Embed Size (px)
Citation preview
Mia Podlesnik
TERORIZEM V EVROPI: ŠTUDIJA
PRIMERA TERORISTIČNIH NAPADOV V
PARIZU NOVEMBRA 2015
Diplomsko delo
univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Ljubljana, maj 2018
TERORIZEM V EVROPI: ŠTUDIJA
PRIMERA TERORISTIČNIH NAPADOV V
PARIZU NOVEMBRA 2015
Diplomsko delo
Študentka: Mia Podlesnik
Študijski program: Univerzitetni študijski program Varstvoslovje
Mentor: izr. prof. dr. Andrej Sotlar
Somentorica: pred. Bernarda Tominc
CC BY NC ND
I
Zahvala
Zahvaljujem se mentorju izr. prof. dr. Andreju Sotlarju in somentorici pred. Bernardi Tominc
za strokovno pomoč, vodenje in usmeritve pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem pa se tudi vsem svojim najbližjim za razumevanje in spodbudo v času študija.
II
Terorizem v Evropi: študija primera terorističnih napadov v
Parizu novembra 2015
Ključne besede: teroristični napadi, Evropska unija, Pariz
Povzetek
Terorizem v Evropski uniji predstavlja enega izmed temeljnih varnostnih problemov ter
največjo grožnjo človekovim pravicam in svoboščinam, nacionalni in mednarodni varnosti.
Evropa se v zadnjih letih ponovno sooča s porastom terorističnih napadov. Priča smo bili
napadu v Bruslju, Nici, Barceloni, Manchestru in številnim drugim napadom, ki so povzročili
veliko smrtnih žrtev in povzročili vsesplošen strah. Eden odmevnejših v zadnjih letih je bil
napad v Parizu novembra leta 2015, saj predstavlja nekakšen začetek novega načina
izvajanja napadov Islamske države. Napadi so se zgodili na stadionu Stade de France, v
različnih barih in restavracijah v Parizu in koncertni dvorani Bataclan. Napadi so zajemali
zajetje talcev, streljanje in samomorilske napade, ki so terjali 130 življenj.
Napad je povzročil tudi nekatere spremembe v boju proti terorizmu v okviru EU, kot na
primer povečanje nadzora nad zunanjimi mejami, nad financiranjem terorizma ter
preprečevanje nezakonite prodaje orožja, hkrati pa si države EU prizadevajo za krepitev
sodelovanja na področju izmenjave informacij o terorizmu in teroristih.
III
Terrorism in Europe: A Case Study of Terrorist Attacks in
Paris in November 2015
Abstract
Key words: terrorist attacks, European Union, Paris
Terrorism is one of the fundamental security problems in the European Union and it
represents the main threat to human rights and to national and international safety. In
recent years, Europe is facing an extensive increase of terrorist attacks. We witnessed the
attack in Brussels, Nice, Barcelona, Manchester and several other attacks that resulted in
numerous casualties and caused a lot of fear. One of the most significant attacks in the past
years was the attack in Paris in November 2015 because it represents the start of the new
“modus operandi” of Islamic State. The attacks took place at the Stade de France stadium,
in various bars and restaurants in Paris and in the Bataclan concert hall. The attacks
included shootings, suicide bombings and hostage taking, that resulted in 130 casualties.
The Paris attack initiated plenty of changes regarding the fight against terrorism within the
European Union, such as increased security of external borders, financing of terrorism and
preventing the illegal sale of firearms, while at the same time trying to increase cooperation
between member states regarding the exchange of information.
IV
Kazalo vsebine
1 Uvod ............................................................................................................................... 1
2 Metodološki pristop ...................................................................................................... 3
2.1 Predmet in cilji ........................................................................................................ 3
2.2 Hipoteze .................................................................................................................. 3
2.3 Metode.................................................................................................................... 3
3 Terorizem v Evropi ......................................................................................................... 5
3.1 Terorizem ................................................................................................................ 5
3.1.1 Verski terorizem .............................................................................................. 5
3.1.2 Islamski terorizem ........................................................................................... 5
3.2 Trendi terorizma v Evropi ....................................................................................... 6
3.3 Ukrepi proti terorizmu v EU pred napadi na Pariz 13. novembra 2015 ............... 11
4 Študija primera: Teroristični napadi v Parizu 2015 ..................................................... 18
4.1 Potek dogodkov .................................................................................................... 18
4.2 Posledice napadov ................................................................................................ 22
4.3 Ukrepi proti terorizmu v EU po napadih na Pariz 13. novembra 2015 ................ 24
5 Zaključek ...................................................................................................................... 28
5.1 Verifikacija hipotez................................................................................................ 28
5.2 Povzetek glavnih ugotovitev ................................................................................. 30
Viri in literatura .................................................................................................................... 32
Kazalo grafov
Graf 5.1: Število smrtnih žrtev v terorističnih napadih v EU v letih 2001-2015 .................. 10
Graf 5.2 Ukrepi EU v boju proti terorizmu 1996-2017 ....................................................... 27
V
VI
Seznam kratic
EU Evropska unija
Eurojust Urad za evropsko pravosodno sodelovanje
Europol Evropski policijski urad
Frontex Evropska agencija za mejno in obalno stražo
IICT International Institute for Counter-terrorism (Mednarodni inštitut za
boj proti terorizmu)
IRA Irska republikanska armada
ISM International School of Monaco (Mednarodna šola v Monaku)
MNZ RS Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije
OZN Organizacija združenih narodov
SitCen Evropski situacijski center
TE-SAT Terrorism Situation and Trend Report (Poročilo o stanju in trendih
terorizma)
ZDA Združene države Amerike
VII
1
1 Uvod
Že od samega začetka civilizacije se ljudje v marsičem ne strinjamo. Obstoječe države imajo
različne politične sisteme, njihovi državljani sledijo različnim veram in vrednotam. V svetu
bi vladala harmonija, če bi ljudje gledali na različnost kot na nekaj običajnega in naravnega.
Ker v današnjem svetu vlada nestrpnost, to povzroča spore med različnimi skupinami.
Velikokrat takšna nestrinjanja pripeljejo tudi do nasilja in vojn, saj določeni posamezniki in
skupine želijo z nasiljem doseči nekatere lastne cilje, vsiljevati svoja politična prepričanja ali
vero itd.
Sodobni terorizem se je začel v Franciji s francosko revolucijo, kjer se je prvič tudi pojavila
beseda »teror«, s katero so opisali dejanja, s katerimi je francoska oblast zatirala
revolucionarje (Cronin, 2002-2003).
Terorizem je pojav, ki še nima enotne definicije, lahko pa ga definiramo kot načrtovanje,
organiziranje, izvajanje in podpiranje nasilnih dejavnosti, v večini primerov proti nedolžnim
žrtvam, z namenom doseganja lastnih političnih ciljev (Prezelj, 2006).
Terorizem ima v sodobnem času moč, da vpliva ne samo na tiste države ali regije, v kateri
se zgodi določen napad, ampak s tem terorizira ves svet, saj smo danes vsi priča vsemu, kar
se dogaja kjerkoli po svetu. Sodobna tehnologija in mediji nam to omogočajo, hkrati pa
omogočajo tudi teroristom veliko večji učinek njihovega dejanja (Pokhilko, 2014).
Teroristične skupine želijo doseči različne cilje. Na podlagi teh ciljev terorizem delimo na
nacionalistični, državni, levičarski, desničarski, terorizem narodnoosvobodilnih gibanj,
narkoterorizem, anarhistični, kibernetični in verski terorizem. V zadnjih letih se v večini
pojavlja verski terorizem, in sicer predvsem islamski, v okviru katerega skupine izvajajo
nasilje, ki ga opravičujejo z lastno interpretacijo verskih besedil (Pavič, 2009).
2
Skozi leta so se teroristi posluževali različnih metod izvajanja terorizma, kot so na primer
atentati, strelski napadi, uporaba eksploziva, ugrabitve, zajemanje talcev in samomorilski
napadi (Rapoport, 2002).
Terorizem v Evropi je prisoten že vrsto let, vendar pa v zadnjih letih število terorističnih
napadov močno narašča. Priča smo bili napadom v Parizu, tako v januarju kot v novembru
leta 2015, marca 2016 je v Bruslju umrlo 32 ljudi, več kot 300 je bilo ranjenih, v istem letu
je v Nici umrlo 85 ljudi. Leta 2017 je v Manchestru umrlo 22 ljudi, več kot 50 je bilo ranjenih.
Poleg tega se je v Evropi zgodilo tudi več manjših napadov, ki so se končali brez smrtnih
žrtev (Rupar in Kavčič, 2017).
Terorizem se je v Evropi pojavil zaradi nezadovoljstva z reformami v obdobju anarhizma.
Kasneje, v protikolonialnem obdobju, se je terorizem izvajal zaradi potrebe po lastni
potrditvi, ki so jih imeli poraženi imperiji v prvi svetovni vojni. Sledilo je obdobje
levičarskega terorizma, kjer so kaznovali voditelje in državne uradnike. Kot zadnje se je
pojavilo obdobje verskega terorizma, ki traja še danes. V to obdobje spadajo tudi
novembrski pariški napadi. Ker je vsaka krizna situacija, kot na primer omenjeni napadi, čas
za evalvacijo sistema oziroma obstoječih politik, se diplomsko delo osredotoča na »po
pariško« obdobje.
3
2 Metodološki pristop
2.1 Predmet in cilji
Predmet proučevanja diplomskega dela so teroristični napadi na Pariz novembra 2015. Da
bi razumeli morebitne spremembe, ki so se zgodile s temi napadi, so predmet preučevanja
tudi trendi terorizma v Evropi in ukrepi Evropske unije [EU] v boju proti terorizmu po
omenjenih napadih.
Cilj diplomskega dela je opraviti študijo primera terorističnih napadov v Parizu leta 2015.
Študija primera zajema kronologijo napada, napadalce ter izvedbo terorističnega napada.
Poleg tega je cilj diplomskega dela prikazati kakšni so trendi terorizma in kako so se ti
spreminjali v zadnjih letih.
Za zmanjšanje posledic terorističnih napadov so pomembni tudi odzivi ostalih držav in
organizacij. V diplomskem delu smo se zato posvetili tudi odzivom EU na omenjene napade.
2.2 Hipoteze
Hipoteza 1: Pri terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 se kažejo novi trendi
terorizma.
