Ta publikacija je financirana prek programa Justice (2014-2020) Evropske unije. Vsebina publikacije odraža samo stališča avtorjev in je njihova odgovornost. Evropska komisija ne prevzema odgovornosti za uporabo informacij, ki jih publikacija vsebuje.

Priročnik za usposabljanje

mentorjev v zaporih

WP4 – Skupine za razprave in program usposabljanja za mentorje v zaporih

D30: Priprava skupnega programa

usposabljanja za mentorje v zaporih

Kazalo vsebine

Kazalo vsebine ............................................................................. 3

Uvod ............................................................................................. 4

Priročnik ....................................................................................... 8

Namen in področje uporabe ......................................................... 8

Vsebina in zgradba priročnika ...................................................... 9

Ključ .................................................................................... 10

Radikalizacija in ekstremna dejanja ..................................... 11

Lekcija 1: Kaj je radikalizacija? .................................................. 12

Lekcija 2: Poglobljen pogled v povezavo med verstvi,

radikalizacijo in terorizmom ........................................................ 30

Lekcija 3: Dejavniki vključevanja v nasilna skrajno radikalna

dejanja in terorizem .................................................................... 37

Lekcija 4: Radikalizacija in zapori: kakšna je povezava? ........... 49

Prepoznavanje in preprečevanje radikalizacije v zaporih ..... 61

Lekcija 5: Uporaba orodij za oceno tveganja ............................. 62

Lekcija 6: Razlike med spoloma in radikalizacija ....................... 69

Lekcija 7: Rehabilitacija v zaporih .............................................. 76

Spoprijemanje z radikalizacijo v zaporih .............................. 82

Lekcija 8: Namestitev zapornikov: integracija ali segregacija? ... 83

Lekcija 9: Sodelovanje z zunanjimi agencijami .......................... 90

Lekcija 10: Ponovno vključevanje v družbo ................................ 97

Dodatek ............................................................................. 102

Uvod FAIR (Fighting Against Inmates’ Radicalisation) je 2-letni projekt EU za

preprečevanje radikalizacije zapornikov, ki ga financira GD za pravosodje in ki

se je začel oktobra 2017. Združuje 10 partnerskih organizacij iz 9-ih držav – IT,

MT, SI, NL, FI, RO, LT, HU, PT – vključujoč evropske regije od severa do juga in od

vzhoda do zahoda. Preden predstavimo cilje projekta FAIR, je pomembno

izpostaviti prizadevanja partnerjev za določitev skupnega jezika za opis

raziskovanega pojava – radikalizacije. Radikalizacija je postala del našega

vsakdanjega besednjaka, a beseda se nanaša na različne stvarnosti. Lahko

rečemo le, da ostaja predmet polemik in nejasnosti. Radikalizacija sama po sebi

še ne predstavlja težave – težava je v nasilju, v nasilni radikalizaciji. Tako so na

primer Mahatma Gandhi, Lech Walesa in Martin Luther King veljali za 'radikalne',

in vendar so se borili za pravice, ki so danes del naših ustav. Hkrati pa ima lahko

radikalizacija globoko negativen učinek, ko nekdo verjame, da je nasilje proti

drugim oseben poziv k dejanjem. Radikalizacija je torej sama po sebi pomanjkljiv

koncept za katerega še vedno ni splošno sprejete definicije, kar velja tudi za

izraz 'terorizem'. Pri projektu FAIR smo sklenili upoštevati naslednjo definicijo

nasilne radikalizacije, ki jo podaja Evropska Komisija:

“ je pojav, ko ljudje sprejemajo mnenja, stališča in ideje, ki bi lahko vodile k terorističnim dejanjem”

Zavedati se je treba, da fenomen radikalizacije lahko temelji na katerikoli

ekstremistični ideologiji in se ne nanaša le na džihadistično matrico, s katero ga

običajno povezujemo. Nedavna teroristična dejanja v Evropi je dejansko

spodbudila tudi ideologija skrajne desnice ali skrajne levice, na primer napad na

Norveškem leta 2011. Po podatkih Europola največji delež aretacij v EU v zadnjih

treh letih predstavljajo džihadistični teroristi. Vendar pa so prisotne tudi

teroristične grožnje z etnonacionalističnim, separatističnim, levičarskim in

anarhističnim ozadjem. Poleg tega narašča zaskrbljenost zaradi vzpona

desničarskega ekstremizma. Najprimernejši izraz je torej nasilni ekstremistični

prestopniki – to je skupina, ki vključuje teroriste in osebe, pri katerih obstaja

tveganje za vključevanje v nasilni ekstremizem.

Pri projektu FAIR raziskujemo pojav radikalizacije v okvirju nacionalnega

političnega konteksta vsake partnerske organizacije. Treba je omeniti, da se v

nekaterih partnerskih državah ne soočajo z džihadistično radikalizacijo, ampak z

oblikami nasilnega ekstremizma povezanimi z drugimi političnimi ideologijami.

Vse oblike radikalizacije seveda niso prisotne v vseh državah, vendar pa

izmenjava izkušenj med partnerji projekta FAIR predstavlja priložnost za delitev

orodij, znanja in dobrih praks, s čimer omogoča pripravljenost na preprečevanje

in odzivanje, če do tega pojava pride. Zbiranje najboljših praks v Evropi v zvezi

s preventivnimi ukrepi in ugotavljanjem potreb mentorjev v zaporih spričo

radikalizacije sta temelja za oblikovanje uporabnih intervencij. Projekt FAIR bo

za vzpostavitev sinergije zbirko dobrih praks delil z RAN, mrežo za ozaveščanje

o radikalizaciji. Ocena potreb predstavlja osnovo za izboljšanje praks in

oblikovanje celovitega sistema zgodnjega zaznavanja znakov radikalizacije in

izvajanja strategij umika iz nasilja. Kot že omenjeno, je projekt FAIR namenjen

reševanju pojava, ki preti celotni Evropi. Namen projekta, z upoštevanjem

nacionalnih posebnosti, ki so bile obravnavane na okroglih mizah z

lokalnimi/nacionalnimi/regionalnimi deležniki, je priprava temeljev za izdelavo

skupnega programa za usposabljanje mentorjev in rehabilitacijskega programa

za zapornike ter testiranje na nadnacionalni ravni. Projekt FAIR se osredotoča na

zaporski sistem z namenom izdelave modela alternativnih centrov za pridržanje,

ki vključuje programe za umik iz nasilja in rehabilitacijo za radikalizirane

obsojence. Poudarka na zaporskem sistemu ni spodbudila le pomanjkljivost

zaporov pri obravnavi radikaliziranih storilcev kaznivih dejanj, ampak tudi

dejstvo, da so zapori “ranljivo okolje”, v katerem pride do radikalizacije. Kot je

bilo izpostavljeno na ministrski konferenci na visoki ravni o “odzivu kazenskega

pravosodja na radikalizacijo” oktobra 2015, zapore včasih označujemo kot

gojišča za radikalizacijo, ki lahko vodi v teroristična dejanja. Evropska agenda

za varnost, predstavljena 28. aprila 2015, in Sklepi Sveta o prenovljeni strategiji

notranje varnosti za Evropsko unijo 2015-2020 dajejo prednost preprečevanju

radikalizacije v zaporih in pripravi učinkovitih programov za deradikalizacijo in

umik iz nasilja. Priročnik Sveta Evrope glede radikalizacije in nasilnega

ekstremizma za službe za izvrševanje kazenskih sankcij in pogojni odpust

dejansko potrjuje, da so zapori gojišča za radikalizacijo in da radikalizirani

zaporniki, predvideni za odpust iz zapora, ali tisti na prestajanju pogojne

zaporne kazni, niso ustrezno rehabilitirani. Izpostavlja dejstvo, da je večina

povzročiteljev številnih terorističnih dejanj, izvršenih v Evropi v letih 2015 in 2016,

šla skozi zaporski sistem. Obenem pa čas, preživet v zaporu, predstavlja temeljno

fazo v življenju pridržane osebe in kako izkoristi ta čas ji lahko pomaga spremeniti

tako miselnost kot vedenje. Poročilo ICSR-ja navaja pomembno dejstvo:

‘zaporske uprave bi morale biti bolj ambiciozne pri spodbujanju pozitivnih vplivov znotraj zaporov in razviti inovativnejše pristope za lajšanje ponovnega vključevanja zapornikov v večinsko družbo’.

Za boj proti radikalizaciji ni dovolj, da ekstremistične storilce zapremo in osamimo,

ampak je treba razviti pristope, pri katerih sodelujejo različne agencije in

strokovnjaki in tem posameznikom preprečiti, da v času prestajanja kazni

intenzivirajo svoja prepričanja in z manipulacijo verskega in ideološkega diskurza

ostale zapornike prepričajo, da se jim pridružijo v njihovem boju in s tem

poskušajo vzpostaviti sistem nadzora znotraj zapora.

Poleg tega nudi projekt FAIR še en inovativen rezultat: model alternativnih centrov

za pridržanje radikaliziranih zapornikov, ki ne obstaja v sodelujočih državah, in

ki temelji na sodelovanju med različnimi strokovnimi profili in institucijami.

Zavedamo se, da cilji projekta FAIR predstavljajo velik izziv in jih ni enostavno

doseči. Treba je sprejeti skupen jezik za preiskovanje nejasno definiranega

pojava skozi dialog z različnimi deležniki s pristopom, ki združuje več agencij in

strokovnjakov. Partnerji projekta FAIR so se odločili spoprijeti z izzivi reševanja

pojava radikalizacije, ki spodkopava mednarodni in osebni mir v naših državah

in se z dialogom, znanjem in načelom krožne subsidiarnosti boriti proti vsem

oblikam nasilnega ekstremizma.

Delitta Berardinelli

Priročnik

Do danes je bilo napisanih že več učbenikov s področja terorizma in nasilnega

ekstremizma, kakor tudi priročnikov in vodnikov namenjenih zaporskemu osebju,

a le redki združujejo obe področji. Zaradi te pomanjkljivosti mnogi uslužbenci v

zaporih priznavajo, da se ne čutijo dovolj usposobljene za spoprijemanje z

radikalnimi nazori in radikalizacijo znotraj zapora. To predstavlja varnostno

tveganje ne le za službe za izvrševanje kazenskih sankcij, ampak tudi za Evropo

na splošno. Priča smo bili številnim terorističnim napadom, pri katerih se je storilec

radikaliziral med prestajanjem kazni zapora. Z ustreznimi intervencijskimi

mehanizmi lahko ta pojav bolje nadziramo.

Namen in področje uporabe

Ta priročnik je namenjen osebju, ki dela v evropskih zaporih. Nudi paket orodij v

obliki tečaja za usposabljanje, ki zajema različna področja v povezavi z

radikalizacijo v zaporih. Priročnik vsekakor ni vseobsegajoč in vsak tečaj

usposabljanja, ne glede na dolžino trajanja in institucijo, je mogoče nadgraditi z

dodatnim branjem. Avtorji priročnika se zavedajo globine in kompleksnosti

vprašanj, kot sta reforma zaporskega sistema in usposabljanje osebja, zato ne

pričakujejo, da bo ta priročnik rešitev za vse vrste usposabljanj ali da bo nudil

odgovore na vsa vprašanja, ki se lahko porodijo med podajanjem lekcij.

Vsekakor pa je namen priročnika temeljito predstaviti radikalizacijo in

radikalizacijo v zaporih. Temu bi morale slediti nadaljnje raziskave in dodatno

branje, predvsem publikacij svetovno priznanih teles kot je mreža za

ozaveščanje o radikalizaciji (RAN). Pomembno je slediti trendom in razvoju

dogodkov na področju zaporskega sistema in radikalizacije in s tem zagotoviti

boljše rezultate.

Vsebina in zgradba priročnika

Priročnik je sestavljen iz treh delov, vsak pa vključuje več lekcij. Del A vključuje

splošen uvod v koncept radikalizacije in nasilne radikalizacije (Lekcija 1),

povezavo med verstvi in radikalizacijo (Lekcija 2), osebne dejavnike, ki vodijo v

radikalizacijo (Lekcija 3) ter povezavo med nasilnim ekstremizmom in zapori

(Lekcija 4). Del B vsebuje lekcije o prepoznavanju in preprečevanju radikalizacije

v zaporih, vključno z uporabo ocenjevalnih orodij (Lekcija 5), o razlikah med

spoloma (Lekcija 6) in o preventivnih programih v zaporih (Lekcija 6). Del C pa

vsebuje lekcije, ki temeljijo izključno na zaporskem okolju, in sicer vprašanje

namestitve zapornikov – segregacija ali integracija radikalnežev? (Lekcija 7),

vloga nevladnih organizacij pri rehabilitaciji zapornikov (Lekcija 8) in nazadnje

priprave za ponovno vključitev v družbo (Lekcija 9).

Za obravnavanje celotnega priročnika za usposabljanje bi potrebovali 25

intenzivnih ur. To ne vključuje časa, namenjenega branju predlaganega materiala

v poglavju Dodatno branje na koncu vsake lekcije.

Vsaki lekciji lahko sledita dve različni skupini iz raznolikih kulturnih okolij in z

različnim znanjem in izobrazbo v povezavi z radikalizacijo: Uvod v lekcijo je

namenjen vsem. Poglavje Razvoj je sestavljeno iz dveh podpoglavij: Uvodna raven

in Napredna raven. Udeleženci na osnovni ravni lahko to poglavje zaključijo z

Uvodno ravnjo. Tisti, ki želijo razširiti svoje znanje, lahko to storijo z Napredno

ravnjo. Pri preostalih poglavjih lekcije, Zaključek in Bralno gradivo, naj bi vsi sledili

podpoglavju pod ustreznim naslovom. Na primer: udeleženci, ki so sodelovali pri

Napredni ravni v poglavju Razvoj, naj obravnavajo le podpoglavje Napredna

raven v poglavju Zaključek.

Učitelj, ki podaja vsebino, lahko spremeni karkoli se zdi potrebno za dosego

najboljših rezultatov. Razume se, da med državami obstajajo razlike v tarčah

radikalizacije in vrstah nasilnega ekstremizma, zato določena poglavja zahtevajo

spremembe po državah – predvsem tista, ki vključujejo zakonodajo in specifične

študije primerov. Za več informacij si poglejte spodnji ključ.

