeri na proekti vo koi{to moàt da bidat angaìraniu~enicite od osnovnite u~ili{ta:

� Ispituvawe na stavovite na u~enicite vo u~ili{teto za na~initena koi moème podobro da se spravuvame so otpadot.

� Pokrenuvawe kampawa za da se pottiknat u~enicite vo u~ili{teto da~itaat pove}e knigi i utvrduvawe na rezultatite od kampawata.

� Nao|awe pove}e informacii za ìvotot na nekoi poznati nau~nici.

� Sporeduvawe na efektite na razli~ni uslovi vrz rastot na raste-nijata.

� Istraùvawe na na~inite so koi moè da se podobri kvalitetot navodata vo izvesna oblast.

10.2. Karakteristiki na proektite

90


� Istraùvawe na istorijata na podra~jeto vo koe se nao|a u~ili{teto.

� Nao|awe pove}e informacii za nekoj mnogu poznat glumec, muzi~arili sportist.

� Istraùvawe na problemot so gladot vo Afrika i identifikuvawena na~inite kako toj da se ublaì.

� Otkrivawe kako se sozdava strujata i pravewe strujno kolo.

Koga izvesen proekt se koristi za ocenuva~ki celi:

� mnogu e va`no i na nastavnikot i na u~enicite da im bide jasno dekaproektot e naso~en kon edna ili kon pove}e zna~ajni obrazovnizada~i;

� vo grupnite proekti sekoj u~enik treba da ja izvr{uva svojata sops-tvena zada~a;

� sekoj u~enik treba da ima ednakov pristap do resursite {to sepotrebni za da se zavr{i proektot;

� nastavnicite ne smeat da pokaùvaat pristrasnost kon izvesnividovi produkti ili formi i treba pravedno da gi vrednuvaat siteprezentirani produkti.

Nitko i Brukhart (Nitko & Brookhart, 2007) go nudat sledniov sovet vo vrskaso ocenuvaweto na proektite:

� Davajte im soodvetni instrukcii na u~enicite za kriteriumite {to}e bidat koristeni pri vrednuvaweto na nivnata rabota, za stan-dardite {to }e bidat primenuvani i za toa kako u~enicite }e moàtda gi koristat tie kriteriumi i standardi za da go sledat sopstve-niot napredok vo zavr{uvaweto na rabotata.

� Nemojte prednost da davata na estetskiot izgled na proizvodotnamesto na sodrìnata ili na idejata/namerata;

� Nemojte da ja namaluvate ocenkata na u~enikot zemaj}i go predvidkasneweto vo zavr{uvaweto na proektot.

� Koristete lista za analiti~ko bodirawe za da ja zgolemite valid-nosta i relijabilnosta na rezultatite.

� Nemojte da gi me{ate vrednuvaweto na zalagaweto na u~enikot sovrednuvaweto na finalniot proizvod.

10.2.2. Proekten plan

Sekoj proekt treba da bide poddràn so plan koj{to go izgotvuvaat zaednonastavnikot i u~enicite na po~etokot na proektot. Osobeno e va`no onamu kade{to proektot se koristi za ocenuva~ki celi toj da bide izgotven na po~etokoti vo nego da se odredat klu~nite obrazovni celi i va`nite ocenuva~ki aktiv-nosti. Primer na proekten plan koj{to vklu~uva osobeno vnimanie na ocenu-vaweto na proektot e daden vo Prilogot 10.3.

Utvrdeni se ~etiri fazi na proektot, a bodovi se davaat na sekoja faza:

91


� planirawe i organizirawe;

� sproveduvawe na istraùvaweto;

� izgotvuvawe na finalen izve{taj;

� prezentirawe na finalen izve{taj.

Primer na obrazec na proekt na izvesen nastavnik po biologija vo VIII odde-lenie (Prilog 10.4.).

Proektniot plan vklu~uva niza ocenuva~ki aktivnosti, vklu~uvaj}i gi islednive:

� izgotven proekten plan;

� individualni dnevnici za u~eweto;

� grupen izve{taj;

� individualna prezentacija.

Proektot e namenet da bide realiziran od edna grupa, odnosno trojca ili ~et-vorica u~enici moàt da rabotat zaedno. Me|utoa, izvesni ocenuva~ki ele-menti se baziraat na grupna rabota, a nekoi na individualna rabota.

Raspredelbata na bodovite za da se dojde do op{tata ocenka e proizvolna -a dokolku se saka moè da se koristi i razli~na distribucija, so razli~niprocenti na ocenki koi{to se davaat za razli~nite komponenti.

10.2.3. Prakti~ni pra{awa vo rakovodeweto so proektite

Izvesen broj pra{awa vo rakovodeweto so proektot imaat implikacii zaocenuvaweto pri {to, ako se tretiraat pravilno, moàt da ja zgolemat va-lidnosta na rezultatite bazirani vrz proektot. Slednive idei se izvle~eniod knigata na Nitko i Brukhart (Nitko & Brookhart, 2007).

� Razjasnuvawe na o~ekuvanite rezultati. Sekoj u~enik treba ce-losno da gi razbira celite na proektot (obrazovnite zada~i {to seocenuvaat) i toa kako proektot treba da izgleda. Eden od na~initetoa da se napravi e da se pokaùvaat primeri na drugi proekti.

� Razjasnuvawe na standardite {to }e se koristat vo ocenuvawetona proektot. Se prepora~uva u~enicite da imaat uvid vo listite zabodirawe koi{to Vie }e gi koristite za vrednuvawe na proektot.

Taka, ako ima lista za bodirawe na izve{tajot od proektot i lista za bodi-rawe na prezentacijata, u~enicite treba da moàt niv da gi pogledaat napo~etokot od proektot.

� Vklu~uvawe na u~enicite vo vospostavuvaweto na standardite.Moàt da se koristat porane{ni proekti za da im se pomogne nau~enicite da gi razberat standardite {to se vospostaveni. U~eni-cite moàt da diskutiraat za dobrite strani i za slabostite na

92


proektite, vo kontekstot na rabotata {to tie samite }e ja zavr{at.Ova im pomaga da gi usvojat standardite.

� Pristap/pravo vo koristeweto na resursite/materijalite. Nekoiu~enici moèbi imaat pogolem pristap vo koristeweto na resursite(na primer, vo domot) otkolku drugi u~enici. Glavno, se prepora~uvada se napravi ograni~uvawe na resursite {to u~enicite moàt da gikoristat za da zavr{at nekoj proekt i toa samo na onie materijalikoi{to se {iroko dostapni.

� Plagijatorstvo (prepi{uvawe). Objasnete im na u~enicite {tozna~i plagijatorstvo i zo{to e va`no da se po~ituva rabotata nadrugite lu|e. Treba da se obeshrabruva prepi{uvaweto na delovi odenciklopedii ili materijali dobieni preku Internet. Korisna ak-tivnost e da se pobara od u~enicite da sporedat i sprotivstavatdva izvori na materijali koi{to obrabotuvaat ista tematika. Mo`-nostite za plagijatorstvo moàt da bidat minimizirani ako proek-tot vklu~uva aktivnosti kako {to se vr{ewe intervju, sporeduvawena mislewa, izgotvuvawe izvesen proizvod ili kreirawe izvesnadramatizacija za druga grupa ili paralelka.

10.3.1. Strategii za ocenuvawe na proektite

Postojat nekolku na~ini na koi proektite moàt da bidat ocenuvani. Moèda se odbeleì deka:

� ne treba sekoja strategija za ocenuvawe da se koristi vo sekojproekt; strategiite za ocenuvawe {to se kristat treba da bidatpovrzani so celta na proektot;

� treba da e koristat izvesni strategii za ocenuvawe koi{toobezbeduvaat informacii za formativnoto ocenuvawe;

� razli~ni strategii za ocenuvawe treba da se koristat vo tekot naproektot; ne treba da se ~eka krajot na proektot pred da se dadatpovratnite informacii.

Ponatamu se dadeni primeri na instrumenti za ocenuvawe {to moàt da sekoristat za da se oceni izvesen proekt. Onamu kade {to se ocenuva izvesnakomponenta na proektot za sumativni celi (odnosno da se pridonese za kraj-nata ocenka na u~enicite), potrebno e da se obezbedi instrumentite za oce-nuvawe {to gi koristite da vodat do validni i relijabilni rezultati.

� Ocenuvawe na portfolioto - Od u~enicite moè da se bara daprezentiraat portfolio kako del od proektot i toa moè da sevrednuva koristej}i gi priodite prikaàni vo temata 8.

� Lista za bodirawe na usnata prezentacija - Od u~enicite moèda se bara da napravat prezentacija na krajot na proektot. Ova

10.3. Priodi vo ocenuvaweto na proektite

93


moè da se vrednuva koristej}i lista za bodirawe sli~na na onaaza koja{to diskutiravme vo tema 9. Listata treba da bide koncipi-rana taka da gi vklu~uva posebnite obrazovni celi na proektot.

� Lista za bodirawe na izve{tajot ili produktot - U~enicite mo-àt da napi{at i izve{taj kako del od proektot. Toj moè da sevrednuva koristej}i soodvetna lista za bodirawe. Obi~no listatatreba da bide podgotvena posebno za toj proekt. Na sli~en na~in,ako se izgotvuva izvesen produkt, bi bilo poèlno da se modifici-ra/izgotvi lista za bodirawe za da se vrednuva produktot.

� Dnevnik za rabotata - Na u~enicite moè da im se dadat nasoki davodat dnevnik za rabotata vo tekot na proektot. Komentarite nanastavnikot vo dnevnikot }e sodràt informacii za formativnotoocenuvawe. Na krajot na proektot na u~enicite moàt da im se da-dat i bodovi za navremenoto popolnuvawe na dnevnikot ili, pak,moè da se izgotvi i lista za bodirawe koja{to }e go odrazuvakvalitetot na sodrìnata na dnevnikot za rabota.

� Intervju - Nastavnikot moè da ima sredbi so poedinci ili socela grupa u~enici vo tekot na izvesna faza od proektot (poèlnobi bilo tie da se organiziraat pred krajot) za da se dadat povratniinformacii za napredokot na proektot i da se sugeriraat nasokite{to treba da bidat prezemeni vo nego. Glavno, celta na intervjuto}e se odnesuva na formativnoto ocenuvawe.

� Lista za proverka - Moèbi e soodvetno na u~enicite da im sedade i lista za proverka ili, pak, da im se dade zada~a tie samiteda izgotvat svoja lista za proverka, vo koja detalno }e gi prikaàtrazli~nite fazi na proektot. Ova }e im ovozmoì da go sledat svo-jot napredok vo sproveduvaweto na proektot.

U~enicite moèbi }e sakaat da vklu~at i drugi strategii za ocenuvawe naproektite. Posebnite strategii {to bi se izbrale za nekoj proekt }e zavisatod obrazovnite celi na proektot i od prirodata na aktivnostite {to }e sesproveduvaat.

10.3.2. Primer na lista za bodirawe na izve{taj od proekt

Nastavnikot treba da podgotvi lista za bodirawe so koja{to }e go vrednuvazavr{niot ize{taj izgotven od u~enicite. Ovaa lista moè da bide namene-ta za nekoj poseben proekt (odnosno, nova lista podgotvena za sekoj proekt)ili, pak, moè da se koristi nekoja poop{ta lista za bodirawe. Sledniovprimer se odnesuva na edna takva poop{ta lista za bodirawe.

Zabeleète deka vakvata lista za bodirawe treba da se fokusira vrz sodr-ìnata na proektot. Razli~ni listi za bodirawe }e bidat potrebni za oce-nuvawe na drugite proektni rezultati, kako {to se:

94


� model izgotven od u~enicite;

� videosnimka na nekoja proektna aktivnost, kako na primer, nekoeintervju;

� produkt kako {to se veb-stranicata ili nekoj veb-dokument;

� usna prezentacija.

5 � Izve{tajot e dobro organiziran i povrzan.� Glavnite pra{awa vo proektot se naglaseni. � Odredeni se potrebnite resursi za proektot. � Postapkite {to se koristeni vo proektot se jasni. � Rezultatite se jasno prezentirani. � Istraèni se pri~inite {to stojat zad rezultatite. � Detalno se razgledani implikaciite od rezultatite.� Celosno, izve{tajot e mnogu dobro prezentiran.

4 � Izve{tajot, glavno, e dobro organiziran.� Glavnite pra{awa se izloèni prili~no jasno.� Nabeleàni se nekolkute izvori {to se koristeni vo proektot. � Opi{ani se postapkite {to se koristni vo proektot, iako tie ne se

dovolno jasni. � Rezultatite od proektot se relativno jasni.� Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. � Celosno, izve{tajot e dosta dobro prezentiran.

3 � Izve{tajot e relativno dobro organiziran.� Nabeleàni se nekoi od glavnite pra{awa. � Opi{ani se postapkite {to se koristat vo proektot, iako tie ne se

dovolno jasni. � Rezultatite od proektot se relativno jasni.� Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. � Celosno, izve{tajot e dobro prezentiran.

2 � Izve{tajot pokaùva izvesni elementi na organizacija.� Napraven e obid da se nabeleàt glavnite pra{awa.� Opi{ani se izvesni postapki. � Prezentirani se aspektite na rezultatite.� Se razgleduvaat izvesni implikacii od rezultatite. � Celosno, prezentacijata na rezultatite e soodvetna.

1 � Izve{tajot pokaùva minimalna organizacija.� Glavnite pra{awa ne se jasni.� Potrebna e pogolema jasnost na postapkite. � Rezultatite se prezentirani so minimum detali. � Se razgleduvaat izvesni implikacii na rezultatite.� Generalno, prezentacijata e soodvetna.

LISTA ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWE NA IZVE[TAJ OD PROEKT

PRILOZI

96


97


VOVED

Upatstvoto za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te e izgotveno socel da pridonese za podigawe na kvalitetot na ocenuvaweto na u~enicite voosnovnite u~ili{ta vo Republika Makedonija, soglasno zalagawata vo Kon-cepcijata za devetgodi{no osnovno vospitanie i obrazovanie. Vo nego, prven-stveno, se poa|a od stru~nite soznanija za golemoto vlijanie na kvalitetot naocenuvaweto vrz kvalitetot na u~eweto na u~enicite i na nivoto na nivnitepostigawa vo nastavata. Od druga strana, se ima predvid deka ocenuvaweto nau~enicite od strana na nastavnicite, vo osnova, e proces na profesionalnoprosuduvawe koe moè da bide podobreno ako zadovoluva opredeleni stan-dardi za kvalitetno ocenuvawe.

Pod ocenuvawe vo naj{iroka smisla se podrazbira proces na pribirawe iinterpretirawe informacii za u~eweto i postigawata na u~enicite koise koristat (1) da gi informiraat u~enicite i nivnite roditeli za napredokotvo steknuvaweto na znaewa, ve{tini i stavovi (2) da im pomognat na nastav-nicite da ja modificiraat nastavata i aktivnostite za u~ewe na u~enicite i(3) da gi informiraat drugite subjekti koi donesuvaat odluki vo obrazovani-eto {to gi zasegaat u~enicite (na pr. odluki za napreduvaweto na u~enicite,odluki za nivno vklu~uvawe vo oddelni nastavni programi i formi na rabo-ta).

Upatstvoto za ocenuvawe dava nasoki za toa kakva treba da bide praktikatana kvalitetno ocenuvawe vo osnovnite u~ili{ta.

Toa treba da se sfati, prvenstveno, kako dokument koj treba da obezbedi spo-deleno razbirawe me|u stru~wacite i prakti~arite za kvalitetnoto i ferocenuvawe vo u~ili{tata. Vo nego akcent e staven na formativnoto ocenuva-we, odnosno sledeweto na u~eweto i postigawata na u~enikot vo tekot na nas-tavata so cel da se podobri nastavata i vo najgolema mo`na merka da mu sepomogne na u~enikot da gi iskoristi svoite potencijali za u~ewe. Toa dava na-soki za visoko kvalitetni postapki vo procesot na ocenuvaweto na u~enicitevo u~ili{tata, no ne gi specificiraat granicite do koi tie mora da bidatpostignati. Se o~ekuva toa, prvenstveno, da im koristi na u~ili{tata i na nastavniciteza planirawe na ocenuvaweto, obezbeduvawe na kvalitetno ocenuvawe {to }epridonese za podobruvawe na nastavata i na ocenuvaweto, kako i za samopro-

PRILOG 1.1.

STANDARDI ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE VO OSNOVNOTO

UÎLI[TE1 (UPATSTVO ZA OCENUVAWE NA UÊNICITE

VO OSNOVNOTO UÎLI[TE)

1 Standardite za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnoto u~ili{te gi izgotvi Rabotnata grupaza ocenuvawe vo ramkite na potproektot Unapreduvawe na ocenuvaweto na u~enicite voUSAID Proektot za osnovno obrazovanie. Pod naslov Upatstvo za ocenuvawe vo osnovnoto u~ili{te go donese ministerot za obrazo-vanie i nauka so re{enie broj 071581/1 od 21.02.2008 godina.

98


cenka na kvalitetot na ocenuvaweto. Toa moè da mu koristi Biroto za razvojna obrazovanieto vo poddr{kata na podigawe na kvalitetot na ocenuvawetovo u~ili{tata. So podobruvawe na sistemskite re{enija za u~ili{noto oce-nuvawe se o~ekuva Upatstvoto da prerasne vo Standardi za ocenuvawe koi }ebidat osnova za izgotvuvawe indikatori za merewe na kvalitetot na ocenu-vaweto vo u~ili{tata.

Struktura na Upatstvoto

Pri izgotvuvaweto na Upatstvoto za ocenuvaweto na u~enicite vo osnovnotou~ili{te se koristea sli~ni dokumenti od drugi zemji2, a osnovnata ramkabe{e postavena na Seminarot za izgotvuvawe standardi za ocenuvawe vo u~i-li{tata3.

Nasokite sodràni vo Upatstvoto se bazirani na principi za kvalitetno ifer ocenuvawe {to se negov sostaven del.

Sostaven del od Upatstvoto, vo ovaa faza, se i potrebnite kompetencii nanastavncite za ocenuvawe. Na toj na~in toa }e moè poednostavno da se pri-menuva vo praktikata, pred sè, vo stru~noto usovr{uvawe (interno i ekster-no) so cel da se obezbedat stru~ni znaewa zakvalitetno ocenuvawe.

Vo Upatstvoto se sledi logikata na procesot na ocenuvaweto, no oddelni pod-ra~ja se izdvoeni so cel da im se obrne pogolemo vnimanie.

Opfateni se slednive 5 podra~ja:

I. Planirawe na ocenuvaweto

II. Izbor na metodi na ocenuvawe i izrabotka na instrumenti

III. Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe

IV. Formirawe na ocenka

V. Informirawe za soznanijata od ocenuvaweto

Vo sekoe od podra~jata e globalna nasoka i izdvoeni se posebni i konkretninasoki. Vo oddelni delovi dadeni se dopolnitelni objasnuvawa i primeri zadobra praksa vo ocenuvaweto.