Hipoteza 2: Evropska unija je poostrila varnostne ukrepe po terorističnih napadih v Parizu
novembra 2015.
2.3 Metode
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo, ki zajema preučevanje in
opisovanje vsebin povezanih s terorističnimi napadi, terorizmom in EU. Opirali smo se na
4
analizo vsebine strokovnih člankov, knjig, poročil in drugih dokumentov. Z zgodovinsko
metodo smo v diplomskem delu proučevali zgodovino terorizma na evropskih tleh in
ukrepe EU proti terorizmu skozi določeno časovno obdobje v preteklosti. Uporabili smo
tudi primerjalno oziroma komparativno metodo, ki zajema primerjanje terorizma v različnih
obdobjih in primerjanje ukrepov, ki jih je sprejela EU pred in po napadih na Pariz novembra
2015.
5
3 Terorizem v Evropi
3.1 Terorizem
Vzroki za terorizem so lahko verska, ideološka in etična nestrinjanja oziroma politična
neenakopravnost in številni drugi vzroki (Pavič, 2009).
Za nas najbolj pomembni so vzroki verske narave zato bo v nadaljevanju podrobneje
opredeljen verski in v okviru tega islamski terorizem.
3.1.1 Verski terorizem
Verski terorizem spada med najnevarnejše oblike terorizma, saj so ekstremisti za dosego
lastnih ciljev pripravljeni plačati s svojim življenjem. Njihov cilj je namreč doseči radikalne
spremembe in povzročiti čim več civilnih žrtev. Najbolj znane teroristične verske skupine so
Al Kaida, palestinski Hamas, libanonski Hezbolah in japonski Aum Šinrikjo ter organizacija
Islamska država (Pavič, 2009).
3.1.2 Islamski terorizem
Islamski terorizem je najbolj akutna oblika verskega terorizma v Evropi, ki se od drugih
verskih terorizmov razlikuje v uporabi samomorilskih teroristov, ki se žrtvujejo v imenu
vere, saj se njihovo dejanje smatra kot mučeništvo. Pripadniki islamske religije izvršujejo
teroristična dejanja, da bi s tem dosegli nekatere politične cilje, pri čemer naj bi dejanja
opravičili z njihovo izkrivljeno interpretacijo islamskih verskih besedil. Islamistična
ideološka in teroristična dejavnost je poskrbela, da se je takšna interpretacija razširila med
ciljnim občinstvom preko raznih propagandnih kanalov. Islamski fundamentalisti se pri
6
svojih dejanjih velikokrat sklicujejo na džihad, ki pomeni islamistično obliko svete vojne
(Kocjančič in Prezelj, 2015).
Razlogi za pojav islamskega terorizma ležijo v zmotni interpretaciji džihada. Džihad
predstavlja notranji boj proti zlu v sebi, v določenih okoliščinah lahko pomeni tudi boj proti
nepravičnosti in le v najnujnejših primerih tudi boj z orožjem. Islam, tako kot druge vere,
ne podpira nasilja in posledično terorizma, ampak promovira strpnost in razumevanje
drugih verskih prepričanj, jezikov in civilizacij (Praja, 2007).
3.2 Trendi terorizma v Evropi
Terorizem je pojav, ki je prisoten že vrsto let, razdeljen pa je na štiri obdobja, skozi katera
se je terorizem razvijal vse do danes.
Prvo obdobje, ki se je začelo leta 1880 in se je končalo leta 1920, imenujemo anarhistični
terorizem, ki se je pojavil zaradi nezadovoljstva z reformami ter zaradi neučinkovitih
sprememb v družbenem redu. Njihova tarča so bili po večini voditelji držav ter drugi državni
uradniki, nad katerimi so izvrševali atentate (Beres, 2007).
V obdobju anarhizma so želeli državo preoblikovati tako, da bi spoštovala pravice
posameznikov in jim omogočila svobodno politično in gospodarsko udejstvovanje. Sprva so
spremembe želeli rešiti brez nasilja, s političnimi sredstvi. Proti koncu 19. stoletja so
spremenili svojo taktiko in pričeli z nasiljem, ki je vključevalo predvsem atentate, po katerih
so najbolj znani anarhistični teroristi, saj so izvajali atentate na pripadnike plemstva in
vodilne evropske politike. Med njimi je bil tudi francoski predsednik Sadi Carnot,
predsednik španske vlade Antonio Canovas, avstrijska cesarica Elizabeta in številni drugi.
Kljub temu, da so se anarhisti v večini primerov osredotočali na atentate, so včasih napadali
tudi večje skupine ljudi. Največji takšen napad se je zgodil v barcelonski operi leta 1893, in
7
sicer na špansko elito. V najodmevnejšem napadu v Franciji, je anarhist vrgel bombo, v
parlamentarno dvorano, v kateri je potekala seja (Kocjančič, 2017a).
Orožje, ki so ga takrat uporabljali teroristi, je bil dinamit, ki pa je v večini primerov ubil tudi
napadalca. Prvo obdobje terorizma je doseglo svoj vrhunec v letu 1890, ki je segal tudi v
drugo obdobje in sicer do leta 1940. Temu obdobju pravijo 'Zlata leta atentatov' (Männik,
2009).
Protikolonialno obdobje terorizma se je začelo leta 1920, s podpisom Versajske mirovne
pogodbe in je trajalo do leta 1960. Poraženi imperiji, ki so bili večinoma evropski, so čutili
potrebo po lastni potrditvi, zato so ustvarili določene organizacije, ki naj bi se borile za
neodvisnost. Protikolonialni teroristi so se pri svojem izvajanju veliko manj opirali na
atentate, saj so ugotovili, da z atentati ne dosežejo želenih ciljev. Njihov primarni cilj je bila
eliminacija policije (Simus, 2016).
Zaradi razpadlih imperijev so se oblikovale samostojne države. Nekaterim to ni uspelo
oziroma se je del naroda znašel na območju druge države, kar je postal razlog, da so se
razvila nacionalistična gibanja, ki so v večini primerov postala teroristične organizacije.
Najbolj znana takšna organizacija je Irska republikanska armada (IRA) (Kocjančič, 2017b).
Tretje obdobje terorizma se imenuje obdobje levičarskega terorizma, ki se je začel z
Vietnamsko vojno, in sicer leta 1960, končalo pa se je leta 1980. Za to vrsto terorizma so
bile predvsem značilne ugrabitve ter zajemanje talcev. Izbira tarč je bila podobna tistim iz
Anarhističnega obdobja, torej državni uradniki, voditelji držav itd. Z namenom izsiljevanja
so pogosto ugrabljali letala, hkrati pa so izvedli tudi veliko atentatov. Razlogi za atentate so
drugačni od tistih iz anarhističnega obdobja, saj so bili ti izvedeni z namenom kaznovanja
tarč (Shughart, 2006).
Italijanski predsednik vlade Aldo Moro je bil leta 1979 eden izmed ugrabljenih, ki je bil tudi
ubit, saj se njegova vlada ni bila pripravljena pogajati z ugrabitelji. Ugrabitve so bile zelo
popularne v mnogih državah, najbolj pa so se jih posluževali v Italiji, Španiji in Latinski
8
Ameriki. Z ugrabitvami so želeli dobiti politično pogajalsko moč, kasneje pa se je izkazalo,
da lahko z ugrabitvami zaslužijo tudi veliko denarja (Rapoport, 2002).
Verski terorizem se je začel leta 1979 in je zaznamoval četrto obdobje terorizma. Začelo se
je s tremi pomembnimi dogodki, in sicer iransko revolucijo, invazijo Sovjetske zveze na
Afganistan ter pričelo se je novo islamsko stoletje, kar pomeni začetek novega stoletja po
muslimanskem koledarju. Pri verskem terorizmu govorimo tudi o drugih verah in ne samo
islamu, vendar se druge verske skupnosti niso posluževale terorizma v tolikšni meri kot
Islam. Islamski teroristi pri svojih napadih uporabljajo metodo samomorilskih napadov, ki
je od vseh najbolj smrtonosna. Do sedaj je ta vrsta terorizma povzročila največ žrtev ter
materialne škode (Rapoport, 2002).
Značilnosti tretjega vala terorizma, kot so atentati in zajemanje talcev, so v tem obdobju še
vedno obstajale, vendar se je pojavila novost, in sicer samomorilski napadi, ki so postali
najbolj smrtonosna taktična inovacija. V četrtem valu terorizma smo ponovno priča
napadom na vojaške in vladne objekte, med drugim pa so tarča postali predvsem Američani
(Rapoport, 2002).
Prevladujoč v okviru verskega terorizma je torej islamski terorizem. V okviru tega je bila
narejena raziskava trendov islamskega terorizma od leta 1994 do leta 2013, ki je pokazala,
da so postale tarče bolj selektivne. V tem obdobju so na začetku napade izvajali na
naključne množice, kasneje so tarče postale bolj ciljno usmerjene. Napadali so predvsem
jude, umetnike, ki so sodelovali pri karikaturah preroka Mohameda in vojake. Sicer smo bili
pri islamskemu terorizmu priča tako množičnim, kot tudi samostojnim napadom.
Ugotovljena je bila tudi sprememba taktike in orožja. V obdobju 1994 do 2013, so bili od
začetka napadi po večini izvedeni v skupinah, in sicer z bombnimi napadi, kasneje so se
razširili samostojni napadi, pri katerih so uporabljali predvsem nože, pištole itd. (Nesser in
Stenersen, 2015).
V letu 2014 je Europol napovedal povečanje števila terorističnih napadov v Evropi. Prvoten
razlog za skrb je postalo potovanje islamistov v in iz konfliktnih con, kar naj bi povečalo
9
možnosti za izvajanje versko motiviranega terorizma v EU. Al Kaida ter Islamska država so
ohranile svojo sposobnost rekrutiranja islamistov iz Evrope, kar je še povečevalo grožnjo
EU. Hkrati so države članice poročale o povečanju potovanj žensk in otrok v konfliktne cone.
Ta fenomen vzbuja skrb, da bo s časom nastala nova generacija islamskih teroristov v
Evropi. Čeprav je samo manjši delež tistih, ki potujejo in se vračajo iz konfliktnih območij,
pripravljenih izvršiti napade v EU, vseeno predstavljajo veliko grožnjo državam članicam.
Povečalo se je tudi število napadov, storjenih s strani posameznikov, ter spodbujanje
manjših napadov (European Police Office [EUROPOL], 2015).