Ključ

Priročnik je namenjen uporabi v različnih evropskih državah. Vsaka država ima svoje zakone, pravila, prednostne naloge in interese. Zato mora država, v kateri se priročnik uporablja, prilagoditi študije in primere. Ta simbol prikazuje, da je poglavje specifično za določeno državo.

To poglavje vključuje uporabo video posnetka. Posnetke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije.

To poglavje vključuje uporabo časopisnega članka na spletu. Članke lahko najdete v mapi priročnika pod ustrezno številko lekcije.

Radikalizacija in ekstremna

dejanja

Lekcija 1: Kaj je

radikalizacija?

Uvod v koncept radikalizacije in vprašanje radikalizacije v zaporih.

Opis lekcije

Ciljna skupina

Višji vodstveni delavci zapora

Pravosodni policisti

Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih

organizacij/prostovoljnih organizacij)

Predlagano število udeležencev

14 udeležencev

Trajanje

3 ure

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

Cilji

Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni bolje razumeti, kaj pomenijo izrazi

• radikalizacija

• radikaliziran

• ekstremna radikalizacija

• nasilna radikalizacija

Učni izidi

Po zaključku te lekcije udeleženci pridobijo naslednje:

Znanje

Se zavedajo vprašanj radikalizacije in povezave med zapori in radikalizacijo.

Poznajo različne vrste in tipe radikalizacije, kot so:

• verska radikalizacija

• politična radikalizacija

• povezava med politično in versko radikalizacijo

• ekstremizem in radikalizacija

• nasilna radikalizacija

Spretnosti

Udeleženci so dobro seznanjeni z izrazi, ki so povezani s področjem radikalizacije

v zaporih. Te izraze znajo porabljati pravilno in v skupnem jeziku.

Odnos

Udeleženci se zavedajo nevarnosti radikalizacije in nasilne radikalizacije, hkrati

pa se znajo izogniti rasizmu ali cenzuri do drugače mislečih. So previdni pri tem,

kako označujejo druge.

Menim, da je preprečevanje radikalizacije

učinkovitejše od deradikalizacije, kar pomeni, da je veliko lažje nekomu preprečiti pridružitev kot je poskušati nekoga izvleči po pridružitvi. Maajid Nawaz, britanski aktivist in politik

Uvod v lekcijo

Video posnetek, 4:30 min

'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots

https://www.youtube.com/watch?v=Pk8JtaJewsw

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Razprava in odzivi na video posnetek:

Iztočnice za razpravo:

• S katero vero povezujejo terorizem v tem video posnetku? Ali je v vaši

državi podobno? (Prispevek se nanaša na muslimansko vero in dejstvo, da

je v Franciji do 70% zapornikov muslimanov.)

• Kaj je osamitev radikalizma? (Ločena namestitev radikalnih zapornikov.)

Ali se izvaja v vaši državi?

• Ali obstaja razlika med ekstremizmom in terorističnimi nagnjenji? Kakšna

je po vašem mnenju povezava med tema dvema pojavoma?

• Kateri so tradicionalni prepoznavni znaki skrajno radikaliziranih oseb? Kaj

je s temi znaki danes? (Brada, oblačila, ritualizirana molitev in prakse.)

(Danes so ti znaki skriti. Kaj bi po vašem morali storiti?) (dinamična varnost)

• Kakšna je po vašem mnenju razlika med teroristom in vojakom? Zakaj ISIS

svoje člane imenuje vojaki in ne teroristi?

• Ali ločena namestitev le še utrjuje radikalizem?

• Ali skupna namestitev spodbuja radikalizacijo ostalih zapornikov?

• Kdo je zmeren? Kdo je radikalen? Kako lahko to vemo?

• Kaj je po vašem mnenju rešitev tega družbenega in političnega problema?

Korak 2: Kaj je radikalizacija?

Radikalizacija:

• Ali je sama po sebi dobra ali slaba stvar?

• Podajte nekaj primerov oseb – ki jih poznate ali so znane iz zgodovine –

za katere menite, da so radikalne (Martin Luther King, Nelson Mandela,

Mahatma Gandhi, Abraham Lincoln)

Zakaj torej radikalizacija predstavlja težavo?

Korak 3:

Radikalizacija, ki vodi v terorizem

Težava pri radikalnih stališčih do katerihkoli vprašanj je, da ekstremna

radikalizacija lahko vodi v ekstremna dejanja, vključno s terorizmom. Seznanjeni

moramo biti z naslednjimi izrazi: terorizem, mednarodni terorizem in domači

ekstremizem.

Radikalen: če nekaj velja za ekstremistično ali se zelo razlikuje od česarkoli, kar je do sedaj veljalo

za običajno, potem rečemo, da je radikalno.

Radikalizacija je opredeljena kot dejanje ali proces, ki povzroči, da nekdo zavzame radikalna stališča do političnih

ali družbenih vprašanj.

Kaj je mednarodni terorizem?

Mednarodni terorizem s strani skupin kot sta Islamska država Iraka in Levanta

(ISIL) in Al Kaida predstavlja grožnjo od vsepovsod, ki presega nacionalne meje.

Sedež imajo na ozemljih z nefunkcionalno vlado, kar jim olajša usposabljanje

rekrutov in načrtovanje kompleksnih, zahtevnih napadov. Te skupine svoja dejanja

upravičujejo s skrajno interpretacijo islama in imajo pogosto željo in sposobnost

teroristične napade usmeriti proti zahodnemu svetu in navdihovati tiste, ki že živijo

tam, da izvedejo samostojne napade.

Kaj je domači ekstremizem?

Domači ekstremizem se nanaša predvsem na posameznike ali skupine, ki izvajajo

kazniva dejanja z namenom doseganja širših ciljev, kot so na primer "skrajno

desničarski ekstremisti". Lahko želijo spremeniti zakonodajo ali vplivati na

notranjo politiko in to poskušajo doseči izven meja običajnega demokratičnega

procesa.

Kaj je terorizem?

Teroristične skupine uporabljajo nasilje in grožnje z nasiljem za propagiranje svojih idej in kot sredstvo za dosego ciljev. Pogosto si prizadevajo vplivati ali izvajati pritisk na vlado in vladno politiko,

vendar zavračajo demokratične procese ali celo demokracijo samo.

Korak 4:

Z radikalizmom pogosto povezujemo še dva druga izraza:

• *Skrajna desnica je politična oznaka za stranke in gibanja, ki temeljijo na

fašističnih, rasističnih in/ali skrajno reakcionarnih ideologijah. Pripadniki

skrajne desnice podpirajo koncept neenakosti rezultatov, kar pomeni, da

je ena skupina ljudi že po naravi boljša od druge. Sprejemajo tudi

neenakost možnosti, podpirajoč koncepte, kot so segregacija, množični

izgon vseh, ki niso belci (ali na splošno pripadnikov drugih ras), in celo

genocid – čeprav včasih skrivajo ta grozovita stališča, razen ko anonimno

načrtno izzivajo po spletu. Oznaka "skrajna desnica" se lahko nanaša na

vse, od absolutne monarhije do nacizma, kar pomeni, da mnogi skrajni

desničarji nasprotujejo tistim na skrajni desnici, ki imajo drugačno

predstavo o tem, kateri razred bi moral biti vladajoči.

Podrobnejša razlaga v posnetku na Youtube: Right Wing Extremism

& Terrorism https://www.youtube.com/watch?v=3_QAPnotkIk

Džihad: boj proti sovražnikom islama

Skrajna desnica (radikalna desnica, desno krilo,

ekstremizem desnice*)

Primer verskega terorističnega napada:

Oglejte si posnetek na YouTube: One dead, four wounded in Paris knife attack;

assailant killed https://www.youtube.com/watch?v=LSdQQxkgM3w

Primer terorističnega napada skrajne desnice:

Desničarski terorizem je terorizem, ki ga motivirajo različne ideologije in

prepričanja, vključno z islamofobijo, antikomunizmom, neofašizmom in

neonacizmom, ter z nasprotovanjem pravici žensk do odločanja o prekinitvi

nosečnosti. Ta vrsta terorizma je samo sporadična, z malo mednarodnega

sodelovanja ali brez njega.

Glejte:

Anders Behring Breivik: Video Manifesto Has Camp Shooting Motivations;

Oslo, Norway (07.25.2011)

https://www.youtube.com/watch?v=oql83SSwpY8

Sklicujete se lahko tudi na članek BBC-ja: The clues right-wing terrorists

give away https://www.bbc.com/news/uk-42916391

12. maja 2018 je 21-letni francoski musliman rojen v Čečeniji, oborožen z nožem, blizu operne

hiše Palais Garnier v Parizu ubil enega mimoidočega in ranil več drugih, preden ga je ustrelila

policija. Napad z nožem se je zgodil na območju ulice Saint-Augustin in prehoda Passage

Choiseul. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sporočil, da je Francija "spet plačala s

krvjo, a ne bo niti najmanj popustila sovražnikom svobode". Osumljenec, identificiran kot

Khamzat Azimov, je bil od leta 2016 na seznamu posameznikov, ki bi lahko predstavljali

grožnjo nacionalni varnosti. Odgovornost za napad je prevzela Islamska država prek svoje

tiskovne agencije Amak, ki je objavila video posnetek osebe, zakrite s kapuco, ki zaprisega

zvestobo Abu Bakr al-Baghdadiju, voditelju Islamske države Iraka in Levanta (ISIL). Europol je

napad označil za džihadistični terorizem.

Napada leta 2011 na Norveškem, v državi znana preprosto kot ‘22 julij’, sta bila dva zaporedna

teroristična napada, ki ju je ‘volk samotar’ Anders Behring Breivik izvedel na vlado, civilno

prebivalstvo, in poletni tabor podmladka laburistične stranke AUF. V napadu je bilo izgubljenih

77 življenj.

Prvi napad je bila eksplozija avtomobila bombe v Oslu v Regjeringskvartalet, vladni četrti

norveške, ob točnem času 15:25:22. Bombo je izdelal iz mešanice gnojila in kurilnega olja in jo

skril v dostavno vozilo, ki ga je pustil blizu sedeža norveškega premierja Jensa Stoltenberga.

Eksplozija je ubila osem ter ranila najmanj 209 ljudi, od tega dvanajst huje.

Drugi napad se je zgodil manj kot dve uri kasneje na poletnem taboru, ki je potekal na otoku

Utøya v fjordu Tyrifjorden, v regiji Buskerud. Tabor je organiziral podmladek vladajoče norveške

laburistične stranke AUF. Breivik, v doma izdelani policijski uniformi in s ponarejenimi dokumenti, je

s trajektom prispel na otok in pričel streljati na udeležence tabora in jih 68 ubil takoj. Ranjenih je

bilo najmanj 110 ljudi, od tega 55 huje; 69. žrtev je umrla v bolnišnici dva dni po pomoru. Med

smrtnimi žrtvami so bili tudi prijatelji premierja Jensa Stoltenberga in krušni brat norveške kronske

princese Mette-Marit.

Korak 5: Biti ekstremist ni protizakonito. Mnogi imajo ekstremističen pogled na

številne stvari, a to še ne pomeni, da kršijo zakon.

Ekstremist, ki postane terorist, z nezakonito uporabo sile, s terorjem ali z grožnjo

z nasiljem prepričuje druge, naj podprejo ekstremistična prepričanja.

Skozi zgodovino smo bili priča različnim ekstremističnim skupinam, ki so za dosego

svojih ciljev uporabljale nasilje, kot na primer Ku Klux Klan v ZDA.

Trenutno lahko z zanesljivostjo rečemo, da so teroristična dejanja povezana ali s

skrajno desnimi ekstremističnimi skupinami ali s skupinami, ki sledijo določenim

interpretacijam islama, kot je ISIS, ISIL, Daesh ali Da’ish. Znana je tudi kot IS

(Islamska država).

'Generacija džihad' se nanaša na skupino ljudi, ki so jim najverjetneje oprali

možgane z Al Kaidino propagando, predvsem preko interneta.

Preberite članek/izroček in o njem razpravljajte: ‘Generation Jihad:

Young people 'brainwashed with Al Qaeda propaganda on the internet'

'http://www.dailymail.co.uk/tvshowbiz/article-1251287/Generation-Jihad-

Young-people-brainwashed-Al-Qaeda-propaganda-internet.html

Napredna raven

Korak 6: Državni zakoni o terorizmu in z njim povezanih področjih

Kaj državni zakoni določajo o ekstremizmu in terorizmu?

Slovenski kazenski zakonik (v štirih členih) že obravnava terorizem, njegovo financiranje, poveličevanje in usposabljanje posameznikov zanj ter ga prepoznava kot kaznivo dejanje, za katero nalaga kazni

v razponu od treh do petnajstih let zapora. Uradni list RS, št. 50/2012 z dne 29. 6. 2012: 108. do 111. člen KZ-1

Na podlagi dodatnega protokola h Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju terorizma, ki ga je podpisala tudi RS in Direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti terorizmu je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1E) - Uradni list RS, št. 27/2017 z dne 2. 6. 2017

Iz Kazenskega zakonika RS:

TERORIZEM

108. člen

(1) Kdor z namenom, da bi uničil ali hudo ogrozil ustavne, gospodarske, socialne

ali politične temelje Republike Slovenije ali druge države ali mednarodne

organizacije, da bi hudo zastrašil prebivalstvo oziroma da bi prisilil vlado

Republike Slovenije ali druge države ali mednarodno organizacijo, da nekaj

stori ali opusti, stori ali grozi, da bo storil, eno ali več od naslednjih dejanj:

- napad na življenje in telo ali na človekove pravice in svoboščine,

- ugrabitev ali zajetje talcev,

- precejšnje uničenje državnih ali javnih objektov ali predstavništev tujih

držav, prevoznega sistema, infrastrukture, javnega kraja ali zasebne lastnine,

- neupravičeno poseganje v informacijski sistem, ki pomeni resno oviranje ali

prekinjanje njegovega delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem,

brisanjem ali spreminjanjem podatkov ali s preprečevanjem ali onemogočanjem

dostopa do podatkov, in ki povzroči resno škodo ali je bilo storjeno z uporabo

računalniškega programa, gesel ali kod za dostop, zasnovanih ali prilagojenih

za namene storitve dejanja, ali neupravičeno poseganje v informacijski sistem

kritične infrastrukture, ki pomeni resno oviranje ali prekinjanje njegovega

delovanja z vnosom, prenosom, poškodovanjem, brisanjem ali spreminjanjem

podatkov ali preprečevanjem ali onemogočanjem dostopa do podatkov,

-neupravičeno brisanje, poškodovanje ali spreminjanje podatkov v informacijskem

sistemu kritične infrastrukture ali preprečevanje ali onemogočanje dostopa do

takih podatkov,.