2 Principles for Fair Student Assessment Practices for Education in Canada (1993) Edmonton, Alberta,Joint Advisory Committee, Centre for Research and Applied Measurement; Assessment Standards forSchool Mathematics, (1995), National Council of Teachers of Mathematics, Reston, Virginia;Assessment for Learning, 10 principles, www.qca.org.uk ; Assessment principles- Victoria Australia,http//veils,vcaa.vic.edu.au/assessment/assessprinciples.html; Standards for Teacher Competence inEducational Assessment of Students, American Federation of Teachers,National Council onMeasurement in Education,National Education Association (1990);Standardi za pedagosko i psiholoskotestiranje, Amaricko udruzenje psihologa, Nacionalno vijece za merenje u obrazovanju (1992) EducaZagreb; Gorica Mickovska, (2005), Nacionalno ocenuvawe - Standardi i proceduri, Biro zarazvoj na obrazovanieto, Sektor za ispiti, Skopje.

3 Seminar: Podobruvawe na ocenuvaweto vo u~ili{teto, Izgotvuvawe standardi za ocenuvaweto, Kodeks za eti~koto odnesuvawe pri ocenuvaweto - Materijali za obuka -Ohrid, 25-27 april 2007.

99


PRINCIPI

1. Ocenuvaweto, pred sè, ima za cel da gi podobri u~eweto i postigawa-ta na u~enicite.

� Preku ocenuvaweto u~enicite dobivaat informacija za toa {to tre-ba da nau~at. Kolku }e nau~at i kako }e u~at, vo golema mera zavisiod ocenuvaweto {to se primenuva.

� Ocenuvaweto sluì da go pottikne u~enikot da u~i i da mu dade na-soki kako da u~i za da gi zgolemi postigawata vo u~ili{teto i vonnego, a ne samo da utvrdi kolku u~enikot uspeal da nau~i.

2. Ocenuvaweto obezbeduva celosni informacii za postigawata nau~enikot.

� Ocenuvaweto obezbeduva i informacii za toa {to u~enicite znaat i{to moàt da napravat so ona {to go znaat.

� So ocenuvaweto se vrednuvaat znaewata i sposobnostite na u~eni-cite i nivnite vrednosti, stavovi i naviki, koi vlijaat i na u~ili{-niot uspeh i na postigawata von u~ili{teto.

� So ocenuvaweto se dobivaat informacii i za dobrite strani i zaslabostite na u~enikot, koi potoa se koristat za da se obezbedinapreduvaweto na u~enikot vo postigawata.

3. Ocenuvaweto e sostaven del na nastavniot proces (na u~eweto i napou~uvaweto).

� Postoi jasna vrska me|u celite i sodrìnite na nastavata i ocenu-vaweto (me|u ona {to se u~i i pou~uva i ona {to se ocenuva).

� Pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto se procesi {to se prepletu-vaat i obezbeduvaat koherentnost na nastavata.

� Od nastavnite celi i sodrìni zavisi {to }e se ocenuva. Od isho-dite na ocenuvaweto zavisi kako }e se odviva nastavata i kon kakviceli }e se stremi.

� U~enikot ima aktivna uloga vo procesot na ocenuvawe.

4. Ocenuvaweto se bazira na koristewe na pove}e razli~ni metodi.

� Koristeweto na pove}e razli~ni metodi ovozmoùva da se minimi-ziraat slabostite i ograni~uvawata na sekoj poedine~en metod.

� Koga koristi pove}e razli~ni metodi, ocenuvaweto gi zema predvidrazli~nite stilovi na u~ewe na u~enicite.

5. Ocenuvaweto e kontinuiran proces.

� Ocenuvaweto opfa}a aktivnosti na sledewe i vrednuvawe na rabo-tata i postigawata na u~enicite vo tekot na celata u~ebna godina.

� Preku ocenuvaweto se proveruva napredokot vo postigawata na u~e-nicite, vrz osnova na {to u~enicite se naso~uvaat kon postaveniteceli vo nastavata.

100


6. Ocenuvaweto e pravedno.

� Pravednosta vo ocenuvaweto se odnesuva na nepristrasnost pri spro-veduvawe na ocenuvaweto, pri vrednuvawe na postigawata i pri in-terpretacija i koristewe na rezultatite.

� Ocenuvaweto ne favorizira (nitu spored na~inot, nitu spored sodr-ìnata) u~enici vrz osnova na nivnoto poteklo, kako i vrz osnova nanivnite prethodni iskustva so nastavnicite i/ili so metodot naocenuvawe.

7. Ocenuvaweto e transparentno.

� U~enicite znaat {to se celite na nastavata, koi se standardite {tose o~ekuva da gi postignat i kako }e se ocenuva postigaweto ({totreba da nau~at i {to, kako i koga }e se ocenuva).

� U~enicite i roditelite imaat uvid vo ocenuvaweto (vo metodite {tose koristat i vo ishodite od nivnoto koristewe).

8. Ocenuvaweto e validno i relijabilno.

� So ocenuvaweto se dobivaat informacii {to se relavantni za celi-te i sodrìnite na nastavata.

� Vo interpretacijata na rezultatite od ocenuvaweto ne vleguvaat su-dovi za odnesuvawata, sposobnostite i ve{tinite na u~enicite, koine se predmet na konkretnoto ocenuvawe.

� Ocenuvaweto e konzistentno od eden do drug u~enik i, po mo`nost,od eden do drug nastavnik.

101


NASOKI

I. PLANIRAWE NA OCENUVAWETO

Za da se obezbedat navremeni i relevantni pokazateli za u~eweto i za posti-gawata na u~enicite ocenuvaweto treba da bide vgradeno vo planirawata narazli~ni nivoa vo ramkite na u~ili{teto.

1. Ocenuvaweto treba da e planirno vo razvojnata i godi{nata programaza rabota na u~ili{teto.

� U~ili{teto treba da ima usoglasena i pismeno definirana politikaza ocenuvawe koja e bazirana na prifatenite opredelbi na nivo nadràvata vo vrska so ocenuvaweto, analizata na sostojbite so oce-nuvaweto i postigawata vo u~ili{teto i e osnova za planirawe naocenuvaweto.(Na pr., del od u~ili{nata politika za ocenuvawe treba da bidat celite i na~initeza podobruvawe na ocenuvaweto na nivo na u~ili{teto, kako {to se zgolemuvawe naobjektivnosta, eti~nosta, kontinuiranosta, na~inite na informirawe na roditelitei dr., na~inite na inovirawe na ocenuvaweto soglasno po{irokata dràvna politi-ka za razvoj na obrazovanieto.)

� Na nivo na u~ili{te za sekoj period treba da se isplanirani for-malnite sumativni ocenuvawa po site predmeti.(Na pr., dokolku ne se isplanira vremeto na sumativni testirawa, pismeni raboti,predavawe na portfolija i izve{tai od proektni aktivnosti moè da se slu~i u~e-nicite da bidat preoptovareni so ocenuvawa koi zna~itelno vlijaat na nivniteocenki za opredelen period.)

� U~ili{teto treba da planira aktivnosti za sledewe i podobruvawena kvalitetot na ocenuvaweto vo u~ili{teto.(Na pr., tekovni aktivnosti za sledewe na ocenuvaweto (uspeh, metodi {to se koristat),akciski istraùvawa za podobruvawe na ocenuvaweto, periodi~ni analizi, anketi.)

� U~ili{teto treba da planira na koj na~in }e gi informira rodite-lite, lokalnata samouprava i nadle`nite dràvni organi i po{i-rokata javnost za ocenuvaweto i postigawata na u~enicite.

� U~ili{teto treba da go planira profesionalniot razvoj i stru~natapoddr{ka na kadrite za problematikata na ocenuvaweto.

� U~ili{teto treba da planira obezbeduvawe na materijalno-tehni~-ki uslovi za sproveduvawe na ocenuvaweto.(Na pr., da obezbedi hartija za pe~atewe na instrumentite, mo`nost za kopirawe, pros-tor za ~uvawe na portfolija i izrabotki, uslovi za prakti~ni izvedbi i izrabotki.)

� Pri planirawata na u~ili{no nivo treba da se imaat predvid pla-nirawata povrzani so ocenuvaweto na dràvno i na lokalno nivo. (Na pr., koncepciski i normativni promeni vo ocenuvaweto, strate{ki planovi naMinisterstvoto za obrazovanie i nauka, planovi na lokalnata samouprava, plani-rani nacionalni i me|unarodni ocenuvawa.)

Ocenuvaweto treba da bide integralen del od planiraweto na rabotata vo u~ili{teto

102


2. Ocenuvaweto e sostaven del od planovite za rabota na stru~niteaktivi i stru~nata slu`ba vo u~ili{teto.

� Stru~nite aktivi treba da planiraat metodi {to }e se koristat zaocenuvawe, usoglasuvawe na kriteriumi za formirawe ocenki, ak-ciski istraùvawa za podobruvawe na ocenuvaweto, stru~no uso-vr{uvawe za ocenuvawe, zaemni poseti i dr.

� Stru~nata slu`ba treba da planira na koj na~in i koga }e im pruìstru~na pomo{ na aktivite i oddelni nastavnici vo vrska so ocenu-vaweto.(Na pr., za izrabotka na instrumenti, metodolo{ka pomo{ vo akciskite istraùvawaza ocenuvaweto, analiza na postigawata, ocenuvawe na u~enicite so posebni potrebi.)

2. Nastavnikot treba da go planira ocenuvaweto kako sostaven del nagodi{nite, tematskite i dnevnite planovi.

� Nastavnikot treba da go planira ocenuvaweto soglasno so celite nanastavata. (Najdobro }e se obezbedi usoglasenost na ocenuvaweto so celite na nastavata akotoa se planira istovremeno so planiraweto na procesot na u~eweto i pou~uvaweto.)

� Pri planiraweto na formativnoto ocenuvawe nastavnikot treba dagi zeme predvid prethodnite znaewa na u~enicite, nivnite razli~nisposobnosti i posebnite potrebi na oddelni u~enici.

� Nastavnikot treba da planira koristewe na metodi i izbor/izrabot-ka na instrumenti za sledewe, proveruvawe i ocenuvawe na u~ewetoi na postigawata.

� Nastavnikot treba da planira koga i kako }e gi informira u~eni-cite, roditelite i drugi nadle`ni subjekti za u~eweto i postigawa-ta na u~enicite.

� Nastavnikot treba tekovno da go prisposobuva planiraweto naocenuvaweto zavisno od soznanijata od prethodnoto ocenuvawe.

II. IZBOR NA METODI ZA OCENUVAWE I IZRABOTKA NA INSTRUMENTI

Metodite treba da se sfatat kako strategii na postavuvawe pra{awa, zada~ii drugi barawa na u~enicite od strana na nastavnikot zaradi pribirawe in-formacii za ocenuvawe na napredokot vo procesot na u~ewe i na rezultatite{to u~enicite gi postignuvaat.

4 Se koristat pove}e raznovidni metodi, kako na pr.: (1) metodi za usno proveruvawe (razgovor,diskusija, usno izlagawe, usno izpra{uvawe); (2) metodi za ocenka na pismeni odgovori (tes-tovi, odgovori na pra{awa), drugi pi{uvani trudovi (esei, literaturni trudovi, izve{tai odistraùvawa) i izrabotki (crteì, modeli, grafi~ki prikazi, portfolio); (3) metodi za pro-verka na prakti~na osposobenost (dramski, muzi~ki, fizi~ki izvedbi, prakti~na rabota).

Metodite4 na ocenuvawe treba da soodvetstvuvaat na celite i na kontekstot na ocenuvaweto.

103


1. Treba da se izberat raznovidni metodi za ocenuvawe i da seizberat/izrabotat soodvetni instrumenti.

� U~ili{teto treba da promovira i obezbedi koristewe na raznovidnimetodi za proverka i ocenuvawe na postignatosta na celite izada~ite na nastavata i da ovozmoì izgotvuvawe i primena naraznovidni instrumenti. (U~ili{teto obezbeduva stru~na pomo{, materijalno-tehni~ka i organizaciska voprocesot na nastavata.)

� Nastavnikot treba da izbira i metodi koi{to obezbeduvaatvklu~uvawe na u~enicite vo ocenuvaweto.(Na pr., metodi za samoocenuvawe i zaemno ocenuvawe, u~enikot da ima mo`nost daizbere na koj na~in }e prezentira nekoi od svoite postigawa i dr.)

� Metodite {to }e se izberat treba da ovozmoàt ocenuvawe na siteaspekti od razvojot na li~nosta na u~enikot.

� Pri izborot na metodite i instrumentite treba da se ima predvidvozrasta, prethodnoto iskustvo na u~enicite i kontekstot vo koj tie}e se primenuvaat. (Paralelno treba da se odlu~uva za metodite {to }e se koristat za ocenuvawe votekot na u~eweto i za ocenuvawe na krajot na opredelen period so cel za formi-rawe ocenka, so {to }e se obezbedi na u~enikot da mu se poznati metodite na ocenu-vawe; ne treba da se biraat metodi za koi ne postoi mo`nost za nivna soodvetnaprimena - na pr., prakti~na izvedba na eksperiment ako za toa nema uslovi.)

2. Metodite za ocenuvawe i soodvetnite instrumenti treba daovozmoùvaat pribirawe na validni podatoci za u~eweto i za posti-gawata na sekoj u~enik.

� Metodite i instrumentite za ocenuvawe treba da se povrzani socelite i zada~ite na nastavnata programa.

� Metodite za ocenuvawe treba da mu ovozmoàt na sekoj u~enik da gipokaè svoite postigawa.(Nastavnikot treba da koristi razli~ni metodi za proveka na isti celi za da muovozmoì na sekoj u~enik da gi pokaè svoite postigawa i na na~inot {to pove}e muodgovara, na pr., na nekoi u~enici pove}e im odgovara usno, a na drugi pismenoizrazuvawe.)

3. Pri izborot na metodite i izborot/izrabotkata na instrumentitetreba da se ima predvid celta za koja tie }e bidat koristeni.

� Nastavnikot treba da izbira metodi i da izbira/izgotvuva instru-menti soglasno celta na ocenuvaweto. (Na primer, koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {totreba da podobri, prednost treba da se dade na metodite koi moàt toa da go poka-àt i lesno se vklopuvaat vo procesot na izveduvawe na nastavata, na pr., nabqudu-vawe i instrumenti koi ne mora da obezbeduvaat sosem objektivno beleèwe, na pr.,anegdotski bele{ki. Koga celta na ocenuvaweto e da se formira ocenka }e se kori-stat pove}e razli~ni metodi, so pogolema objektivnost i reprezentativnost vo od-nos na sodrìnite, na pr., testovi, pokompleksni izrabotki i analiti~ki listi kakoinstrumenti.)

� Pri izborot na metodite i tehnikite za ocenuvawe so razli~na celnastavnikot treba da gi ima predvid nivnite potencijali i ograni-~uvawa.

104


(Na primer, ako celta na ocenuvaweto e rangirawe na u~enicite za opredeleni po-trebi prednost treba da se dade na objektiven instrument, na pr., test, a ako celta esledewe na procesot na u~eweto }e se odbere metod koj ne mora da bide mnogu objek-tiven, no treba da e lesno primenliv vo nastavata, na pr., nabquduvawe.)

� Nastavnikot e zapoznat so instrumentite {to se koristat vo nacio-nalnite i me|unarodnite ocenuvawa i gi ima predvid pri izgotvuva-weto/izborot na instrumentite.(Koristej}i instrumenti so sli~ni karakteristiki kako onie vo kvalitetnite eks-terni ocenuvawa nastavnikot obezbeduva pokazateli za postigawata {to se vrednu-vaat na nacionalno i na me|unarodno nivo i im ovozmoùva na u~enicite da se stek-nat so iskustvo so takov vid zada~i.)

III. SPROVEDUVAWE NA PROCESOT NA OCENUVAWE

Procesot na ocenuvawe ima dve osnovni funkcii: (1) da gi prikaè napredo-kot i postigawata na u~enicite vo tekot na nastavniot proces i (2) da go pod-drì u~eweto na u~enicite za da postignat najvisoki mo`ni rezultati.

1. Ocenuvaweto treba da poa|a od celite na nastavnata programa i da gizema predvid na~inite na pou~uvawe i u~ewe.

� U~enicite treba odnapred da bidat zapoznati so toa {to se o~ekuvada go nau~at (bazirano na celite na programata) i ona {to }e bideocenuvano.

� Ocenuvaweto se bazira na celite na programata i nastavnikot gisledi i vrednuva postigawata na u~enicite vo odnos na sekoja odpostavenite celi.

� Pri postavuvaweto na celite za u~ewe i ocenuvawe nastavnikot gizema predvid i soznanijata za postigawata vo nacionalnite i me|u-narodnite ocenuvawa.(Vodi grià da ja ocenuva postignatosta na celite {to se del od nacionalnite ime|unarodnite ocenuvawa, vo formativnoto ocenuvawe akcent stava na celite {tose poslabo postignati na nivo na dràvata ili vo u~ili{teto.)

� Koga formira ocenka, nastavnikot koristi informacii i go vrednuvasamo ona {to bilo u~eno i soodvetno na na~inot na koj bilo pou~uvano.(Na primer, ne treba da se ocenuva osposobenosta za primena na opredeleni znaewadokolku vo tekot na nastavata u~enicite ne bile pou~uvani za toa.)

2. Na u~enicite treba da im se objasni zo{to se proveruvaat i ocenuvaatnivnite postigawa i kako dobienite rezultati }e se koristat.

� Koga se proveruvaat znaewata, sposobnostite, ve{tinite i stavovitena u~enicite, kako voved vo novite nastavni sodrìni, rezultatitena u~enicite ne se ocenuvaat, tuku se koristat za planirawe napou~uvaweto i u~eweto (dijagnosti~ko ocenuvawe).

Niz procesot na ocenuvawe na u~enicite treba da im se ovozmoì da u~at i da gi pokaàt svoeto znaewe, ve{tinite, stavovite

ili odnesuvawata {to se predmet na ocenuvawe.

105


� Koga se ocenuva kako u~enikot u~i i napreduva, vo {to e dobar, a {totreba da podobri, negovite rezultati se koristat za da mu se dadekomentar, objasnuvawe i nasoka za ponatamo{na rabota (formativnoocenuvawe).

� Koga ocenuvaweto se zasnova na merewe na postigawata na u~enikotna krajot na opredelena nastavna celina ili na daden vremenskiperiod (trimese~je, polugodie, kraj na godinata), rezultatite sekoristat za da se oformi ocenka za dotoga{nite postigawa (suma-tivno ocenuvawe).

3. Vo nastavata centralno mesto treba da ima sledeweto na u~eweto nau~enikot i formativnoto ocenuvawe.

� U~ili{teto treba da gradi kultura za formativno ocenuvawe i dasozdava uslovi za negovo kvalitetno izveduvawe.

� Za sekoj u~enik treba da se postavat celi za u~ewe i da se slediprocesot na nivnoto postigawe.