V letu 2015 je napovedovanje in preprečevanje terorističnih napadov postala zelo
zapletena naloga za policijo in varnostne službe, saj se je število ljudi, ki v takšnem ali
drugačnem smislu podpirajo ideologije Islamske države ponovno povečalo. Glavni vir
ogroženosti je še vedno islamski terorizem in z njim povezan fenomen tujih terorističnih
borcev, ki potujejo iz in v konfliktna območja. V letu 2015 se je zgodilo zelo veliko
terorističnih napadov, nekateri od njih so bili samostojni napadi, in sicer v Kopenhagnu,
Nici, Parizu, za katere je prevzela odgovornost organizacija Islamska država. Napadi
predstavljajo umore točno določenih oseb ali pripadnikov organov oblasti (European Police
Office [EUROPOL], 2016b).
Islamska država je od junija 2014, odkar je ponovno vzpostavila kalifat, pa do decembra
2015 izvedla najmanj 50 napadov v osemnajstih državah sveta in ubila 1.100 ljudi ter ranila
več kot 1.700 ljudi, kar dokazuje, da gre pri islamskem terorizmu za zelo raznoliko in
nevarno vrsto grožnje (EUROPOL, 2016b).
10
Graf 3.1: Število smrtnih žrtev v terorističnih napadih v EU v letih 2001-2015 (European Parliament, 2017)
Iz grafa 3.1 lahko razberemo, da je največ ljudi umrlo v napadih na Madrid leta 2004.
Novembrski napadi na Pariz so povzročili največ smrtnih žrtev, od leta 2004 do leta 2015.
Napadi v Parizu1 novembra leta 2015 jasno kažejo, da so islamski teroristi sposobni
povzročiti ogromno materialne škode kot tudi žrtev, da bi povzročili visoko mero terorja.
Ta napad je pokazal tudi taktiko Islamske države. In sicer, da uporabljajo manjša orožja v
kombinaciji z eksplozivi in samomorilskimi pasovi in so narejena za povzročitev gmotne
škode. Na podlagi teh napadov je zelo verjetno, da so bili izvedeni po navodilih voditeljev
Islamske države. Predvidevamo lahko, da se bodo v prihodnje napadi v EU ponovili, kar pa
lahko sklepamo že iz groženj, ki jih je teroristična organizacija napovedala Belgiji, Franciji,
Veliki Britaniji ter Italiji v njihovih propagandnih posnetkih (EUROPOL, 2016b).
Leta 2015 so prišli do ugotovitev, da so celice teroristične organizacije Islamska država, ki
so takrat delovale v EU bazirane na lokalni ravni. Med lokalnimi teroristi je prišlo do
spremembe od dolgotrajnega procesa radikalizacije do hitrega rekrutiranja. Kar se tiče
1Študija primera napada na Pariz novembra leta 2015 je predstavljena v 4. poglavju diplomskega dela.
11
izbiranja tarč Islamska država raje izbira ranljivejše tarče, saj so napadi na takšne tarče bolj
učinkoviti kot napadi na infrastrukturo, vojsko, policijo in druge manj ranljive tarče in
zagotavljajo večjo povzročitev strahu celotni populaciji. Islamska država s svojimi napadi
torej cilja na čustven odziv javnosti. Zabeleženo je bilo tudi višje število aretacij Islamskih
teroristov, kar pa kaže na vložen trud s strani evropskih držav, v boju proti islamski vrsti
terorizma (EUROPOL, 2016b).
Napadi na Pariz in preiskave, ki so potekale v zvezi s tem primerom, so pokazale na
spremembo v strategiji organizacije Islamska država. Z vidika omrežja First Response
Network ter Europola imajo teroristični napadi v Parizu drugačne karakteristike kot pretekli
napadi v Evropi, saj kažejo na spremembo strategije v napadih (European Police Office
[EUROPOL], 2016a).
Poleg tega naj bi bil to prvi napad Islamske države, ki je podoben napadom, ki so jih izvedli
v Mumbaju leta 2008. Obstajajo podobnosti pri uporabi orožja, številu napadalcev, prav
tako so v Mumbaju napade izvedli v restavracijah ter območjih kjer se zbira večje število
ljudi, kar kaže na to, da je Islamska organizacija prvič izvedla tako kompleksen in organiziran
napad tudi na evropskih tleh, kar hkrati kaže na izjemno organiziranost in načrtovanje pri
napadu. Pri izbiri tarč gre zgolj za povzročitev množičnih žrtev in ne ciljanje na določene
posameznike, kar se tiče orožja so postale aktualne puške AK 47, novost so postali bombni
jopiči, ki so se pojavili prvič v napadu na stadion v novembrskih pariških napadih (EUROPOL,
2016a).
3.3 Ukrepi proti terorizmu v EU pred napadi na Pariz 13. novembra 2015
Leta 2003 je bila v EU sprejeta Evropska varnostna strategija, ki je postala osnova za
evropsko zunanjo in varnostno politiko. Ker se je terorizem že takrat pojavljal v državah
članicah, ga je EU označila kot temeljno grožnjo varnosti in določila temeljne ukrepe za
izboljšanje boja proti terorizmu (EU, 2009).
12
Kot enega pomembnejših poskusov boja proti terorizmu štejemo Haaški program za boj
proti terorizmu. EU je v okviru tega programa za obdobje 2004-2009 postavila deset
prednostnih nalog, med katerimi je tudi boj proti terorizmu. Ukrepi, ki jih je Komisija
sprejela v okviru boja proti terorizmu, vključujejo izboljšanje sodelovanja med organi
kazenskega pregona držav članic, izboljšanje izmenjave informacij med državami članicami,
zaščito določenih informacij, preprečevanje financiranja terorizma, zaščito določene
infrastrukture, pomembno pa je tudi sodelovanje z državami izven EU (Arakon, 2009).
V letu 2005 je bila sprejeta Splošna strategija za boj proti terorizmu, ki je razdeljena na štiri
stebre, s katerimi se EU bori proti terorizmu. Vse štiri osi spadajo pod isto strateško zavezo,
katere moto je: »Bojevati se proti terorizmu na svetovni ravni in obenem spoštovati
človekove pravice in napraviti Evropo varnejšo, s čimer bi omogočili državljanom, da živijo
v svobodi, varnosti in pravici« (Svet Evropske unije, 2005).
Prvi steber deluje na preprečevanju terorizma, drugi na zaščiti državljanov EU ter
pomembnejše infrastrukture, tretji na pregonu teroristov in četrti na odzivu na teroristične
napade. Cilj prvega stebra je preprečevanje terorizma oziroma odvračanje ljudi od
terorizma. To izvajajo tako, da odpravljajo temeljne razloge in dejavnike, ki vodijo k
radikalizaciji in novačenju na evropski in tudi mednarodni ravni. Drugi steber ima dve
nalogi, prva je zaščititi državljane in infrastrukturo, druga pa zmanjšati nevarnost napada z
izboljšanjem varovanja meja, prometa in kritične infrastrukture. Naloga tretjega stebra je
pregon in preiskava teroristov zunaj meja EU in na svetovni ravni, da bi s tem onemogočili
podporne mreže, prekinili financiranje in dostop do materialov za napade in konec koncev,
da bi privedli teroriste pred roko pravice. Zadnji steber skrbi za to, kako se odzvati v primeru
terorističnega napada v določeni državi članici. Gre za pripravo na obvladovanje in
zmanjševanje posledic terorističnega napada, tako da se seznani s potrebami žrtev,
predvidi učinke ter uskladi odzive na teroristični napad (Svet Evropske unije, 2005).
Pri preprečevanju terorizma gre zato, da bi ljudi odvrnili od terorizma ter preprečili
nastajanje novih generacij teroristov. S tem razlogom je EU sprejela strategijo in akcijski
načrt, s katerim se bojuje proti radikalizaciji ter novačenju novih teroristov v organizacije.
13
Pomembno je, da prepoznamo metode, propagando in pogoje, ki ljudi napeljujejo k
terorizmu, saj obstaja veliko ljudi, ki imajo določena prepričanja pa vendar to še ne pomeni,
da podpirajo terorizem. Zato je potrebno takšne nagnjenosti prepoznati in se proti njim
boriti. Boj proti radikalizaciji ter novačenju se mora pričeti pri posameznih državah članicah
na nacionalni, regionalni in lokalni ravni. EU mora v povezavi s terorizmom in njihovim
preprečevanjem, rešiti problem neenakopravnosti in diskriminacije, s spodbujanjem
medkulturnega dialoga ter poskrbeti za dolgoročno vključevanje. Pomembno je tudi, da se
izvaja določen nadzor nad internetom, saj se v teroristične namene velikokrat zlorablja
možnost internetnih povezav (Svet Evropske unije, 2005).
Zelo pomemben del pri boju proti terorizmu je zaščita, ki je tudi ključni del Strategije za boj
proti terorizmu. Gre za krepitev obrambe ključnih tarč, tako da se zmanjša njihova ranljivost
za napade ter njihove posledice. Države članice nosijo odgovornost za izboljšanje zaščite
ključnih tarč, EU pa za soodvisnost obmejne varnosti, prometa ter drugih čezmejnih
infrastruktur. Potreben je nadzor nad zunanjimi mejami, zato da znani ali osumljeni teroristi
težje vstopajo v EU ter v njej delujejo. Zelo pomembno je tudi izboljšanje tehnologije za
zajem ter izmenjavo podatkov o potnikih, saj se s tem poveča učinkovitost mejnih kontrol,
kar pomeni za državljane EU tudi večjo zaščito. Nadzor je potrebno vzpostaviti tudi na
letališčih in v pristaniščih, da bi preprečili teroristične napade, hkrati pa poskrbeli tudi za
varnost določene infrastrukture (Svet Evropske unije, 2005).