- zajetje ali prevzem nadzora nad pritrjeno ploščadjo v epikontinentalnem

pasu z uporabo sile ali grožnje ali drugega načina ustrahovanja ali nasilno

vedenje proti osebi na ploščadi, če tako dejanje ogroža njeno varnost, ali

uničenje pritrjene ploščadi v epikontinentalnem pasu oziroma povzročitev škode

na njej, ki lahko ogrozi njeno varnost, ali postavitev naprave zaradi uničenja

pritrjene ploščadi ali ogrožanja varnosti na njej, ali poškodovanje ali

povzročitev smrti osebe v povezavi s katerim od prej navedenih dejanj,

- ugrabitev zrakoplova, plovila, sredstev tovornega prevoza ali javnega

prevoznega sredstva,

- proizvodnjo, posest, pridobitev, prevoz, dobavo ali uporabo orožja,

razstreliva, jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,

- raziskovanje in razvoj jedrskega, biološkega ali kemičnega orožja,

- ogrožanje varnosti s spuščanjem nevarnih snovi oziroma povzročanjem

požarov, poplav ali eksplozij,

- motnjo ali prekinitev oskrbe z vodo, elektriko ali drugimi za življenje ljudi

osnovnimi naravnimi viri, ki lahko ogrozijo življenje ljudi,

se kaznuje z zaporom od treh do petnajstih let.

(2) Kdor hoče doseči namen iz prejšnjega odstavka s tem, da uporabi ali grozi

z uporabo jedrske ali druge radioaktivne snovi ali naprave, s poškodovanjem

jedrskega objekta, tako da izpušča radioaktivno snov ali omogoča njen izpust, z

grožnjo ali uporabo sile zahteva jedrsko ali drugo radioaktivno snov, napravo

ali jedrski objekt, se kaznuje z zaporom do petnajstih let.

(3) Kdor pripravlja ali pomaga pri pripravljanju kaznivih dejanjih iz prejšnjih

odstavkov, tako da protipravno pridobi ali da na razpolago za storitev teh

kaznivih dejanj potrebna materialna sredstva ali z izsiljevanjem pripravi

drugega, da pri teh kaznivih dejanjih sodeluje, ali ponaredi uradne ali javne

listine, potrebne pri storitvi teh kaznivih dejanj, ali take listine uporabi, se

kaznuje z zaporom od enega do osmih let.

(4) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico

smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let.

(5) Če storilec pri storitvi dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega

člena naklepoma vzame življenje eni ali več osebam, se kaznuje z zaporom

najmanj petnajstih let.

(6) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno v

hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen izvrševati kazniva dejanja (v

nadaljevanju teroristična hudodelska združba ali skupina), navedena v teh

odstavkih, se storilec kaznuje z zaporom od osmih do petnajstih let.

(7) Kdor sodeluje v teroristični hudodelski združbi ali skupini, ki ima namen storiti

kazniva dejanja iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena,

se kaznuje z zaporom do osmih let.

(8) Kdor ustanovi ali vodi hudodelsko združbo iz prejšnjega odstavka, se

kaznuje z zaporom najmanj petnajst let.

»Potovanje v tujino z namenom terorizma

108.a člen

(1) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega

prebivališča z namenom storitve dejanj iz 108. člena tega zakonika, se kaznuje

z zaporom od enega do osmih let.

(2) Kdor odpotuje iz države svojega državljanstva ali dejanskega

prebivališča z namenom storitve dejanj iz drugega ali tretjega odstavka

111. člena tega zakonika, se kaznuje z zaporom do osmih let.

(3) Kdor ob vedenju, da gre za namen iz prvega ali drugega odstavka tega

člena, organizira ali drugače omogoča potovanja iz prvega ali drugega

odstavka tega člena, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«.

FINANCIRANJE TERORIZMA

109. člen

Kdor zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da bo deloma ali v

celoti uporabljeno za storitev dejanj iz 108.,108a,110. in 111. člena tega

zakonika , se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2) Enako se kaznuje storilec dejanja iz prejšnjega odstavka tudi, če z namenom

zagotovljen ali zbran denar ali premoženje ni bil dejansko uporabljen za

storitev v prejšnjem odstavku navedenih kaznivih dejanj.

(3) Če je bilo dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno v teroristični hudodelski

združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, se storilec kaznuje

z zaporom od treh do petnajstih let.

(4) Denar in premoženje iz prejšnjih odstavkov se vzameta.

ŠČUVANJE IN JAVNO POVELIČEVANJE TERORISTIČNIH DEJANJ

110. člen

Kdor ščuva k storitvi kaznivih dejanj iz 108. člena tega zakonika s tem da

razširja sporočila ali jih daje na razpolago drugim osebam na kakšen drug

način in tako povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih kaznivih dejanj,

se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2) Enako se kaznuje, kdor neposredno ali posredno javno poveličuje ali

zagovarja kazniva dejanja iz 108. člena ali kaznivo dejanje iz prejšnjega

odstavka s tem, da razširja sporočila ali jih daje na razpolago javnosti in s tem

povzroči nevarnost za storitev enega ali več takih dejanj.

(3) Pregon za kazniva dejanja iz prejšnjih odstavkov se začne z dovoljenjem

ministra za pravosodje.

NOVAČENJE IN USPOSABLJANJE ZA TERORIZEM

111. člen

Kdor novači za terorizem s tem, da spodbuja drugo osebo k storitvi kaznivih

dejanj iz 108. člena tega zakonika ali k sodelovanju pri naročilu takega

terorističnega kaznivega dejanja ali k priključitvi k teroristični hudodelski

združbi ali skupini za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj, ki jih stori ta

hudodelska združba ali skupina, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.

(2) Enako se kaznuje, kdor usposablja druge za kazniva dejanja iz 108. člena

tega zakonika s tem, da priskrbi navodila za izdelavo in uporabo razstreliva,

strelno ali drugo orožje, škodljive ali nevarne snovi, jih usposablja za druge

posebne metode ali tehnologijo za izvedbo ali sodelovanje pri terorističnem

dejanju.

(3) Enako se kaznuje, kdor se usposobi tako, da od drugega prejme navodila za

izdelavo ali uporabo razstreliva, strelnega ali drugega orožja, škodljivih ali

nevarnih snovi ali navodila za druge posebne metode ali tehnologijo z namenom

storitve ali sodelovanja pri terorističnem dejanju.

Zaključek

Uvodna raven

Naredite seznam razlogov, zaradi katerih po vašem mladi postanejo teroristi. Ali

menite, da lahko zapor posameznike spodbudi, da se radikalizirajo in sčasoma

celo izvedejo teroristična dejanja? Zakaj?

Napredna raven

Razpravljajte o povezavi med financiranjem terorističnega dejanja in izvedbo

terorističnega dejanja. Ali imata obe dejanji enako težo? Kaj se zgodi, če nekdo

iz vaše države pošlje denar v državo, kot je na primer Sirija? Ga aretirajo in

kazensko preganjajo? Kakšen je najmanjši znesek, ki ga nekdo lahko pošlje v te

države? Kako bi obravnavali tako osebo, če bi jo ujeli in obsodili na zaporno

kazen?

Evalvacija

S svojimi besedami razložite, kaj pomenijo naslednji izrazi:

• Radikalen

• Radikalizacija

• Terorizem

• Mednarodni terorizem

• Domači terorizem

• Džihad

• Skrajna desnica

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Izroček: Kaj je radikalizacija?

https://www.livingsafetogether.gov.au/informationadvice/Documents/what-is-

radicalisation.pdf

Izroček: Kaj je nasilni ekstremizem?

https://www.livingsafetogether.gov.au/aboutus/Documents/what-is-violent-

extremism.pdf

SLO1 Izroček: Kaj je nasilna radikalizacija

https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/nasilna-radikalizacija#v

Dodatno branje:

Man who called for Muslims to be gassed and sterilised is jailed for hate

speech

https://www.independent.co.uk/news/uk/home-news/jonathan-jennings-

islamophobia-hate-speech-jail-jeremy-corbyn-a8484956.html

SLO2 Izroček: Na Dunaju šokiral sovražni govor proti muslimanski prvorojenki v

novem letu

https://insajder.com/svet/na-dunaju-sokiral-sovrazni-govor-proti-muslimanski-

prvorojenki-v-novem-letu

Napredna raven

Obvezno branje:

Izroček: Understanding the radicalisation process

https://www.livingsafetogether.gov.au/informationadvice/Documents/understan

ding-the-radicalisation-process.pdf

‘All radicalisation is local’ The genesis and drawbacks of an elusive

concept by Rik Coolseat

http://www.egmontinstitute.be/content/uploads/2016/05/ep84.pdf?type=pdf

SLO3 Izroček: Največ terorističnih napadov v EU izvedejo katoliški skrajneži http://donmarkom.blog/2015/11/24/najvec-teroristicnih-napadov-v-eu-izvedejo-katoliski-skrajnezi-najmanj-islamisticni/

Dodatno branje:

SLO 4 Izroček: Ne smamo se bati radikalizacije, moramo jo znati prepoznati

https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/clanek/ne-smemo-se-bati-

radikalizacije-moramo-jo-znati-prepoznati-77328

Informacije za učitelja

Da zagotovite, da se udeleženci zavedajo razlike med verskim terorizmom in političnim terorizmom, naj doma opravijo naslednje naloge:

a) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih z verskimi ideologijami b) Najdite primere terorističnih napadov, povezanih s političnimi ideologijami

Udeleženci na napredni ravni se lahko posvetijo državnim zakonom in preučijo, kakšna so njihova določila v zvezi

a) s terorističnimi dejanji, b) z dejanji, ki lahko vodijo v terorizem, vključno s financiranjem skupin, ki

veljajo za teroristične.

Lekcija 2: Poglobljen pogled v

povezavo med verstvi,

radikalizacijo in terorizmom

To lekcijo je pripravila organizacija DARTKE, Madžarska

Opis lekcije

Ciljna skupina

Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Uradniki za zvezo

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

2 uri

Pripomočki

� Podatkovni projektor ali velik

TV zaslon

� Prenosni računalnik

� Flipchart tabla

� Post-it samolepilni lističi

Cilji

Udeleženci razvijejo razumevajoč odnos do verstev in radikalizacije. Seznanjeni

so z glavnimi svetovnimi religijami in vedo, kaj pomeni verska radikalizacija.

Islamska radikalizacija je v današnjem času popularna tema, zato bo ta točka

obravnavana podrobneje. Udeleženci se naučijo tudi, kako prepoznati versko

radikalizacijo in o katerih varnostnih vprašanjih je treba razpravljati, ko do

radikalizma pride. Kljub aktivni in praktični naravi priročnika je ta lekcija zaradi

narave vsebine naravnana dokaj teoretično. Obravnavanje vere se med

državami razlikuje in zahteva previden pristop, zato je priporočljivo to lekcijo

prilagoditi potrebam vsake posamezne države.

Učni izidi

Znanje

Udeleženci so seznanjeni z osnovami najpomembnejših svetovnih religij. Pridobili

so tudi znanje o verski radikalizaciji, predvsem o islamski radikalizaciji. To je zelo

koristno, saj bo posameznik, ko bo pri zaporniku zaznal možnost verske

radikaliziranosti, vedel, kako ravnati v tej kočljivi situaciji.

Spretnosti

Verska toleranca – udeleženci so razvili nov odnos do zapornikov, da bi lahko

zagotovili pomoč pri odpravljanju njihovih radikalnih pogledov.

Odnos

Udeleženci so izboljšali sposobnosti na področju komunikacije in obvladovanja

stresa. Zmožnost zaznavanja in preprečevanja verskega radikalizma je pri tem

ključnega pomena, saj do nasilnih dejanj pogosto pride po odpustu obsojencev iz

zapora.

Uvod v lekcijo

Udeleženci bodo poslušali predavanje o verstvih in radikalizaciji. Predavanje

vsebuje le osnovne in nujne informacije o verstvih, saj drugi elementi pri

obravnavani temi niso pomembni. Posebna pozornost bo namenjena islamu in

islamistični radikalizaciji. Namen te lekcije je tudi pojasniti povezavo med vero in

nasilno radikalizacijo. Obvezni bralni material je treba razdeliti vnaprej, da se

zagotovi neprekinjen dialog o vsebini.

Ker živimo v Evropi, je pomembno predstaviti še en vidik v zvezi z verstvi.

Dandanes je islam pogosto v vlogi “slabe religije”, kar odvrača našo pozornost

od drugih religij, kot je krščanstvo, ki je zaznamovalo preteklost Evrope in je stalno

prisotno vse od takrat. Za razširjen vpogled bo predstavljen članek o krščanski

nasilni radikalizaciji. Za nadaljnjo razpravo in obogatitev znanja pa si udeleženci

lahko preberejo tudi članek o budizmu in budističnemu nasilnemu radikalizmu, ki

se nahaja v dodatku priročnika z bralnim gradivom.

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Uvod v verstva (glej Obvezno branje: Gellman & Hartman)

Korak 2: Islamistična radikalizacija, islamistični terorizem

Korak 3: Obravnava različnih oblik nasilne verske radikalizacije (glej Obvezno

branje: Why Mark Anthony Conditt – a white Christian – isn't called a terrorist)

Korak 4: Prepoznavanje nasilne verske radikalizacije

Napredna raven

Korak 5: Zmerno reformno gibanje v islamu

Korak 6: Diagnoza in spremljanje – kako lahko

sami zmanjšamo možnosti za nasilno versko radikalizacijo?

Zaključek

Uvodna raven

Ob koncu lekcije sledi pogovor o prej predstavljeni temi. Udeleženci razpravljajo

o verski radikalizaciji, učitelj pa razpravo nadzoruje. Pomembno je primerjati

različna verstva in različne oblike radikalizacije ter najti skupne značilnosti, ki

bodo v prihodnosti pomagale pri preprečevanju radikalizacije.

