Pr

iPo

jed

ke

Pravljična kuharska knjiga za mlade bralce,

jedce in kuhalce

P r i p o j e d k e

P r i P o j e d k eP r a v l j i č n a k u h a r s k a k n j i g a z a m l a d e b r a l c e , j e d c e i n k u h a l c e

P R I P O J E D K EPravlj ična kuharska knjiga za mlade bralce, j edce in kuhalce

Priredba zgodb: Jane YolenRecepti: Heidi E. Y. Stemple

Ilustracije: Phillipe Béha

© za besedilo Jane Yolen in Heidi E. Y. Stemple, 2006, 2017© za ilustracije Philippe Beha, 2006, 2017

© za to izdajo Založba PivecV izvirniku izšlo pri založbi Crocodile Books v ZDA, podjetju družbe

Interlink Publishing Group, Inc.Naslov izvirnika: Fairy Tale Feasts. A Literary Cookbook for Young Readers and Eaters

Prevod: Zala StanonikJezikovni pregled: mag. Darja Gabrovšek Homšak

Oblikovanje in prelom: Grafični atelje VisočnikUredila: Zala Stanonik

Založila: Založba Pivec d.o.o., MariborZanjo: Milena Pivec

Tisk: Dravski tisk d. o. o.Naklada: 1.500 izvodov

Prva izdaja, 2017Založba Pivec, Maribor

Vse pravice pridržane. Reproduciranje, razmnoževanje in fotokopiranje dela po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah brez soglasja avtorjev in založbe ni dovoljeno.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor

821.163.6-93-32

PRIPOJEDKE : pravljična kuharska knjiga za mlade bralce, jedce in kuhalce / priredba zgodb Jane Yolen ; recepti Heidi E. Y. Stemple ; ilustracije

Phillipe Béha ; [prevod Zala Stanonik]. – 1. izd. – Maribor : Pivec, 2017

Prevod dela: Fairy tale feasts : a literary cookbook for young readers and eaters

ISBN 978-961-7026-12-2 1. Yolen, Jane

COBISS.SI-ID 92759553

P r i P o j e d k eP r a v l j i č n a k u h a r s k a k n j i g a z a

m l a d e b r a l c e , j e d c e i n k u h a l c e

P r iredba zgodb

Jane Yolen

Recept i

Heidi E. Y. Stemple

I lu s t rac ije

Phillipe Béha

Maribor, 2017

Moji hčeri za vse jedi, ki sva jih pripravili skupaj, za šale, ki sva si jih ob tem pripovedovali, in za brezmejno ljubezen.

J. Y.

Jen za tisoče večerij, ki sva jih skuhali, Nini, ki mi je veliko pomagala pri pisanju knjige, in vsem pokuševalcem,

predvsem pa hčerama Maddison in Glendon.H. E. Y. S.

Zgodba ni dobra, če je ne začinimo.Toskanski pregovor

6

vs e b i n a

zg odbe in ku h a ln e Plo š če : u vod 8

Pr iP i s Pr iPov ed ova l ke 1 0

Pr iP i s ku h a r ice 1 1

ZaJtR KI

lo n ček , ku h aj! 1 5Popoln a ov s en a k a š a 1 8

k a ko j e že n sk a sku h a l a jajč n e lu Pin e 2 1

J a j c a v z ib e lk i 2 4

di a m a n t i in k r a stače 2 7Najbol j f r a n co sk i ope č en e c 3 1

Pobe g l a Pa l ač in k a 3 5Pobeg le p a l a č i nke 4 0

KOsIla

r de ča k a Pica 4 7Koš a r a d obrot R d eče k apic e 5 0

Poln j en a j a j c a 5 0B ab ič i n a k rompi r j e v a s o l a t a 5 2

l epi n j e s p i š č a n č j o s o l a to 5 4

ča rob n a ja m a 5 7s endv ič i s koz j im s i rom 6 0

li s ica in g rozdj e 6 3s adn a s ol a t a 6 5

kr aja k ru š n i h vo njav 6 9s l a d ek i n d i š e č c imetov k r uh 7 1

JuhE

bot er zaj e c 7 7Korenčkova j uh a 8 1

de l it e v žet v e 8 5Gos t a kor u zn a j uh a 8 7

k a me n a j u h a 9 1Juh a s k amnom 94

7

V EčER JE

m a l a mor sk a dek l ica 99Škol j ke , n a d evan e

z mor sko t r avo 1 0 3

na sr edin hodža s i sPo s odi lo n e c 1 0 9

hodž ev keb ab 1 1 2Kumar ičn a s ol a t a z j ogu r tom 1 1 4

t r i l i mo n e 1 1 7Pi š č a n e c z l imono 1 2 1Cez a r j eva s ol a t a 1 2 3