EU se zavzema, da bi onemogočila teroristično dejavnost ter da bi pregnala teroriste čez
meje EU. Želi preprečiti načrte teroristov, prekiniti njihove mreže ter dejavnosti novačenja
k terorizmu, prekiniti financiranje terorizma ter onemogočiti dostop do materialov, ki jih
uporabljajo pri napadih in teroriste privesti pred roko pravice, ob enem pa spoštovati
človekove pravice in mednarodno pravo. Vse te obveznosti sodijo k pregonu, ki je ena od
osnovnih dejavnosti pri boju proti terorizmu. EU si prizadeva tudi za medsebojno pomoč
med državami članicami, s tem da spodbuja in omogoča izmenjavo informacij in
obveščevalnih podatkov, kar pa je v pomoč pri odkrivanju in pregonu teroristov. Države
članice EU morajo za boj proti določenim grožnjam ravnati v skladu s skupnimi priporočili,
14
hkrati je pomembno, da se razvije nekakšno skupno stališče glede grožnje, da se lahko
oblikujejo politike, s katerimi se lahko nanjo odzovemo. Pomembno je, da države članice
izboljšajo praktično sodelovanje ter izmenjavo informacij med policijo in sodstvom, ob
pomoči Europola in Eurojusta. Kjer je to potrebno, bi se moralo ustanoviti skupne
preiskovalne enote. Pomembno je, da se v prihodnje izvede ocena zakonskih ukrepov, kar
bo pripomoglo k nadaljnjemu delu, prav tako bi morale države članice izvajati ukrepe
določene s strani EU, ter ratificirati posamezne mednarodne pogodbe in konvencije, da bi
zagotovile ustrezen zakonski odziv na grožnje. Policijsko delo bi moralo potekati bolj
sistematično, pomembna pri tem je izmenjava informacij o določenih osumljencih, da s tem
omogočimo lažje prijetje. Teroristom morajo biti odvzeta tudi sredstva, ki jim omogočajo
izvedbo napadov, kar pomeni tako neposredna, kot so orožje, razstrelivo kot tudi posredna,
kot so lažna dokumentacija ali bivanje. Ukrepi, kot so pridržanje telekomunikacijskih
podatkov, bi morali preprečiti, da skrito komunicirajo in načrtujejo, hkrati jim onemogočiti,
da se sporazumevajo in širijo svoje znanje in izkušnje s terorizmom preko interneta. Med
vsemi temi stvarmi je pomembno onemogočanje financiranja terorizma. Sicer pa pregon
ne poteka samo na ozemlju EU, ampak na svetovni ravni, saj večina terorističnih groženj
izvira zunaj meja EU (Svet Evropske unije, 2005).
Ker vseh terorističnih napadov ne moremo preprečiti, je pomemben odziv v primeru, da se
napad zgodi. Odziv na teroristični napad bo pogosto podoben, če je ta dogodek naraven,
tehnološki ali če ga je povzročil človek, zato se lahko sisteme za odziv na naravne katastrofe
uporabi tudi za blaženje učinkov na državljane po terorističnem napadu. Vsak dogodek bi
moral uporabiti obstoječe strukture za odziv, vključno z mehanizmom civilne zaščite, ki ga
je EU razvila kot odziv na večje evropske in mednarodne krize, hkrati mora biti usklajen z
dejanji drugih vpletenih organizacij. Za učinkovit odziv je pomembna evropska sposobnost
za dosledno in skupno ukrepanje, za kar je potreben razvoj usklajenega režima EU za krizno
upravljanje. Sicer države članice igrajo najpomembnejšo vlogo pri zagotavljanju primernega
odziva na teroristični napad na svojem ozemlju. Vedno je potrebno zagotoviti enoten odziv
EU na izjemne razmere, ki bi lahko pomenile resno tveganje za EU kot celoto. Sestavni del
odziva na teroristične napade so solidarnost, pomoč in odškodnina za žrtve napadov ter
15
njihove družine. Države članice bi morale zagotoviti, da žrtve prejmejo ustrezno
odškodnino. Na mednarodni ravni je potrebno zagotoviti pomoč državljanom EU v tretjih
državah, hkrati pa zaščititi in pomagati našim vojaškim in civilnim sredstvom pri operacijah
EU za krizno upravljanje. Delo EU pri odzivanju na nesreče mora biti usklajeno s sorodnim
delom mednarodnih organizacij, zlasti z Organizacijo združenih narodov [OZN] (Svet
Evropske unije, 2005).
V osnovi so države članice odgovorne za boj proti terorizmu, EU jim pri tem pomaga na štiri
načine (Svet Evropske unije, 2005):
• S krepitvijo nacionalnih sposobnosti. Z izmenjavo znanj in uporabo najboljših praks
želijo izboljšati nacionalne zmogljivosti za preprečevanje terorizma, zaščito pred
njim, pregon in odziv na terorizem, hkrati pa poskrbeti za bolj kakovostno zbiranje
in analizo informacij ter obveščevalnih podatkov.
• S spodbujanjem evropskega sodelovanja. Gre za sodelovanje, ki vključuje varno
izmenjavo informacij med članicami in institucijami. Spodbuja se tudi sodelovanje
med policijo in sodnimi oblastmi.
• Z razvojem kolektivnih zmogljivosti. Na ta način želijo vzpostaviti enoten politični
odziv na teroristične grožnje na ravni EU ter čim bolj izkoristiti organe, kot so
Europol, Eurojust2, Frontex3 in SitCen4.
• S pospeševanjem mednarodnega partnerstva. EU spodbuja sodelovanje z drugimi,
zlasti izven EU, kot so OZN, mednarodnimi organizacijami in ključnimi tretjimi
2 Eurojust – Urad za evropsko pravosodno sodelovanje. Pomaga nacionalnim organom v skupnem boju proti terorizmu in hujšim oblikam organiziranega kriminala v EU (EU, n. d. b).
3 Frontex – Evropska agencija za mejno in obalno stražo. Pomaga državam EU in pridruženim državam schengenskega območja pri upravljanju njihovih zunanjih meja. Pomaga tudi usklajevati mejne kontrole in nadzor nad EU. Omogoča sodelovanje mejnih organov posameznih držav EU ter daje tehnično in strokovno podporo (EU, n. d. a).
4 SitCen – Evropski situacijski center. Od leta 2012 se imenuje INTCEN. Njihova naloga je zagotoviti analize obveščevalnih podatkov in hkrati pomagati vodilnim v EU na področju zunanjih odnosov (Jones, 2013).
16
državami za poglobitev mednarodnega soglasja ter krepitev sodelovanja v boju proti
terorizmu.
Strategija boja proti financiranju terorizma je nastala oktobra leta 2004, in sicer pred
Strategijo za boj proti terorizmu, ki je nastala decembra leta 2005, obnovljena je bila leta
2008, po tem pa je Evropska komisija izdala Akcijski načrt v letu 2016. Ti dokumenti
narekujejo, da je preprečevanje financiranja terorizma mogoče le ob sodelovanju
finančnega sektorja, če le-ti poročajo o sumljivih oziroma neobičajnih dejavnostih organom
oblasti. Torej ti organi morajo sodelovati in omogočiti izmenjavo določenih informacij z
obveščevalnimi in varnostnimi službami ter organi pregona (European Parliament, 2017).
Poleg strategije, ki jo je razvila EU za boj proti terorizmu v letu 2005 in zajema različne
korake boja proti terorizmu, obstajajo tudi številne podrejene strategije, ki dopolnjujejo
strategijo EU za boj proti terorizmu. Ena izmed takšnih pod-strategij je na primer Strategija
za boj proti radikalizaciji in novačenju k terorizmu, ki je bila sprejeta v letu 2005, obnovljena
pa je bila v letih 2008 in 2014. Vključuje preprečevanje radikaliziranja ljudi ter rekrutiranja
v terorizem, kar bi preprečilo novo generacijo teroristov (European Parliament, 2017).
Leta 2009 je stopila v veljavo nova Pogodba o EU imenovana Lizbonska pogodba, ki je
začrtala nove smernice na področju preprečevanja in zatiranja kriminalitete. Članice EU
želijo izboljšati ukrepe za njihovo notranjo varnost, saj bi to povečalo učinkovitost boja proti
kriminaliteti in terorizmu. V okviru Lizbonske pogodbe so se uvedle novosti pri usklajevanju
ukrepov na področju varovanja zunanjih meja, policijskega in carinskega sodelovanja ter
sodelovanje na področju pravosodnih zadev (Ministrstvo za notranje zadeve RS, 2017).
V letu 2010 je postal EUROPOL agencija EU, ki se bori proti organiziranemu kriminalu,
terorizmu ter drugim najhujšim oblikam kriminala. Pretrganje kriminalnih mrež,
preprečevanje terorizma ter varnost v kibernetskem prostoru so glavni cilji, ki so zajeti v
Europolovih pristojnostih. Njihova zelo pomembna naloga je podajanje ocen ogroženosti.
Europol je torej organ kazenskega pregona, ki z izmenjavo in analizo obveščevalnih
17
podatkov, državam članicam pomaga pri preprečevanju in boju proti mednarodnim
kaznivim dejanjem in terorizmu (Evropski policijski urad [EUROPOL], 2011).
Europol državam članicam nudi različne storitve in jim s tem pomaga v boju proti terorizmu.
Te storitve so (EUROPOL, 2011):
- Priskrbijo poročila, ki vsebujejo analize, ocene ogroženosti ter manjkajoče povezave
v mednarodnih preiskavah, ki so v teku.
- Strokovnjaki lahko dostopajo do Europolovih zbirk podatkov in poskrbijo za
ustrezno izmenjavo informacij.
- Nudijo strokovno znanje z Europolovo mobilno pisarno za pomoč na kraju.
- Storitve, kot so nadzor nad načinom delovanja, mreža za prvi odziv, evropska mreža
za odstranjevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev, evropski podatkovni sistem o
bombah in še mnoge druge.
- Vsako leto izdajo tudi poročilo (TE-SAT) o stanju in trendih na področju terorizma v
EU, kjer so navedena osnovna dejstva ter številke v zvezi s terorističnimi napadi ter
aretacijami teroristov, vključno z novimi trendi.
Leta 2010 je bila sprejeta Strategija notranje varnosti EU, kjer je terorizem naveden kot
eden glavnih izzivov kar se tiče notranje varnosti v EU, saj vse oblike terorizma predstavljajo
popolno razvrednotenje tako človeškega življenja kot drugih demokratičnih enot.
Terorizem zaradi svojih lastnosti predstavlja vedno razvijajočo grožnjo varnosti EU, saj je
razširjen po celem svetu ter za seboj pušča ogromno negativnih posledic, ima veliko
različnih virov financiranja, svojo propagando širi po spletu in ima pripadnike, ki so sposobni
rekrutirati nove rekrute z radikalizacijo (EU, 2010).