Napredna raven

Nadaljnja razprava o gradivu na napredni ravni.

Evalvacija

Na kratko opišite najpomembnejša verstva in prikažite njihove “šibke točke”,

zaradi katerih bi lahko prišlo do radikalizma.

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Gelllman, M., & Hartman, T. (2002). Religion for Dummies (1st edition).

New York: Wiley Publishing House (ISBN 978-0-7645-5264-9). (Appendix: A

Few Religions of the World: Buddhism, Christianity, Hinduism, Islam, Judaism.)

SLO 5 Vloga vere pri pojavu sodobnih oblik terorizma – diplomsko delo

https://core.ac.uk/download/pdf/67573251.pdf

Why Mark Anthony Conditt – a white Christian – isn't called a terrorist -

https://www.theguardian.com/commentisfree/2018/mar/23/mark-anthony-

conditt-terrorism-christianity

Dodatno branje:

The dawn of Buddhist radicalism -

https://dailytimes.com.pk/194214/dawn-buddhist-radicalism/

SLO 6 Izroček: Po budalizaciji še islamizacija?

https://www.casnik.si/po-budalizaciji-se-islamizacija/

Napredna raven

Obvezno branje:

Byron R. Johnson: Addressing Religion and Spirituality in Correctional

Settings: The Role of Faith-Based Prison Programs. In: APA handbook of

psychology, religion, and spirituality (Vol. 2) - An applied psychology of

religion and spirit.

Prisons and Terrorism Radicalisation and De-radicalisation in 15 Countries. pp. 25-37.: https://www.clingendael.org/sites/default/files/pdfs/Prisons-and-terrorism-15-countries.pdf

Dodatno branje:

Informacije za učitelja

Ker gre za občutljivo temo, mora učitelj poskrbeti, da vsak udeleženec razume,

da lekcija obravnava religijo, nikakor pa ne obsoja ali kritizira osebnih prepričanj

ali verovanj. Namen lekcije je zgolj predstaviti osnove svetovnih verstev in

prikazati možne stične točke z radikalizmom. Če med predavanjem pride do

resnejših konfliktov, mora učitelj prekiniti vsakršno sovražno vedenje med

udeleženci.

Lekcija 3: Dejavniki

vključevanja v nasilna skrajno

radikalna dejanja in terorizem

Opis lekcije

Ciljna skupina

Višji vodstveni delavci zapora

Pravosodni policisti

Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih

organizacij/prostovoljnih organizacij)

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

3 ure

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

Cilji

Po zaključku te lekcije so udeleženci sposobni razumeti dejavnike, ki lahko

povzročijo radikalizacijo zapornika in morebitno nasilno dejanje na podlagi

ekstemističnih idej.

Učni izidi

Znanje

Udeleženci poznajo:

• razliko med mehkimi in trdimi znanostmi, zanesljivost napovedovanja

• dejavnike, ki lahko privedejo do tega, da nekdo postane radikalizirana

oseba in se morda celo odzove z nasiljem

• težavnost presojanja, kaj lahko vodi v takšna dejanja

• kombinacijo različnih dejavnikov, vključno s kriminalno preteklostjo,

neurejenimi družinskimi razmerami in pomanjkanjem identitete.

Spretnosti

Udeleženci so sposobni identificirati možne dejavnike, kot so vedenjski vzorci in

družbeno ozadje, ki lahko privedejo do tega, da se oseba radikalizira in celo

stori nasilno dejanje.

Odnos

Udeleženci razumejo potencialne začetke radikalizacije in obravnavajo

dejavnike, kot so pripadnost, identiteta in kritično razmišljanje.

Uvod v lekcijo

Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli seznam, ki bi napovedal nasilna ekstremistična

dejanja? Če odkljukamo določeno število polj, potem obstaja verjetnost, da je

nekdo ekstremist. Več polj ko odkljukamo, večja je verjetnost.

Mar ne bi bilo bolje, če bi lahko že v naprej preprečili nastanek teh polj in se s

tem izognili katastrofalnim posledicam nasilnih ekstremističnih dejanj?

Tovrstno razmišljanje nas spominja na vremensko napoved: več ko je oblakov in

vetra, večje ko so spremembe zračnega tlaka, večja je verjetnost padavin.

V tej lekciji se bomo ukvarjali z vprašanjem, ali je tako enostavno prepoznati tudi

potencialnega nasilnega ekstremista. Oziroma če upoštevamo kaotično naravo

ozračja, se lahko tovrstna napoved izkaže za ravno tako težavno kot natančna

napoved vremenskih sprememb.

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Privlačnost znanosti

Večina ljudi znanost privlači zaradi svoje sposobnosti napovedovanja. To temelji

na opazovanju: če opazimo, da se je kos kovine raztegnil, lahko napovemo, da

se bo kovina jutri, če bo vroč dan, raztegnila tako kot danes. Ne samo to, s

pomočjo znanosti lahko dejansko izračunamo raztezanje kovin v povezavi s

segrevanjem. Za to obstaja celo matematična formula.

Ko se predmet segreva ali ohlaja, se njegova dolžina spreminja za količino

sorazmerno z začetno dolžino in glede na spremembo v temperaturi. Linearno

temperaturno raztezanje – spremembo dolžine predmeta – lahko izračunamo s

pomočjo enačbe:

dl = L0 α (t1 - t0) (1)

kjer je

dl = sprememba dolžine m

L0 = začetna dolžina m

α = koeficient linearnega raztezka m/m°C

t0 = začetna temperatura °C

t1 = končna temperatura °C

Izračunamo končno dolžino predmeta:

L1 = L0 + dl

= L0 + L0 α (t1 - t0) (2)

kjer je

L1 = končna dolžina predmeta m

Mar ne bi bilo lepo, če bi imeli takšno formulo, s katero bi lahko napovedali,

kdo od nas je potencialen nasilen ekstremist?

Korak 2: Družboslovne vede

Družboslovne vede poznamo tudi pod imenom mehke znanosti. Trde znanosti smo

omenili zgoraj; pri njih napoved 100% drži, razen če se ne dokaže drugače.

Napovedi pri mehkih znanostih niso tako zanesljive, vendar se tudi tukaj

zanašamo na opazovanje. Mehke znanosti so na primer psihologija, antropologija

in kriminologija.

Napoved in razumevanje 'zakaj'

Nekateri znanstveniki menijo, da bomo lahko napovedali, kdo med nami je

potencialen terorist, če bomo znali razumeti, kaj povzroči, da se običajen človek

radikalizira in svoje ideje končno tudi uresniči z nasilnim dejanjem. To bi nam lahko

pomagalo preprečiti tovrstna dejanja, predvsem tako, da se posameznika

onesposobi, preden stori dejanje. Bilo je že več poskusov, da bi določili dejavnike,

ki osebo vodijo v terorizem. To so zgolj teorije - ideje - in večina jih konkurira z

drugimi idejami - o tem, kaj nekoga privede do tega, da postane terorist.

Oglejmo si nekatere:

Korak 3: Zakaj nekateri ljudje postanejo nasilni ekstremisti, drugi pa ne?

Ne smemo pozabiti, da se radikalizacija, še posebej taka, ki vodi v nasilna

ekstremna dejanja, ne odvije čez noč: gre namreč za proces.

Ta proces je povezan z iskanjem

• identitete,

• smisla, in

• mesta v skupnosti.

Da bi lažje razumeli te tri koncepte, vzemimo za primer sebe in spregovorimo o

lastni

• identiteti - KDO SEM?

• smislu - KAJ POČNEM TUKAJ?

• in mestu v skupnosti - KAM SPADAM?

Korak 4: Prva faza: odnos

Prva faza obsega vedenjsko potovanje, ko posameznik prične zavzemati

ekstremistična stališča.

V tej fazi je zadevna oseba izpostavljena radikalizirani ideologiji in tudi sama

postane radikalizirana. Pot vodi do ‘ekstremističnega’ stališča.

V taki fazi pride do treh dogodkov:

a. Ranljivo duševno stanje: dejavniki, kot so na primer neurejene družinske

razmere, pretekla kazniva ravnanja, nestabilno ozadje.

b. Zunanji vplivi in izkušnje: prijatelji, družina, mediji, internetne klepetalnice,

itd.

c. Psihološka potreba: potreba po pripadnosti, statusu in smislu (Korak 3).

Korak 5: Druga faza: Vedenjske spremembe, ki lahko vodijo v nasilno dejanje.

Tukaj lahko opazimo globljo predanost.

Potisni dejavniki in vlečni dejavniki: dejavniki, ki lahko nekoga potisnejo v skrajno

dejanje ali ga povlečejo proti takim dejanjem. Oglejte si nasledni povzetek:

Potisni dejavniki:

• Občutki nepravičnosti, krivice

• Iskanje identitete, smisla, pripadnosti/tovarištva

• Želja po vznemirljivosti, izzivih, doživetjih

• Iskanje statusa, pomembnosti

• Kriminaliteta

• Afiniteta do avtoritativnih ideologij

• Nekatere težave v duševnem zdravju

Vlečni dejavniki:

• Ideologija zagotavlja diagnostično funkcijo

• Poistovetenje s plemenitim ciljem, dostop do nadomestne družine,

družbeni kapital

• Dostop do vznemirljivosti, izzivov, doživetij

• Opolnomočenje skozi ekstremistično identiteto

• Ventil za izražanje kriminalne sposobnosti

• Priložnost postati avtoritativen voditelj ali privrženec

• Ekstremistične ideologije lahko nudijo razlago zapletenega sveta

Korak 6:

Udeležencem postavite naslednja vprašanja. Po razpravi za ponovitev

uporabite izroček 'Uvod v radikalizacijo'.

• Kakšna oseba postane terorist?

• Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane

islamistični terorist?

• Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane politični

terorist?

• Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo?

• Ali so osebe s težavami v duševnem zdravju bolj dovzetne za

radikalizacijo in nato postanejo teroristi?

• Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije?

• Kakšen je vpliv spletne propagande?

(Odgovori so v Informacijah na koncu lekcije)

Razdelite izroček: Uvod v radikalizacijo

Na tej stopnji preberite tudi:

Why Do People Become Violent Extremists? — FBI

Korak 7: Oglejte si naslednje video posnetke in o njih razpravljajte:

Why do some people become terrorists?

https://www.youtube.com/watch?v=oYuZLHkUD04

Korak 8: Ne Bodi Lutka

Nasilni ekstremisti za tarče pogosto

izberejo tiste, ki so osamljeni,

zaskrbljeni, nezadovoljni, zdolgočaseni,

jezni ali zbegani. Ne bodi lutka.

Zavedaj se, da nasilni ekstremisti nimajo

odgovorov, ki jih iščeš. Želijo te le

izrabiti ali nadzirati.

To je slogan FBI.

Kako lahko nudimo podporo osebam na

prestajanju kazni zapora, da se opolnomočijo in ne postanejo lutke v rokah

tistih, katerih cilj je radikalizacija.

Napredna raven

Korak 9: To poglavje lekcije se osredotoča na razloge, zakaj nekateri mladi

postanejo džihadisti.

Podlaga za razpravo je članek iz britanskega časopisa The Guardian z

naslovom 'Zakaj nekateri mladi postanejo džihadisti? Psihiatrija ponuja

odgovore', ki ga je napisal Kamran Ahmed.

Preberemo članek in o njem razpravljamo v luči realnega stanja v državah

partnericah.

Korak 10: V tem poglavju lekcije bomo podrobneje obravnavali vprašanje z

začetka zgornjega koraka. Poudarek je na obravnavanju oseb, ki so zapustile

svojo državo, se pridružile Islamski državi, in se potem vrnile v domovino. Kako

ravnati s temi povratniki?

Sledi razprava, ki naj temelji na naslednjem video posnetku:

'Why I went to live with Islamic State' - BBC News

https://www.youtube.com/watch?v=fen7TTooi4o

Korak 11:

Ogled video posnetka in razprava: Spodbujanje samostojnega razmišljanja!

How Do People Become Radicalised Terrorists? | Last Leg: The

Correspondents

https://www.youtube.com/watch?v=_rslEjA17yk

Zaključek

Naštejte razloge, zakaj se po vašem mnenju povsem običajne osebe odločijo, da postanejo teroristi.

(Opomba za učitelja: glej članek Why average people decide to become

terrorists. Jennifer Williams Jun 14, 2016)

Evalvacija

Udeleženci preberejo naslednje vprašanje in odgovor iz enega izmed gradiv:

Ali bi morali tuje bojevnike, ki so se vrnili v Evropo, obravnavati kot

zločince, ali bi se morali posvetiti rehabilitaciji?

V tem primeru ne obstaja model, ki bi ustrezal vsem. To je zato, ker se politike,

pravosodje in načini vodenja med evropskimi državami razlikujejo. Znotraj Evrope

obstaja več pristopov. Nekatere države uporabljajo kazensko pravosodni sistem

za strogo kaznovanje povratnikov. Te države po eni strani motivira želja po tem,

da pokažejo, da ukrepajo proti ekstremistom in tujim bojevnikom povratnikom.

Strogi povračilni ukrepi se uporabljajo tudi kot orodje za odvračanje potencialnih

kandidatov za bojevnike. Druge pa menijo, da so dejanja tujih bojevnikov povsem

kriminalne narave. Rehabilitacijski model je namenjen reformiranju in reintegraciji

povratnikov, vendar pa je ta model nepriljubljen, popolno rehabilitacijo pa je

težko doseči. Za spoprijemanje s problemom najverjetneje potrebujemo pametno

mešanico obeh modelov.

Why do people join terrorist organisations? | European Institute of Peace

11/09/2018

Menite, da rehabilitacijski model deluje? Ali tak pristop lahko igra vlogo v

zaporu? Navedite razloge za svoj odgovor.

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Uvod v radikalizacijo

Why do people join terrorist organisations? | European Institute of Peace

11/09/2018

Why average people decide to become terrorists. Jennifer Williams Jun

14, 2016

Dodatno branje:

The key reason why some people with radicalised views become terrorists is humiliation, expert claim. By Phoebe Weston. Mailonline. 6th April 2017

SLO 7 Radikalizacija mladih v Evropi – diplomsko delo

https://dk.um.si/Dokument.php?id=116868

Napredna raven

Obvezno branje:

Kamran Ahmed: Why do some young people become jihadis? Psychiatry

offers answers. The Guardian 26th May 2017.