� Soznanijata za u~eweto na u~enikot se koristat za da mu se dadatkonkretni nasoki i da se sozdadat uslovi vo nastavata za negov po-natamo{en napredok.(Na pr. Kaj u~enik koj vo matematikata ima problemi so sporeduvawe na dropkitenastavnikot treba da otkrie {to mu sozdava problemi na u~enikot i zavisno od toada mu dade konkretna nasoka za ponatamo{na rabota. Isto taka, treba da se sozda-dat uslovi za nadminuvawe na te{kotiite (da se obezbedat rabotni materijali, dase ovozmoì sorabotka so sou~enicite, soodvetni zada~i i dr.)

� Nastavnikot treba da go vklu~i u~enikot vo postavuvawe na sopst-veni celi za u~ewe i da go osposobi za sledewe i samoproveruvawena nivnoto postigawe.(Na pr. Po dijagnosti~ko ili formativno proveruvawe/ocenuvawe nastavnikot iu~enikot treba zaedni~ki da postavat etapni celi za opredelen period (na pr., u~e-nikot da umee precizno grafi~ki da prikaè tabelarni podatoci na stolbest dija-gram ) i da dogovorat konkretni aktivnosti za nivno postignuvawe (na pr., vo rabo-tata u~enikot da vodi grià za: ozna~uvawe na oskite, opredeluvawe i ozna~uvawena edinica merka, ednakvost na intervalite, to~nosta na prenesuvawe na poda-tocite, sodrìnata na legendata, imeto na grafikonot.)

4. Ocenuvaweto treba da se sproveduva vo uslovi {to se soodvetni nanamenata na ocenuvaweto i na metodot {to se primenuva.

� U~ili{teto treba da sozdava klima i uslovi za ocenuvawe koe gopottiknuva u~eweto, go po~ituva u~enikot i koe ne predizvikuvaodbojnost i neprijatni ~uvstva.

� Koga ocenuvaweto e nameneto za podobruvawe na u~eweto, atmosfe-rata treba da bide takva da mu ovozmoì na u~enikot bez strav da giiskaè i sopstvenite slabosti i te{kotii vo u~eweto.

� Koga ocenuvaweto vodi kon formirawe ocenka, uslovite treba daovozmoàt u~enikot da go pokaè svojot maksimum vo postigawata. (Na primer, nikoj da ne mu pre~i vo tekot na proveruvaweto, da mu se dozvoli da giprezentira svoite najdobri trudovi.)

� Koga na u~enikot mu se zadava zada~a so cel da se oceni negovotopostignuvawe, treba da se zemat predvid i materijalot za rabota ivremeto potrebno za realizacija na zada~ata.

106


(Na primer, vremeto za izvr{uvawe na zada~ata treba da bide dovolno, da ne sebara materijal koj e nedostapen.)

� Nasokite za toa {to, kako i koga }e se ocenuva treba da bidat jasni,celosni i soodvetni na vozrasta i sposobnostite na u~enicite.(Na primer, vo opredelen pismen sostav }e se ocenuva samo kompozicijata ili ikompozicijata i po~ituvaweto na gramati~kite pravila i pravopisot; vo zada~ata pomatematika }e se ocenuva samo krajniot rezultat ili i postapkata i krajniot rezul-tat.)

� Na u~enicite so posebni potrebi pri ocenuvaweto treba da im sedavaat posebno izgotveni upatstva prilagodeni na nivnite sposob-nosti.

5. Pri ocenuvaweto treba da se postapuva pravedno i dosledno so siteu~enici.

� U~ili{teto treba da izgradi i sproveduva politika za pravedno idosledno ocenuvawe.(Na pr., u~ili{teto treba da izgradi mehanizmi za spravuvawe so neprincipielnitepritisoci od strana na roditelite, u~enicite i drugi zainteresirani subjekti kakvi{to se navremeno informirawe za standardite i kriteriumite za ocenuvawe, in-terna kontrola za nivnoto po~ituvawe, ~uvawe na evidencijata za postigawata,analizi na ocenuvaweto.)

� Na site u~enici treba da im se dade mo`nost preku aktivnosta {tose ocenuva da go pokaàt svojot maksimum (da imaat mo`nost da ra-botat na zada~i so razli~na sloènost).(Na primer, na poslab u~enik da ne mu se dava prete{ka zada~a namerno.)

� Nastavnikot treba pravedno da se odnesuva kon site u~enici vo pro-cesot na ocenuvaweto (site da gi pottiknuva, nikogo da ne favori-zira ili ignorira, nikogo da ne navreduva i sl.).

� Nastavnikot treba da primenuva isti kriteriumi za ocenuvawe naisti postigawa od eden do drug u~enik i od edna do druga situacija.

� Ocenkata moè da se formira samo vrz osnova na rezultati od ak-tivnosti so koi u~enicite imale i prethodno iskustvo.(Na primer, da ne se izveduva ocenka za rabota na proekt ako prethodno u~enikot nerabotel na proekti.)

6. Procesot na procenka i bodirawe na postigawata na u~enicite trebada bide soodveten na metodot za ocenuvawe i da se sproveduva sporedvospostaveni proceduri i upatstva.

� Za razli~ni metodi i tehniki na ocenuvawe treba da se opredelatsoodvetni na~ini na bodirawe na odgovorite (izrabotkite, izved-bite).(Na primer, vo test so pove}e~len izbor sekoj to~en odgovor }e se bodira so edenbod, a kaj esejot sekoj aspekt na trudot (kako stil, kompozicija, pravopis i dr.) }e sevrednuva so opredelen broj bodovi spored opisite na kvalitet.)

� Barawata za sekoja komponenta {to se ocenuva nastavnikot treba dagi osmisli pred sproveduvaweto na procesot na ocenuvawe i da giusoglasi so nastavnicite od u~ili{teto (po mo`nost i po{iroko).

� Nastavnikot treba dosledno da se pridrùva na upatstvata i kri-teriumite za ocenuvawe - da e svesen za i da gi svede na minimum

107


mo`nite vlijanija na nebitnite karakteristiki na odgovorot/izra-botkata vrz ocenkata i gre{kite od subjektivna priroda.(Na primer, kaj usten odgovor vo koj se ocenuva razbirawe, za ist kvalitet na odgo-vorot, odgovorot na u~enik koj se izrazuva pote~no da ne bide vrednuvan povisoko ododgovorot na u~enik koj ima te{kotii vo izrazuvaweto; da ne gi vrednuva povisokoodgovorite so nizok kvalitet na u~enici koi prethodno pokaùvale povisoki znae-wa.)

� Nastavnicite po ist nastaven predmet treba dosledno da vr{at pro-cenka i bodirawe na isti trudovi spored vospostaveni upatstva ikriteriumi.(Na primer, sekoj nastavnik za sekoj kriterium da dava re~isi ist broj bodovi, a needen da ocenuva postrogo, a drug poblago.)

7. U~enicite treba da bidat soodvetno informirani za na~inot na koj sebodiraat nivnite odgovori pri ocenuvaweto na postigawata.

� U~enicite treba sekoga{ odnapred da znaat na koj na~in }e bidatocenuvani nivnite odgovori/trudovi, a dokolku nastanat promeni vona~inot na bodirawe u~enicite treba da se informiraat za toa.(Na primer, dopolnitelno e utvrdeno deka ne se predvideni bodovi za nekoj odgovorna testot {to e to~en, dopolnitelno e izmeneta va`nosta {to im se dava na oddelniaspekti pri ocenuvaweto na nekoja izrabotka.)

� Na u~enicite treba da im bidat dadeni primeri na oceneti odgovori(trudovi, izrabotki, testovi) i soodvetni objasnuvawa zo{to se takaoceneti.

� Nastavnikot za sekoja procenka na odgovorot/trudot treba da mu dadena u~enikot obrazloènie (usno ili pismeno) koe e zasnovano naargumenti, koe e jasno i mu pomaga na u~enikot da go podobri svoetopostigawe.

� Nastavnikot treba da mu ovozmoì na u~enikot da bide vklu~en voproverkata na rezultatot od bodiraweto/ocenuvaweto.

IV. FORMIRAWE OCENKA

Formiraweto na ocenkata podrazbira rezimirawe na rezultatite od edno ilipove}e ocenuvawa i formirawe i iskaùvawe vrednosen sud za nivoto napostigawata.

1. Postapkite za formirawe na ocenka za nivoto na postigawata na u~e-nikot vo opredelen period treba da se odvivaat spored normativnataregulativa, ovie Standardi i u~ili{nata politika za ocenuvawe istavovite usoglaseni na nivo na stru~nite aktivi.

Formiraweto ocenka za nivoto na postigawata na u~enikot po odreden predmet i za opredelen period treba da se izveduva

spored proceduri koi ovozmoùvaat ocenkata da bide realen odraz na postigawata i vo soglasnost so programskite celi

na ocenuvaniot period.

108


� Site nastavnici vo u~ili{teto treba da gi poznavaat i na ist na~ingi razbiraat i primenuvaat standardite za ocenuvawe.

� U~ili{nata politika za formirawe na ocenkata treba da im e poz-nata i da bide prifatena od site nastavnici.

� Aktivite na nastavnicite treba da gi usoglasuvaat stavovite vo vrs-ka so rezimiraweto i tolkuvaweto na rezultatite od ocenuvaweto iformiraweto na ocenkata i spored niv da postapuvaat. (Na primer, na nivo na aktivot treba da se izgotvat indikatori i kriteriumi zaformirawe na ocenkite - {to s¢ }e se zeme predvid i kolkavo }e bide u~estvoto voocenkata.)

� U~ili{teto e dol`no da gi zapoznae u~enicite i nivnite roditeliso utvrdenite na~ini na rezimirawe i tolkuvawe na rezultatite odocenuvaweto i formiraweto na ocenki.

2. Postigawata na u~enikot (znaewata, ve{tinite), vloèniot trud,aktivnoto u~estvo vo nastavniot proces i odnesuvaweto na u~enikot,treba da se ocenuvaat posebno.

� Vo edna ocenka na rezultatot treba da se opfatat samo pokazateliteza uspe{nosta vo postigaweto na celite {to se ocenuvaat. (Na primer, koga se vrednuvaat postigawata na u~enikot i se formira ocenka ponekoj nastaven predmet, ne treba vo formiraweto na ocenkata da se zema predvidodnesuvaweto na u~enikot ili negovata motiviranost za u~ewe. Koga kaj nekoj u~e-nik, pokraj postigawata, se zema predvid i toa {to redoven, ureden i trudoqubiv, akaj drug, pokraj postigawata, pri formiraweto na ocenkata se zema predvid deka enediscipliniran, nedovolno aktiven na ~asovite, toga{ kaj prviot se zgolemuvavrednosta na postigawata, a kaj vtoriot se namaluva.)

� Nekognitivnite celi na nastavata (odnesuvaweto, stavovite, moti-vacijata i dr.), koi ne se eksplicitno navedeni vo nastavnata pro-grama po predmetot, se ocenuvaat posebno i obi~no vleguvaat voocenkata po povedenie. (Na primer, dokolku zaradi nedisciplina u~enikot dobie poniska ocenka, toga{ocenkata stanuva instrument za disciplinirawe na u~enicite.)

3. Ocenkata treba da se formira vrz osnova na podatocite pribrani oddovolno reprezentativen primerok na sodrìni i aktivnosti reali-zirani vo period na koj se odnesuva ocenuvaweto, a nejzinoto formi-rawe i zna~ewe treba da bidat jasni.

� Pri formiraweto na ocenkata, sekoja, relativno zaokruèna, pro-gramska celina (tema, podra~je) treba da bide zastapena soodvetnona nejziniot obem i relativnata va`nost vo soodvetniot period naocenuvawe.

� Ocenkata za sekoj period na ocenuvawe treba da se formira vrzosnova na pove}e proveruvawa, po mo`nost so primena na razli~nimetodi.

� Za da moè dobro da se objasni formiraweto na sumativna ocenka,kako i nejzinoto zna~ewe, treba da se obezbedi soodveten opis narezultatite na koi taa se bazira, da bide jasno zna~eweto na sekojposeben rezultat i detalno da e opi{an procesot spored koj oddel-nite rezultati se kombinirani vo edna zaedni~ka ocenka.

109


4. Kriteriumite za formirawe ocenka za postigawata treba da bidatjasno definirani i da se baziraat na celite na nastavnite programi(standardite).

� Za formirawe na zavr{na (sumativna) ocenka, za stepenot na postig-natost na programskite celi vo opredelen period, treba da se kori-stat samo kriteriumi utvrdeni vrz osnova na standardi. (Normite, gradeni vrz osnova na postigawata na grupata - paralelkata, ne treba dase koristat kako kriteriumi za utvrduvawe na sumativna ocenka.)

� Za formirawe na ocenka treba da se koristat analiti~ki kriteri-umi definirani so opisi na nivoata i kvalitetot.

� Kriteriumite za utvrduvawe na sumativna ocenka treba da im bidatodnapred poznati na u~enicite, a po mo`nost i da u~estvuvaat vonivnoto utvrduvawe.(Na primer, kolku poeni vredi sekoj element na portfolioto; kolku vredi sodrì-nata, kolku kompozicijata, a kolku pravopisot vo pismen sostav.)

� Kriteriumite za interno ocenuvawe treba da bidat usoglaseni sokriteriumite za eksterno ocenuvawe. (Sekoga{, koga postojat, treba da se koristat standardite/nivoata postaveni vonacionalnite i me|unarodnite ocenuvawa.)

5. Ocenkata treba da bide obrazloèna.

� Na u~enikot i na roditelite treba da im se objasni na~inot na koj eformirana ocenkata.([to se zema predvid pri ocenuvaweto, kako rezultatite od razli~ni ocenuvawavlijaat na ocenkata i sl.)

� Rezultatite {to gi postignal u~enikot treba da mu bidat objasneti iod aspekt na subjektivnite i objektivnite okolnosti vo koi gipostignal i da se dadat nasoki za ponatamo{na rabota.(Kaj razli~ni u~enici razli~ni subjektivni i objektivni faktori moàt da imaat,pogolemo ili pomalo, pozitivno ili negativno vlijanie vrz nivnite postigawa. Zatakvi faktori se smetaat: vozrasta, sposobnostite, motivacijata, polot, slikata zasebe, samopo~ituvaweto, specifi~nite potrebi, celi, èlbi i interesi na u~enikot,odnosno socio-ekonomskiot status na smejstvoto na u~enikot, vklu~uvaj}i ja ipo{irokata sredina vo koja toj ìvee i u~i.)

� Pri objasnuvaweto na postignatite rezultati treba da se zematpredvid i raznite ograni~uvawa (slabosti) od metodolo{ka i drugapriroda vo sproveduvaweto na ocenuvaweto.(Na primer, pri ocenuvawe na usni odgovori i koga postojat kriteriumi za ocenu-vawe, treba da se ima predvid prisustvoto na subjektivnost vo ocenuvaweto;ote`nato e poeniraweto na re{enieto kaj nedovolno strukturiranite zada~i itn.)

6. U~enicite i roditelite treba da bidat informirani za pravoto ipostapkata za prigovor na ocenkata.

� Koga u~enikot i roditelot se nezadovolni od dobienite rezultati odprocenkata na postigawata treba da se napravi proverka na rezulta-tot zaedno so nastavnikot.

� Sekoj prigovor treba da bide razgledan i re{en spored postapkapropi{ana so zakon ili so drug propis.

110


V. INFORMIRAWE ZA SOZNANIJATA OD OCENUVAWETO

Informiraweto za postigawata i drugite soznanija dobieni so ocenuvawetoimaat za cel da obezbedat relevantni informacii za site zainteresiranisubjekti (u~enici, roditeli, nastavnici) i institucii (lokalna samouprava,stru~ni institucii, Ministerstvo za obrazovanie i nauka i drugi) koi donesu-vaat razli~ni odluki svrzani so u~eweto, nastavata, unapreduvaweto na oce-nuvaweto i obrazovanieto po{iroko.

1. Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide sporednormativnite akti, u~ili{nata politika za ocenuvawe i Standarditeza ocenuvawe.

� Site vo u~ili{teto treba da se zapoznati so normativnite akti {togo reguliraat ocenuvaweto, u~ili{nata politika za ocenuvawe iStandardite za ocenuvawe.

� Pri odlu~uvaweto za informiraweto {to ne e regulirano so norma-tivni akti (zakon, pravilnik) treba da se imaat predvid namenata,formata, sodrìnata, nivoto na detalite, za~estenosta, odreduva-weto na vremeto i doverlivosta.

� Vo odlu~uvaweto za na~inot i vidovite na informacii {to ne sepropi{ani so normativnite akti treba da se vklu~eni, pokraj direk-torot, i stru~nata slu`ba i nastavnicite.(Na primer, za~estenosta i na~inot na informirawe na roditelite, vidovite naizve{tai za postigawata na nivo na u~ili{teto, obrascite za analiti~ko ocenuvawei drugo.)

� Rezultatite od eksternite ocenuvawa, nivnite nositeli treba da gidostavuvaat i do u~ili{teto na na~in {to e razbirliv za nastav-nicite.

2. Usnite i pismenite informacii od tekovnoto ocenuvawe treba da sepovrzani so celite na nastavata.

� Informaciite od tekovnoto ocenuvawe nameneti za u~enicite i ro-ditelite treba da se povrzani so informaciite {to im se dadeni zacelite {to u~enicite treba da gi postignat.(Informaciite za celite treba da bidat dadeni pred nekoja programska celina iaktivnost za u~ewe i informiraweto za postigawata treba da se odnesuva za napre-dokot i postignuvaweto na tie celi.)

� Informiraweto nameneto za podobruvawe na u~eweto treba dasodrì opis na dobrite i slabite strani na u~eweto i postigawatana u~enikot i da dava nasoki kako da se iskoristat potencijalitepri ponatamo{noto u~ewe.

� Nastavnikot za svoi potrebi treba da pravi rezimirani pregledi nasoznanijata od tekovnoto ocenuvawe.(Tie moàt da bidat samo pregledi „vo glava” ili vo vid na kusi bele{ki kako pot-setnik pri planiraweto na idnata rabota.)

Informiraweto za soznanijata od ocenuvaweto treba da bide navremeno, jasno, to~no i upotreblivo za korisnicite.

111


3. U~ili{teto treba da ima izgraden sistem {to }e ovozmoì kvalitet-no informirawe na roditelite.

� Roditelite treba da bidat redovno informirani za u~eweto ipostigawata na nivnoto dete.(Osven informiraweto za postigawata na krajot na propi{anite periodi na ocenu-vawe (trimese~jata, polugodieto, krajot na godinata) roditelite treba da dobivaatredovni informacii vo usna ili pismena forma (na individualni sredbi, pismenibele{ki, listi za proverka, komentari na pi{ani trudovite na u~enicite i sl.))

� Informaciite nameneti za roditelite i u~enicite treba da bidatdadeni so jazik i stil koj e razbirliv za niv.