18
4 Študija primera: Teroristični napadi v Parizu 2015
Novembra 2015 se je v Franciji zgodil najhujši napad v vsej zgodovini terorističnih napadov
v tej državi. Skozi leta je bila Francija žrtev tako mednarodnega kot tudi domačega
terorizma. Od leta 1990 pa se spopada predvsem z islamskim terorizmom (International
Institute for Counter-terrorism [IICT], 2015).
V preteklosti so vse islamsko usmerjene organizacije Francijo obsojale zaradi njene
kolonialistične zgodovine, v njihovih očeh naj bi Francija veljala za državo nepoštenih in
izkrivljenih ljudi. Danes pa organizacija Islamska država vse te obtožbe njenih predhodnikov
jemlje še veliko resneje. Islamska država meni, da so pripadniki muslimanske vere v Franciji
vedno ponižani, zaradi francoskih »proti-muslimanskih« ukrepov, kot so prepoved
zakrivanja obraza v javnosti in prepoved uporabe verskih simbolov v šolah. Poleg tega naj
bi se Francija s svojim posredovanjem v Iraku, Siriji in v Maliju vmešala v svet muslimanov,
s tem pa naj bi napovedala »vojno islamu«, kar pa je eden izmed glavnih vzrokov za napad
na Pariz (Hecker in Tenenbaum, 2017).
4.1 Potek dogodkov
V petek, 13. novembra 2015, se je v Parizu zgodil teroristični napad, ki je zajemal sedem
skrbno načrtovanih terorističnih napadov, ki so bili izvedeni z namenom, da bi povzročili
čim več smrtnih žrtev. Strokovnjaki pravijo, da so bile tudi tarče skrbno izbrane, saj so se na
mestih, kjer so bili izvedeni napadi, zbirali predvsem mladi ljudje, ki se zabavajo, kar je v
nasprotju z vero islamskih skrajnežev (Netherlands Institute for National Relations, 2015).
Napad je izvedlo najmanj sedem teroristov, ki so izražali pripadnost organizaciji Islamska
država. Napadi so vključevali streljanje, zajetje talcev in samomorilske napade. Trije
teroristi so detonirali svoje samomorilske pasove in umrli na območju nacionalnega
nogometnega stadiona Stade de France. En terorist je izvedel samomorilski napad v
19
restavraciji na ulici Boulevard Voltaire, medtem ko so najmanj trije teroristi izvedli
samomorilske napade v koncertni dvorani Bataclan, po tem, ko so s streljanjem že ubili
najmanj 80 ljudi. Napadalci naj bi med napadom, po izjavah prič, omenjali Irak in Sirijo ter
Francosko sodelovanje v Siriji ter žalitev njihovega preroka Mohameda5 (Williams, 2016).
Abdelhamid Abaaoud je bil tisti, ki je načrtoval, organiziral in koordiniral tri skupine, ki so
izvedle napad novembra 2015 v Parizu. Abaaoud je živel v Belgiji v mestu Molenbeek, ki je
znano po tem, da so povezani s teroristično dejavnostjo. Skupaj z Abaaoudom je bil za
napade odgovoren Salah Abdeslam, ki je prevzel logistično načrtovanje napada. Poznala sta
se že, odkar sta bila najstnika in sta pripadala tudi ulični tolpi v Molenbeeku, v letu 2010 sta
preživela skupaj tudi čas v zaporu (Williams, 2016).
Januarja 2014 je Abdelhamid Abaaoud potoval v Sirijo, s svojim mlajšim bratom, tam pa se
pridružil skupini znotraj organizacije Islamska država, kjer je bil zelo cenjen zaradi svojih
povezav, ki jih je imel v Evropi. Na začetku leta 2015 je Abaaoud načrtoval napad v Belgiji,
napad je koordiniral iz Grčije. Belgijske varnostne sile so nadzorovale njegove klice ter
kasneje vdrle v stanovanje enega Abaaoudovih prijateljev. Zgodilo se je streljanje, v
katerem sta bila ubita dva osumljenca, v stanovanju pa so našli tudi veliko orožja. Abaaoud
je nato izginil in se je pojavil šele nekaj dni pred napadi na Pariz (Williams, 2016).
10. novembra 2015, tri dni preden so se zgodili napadi, je brat Salaha Abdeslama, Brahim
Adbesslam, prispel v Pariz, da bi dokončal podrobnosti, pomembne za napad. Napad so
financirali tako, da so prodali gostinski lokal. V Bruslju so najeli avto ter rezervirali hotel v
Parizu. V naslednjih treh dneh sta brata Abdeslam čez francosko-belgijsko mejo pripeljala
ljudi, avtomobile ter orožje, torej vse potrebno za izvršitev napadov. 13. novembra 2015
zvečer se je devet napadalcev razvrstilo v tri skupine. Salah Abdeslam je peljal tri
5 Zaradi takšnih žalitev naj bi Islamska država izvršila tudi napad na Charlie Hebdo, 7. januarja 2015, v katerem je bilo ubitih 12 ljudi. Charlie Hebdo je francoski satirični tednik, v katerem je bilo objavljenih več karikatur preroka Mohameda (Oboler, 2015).
20
samomorilske napadalce na stadion Stade de France, eno skupino do koncertne dvorane
Bataclan ter tretjo do barov in restavracij v desetem in enajstem okrožju Pariza (Williams,
2016).
Potek dogodkov na posameznih lokacijah (Williams, 2016):
Stade de France, 13. 11. 2015:
Ob 21:20, so se zgodile prve tri eksplozije pred stadionom Stade de France, kjer je
na tisoče navijačev spremljalo nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo.
Moškemu, ki je nosil samomorilski pas, so prepovedali vstop, zato se je razstrelil kar
pri vhodu D, blizu stadiona. Samomorilec ter naključni obiskovalec sta bila ubita.
Ob 21:30 je drugi moški detoniral svoj samomorilski pas pred vhodom H. Takratni
francoski predsednik Hollande je bil v tem času na stadionu, kjer je gledal tekmo,
zato so ga odvedli na varno. Gledalcev tekme o napadu niso obvestili in tekma se je
nadaljevala. Ob 21:53 pa se je razstrelil še tretji samomorilski napadalec, in sicer v
restavraciji s hitro prehrano zraven stadiona.
Pariški bari in restavracije v desetem in enajstem okrožju Pariza, 13. 11. 2015:
V desetem okrožju, ki je znano po velikem številu barov in restavracij, je ob 21:25
napadalec iz črnega vozila začel streljati na goste v restavracijah Le Carillon in Le
Petit Cambodge. Umrlo je 15 ljudi, 15 je bilo hudo poškodovanih. Napadalec je
nadaljeval z napadom na Rue de la Dontaine au Roi, ki je v enajstem okrožju, in
streljal še na dve restavraciji, in sicer Cafe Bonne Biere in La Casa Nostra. Ubitih je
bilo še 5 ljudi, 8 je bilo težje ranjenih. Ob 21:36 je napadalec ponovno streljal na bar
v enajstem okrožju, in sicer na La Belle Equipe, kjer pa je v streljanju umrlo 19 ljudi,
kar devet pa je bilo težje poškodovanih. Za vse napade so priče potrdile, da so se
napadalci pripeljali v črnem vozilu. Ob 21:40 je napadalec, za katerega se je kasneje
izkazalo, da je Brahim Abdeslam, vstopil v restavracijo Le Comptoir Voltair v
21
enajstem okrožju, sedel in detoniral bombo, s katero je ubil sebe in poškodoval 15
drugih ljudi.
Koncertna dvorana Bataclan, 13. in 14. 11. 2015:
Najbolj smrtonosen napad se je zgodil v koncertni dvorani Bataclan, in sicer med
koncertom, za katerega so bile karte razprodane6. Ob 21:40 so trije moški z
avtomatskimi puškami izstopili iz črnega vozila in se napotili v dvorano, kjer so ubili
varnostnika in nato začeli streljati na množico. Okoli 90 ljudi je bilo ubitih, 60 do 100
ljudi pa je bilo vzetih za talce. Obleganje je trajalo več kot dve uri. Ob 00:20 so
policijske sile napadle teroriste v Bataclanu. Policist je streljal na enega od
napadalcev, ki se mu je sprožila bomba, druga napadalca pa sta jo sprožila sama.
Napadi v Parizu kažejo na štiri spremembe v strategiji organizacije Islamska država
(EUROPOL, 2016a):
- Preživeli v napadu pričajo o tem, kako mirni in profesionalno so delovali njihovi
napadalci, kar nakazuje na usposabljanje, v primerjavi s predhodnimi amaterskimi
napadi, izvedenih s strani posameznikov.
- Organizacija Islamska država je prevzela direktno odgovornost za napad v izjavi, ki
so jo objavili preko spletnega portala Twitter. V izjavi je Islamska država potrdila, da
je osem pripadnikov kalifata napadlo Pariz, ki naj bi bil »prestolnica prostitucije in
nespodobnosti« ter nosilec križa v Evropi.
- Skozi policijske preiskave so ugotovili, da je bil napad načrtovan v Siriji.
- Napadi na Pariz med drugim predstavljajo boj proti vsem tistim, ki se bojujejo proti
organizaciji Islamska država. To je razvidno tudi iz njihove izjave po napadu: »Ta
napad je prva nevihta in opozorilo tistim, ki se želijo naučiti.«
6 Dvorana Bataclan lahko sprejme do 1.500 ljudi (Williams, 2016).
22
4.2 Posledice napadov
V terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 je umrlo 130 ljudi, 368 je bilo ranjenih, zato
je dan po napadu tedanji francoski predsednik Francois Hollande razglasil izredno stanje.
Zaprle so se francoske meje, 1.500 vojakov pa je bilo poslanih v Pariz. V času izrednega
stanja so imeli policisti in ostale varnostne sile moč preiskovanja domov in drugih
prostorov, brez odobritve sodišča, osumljence so lahko obsodili na hišni pripor. V 48 urah
po napadu so preiskali 168 domov, 104 ljudje so morali ostati v hišnem priporu (Williams,
2016).
Štiri dni po napadih so organi oblasti preiskali stanovanje v soseščini St. Denis, nekaj
kilometrov stran od stadiona Stade de France, njihova tarča pa je bil Abdelhamid Abaaoud.