r ePa v e l i k a n k a 1 2 5Pret l a č en a r e p a 1 2 8

ja ke c in č u de žn i f i žo lčk i 1 3 1J akčev i č a robn i

pr a z n ičn i f i ž olčk i 1 3 5

slaDICE

PePe l k a 1 4 1Bučn i kol a čk i 1 4 6

ča rob n a h ru šk a 1 5 1čarobn a h r u škova p it a 1 5 3

sn e g uljč ica 1 5 7sn egu l j č ič i n a p e č en a j abolk a 1 6 6

sedem g r iče v s l a dk a r ij e 1 6 9s l a dk i čokol a dn i mou s s e 1 7 2

91

k a m e n a j u h a

Nekoč je na Portugalskem živel menih, ki je bil bolj tihe narave, po-božen in reven. Potoval je po vaseh, oblečen v rjavo kuto s kapuco,

in vsak dan iskal kaj za pod zob. Tako je ravnal zaradi obljube, ki jo je dal. Zaobljubil se je namreč Bogu, takšne obljube pa ni dobro prelomiti. S� e posebej ne, če si menih.

Nekega dne je prišel v vas, ki se je imenovala Jadno selo. Bila je tako uborna, kot je kazalo njeno ime. Trkal je na vrata, a nihče ni imel zanj niti skorjice kruha. Pravzaprav so ljudje nanj kričali, ga preklinjali in mu vrata zapirali pred nosom.

Menihu je postalo jasno, da bo ostal lačen. Lakota sama po sebi sicer ni bila nič novega, huje je bilo to, da je vedel, da bo vaščane prepustil njihovi nevednosti in jezi, neprijaznosti in pohlepu, če bo odšel zaradi njihovega negodovanja in kletvic.

Tako je pri zadnji hiši, pri kateri je potrkal, gospodinjo prosil, še pre-den bi ga lahko odgnala, da mu za kakšno uro posodi lonec.

Bila je tako presenečena, da je pritrdila. S� e bolj je bila presenečena, ko je izpod kute vzel kamen in ga položil v lonec.

»Kaj pa počnete, oče?« ga je vprašala.»Pripravil bom sopa de pedra − kameno juho,« ji je odvrnil.»Pa saj vendar ne morete skuhati juhe iz kamna,« je rekla ženska.»C�e imate pravi kamen, lahko,« je spet odvrnil menih, »to je zelo pre-

prosto, pa še poceni in okusno.«

92

Z� enska je meniha opazovala, ko je šel k vodnjaku po vodo za kameno juho. »Preprosto, pa še poceni in okusno,« je zašepetala in se za trenutek ustavila pri besedici poceni: »To je prava stvar!«

Menih je lonec pristavil na ogenj in zrl vanj. »Seveda bo sopa de pedra boljša z malo čebule.«

Z� enska je prikimala: »Vsaka juha je boljša z malo čebule.« S� la je v shrambo in mu prinesla ne eno, ampak dve čebuli.

Hitro zatem je na obisk prišla gospodinjina hči. Gledala je, kako se kuha kamena juha. »S� e boljša bo, če dodamo malo zelene,« je dejala in odhitela ponjo domov. Na poti tja je o menihu in kameni juhi povedala drugim vaščanom.

Vsi so hoteli biti zraven: pomislite, preprosta, pa še poceni in okusna juha iz kamna! (Vsak se je za trenutek ustavil pri besedi poceni). Tako je eden prinesel fižol, drugi malo govedine, tretji repo in korenje, četrti pa krompir.

Kmalu je vonj po kameni juhi napolnil malo hiško.Presenečenje! Juhe je bilo dovolj za celo vas. Ko je menih odhajal, je

vaščanom pustil kamen v znak svoje hvaležnosti. »Iz tega kamna bo mogoče kuhati nadvse okusno juho, dokler boste sodelovali,« je rekel.

Ne verjamete? Kamen je še vedno v škatli, obloženi z žametom, ki jo hranijo v vaški cerkvi. Enkrat na leto iz njega skuhajo izvrstno juho za celo vas. 

93

P R I P O J E D K E : j u h e

Ta pripovedka je portugalska različica priljubljene pripovedke o popot niku (popotnikih), ki vse vaščane pripravi do tega, da sodelujejo pri kuhanju juhe. Ponavadi je popotnik utrujen vojak, menih ali ženska.

V zgodnejših različicah iz Francije in Rusije popotniki ukanejo vaščane, da bi nahranili sebe. Kasnejše različice pa poudarjajo nauk o prednostih sodelovanja, ki so jih deležni vaščani.

Leta 1947, takoj po drugi svetovni vojni, je ameriška avtorica in ilustratorka otroških knjig Marcia Brown napisala

podobno pripovedko, postavljeno v Francijo v 18. stoletju. Za knjigo je prejela Caldecottovo medaljo, ki se podeljuje za najbolj imenitno slikanico leta. Knjiga je takoj postala del otroške literarne klasike.