SLO 8 Izroček in link: Motivacijski in psihosocialni vidiki sodobnega

samomorilskega terorizma : specialistično delo

https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=9351&lang=slv

Dodatno branje:

‘Radicalisation’ has become a redundant concept’ by Kenan Malik. The

Guardian

Why Do People Become Terrorists? A Prosecutor’s Experiences Armando

Spataro. Journal of International Criminal Justice 6 (2008), 507-524.

Anatomy of terror: What makes normal people become extremists? New

Scientist. 16 August 2017.

SLO 9 Izroček: Džihadisti, 11. januar in Evropa praznine, predavanje Fabrice Hadjadj

http://branenacesti.blogspot.com/2015/02/

Informacije za učitelja

To so odgovori na zgoraj identificirana vprašanja (Korak 6).

Kakšna oseba postane terorist?

Vladne in akademske raziskave v Združenem kraljestvu vedno znova kažejo, da

enoten socialno-demografski profil terorista ne obstaja in da do vpletenosti v

ekstremizem ne vodi le ena pot. Teroristi prihajajo iz različnih ozadij in se

vključujejo na različne načine ter iz različnih razlogov.

Kateri dejavniki lahko vodijo do tega, da posameznik postane islamistični

terorist?

En sam dejavnik ne more nekoga prepričati, da se pridruži terorističnemu gibanju.

Več dejavnikov skupaj – ‘popoln vihar’ – pa ustvari pogoje, pod katerimi lahko

pride do radikalizacije in terorizma. S pravilnim posredovanjem je mogoče

posamezniku že v začetni fazi preprečiti, da se radikalizira, prav tako pa je

mogoče preprečiti, da tisti, ki že gojijo ekstremistična prepričanja, storijo nasilno

dejanje.

Kakšen posameznik je ranljiv za radikalizacijo?

Kot že rečeno, arhetip posameznika, ranljivega za radikalizacijo, ne obstaja,

obstajajo pa določeni skupni dejavniki. Predvsem gre za posameznike v ranljivem

duševnem stanju, ki so izpostavljeni ekstremistični ideologiji, in ki jim primanjkuje

zaščitnih dejavnikov (npr. trdna družina in močno povezana skupnost), ki bi jih

sicer pomagali obvarovati pred radikalizacijo.

Kako pomemben je vpliv ideologije v procesu radikalizacije?

Čeprav ideologija ostaja ključnega pomena pri radikalizaciji, jo je treba

obravnavati skupaj s psihološkimi potrebami in ranljivostmi. Teroristična

propaganda je pogosto usmerjena na te psihološke potrebe, kot je na primer

potreba po statusu ali vznemirljivem dogajanju. Ideologija deluje kot ‘vlečni’

dejavnik in predstavlja ogrodje, ki izpolnjuje potrebo po identiteti in diagnostično

orodje, ki posamezniku pomaga razumeti občutke nepravičnosti ali krivice.

Lekcija 4: Radikalizacija in

zapori: kakšna je povezava?

Opis lekcije

Ciljna skupina

Višji vodstveni delavci zapora

Pravosodni policisti

Podporno osebje (učitelji, socialni delavci, psihologi, psihiatri, osebje nevladnih

organizacij/prostovoljnih organizacij)

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

3 ure

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

Cilji

Po zaključku te lekcije udeleženci znajo

• ravnati z zaporniki, ki so storili nezakonita dejanja, podprta z nasilno

ekstremistično ideologijo;

• ravnati s posamezniki, za katere obstaja tveganje radikalizacije;

• osebam na prestajanju kazni zapora nuditi podporo in varnost;

• podpirati rehabilitacijo;

• podpirati reintegracijo;

• obravnavati vprašanje radikalizacije v zaporih.

Učni izidi

Znanje

• Se zavedajo, da vsi posamezniki, obsojeni zaradi terorističnih dejanj, ne

predstavljajo enakega tveganja za družbo in druge zapornike.

• Znajo prepoznati različne stopnje tveganj.

• Ustvarijo zdravo zaporsko okolje za zapornika.

• Poznajo prednosti in slabosti ločene ali skupne namestitve zapornikov, ki

so osumljeni ali obsojeni za nasilna ekstremistična dejanja.

• Znajo podpreti zapornike na poti do uspešne ponovne vključitve v

družbo.

• Znajo podpreti zapornike pri pristopu, ki temelji na opustitvi

radikalizacije.

Spretnosti

• So sposobni spodbujati pozitiven odnos med osebjem in zaporniki.

• So sposobni ustvariti zdravo zaporsko okolje.

• So sposobni sodelovati z osebjem iz drugih agencij, povezanih s

področjem dela (pristop, ki združuje več agencij).

• So sposobni pomagati zapornikom do uspešne ponovne vključitve v

družbo.

• So sposobni podpirati zapornike pri opustitvi radikalizacije.

Odnos

• Dosledno spoštujejo splošne človekove pravice v zaporskem okolju.

• Razumejo, zakaj lahko radikalna stališča nekoga spodbudijo k

radikalizaciji.

• Menijo, da so prestopniki sposobni pozitivnih sprememb in jim nudijo

podporo pri opustitvi ekstremizma.

Uvod v lekcijo

Uvodno vprašanje:

Ali so zapori 'univerze' za radikalizacijo?

Začnite z ogledom naslednjega video posnetka:

'Universities for terrorists' EU prisons turning into radicalization hotspots

https://www.youtube.com/watch?v=Pk8JtaJewsw

Odprite razpravo o glavnih točkah, izpostavljenih v tem video posnetku.

Nato udeležence prosite, naj preberejo naslednje gradivo:

We need to talk about radicalisation in prisons. Mariam Mokhtar -

October 25, 2017. Free Malaysia Today

Razvoj

Uvodna raven

1. korak: Razprava - ključno vprašanje:

Katera so tveganja, povezana z radikalizacijo v zaporu?

Prosite udeležence, naj svoje odgovore napišejo na flipchart tablo.

Primerjajte zapise na tabli z naslednjim:

• rekrutiranje ostalih zapornikov;

• podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora;

• uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora;

• načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj

po odpustu;

• sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja;

• stopnjevanje radikaliziranosti zaradi krivic/frustracij/jeze, povezane s

prestajanjem kazni zapora.

2. korak: Oglejte si video posnetka in ju primerjajte:

The Third Jihad: Radicalisation in Prisons

https://www.youtube.com/watch?v=rQ8evikPTAk

De-radicalisation programme trialled in French prisons

https://www.youtube.com/watch?v=eXJGafiEd74

Opomba za učitelja

K razpravi prispevajte tako, da opozorite na naslednje točke (če jih ne omenijo

že udeleženci):

• Ljudje so sposobni doseči pozitivne spremembe in se umakniti iz nasilja,

čeprav se nekateri lahko odločijo, da tega ne bodo storili.

• Treba je spoštovati splošne konvencije o človekovih pravicah.

• Vsi posamezniki, obsojeni zaradi storitve teroristična dejanja, ne

predstavljajo enakega tveganja za družbo.

• Varnejše in bolj urejeno zaporsko okolje, tudi v smislu dinamičnih

odnosov, je predpogoj za omejevanje radikalizacijskih procesov in

spodbujanje deradikalizacije/umika iz nasilja.

• Za preprečevanje radikalizacije in podporo procesom umika iz

nasilja/deradikalizacije, je ključnega pomena sodelovanje med

agencijami.

• (RAN P&P Dealing with radicalisation in a prison and

probation context - practitioners working paper)

3. korak: Ustvarjanje zdravega zaporskega okolja.

Ključno vprašanje:

Na lestvici od 1 do 10 ocenite stopnjo naslednjih elementov v vašem zaporu. Ali

menite, da je vaš zapor zdravo okolje?

• Varnost: če osebje zapora ne zmore ohraniti zdravega okolja, zaporniki

oblikujejo skupine, ki nudijo tako prijateljstvo kot zaščito. Te skupine lahko

v določenih okoliščinah postanejo zaporske tolpe, ki stopnjujejo hierarhijo,

stopnjo nevarnosti, konflikte med zaporniki ter konflikte med osebjem in

zaporniki.

• Zaupanje: koncept, ki ga ni enostavno uresničiti znotraj okolja, v katerem

vlada nezaupanje, ki se pogosto razvije v zaporu. Vendar pa je zaupanje

pomemben faktor pri obravnavnju zapornikov na splošno, še zlasti ko gre

za preprečevanje radikalizacije in spodbujanje umika iz nasilja.

• Pravičnost: biti radikalen ni zločin, zato to ne bi smelo voditi v represivne

ukrepe strožje od tistih, ki so bili uvedeni za običajne zapornike. Vendar

pa bodo storjeni zločini vedno upoštevani pri oceni nevarnosti.

• Človečnost: okolje, v katerem vladata obzirnost in skrb za človeka.

• Legitimnost: transparentnost zapora, odzivnost na incidente in moralno

prepoznavanje posameznika.

• Odnos med osebjem in zaporniki: osebje mora zaupati vase in v svoje

sposobnosti uporabe avtoritete, saj je to ključnega pomena za

vzpostavitev dobrega odnosa, ki temelji na medsebojnem spoštovanju.

• Prisotnost karizmatičnega ekstremističnega voditelja je pomemben

faktor: take zapornike je treba identificirati in obvladati tveganje, ki ga

predstavljajo.

Oglejte si video posnetek in o njem razpravljajte:

Prison officers concerned about radicalisation in jails

https://www.youtube.com/watch?v=xUD2X3YAjF8

4. korak: Ponovna vključitev v družbo

Cilj ponovne vključitve v družbo bi moralo biti preprečevanje nasilnega vedenja

in omogočanje vključevanja in sodelovanja v družbi. Z občutkom pripadnosti in

sprejetosti bi zavezanost nasilju verjetno postala manj trajnostna. Radikalne ideje

same po sebi niso nevarne, čeprav še vedno ostajajo dejavnik tveganja za nasilno

vedenje v nekaterih okoliščinah.

Mreža RAN sporoča naslednje:

• Načrti za ponovno vključevanje v družbo bi morali biti vključeni v delovni

načrt za zapornika kar se da na začetku prestajanja kazni.

• Pomembno je posameznika razumeti, se ukvarjati z njegovimi težavami in

možnostmi.

• Ključnega pomena je načrt za zaključek podpore, s katerim se postopno

zmanjšuje posameznikovo odvisnost od drugih in krepi njegovo zmogljivost

obvladovanja izzivov.

• Prehodno obdobje velja za čas, ko je tveganje povratništva veliko, zato

je pomembno, da so načrti pripravljeni preden zapornik prestane celotno

kazen. Ti načrti naj vključujejo načine za spoprijemanje s problematičnim

družinskim ali zasebnim življenjem in uporabo človeškega in družbenega

kapitala za preprečitev novih kaznivih dejanj.

Napredna raven

5. korak: V bistvu obstajajo trije načini, na katere se zapori spoprijemajo z

radikaliziranimi zaporniki, in sicer:

a. Koncentrirana namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni skupaj)

b. Razpršena namestitev (obsojeni teroristi so nameščeni v režim skupaj z

drugimi zaporniki, ki niso obsojeni za kazniva dejanja povezana s terorizmom)

c. Kombinacija pristopov a in b.

Razpravljajte o prednostih in slabostih vsakega od teh pristopov:

Izbira zaporskega režima

Potencialne prednosti Potencialne slabosti

Razpršena namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene med ‘običajne’ zapornike in so zajete v istem splošnem zaporskem režimu. To ne pomeni, da se prestopnike namesti v običajno enoto; namestitev temelji na oceni tveganja.

- Manjša verjetnost, da se zaporniki počutijo marginalizirane zaradi svojih prepričanj. Do določene mere bodo z njimi ravnali kot z običajnimi zaporniki. - Zaporniki so obkroženi z različnimi skupinami z drugačno miselnostjo, kar lahko nanje vpliva pozitivno.

- Z zaporniki delajo splošni člani osebja in ne strokovnjaki. - Tveganje za radikalizacijo drugih zapornikov. - Tako zapornika kot njegovo okolje je treba natančno spremljati, da se odkrije morebitne negativne vplive. - Tveganje za vključevanje ekstremistov v kriminalne mreže.

Koncentrirana namestitev: Osebe, osumljene ali obsojene za nasilna teroristična dejanja, so nameščene skupaj v ločen oddelek za teroriste.

- Vse zapornike na oddelku za teroriste in njihove stike znotraj oddelka je mogoče spremljati. - Omejene možnosti vplivanja na druge zapornike. - Individualno in skupinsko delo z zaporniki v zvezi z deradikalizacijo/umikom iz nasilja in drugimi intervencijami. - Zaposleni na oddelku za teroriste postanejo strokovnjaki, ker se pri svojem delu dnevno srečujejo z radikaliziranimi zaporniki; usposobiti je treba le majhno skupino osebja. - Ta pristop lahko javnosti zagotovi, da se sprejemajo konkretni in strogi ukrepi za zaščito družbe.

- Oddelek za teroriste lahko dodatno spodbudi radikalizacijo/ekstremistična dejanja. Spletejo se nove vezi med ekstremističnimi zaporniki, kar lahko poveča tveganje po odhodu iz zapora. - Pomanjkanje družbenih stikov lahko povzroči težave pri vključevanju v družbo po prestani kazni. - Občutki nepravičnosti lahko spodbudijo nadaljnjo radikalizacijo zapornika in tudi podpornikov zunaj zapora. - Takšni prostori so dragi in potrebujejo zmogljivosti za odzivanje v nujnih primerih. - Zaporniki se lahko zaradi namestitve v ločenem oddelku počutijo stigmatizirane, nekateri ekstremisti pa na to gledajo kot na dvig svojega statusa ali kredibilnosti. Taka namestitev lahko torej vodi k večji povezanosti znotraj skupine. - Procesi deradikalizacije/umika iz nasilja so lahko ovirani.

- S takim pristopom tvegamo nastanek skupine z veliko simbolično močjo.

Kombinacija: Na podlagi ocene tveganja se sklene odločitev, ali se osebo, ki je osumljena ali obsojena za nasilno ekstremistično dejanje, namesti v ločen režim ali skupaj z drugimi zaporniki.