Abaaoud je bil, skupaj s svojo sestrično Hasno Aitboulahcen ter Chakibom Akrouhom, ki je
bil prav tako eden od napadalcev, ubit v preiskavi. Po Abaaoudovi smrti je ostal Salah
Abdelsam še edini pariški napadalec, ki je ostal živ. 15. novembra 2015 so organi oblasti
preko javnih medijev objavili njegovo fotografijo ter ime. Sredi decembra je policija
preiskala stanovanje v Bruslju, kjer so našli eksploziv ter prstni odtis, ki se je ujemal z
Abdeslamovim. Po štirih mesecih, 18. marca 2016, so Abdeslama prijeli v enem od okrožij
Belgijskega glavnega mesta Bruselj, in sicer v Molenbeeku. Ustreljen je bil v nogo, ampak
osumljenec je ostal živ, prav tako pa so prijeli njegovo družino, ki ga je ščitila. Belgijske
organe oblasti je skrbelo, da se bo na odgovor Abdeslamove aretacije zgodil še en napad.
Belgijski zunanji in notranji minister sta 20. marca 2016 posvarila javnost, da Abdeslam in
njegovi sostorilci načrtujejo takojšnji napad. Kar se je dejansko zgodilo, in sicer 22. marca
2016, ko je bil izveden napad na bruseljsko letališče Zaventem in postajo podzemne
železnice Maalbeck v Bruslju (Williams, 2016).
Policija je ugotovila, da so bili najmanj trije teroristi, ki so izvedli napade v Parizu, francoski
državljani in da naj bi se priprave na napad izvajale v Belgiji. Najmanj dva terorista sta živela
v Bruslju, natančneje v Molenbeeku, kjer pa naj bi živelo veliko skrajnežev. Ibrahim Salah,
eden od napadalcev, je bil brat Abdeslama Salaha, ki je umrl v enem od samomorilskih
23
napadov. Bilal Hadfi, ki je prav tako živel v Belgiji in potoval v Sirijo, je prav tako eden od
storilcev, krivih za teroristični napad v Franciji. Ismael Omar Mistefai in Ahmed
Almohammad sta bila še dva terorista, ki so jih identificirali po napadu. Ismael Omar
Mistefai naj bi bil že prej pod drobnogledom obveščevalnih služb kot osumljenec številnih
manjših kaznivih dejanj. Ahmeda Almohammada pa so identificirali preko potnega lista,
najdenega na kraju napada (IICT, 2015).
Odgovornost za napade je prevzela organizacija Islamska država, ki je v arabščini,
francoščini in angleščini na spletnih straneh objavila sporočilo, da so bile tarče skrbno
izbrane, Franciji pa so zagrozili celo s še več terorističnimi napadi (Williams, 2016).
Po napadih v Parizu novembra 2015, je na tisoče turistov odpovedalo svoja potovanja v
glavno mesto Francije, odpovedani oziroma prestavljeni so bili tudi številni dogodki in
koncerti. Predvidevalo se je, da bo Francija potrebovala kar 13 mesecev, da si bo po
terorističnem napadu spet opomogla. Vsako leto Francijo obišče kar 84 milijonov turistov.
Turistični sektor v Franciji predstavlja 9% bruto domačega proizvoda in predstavlja 10%
zaposlitev. Če turizem upada, to pomeni tudi negativen vpliv na gospodarstvo Francije (The
International School of Monaco [ISM], 2015).
Število hotelskih rezervacij je padlo kar za 30%, saj so se ljudje bali priti v Pariz. Zaprtje
francoskih meja je imelo vpliv na podjetja, ki poslujejo izven Francije, saj so tudi druge
države v EU poostrile prehod čez meje, kar je povzročilo, da je prihajalo do velikih
zakasnitev. Takoj po napadu so zaprli dostop do Eifflovega stolpa in številnih drugih
turističnih znamenitosti. Številni znani pevci in skupine so odpovedale svoje koncerte v
Parizu. Čeprav so se turistične atrakcije kmalu ponovno odprle, se število turistov ni
povrnilo. Francija po napovedih ostaja še vedno visoko ogrožena za nadaljnje teroristične
napade. Francija je zaradi napadov utrpela kar 1,4 milijard dolarjev škode, poleg tega je
naraslo tudi število nezaposlenih (ISM, 2015).
24
4.3 Ukrepi proti terorizmu v EU po napadih na Pariz 13. novembra 2015
Napadi v Parizu novembra 2015 so zahtevali, da EU sprejme enoten odziv, da bi s tem
branila demokracijo, mir in svobodo, ki so ene izmed glavnih vrednot. Napad je prisilil EU,
da je aktivirala klavzulo o medsebojni pomoči, ki je vsebovana v Pogodbi o EU (Faleg, 2015).
Gre za določbo 42. člena pogodbe, ki govori o skupni varnostni politiki. Skupna varnostna
in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Ta zagotavlja EU
operativno sposobnost, ki jo podpira s civilnimi in vojaškimi sredstvi, ki jih uporablja pri
misijah zunaj svojih meja, če gre za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov ali krepitev
mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne listine OZN. Skupna varnostna in
obrambna politika vključuje tudi oblikovanje skupne obrambne politike EU. Ta vodi do
skupne obrambe, če tako soglasno določi Evropski svet. Države članice dajo EU na
razpolago civilne in vojaške zmogljivosti za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike
z namenom uresničevanja ciljev, ki jih določi Svet EU. V primeru oboroženega napada na
ozemlje države članice ji morajo druge države članice v skladu z 51. členom Ustanovne
listine OZN zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi sredstvi (Prečiščena
različica Pogodbe o Evropski uniji, 2012).
Obrambni ministri EU so 17. novembra 2015 odobrili sprejetje klavzule, saj naj bi EU stopila
skupaj, ko gre za skupnega sovražnika (Council of the European Union, 2015b).
20. novembra 2015 je Europol ustanovil tudi Evropski protiteroristični center, ki je začel
svoje delovanje 25. januarja 2016. Ustanovljen je bil z namenom okrepitve ozaveščenosti o
pomembnosti sodelovanja in izmenjave informacij v boju proti terorizmu ter spodbujanja
zaupanja med organi, ki se ukvarjajo z bojem proti terorizmu (EUROPOL, 2016b).
Svet Evropske unije se je sestal 20. novembra 2015 z namenom, da bi razvili nove rešitve v
povezavi s terorizmom, saj so bili nad napadom ogorčeni. Napad na Francijo je pomenil tudi
napad na vrednote EU. Ponovno so poudarili pomembnost implementacije vsebine
sestanka, ki so jih določili na sestanku Sveta Evropske unije, in sicer 12. februarja 2015, po
25
terorističnem napadu na časopisno hišo Charlie Hebdo. Hkrati so sprejeli tudi nove ukrepe
za boj proti terorizmu (Council of the European Union, 2015b).
Eden izmed teh ukrepov je poostritev nadzora nad zunanjimi mejami EU. Poleg tega morajo
države članice implementirati pomembne sistematične kontrole na zunanjih mejah, hkrati
so se zavezali k nadgradnji sistemov vseh držav, sodelujočih v Schengenskem sporazumu,
do leta 2018. Pri nadzoru zunanjih meja je potreben poostren nadzor predvsem v času
migrantske krize. Pomembno je, da se vsakomur, ki nezakonito prečka schengensko
območje, odvzamejo prstni odtisi in da se ga ustrezno registrira. Potrebno je krepiti
kontrolo zunanjih meja, ki so najbolj izpostavljene, zagotoviti hitro posredovanje na mejah,
sistematično preverjanje ter varnostne preglede (Council of the European Union, 2015b).
Evropska komisija meni, da je nadzor nad mejami ključen za boj proti terorizmu.
Pomembno je tudi povečanje čezmejnega operativnega sodelovanja med policijami držav
članic v EU ter koordinacija dela Europola ter Eurojusta pri čezmejnih preiskavah (Bigo et
al., 2015).
Prav tako je Svet Evropske unije 20. novembra 2015 sprejel varnostne ukrepe kot odgovor
na teroristične napade v Parizu. Svet Evropske Unije poudarja pomembnost izvajanja
Evidence podatkov o potnikih, povečanja nadzora nad orožjem, povečanja nadzora nad
zunanjimi mejami EU, izboljšanja sodelovanja med državami članicami, preprečevanja
financiranja terorizma ter izboljšanja odzivov na terorizem in druge vrste ekstremizma
(Council of the European Union, 2015a).
2. decembra 2015 se je v Bruslju sestala Evropska komisija in vzpostavila Evropsko agendo
za varnost, s katero Evropska komisija ukrepa v boju proti terorizmu in nezakoniti trgovini
s strelnim orožjem, ki jo sestavljata dva elementa. Prvega sestavlja Direktiva o terorizmu, s
katero naj bi izboljšali preprečevanje terorističnih napadov. In sicer se bo kot kaznivo
dejanje opredelilo vsa dejanja, ki kažejo na pripravo na terorizem, kot so na primer
usposabljanje in potovanje v tujino z namenom terorizma, pa tudi pomoč, napeljevanje ter
spodbujanje terorističnih napadov (Evropska komisija, 2015).
26
Drugi element je Akcijski načrt za boj proti nedovoljeni trgovini s strelnim orožjem in
uporabi eksplozivov, s katerim bodo povečali nadzor nad posedovanjem in uvozom orožja
v države članice EU, s čimer se bo okrepil boj proti storilcem kaznivih dejanj in pa tudi
teroristom, saj bodo težje dostopali do različnih vrst orožja in eksploziva (Evropska komisija,
2015).
Teroristični napadi v Parizu 13. novembra 2015, so bili povod, da se je EU odločila okrepiti
skupni odziv na terorizem ter sprejeti konkretne ukrepe v boju proti terorizmu, hkrati pa je
Komisija za leto 2016 napovedala pregled obstoječe zakonodaje, kar se tiče strelnega
orožja, vendar je zaradi napadov, ki so se zgodili svoje delo opravila predčasno (Evropska
komisija, 2015).
Leta 2016 je Evropska komisija izdala Akcijski načrt za boj proti financiranju terorizma, ki se
osredotoča na sledenje finančnih sredstev in na preprečevanje prenašanja teh sredstev.
Zavzema se tudi za prekinitev virov prihodkov terorističnim organizacijam, s spremljanjem
njihovega zbiranja finančnih sredstev. Teroristi se poslužujejo tako legalnih kot ilegalnih
dejavnosti pri pridobivanju finančnih sredstev za teroristične napade. S spremljanjem
finančnih tokov lahko identificiramo in sledimo terorističnim mrežam. Preprečevanje
financiranja terorizma je ključno za varnost EU (Evropska komisija, 2016).