� Sodrìnata na informaciite nameneti na roditelite treba da pret-stavuva dobra osnova za sredbi i razgovori pome|u nastavnikot iroditelite i dogovarawe na poddr{kata na napredokot na u~enikot. (Sostanocite moàt da bidat inicirani od nastavnikot ili od roditelite. Koga esoodvetno i mo`no moè da prisustvuvaat i samite u~enici. Informaciite treba dadavaat mo`nost da se diskutira postigaweto, da se pojasni razbiraweto na rezul-tatite od ocenuvaweto, rezimiranite komentari i ocenki, kako i da se dogovorataktivnosti.)

4. Pristapot do informaciite od ocenuvaweto treba da bide utvrden sou~ili{nata politika za ocenuvawe vo soglasnost so zakonite i soprifatenite deklaracii za ~ovekovi prava.

� Treba da bide utvrdeno koi vidovi informacii od ocenuvaweto imse dostapni na koi subjekti i pod koi uslovi.(Na primer, na lokalni i dràvni nadle`ni institucii i na po{irokata javnosttreba, po pravilo, da im bidat dostapni samo zbirni podatoci (osven vo slu~ai naàlbi), a ne individualni; na roditelite i drugite subjekti neposredno odgovorniza u~eweto na u~enikot treba da im bidat dostapni individualni podatoci samo zakonkreten u~enik.)

� Informaciite za postignatite rezultati nastavnicite i drugiot ob-razoven kadar treba da gi koristat na na~in koj e vo soglasnost soprofesijata i da gi upotrebuvaat informaciite konstruktivno i vopolza na u~enicite. (Na primer, nastavnikot koj ima informacii za ocenkite na u~enikot po drugi pred-meti moè da gi upotrebi samo vo pozitivna konotacija.)

5. Svidetelstvata kako pedago{ki dokumenti treba da potvrdat dekau~enikot uspe{no go zavr{il oddelenieto i da obezbedat validniinformacii za postignatiot uspeh.

� Ocenkite vo svidetelstvata treba da se izvedeni vrz osnova navalidni podatoci.

� Ocenkite vo svidetelstvata se objektiven pokazatel za stepenot napostignatost na programskite celi za soodvetnoto oddelenie.

112


KOMPETENCII NA NASTAVNICITE ZA OCENUVAWE

I. Planirawe na ocenuvaweto

Nastavnikot znae:

1. deka planiraweto na ocenuvaweto e integralen del od procesot naplanirawe na nastavata;

2. deka celite na nastavnata programa se povrzuvaat so celite na oce-nuvaweto;

3. za vidovite na ocenuvaweto i nivnata funkcija vo procesot na pou-~uvawe i u~ewe:

� dijagnosti~koto ocenuvawe kako ocenuvawe so koe se pribiraatpodatoci za po~etnata sostojba koja e relevantna za idnoto u~ewe(predznaewa na u~enikot, interesi, motivacija, sposobnosti);

� formativnoto ocenuvawe kako ocenuvawe {to pretstavuvatekovno sledewe i proveruvawe na u~eweto i postigawata nau~enikot i negovo upatuvawe za natamo{noto u~ewe;

� sumativnoto ocenuvawe kako ocenuvawe na nau~enoto zaradi formi-rawe na ocenka za postigawata na u~enikot vo opredelen period.

Nastavnikot e osposoben:

1. vo site vidovi na planirawa na nastavata na soodveten na~in da govgraduva i ocenuvaweto;

2. da gi povrzuva celite na ocenuvaweto so celite na nastavata vo sitevidovi planirawa;

3. dinami~ki da go planira procesot na nastavata i na ocenuvaweto,vrz osnova na informaciite dobieni od ocenuvaweto;(Vrz osnova na soznanijata od prethodnoto ocenuvawe smisleno da gi redefiniracelite i da gi planira pou~uvaweto, u~eweto i ocenuvaweto. Za takvoto planirawena nastavata i vo nejzini ramki na ocenuvaweto nastavnikot treba da go poznavametodot na akcisko istraùvawe.)

4. timski da planira aktivnosti za ocenuvawe.(Na nivo na stru~en aktiv da gi planira kriteriumite, metodite, vremeto na suma-tivnoto ocenuvawe i sl.)

II. Izbor na metodi za ocenuvawe i izbor/izrabotka na instrumenti

Nastavnikot znae:

1. raznovidni metodi za ocenuvawe i soodvetni instrumenti;

2. za karakteristikite na metodite za ocenuvawe (validnost, relija-bilnost, objektivnost);

3. koi kriteriumi se relevantni za izbor na instrumentite(pred sè validnost, objektivnost, racionalnost).

113



1. da izbira metodi i da izgotvuva instrumenti za ocenuvawe so cel daobezbedi validni informacii za u~eweto i za postigawata nau~enicite soodvetno na celta na ocenuvaweto;

2. da izbira metodi soodvetni na vozrasta na u~enicite i nivnite obra-zovni potrebi i da prisposobuva i izgotvuva soodvetni instrumenti;

3. da go analizira kvalitetot na metodite i instrumentite {to giizbira/izgotvuva.

III. Sproveduvawe na procesot na ocenuvawe

Nastavnikot znae: 1. za karakteristikite na kvalitetnoto ocenuvawe (validnost, relija-

bilnost, objektivnost, transparentnost);

2. deka primarna cel na ocenuvaweto e da pridonese za podobruvawena postigawata na u~enicite;

3. deka niz procesot na ocenuvawe se obezbeduvaat relevantni pokaza-teli za u~eweto i za postigawata na u~enikot kako i za kvalitetotna realiziranata nastavna programa;

4. deka povratnata informacija {to mu se dava na u~enikot za negovotou~ewe i postigawe e klu~na za naso~uvawe na ponatamo{noto u~ewe;

5. principite za izgotvuvawe na instrumentite za ocenuvawe i za nivnataprimena;

6. za ograni~uvawata i gre{kite vo procesot na ocenuvawe;

7. za eksternite ocenuvawa (nacionalni i internacionalni) i so nivpovrzanite standardi na postigawa;

8. kako ocenuvaweto e normativno regulirano (so zakoni, pravilnici,upatstva).

Nastavnikot e osposoben: 1. da primenuva razli~ni metodi za ocenuvawe i da gi procenuva efek-

tite od nivnata primena;

2. da izgotvuva i da koristi razli~ni instrumenti za ocenuvawe (na pr.,zada~i, testovi, ~ek listi, analiti~ki listi) i upatstva za ocenuvawe;

3. sistematski da go sledi napreduvaweto na u~enicite i da gi beleìkvalitativnite i kvantitativnite soznanija od ocenuvawata;

4. da interpretira rezultati od razli~ni vidovi ocenuvawa (formalnii neformalni ocenuvawa, nacionalni i me|unarodni ocenuvawa) i dagi identifikuva postigawata i propustite na u~enicite;

5. da gi vklu~i u~enicite vo procesot na ocenuvawe;

6. da dava kvalitetna povratna informacija koja }e mu pomogne nau~enikot vo ponatamo{noto u~ewe;

7. da sozdava povolna klima u~enicite da moàt da gi pokaàt svoitepostigawa;

8. da sproveduva standardizirani testovi na znaewa i da gi interpre-tira op{tite pokazateli za postigawata na u~enicite;

114


9. da koristi gotovi kompjuterski aplikacii za ocenuvawe (banka naajtemi, kompjuterski testovi, elektronski portfolija i sl.).

IV. Formirawe na ocenka

Nastavnikot znae:

1. deka sumativnata ocenka se formira vrz osnova na pove}e ocenuvawa;

2. za vidovite kriteriumi za ocenuvawe (kriteriumi bazirani vrznormi i kriteriumi bazirani vrz standardi);

3. za funkcijata na propi{anite upatstva i postapki za tolkuvawe napostignatite rezultati.


1. dosledno da ja primenuva u~ili{nata politika i normativnata regu-lativa za formirawe na ocenki;

2. da formira validna i objektivna sumativna ocenka vrz osnova nasite pribrani informacii za postigawata na u~enikot;

3. da go prezentira i obrazloì na~inot na koj e formirana ocenkata.

V. Analiza i informirawe za soznanijata od ocenuvaweto

Nastavnikot znae:

1. kakvi informacii se davaat vo razli~ni vidovi ocenuvawa i na koisubjekti;

2. osnovni postapki za obrabotka i analiza na kvalitativni i kvaniti-tativni pokazateli od ocenuvaweto;

3. za op{tite pravila na komunikacija vo vrska so ocenuvaweto sorazli~ni subjekti;

4. deka podatocite od ocenuvaweto moàt da bidat upotrebeni i naneeti~ki na~in.


1. redovno i kvalitetno da gi informira roditelite za napredokot nanivnoto dete;

2. vo objasnuvaweto na rezultatite da gi zeme predvid uslovite vo koitie se postignati (socioekonomski, kulturni i sl.);

3. da izgotvuva izve{tai za postigawata na nivo na paralelka ili nas-taven predmet i da gi interpretira;

4. da sproveduva mali akciski istraùvawa za podobruvawe na ocenu-vaweto;

5. da dava informacii za postigawata na u~enicite na na~in prisposo-ben na korisnicite;

6. da ja zapazi doverlivosta na informaciite i da go predupredinivnoto neeti~ko koristewe;

115


PRILOG 2.1. LISTA ZA PROCENKA NA CELITE NA UÊWETO

� Dali celta na u~eweto proizleguva od celta ili zada~ata na nastavata?

� Dali celta e merliva?

� Dali celta e naso~ena kon eden karakteristi~en aspekt na o~ekuvaniot rezultat/izvedbata?

� Dali celta e naso~ena kon u~enikot?

� Dali vo definiraweto na celta na u~eweto e iskoristen efektiven, aktiven glagol {to go naso~uva posakuvanoto nivo na rezultatot/izvedbata?

� Dali celta na u~eweto meri izvesen spektar na obrazovni rezultati?

� Dali celta na u~eweto odgovara na nastavnite aktivnosti iocenuvawata?

� Dali celta gi precizira sodvetnite uslovi za rezultatot/izvedbata?

� Dali celta na u~eweto e formulirana od gledna to~ka na vidlivi rezultati od odnesuvaweto?

116


PRILOG 2.2.LISTA NA STRATEGIITE ZA OCENUVAWE PRI OCENUVAWATA

OD STRANA NA NASTAVNICITE

Forma na selektiran

odgovor

� Pove}e~len izbor

� To~en/neto~en

� Povrzuvawe

� Pro{iren pove}e~len izbor

Otvoren odgovor

Ocenuvawe bazirano na prakti~na osposobenostKus pismen

odgovor

� Popolni gipraznite mesta

� Zbor(ovi)

� Fraza(i)

� Kratok odgovor

� Re~enica(i)

� Pasusi

� Obeleì go dijagramot

� "Pokaì kakoraboti{“

� Vizuelna pretstava

� Pismen sostav

Produkt/trud

� Istraùva~ki trud

� Prikazna / dramski tekst

� Poema

� Portfolio

� Umetni~ka izlo`ba

� Nau~en proekt

� Video/audio-zapis

� Laboratoriskiizve{taj

Izvedba

� Usno iskaùvawe

� Tanc/dvièwa

� Demonstracija vo nau~na laboratorija

� Pokaùvaweatletski sposobnosti

� îtawe dramskitekstovi

� Igrawe pretstava

Ocenuvawenaso~eno kon

procesot

� Debata

� Muzi~ki recital

� Vnesuvawe podatoci so tastatura

� Odrì ~as

� Usnoispra{uvawe

� Opservacija(nabquduvawe)

� Intervju

� Sostanoci

� Opis na procesi

� Razmisluvaj glasno

� Dnevnik zau~eweto

KAKO MO@EME DA GO OCENUVAME UÊWETO NA UÊNICITE NA ÂS?

Ramka za priodite i metodite vo ocenuvaweto

117


PRILOG 3.1. PREPORAKI ZA RABOTATA NA NASTAVNICITE VO UÎLNICA

Nastavnicite

treba... ne treba...

da im ovozmoàt na u~enicite pravona sloboden izbor i da gi pottiknu-vaat da prezemat odgovornost zasopstvoto u~ewe;

pri planiraweto na nastavata da sezadrùvaat samo na ona {to setestira za smetka na s¢ ostanato;

da gi zapoznaat u~enicite so celitena nastavnite sodrìni i da im da-vaat povratni informacii {to }e impomognat vo procesot na u~ewe;

postojano da pravat podgotovki zatest;

da gi pottiknuvaat u~enicite da goocenuvaat svojot trud spored toakolku nau~ile i kolku naprednale;

da gi pou~uvaat i da nastojuvaatu~enicite da odgovaraat na speci-fi~ni test pra{awa;

da im go objasnat na u~enicite kri-teriumot po koj nivniot trud seocenuva i da gi sovetuvaat kakosamite da go ocenat svojot trud;

da gi pottiknuvaat u~enicite da jaocenat svojata rabota koristej}ibodovi i ocenki;

da nastojuvaat u~enicite da go pro-{irat razbiraweto za celite nanivniot trud, osobeno za ona {to gou~at; da podgotvat povratni infor-macii vo vrska so tie celi;

da izumat deka stresot pred test ginamaluva rezultatite kaj odredenigrupi u~enici (osobeno kaj devoj~i-wata i u~enicite so potprose~nipostignuvawa);

da podgotvat povratni informacii{to }e im ovozmoàt na u~enicite dase zapoznaat so slednite ~ekori vonastavata i uspe{no da gi sovladaat;

da podgotvat povratni informaciiza mo`nostite na u~enicite indi-rektno izloùvaj}i go svojot cvrst inepromenliv stav za potencijalot nasekoj u~enik poedine~no;

da gi pou~uvaat u~enicite da gocenat vloèniot trud i {irokiotspektar na dostignuvawa;

da vr{at sporedba me|u u~enicite voodnos na nivnite ocenki i da imdopu{taat na u~enicite da go storatistoto, davaj}i im so toa status vrzosnova na rezultatite od testovite;

da ja pottiknuvaat sorabotkata me|uu~enicite i pozitivnite stavovi zatu|ite uspesi i postignuvawa.

da pottikuvaat natprevar za ocenkii bodovi me|u u~enicite.

Izvor:Testing, Motivation and Learning 2002, str. 8

Sledniot prikaz (prezemen od istraùvaweto na {kolskoto ocenuvawe) istak-nuva {to nastavnicite moàt da storat za da ja stimuliraat i zgolemuvaatmotivacijata za u~ewe.

118


PRILOG 4.1. KARAKTERISTIKI NA POVRATNATA INFORMACIJA

Efektivna povratna informacija

Neefektivna povratna informacija

Se odnesuva na postignuvawe nadogovorenite celi.

Gi stigmatizira u~enicite, na pr."potrudi se pove}e“; „pravi{ mnogugre{ki“ itn.

Govorna e: analiti~ki go opi{uvapostigaweto i site negovi kompleks-nosti i od pove}e aspekti.

Se dava vo vid na broj na poeni, pro-cent ili brojka.

Opisite se dadeni so zborovi i seodnesuvaat na postignuvawe na celi-te, opredeleni so opisnite kriteri-umi.

Dadena e vrednosno ili sporedbeno:odli~no, dobro, zadovolitelno, ne-zadovolitelno, primerno, neprimer-no, malku uspe{no..., bez uvid vofaktorite, vrz osnova na koi e dadentakov sud.

Procesot na ocenuvawe e transpa-renten: odnapred se zne {to e vrednoi {to se o~ekuva, za {to u~enikot }ebide ocenet i na koj na~in.

Bidej}i rezultatot, odnosno brojkatane e zasnovana, odnosno dokumenti-rana, procesot na ocenuvawe izgledaarbitraren i nepotrebno prikrien,bez ogled na toa kolku e dosleden odpsihometriski aspekt.

Gi po~ituva procesite i produktite(rezultatite).

Po~ituva samo procesi ili samo pro-dukti (rezultati).

Davaweto na informacijata naj~esto,odnosno sekoga{ e vo procesot.

Informacijata se dava povremenoili ednokratno.

Go pottiknuva u~enikot na zalagaweza podobruvawe i mu ukaùva {to ikako da podobri.

Ne go pottiknuva u~enikot, tuku moèmalku da go iskara, duri i ne muukaùva {to i kako da podobri.

Na u~enikot mu ukaùva i nanegovite silni podra~ja.

Bara samo gre{ki i slabi podra~ja.

Pravovremena e za da ovozmoìpodobruvawe.

Zadocneta e i ne ovozmoùvapodobruvawe.

Na u~enikot mu ovozmoùva i samiotda se ocenuva i da go sledi svojotnapredok.

Ocenuvaweto e otu|ena postapka odu~enikot.

Izvor: Z. R. Ilc: Pristopi k poucevanju, preverjanju in ocenjevanju, Ljubljana, 2003

119


PRILOG 5.1.OBRAZEC ZA BELE@EWE NA NASOÊNITE SLEDEWA

NA PRA[AWATA OD UÊNIKOT

U~enik koj se sledi

Pra{awa od u~enikot

Komentar

Lekcija/~as: ______________________________________ Datum: ______________

Ime na sledeniot u~enik/u~enici: _______________________________________

________________________________________________________________________

Klu~ni obrazovni celi na ~asot: _________________________________________

________________________________________________________________________

Sledena aktivnost: _____________________________________________________

________________________________________________________________________

Zaklu~ok: _______________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

120


PRILOG 5.2. STRATEGII ZA POUÛVAWE ZA EFEKTIVEN DIJALOG

Prislu{kuvawe na dijalogot vo grupa

Nastavnikot naslu{nuva identifikuvaj}igi dokazite za procesot na u~ewe koj seslu~uva vo grupata so cel ili da gi prene-se ideite od edna vo druga grupa ili po-kasno da gi izloì vo grupnata diskusija.Taka nastavnikot moè da go planira re-dosledot na grupite koi odgovaraat i dapridonese kon bogat op{t dijalog vo odde-lenioto. Ponekoga{ toj moè da se vklu~iso cel da stimulira poefektivna diskusi-ja vo grupata.

Bogati pra{awa

Otvoreni pra{awa za koi e potrebno povi-soko razmislvawe koi baraat od u~eniciteili da povrzuvaat ili da primenuvaatidei, da davaat pri~ini, obop{tuvaat (su-miraat) ili evaluiraat. Ponekoga{ tie giprinuduvaat u~enicite da se zapra{aatsebe si dopolnitelno so cel da iznaogaatargumentacija, odnosno da objasnuvaat.Odgovorite na ovie pra{awa naj~esto ba-raat prodolèni odgovori.

Pra{awa povrzani so resursite izada~ite

Resursite se koristat so cel da se pomognepri otvarawe na specifi~no pra{awe - naprimer, dvete rastenija koi bea diskuti-rani vo opisot 2. Resursite (pomagalata)moàt da bidat mo}no orudie ako se od-brani da sozdadat i dadat pridones konpostavuvaweto na predizvikuva~ki pra{a-wa kako i kon procesot na u~ewe prekuodgovarawe na postavenite predizvici.