- Pristop po meri, ki ustreza tveganju in potrebam zapornika. - Po pregledu in podrobni oceni se zapornika lahko namesti v najustreznejši režim.

- Oba režima morata biti na voljo. - Potreba po trdnih ocenjevalnih orodjih.

Korak 6: Pristop, ki temelji na opustitvi radikalizma

Po mnenju mreže RAN bi lahko najučinkoviteje spodbujali opustitev nasilnega

radikalizma tako, da bi pustili radikaliziranemu storilcu, da se na novo definira

kot nekdo, ki ni radikalen – ali vsaj kot nenasilen radikalnež.

Kako lahko po vašem mnenju vi sami, kot oseba zaposlena v zaporu, pomagate

zaporniku pri umiku iz nasilja?

Opomba za učitelja

Pred predavanjem preberi: RAN P&P Dealing with radicalisation in a

prison and probation context RAN P&P - practitioners working paper

Zaključek

Uvodna raven

Naštejte nekaj elementov/tem, o katerih ste razpravljali v tej lekciji, in jih

razvrstite po pomembnosti v kontekstu vašega zapora.

Napredna raven

Navedite primer enega ali več zapornikov, ki so bili radikalizirani ali za njih

obstaja sum, da radikalizirajo druge v vašem zaporu. Opišite, kako so

obravnavani ti zaporniki. Kako bi po vašem mnenju lahko izboljšali ta pristop?

Evalvacija

Opišite, kako je mogoče v praksi izvajati proces za rehabilitacijo in dobro

počutje zapornikov z namenom spodbuditi njihovo odpornost.

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

The Radicalisation of Prison Inmates: Exploring Recruitment, Religion and

Prisoner Vulnerability by Mulcahy, Elizabeth, Merrington, Shannon, Bell, Peter.

2013. Journal of Human Security

SLO 10 Izroček: Nasilni ekstremizem v zaporih: priprti a ne povsem varni

https://www.dnevnik.si/1042761963

SLO 11 Izroček: Evropski zapori postajajo kalilnica džihadistov

https://www.rtvslo.si/svet/porocilo-evropski-zapori-postajajo-kalilnica-dzihadistov/40492411

Dodatno branje:

Spain smashes jihadist ring operating in 17 jails. Pridobljeno s http://en.qantara.de/content/spain-smashes-jihadist-ring-operating-in-17-jails

Napredna raven

Obvezno branje:

Radicalization or Rehabilitation. Understanding the challenge of

extremist and radicalized prisoners. Greg Hannah, Lindsay Clutterbuck, Jennifer

Rubin. Prepared for the RAND Corporation

Dodatno branje:

Anjem Choudary prison release could worsen both Islamist and far-right

extremism, experts warn Pridobljeno s

https://www.independent.co.uk/news/uk/crime/anjem-choudary-prison-

released-jail-extremism-isis-terror-islamist-far-right-al-muhajiroun-

a8565601.html

'Few' violent extremists radicalised in jail, report finds. Pridobljeno s:

https://www.theguardian.com/australia-news/2018/jun/07/few-violent-

extremists-radicalised-in-jail-report-finds

Informacije za učitelja

Večina korakov vsebuje dodatne opombe za učitelja. Pri podajanju lekcije jih

upoštevajte, saj so lahko v pomoč pri razpravi.

Učitelj mora biti tudi dobro seznanjen z dokumentom mreže RAN z naslovom

'Dealing with radicalisation in a prison and probation context, practitioners

working paper'.

Prepoznavanje in

preprečevanje radikalizacije v

zaporih

Lekcija 5: Uporaba orodij za

oceno tveganja

Opis lekcije

Ciljna skupina

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Psihologi

Socialni delavci

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Nevladne organizacije

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

2 uri

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

� Izroček: Moghaddamova piramida

Cilji

Terorizem in nasilni ekstremizem trenutno predstavljata svetovni izziv. Ta nadloga

privablja vse več psiholoških in psihiatričnih prispevkov za okrepitev praktičnih

protiterorističnih ukrepov. Namen te lekcije je predstaviti instrumente, razvite za

identifikacijo faktorjev tveganja za terorizem, ekstremizem, radikalizacijo in

fundamentalizem.

Učni izidi

Znanje

Udeleženci poznajo teoretično ozadje uporabe različnih vprašalnikov in drugih

orodij, razvitih v poskusu identificirati posameznike, za katere obstaja tveganje,

da storijo teroristična in nasilna ekstremistična dejanja. Do sedaj to področje še ni

bilo dovolj raziskano in cilj te lekcije je oceniti močne in šibke točke tovrstnih orodij.

Spretnosti

Znajo uporabljati nekatera identifikacijska orodja, znajo kritično oceniti posebne

vprašalnike, različne ocenjevalne lestvice, sezname, in druga orodja za

napovedovanje in ocenjevanje psiholoških označevalcev.

Odnos

Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosi do terorizma, ekstremizma,

radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo. Ta lekcija ponuja pregled

obstoječih orodij in ozadja njihovega razvoja, z namenom oceniti njihovo

kakovost, psihometrične lastnosti in še posebej njihovo veljavnost in zanesljivost.

Uvod v lekcijo

Predstavljajte si, da ste pravosodni policist v bloku C, kjer imate zapornika, ki je

odmaknjen od večine drugih zapornikov in kadar komunicira, vedno deli svoje

ekstremistične predsodke do muslimanov. Tako je predan svojim prepričanjem, da

je pred kratkim celo vrezal svastiko z britvico. Kako bi lahko ocenili, ali gre zgolj

za kratkotrajen premik v ekstremizem ali pa ta oseba postaja vse bolj nevarna?

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Če bi morali napisati lasten priročnik za ocenjevanje, katere

lastnosti/vidike/ključne točke bi povezali z radikalizacijo?

Korak 2: Zdaj pa razdelite te lastnosti v naslednje kategorije: Izobrazba,

Družina, Osebnostne lastnosti in Ideologije.

Korak 3: Kako bi ocenili nevarnost lastnosti, ki ste jih našteli? (1-5, 5 je najbolj

radikalna).

Korak 3: To je Moghaddamova piramida. Dobili ste tudi izroček s piramido.

Seštejte lastnosti, ki ste jih izmerili v prejšnjem koraku. Kam na piramidi bi uvrstili

posameznika? Zakaj?

Korak 3: Lahko pokažete jasno mejo, ki bi določala, da je posameznik

potencialno radikaliziran? Zakaj?

Napredna raven

Korak 5: Preberite naslednjo kratko biografijo:

Tim je 25-letni študent. Trenutno obiskuje prestižno univerzo, kjer študira pravo.

Piše disertacijo o obrambi nacističnih veteranov, v kateri zatrjuje, da jih država

ne bi smela kazensko preganjati, ker so jim oprali možgane in bi zato morali

obveljati za nedolžne zaradi neprištevnosti. Goji globoko zanimanje za nacistično

Nemčijo in fašistične države. Pravi, da se je to začelo takrat, ko je raziskoval

svoje družinsko drevo in na njem našel številne fašistične potomce. Včasih se šali,

da je imel Hitler po svoje prav in da bi bil z obstojem čistokrvnih družin svet boljši.

Meni, da družba ne bi smela biti tako mednarodna in raznolika in trdi, da različne

kulture ne morejo živeti skupaj v miru. Kljub temu pa ima prijatelje, ki prihajajo iz

različnih držav in kultur. To pojasni s tem, da so postali del države, ker so v njej

živeli tako dolgo. Še vedno pa se, kot pravi sam, čuti superiornega, ker je bolj

izobražen.

Tim se že nekaj časa trudi priti v stik z neonacisti – kot zatrjuje v povezavi s

študijem – vendar mu to še ni uspelo. Njegovo družino skrbi, saj je nagnjen k nasilju

in jezi, kadar nekdo ugovarja njegovim stališčem.

Korak 6: S pomočjo orodij določi, ali Timu grozi nevarnost radikalizacije?

Korak 7: Bi moški na sliki lahko bil Tim? Zakaj? Zakaj ne?

Zaključek

Uvodna raven

Lahko z gotovostjo trdite, da katerokoli od orodij, ki ste jih uporabili, 100% potrdi

radikalizacijo? Zakaj? Zakaj ne?

Napredna raven

Upoštevajoč naslednji članek mreže RAN, kako bi določili, ali je rezultat izvedene

ocene lahko veljavna evalvacija radikalizirane osebe? Upoštevajte tudi spol in

starost.

RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context

RAN P&P - practitioners working paper

Evalvacija

Naštejte lastnosti, ki bi jih pričakovali od radikaliziranega posameznika.

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Dean, G. (2016). The 3 R’s of risk assessment for violent extremism, Journal of

Forensic Practice, 19(2), 91-101

SLO 12 bližnjica:

Kazalniki tveganja radikalizacije v zaporih - fair-project.eu

fair-project.eu/wp.../Risk-Indicators-Radicalisation-in-Prisons-revised-

FINAL_SI.pdf

Dodatno branje:

Napredna raven

Obvezno branje:

RAN - Dealing with radicalisation in a prison and probation context RAN P&P -

practitioners working paper

Dodatno branje:

RAN - EX POST PAPER: Risk assessment of lone actors

Informacije za učitelja

Učitelj se mora zavedati, da orodja za oceno tveganja niso prosto dostopna in

da lahko le tisti, ki so do tega upravičeni, izvajajo ocenjevanje in hranijo izvod

orodij. Zato v načrt lekcije nismo dodali nobenih orodij za oceno tveganja.

Lekcija 6: Razlike med spoloma

in radikalizacija

Opis lekcije

Ciljna skupina

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Psihologi

Socialni delavci

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Nevladne organizacije

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

2 uri

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

Cilji

Radikalizacija je ‘dinamičen proces, v katerem posameznik vse bolj sprejema in

podpira nasilni ekstremizem. Razlogi za ta proces so lahko ideološki, politični,

verski, družbeni, gospodarski ali osebni’. Jasno je, da se v teroristične skupine

vključujejo tudi ženske. ISIS novači ženske na različne načine, med drugim s

sklepanjem zakonskih zvez in prepričevanjem, naj storijo nasilna dejanja, vključno

s samomorilskimi napadi. Razlike med spoloma pa niso vedno ustrezno

obravnavane, kar velja tudi za ocenjevalna orodja.

Učni izidi

Znanje

Poznajo ozadje in motivacije za vključevanje žensk v ekstremistične skupine.

Nekateri motivacijski dejavniki so:

• odziv na nasilje in zatočišče za ženske;

• gospodarska in politična izključenost žensk;

• pridobivanje samospoštovanja in prevzemanje nekonvencionalnih vlog, ki

izpodbijajo družbene norme, nanašajoče se na spol;

• versko prepričanje;

• vpliv moških družinskih članov, ki novačijo bodoče teroriste;

• vpliv socialnih omrežij, usmerjenih na ženske.

Spretnosti

Se zavedajo, da se ekstremizem med ženskami ne

razlikuje od tistega pri moških, vendar pa je težje

spremljati in nadzirati ekstremistke, saj pogosto

delujejo v zaprtih krogih, z le malo stika z zunanjim

svetom. Omejen stik z zunanjim svetom lahko na

primer pomeni, da se njihovi otroci šolajo doma in ne v splošnem šolskem sistemu.

Ker so primeri žensk, ki so v zaporu zaradi ekstremizma, redki, se lahko

rehabilitacija in reintegracija izkažeta za zelo zahtevni nalogi.

Odnos

Se znajo spoprijeti z naklonjenostjo in odnosom do terorizma, ekstremizma,

radikalizacije in idej, ki jih ti koncepti vzbujajo pri moških in ženskah. Cilj te

lekcije je bolje razumeti različne motivacije in metode za novačenje tako moških

kot žensk.

Uvod v lekcijo

Ženske so bile že označene kot ‘nore’, a ne kot ‘slabe’, Freud je na primer vse

ženske, ki niso ustrezale njegovemu kalupu, označil kot ‘histerične’.

Poleg tega si teroriste stereotipno predstavljamo kot moške. Vendar so v ta pojav

vključene tudi ženske. Naj gre za pripadnice čečenskih črnih vdov, ISIS ali drugih

skupin – ženske so ravno tako dovzetne za radikalizirajo kot moški. Vendar pa

se o tem pojavu manj govori in je slabše raziskan.

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Oglejte si naslednji video posnetek (Women Fighters of the

IRA 1970) https://www.youtube.com/watch?v=44PgwV38WGQ.

Korak 2: Na kaj pomislite ob tem video posnetku?

• Ali bi z lahkoto povezali pojma ‘ženske’ in ‘terorizem’?

o Zakaj? Zakaj ne?

• Ali menite, da so lahko ženske ravno tako nasilne kot moški?

o Zakaj? Zakaj ne?

Korak 3: Sedaj pa si poglejte ta video posnetek (British Women

Joining Jihad in Syria) https://www.youtube.com/watch?v=5hAlKlQ2g1Q

• Zakaj bi se po vašem mnenju ženska, ki je stereotipno

obravnavana kot nežnejši spol ali mater, odločila za

nasilje?

• Kakšne so razlike med radikalizacijo oz. nasiljem pri

moških in pri ženskah? Ali imata oba spola enako vlogo?

• Ali bi morala rehabilitacija žensk potekati drugače in

kakšne naj bi bile razlike?

Napredna raven

Korak 4: Ali vidite feminizem kot nasilno radikalno gibanje?

Kaj pa radikalni feminizem?

Zaključek

Uvodna raven

Prosimo obrazložite, kako vam bo pridobljeno znanje pomagalo pri delu z

ekstremistko. Kako se bo ta pristop razlikoval od načina, na katerega bi

obravnavali ekstremista?

Napredna raven

Poglejte si naslednji video posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=MMC-

JqUudIw&feature=youtu.be&bpctr=1536825159

• Ali menite, da je to, da ženske postanejo ekstremistke, tako pričakovan

pojav, da so nanje pozabili in jim zato ne nudijo nobene pomoči?

• Kaj lahko storimo za odpravo tega stanja?

Evalvacija

Ali lahko navedete razlike med spoloma pri uporabi nasilja?

Ali lahko navedete različne nasilne ekstremistične skupine in opišete vlogo žensk,

ki so vključene v njih?

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Sexy, Tough or Inept? Depictions of Women Terrorists in the News.