V letu 2016 je EU sprejela Globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU, v kateri
so se lotili tudi problema terorizma. Pri reševanju tega problema naj bi se države članice
opirale na krepitev sodelovanja, izmenjavo informacij ter sodelovanje pri izmenjavi
informacij obveščevalnih služb. Sprejele bodo različne ukrepe glede terorizma, hkrati pa bo
EU podprla hitro okrevanje članic v primeru napadov (EU, 2016).
27
Graf 4.1 Ukrepi EU v boju proti terorizmu 1996-2017 (European Parliament, 2017)
Graf 5.2 prikazuje ukrepe EU v boju proti terorizmu od leta 1996 do leta 2017. Iz grafa lahko
razberemo, da je EU največ ukrepov sprejela v letih 2002, 2005, 2008 ter letih 2015 in 2016.
Največji porast lahko vidimo v obdobju, ko so se zgodili večji teroristični napadi, kot je na
primer napad v Madridu leta 2004, napad v Londonu leta 2005 ter napadi na Pariz leta 2015
in kasneje napada v Belinu in v Nici leta 2016. Razberemo lahko, da je EU sprejela največ
ukrepov prav po napadu na Pariz. Ustanovila je Evropski protiteroristični center, poostrila
kontrolo nad zunanjimi mejami, vzpostavila Evropsko agendo za varnost, sprejela Akcijski
načrt za boj proti nedovoljeni trgovini z orožjem ter sprejela Globalno strategijo za zunanjo
in varnostno politiko EU.
Graf 5.2 kaže tudi, da je EU v letih 2015 in/ali 2016 izrazila ambicije v boju proti terorizmu,
podpisala mednarodne sporazume, sprejela strateške in akcijske dokumente ter oblikovala
operativne platforme, kar je omenjeno že zgoraj.
28
5 Zaključek
5.1 Verifikacija hipotez
V diplomskem delu smo preverjali dve hipotezi.
Hipoteza 1: Pri terorističnih napadih v Parizu novembra 2015 se kažejo novi trendi
terorizma.
Skozi zgodovino smo bili v Evropi priča številnim vrstam terorizma. Teroristični napadi v
Parizu, ki so se zgodili novembra 2015, imajo drugačne karakteristike kot pretekli napadi v
Evropi, saj kažejo na spremembo strategije v napadih.
V anarhističnem obdobju so se napadi izvajali zaradi nezadovoljstva z reformami, tarča pa
so bili državni uradniki, nad katerimi so izvrševali atentate, le redko pa so napadali večje
skupine ljudi. Če so bile napadene skupine, se je kot orožje uporabljal dinamit. V
protikolonialnem obdobju se je trend terorizma spremenil, in sicer so napadali predvsem
policijo zaradi potrebe po potrditvi, ki so jih imele določene države, ki niso bile več
samostojne.
Pri levičarskem terorizmu se je pojavila nova oblika terorizma, ki je zajemala ugrabitve,
tarča pa so ponovno postali državni uradniki, ponovno pa so se pojavili tudi atentati, kot
novost pa tudi ugrabitve letal, vendar vse z namenom kaznovanja. To obdobje je v Evropi
prevladovalo od leta 1960 do leta 1980.
V obdobju verskega terorizma, ki traja še danes, se je pojavil trend samomorilskega
terorizma, ki je do sedaj povzročil največ žrtev in največ materialne škode. Na začetku so
bili tarča predvsem vladni in vojaški objekti. Kasneje so se v okviru te vrste terorizma pojavili
napadi na naključne množice in pa samostojni napadi, ki so bili izvedeni predvsem z
različnimi vrstami eksplozivov. Po letu 2014 so se pojavljali predvsem samostojni napadi. V
letu 2015 pa so se ponovno pojavili napadi na množice. Z napadom na Pariz novembra 2015
29
so odkrili tudi taktiko Islamske države. Uporabljajo manjša orožja v kombinaciji z eksplozivi,
izbirajo ranljivejše tarče, saj s tem zbujajo strah celotni populaciji in so zato napadi veliko
bolj učinkoviti. Pri tem napadu so se pokazale tudi nove karakteristike napadalcev, ki so
postali veliko bolj mirni in profesionalni, v primerjavi s prejšnjimi samostojnimi napadi, ki
so bili izvedeni veliko bolj amatersko. Njihov cilj so postale množične žrtve, na kar kaže tudi
napad na Pariz. Pri tem napadu gre tudi za spremembo uporabljenih sredstev, in sicer so
uporabili puške AK 47 in bombne jopiče, ki so se prvič pojavili prav pri tem napadu. Priče so
potrdile, da so se pri vseh napadih storilci pripeljali v črnem vozilu. Organizacija Islamska
država je prevzela direktno odgovornost za napade, kar se v preteklosti ni dogajalo.
Novembrski napadi na Pariz leta 2015 so povzročili največ smrtnih žrtev od napada na
Madrid leta 2004, kar kaže na to, da so bili napadi na Pariz najhujši napadi po letu 2004.
Na podlagi tega lahko potrdimo prvo hipotezo, da so se trendi v Evropi spremenili z napadi
na Pariz.
Hipoteza 2: EU je poostrila varnostne ukrepe po terorističnih napadih v Parizu novembra
2015.
Po napadih na Pariz novembra leta 2015, so bili sprejeti številni novi ukrepi zoper boj proti
terorizmu v okviru EU.
Že teden dni po napadu je EU sprejela kar nekaj novih ukrepov. Torej 20. novembra 2015
je Europol ustanovil Evropski protiteroristični center, ki je začel delovati 25. januarja 2016.
Prav tako je na isti dan Svet Evropske unije sprejel veliko varnostnih ukrepov kot odgovor
na napade. In sicer, potrebno je poudariti pomembnost izvajanja Evidence podatkov o
potnikih, povečati nadzor nad orožjem, hkrati pa povečati nadzor nad zunanjimi mejami
EU, izboljšati sodelovanje med državami članicami, skušati preprečiti financiranje terorizma
ter izboljšati odzive na terorizem in druge vrste ekstremizma.
30
2. decembra 2015 je bila vzpostavljena Agenda za varnost zoper boj proti terorizmu in
nezakoniti trgovini s strelnim orožjem. EU se je odločila krepiti skupni odziv na terorizem
ter sprejeti konkretne ukrepe v boju proti terorizmu.
S tem naj bi EU povečala količino sredstev, ki so namenjeni preprečevanju terorističnih
napadov, opredelili naj bi vsa dejanja, ki kažejo na pripravo na terorizem. Poleg tega je
Akcijski načrt namenjen tudi temu, da se poveča nadzor nad posedovanjem in uvozom
orožja v države članice EU, s čimer se bo okrepil boj proti storilcem kaznivih dejanj in
teroristom.
V letu 2016 je EU sprejela Globalno strategijo za zunanjo in varnostno politiko EU, v kateri
so se lotili tudi problema terorizma.
Tudi drugo hipotezo lahko v celoti potrdimo, saj je EU sprejela veliko novih ukrepov po
terorističnih napadih v Parizu novembra 2015.
5.2 Povzetek glavnih ugotovitev
Terorizem je pojav, ki smo mu priča že vrsto let. Skozi zgodovino so se pojavljale številne
vrste terorizma, ki so teror izvajale, da bi dosegle različne cilje. Danes smo priča predvsem
verskemu terorizmu. Verski terorizem (in islamski terorizem) je najnevarnejša oblika
terorizma v vsej zgodovini terorizma. Islamski teroristi pri doseganju ciljev ne poznajo meja,
saj se ne ozirajo na nedolžne žrtve, ki jih povzročijo, hkrati so sami pripravljeni plačati s
svojim življenjem, da bi dosegli določen cilj.
Zgodovina terorizma v Evropi kaže na številne vrste terorizma in v okviru tega spreminjajoče
trende. Teroristi so namreč skozi čas uporabljali različne metode ustrahovanja ljudi z
namenom doseganja lastnih ciljev. Nekateri so izvajali atentate, drugi ugrabljali letala,
nekateri pa so se posluževali bombnih ali strelskih napadov. Poleg metod so imeli tudi
31
različne cilje, ki so bili lahko verske, politične, narodnoosvobodilne in druge narave. Zaradi
različnih ciljev pa so se razvile tudi različne skupine oziroma organizacije. V zadnjih letih je
na evropskih tleh začela delovati organizacija Islamska država, ki je izvedla tudi napad na
Pariz novembra 2015. Pri tem napadu so bile ugotovljene določene spremembe v strategiji
organizacije. Napadalci so bili v primerjavi s prejšnjimi napadi tokrat mirni in profesionalni,
kar kaže na njihovo usposabljanje, hkrati je Islamska država prevzela direktno odgovornost
za napad, ki predstavlja boj proti vsem tistim, ki se bojujejo proti Islamski državi in je ob
enem opozorilo zanje. Prav tako je bilo ugotovljeno, da je bil to prvi napad takšnih
razsežnosti, storjen s strani Islamske države, na evropskih tleh.
Islamski terorizem je torej v zadnjih letih postal eden temeljnih varnostnih problemov, s
katerim se sooča tudi EU. Ta je razvila veliko strategij za boj proti terorizmu in sprejela
številne ukrepe, da bi ta problem rešili. Velik vpliv na ukrepe proti terorizmu so imeli napadi
na Pariz novembra 2015, saj je zaradi tega napada EU sprejela veliko novih ukrepov za boj
proti terorizmu, ustanovila je tudi Evropski protiteroristični center, ki se prizadeva za večje
sodelovanje ter izmenjavo informacij med državami članicami pri boju proti terorizmu.
Ustreznost teh ukrepov oziroma potreba po novih se bo pokazala v prihodnje. Dejstvo pa
je, da bodo morale države med seboj sodelovati in si pomagati pri reševanju problema
terorizma, da se bodo lažje odzivale na tovrstne grožnje in poskušale preprečiti čim več
napadov.
Težko bi pričakovali, da bi popolnoma izkoreninili terorizem, kljub temu pa se vseeno lahko
počutimo varnejše in mirnejše, ker vemo, da se veliko ljudi oziroma kar celotne države
zavzemajo za odpravo tega problema in za blaginjo na tem svetu. To nam daje nekakšno
upanje za boljšo in lepšo prihodnost.