Nastavni modeli za pottiknuvawe i govor na teloto so cel da se pottiknekontinuitet

Koristewe na govorot na teloto ili ver-balni pottiknuvawa so cel da se pottiknatu~esnicite da gi dadat svoite odgovori. Naprimer, koristewe na frazata ‘Prodol-ì...‘ ili klimawe so glavata koga u~eni-kot podzastanuva. Pravej}i go ova jasno,celta na nastavnikot e u~enicite da pri-fatat sli~na strategija koja }e ja primenatvo nivniot grupen dijalog.

Vreme za ~ekawe po postavuvaweto napra{aweto od strana na nastavnikot

Na u~enicite im se ostava vreme nezavisnoda razmislat za postavenoto pra{awe, darazmislat i da formuliraat idei pred dabidat pra{ani za odgovor.

Bez pra{awa za koi treba da se kreneraka za da se odgovori

Nastavnikot go izbira u~enikot koj }e od-govara na postavenoto pra{awe, odnosnona niv pove}e se gleda kako na poddrùva-~i na procesot otkolku volonteri. Nabqu-duvaj}i go govorot na teloto na u~enicite,nastavnikot moè da gi prepoznae oni koibi moèl da pridonesat so svoite idei.

Glavno (va`no) pra{awe

Nekoi pra{awa ne moàt da bidatodgovoreni vedna{. Po svojata priroda,ova pra{awe crpi odgovor od pove}eu~enici i gi pottiknuva da iznajdat listana pomali pra{awa koi treba da se odgov-orat pred da se formulira odgovorot naglavnoto (va`noto) pra{awe. Ponekoga{ovie pomali pra{awa gi postavuva nas-tavnikot.

Razgovor pomegu soou~enicite

Nastavnikot go pottinknuva dijalogot, ~es-to preku pra{awe, ovozmoùvaj}i interak-cija pomegu soou~enicite so cel poddrù-vawe na procesot na u~ewe. Mo`nosta dase razgleduvaat ideate vo ramkite na pa-rovite ili malite grupi im pomaga na u~e-nicite da gi iskaàt i proverat svoiteidei pred da go prezentiraat svojot grupenodgovore pred celoto oddelenie. Odgovo-rite podobro se formuliraat preku razgo-vor vo grupata.

121


Znakovi i potiknuvawa

Nastavnikot se sluì so gestikulacija ilikratki frazi so cel da gi vklu~i u~enici-te vo dijalogot, na primer - ‘Dali nekoj nese soglasuva?‘ ili ‘Koj moè da ni pomogneda ja razgledame ovaa ideja?‘.

Davawe priznanie koga u~enicitepokaùvaat efektiven dijalogot

Nastavnikot eksplicitno treba da go priz-nae postoeweto na formi na efektivniotdijalog koga tie }e se pojavat.

Pravewe pauza za nabquduvawe ili analiza

Nastavnikot otstapuva za da go nabquduvaprocesot na u~ewe vo oddelenenieto. Ovaim ovozmoùva da procenat brzo {to u~e-nicite moàt da napravat, delumno da na-pravat ili ne moàt da napravat, i sog-lasno toa da go prilagodat svoeto pou~u-vawe.

Pokaùvawe na interes i entuzijazam

Nastavnikot treba da pokaè po~ituvawena misleweto na drugite so toa {to }e gorazgleda toa mislewe, isto taka treba dapokaè pozitiven odgovor kon iskrenitemegutoa neadekvatni odgovori, ili trebada bide vozbuden od dobriot i to~en odgo-vor.

Vreme za ~ekawe po odgovorot na u~enikot

Na u~enicite im se ostava vreme da raz-mislat za odgovorot na nivniot sou~enikna opredeleno pra{awe. Ova im pomaga daproverat dali go razbrale odgovorot i daformuliraat dopolnitelen odgovor koj segradi na prethodno kaànoto.

Dolìnata na vremeto za ~ekawe varira

Dolìnata na vremeto za ~ekawe e prila-godena soglasno na va`nosta i nivoto napredizvik {to go nosi pra{aweto - naprimer, od nekolku sekundi pauza za opre-deleno mislewe do podolgi pauzi od ne-kolku minuti za refleksija ili diskusija.

Koristewe na pogre{ni ili delumnoto~ni odgovori so cel pottiknuvawe na reakcija

Modeli za pou~uvawe koi ne se sigrni zatoa koj e vistinskiot odgovor, odnosnonastavnici koi prevzemaat rizici i sevulnerabilni, ili nastavnici koi im po-magaat na u~enicite da dojdat do delumnoto~ni odgvori i baraat od drugite u~enicida go predizvikaat ili pomognat ova raz-misluvawe so argumenti.

Pregovarawe za to~nosta ili neto~nostana odgovorite i zo{to

Nastavnikot ovozmoùva glasawe za nekojod odgovorite, ili gi kristalizira stavo-vite na dve sprotivni grupi pomagaj}i vofokusiraweto na ponatamo{nata diskusi-ja. Go pottiknuva postavuvaweto na predi-zvikuva~ki konstruktivni idei so toa {togi objasnuva alternativnite argumenti ilividuvawa.

Koristewe so strategii za diskusija vo grupa

Nastavnikot se koristi so strategii i me-todi (na primer: pra}awe na pretstavnici,vinoìto grupi, mozaik, sne`na topka) socel dijalogot vo grupata da ostane fokusi-ran i ideate od u~enicite efektivno da sepoddelat pomegu razli~nite grupi.

122


PRILOG 5.3.SAMOOCENUVAWE NA PRETHODNITE ZNAEWA ZA NEKOJA TEMA:

STRATEGIJA ZSN

[to znam(Moi znaewa za temata)

[to sakam da znam (Moi pra{awa)

[to nau~iv

Moite znaewa za temata se:

(a) Odli~ni

(b) Prose~ni

(v) Slabi

Tekstot ili nastavnataedinica gi razbiram:

A. odli~no

B. dobro

V. dovolno

G. nedovolno

ZSN (Ogle, 1986) e nastavna strategija za ~itawe {to se koristi za da gi vodiu~enicite niz tekstot. U~enicite po~nuvaat nafrluvaj}i idei za s¢ {to znaatza nekoja tema. Ovie informacii se zapi{uvaat vo kolonata Z od tabelataZSN. Potoa u~enicite pravat lista na pra{awa za ona {to sakaat da go znaatza nekoja tema. Ovie pra{awa se zapi{uvaat vo kolonata S od tabelata. Zavreme na ~itaweto ili potoa u~enicite odgovaraat na pra{awata zapi{ani vokolonata S. Novite informacii {to gi nau~ile se zapi{uvaat vo kolonata Nod tabelata ZSN.

Koristej}i ja ZSN kako strategija {to ja vodi nastavnikot toj:

� gi mobilizira prethodnite znaewa na u~enicite za nekoja tema odtekstot ili nastavnata edinica;

� postavuva cel za ~itawe;

� im pomaga na u~enicite da go sledat razbiraweto na tekstot;

� im ovozmoùva na u~enicite da go ocenuvaat razbiraweto na tekstot;

� im dava mo`nost na u~enicite da gi pro{irat ideite nadvor od tekstot.

Koga strategijata se koristi za samoocenuvawe, u~enikot:

� gi dokumentira svoite prethodni znaewa za temata na tekstot;

� si postavuva cel za ~itawe, postavuvaj}i si pra{awa na koi }e trebada odgovori za vreme na ~itaweto (ili vo tekot na prou~uvaweto nanastavnata edinica).

Tabela ZSN

123


[to znam(Moite

znaewa zatemata)

[to sakamda znam (Moite

pra{awa)

[to nau~iv Vrski {to givospostaviv

so drugiprou~uvawa

Kako moàmda gi prime-

nam ovieidei vo mojot

ìvot?

Moi soznanija

Pobarajte od u~enicite vo kolonata Z, da gi zapi{at klu~nite informacii{to gi imaat vo vrska so temata. Potoa pobarajte od niv da gi ocenat svoiteznaewa za temata kako: (a) odli~ni, (b) prose~ni ili (v) slabi.

Pobarajte od u~enicite vo kolonata S da osmisluvaat pra{awa na koi o~eku-vaat odgovor vo tekstot ili nastavnata edinica.

� "[to misli{, {to }e nau~i{ za ovaa tema vrz osnova na tekstot {to}e go pro~ita{?“

� Izberete edna ideja od kolonata Z i pra{ajte: "[to saka{ pove}e daznae{ za ovaa ideja?“

Pobarajte od u~enicite vo kolonata N:

� da napravat rezime na ona {to go nau~ile od nastavnata edinica ilitekstot;

� da gi napi{at odgovorite na pra{awata {to gi postavile;

� da ocenat kako go razbiraat tekstot ili nastavnata edinica:odli~no, dobro, dovolno ili nedovolno.

Ohrabrete gi u~enicite da pobaraat drugi izvori na informacii {to nemoèle da gi najdat vo tekstot.

Pro{iruvawe na ZSN so analizi (za povozrasni u~enici)

Kaj povozrasnite u~enici ZSN moè da se pro{iri na sledniov na~in:

Zna~i, u~enicite treba da odgovorat na slednovo:

� vrskite {to moàm da gi vospostavam so drugi prou~uvawa;

� kako moàm da gi primenam ovie idei vo mojot ìvot;

� moite soznanija ili analizi vrz osnova na ovie idei.

Strategija PMI

Ovaa strategija im pomaga na u~enicite da go vrednuvaat toa {to go nau~ile;nastavnikot bara od niv da gi zabeleàt poedine~no ili vo grupi: pozitivniteelementi (plus ili P), negativnite elementi (minus ili M) i ona {to bilointeresno (I) vo temata.

124


PRILOG 6.1. LISTA ZA PROVERKA NA PI[UVAWETO

Slednava tabela pretstavuva primer na lista za samoocenuvawe za korigirawe/lektorirawe na izvesen tekst.

Stavi H za „da“

1 Dali site zborovi se napi{ani pravilno?

2 Dali pi{uva{ celosni re~enici (site re~enici imaat podmet i prirok)?

3 Dali pravilno gi koristi{ vremiwata?

4 Dali tvojot re~nik i izborot na zborovite e soodveten za ovoj kontekst?

5 Dali zapirkite i to~kite gi koristi{ efikasno?

6 Dali to~kite pravilno gi koristi{?

125


PRILOG 6.2.IZRABOTKA NA UPATSTVA ZA PI[UVAWE ESEI

NA OPREDELENA TEMA - NASOKI

Scenario: Ben ima namera da najde rabota kako prodava~ vo stokovnaku}a. Nikoga{ vo ìvotot ne rabotel vo stokovna ku}a, no znae dekaraspolaga so dobri interpersonalni ve{tini. Spored svojatastrategija za barawe rabota, edna{ nedelno Ben gi pregleduva ogla-site za rabotni mesta vo vesnikot i im ispra}a svoja biografija nazainteresiranite. Ve}e pominaa dva meseci, a Ben ne samo {to nemanajdeno rabota, tuku nikoj ne go viknal ni na razgovor za rabota.Bidej}i ti e prijatel, Ben doa|a kaj tebe za da go posovetuva{ kakoda najde rabota kako prodava~.

Instrukcii: Kakvi povratni informacii }e mu dade{ na Ben vo vrska sonegovata strategija za nao|awe rabota kako prodava~?

Konkretno, opi{i dve strategii za koi Ben, spored tebe, treba darazmisli za da bide poefikasen pri baraweto rabota kako proda-va~. Objasni kako }e mu gi pretstavi{ ovie strategii na Ben.

Odgovorot }e bide vrednuvan spored tvojata sposobnost:� da planira{ (vrednuvawe na efikasnosta na planot za postignu-

vawe na celite);

� da re{ava{ problemi i da donesuva{ odluki (osmisluvawestrategii so opcii za efikasna akcija);

� da gi preto~i{ ideite vo pismena forma.

Nastavnikot naveduva deka postojat nekolku patokazi pri izrabotkata naupatstva za pi{uvawe {to }e im pomognat na u~enicite da se fokusiraat narabotata:

Tema: Kaète mu na u~enikot na koja tema (li~nost ili predmet) }e bide zada~ata.

Okolnosti: Kaète mu na u~enikot po koj povod ili poradi koja situacija treba da ja napi{e zada~ata.

Publika: Kaète mu na u~enikot koja e celnata publika.

Cel: Kaète mu na u~enikot koja e celta na pi{uvaweto - informativna ili narativna? Imaginativna? Ubeduva~ka?

Ulogata na pisatelot: Kaète mu na u~enikot koja uloga treba da ja igra

dodeka pi{uva (na primer, prijatel, u~enik, roditel itn.).

Primer na upatstvo za pi{uvawe:

126


IDEI I SODR@INA

6. Pi{uvaweto e izvonredno jasno, naso~eno i interesno.Toa go odr-ùva vnimanieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaat dobro poddràni so bogati konkretizacii {to sesoodvetni na publikata i na celta.

5. Pi{uvaweto e jasno, naso~eno i interesno. Toa go odrùva vnima-nieto na ~itatelot. Glavnite idei se istaknuvaat i se razvivaatpoddràni so konkretizacii {to se soodvetni na publikata i nacelta.

4. Pi{uvaweto e jasno i naso~eno. îtatelot moè lesno da gi razbereglavnite idei. Konkretizacii {to ja poddrùvaat idejata postojat,no moèbi vo ograni~en broj ili nekako vop{teno.

3. Pi{uvaweto sodrì glavni idei (ideja), no tie se premnogu op{tiili poednostaveni. Konkretizaciite {to ja poddrùvaat idejata~esto se premnogu ograni~eni, premnogu op{ti ili ponekoga{ nadvorod temata.

2. Pi{uvaweto sodrì glavna ideja(i), no taa e nerazviena i celta enekako nejasna.

1. Na pi{uvaweto mu nedostasuva glavna ideja(i) ili cel. Pi{uvawetosodrì idei koi{to se mnogu ograni~eni ili prosto se nejasni, imanekolku ili nema obidi da se razvivaat ideite. Sostavot e premnogukus za da go pokaè razvojot na edna ideja.

PRILOG 6.3.VODI^ ZA BODIRAWE PRI OCENUVAWETO NA PI[UVAWETO

VO VI[ITE ODDELENIJA NA OSNOVNITE UÎLI[TA VO OREGON

ORGANIZACIJA

6. Organizacijata obezbeduva centralnata ideja(i) i konkretizaciite{to ja poddrùvaat da bidat jasni. Redosledot i strukturata secvrsti i lesno go vodat ~itatelot niz napi{anoto.

5. Organizacijata pomaga da se razjasni centralnata ideja(i) i konkre-tizaciite {to ja poddrùvaat. Redosledot i strukturata se cvrsti igo vodat ~itatelot niz napi{anoto.

�

127


�

4. Organizacijata e jasna i funkcionalna. Postoi redosled i struktura,no li~at kako da se spored nekoja formula.

3. Napraven e obid da se organizira pi{uvaweto, no na izvesni mestatoa ne funkcionira dobro ili, pak, naporot e premnogu vidliv.

2. Na pi{uvaweto mu nedostasuva jasna organizaciska struktura.Napraven e izvesen obid za organizirawe, no sostavot te{ko sesledi i ~itatelot mora da prepro~ituva golem del od tekstot. Se ~ini deka tekstot e nekompleten.

1. Tekstot ne opstojuva kako celina, pi{uvaweto e nesredeno i nepovr-zano. Duri i po prepro~ituvaweto, ~itatelot s¢ u{te e zbunet.

TEK NA REÊNICITE

6. Pi{uvaweto ima efektiven tek koj{to e ramnomeren i priroden.Re~enicite se staveni zaedno taka {to tie se postojano raznovidnii interesni. Re~enicite go pravat tekstot lesen i interesen za~itawe.

5. Pi{uvaweto ima ramnomeren, priroden tek. Re~enicite se stavenizaedno taka {to se raznovidni i interesni. Re~enicite go pravattekstot lesen i interesen za glasno ~itawe.

4. Pi{uvaweto ima tek, me|utoa vrskite me|u re~eni~nite frazi ilire~enicite nemaat soodveten tek. Re~enicite se raznovidni voizvesna merka i ovozmoùvaat lesno ~itawe na glas.

3. Pi{uvaweto ima tendencija da bide pove}e nepostojano otkolkuramnomerno. Ponekoga{ nesmasnite konstrukcii go teraat ~itatelotda ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot.

2. Pi{uvaweto ima tendencija da bide nepostojano ili da se oddale~u-va od temata. Nesmasnata re~eni~na konstrukcija ~esto go tera ~ita-telot da ~ita pobavno ili da go prepro~ituva tekstot.

1. Pi{uvaweto e te{ko za sledewe ili za glasno ~itawe. Re~eniciteimaat tendencija da bidat nepostojani, necelosni ili, pak, se mnogunesmasni.

128


PRILOG 7.1. DNEVNIK ZA UÊWE / DNEVNIK ZA SAMOOCENUVAWE

Dnevnicite za u~ewe moàt da se vodat od strana na poedinci za:

� odreden predmet, na pr. matematika;

� pi{uvawe ili ~itawe (pri {to tie „odgovaraat“ na tekstovi koi giimaat pro~itano ili napi{ano);

� proekt, vo koj eden ili pove}e u~enici moàt da vodat dnevnik.

Dokolku se vodi redovno (na pr., sekoj den, dva-tri pati vo nedelata),dnevnikot i na nastavnicite i na u~enicite moè da im obezbedizna~ajni informacii za formativnoto ocenuvawe. Dopolnitelno,dnevnicite moàt da se koristat i za sumativno ocenuvawe. Na primer,del od ocenkata po predmetot ili za odreden proekt moè da se formiravrz osnova na niv, pr.:

Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenkata (oceneto vrz osnova na kvalitetot na ideite)

Strukturirano intervju sprovedeno na polovinata na proektot = 20%

Kone~en pi{an izve{taj za proektot = 60%

Usna prezentacija pred oddelenieto = 20%.

Za grupen proekt moè da se primeni sledniov pristap:

Dnevnik za u~ewe = 20% od ocenkata

Ocenka na grupniot proekt = 50% od ocenkata

Va{iot pridones vo proektot = 30% od ocenkata (proceneto vosporedba so pridonesot na drugite ~lenovi).

Dnevnikot za u~ewe moè da se sostoi od slednive delovi:

Kontekst(pr., oddelenie, tema,

proekt) i datum

Neposredna reakcija

Refleksija (odloèna reakcija

i komentar)

129


Dnevnikot za u~ewe koj e povrzan so predmetot ili proektot, moè dapokaè:

� {to ste pravele;

� kolku vreme toa odzemalo;

� {to imate otkrieno:� voobi~aenoto - {to o~ekuvavte da otkriete;

� neo~ekuvanoto - po {to timot moè da gi dodade novite otkritija.

� na koi problemi/pote{kotii naidovte.

Komponentata „refleksija“ moè da sodrì:

Glavnata ideja na diskusijata /...

Kako taa e povrzana so drugi idei /...

Pra{awa koi s¢ u{te se neodgovoreni /...

Kade bi moèl da najdam pove}e informacii /...

Ocenuvawe na dnevnicite za u~ewe:

� koga se koristat za formativni celi, dodadete komentar ilipra{awe za u~enikot da go odgovori;

� koga se ocenuvaat za sumativni celi, ispitajte go nivoto nakriti~koto mislewe koristej}i taksonomija kako onaa na Blum.