Danes knjige ne uporabljajo zgolj v učilnicah po svetu, ampak pripovedko pripovedujejo tudi s prižnic, uvrščena pa je na seznam obveznega čtiva za misijonarske skupine. S� tevilne kuhinje za reveže in manjši lokali so si nadeli ime Kamena juha, Stone Soup pa je tudi ime ameriške revije, ki objavlja zgodbe in pesmi, katerih avtorji so otroci.

94

Juha s k amnomPripravite jo sami ali skupaj s sosedi. (Za celotno družino.)

Pripomočki:• velik jušni lonec• merilni vrč• oster nož• lupilnik• deska za rezanje• stiskalnica za česen

(po želji) Vsako vrsto zelenjave in vsako začimbo lahko zamenjate s katero drugo, a pazite na to, kako dolgo se kuha, in jo uvrstite v ustrezno skupino.

Sestavine:• 1 kamen (dovolj velik, da ga ne

morete zamenjati za hrano)• 2 žlici masla ali olja• zelenjava skupine A:

1 velik strt strok česna1 čebula1 sladka paprika2 stebli zelene2 korenčka5 ali 6 gob

• zelenjava skupine B:5 majhnih krompirjev2 mladi bučki

• zelenjava skupine C:1 paradižnik1 velika pest stročjega fižola1 pest peteršilja

• 1,4 l zelenjavne jušne osnove• sol in poper• nastrgan sir romano ali parmezan

Priprava1. Kamen očistite in ga dajte v posodo z vodo; počakajte, da voda zavre.

Lahko pa očistite en majhen krompir in ga uporabite namesto kamna. (Krompir je tudi boljšega okusa.)

95

P R I P O J E D K E : j u h e

2. Operite in nasekljajte vso zelenjavo v skupinah A, B in C.3. V loncu razpustite maslo.4. Zelenjavo iz skupine A pražite 15 minut ali do mehkega.5. Dodajte zelenjavno osnovo in kamen ter zavrite.6. Dodajte zelenjavo iz skupine B in znižajte vročino.7. Pustite vreti dve minuti.8. Dodajte zelenjavo iz skupine C in kuhajte še 10 minut.9. Postrezite z nastrganim sirom.

RazličicePriredite zabavo s kameno juho. Goste prosite, da prinesejo svojo najljubšo vrsto zelenjave, in skupaj skuhajte juho. Za vsak primer imejte pri roki več vrst zelenjave, saj se lahko zgodi, da bodo vsi prinesli korenje. 

Zanimivosti o juhi

1. Angleška beseda za juho, soup, izvira iz besede sop, ki pomeni kos kruha, pomočen v tekočino. Juho kot jed so kuhali že v prazgodovini.

2. Različne kulture po svetu poznajo različne vrste juh: Kitajci poznajo juho z umešanim jajcem, Rusi pripravljajo boršč iz pese, S�panci poznajo gaspačo, Francozi pot-au-feu (goveja obara), S� koti pa juho cock-a-leekie (juha s porom in piščancem).

3. Eden najstarejših zapisov, ki se nanašajo na juho, je kitajska pesem iz 3. stoletja pr. n. št.

4. Lewis in Clark sta na svojo odpravo čez Severno Ameriko vzela 90 kg »prenosljive juhe«; to je bila juha iz fižola in zelenjave v prahu. Samo vodo je bilo treba dodati in jo prevreti!

5. Kriminalec Al Capone je leta 1930 v Chicagu ustanovil prvo kuhinjo za reveže, tako imenovano soup kitchen.

Pr

iPo

jed

ke

Prav

ljičn

a ku

hars

ka k

njig

a za

m

lade

bra

lce,

jedc

e in

kuh

alce

Cena: 24,90 €

Kako hitra je lahko bežeča palačinka? Koliko tatov se mora zbra-ti skupaj, da bi zares lahko ukradli krušne vonjave? Kateri ka-men naredi juho najokusnejšo? Kako čaroben je ples fižolčkov v želodcu? Koliko pečenih jabolk sme pojesti prava princesa?

Pripravljanje jedi je najbolj pravljično takrat, ko zraven pre-biramo zgodbe. Dobre zgodbe pa so vedno začinjene s kančkom čarobnosti. Pripovedovanje in hrana sta bila tesno povezana vse od pradavnine, ko so lovci po prihodu z lova ob tabornem ognju govorili o svojih lovskih junaštvih in pri tem glodali kosti ulovljenih zveri, pa do časa kraljev na gradovih, ko so ob kraljev­ski pojedini radi prisluhnili zgodbam pripovedovalcev, in vse do časa večerij ob televiziji, ko se je zbrala cela družina, da bi skupaj jedli in si ogledali film.

Avtorici kuharske knjige Pripojedke sta navdih za jedi iskali v svetu domišljije: v svetu pravljic, legend in pripovedk. Mladim kuharjem začetnikom – mi smo jih poimenovali kar kuhalci – pri sukanju kuhalnice svetujeta prav to: obilo domišljije.

Priredba zgodb: Jane YolenRecepti: Heidi E. Y. Stemple

Ilustracije: Phillipe Béha