Pridobljeno s:

https://www.redorbit.com/news/health/1154128/sexy_tough_or_inept_depict

ions_of_women_terrorists_in_the/

SLO 13 Izroček: V Nemčiji džihadistične ženske radikalizirajo naslednjo

generacijo muslimanske mladine

http://nova24tv.si/svet/v-nemciji-dzihadisticne-zenske-radikalizirajo-naslednjo-generacijo-muslimanske-mladine/

SLO 14 Izroček: Ženske, ki so se vrnile iz Sirije in Iraka, predstavljajo posebno varnostno grožnjo https://www.rtvslo.si/svet/zenske-ki-so-se-vrnile-iz-sirije-in-iraka-predstavljajo-posebno-varnostno-groznjo/463877

Dodatno branje:

The Experience of Women In The IRA And UVF. Pridobljeno s:

https://thebrokenelbow.com/2016/04/08/the-experience-of-women-in-the-

ira-and-uvf/

SLO 16 Izroček: Vedno več žensk med borci Islamske države; prednjačijo

Kosovarke

https://www.domovina.je/vedno-vec-zensk-med-borkami-islamske-drzave-prednjacijo-

kosovarke/

SLO 17 Izroček: Mama radikalizirane Fatime: "Rodila sem pošast"

https://novice.svet24.si/clanek/zanimivosti/56559ab521388/mama-radikalizirane-fatime-rodila-sem-posast

Napredna raven

Obvezno branje:

Alter egos: misconceptions about religiously radicalized women.

Pridobljeno s: https://warontherocks.com/2018/09/alter-egos-misconceptions-

about-religiously-radicalized-women/

SLO 15 Islamska država: Radikalizacija brez skupnega imenovalca

https://www.dnevnik.si/1042708558

Dodatno branje:

Nacos, B. (2006). The portrayal of female terrorists in the media: Similar

framing patterns in the news coverage of women in politics and in terrorism,

Studies in Conflict and Terrorism, (28), 435-451

Female suicide bombers: how terrorist propaganda radicalises

Indonesian women. Pridobljeno s: https://theconversation.com/female-suicide-

bombers-how-terrorist-propaganda-radicalises-indonesian-women-98143

What Is Radical Feminism? Pridobljeno s:

https://www.thoughtco.com/what-is-radical-feminism-3528997

Lekcija 7: Rehabilitacija v

zaporih

Opis lekcije

Ciljna skupina

Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Uradniki za zvezo

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

2 uri

Pripomočki

� Magnetna tabla

� Prenosni računalnik

� Podatkovni projektor

� Flipchart tabla

� Zvokovni projektor

� (ali velik TV zaslon)

Cilji

Sistemi izvajanja pogojne in zaporne kazni postajajo vse bolj povezani z

radikalizacijo, ki vodi v nasilni ekstremizem. Zlasti zaporsko okolje je lahko

potencialno gojišče za radikalizacijo zaradi naslednjih tveganj:

� rekrutiranje ostalih zapornikov;

� podpiranje ekstremističnih skupin iz zapora;

� uživanje podpore ekstremističnih skupin, ki so zunaj zapora;

� načrtovanje nasilnih ekstremističnih/ideološko podprtih nezakonitih dejanj

po odpustu; in

� sovražnost do ostalih skupin zapornikov in/ali osebja.

Krivice, jeza ali frustracije so v zaporu povezane z radikalizacijo. Vendar je treba

poudariti, da zapor ni glavni inkubator za radikalizacijo. Kar je še pomembneje,

tako sistem za izvajanje pogojne kazni kot sistem za izvajanje kazni zapora sta

močna partnerja pri deradikalizaciji, umiku iz nasilja, rehabilitaciji in ponovni

vključitvi v družbo. Radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, ni nov pojav pri

pogojni in zaporni kazni, toda trenutna razsežnost tega problema, skupaj z

naraščajočim številom ekstremističnih zapornikov (predvsem tujih bojevnikov),

poziva k razmisleku o obstoječih pogledih, ukrepih in posegih.

Učni izidi

Znanje

Udeleženci poznajo programe za preprečevanje in rehabilitacijo, torej:

• programe, katerih cilj je rehabilitacija, ki jih nudijo v zaporih;

• programe, ki so usmerjeni v deradikalizacijo in umik iz nasilja tako med

prestajanjem kazni zapora kot po odpustu.

• Udeleženci so povečali znanje in ozaveščenost o novačenju v zaporih.

Spretnosti

Udeleženci se zavedajo, da radikalizacija, ki vodi v nasilni ekstremizem, v

zaporskem okolju predstavlja nov in nenehen izziv. Tovrstni izzivi so pogosto

večplastni in jih lahko obravnavamo na različne načine, z različnimi posegi in na

različnih stopnjah kazenskopravnega sistema.

Odnos

Spretnosti in kompetence osebja, zlasti v zvezi z radikalizacijo in ekstremizmom,

morajo vključevati dobršno mero razumevanja za druge kulturne in verske norme,

vrednote in izražanja. To je pomembno pri izgradnji dobrih odnosov med osebjem

in zaporniki. Zaposleni, ki poklicno prihajajo v stik z obsojenimi teroristi,

potrebujejo posebna znanja in spretnosti. Vsekakor vsak član osebja ni primeren

za spoprijemanje z radikalizacijo in nasilnim ekstremizmom.

Uvod v lekcijo

Ljudje iz Evrope odhajajo v Sirijo, Irak, Mali ali Ukrajino, kjer postanejo tuji

bojevniki, usposobljeni za izvajanje nasilja. V Evropo se lahko vrnejo z namenom

povzročiti škodo v matični državi. V nekaterih državah vse povratnike in tiste, ki

imajo namen odpotovati, kazensko preganjajo, kar pomeni nov izziv za sodstvo

in kazenski sistem. Vendar pa so profili posameznikov, ki se odpravljajo v te

države ali vračajo iz njih, zelo raznovrstni in ne predstavljajo vedno resničnih

primerov radikalizacije.

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Pomislite nazaj na Del A tega priročnika. Lahko naštejete nekaj

načinov preprečevanja radikalizacije in programov rehabilitacije?

Korak 2: Različne države imajo v zaporskem okolju različne pristope. Saudova

Arabija se z radikalizacijo spoprijema na naslednji način:

https://www.youtube.com/watch?v=JupSK4odKWQ&t=2s

Medtem pa ima Francija drugačen pristop:

https://www.youtube.com/watch?v=EQv9UP-Ty48

Korak 3: Ali menite, da sta oba primera na svoj način ekstremna? Ali bi

učinkovala? Utemeljite svoje odgovore.

Korak 4: Kako bi združili oba pristopa in katere druge programe bi vpeljali?

Napredna raven

Korak 5: Če vzamete za primer video posnetek iz Saudove Arabije – ali bi bil

takšen pristop primeren za različne oblike radikalizacije (npr. politična ali

verska radikalizacija, volk samotar) v okviru EU? Utemeljite svoje odgovore.

Korak 6: V parih preoblikujte primer iz Saudove Arabije, in ustrezno prilagodite

program in pogoje, kot se vam zdi potrebno za vaše lokalno zaporsko okolje.

Zaključek

Uvodna raven

Na kakšen način bi predstavili programe za deradikalizacijo tako zapornikom,

ki so bili spoznani za radikalizirane kot tistim, za katere obstaja sum

radikalizacije?

Napredna raven

Kako bi v normalni zaporski režim vpeljali program za preprečevanje

radikalizacije, namenjen zapornikom, za katere obstaja sum radikalizacije?

Evalvacija

Naštejte nekaj prizadevanj za preprečevanje radikalizacije v zaporskem okolju.

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

'An incredible transformation': how rehab, not prison, worked for a US

Isis convert (2018). Pridobljeno s: https://www.theguardian.com/us-

news/2018/jan/04/american-isis-abdullahi-yousuf-rehabilatation

Dodatno branje:

Civil Society’s Role in Rehabilitation and Reintegration Related to Violent

Extremism. Pridobljeno s: https://reliefweb.int/report/world/civil-society-s-role-

rehabilitation-and-reintegration-related-violent-extremism

UK prisons should focus on rehabilitation to prevent future attacks.

Pridobljeno s: https://www.middleeasteye.net/columns/prison-uk-radicalisation-

muslim-rehabilitation-128377382

Napredna raven

Obvezno branje:

RAND (2008). Radicalisation or Rehabilitation

Dodatno branje:

Preventing or Promoting Radicalization? - A Critical Analysis of the

United Kingdom’s Newest Prevent Strategy

http://smallwarsjournal.com/jrnl/art/preventing-or-promoting-radicalization-

critical-analysis-united-kingdoms-newest-prevent

Informacije za učitelja

Pred podajanjem lekcije se mora učitelj dobro seznaniti s splošnimi penološkimi

teorijami o rehabilitaciji in opustitvi radikalizma. Rehabilitacija temelji na

podobnih teorijah, čeprav je nekoliko prilagojena kaznivemu dejanju in

individualnim potrebam zapornika.

Spoprijemanje z radikalizacijo

v zaporih

Lekcija 8: Namestitev

zapornikov: integracija ali

segregacija?

Opis lekcije

Ciljna skupina

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Oblikovalci politik

Predlagano število udeležencev

14 udeležencev

Trajanje

3 ure

Pripomočki

� Podatkovni projektor

� Prenosni računalnik in PPT predstavitev

� Flipchart tabla

� Za skupino na napredni ravni: izroček Chulov (2011)

Cilji

Udeleženci so sposobni bolje razumeti različne ideologije v povezavi z

namestitvijo nasilnih ekstremistov v zaporu. Aktualna razprava se vrti okoli

vprašanja segregacije in integracije, torej ločene ali skupne namestitve

zapornikov. Ta lekcija proučuje obe filozofiji in izpostavi njune prednosti in

pomanjkljivosti. Rezultat tega bi moralo biti boljše ocenjevanje tveganj in znanje

o namestitvi nasilnih ekstremistov.

Ta lekcija bo temeljila na razpravi in skupinskemu delu.

Učni izidi

Po zaključku te lekcije udeleženci razvijejo naslednje:

Znanje

� Poznajo razliko med segregacijo in integracijo v zaporskem okolju.

� So dobro seznanjeni s prednostmi in slabostmi segregacije in integracije in

razumejo kdaj in na kakšen način ena ali druga možnost predstavlja

idealno pot.

Spretnosti

� Zaupajo v oceno tveganja in z njo določijo, ali bi moral biti zapornik

nameščen ločeno ali skupaj z drugimi zaporniki.

Odnos

� Razvijejo strategije za namestitev nasilnih ekstremistov, ki temeljijo na

oceni tveganja in ne na pristranskosti.

� Razvijejo pozitiven in praktičen pristop k obravnavanju občutljivih

vprašanj kot je radikalizacija, naj si bo na podlagi informacij ali sumov.

Uvod v lekcijo

Postavite se v naslednjo situacijo:

V vaše krilo so ponoči pripeljali novega zapornika. Obvestili so vas, da je bil

obsojen na zaporno kazen zaradi terorizma in da so ga sem premestili iz drugega

zapora. Več pa vam niso razložili. Zapornik je vidno v stiski. V krilu sta le dve

prosti mesti – samska soba in postelja v sobi za dva. Kam bi namestili novega

zapornika?

Bi bili pripravljeni zapornika za daljši čas pustili v celici, ki ste jo izbrali, ali bi

razmislili o možnosti premestitve v drugo celico, krilo, ali celo stavbo?

Kako bi izvedli predajo dnevni izmeni?

Razvoj

The Independent: Vlada Združenega kraljestva želi uvesti ločene oddelke za ekstremistične zapornike – ali ve, kako je bila ustanovljena Isis?

Uvodna raven

Korak 1: Računalniške prosojnice 1-9 služijo kot uvod v teoretične razlike med

integracijo in segregacijo. Učitelj si jih ogleda skupaj z udeleženci. Na tej stopnji

še ne razpravljamo o prednostih in slabostih katerekoli od obeh metod.

Korak 2: Ko udeleženci popolnoma razumejo razlike med ideologijama, učitelj

prosi skupino, naj našteje prednosti in pomanjkljivosti obeh. Učitelj vse odgovore

napiše na flipchart tablo.

Korak 3: Ko skupina navede vse svoje ideje, učitelj seznam primerja z

računalniškimi prosojnicami 12-14, ki nudijo izčrpen, a ne dokončen, seznam

prednosti in pomanjkljivosti obeh izbir.

Korak 4: Ali menite, da bi mešan metodološki pristop, ki bi vključeval pozitivne

vidike tako segregacije kot integracije, deloval? Kako bi to izvedli? Utemeljite

svoje odgovore.

Napredna raven

Korak 4: Oglejte si računalniško prosojnico 15 z izjavo Abu Ahmeda. Nato

preberite članek, ki ste ga dobili.

"Osamitev me je resno prizadela, radikalizacija pa je verjetno največji učinek moje osamitve." Anders Behring Breivik, Norveški množični

morilec

Korak 5: Predstavljajte si, da svojo trenutno vlogo opravljate v zaporu Camp

Bucca. Kako bi svoje delo opravljali tam? Zakaj?

Zaključek

Uvodna raven

Ponovno preučite scenarij, na katerega ste odgovorili na začetku lekcije, pri tem

pa upoštevajte usposabljanje, ki je sledilo. Kaj bi tokrat storili drugače? Zakaj?

Napredna raven

Korak 1: Ponovno si ogledamo situacijo iz uvodnega scenarija. Udeleženci

temeljito pregledajo svoje odgovore in jih spremenijo upoštevajoč svoje na novo

pridobljeno znanje o segregaciji in integraciji.

Korak 2: Zakaj je po vašem mnenju pomembno, da zaposleni v zaporu razumejo

te razlike? Ali menite, da to pripomore k nemotenemu delovanju zapora?

Evalvacija

Kaj smo se naučili:

“Če ne bi bilo ameriškega zapora v Iraku, ne bi bilo ISIS. Bucca je bil tovarna. Ustvaril nas je. Zgradil je našo ideologijo.” Abu Ahmed,

visoki predstavnik ISIS

Korak 1: Poskusite se spomniti dveh prednosti segregacije in dveh prednosti

integracije zapornikov.

Korak 2: Kako vam je ta lekcija pomagala pri vaši trenutni vlogi v zaporu?