Kone~no, nastavnicite moèbi }e sakaat da gi napi{at svoite sopstveniodgovori vo dnevnicite za u~ewe na u~enicite, kako vo sledniov primer:

Izvor:

http://www.wku.edu/3kinds/mfllmpg.html#Daily%20Logs

Rezime Reakcija Komentar na nastavnikot

Ahil go brka{eHektor i izleze odtrkata za da kaè zaizvorite pokraj koitr~aa.

Golema brkanica seslu~uva, kako detekoga bega od ~udovi{-te pri ko{maren son.Toga{, negoviot nos senurnuva vo cvetna li-vada na dosada kogazapo~nuva delot zaproletta.

U~enikot o~igledno go raz-bral ovoj del od Ilijada za-toa {to e sposoben to~no dago rezimira ona {to se slu-~uva. Reakcijata ukaùva natoa deka u~enikot go povrzuvatekstot so realnosta. Toj, is-to taka, e sposoben da go is-kaè svoeto mislewe („cvet-na livada na dosada“).

130


PRILOG 7.2. GRAFI^KI ORGANAJZERI ZA SAMOOCENUVAWE *

[to znam? [to sakam da znam? Kako }e nau~am? [to nau~iv?

ZSKN TABELA (ZNAM, SAKAM DA ZNAM, KAKO ]E NAUÂM, NAUÎV)

MISLOVNA MAPA

Polza za nastavnikot: Polza za u~enikot:

� mu ovozmoùva da go utvrdi pred-znaeweto i da gi korigira navremesite pogre{ni sfa}awa;

� se sledi procesot na u~ewe.

� mu ovozmoùva da go povrze prethod-noto so novoto znaewe;

� moè da si postavuva sopstveni celii prioriteti vo u~eweto;

� go sledi tekot na sopstvenoto u~ewe;� go sogleduva sopstveniot napredok.


� mu ovozmoùva uvid vo strukturatana ideite.

� mu pomaga da go strukturira svoetoznaewe;

� mu pomaga da go sledi zbogatuvawetona znaeweto.

Klu~niot poim se vpi{uva vo centarot i so nego se povrzuvaat drugite poimi.

� Moè da se koristi za organizirawe idei.

� Moè da se koristi na po~etokot i na krajot na u~eweto.

* Adaptirano spored prilozi vo bro{urata Self - assessment, Association for Achievement andImprovement trough Assessment

131


Lesno mi e Interesno mi e Te{ko mi e

LESNO - TE[KO - INTERESNO


� mu dava uvid vo slabite i jakitestrani na u~eweto na u~enikot.

� mu ovozmoùva da doznae za intere-site na u~enikot.

� mu ovozmoùva da go analizira sopstvenoto u~ewe;

� mu pomaga da go podobri u~eweto.


� mu dava uvid vo razli~ni aspekti nau~eweto (zavisno od pra{awata) nau~enikot.

� mu ovozmoùva povrzuvawe nasetilnite, emocionalnite i kognitivnite aspekti na u~eweto;

� mu pomaga da go planira i sledisvoeto u~ewe.

TRIAGOLNICI

U~enicite vo triagolnicite gi zapi{uvaat svoite aktivnosti vo procesot nau~ewe/otkrivawe.

U~enikot pravi lista na toa {to mu e lesno vo u~eweto i {to mu e te{ko. Sostrelka gi pomestuva vo kolonata interesno samo ne{tata {to mu se interesni.

[to zabeleàv (vidov)?

[to otkriv?

Koi pra{awa si gi postavuvam?

[to }e napravam?

132


PRILOG 8.1. VIDOVI PORTFOLIJA

Sodrìna na portfolijata

Portfolioto pretstavuva ograni~ena zbirka na trudovi na u~enicite koja-{to, glavno, se koristi:

� da gi prezentira/pretstavi najdobrite trudovi na u~enicite;

� da go prikaè obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenskiperiod.

Portfolijata moàt, isto taka, da se koristat:

� za da se prikaàt omilenite trudovi na u~enikot;

� za da se dokumentira izvesen proces kako {to e nekoj dolgoro~enproekt;

� za da se prikaè grupnoto postigawe na izvesen broj u~enici.

Va`no e nastavnikot i u~enicite da obezbedat portfolioto da ne pretsta-vuva nekakov album na site trudovi na u~enikot. Trudovite za portfoliotose izbiraat vnimatelno. Portfolioto moè da ima forma na papka, kutija zapredmeti ili sekakva druga forma {to e neophodna za da se smestat tru-dovite od u~eweto koi{to se ocenuvaat.

(a) Portfolio so najdobrite trudovi [Portfolio so omilenite trudovi]

Op{ta cel 1: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da seobezbedat uverlivi pokazateli deka u~enikot gi postig-nal specifi~nite obrazovni celi.

Posebni celi:

� da se obezbedat pokazateli za sovladanosta i u~eweto vo konkret-niot nastaven predmet;

� da se obezbedat pokazateli za postigawata na visoko nivo voizvesno podra~je kako {to se umetnosta ili pi{uvaweto;

� da se obezbedat pokazateli za minimalnata osposobenost voizvesen nastaven predmet {to se zema predvid pri zavr{uvawetona godinata ili kursot;

� da se obezbedat pokazateli za postigawata na izvesno u~ili{teili na u~ili{tata na teritorijata na izvesna op{tina.

Sodrìna: Najdobrite trudovi na u~enikot se izbiraat za da se obezbedatuverlivi pokazateli deka u~enikot gi postignal posebnite obrazovniceli.

133


Op{ta cel 2: Prenesuvawe na informaciite

Posebni celi:

� da mu se prikaàt na roditelot(ite)/staratelot(ite) najdobritetrudovi na u~enikot;

� da mu se prenesat informaciite za izvesen u~enik na sledniot nas-tavnik;

� da se prikaàt talentite na izvesno u~ili{te.

Sodrìna: Primeri na postigawa {to moàt da bidat karakteristi~niili da gi impresioniraat drugite.

(b) Portfolio za napredok i u~ewe

Obu~uva~ot gi opi{uva mo`nite konkretni celi na portfolijata za napredoki u~ewe; na primer:

� Nastavnikot i/ili u~enikot pravi pregled na napredokot ipromenite vo uspehot.

� U~enikot treba da gi pregleda svoite dela za da ja sogleda vkupna-ta slika za ona {to go postignal.

Obu~uva~ot gi opi{uva osnovnite elementi na edno portfolio za napredok iu~ewe. Va`no e da gi opfa}a slednite elementi:

1. Bele{ka na koricata "Za avtorot“ i "[to pokaùva ova portfolioza mojot napredok vo u~eweto“ (se pi{uva na kraj, no se stava napred).Bele{kata na koricata gi sumira pokazatelite za u~eweto i napre-dokot na u~enikot.

2. Sodrìna so broevi na stranicite.

3. Elementi - zadolìtelni ({to mora da se opfatat) i nezadolì-telni (elementi po izbor na u~enikot). Zadolìtelnite elementimora da bidat zastapeni kaj site u~enici bidej}i davaat zaedni~kaosnova spored koja }e se odlu~uva pri ocenuvaweto. Nezadolìtel-nite elementi ovozmoùvaat portfolioto da gi pretstavi posebnitekvaliteti na sekoj u~enik.

U~enicite re{avaat dali }e gi vklu~at svoite "najdobri“ dela ili inekoe delo {to im zadavalo problemi ili ne e tolku uspe{no, ob-razloùvaj}i gi pri~inite.

4. Datumi koga se vklu~eni elementite, za da se olesni sledeweto nanapredokot so tek na vreme.

5. Nacrti za usni i pismeni produkti i preraboteni verzii, na primerprv nacrt i popraveni/revidirani verzii.

6. Razmisluvawa moàt da se pojavat vo razli~ni fazi od procesot nau~ewe (za formativni i/ili sumativni celi); u~enicite moàt da gi

134


pi{uvaat i na maj~in jazik vo poniskite godini ili dokolku te{ko seizrazuvaat na angliski jazik.

a. Za sekoj element treba da se dade kuso obrazloènie zo{to eodbran. Ova moè da se odnesuva na prakti~nata osposobenost na u~enici-te, na nivnite ~uvstva vo vrska so napredokot ili so procesot nau~eweto. U~enicite re{avaat dali }e gi analiziraat (dali }e razmisluvaatza) site ili nekoi pra{awa navedeni podolu:� [to nau~iv od ova?

� [to srabotiv najdobro?

� Zo{to go odbrav ovoj element? (vrz osnova na dogovoreni kri-teriumi za ocenuvawe me|u nastavnikot i u~enikot)

� [to sakam da podobram vo elementot?

� [to mislam za mojata prakti~na osposobenost?

� Kade imav problemi?

b. Za celoto portfolio (bele{ka na koricata - vidi pogore).

135


Ime na u~enikot: ________________________________ Datum: ___________

Komentari na u~enikot:

Komentari na nastavnikot

Opis na trudot:

Ime na nastavnikot: _________________________ Datum: ____________

Dobri strani na trudot:

Izvesni raboti {to treba da se zemat predvid ili podra~ja {totreba da se dorabotat se:

Drugi komentari:

Go odbrav ovoj trud za moeto portfolio bidej}i:

Ve molam zabeleète:

Drugi komentari/mislewa:

PRILOG 8.2.PRIMER NA NASLOVNA STRANICA ZA PODATOCI ZA TRUDOT

VO PORTFOLIOTO (Linn & Miller, 2005)

136


Ime na u~enikot: ________________________________ Datum: ___________

Samovrednuvawe na trudot:

Komentari na nastavnikot

Opis na trudot:

Ime na nastavnikot: _________________________ Datum: ____________

[to se obidov da napravam?

[to napraviv?

[to nau~iv?

Na {to sum gord vo vrska so ovoj trud?

Na {to treba da rabotam ili na {to bi trebalo da rabotam poinakusledniot pat?

PRILOG 8.3.PRIMER NA FORMULAR ZA SAMOANALIZA

I SAMOVREDNUVAWE (Linn & Miller, 2005)

137


LISTA ZA ANALIZA NA UÊNI^KI PRODUKT

Ime i prezime________________________ Datum _________ Produkt _________________

Disciplina/oblast _______________________

Opis na produktot____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________(Prodolì da pi{uva{ na druga stranica)

Zo{to smeta{ deka ova pretstavuva tvoe najdobro delo?_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Sluèj}i se so listata za proverka na ve{tinite, navedi gi ve{tinite {to gidemonstrira{e najdobro pri kreiraweto na ovoj produkt._____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Koja od ve{tinite {to gi demonstrira{e pri kreiraweto na ovoj produkt moè{da ja usovr{i{? [to bi napravil dokolku saka{ da go korigira{ ili da gozasili{ deloto? ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

Datum na odobruvawe od sovetnikot __________________

Komentari: _________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

PRILOG 8.4. SAMOVREDNUVAWE I SAMOANALIZA NA UÊNICITE

Otkako u~enicite }e ja popolnat listata za opis na produkt moàt da ja vklu-~at vo svoeto portfolio.

138


Ime: _____________________________________________ Datum: ________________

Samoevalvacija:

Koi se glavnite ne{ta {to gi nau~i od ova prakti~no iskustvo?

Kako ti se promeni kako li~nost vo tekot na steknuvaweto na prakti~-noto iskustvo? Koi se tvoite jaki strani, a koi slabi vo ulogite {to giima{e prezemeno?

Dokolku ima{e pove}e vreme, {to bi napravil poinaku i zo{to?

Samoanaliza:

Koga }e pogledne{ vo tvoeto portfolio, kako se doìvuva{ sebesi kakou~enik. Objasni zo{to taka se ~uvstvuva{.

PRILOG 9.1. SAMOEVALVACIJATA I SAMOANALIZATA NA UÊNIKOT

Priloèniot formular moè da se koristi kako poinakva strategija zasamoevalvacija i samoanaliza na u~enikot. Toj treba da se popolni otkakou~enicite go zavr{ile proektot ili programskata sodrìna. Vo ovoj slu~aj, tojse bazira na prakti~noto iskustvo.

139


[tikliraj dokolkuodgovorot e „DA“

Podgotovka

Na po~etokot ja postavuva opremata.

Proveruva dali ima s¢ {to e potrebno i dali s¢ funkcionira.

Organizacija

Ima jasen voved.

Ima logi~en razvoj.

Ima cvrst zaklu~ok.

Materijalot e jasno povrzan so tematikata na prezentacijata.

Sodrìna

Prezentacijata pokaùva dobro koristewe na izvorite.

Prezentacijata dava relevantni informacii.

Prezentacija

Zboruva jasno.

Koristi soodveten jazik.

Koristi soodvetni dvièwa na teloto.

Postavuva pra{awa i dava odgovor na pra{awata.

Gi po~ituva specifikaciite za vremenskite rokovi.

Sposobnosti za usna prezentacija

Gi prilagoduva informaciite za slu{atelite.

O~igledni se jasnosta i tekot.

Dobro odgovara na pra{awata.

Ime (u~enik ili grupa): _____________________________________________________

Datum: _____________________________________________________________________

Tema: ______________________________________________________________________

PRILOG 9.2.LISTA ZA PROVERKA PRI OCENUVAWE NA USNA

PREZENTACIJA

140


Bodovi Organizacija

4 boda (izvonreden)

Dobro organizirana prezentacija. Mislite imaat logi~enredosled, po edna misla sledi drugata. Site ili skoro sitepremini me|u delovite se skladni. Ima dobar tek.

3 boda (dobar)

Dosta dobro organizirana prezentacija. Najgolemiot del od mis-lite se naredeni logi~no. Ima nekolku skladni premini me|udelovite.

2 boda (prifatliv)

Slabo organizirana prezentacija. Mislite ne sledat edna podruga. Preodite se slabi. Te{ko e da se sledi logikata naprezentacijata.

1 bod (po~etni~ki)

Prisutni se samo nekolku ili voop{to nema obele`ja za organi-zacijata na esejot. Slu~ajna zbirka na labavo povrzani idei.

Bodovi Sodrìna

4 boda (izvonreden)

Pokaùva mnogu dobro razbirawe na relevantnite i va`niteidei.

3 boda (dobar)

U~enikot vklu~uva izvesni zna~ajni idei koi{to se odnesuvaatna tematikata. U~enikot ima poznavawa za tematikata.

2 boda (prifatliv)

U~enikot moèbi vklu~uva zna~ajna ideja ili nekolku fakti, none gi razviva ideite nitu, pak, vrskite me|u ideite.

1 bod (po~etni~ki)

U~enikot pokaùva ograni~eno poznavawe na temata.

Bodovi Sposobnosti za prezentirawe

4 boda (izvonreden)

Spokoen, so jasna artikulacija; soodvetna ja~ina na glasot; ram-nomerno tempo; dobro drèwe na teloto i kontakt so o~ite;pokaùva entuzijazam; samodoverba.

3 boda (dobar)

Relativno jasna artikulacija; prili~no ramnomerno tempo;izvesen kontakt so o~ite; glavno entuzijasti~ki.

2 boda (prifatliv)

So izvesno mrmolewe; mal kontakt so o~ite; neednakvo tempo; somala ili bez nikakva izraznost.

1 bod (po~etni~ki)

Teòk da se razbere; bez kontakt so o~ite; so premnogubrzo/bavno tempo; govornikot izgleda nemotiviran.

PRILOG 9.3.LISTA ZA ANALITI^KO BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO

NA USNA PREZENTACIJA

141


Izvonredna (4)

Dostojna za po~it(3)

Prifatliva (2)

Po~etni~ka (1)

Sodrìna Ima izobilstvo namaterijali jasno po-vrzani so tezata;poentite se dadenijasno i site dokazija poddrùvaat te-zata; ima raznovid-na primena na mate-rijali.

Ima dovolno in-formacii {to seodnesuvaat na teza-ta; poentite se da-deni mnogu dobro,no prisutni se ne-ednakva ramnoteài mali varijacii.

Prisuten e golemdel na informacii{to ne se jasnopovrzani so tezata.

Tezata ne e jasna;vklu~enite infor-macii na ja poddr-ùvaat tezata nanikakov na~in.

Povrzanost iorganizacija

Tezata e jasno is-kaàna i razviena;posebnite primerise soodvetni i jasnoja razvivaat tezata;zaklu~okot e jasen;pokaùva kontrola;te~e zaedno dobro;ima dobri preodi;zbiena e, no ne seprekinuva; dobro eorganizirana.

Najgolemiot del odinformaciite seprezentirani vologi~en redosled;glavno mnogu dobroe organizirana, nopotrebni se podobripreodi od ednaideja kon druga i odeden medium kondrug.

Konceptot i ideitese labavo povrzani;nedostigaat jasnipreodi; tekot iorganizacijata seneprekinati.

Prezentacijata enepostojana i is-prekinata; nema tek;razvojot na tezata enejasen; nema jasenlogi~en redosled naprezentacijata.

Kreativnost Mnogu originalnaprezentacija na ma-terijalot; go koris-ti neo~ekuvanoto vonajgolema mera; gopleni vnimanietona slu{atelite.

Vidliva e izvesnaoriginalnost; dobraraznovidnost i me-{awe/vklopuvawena materijalite.

Ima mali ili, pak,nema varijacii; ma-terijalot e prezen-tiran so mala ori-ginalnost ili in-terpretacija.

Povtorliva so malaili nikakva razno-vidnost; nedovolnokoristi multime-diumi.

Materijali Vramnoteèno ko-ristewe na multi-mediski materijali;pravilno koristeniza da se razvie te-zata; koristewetona mediumite e raz-novidno i soodvet-no.

Koristeweto namultimediumite nee tolku raznovidnoi ne e dobro povr-zano so tezata.

Nepostojano koris-tewe na multime-diski materijali;nema spontan pre-min od eden mediumvo drug; multimedi-umite ne se jasnopovrzani so tezata.

Koristi malku ilinema multimediumiili tie ne se koris-tat efikasno; ne-ramnoteà vo ko-risteweto na mate-rijalite - premnoguod eden, a nedovol-no od drug.

Sposobnosti zazboruvawe

Spokoen, jasna ar-tikulacija; sood-vetna ja~ina na gla-sot; ramnomernotempo; dobro drè-we na teloto i kon-takt so o~ite; poka-ùva entuzijazam;samodoverba.

Jasna artikulacija,no ne e tolku pre-fineta.

Izvesno mrmolewe;mal kontakt so o~i-te; neednakvo tem-po; so mala ilinikakva izraznost.

Ne~ujna ili premno-gu glasna; bez kon-takt so o~ite; pre-mnogu bavno/brzotempo; govornikotizgleda nezainte-resiran i zboruvamonotono.

Reakcija naslu{atelite

Gi vklu~uva slu{a-telite vo prezenta-cijata; poentite sedadeni na kreati-ven na~in; go odrù-va vnimanieto naslu{atelite za vre-me na celiot tek.

Gi prezentira fak-tite so izvesni in-teresni "presvrti”;go odrùva vnima-nieto na slu{ate-lite vo tekot napogolemot del odvremeto.