32
Viri in literatura
Arakon, M. (2009). The fight against terrorism and security strategies in the European
union after 9/11. Alternative Politics, 1(3), 390-415. Pridobljeno na
https://www.researchgate.net/profile/Maya_Arakon/publication/270645973_THE
_FIGHT_AGAINST_TERRORISM_AND_SECURITY_STRATEGIES_IN_THE_EUROPEAN_
UNION_AFTER_911/links/54b13acd0cf220c63ccf8fe5/THE-FIGHT-AGAINST-
TERRORISM-AND-SECURITY-STRATEGIES-IN-THE-EUROPEAN-UNION-AFTER-9-
11.pdf
Beres, J. (2007). The birth of modern terrorism in Europe. Aarms, 6(3), 451-459.
Pridobljeno na http://www.zmne.hu/aarms/docs/Volume6/Issue3/pdf/08bere.pdf
Bigo, D., Carrera, S., Guild, E., Guittet, E., Jeandesboz, J., Mitsilegas, V., Ragazzi, F. in
Scherrer, A. (2015). The EU and its counter-terrorism policies after the Paris
attacks. CEPS Paper in Liberty and Security in Europe, 84(16), 1-13. Pridobljeno na
https://www.ceps.eu/publications/eu-and-its-counter-terrorism-policies-after-
paris-attacks
Council of the European Union. (2015a). Conclusions of the council of the EU and of the
member states meeting within the council on counter terrorism. Brussels: General
Secretariat of the Council. Pridobljeno na
http://www2.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2015/11/20/jha-
conclusions-counter-terrorism/pdf
Council of the European Union. (2015b). Outcome of the council meeting. Brussels:
Council of the European Union. Pridobljeno na
www.consilium.europa.eu/en/meetings/.../2015/.../st14382_en15_pdf
Cronin, A. (2002-2003). Behind the curve: Globalization and international terrorism.
International Security, 27(3), 30-58. Pridobljeno na
33
https://www.belfercenter.org/publication/behind-curve-globalization-and-
international-terrorism
European Parliament. (2017). The european union's policies on counter terrorism:
Relevance, coherence and effectiveness. Pridobljeno na
http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2017/583124/IPOL_STU(2
017)583124_EN.pdf
European Police Office [EUROPOL]. (2015). European union terrorism situation and trend
report. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/activities-services/main-
reports/european-union-terrorism-situation-and-trend-report-2015
European Police Office [EUROPOL]. (2016a). Changes in modus operandi of Islamic state
terrorist attacks. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/publications-
documents/changes-in-modus-operandi-of-islamic-state-terrorist-attacks
European Police Office [EUROPOL]. (2016b). European union terrorism situation and trend
report. Pridobljeno na https://www.europol.europa.eu/activities-services/main-
reports/european-union-terrorism-situation-and-trend-report-te-sat-2016
Evropska komisija. (2015). Evropska agenda za varnost: Komisija ukrepa v boju proti
terorizmu in nezakoniti trgovini s strelnim orožjem. Pridobljeno na
http://europa.eu/rapid/press-release_IP-15-6218_sl.htm
Evropska komisija. (2016). Sporočilo komisije evropskemu parlamentu in svetu o akcijskem
načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma. Pridobljeno na http://eur-
lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:52016DC0050&from=EN
Evropska unija [EU]. (2009). Evropska varnostna strategija. Luxembourg: Urad za
publikacije Evropske unije. Pridobljeno na www.consilium.europa.eu/.../european-
security-strategy-secure-europe-better-world/
Evropska unija [EU]. (2010). Strategija notranje varnosti za Evropsko unijo. Luxembourg:
Urad za publikacije Evropske unije. Pridobljeno na
34
www.consilium.europa.eu/sl/documents-
publications/.../2010/.../qc3010313slc_pdf/
Evropska unija. (2016). Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Pridobljeno na
https://europa.eu/globalstrategy/sites/globalstrategy/files/eugs_sl_version.pdf
Evropska unija. (n. d. a). Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex). Pridobljeno
na https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/frontex_sl
Evropska unija. (n. d. b). Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust). Pridobljeno
na https://europa.eu/european-union/about-eu/agencies/eurojust_sl
Evropski policijski urad [EUROPOL]. (2011). Europolovo poročilo: Splošno poročilo o
dejavnostih Europola. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije. Pridobljeno
na
https://www.europol.europa.eu/sites/default/files/documents/sl_europolreview.
Faleg, G. (2015). European security after the Paris attacks. CEPS Commentary. Pridobljeno
na http://aei.pitt.edu/69683/1/GF_European_Security_after_Paris.pdf
Hecker, M. in Tenenbaum, E. (2017). France vs. Jihadism: The republic in a new age of
terror. Notes de I'lfri. Pridobljeno na
https://www.ifri.org/sites/default/files/atoms/files/hecker_tenenbaum_france_vs
_jihadism_2017.pdf
International institute for Counter-terrorism [IICT]. (2015). The black Friday Paris attacks.
Pridobljeno na https://www.ict.org.il/UserFiles/ICT-The-Black-Friday-Paris-
Attacks-Nov15.pdf
Jones, C. (2013). Secrecy reigns at the EU's intelligence analysis centre. Statewatch, 22(4),
1-9. Pridobljeno na http://www.statewatch.org/analyses/no-223-eu-intcen.pdf
35
Kocjančič, K. (21.4.2017a). Raziskujemo in pojasnjujemo: Zgodovina terorizma v Evropi.
Tatrenutek.si. Pridobljeno na https://tatrenutek.si/svet/raziskujemo-
pojasnjujemo-zgodovina-terorizma-v-evropi
Kocjančič, K. (5.5.2017b). Raziskujemo in pojasnjujemo: Zgodovina terorizma v Evropi
med hladno vojno (2. del). Tatrenutek.si. Pridobljeno na
https://tatrenutek.si/svet/raziskujemo-pojasnjujemo-zgodovina-terorizma-v-
evropi-med-hladno-vojno-2-del
Kocjančič, K. in Prezelj, I. (2015). Islamistični terorizem in zloraba verskih načel ter dogem.
Varstvoslovje, 17(3), 297-317. Pridobljeno na:
https://www.fvv.um.si/rv/arhiv/2015-3/01_Kocjancic_Prezelj_rV_2015-3.pdf
Männik, E. (2009). Terrorism: Its past, present and future prospects. V A. Aumets in A. Kilp
(ur.), Religion and Politics in Multicultural Europe. Perspectives and Challenges (str.
151-171). Tartu: Tartu University Press.
Ministrstvo za notranje zadeve RS. (2017). Resolucija o nacionalnem programu
preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2018–2022. Ljubljana: MNZ RS.
Pridobljeno na https://skupnostobcin.si/wp-content/uploads/2017/08/resolucija-
zatiranje-kriminalitete-2018-2022.pdf
Nesser, P. in Stenersen, A. (2015). The modus operandi of jihadi terrorists in Europe.
Perspectives on terrorism, 8(6), 2-24. Pridobljeno na
http://www.terrorismanalysts.com/pt/index.php/pot/article/view/388/771
Netherlands institute for National Relations. (2015) Paris: 11/13/15: Analysis and policy
options. The Hague: International Centre for Counter-Terrorism. Pridobljeno na
https://www.clingendael.nl/sites/default/files/Policy_Brief_Clingendael_ICCT-
Paris111315Analysis_and_Policy_Options_November%202015_final.pdf
36
Oboler, A. (2015). After the Charlie Hebdo attack: The line between freedom of
expression and hate speech. Kantor Center Position Papers. Pridobljeno na
http://kantorcenter.tau.ac.il/sites/default/files/1507%20Charlie%20Hebdo_0.pdf
Pavič, L. (2009). Terorizem smo ljudje: Kako razumeti sodobni samomorilski terorizem.
Radovljica: Založba Didakta d.o.o.
Pokhilko, A. (2014). International terrorism: Definition, essence, main features. Young
Scientist USA. 1(2), 121-125. Pridobljeno na
http://www.youngscientistusa.com/pdf/Book2.pdf
Praja, J. (2007). Islam, globalization and counter terrorism. 132nd international senior
seminar visiting experts’ papers, 132(71), 22-40. Pridobljeno na
http://www.unafei.or.jp/english/pdf/RS_No71/No71_09VE_Praja1.pdf
Prečiščena različica Pogodbe o Evropski uniji. (2012). Uradni list C 326/13.
Prezelj, I. (2006). Teroristično ogrožanje nacionalne varnosti Republike Slovenije. UJMA,
(20), 177-181. Pridobljeno na
http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2006/prezelj.pdf
Rapoport, D. (2002). The four waves of rebel terror and september 11. Anthropoetics,
8(1). Pridobljeno na http://wrldrels.org/wp-content/uploads/2016/02/Rapoport-
Four-Waves-of-Terror.pdf
Rupar, A. in Kavčič, S. (17.8.2017). Najhujši napadi, ki so pretresli Evropo. Siol.net.
Pridobljeno na https://siol.net/novice/svet/najhujsi-napadi-ki-so-pretresli-evropo-
441823
Shughart, W. (2006). An analytical history of terrorism, 1945-2000. Public Choice, 128(1),
7-39. Pridobljeno na https://link.springer.com/article/10.1007/s11127-006-9043-y
Simus, R. (2016). The evolution of terrorism. Acta Universitatis George Bacovia, 5(2), 74-
79. Pridobljeno na
37
http://www.ugb.ro/Juridica/Issue10ROEN/10._Evolutia_terorismului.Roxana_Sim
us.Acad.Politie.EN.pdf
Svet Evropske unije. (2005). Strategija Evropske unije za boj proti terorizmu. Bruselj: Svet
Evropske unije. Pridobljeno na
http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?f=ST+14469+2005+REV+4&l=sl
The international school of Monaco [ISM]. (2015). The aftermath of the Paris attacks. The
Eye, 7. Pridobljeno na
https://www.ismonaco.org/sites/default/files/the_eye_december_2015.pdf
Williams, Q. (2016). The attacks on Paris: Lessons learned. The Homeland Security
Advisory Council (HSAC). Pridobljeno na
http://www.ifv.nl/kennisplein/Documents/201606-HSAC-The-attack-on-Paris-
LessonsLearned-WhitePaper.pdf