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Few inmates in 'jihadi jails' as UK fears human rights backlash (2018, June 3).

Pridobljeno s https://www.business-standard.com/article/international/few-

inmates-in-jihadi-jails-as-uk-fears-human-rights-backlash-

118060300357_1.html

The Government wants to segregate extremists in prison – does it know how Isis

was founded? (2016, August 23). Pridobljeno s

https://www.independent.co.uk/voices/prison-segregations-isis-founded-uk-

jails-extremists-liz-truss-a7205191.html

Norway killer Breivik says solitary confinement 'further radicalised' him (2017,

January 12). Pridobljeno s https://www.bbc.com/news/world-europe-

38603187

Dodatno branje:

JIHADI JAILS: Extremist networks built ready to strike from INSIDE French

prisons (2016, August 23). Pridobljeno s

https://www.express.co.uk/news/world/703136/Jihadi-jails-Extremist-

networks-built-inside-French-prisons

Jones, C.; & Morales, R. (2012). Integration versus Segregation: A

Preliminary Examination of Philippine Correctional Facilities for De-

Radicalization, Studies in Conflict & Terrorism, 35(3), 211-228.

Napredna raven

Obvezno branje:

Chulov, M. (2014, December 11). Isis: The Inside Story. The Guardian.

Pridobljeno s https://www.theguardian.com/world/2014/dec/11/-sp-isis-the-

inside-story

Dodatno branje:

Dolovich, S (2011). Strategic segregation in the modern prison. American

Criminal Law Review, 48(1).

Informacije za učitelja

Učitelj mora biti dobro poučen tako o splošnih teorijah namestitve zapornikov kot

o razpravi o integraciji in segregaciji. Pomembno je razumeti, da razlog za

segregacijo v nekaterih državah ni zgolj radikalizem, ampak obstajajo tudi drugi

razlogi, zaradi drugačnih oblik nasilja.

Lekcija 9: Sodelovanje z

zunanjimi agencijami

Opis lekcije

Ciljna skupina

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Uradniki za zvezo

Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi

Predlagano število udeležencev

14 udeležencev

Trajanje

2 uri

Pripomočki

� Flipchart tabla

� Izroček: seznam nevladnih organizacij (NVO) (pripravi učitelj)

Cilji

Namen te lekcije je okrepiti zavest, da radikalizacija ni edina težava v

posameznem zaporu, oddelku ali centru. Gre za svetovno vprašanje, ki ga morajo

skupaj reševati različne agencije. NVO se običajno osredotočajo na eno področje

ponovne vključitve v družbo in rehabilitacije. Med predavanjem se bodo

udeleženci seznanili s svetovnimi in lokalnimi NVO, ki delujejo v korist

posameznikov na prestajanju kazni zapora, predvsem tistih zapornikov, ki so

radikalizirani ali za katere obstaja nevarnost, da se radikalizirajo.

Učni izidi

Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje:

Znanje

� Poznajo različne nevladne organizacije (NVO) v svoji državi, ki nudijo

storitve zapornikom in radikaliziranim zapornikom.

Spretnosti

� So razvili spretnosti, ki so potrebne za posredovanje med zaporom in

zadevnimi agencijami, kakor tudi strokovno znanje, da te NVO

predstavijo zaporniku.

Odnos

� Sprejemajo različne poglede glede vprašanja rehabilitacije in

ponovnega vključevanja radikalnih zapornikov v družbo.

� Sprejemajo različne metode, ki so jih uvedle različne organizacije.

Uvod v lekcijo

Korak 1: Na kratko pojasnite, kaj je NVO in kakšno vlogo ima.*

Korak 2: Koliko globalno delujočih NVO, katerih cilj je pomagati zapornikom in

bivšim zapornikom, lahko naštejete?

Korak 3: Koliko od njih jih deluje v vaši državi?

Korak 4: Koliko od njih se osredotoča na radikalizacijo?

Razvoj

Uvodna raven

Korak 5: Vsak udeleženec dobi izroček s seznamom NVO in osnovnimi

informacijami o vsaki izmed njih. Razdelite se v pare in se seznanite z

vsemi NVO.

Korak 6: Vsak par naj izbere eno NVO in razloži:

a. Kakšne vrste pomoči nudi ta NVO?

b. Na kakšen način izvaja svoje storitve? (Ali bi člani NVO obiskali

zapornike? Bi pomagali preko pisem in s pošiljanjem osnovnih potrebščin?

Bi pomagali njihovim družinam?)

c. Zakaj bi ta NVO koristila radikaliziranemu zaporniku in zaporu?

Korak 7: Predstavite svoje delo skupini. Zaželeno je, da po vsaki predstavitvi

preostali člani skupine podajo svoje mnenje, predložijo dodatne informacije ali

postavijo vprašanja.

Korak 8: Ali kot celotna skupina menite, da bi bilo sodelovanje z NVO, kot so te,

ki smo jih omenili, koristno tako za zapornika kot za zavod za prestajanje kazni?

Zakaj? Zakaj ne?

Napredna raven

Korak 9: Zdaj, ko ste pridobili jasno sliko o NVO na lokalni ravni, se postavite v

svoj trenutni položaj, torej v situacijo, kjer imate opravka z zapornikom, ki prestaja

kazen zaradi terorističnega kaznivega dejanja. Zapornik kaže znake

deradikalizacije, vendar pa niste zagotovo prepričani, da ta zapornik ne bo

zašel s poti, ko bo čez dva meseca odpuščen iz zapora. Kaj boste storili?

Zaključek

Uvodna raven

Zdaj, ko ste bolje seznanjeni z lokalnimi NVO, naštejte področja, na katerih se

lahko NVO mnogo bolje spopadejo z izzivi kot pa zavod sam, brez pomoči.

Napredna raven

Videli smo, da lahko storitve nudijo tako lokalne kot nekatere svetovne NVO. Ali

lahko naštejete prednosti in slabosti tega, da zapornikom pomagajo lokalne NVO

in ne svetovna NVO?

Evalvacija

Preverimo, koliko smo se naučili:

Ali lahko naštejete vse lokalno delujoče NVO in njihova področja delovanja?

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Izroček o različnih NVO, ki so na voljo.

SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije in občine

http://www.consulta.si/novice/nevladne-organizacije-in-obcine/1167

http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/

Dodatno branje:

Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem.

SLO 19 Izroček: Nevladne organizacije

http://www.nevladnik.info/si/nevladne-organizacije/

Napredna raven

Obvezno branje:

Izroček o različnih svetovnih NVO, tudi če ne delujejo na lokalni ravni.

Dodatno branje:

Spletno iskanje informacij o NVO, omenjenih med predavanjem.

Informacije za učitelja

Pred podajanjem lekcije naj učitelj oblikuje seznam NVO, ki zagotavljajo storitve

za zapornike in delujejo v zadevni državi, in informacije o vsaki NVO. Te

informacije morajo vključevati ime NVO, naslov in kontaktno številko, storitve, ki

jih zagotavlja ter podatek o tem, ali za izvedbo storitev obstaja čakalna doba.

Za skupino na napredni ravni je potreben razširjen seznam in nekaj dodatnih

informacij o svetovnih NVO, ki delujejo v državi.

Učitelj lahko za zaključek te lekcije povabi predstavnika NVO, da opiše storitve,

ki jih organizacija nudi. Če to ni možno, bi si bilo zanimivo ogledati informativno

zloženko, saj lahko z njo udeleženci dobijo jasnejšo predstavo o NVO kot zgolj z

besedilom.

* NVO (nevladna organizacija) je neprofitna organizacija in mnogi njeni člani so

prostovoljci. Financira se s prostovoljnimi prispevki in/ali vladnimi donacijami in je

neodvisna od države. NVO se ustanavljajo predvsem v namen delovanja na

področjih, kot so humanitarna vprašanja, razvojna pomoč in trajnostni razvoj.

Naloga NVO je tudi ozaveščanje javnosti o ključnih vprašanjih.

Nevladne organizacije:

- Amnesty International Slovenije

- Mirovni Inštitut

- Pravno informacijski center nevladnih organizacij - PIC

- Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih

organizacij

- UNICEF – Slovenski odbor z UNICEF

- OVCA - Društvo za osveščanje in varstvo - Center

antidiskriminacije

- Društvo za nenasilno komunikacijo

Lekcija 10: Ponovno

vključevanje v

družbo

Opis lekcije

Ciljna skupina

Osebje za pomoč pri ponovni vključitvi

Pravosodni policisti

Vodstvo zapora

Nadzorniki za pogojno kazen

Nadzorniki za pogojni odpust

Uradniki za zvezo

Predlagano število udeležencev

14

Trajanje

3 ure

Pripomočki

� Flipchart tabla

Cilji

Udeleženci razumejo, kaj pomeni ponovna vključitev v družbo in kakšne so

potrebe storilcev nasilnih kaznivih dejanj, ki so tik pred odpustitvijo iz zapora.

Večina zapornikov ima tri temeljne reintegracijske potrebe, in sicer nastanitev,

izobraževanje, ter usposabljanje in zaposlitev.

Učni izidi

Po zaključku te lekcije so udeleženci razvili naslednje:

Znanje

� Poznajo izzive ponovnega vključevanja v družbo, s katerimi se bodo

morali soočiti storilci nasilnih kaznivih dejanj in vedo, kako jih pripraviti na

ta prehod že v zaporu in kasneje po odpustu.

Spretnosti

� Znajo opredeliti potrebe, ki se pojavijo pri ponovnem vključevanju

zapornikov, in to storiti najmanj 6 mesecev pred odpustom iz zapora.

� So dobro pripravljeni za nudenje pomoči in vedo, kam naj se obrnejo

(npr. na nevladne organizacije in zunanje agencije) v primeru, da zapor

te storitve ne ponuja.

Odnos

� Razvili so strpen in potrpežljiv odnos. Vsi zaporniki niso pripravljeni takoj

sprejeti pomoči, zato je nujna zmerna vztrajnost.

Uvod v lekcijo

Predstavljajte si, da ste zapornik.

Odslužili ste že 5 let zaporne

kazni, ki so vam jo naložili zaradi

nasilnega kaznivega dejanja,

povezanega z ISIS. Tudi vaši

družinski člani so že zakrivili

nasilna kazniva dejanja. S

pomočjo programov in mentorstva v zaporu ste spoznali, da bo vrnitev v prejšnjo

skupnost težka, saj bi radi živeli normalno življenje brez kriminala.

S kakšnimi potrebami se boste soočili, če želite biti uspešni in se izogniti temu, da

bi se vrnili v zapor in ponovno podlegli radikalizaciji v prihodnosti?

Razvoj

Uvodna raven

Korak 1: Računalniške prosojnice 1-6 podajajo kratek pregled ponovnega

vključevanja v družbo v zvezi z radikaliziranimi obsojenci.

Korak 2: Še vedno v svoji novi vlogi zapornika napišite pismo direktorju zapora

in v njem opišite svoje (osebne) potrebe pri ponovnem vključevanju v družbo,

kakšno pomoč potrebujete in kako menite, da vam bo ta pomoč koristila.

Napredna raven

Korak 3: Poleg osnovnih potreb ponovnega vključevanja so v Enoti za upravljanje

s prestopniki OMU (Offender Management Unit) v Združenem kraljestvu

opredelili 9 področij rehabilitacije prestopnikov in njihovega ponovnega

vključevanja v družbo, ki so jih poimenovali Devet poti (The Nine Pathways).

Te poti so naštete na računalniški prosojnici 7. Na kakšen način so po vašem

mnenju ta področja povezana s ponovnim vključevanjem radikaliziranih

posameznikov, če sploh?

Zaključek

Uvodna raven

Danes smo se seznanili s ponovnim vključevanjem radikaliziranih

zapornikov v družbo. Oglejte si naslednji video posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=_8Wff0dp_64

Kaj menite o njem?

Napredna raven

Oglejte si naslednji video posnetek:

https://www.youtube.com/watch?v=fdwSFdJ2nM8.

Kako ta problem vpliva na ponovno vključevanje radikaliziranih zapornikov v

družbo? Kaj bi predstavljalo dobro prakso za odpravo te težave?

Evalvacija

Zakaj je pri preprečevanju povratništva pomembno, da se s ponovnim

vključevanjem radikaliziranih zapornikov spoprimemo že v zaporu?

Bralno gradivo

Uvodna raven

Obvezno branje:

Guidelines for prison and probation services regarding radicalisation

and violent extremism: https://rm.coe.int/16806f3d51

Dodatno branje:

Moore, R (2011). Beyond the prison walls: Some thoughts on prisoner

‘resettlement’ in England and Wales, Criminology & Criminal Justice 12(2) 129–

147

Napredna raven

Obvezno branje:

HMP Inspectorate of Prisons. Resettlement provision for adult offenders

(From Section 5 onwards): https://www.justiceinspectorates.gov.uk/cjji/wp-

content/uploads/sites/2/2014/09/Resettlement-thematic-for-print-Sept-

2014.pdf

Dodatno branje:

Social Exclusion Unit (2002), Reducing re-offending by ex-prisoners,

Pridobljeno s

https://www.bristol.ac.uk/poverty/downloads/keyofficialdocuments/Reducing

%20Reoffending.pdf.

SLO 20 Izroček: Mitja Duh, nekdanji odvisnik, ki se je vrnil v življenje. Tudi po zaslugi

športa.

https://siol.net/sportal/rekreacija/mitja-duh-nekdanji-odvisnik-ki-se-je-vrnil-v-

zivljenje-tudi-po-zaslugi-sporta-video-399443

Informacije za učitelja

Učitelj mora biti dober poznavalec področja ponovnega vključevanja v družbo

na splošno in ne samo v povezavi z nasilnimi ekstremističnimi zaporniki. Na

nekaterih mestih je meja med različnimi potrebami ponovnega vključevanja

namreč zelo tanka, saj gre za izrazito osebno področje. Raje kot na literaturo o

radikalizaciji in študije primerov se je treba osredotočiti na posameznika in na

načrt, ki je prilagojen individualnim potrebam.

Dodatek

Gradivo za lekcije

Bralno gradivo se nahaja pod naslovi posameznih lekcij. Gradivo daljše

od 30-ih strani ni bilo vključeno, lahko pa ga najdete v Mapi priročnika.