So izvesni povrzanifakti, se oddale~iod temata i gi zagu-bi slu{atelite;prezentira fakti,pred s¢, so mala ilibez imaginacija.

Nesredena; slu{a-telite zagubija in-teres i ne moèa daja dolovat poentatana prezentacijata.

Dolìna naprezentacijata

Vo ramkite na dveminuti od dadenotovreme +/-.

Vo ramkite na~etiri minuti oddadenoto vreme +/-.

Vo ramkite na {estminuti od dadenotovreme +/-.

Premnogu dolga ilipremnogu kratka,deset minuti pove}eili pomalku oddadenoto vreme.

PRILOG 9.4.ALTERNATIVNA LISTA ZA BODIRAWE PRI VREDNUVAWETO

NA USNA PREZENTACIJA

Copyright Pearson Education (2006). http://www.phschool.com/pro fessional_development/assessment/rub_oral_presentation.html

142


PRILOG 9.5. PRIMER NA SPECIFIKACIJA NA ZADAÂ ZA PI[UVAWE *

IZVEDBENA AKTIVNOST: Pi{uvawe na literaturen trud baziran nali~no iskustvo, intervju i ili i na ednoto i na drugoto

ZADAÂ: Na u~enikot }e mu bide dadeno upatstvo da napi{e literaturentrud vrz osnova na li~no iskustvo, realno ili zamisleno, ili vrzosnova na iskustvo na nekoj {to dobro go poznava.

USLOVI:

1. Se pi{uva na ~as vo tekot na 35 minuti.

2. Moè da se pi{uva so moliv ili so penkalo.

3. Moè da se pi{uva rakopisno ili pe~atno.

4. Se pi{uva na listovi so linii.

5. Bele{ki moè da se pravat na poseben list.

6. Upatstvata se napi{ani i nastavnikot gi ~ita.

7. Ne smeat da se davaat dopolnitelni objasnuvawa.

8. Na u~enicite }e im bide kaàno koga im ostanale 5 minuti do krajot.

OCENUVAWE:

Vid na ocenuvawe: Se ocenuvaat: sodrìnata, organizacijata i pravopisot na ~etiristepena skala.

Ocenuva~i: Dvajca ocenuva~i {to pominale obuka za ocenuvawe.

Standardi za ocenuvawe:

Sekoj ~etvrti trud (po slu~aen izbor) go ocenuvaat dvajca ocenuva~i.

Ako postoi razlika pogolema od 1 bod, se diskutiraat ocenkite i sedonesuva usoglasena ocenka.

Tri truda od sekoe nivo na uspe{nost se biraat za da sluàt kakoetaloni za ocenuvawe.

* Prezemeno od Ward A. (1999)

143


PRILOG 9.6. PRIMER NA ZADAÂ ZA PI[UVAWE

CEL: Pi{uvawe upatstvo

NAMENA: [iroka publika

FORMA: Esej

ZADAÂ: Zadadena vo pi{ana forma

ZADAÂ: Ponekoga{ mislime deka sekoj znae da stavi vo funkcija ednostaven aparat, kakov {to e elektri~nata pegla. Me|utoa, za dabidete sigurni deka peglata pravilno }e se stavi vo funkcija ipravilno }e se upotrebuva treba da napi{ete: upatstvo za upotreba.

Napi{ete upatstvo za upotreba vo koe }e vklu~ite s¢ {to e bitno.Po~nete od vklu~uvaweto, a zavr{ete so isklu~uvaweto na aparatot.

]e se ocenuva kolku upatstvoto e jasno, dali gi sodrì site bitnine{ta, kolku dobro e organizirano.

KRITERIUMI NA USPE[NOST:

To~nost na upatstvoto.

Jasnost na upatstvoto.

Logi~ka organiziranost.

Efektnost na pi{uvaweto.

Koristewe na kompletni re~enici.

Koristewe na jasni re~enici.

Koristewe na aktivni glagoli.

144


UÊNIK: _____________________________________________

_______ To~no gi imenuva delovite na mikroskopot.

_______ Go mesti fokusot taka {to jasno moè da se gleda preparatot.

_______ Go podesuva zgolemuvaweto.

_______ Podgotvuva par~e kompir za gledawe na strukturata na kletkata.

_______ Gi identifikuva kletkite kaj kompirot.

_______ Razlikuva kletki na kompir i kristali na sol gledani pod mikroskop.

_______ Pravi ednostaven crte` na kletka na kompir gledana pod mikroskop.

UÊNIK: _____________________________________________

Postapka prisustvo redosled

Go zema staklenceto ___________ ___________

Go bri{e staklenceto ___________ ___________

So tkaenina ___________ ___________

So prsti ___________ ___________

Stava kapka materijal na staklenceto ___________ ___________

Go vra}a staklenceto na stalakot ___________ ___________

Gleda niz okularot ___________ ___________

Go drì drugoto oko zatvoreno ___________ ___________

Go prilagoduva objektivot ___________ ___________

Go drì okoto na okularot dodeka fokusira ___________ ___________

Go vadi staklenceto ___________ ___________

Go bri{e objektivot ___________ ___________

So tkaenina ___________ ___________

So prsti ___________ ___________

Go bri{e okularot ___________ ___________

So tkaenina ___________ ___________

So prsti ___________ ___________

PRILOG 9.7. PRIMER NA LISTA ZA PROVERKA (ZA KORISTEWE MIKROSKOP) *


145



PRILOG 9.8. PRIMER NA LISTA ZA OCENUVAWE NA KLU^NA KARAKTERISTIKA *

ZADAÂ: Da se napi{e tekst {to }e gi ubedi ~itatelite da prifatat ne{to

NAMENA NA TRUDOT: Ubeduvawe na drugite.

BODIRAWE

1. Ima malku ili voop{to nema dokazi za ve{tina za ubeduvawe.Jazikot ne e soodveten za publikata na koja e namenet.Nema ili nema dovolno argumenti za ubeduvawe.Nema poedinosti ili se irelevantni.

2. Dovolni dokazi za ve{tinata.Jazikot odvaj da e soodveten za publikata.Samo nekolku argumenti za ubeduvawe.Ima poedinosti, no mal broj se relevantni.

3. Soodvetna ve{tina za ubeduvawe.Jasen i soodveten jazik za publikata.Pove}eto argumenti se ubedlivi.Pove}eto poedinosti se relevantni.Vidlivi se obidi za inovativno razmisluvawe.

4. Isklu~itelna ve{tina za ubeduvawe.Jasen, interesen i soodveten jazik.Mnogu ubedlivi i relevantni agrumenti. Ideite se kreativni i dobro izrazeni.


PRILOG 10.1.PROEKTNA RABOTA - OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN

(ZA NASTAVNICITE)

Upatstvo: Rabotej}i vo grupi, odredete nekoj prigoden proekt za u~eniciteso koi izveduvate nastava. Vgradete gi klu~nite obrazovni celi,kako i o~ekuvanite produkti i vremenskite rokovi.

Vrz koe predmetno podra~je(a) e zasnovan proektot?

____________________________________________________________________________

Koj e naslovot na predloèniot proekt? ____________________________________

____________________________________________________________________________

Dajte kratok opis izloùvaj}i ja naglaskata/fokusot na proektot.

____________________________________________________________________________

____________________________________________________________________________

____________________________________________________________________________

Nabeleète nekoi od klu~nite obrazovni celi:

1. ______________________________________________________________________

2. ______________________________________________________________________

3. ______________________________________________________________________

4. ______________________________________________________________________

Sega nabeleète nekoi klu~ni produkti koi{to }e proizlezat od proektot i dovr{ete go planot:

Faza na proektot Produkt Postapka na vrednuvawe Procent vovkupnataocenka

Planirawe i organizirawe (nedela 1-2)

Istraùvawe iizgotvuvawe dnevnik(nedela 3-6)

Izgotvuvawe nazavr{niot proizvod(nedela 7-8)

Prezentirawe nafinalniot proizvod(Nedela 9)

146

147


PRILOG 10.2. OBRAZEC ZA PROEKTEN PLAN (ZA UÊNICITE)

Otkako u~enicite }e go izgotvat planot, nastavnikot treba da ima sredba soniv, da go razgleda planot, da dade povratni informacii za negovotopodobruvawe i da dade kratok opis kako proektot }e bide ocenuvan.

Tematika: Temata na na{iot proekt e:

___________________________________________________________________________

Nekolku pra{awa na koi sakame da dademe odgovor:

1. ______________________________________________________________________

2. ______________________________________________________________________

3. ______________________________________________________________________

Nekolku sredstva/materijali {to ni se potrebni za da go realiziramena{iot proekt:

� ______________________________________________________________________

� ______________________________________________________________________

� ______________________________________________________________________

Plan na proektot:

Aktivnost Lica koi{to se odgovorni

Nedela 1

Nedela 2

Nedela 3

Nedela 4

Nedela 5

Nedela 6

148


PRILOG 10.3. OBRAZEC ZA OCENUVAWE GRUPEN PROEKT

Naslov na proektot: _______________________________________________________

Kus opis na proektot: ______________________________________________________

____________________________________________________________________________

____________________________________________________________________________

Nastavni celi: ____________________________________________________________

____________________________________________________________________________

Faza naproektot Produkt Postapka na vrednuvawe (ocenuvawe)

Procent vo vkupnite

poeni

Pl

ani

raw

e i

or

gan

izi

raw

e

(___

____

den

a)

Proekten plan

Sp

ro

ved

uvaw

e n

a i

str

aùv

awet

o

(___

____

den

a)

Individualnidnevnici ILI

______________

Po

dgo

tov

ka

na

fi

nal

en i

zve{

taj

(___

____

den

a)

Grupenizve{taj

Pr

ezen

tir

awe

na

fi

nal

en i

zve{

taj

(___

____

den

a)

Individualnaprezentacija

149


U~enicite se angaìraat vo proekt na pravewe nov materijal od otpad,pretvoraj}i biolo{ki razlo`livo |ubre vo bogat kompost koj {to moè dase koristi kako ve{ta~ko |ubre.

Obrazovni celi:� U~enicite da nau~at da ja cenat ìvotnata sredina, preku

angaìraweto vo proekt za reciklirawe na otpadot;� U~enicite da nau~at za procesot na sozdavaweto kompost i da

pravat kompost;� U~enicite da da mu davaat prednost na podvrgnuvaweto na nekoj

organski materijal da se razloùva (aeroben proces) otkolku tojda se ostavi da skapuva (anaeroben proces);

� U~enicite da gi soop{tuvaat svoite znaewa pred u~ili{natazaednica i pred po{irokata zaednica nadvor od u~ili{teto;

� U~enicite da ja objasnuvaat ekolo{kata korist od praveweto kompost.

Faza na proektot

Produkt Postapka na vrednuvawe

Procent vo op{tata ocenka

Planirawe iorganizirawe (nedela 1-2)

Proekten plan Pismen plan spored obrazecotdaden od nastavnikot. Maksimumbodovi za negovoto dostavuvawe.Nastavnikot }e dade povratni in-formacii za nacrtot na proektot.

10%

Istraùvawei izgotvuvawednevnik zau~ewe(nedela 3-6)

Individualnidnevnici zau~ewe

Maksimum bodovi za uspe{no po-polnuvawe na dnevnikot za u~ewetri pati nedelno i vklu~uvawena fotografski dokazen materi-jal. Edna{ nedelno, nastavnikot}e pi{uva pismeni komentari vodnevnicite za u~ewe na u~enici-te.

30%

Izgotvuvawefinalenproizvod(nedela 7-8)

Grupenizve{taj

Pismen izve{taj od grupata zarezultatite od proektot. Izve{-tajot }e bide bodiran so koris-tewe na holisti~ka lista. U~e-nicite da gi razgledaat ekolo{-kite rezultati od praveweto kom-post kako i direktnite efekti.

30%

Prezentirawena finalniotprodukt(nedela 9)

Inividualnaprezentacija

Poedine~ni u~enici vr{at samo-stojni prezentacii. Prezentaci-ite }e bidat bodirani so koris-tewe na lista za bodirawe usniprezentacii (vidi Prilog 10.2) .

30%

PRILOG 10.4.OBRAZEC NA PROEKT NA NASTAVNIK PO BIOLOGIJA

VO 8 ODDELENIE

150


Validnost - e, vsu{nost, stepenot do koj ocenuvaweto go meri ona {to sestremi da go izmeri. Validnost e, isto taka, stepenot do koj zak-lu~ocite i odlukite doneseni vrz osnova na bodirawe ili drugimerewa na prakti~nata izvedba se soodvetni i celishodni. Mesik(Messick, 1989) istaknuva deka validnosta e pra{awe na stepen, a nedeka ne{to e ili apsolutno validno ili apsolutno nevalidno. Tojgo zastapuva stavot deka so tek na vreme se sobiraat s¢ pove}edokazi za validnosta na ne{to, so {to ili se potvrduvaat ili senegiraat prethodnite soznanija.

Grupen proekt - poobemen proekt kade {to e potrebna sorabotka me|u dvajcaili pove}e u~enici. Glavna zada~a na grupniot proekt kako alatkaza ocenuvawe e da pomogne vo procenata dali u~enicite }e moàtda rabotat zaedno, da sorabotuvaat i da izvedat proekt so visokkvalitet (na primer, so pomo{ na resursi od Internet, izrabotka nastudija za rasizmot vo evropskiot fudbal i za efikasnosta na na-porite za re{avawe na ovoj problem).

Dnevnik za u~eweto - pismen izve{taj za nabquduvaweto ili reakciite nau~enikot, {to se vodi redovno vo tekot na eden proekt ili drugaaktivnost. Otkako }e bide izgotven dnevnikot treba da go pokaèrazvojot na misleweto na u~enikot vo razni fazi vo tekot na pro-ektot.

Elektronsko portfolio - portfolio koe e sozdadeno kako elektronskapapka na kompjuter, disketa ili na veb-stranica. Sostaveno e oddigitalni fajlovi koi moàt da vklu~uvaat dokumenti vo vid natekst, sliki, videoklipovi i drug vid na digitalen materijal.

Zada~a - ja odreduva namerata kon koja{to izvesen nastaven kurs (ili pro-grama) e naso~en i kako takva, taa gi istaknuva/naglasuva aktiv-nostite {to treba da bidat prezemeni za da se postigne izvesnadolgoro~na cel. Zada~ite moàt da bidat op{ti ili posebni. Onamukade {to se op{ti, tie gi opi{uvaat vidovite na op{tite znaewa isposobnosti koi{to u~enicite treba da gi steknat kako rezultat naobrazovniot kurs. Tamu kade {to se posebni, tie moàt da bidatnedelivi od o~ekuvanite rezultati od u~eweto, dokolku tie se pod-gotvuvaat od gledna to~ka na u~enikot. Aktivnostite za po-u~uvawe/u~ewe ne se zada~i sami za sebe: tie se samo sredstva zada se postignat zada~ite.

Zada~i za esei so pro{iren odgovor - ovie zada~i baraat od u~enicite dapi{uvaat esei vo koi tie slobodno }e gi izrazuvaat sopstveniteidei i zaemnite vrski me|u ideite i }e koristat sopstvena organi-zacija vo svoite odgovori. Obi~no, nema edinstven odgovor koj{tose smeta za to~en. U~enikot ima sloboda vo davaweto odgovor, astepenot na to~nosta ili vrednosta na izvesen odgovor na u~enikotmoè da bide ocenuvan samo od iskusen nastavnik, koj ima poznava-wa za nastavniot predmet. (Stalnaker, 1951)

RE^NIK

151


Zatvoreni pra{awa - baraat kusi, "to~ni“ odgovori i pottiknuvaat poednos-tavni mislovni procesi, kako {to e u~eweto napamet. (Brooks, 2002)

Individualen u~eni~ki proekt - dolgotrajna aktivnost ~ij rezultat e pro-dukt na u~enikot: model, funkcionalen predmet, obemen izve{tajili zbirka (na primer, izrabotka na par~e mebel so pomo{ na ra~nialatki {to se upotrebuvaat vo ova polugodie); so pomo{ na resur-site vo u~ili{nata biblioteka, pi{uvawe istraùva~ki trud zaaktuelnata sostojba na germanskata ekonomija i proekcii za idni-nata).

Kontinuirano neformalno formativno ocenuvawe - ima za cel da gosledi i da go ohrabruva napredokot vo u~eweto, obezbeduvaj}i munaso~uvawe na u~enikot vo forma na samoocenuvawe i ocenuvaweod strana na nastavnikot; najva`no od s¢, ovoj vid dijagnosti~koocenuvawe go naso~uva nastavnikot pri planiraweto i go pottiknu-va davaweto soodvetni diferencirani zada~i vo zavisnost odreakciite na u~enikot. Ovoj element treba da se oceni vnatre{no imoè, no ne mora, da bide moderiran (Lubisi et al., 1997: 14-16).

Kontinuirano formalno formativno ocenuvawe - obezbeduva najrazli~nina~ini za demonstrirawe na kompetentnosta vo po{iroka niza kon-teksti; tie treba da bidat strukturirani na takov na~in {to }e do-vedat do ocenki koi moàt da se zabeleàt i da se vklu~at vo suma-tivnoto ocenuvawe; tie, isto taka, treba da bidat zasnovani na in-teresni i sloèni zada~i koi }e go motiviraat i }e go poddrùvaatu~eweto, a treba da bidat prosledeni i so korisni povratni infor-macii za u~enicite, kako i so formalno evidentirawe na rezulta-tite. Ovoj element treba da se oceni vnatre{no i, dokolku e potreb-no, moè da bide moderiran nadvore{no (Lubisi et al., 1997: 14-16).

Lista za analiti~ko bodirawe - instrument koj{to se koristi najprvin zada se ocenat ili bodiraat posebnite karakteristiki (dimenzii) natrudot ili procesot na nekoj u~enik, a potoa za da se sumiraat po-edne~nite bodovi za da se dobie vkupniot iznos na bodovite. (Nitko

& Brookhart, 2007)

Lista za proverka / ~eklista - spisok na karakteristi~nite odnesuvawa,karakteristikite na nekoj proizvod ili aktivnosti i mesto za be-leèwe na ocenkite bez ogled na toa dali taa e vnesena ili ne evnesena.

Metakognicija - sloèn proces na mislewe koj{to vklu~uva aktivna kon-trola na kognitivnite procesi {to se prisutni pri u~eweto. Aktiv-nostite kako {to se planiraweto kako da £ se prijde na nekoja za-da~a za u~ewe, razmisluvaweto za ne~ie razbirawe i vrednuvawetona napredokot kon zavr{uvaweto na zada~ata pretstavuvaat me-takognitivni aktivnosti. Metakognicijata ~esto se definira kako"mislewe za misleweto“.

Nadminuvawe na propustite - termin koj poteknuva od D. Rojs Sadler (D.

Royce Sadler). Spored Klark (Clarke, 2005, p.7), Sadler smeta dekatreba da se ispolnat tri uslovi za povratnata informacija da bideefektivna. U~enikot treba:

152


1. da poseduva koncept/pretstava za standardot (ili celta ilibaranoto nivo) koj se stremi da go dostigne;

2. da go sporeduva sega{noto nivo na izvedba so toj standard;

3. da se vklu~uva vo soodvetna akcija koja vodi kon nadminuvawena propustite.

Obrazovni dolgoro~ni celi - iskazi za „onie ~ovekovi aktivnosti koi{topridonesuvaat za funkcionirawe na op{testvoto (vklu~uvaj}i go ifunkcioniraweto na eden poedinec vo op{testvoto) i koi{to mo-àt da bidat steknuvani preku u~eweto“. (Gagne, Brigs & Wagner, 1988)Obrazovnite dolgoro~ni celi imaat tendencija da bidat po{irokiod celite na u~eweto (ili izvedbenite zada~i). Primer na obrazov-na dolgoro~na cel: sekoj u~enik treba da stekne sposobnosti zare{avawe na matemati~ki problemi.

Obrazovni celi - sli~ni na obrazovnite dolgoro~ni celi. Gi opi{uvaatobrazovnite nameri ponejasno otkolku o~ekuvanite rezultati odu~eweto (vidi podolu).

Odnos me|u relijabilnosta i validnosta - Testot mora da e validen za dase testira relijabilnosta. Ako testot ne e validen, toga{ relija-bilnosta e sporna. So drugi zborovi, ako testot ne e validen, nemasmisla da se diskutira za relijabilnosta, bidej}i validnosta natestot e neophoden element za voop{to da se razmisluva za relija-bilnosta na celishoden na~in. Od druga strana, ako ne e relijabi-len, testot ne e ni validen.

Op{ta obrazovna cel - iskaz za izvesen o~ekuvan rezultat od u~eweto koj-{to proizleguva od izvesna obrazovna dolgoro~na cel. Op{tite ob-razovni celi se poodredeni otkolku obrazovnite dolgoro~ni celi itie obi~no se dovolno jasni za planirawe na izvesen obrazovenkurs. Primer: da steknat sposobnosti {to se potrebni da se koris-tat voobi~aeni instrumenti za merewe dolìna, volumen i masa vometri~ki edinici.

Otvoreni pra{awa - baraat pro{ireni odgovori i go pottiknuvaat poslo-ènite mislovni procesi, na primer, pretpostavuvawe, analiza, re-{avawe problemi. (Brooks, 2002)

Ocenuvawe na portfolioto - ja vklu~uva strukturiranata zbirka na tru-dovite na u~enikot koja{to ja dokumentira primenata na znaewata isposobnostite na u~enicite vo raznovidni avtenti~ni konteksti.

Ocenuvawe na prakti~nata osposobenost (izvedbena aktivnost) - sekojatehnika za ocenuvawe koja {to bara od u~enicite da realiziraatizvesen kompleksen posloèn proces (na primer, da prezentiraatusno nekoj argument, da otsvirat nekoe muzi~ko delo, da napi{atesej za demokratijata), ili da izgotvat nekoj zna~aen produkt (naprimer, da napi{at pesna, da izvestat za nekoj eksperiment ili danaslikaat nekoja slika). Kompleksnosta na zada~ata e, vo osnova,razlikata me|u prakti~nata osposobenost i re{avaweto zada~i sokratki odgovori, matemati~ki problemi von odreden kontekst ilikratki (samo za eden nastaven ~as) esejski zada~i prisutni votipi~nite ocenuvawa od vidot hartija-moliv.

153


Ocenuvawe na u~eweto - sekoja forma na ocenuvawe ~ija osnovna cel e pro-movirawe na u~eweto na u~enicite... obi~no e neformalno, sostavendel na site aspekti na u~eweto i pou~uvaweto i go koristat raz-li~ni nastavnici kako del od nivniot sopstven stil na podu~uvawe.(Black, Harrision, Lee, Marshall & Wiliam, 2003, p. 2)

O~ekuvani rezultati od u~eweto - posebni iskazi koi{to naglasuvaat {toto~no eden u~enik treba da znae, da sfa}a ili da bide sposoben dapravi kako rezultat na nastavata ili na izvesna aktivnost vou~eweto. Obi~no tie vklu~uvaat koristewe na glagoli.

Povratna informacija - davawe na informacija na u~enikot preku koja seprocenuva momentalnoto postigawe i se ukaùva na slednite ~ekorivo procesot na u~ewe koi u~enikot treba da gi prezeme. Povratnatainformacija treba da se odnesuva konkretno na celta na u~eweto.Hati i Timperli (Hattie & Timperley, 2007, p. 102) ja konceptualizira-at povratnata informacija kako informacija dadena od strana naagens (pr., nastavnik, kniga, roditel, samiot sebe, iskustvoto) kojase odnesuva na odredeni aspekti na izvedbata ili razbiraweto. Tieizdvojuvaat tri pra{awa od va`nost za povratnata informacija:Kade odam? Na koj na~in odam? Kade da odam ponatamu? Odgovoritena ovie pra{awa treba da go podobrat u~eweto.

Portfolio - e izvesna ograni~ena zbirka na trudovi na u~enikot koja{to sekoristi, glavno, za da se prikaàt najdobrite trudovi i da se poka-è obrazovniot razvoj na u~enikot vo odreden vremenski period.

Portfolio za razvojot i u~eweto/dokumentacisko portfolio - sodrìevidencija koja{to go dokumentira napredokot na u~enikot vo tekotna odreden vremenski period. Toa obi~no sodrì evidencija {to godokumentira podobruvaweto vo pogled na obrazovnite celi i moèda vklu~uva primeri na rabotata za koi u~enicite smetaat deka sepod nivoto, kako i primeri {to se egzemplarni/ za primer.

Portfolio so najdobrite trudovi (izlo`bena vitrina) - gi sodrì samonajdobrite krajni proizvodi/trudovi vo izvesen, odreden nastavenpredmet.

Posebna (konkretna) obrazovna cel - eden jasen iskaz za toa {to u~enicitetreba da postignat na krajot na izvesna nastavna edinica. Primer:da go izmerat volumenot na te~nostite do najbliskata desetina oddesetinata na eden litar, koristej}i graduiran cilindar. Vidi:O~ekuvani rezultati od u~eweto.

Proekt - e prodlabo~eno, prakti~no istraùvawe na nekoj predmet, tema,ideja ili aktivnost, ~ij rezultat e produkt, izvedba ili nastan {tose ocenuva. (Katz & Chard, 1989) Toj se izveduva vo tek na podolgvremenski period (na primer, nedeli ili meseci) i ima zna~ajnavrednost bidej}i go pretstavuva ona {to u~enikot najdobro moè dago sraboti pod uslov da ima konstruktivni povratni informacii imo`nosti da ja revidira svojata rabota. Proektite se fokusiraatna dlabo~inata na znaeweto i od niv proizleguvaat pokrupnirabotni produkti.

154


Relijabilnost - e stepenot do koj nekoj test ili drug vid ocenuvawe e kon-zistentno i stabilno pri mereweto na ona {to treba da se izmeri.Najednostavno re~eno, ocenuvaweto e relijabilno dokolku e kon-zistentno samo po sebe i so tek na vreme.

Samoocenuvawe - se odnesuva na mo`nostite {to im se davaat na u~eniciteda go ocenuvaat sopstveniot napredok ili u~ewe. Ova zna~i dekatreba da se definiraat kriteriumi za rezultatite, a od u~enicitese bara da go ocenuvaat sopstveniot trud za da se utvrdi obemot vokoj se zadovoleni kriteriumite. Samoocenuvaweto moè da ja po-dobri efikasnosta na u~eweto. Toa ja razviva sposobnosta za ana-liza i kriti~ki odnos kon sopstvenoto u~ewe. Samoocenuvaweto "im nudi mo`nost na u~enicite da ja prezemat odgovornosta za sops-tvenoto u~ewe i im dava poizrazeno ~uvstvo za sopstvenost na ona{to go u~at“. (Gravett, 1996: 81)

Samoregulirano u~ewe - zbir od opredeleni metodi so ~ija pomo{ u~enici-te ja prezemaat kontrolata nad svoeto u~ewe. Spored [ank (Schunk)i Cimerman (Zimmermann), 1998, samoreguliranoto u~ewe... e prvenst-veno rezultat na vlijanieto na samosozdadenite mislewa, ~uvstva,strategii i odnesuvawa na u~enicite {to se orientirani kon pos-tignuvawe opredeleni celi.

Samoreguliranoto u~ewe opfa}a aktivna, celno naso~ena samokon-trola na odnesuvaweto, motivacijata i kognicijata (misleweto) voodnos na u~ili{nite zada~i kaj u~enikot poedinec. (Pintrich, 1995)

Samoreguliranoto u~ewe e na~in na pristapuvawe kon u~ili{nitezada~i {to u~enicite gi u~at preku iskustvo i samoanaliza. Toa nee osobina {to e genetski predodredena ili se formirala u{te vodetstvoto, od koja u~enicite ne moàt da "se oslobodat“ do krajot naìvotot. (Pintrich, 1995)

Sumativno ocenuvawe - ocenka na kvalitetot ili vrednosta na uspehot(postigawata) na u~enikot po zavr{uvawe na del od nastavniot pro-ces. Vo princip, sumativnoto ocenuvawe e pomalku korisno za pla-nirawe na sekojdnevnite aktivnosti za u~ewe od formativnoto ocenu-vawe.

Taksonomija - seopfaten pregled na izvesen opus na kognitivni sposobnosti{to ~ovek moè da gi podu~uva. Blumovata taksonomija gi klasifi-cira dostigawata vo {est glavni poglavja, po~nuvaj}i od ednostav-nite pa do sloènite (poznavawe, sfa}awe, primena, analiza, sin-teza, evalvacija).

Upatstvo za pi{uvawe - pretstavuva kus iskaz koj{to ja sugerira temata zakoja{to treba da se pi{uva, mu dava op{ti upatstva na u~enikot, gomotivira da pi{uva i go pottiknuva da pokaè najmnogu {to moè.Izrabotkata na u~enikot se vrednuva so koristewe na lista zabodirawe koja{to gi opredeluva raznite karakteristiki ilikvaliteti na pi{uvaweto.

Formativno ocenuvawe - vklu~uva intervencija na nastavnikot vo tekot naprocesot na u~ewe so cel da pribere povratna informacija koja jakoristi za da go vodi/organizira ponatamo{noto u~ewe i pou~uvawe.

155


(Brooks, 2002, p. 15) Osnovata na formativnoto ocenuvawe e toa {topribranite informacii se koristat za da se prilagodi rabotata nanastavnikot so cel da se postignat celite na u~eweto.

Holisti~ka lista, lista za holisti~ko bodirawe - lista koja{to baranastavnikot da go oceni ili bodira trudot/proizvodot na nekoju~enik kako celina bez prethodno da gi bodira posebno deloviteili komponentite. (Nitko & Brookhart, 2007)

Cel na u~eweto - ona {to nastavnicite o~ekuvaat deka u~enicite }e go zna-at, razberat, }e bidat sposobni da go napravat do krajot na ~asotili po nekolku ~asovi. Razjasnuvaweto na celta na u~eweto muovozmoùva na nastavnikot da konstruira zada~i koi }e vodat konpostignuvawe na celta. Spodeluvaweto na celta na u~eweto muovozmoùva na u~enikot da ja doznae celta na aktivnosta, so {toodgovornosta za u~eweto se prenesuva od nastavnikot na u~enikot.(Clarke, 2001)

156


LITERATURA NA SLOVENSKI JAZICI

1. Becaj J. (2000): Je bolje ocenjevati ali preverjati?, Vzgoja in izobraèvanje, br. 2-3, Ljubljana

2. Ivanova Liljana (2005): Ocenuvawe na postigawata na u~enicite po matematika, Obrazovni refleksii, br. 1, Skopje

3. Komljanc N. (2004).: Vloga povratne informacije v u~nem procesu, Sodobnapedagogika, br. 1, Ljubljana

4. Lakinska B. (1997): Odnosot me|u celite na nastavata i ocenuvaweto na uspehot na u~enicite, vo Zbornik na trudovi od me|unarodniotsimpozium na tema: Ocenuvawe na postigawata na u~enicite, Skopje

5. Marenti~ Poàrnik B. (2000): Ocenjevanje u~enja ali ocenjevanje za (uspe{no)u~enje, Vgoja in izobraèvanje, br. 2-3/, Ljubljana

6. Mickovska G. (2003): Analiti~ko ocenuvawe na u~eni~kite proekti,Obrazovni refleksii, br. 3-4/2003, Skopje

7. Naceva B., Mickovska G., Poposki K. (2004): Opisno ocenuvawe napostigawata na u~enicite od I, II i III oddelenie, BRO, Skopje

8. Pavlovi} - Babi}, D. so sor. (2003): Ocewivawe orijentisano na ishode- Evaluacija za razvoj, Ministarstvo prosvete i sporta, Beograd

9. Poposki K. (2005): U~ili{na dokimologija, „Kitano”, Skopje

10. Poposki K. (2002): Re~nik na terminite od oblasta na ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, Makedonska kniga, Skopje

11. Poposki K. (1996).: Sovremeni sfa}awa za proveruvaweto i ocenuvaweto na postigawata na u~enicite, MIA, Skopje

12. Razdev{ek Pu~ko, C. (2004): Formativno preverjanje znanja i vloga povratneinformacije, Sodobna pedagogika, br. 1, Ljubljana

13. Rutar Ilc, Z. (2000): Opisni kriteriji znanja kot pogoj za kvalitetno povratnoinformacijo, vo Zbornik: Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna {ola,Ljubljana

14. Rutar Ilc, Z.: Pristopi k pou~evanju, preverjanju in ocenjevanju, ZRS[, Ljubljana

15. Ruatar Ilc, Z. (1999): Nova kultura preverjanja znanja, Zbornik prispevkov –Simpozij: Metode pou~evanja in u~enja, ZRS[

16. Rutar Uilc, Z. (2003): Pristopi k pou~evanju, preverjanju in ocenjevanju, K novikulturi pouka, ZRS{, Ljubljana

PREPORAÂNA LITERATURA *

* Prepora~anata literatura na angliski jazik e bazi~nata literatura {to ja koristele avto-rite na prira~nikot. Dadena e po{iroka literatura na slovenskite jazici zatoa {to sesmeta deka taa im e podostapna na nastavnicite vo Makedonija. Isto taka, dadeni se In-ternet adresi na koi moàt da se najdat korisni materijali za ocenuvaweto na u~enicite.

157


17. Sento~nik S. (2003): Alternativna forma na vrednuvawe kako potkrepa vo razvojot na kompetenciite kaj u~enikot, Obrazovnirefleksii, be. 3-4/ 2003, Skopje

18. Sento~nik S. (1999): Portfolio, instrument za procesno vrednotenje u~en~evega in u~iteljevega dela, Vzgoja in izobraèvanje, br. 3, Ljubljana

19. Havelka N., Hebib E., Baucan A. (2003): Ocewivawe za razvoj u~enika - priru~nik za nastavnike, Ministarstvo prosvete i sporta, Beograd

20. Problemi ocenjevanja in devetletna osnovna {ola, ZBORNIK, ZRS[, Ljubljana

LITERATURA NA ANGLISKI JAZIK

1. Anderson, L. & Krathwohl, D. A Taxonomy for Learning, Teaching andAssessing: A Revision of Bloom’s Taxonomy of Educational Objectives.

New York: Longman, 2001.

2. Airasian, P.W (2004). Assessment in the Classroom, 6th addition NY: McGraw

Hill.

3. Assessment Reform Group (2002). Assessment for learning: 10 Principles.Research-based principles to guide classroom practice.

www.assessment-reform-group.org.uk

4. Black, P., Harrison, C., Lee, C., Marshall, B., Wiliam, D. (2003). Assessment for learning. Putting it into practice. Berkshire: Open University Press.

5. Black, P. & Wiliam, D. (1998). Assessment and classroom learning. Assessment

in Education, 5 (1), 70-78. http://ditc.missouri.edu/docs/blackBox.pdf

6. Clarke, S. (2001). Interim report on the first term of the project Communicatinglearning intentions, developing success criteria and pupil self-evaluation.

Gillingham partnership formative Assessment Project 2000-2001.

www.aaai.org.uk.

7. Clarke, S. (2005). Unlocking Formative Assessment: Practical Strategies forEnhancing Pupils' Learning in the Primary Classroom, Hodder Murray.

8. Linn, R.L., & Miller, M.D. (2005). Measurement and assessment in teaching(9th Ed.). Upper Saddle River, NJ: Pearson Prentice Hall.

9. Nitko, A. & Brookhart, S. (2007). Educational assessment of students, 5th Edition. Pearson Merrill-Hill, NJ: Upper Saddle River.

10. Popham, W. J. (2005). Classroom assessment. What teachers need to know.

4th Edition.

11. Ward A., M. Murray-Ward M. (1999), Assessment in the Cassroom, Wadswort

Publishing company, London

12. Woodward, G. & Munns, H. (2003) Insider’s Voices: Self-Assessment andStudent Engagement Paper presented at New Zealand Association for

Research in Education (NZARE) and Australian Association for Research

in Education (AARE) Joint Conference, Auckland 2003. Available at

http://www.aare.edu.au/03pap/mun03451.pdf. Last accessed 12/11/06.

158


INTERNET STRANICI ZA OCENUVAWE

1. http://www.nde.state.ne.us/stars/LCAPresentations.htm

2. http://www.2learn.ca/Projects/Together/evaluate.html

3. http://www.tedi.uq.edu.au/teaching/assessment/cra.html

4. http://www.adelaide.edu.au/clpd/evaluation/assessment/about/

5. http://cms.curriculum.edu.au/assessment/links.asp

6. http://www.tki.org.nz/r/assessment/index_e.php

7. http://www.eduweb.vic.gov.au/edulibrary/public/teachlearn/student/Student_

Learning_Rubric_LINKS.doc

8. http://www.learner.org/jnorth/tm/assessment/index.html

9. http://www.rmcdenver.com/useguide/assessme/online.htm

10. http://teach-nology.com/web_tools/rubrics/

11. http://school.discovery.com/quizcenter/quizcenter.html

12. http://www.nwrel.org/assessment/toolkit98.php

13. http://brs.leeds.ac.uk/cgi-bin/brs_engine

14. http://cms.curriculum.edu.au/assessment/links.asp

15. http://www.ltscotland.org.uk/assess/

16. arg.educ.cam.ac.uk/

17. www.aaia.org.uk

18. http://www.qca.org.uk/qca_4339.aspx

19. http://www.ttrb.ac.uk/ViewArticle2.aspx?anchorId=11784&selectedId=

11821&contentId=13373

20. http://teacherstv/search/node/assessment

21. http://www.pep.org.mk/mk/resursi.html

22. http://www.pepocenuvanje.blogspot.com

Documents

PRIMENA NA STANDARDITE ZA OCENUVAWE NA U^ENICITE … · ocenuvaweto (vidi ja ramkata). Ova e, isto taka, vidlivo vo Standardite za ocenuvawe, kade {to tretiot princip e sledniov: