1

SRBIJA IN GRADITELJSTVO

PROJEKTNO DELO

dijakov 2.c – 2014/15

s poudarkom na samostanski in utrdbeni arhitekturi

September, 2015

2

Fotografija na naslovnici: Skupinska slika udeležencev ekskurzije v utrdbi Smederevo ,

marec 2015

(foto: Marjetka Peršon)

KAZALO 1 Uvod .................................................................................................................................... 3

2 Sodelujoči dijaki 2.c (2014/15) ............................................................................................ 5

3 Lepenski Vir ......................................................................................................................... 6

4 Sledi Rimskega imperija v Srbiji .......................................................................................... 8

5 Utrdba ob Donavi - Smederevo ........................................................................................ 10

6 Utrdba Kalemegdan .......................................................................................................... 13

7 Petrovaradinska utrdba .................................................................................................... 17

8 Stari Ras ............................................................................................................................. 19

9 Žička kartuzija – v Sloveniji ............................................................................................... 22

10 Samostan Žiča ................................................................................................................ 27

11 Samostan Studenica ...................................................................................................... 29

12 Samostan Manasija (Resava) ......................................................................................... 33

13 Samostan Gračanica - Kosovo ....................................................................................... 36

14 Oplenac .......................................................................................................................... 39

15 Beograd – glavno mesto Srbije in Plečnik v Beogradu .................................................. 43

15.1 JOŽE PLEČNIK ......................................................................................................... 47

16 Pravoslavna cerkev Svetega Save .................................................................................. 50

17 Đerdap - hidroelektrarna in nacionalni park ................................................................. 57

18 Novi most čez reko Savo – most na Adi ........................................................................ 62

19 Gradbeniki in arhitekti na področju Srbije .................................................................... 68

20 Niška utrdba .................................................................................................................. 75

21 Likovna umetnost na področju Srbije ........................................................................... 80

22 Samostan Studenice – v Sloveniji .................................................................................. 87

3

1 Uvod BILI SMO V SRBIJI…

V četrtek, 19. 3.

2015, smo se dijaki 2.

letnikov (gradbeni tehnik

in gimnazija) odpravili na

tridnevno ekskurzijo v

Srbijo. Ob 0.15 smo se

zbrali pred našo šolo in se

nato odpravili na pot.

Proti dopoldnevu smo si

čas vožnje skrajšali z

govorni nastopi, ki smo

jih dijaki pripravili o

znamenitosti Srbije.

Najprej smo se

ustavili v Smederevu, kjer

smo si ogledali trdnjavo in

park, v katerem smo se tudi fotografirali. Nato smo imeli prosti čas, v katerem smo si lahko

ogledali mesto.

Pot smo nadaljevali proti Jagodini, kjer smo si ogledali srednjo tehniško šolo - Elektrotehničko

i građevinsko školo Nikola Tesla. Tam so nas dijaki prisrčno sprejeli s pijačo in prigrizki ter nam

pokazali svojo šolo. Bili so

zelo prijazni in nam dali tudi

okrašene piškotke z napisom

»Jagodina«. Kosilo smo imeli

v bližnji restavraciji, v kateri

smo se tudi spočili, nato smo

se peljali proti centru in si

ogledali umetniško razstavo

ter muzej s kostmi

dinozavrov, starih kovancev

in oblačil. Srbski dijaki,

sovrstniki, so nas tudi

spremljali.

Nato smo se peljali do Vrnjačke Banje, kjer smo prenočili. Bili smo razdeljenih v treh hotelih,

ki so bili zelo urejeni in dobro opremljeni. Ko smo vstopili v sobo, smo si lahko naročili zajtrk,

katerega smo naslednjo jutro dobili v sobo ob naročeni uri.

Slika 1: Smederevo (foto: Marjetka Peršon)

Slika 2: Žiča (foto: Matjaž Glavnik)

4

Po zajtrku smo se zbrali

pred hotelom in se nato odpravili

proti Kraljevu, kjer smo si

ogledali obrat montažnih

elementov z betonarno.

Nato smo se odpravili proti

samostanu Žiča in Studenica, kjer

smo si tudi lahko kupili

spominke.

V samostanskih kompleksih smo

spoznavali srbsko zgodovino in

umetnost, še posebno freske.

Nato smo nadaljevali vožnjo proti Beogradu, do katerega smo prispeli ob poznih večernih urah

in se takoj namestili v

hostel. Ko smo pospravili

prtljago v sobe, smo si

lahko samostojno ogledali

center srbske prestolnice,

in si tudi kupili večerjo.

Tretji in zadnji dan smo se

že zjutraj odpravili peš v

mesto, da bi si ogledali

znamenitosti Beograda in

nato imeli tudi prosto. Na

poti proti domu smo si na

avtobusu krajšali čas z glasbo in pogovorom o lepo preživetih dneh na ekskurziji. Pozno zvečer

smo v Mariboru naše potovanje zaključili in se razšli z lepimi spomini.

Več fotografij z ekskurzije si lahko ogledate na šolski spletni strani:

http://gradbena.si/galerija/ekskurzija-srbija-marec-2015/

Martina Ribič

Slika 3: Studenica (foto: Marjetka Peršon)

Slika 4: Narodna Skupština Republike Srbije( foto: Matjaž Glavnik)

5

2 Sodelujoči dijaki 2.c (2014/15)

Balen Thomas Ploj Žan Bekri Bislimaj Potnik Anže

Glavnik Matjaž Pozvek Ingo Harc Simon Rožanc Robertina Horvat Simon Ribič Martina Kos Timotej Sampl Anja Kumer Nina Dominique Škrlec Urban Kurnik Žiga Ternik Žiga Lovar Tin Tibaut Marko Majcen David Trdin Jure Ploj Damjan Žunić Amar

Vsi dijaki 2.c razreda – program gradbeni tehnik - so pred odhodom na ekskurzijo pripravili

seminarsko nalogo in jo predstavili sošolcem. Poudarek smo dali graditeljstvu – opisali smo

najstarejše arheološke najdbe, se podali po sledeh Rimljanov, predstavili nekatere

samostane in utrdbe v Srbiji, Beograd in tudi Plečnikovo gradnjo v njem, srbske

gradbenike, … dodali tudi pomemben samostan na Kosovem in predstavili tudi dva

slovenska samostana: Žička kartuzija in Studenice. Ti dve imeni sta tudi povod za našo

ekskurzijo v Srbijo – obiskali smo samostana s podobnima imenoma: Žiča in Studenica... in

nastalo je projektno delo, ki smo ga na šoli v septembru 2015 predstavili na Dnevih

evropske kulturne dediščine.

Opis ekskurzije in seminarske naloge smo zbrali v publikacijo ter jo objavili tudi na šolski

spletni strani. Zbornik je uredil Marko Tibaut.

Potrudili smo se, preberite!

Mentorica

Metka Topolič

6

3 Lepenski Vir Simon Horvat Uvod

Lepenski Vir je arheološko najdišče v Srbiji. V šestdesetih letih 20. stoletja ga je

odkril in raziskoval profesor Dragoslav Srejović v okviru projekta za ohranitev

arheološke najdbe in izkopavanja med gradnjo umetnega jezera Gorvodno.

Lepenski Vir sestoji iz enega velikega naselja z okoli desetimi satelitskimi naselji.

Je mezolitsko in neolitsko mesto na desnem bregu Donave.

Izkopavanja

Lepenski Vir se nahaja na

bregovih Donave v vzhodni Srbiji,

pri Donjem Milanovcu. Prva

izkopavanja so bila leta 1965.

Izkopavanja so se končala leta 1971,

ko je bilo celotno mesto preseljeno

29,7 m višje zaradi preprečitve

poplav iz novega umetnega

jezera.

Glavni prispevek k raziskovanju je

bilo delo profesorja Dragoslava

Srejovića na Univerzi v Beogradu. V

začetnih izkopavanjih v letih 1965-1970 so našli 136 stavb, naselij in oltarjev.

Slika 5: Rekonstrukcija stavbe v Lepenskem Viru

http://www.vreme.com/thumb.php?src=rekonstru.jpg&x=278&

y=1000&f=0

Slika 6: Zemljevid – predel vzhodne Srbije s kulturo Lepenskega Vira

http://www.ciklonaut.com/Turoteka/2001/Istocna2001/Images/mapa.JPG

7

Zgodovina graditeljstva

Prvo naselje na nizki planoti nad Donavo sega v čas 9500-7200 let pr. n. št., ko je podnebje

postalo bistveno topleje. Glavni vir hrane za te prebivalce je bil verjetno ribolov.

Hiša je enoprostorna, posebne trapezne oblike, s poševnimi stenami. Izbrani posamezniki

(otroci, starejši) so bili pokopani v hiši za ognjiščem.

Naselje Lepenski Vir je bilo oblikovano v podkvast tloris,

hiše so bile enake velikosti in usmerjene k Donavi. V

ospredju je bil večji trg namenjen druženju.

Literatura in viri

Zagreb: Leksikografski zavod ''Miroslav Krleža'', 1999-2009, Lepenski Vir

Kneževič, R. (2007); Lepenski Vir, Delfi knjižare

http://en.wikipedia.org/wiki/Lepenski_Vir (Dostopno 5. 3. 2015)

http://www.maturskiradovi.net/forum/Thread-lepenski-vir-na%C5%A1i-praistorijski-predstvavnici

(Dostopno 5. 3. 2015)

http://www.panacomp.net/srbija?mesto=lepenski_vir (Dostopno 5. 3. 2015)

Slika 8: Tloris stavbe

http://www.yurope.com/people/nena/

Vir/arh5.jpg

Slika 7: Arheološke najdbe

http://opusteno.rs/slike/2012/06/arheolosko-nalaziste-

14934/lepenski-vir-17.jpg

8

4 Sledi Rimskega imperija v Srbiji Thomas Balen in Amar Žunić

Car Konstantin

Da je rimsko nasledstvo na ozemlju Srbije izjemno bogato, govori dejstvo, da je na njihovih

tleh rojenih 17 rimskih cesarjev, kar je petina njihovega skupnega števila. Cesar Konstantin je

ena od najpomembnejših osebnosti za krščanstvo, rojen je v Nišu. O veličini in pomenu

Rimskega cesarstva nam danes govorijo utrdbe, cerkve in ceste.

Beograd = Singidunum

Mesto na sotočju Save in Donave,

kjer danes stoji prestolnica Srbije,

je bilo poseljeno že pred 7000 leti.

Rimljani so na to območje prišli v

začetku prvega stoletja in ga zasedli

za cela štiri stoletja. Poleg

Singidunuma je bil v sestavi

rimskega imperija tudi Taurunum –

današnji Zemun.

Okoli leta 630 so se na to področje

pričeli doseljevati Srbi. Ti so mestu

tudi dali današnje ime Beli grad –

Beograd - najverjetneje zaradi

obzidja, zgrajenega iz apnenca.

Trajan

Kolikšen je pomen Đerdapa za rimski

imperij, dokazuje izgradnja rimske vojne

ceste, ki se je vila ob Donavi, katero je

zgradil Trajan v okviru priprav za vojno

proti Dačanom. Diana je še ena utrdba

zgrajena v obdobju carja Trajana. Nahaja

se v bližini Kladova, postavljena je na

kamniti steni obale Donave in je ena od

največjih in najbolj ohranjenih rimskih

utrdb na Donavi.

Slika 9: Beli zid zgrajen iz apnenca iz časa Rimljanov

http://www.belgradeeye.com/images/dynamic/kalemegdan-9.jpg

Slika 10: Diana

http://www.traveleastserbia.org/slo/images/stories/kladovo/tvrdjava-fetislam.jpg

9

Sremska mitrovica=Sirmium

Sirmium (današnja Sremska

Mitrovica) je bila prestolnica

Vzhodnega rimskega cesarstva. V

nekoč razkošnem in močnem

rimskem mestu Sirmiumu so rojeni

trije rimski carji: Decius, Probus in

Maximinus, precejšne število je v

njem krajši ali daljši čas prebivalo.

Mesto je bilo pogosto koriščeno kot

bojna baza za pohode proti

barbarom.

Mediana

Za arheološko lokacijo Mediana v bližini

Niša obstaja prepričanje, da je letna

rezidenca rimskega cesarja Konstantina

Velikega, ki je rojen v Nišu. Danes so

vidni ostanki temeljev, mozaikov in

marmornih figur. Cesar Konstantin je

tvorec enega od najpomembnejših

dokumentov za krščanstvo - milanskega

edikta, akta s katerim je razglašena

verska enakopravnost in prenehanje

pregona kristjanov.

Justiniana Prima

Justiniana Prima, caričino mesto, v

bližini Leskovca je zapuščina

Justiniana I., rimskega cesarja, ki izvira

iz južne Srbije. Ta se je odločil, da v

rojstnem kraju zgradi mesto, ki bo

poveličevalo njegovo ime. Življenje v

caričinem mestu je trajalo tekom 6. in

7. stoletja, ko je prekinjeno s

slovansko-avarskim uničevanjem.

Slika 11: Sirmium

http://static.mondo.rs/Picture/78859/jpeg/

Slika 12: Ruševine Mediane

http://static.panoramio.com/photos/large/53070830.jpg

Slika 13: Caričino mesto: Justiniana Prima

https://m1.behance.net/rendition/modules/53534741/disp/c35d02b7ca5865c5

3fe196db05e99e01.jpg

10

Viri in literatura

Čirković,S. (2009) Srbska zgodovina, Ljubljana, Slovenska matica

Bratož, R. (2007) Rimska zgodovina 1, Ljubljana, Študentska založba

http://www.visitserbia.org/srpski/srpski/destinacije/kultura/arheoloska_nalazista/4228-rimsko-

carstvo-u-srbiji.html

5 Utrdba ob Donavi - Smederevo Bekri Bislimaj Lega

Smederevo se nahaja se na bregovih Donave v severovzhodnem delu Srbije, 46 km od Beograda.

Smederevo

Smederevo je zraslo ob Donavi na

mestu nekdanjega rimskega naselja. V

starih listinah se omenja že v 9.

stoletju. Poseben pomen je mesto

dobilo v 15. stoletju, ko je postalo

prestolnica srbske srednjeveške

države in sedež cerkvenega in

gospodarskega življenja. Smederevo

ima približno 65 000 prebivalcev. Je

eno izmed 10 največjih mest v državi.

Slika 15: Fontana v Smederevu

(http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-Smedereva-

Slika-Fontana_134_4___lat9

Slika 14: Del zemljevida Srbije - z mestom Smederevo

https://www.google.si/maps/place/Smederevo,+Srbija/data=!4m2!3m1!1s0x47509391ba985a39:0xc

b5787c17b2e1e1?sa=X&ei=k8sSVZCaKMTsUqStgegP&ved=0CJABEPIBMA4

11

Trdnjava - grad

Trdnjava se nahaja ob desnem bregu Donave,

ob sotočju Jezove. Grad Smederevo je trdnjava,

zasnoval jo je despot Đurad Branković. Trdnjava

je uspešno kljubovala turškim vpadom vse do

leta 1459. Del Osmanske države je ostalo mesto

do 1718, ko ga je dobila Avstro-Ogrska in mestu

vladala do 1738. Potem je mesto ponovno

postalo del Osmanskega cesarstva do 1806.

leta.

Grad Smederevo je v tlorisu trikotne oblike, kjer

ena stran meri 550 m, druga stran 400 ter

zadnja 502 m. V gradu je bil tudi stolp Zanka,

kjer je bila zadnja obramba pred napadi. Je eden največjih gradov – utrdb v Evropi. Grad je

bil večkrat porušen in tudi obnovljen.

Slika 16: Smederevo

(http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-

novog- Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9

Slika 17: Stolp Zanka

http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-

Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9

Slika 18: Obzidje utrdbe

http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-Smedereva-Slika-

Fontana_134_4___lat9

12

Cerkev sv. Georgija

Cerkev Svetega mučenika Georgija v

osrednjem delu Smedereva je srbska

pravoslavna cerkev. Cerkev je stolnica oziroma

glavna mestna cerkev. Zgrajena je bila med leti

1850 in 1854 na ukaz kneza Miloša Obrenovića

v stilu samostana Manatija. Stoji poleg mestne

hiše in sodišča v centru mesta. Poleg

tradicionalno srbsko bizantinskega stila je najti

tudi sledi baroka, še posebej impozanten je

baročen cerkveni stolp.

Arhitekt je bil Jan Nevol, gradbeni mojster pa

Andrej Damjanov. Dimenzije cerkve: dolžina

31,80 m, širina 17,10 in višina 50,65 m.

Glavni mestni trg

Glavni metni trg je

osrednji del Smederova je

trikotne tlorisne oblike -

kakor utrdba Smederovo.

Slika 21: Glavni trg

http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-

Slike-novog-Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9

Slika 19: Cerkveni zvonik

http://www.smederevo.org.rs/Opstina-SMEDEREVO-Slike-novog-

Smedereva-Slika-Fontana_134_4___lat9

Slika 20: Panorama mesta Smederevo

http://www.vidimoseusrbiji.com/images/Gradovi/Smederevo/Smederevo.jpg

13

Literatura in viri

Mala splošna enciklopedija: tretja knjiga (1976). Ljubljana : Državna založba Slovenije. (Str. 370)

http://www.smederevo.org.rs/OPSTINA-SMEDEREVO-Rimska-granica_79____lat

(Dostopno: 12. 6. 2015)

http://www.smederevskatvrdjava.com/tvrdjava (Dostopno: 12. 6. 2015)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Smederevo (Dostopno: 12. 6. 2015)

6 Utrdba Kalemegdan Jure trdin Uvod

Kalemegdan je trdnjava, kjer se nahaja največji beograjski park, hkrati pa predstavlja znan

kulturno-zgodovinski kompleks; najbolj je poznana Beograjska trdnjava nad sotočjem Save in

Donave. To je prostor, na katerem se odvijajo različni športni, kulturni in umetniški dogodki,

ki predstavljajo zabavo in veselje za vse generacije Beograjčanov in številne obiskovalce mesta.

Trdnjava je nastajala postopno v dolgem obdobju od 1. do 18. stoletja. Tako je prešla pot od

rimskega kastruma, srednjeveške trdnjave do avstrijsko-otomanske artilerijske utrdbe.

Slika 22: Kalemegdanski vrt

http://dentaltourismserbia.com/kalemegdan.html

14

Trdnjava je sestavljena iz Gornjega mesta

(Despotov vhod, Sahat »kula« - stolp,

rimski vodnjak, Spomenik zmagovalcu),

Spodnjega mesta (stolp Nebojša, turško

kopališče, vhod Karla VII.) in parka

Kalemegdan.

Z Beograjske trdnjave se obiskovalcem

odpre čudovit pogled na ustje Save in

Donave ter Novi Beograd in Zemun. Leta

1912 je Ivan Meštrović oblikoval skulpturo,

ki bi morala stati na Terazijah, toda javnost

je nasprotovala postavitvi gole moške

figure v središču mesta. Leta 1928 so skulpturo postavili na njeno sedanje mesto, kjer je kot

Spomenik zmagovalcu postala simbol Beograda.

Kalemegdan je največji in najlepši park v Beogradu in obenem najpomembnejši

kulturnozgodovinski kompleks. Ime Kalemegdan se nanaša na prostor okoli trdnjave, ki je bil

v osemdesetih letih 19. stoletja spremenjen v park in v katerem so kipi pomembnih osebnosti

srbske zgodovine, znanosti in kulture. V parku Kalemegdan so tudi paviljon Cvijete Zuzorić,

Veliko stopnišče, živalski vrt in otroška igrišča.

Zgodovina

Skozi svojo dolgo zgodovino se

Beograjska trdnjava ni

kontinuirano razvijala. Na

ostankih starih utrdb se

prepletajo različni tipi obrambnih

sistemov iz različnih obdobjih.

Novejša gradnja se je včasih

prilagajala in posnemala stare

konstrukcije, včasih pa jih je

podkopavala. Stara utrdba

vsebuje različne stile evropske

vojaške arhitekture in obdobja, ki

zajema približno dva tisočletja.

Slika 24: Kalemegdanski živalski vrt

http://www.srbijazatebe.rs/destinacije/gradovi/beograd/info-pult/beogradski-zooloski-

vrt/

Slika 23:stopnišče

http://kraljaleksandar.deviantart.com/art/Kalemegdan-Stairs-

205548473

15

Beograjska trdnjava je zgrajena konec prvega stoletja na hribu, ki se nahaja nad ustjem rek

Donave in Save, kot stalni tabor rimske legije Flavia Felix. Tekom stoletij je bila utrdba večkrat

napadena in osvojena ter bila dokončno uničena na začetku VII. stoletja v napadih Avarov in

Slovanov.

Prva naselbina Slovanov je postavljena na ruševinah tiste starodavne trdnjave, ki je že s

koncem IX. stoletja sodobnikom znana kot Beograd. V zgodnjem srednjem veku je bilo še

vedno staro obzidje namenjeno za obrambo mesta, namesto da bi na njegovih temeljih zgradili

novega. Šele sredi XII. stoletje je bizantinski cesar Manuel Comnenus na rimskih ruševinah

zgradil novo trdnjavo.

Nadaljnji razvoj Beograjske trdnjave je bil pogojen z napori srbskih vladarjev, da bi zagotovili

varno državno mejo na obalah rek Save in Donave. Kot novi center Srbije, pod vladavino

despota Štefana Lazarevića je bil Beograd okrepljen s širokimi utrdbami Gornjega in Spodnjega

mesta. Na stari utrdbi je bil izgrajen Despotov dvorec, na Savi pa je bilo zgrajeno vojno

pristanišče. Znotraj obzidja se je razvilo napredno srednjeveško mesto. Nove utrdbe so imele

funkcijo obrambe vladarjevega sedeža, istočasno pa so preprečevale vdor Turkov v center

Evrope.

Slika 25: Utrdba Kalemegdan

http://www.panoramio.com/photo/29673186

16

Srbska vojna arhitektura je dosegla svoj vrhunec v izgradnji Beograjskih utrdb. Ta poseg, kot

tudi kasnejše strukture iz XV. stoletja so razvidne na Despotovemu dvorcu, na Stambol »kapiji«

- vratih Zgornjega mesta. Vrata Zindan s svojimi topniškimi položaji so med najstarejšimi v

Evropi, prav tako tudi vzhodno predmestje in še posebej slavna Nebojševa »kula« - stolp na

nekdanjem vhodu v beograjsko pristanišče.

Z Avstrijsko - turško vojno se je začelo novo obdobje. Glede na to, da je predstavljala glavno

utrdbo, ki je bila v samem centru vojaških akcij tekom XVIII. stoletja, je bila trikrat tudi

rekonstruirana. Stara trdnjava je bila porušena, a velik del srednjeveških obzidij je bil

obnovljen. Pod avstrijsko oblastjo med 1717 in 1739 letom, po izgradnji novih, modernih

utrdb, je Beograjska trdnjava postala eno najmočnejših vojaških oporišč Evrope. Najnovejše

rešitve vojne arhitekture tega časa so uporabljene ravno v konstrukcijah obrambnega sistema

Beograda. Konec XVIII. stoletja je Beograjska trdnjava dobila svojo končno obliko, kar je tudi

sovpadalo z izgubo njenega vojnega in strateškega pomena.

Literatura in viri

Ćirković, Sima M. (2011): Srbska zgodovina založba: Društvo Slovenska matica

http://namig.vecer.com/default.asp?kaj=2&id=2012112905855599&iskanje=rekreac

(Dostopno 11. 3. 2015)

http://dentaltourismserbia.com/kalemegdan.html (Dostopno 11. 3. 2015)

17

7 Petrovaradinska utrdba Anže Potnik Uvod

Petrovaradinska utrdba, ki so jo

zgradili Avstrijci v osemnajstem

stoletju, leži na hribu nad reko

Donavo, nasproti središča

Vojvodine - Novega Sada - v

današnji Srbiji.

Zgodovina

Temeljni kamen je položil

avstrijski princ Eugène de Croya.

Gradnja utrdbe je trajala 88 let in

je bila pod vodstvom avstrijskih

vojaških arhitektov.

Slika 28: Utrdba Petrovaradin

Slika 26: Utrdba Petrovaradin

Slika 27: Vhod v utrdbo Petrovaradin

18

Lega in opis

Petrovaradinska utrdba je dokaz izjemnega inženiringa v 18. stoletju. Je eden od največjih,

kompleksnih in ohranjenih zgradb v tem delu Evrope. Razteza se na severno območje Fruške

gore ob reki Donavi. Z vrhom 125 m nadmorske višine ima prevladujoč položaj na

jugovzhodnem delu Panonske nižine.

Zajema površino več kot 100 hektarjev

ter 5200 m zunanje obrambne linije in

kompleks podzemnih vojaških tunelov

skupne dolžine 16 000 metrov.

Današnja uporaba

Petrovaradinska utrdba je bila v 20.

stoletju razglašena za zgodovinski

spomenik. Dana je bilo pod zaščito

države in dodeljena civilni uporabi. V

utrdbi je muzej, arhiv ter letni

pomladanski glasbeni festival.

Literatura in viri

Milutin, G., Marcel, G., Vojislav, J., Dušan, T., Alojz, B. (1970 ). UMETNOSTNI ZAKLADI JUGOSLAVIJE.

Jugoslavija

https://www.google.si/search?q=Petrovaradinska+tvr%C4%91ava&es_sm=122&source=lnms&tbm=is

ch&sa=X&ei=BQkCVafjNaX5ygOy8IGIBw&ved=0CAcQ_AUoAQ&biw=944&bih=907#imgdii=_

http://sh.wikipedia.org/wiki/Petrovaradinska_tvr%C4%91ava

http://petrovaradinfortress.com/

Slika 29: Tunel utrdbe

Slika 30: Stopnice

19

8 Stari Ras Damjan Ploj

Lega

Ras je znan v sodobnem srbskem zgodovinopisju kot Stari Ras,

ki je bil eden izmed prvih prestolnic srednjeveške srbske države.

Nahaja se v današnjem območju Raške. Ostanke Starega Rasa

najdemo na Pazarištu, kraj se nahaja 11 km zahodno od Novega

Pazarja, v bližini samostana Sopoćani.

Ime Ras

Danes je vprašanje imena Ras še vedno odprto, čeprav se večina ljudi strinja, da ime Ras izvira

iz imena utrdbe Arsa, ki ga bizantinski zgodovinar Prokopij omenja v šestem stoletju. Kraj, kjer

se nahaja mesto in utrdba Stari Ras, ima bogato in dolgo zgodovino, ki sega vse do bronaste

dobe. V mestu, ki leži pod utrdbo Stari Ras, je bila vojaška utrdba Rimljanov.

Zgodovina

Stari Ras je bil zgrajen med 8. in 9. stoletjem ter je bil zapuščen v

13. stoletju. V zgodnjih fazah srbske države je bila najvzhodnejšo

mesto, ki je mejilo na Prvo bolgarsko cesarstvo. Zgradbe Stari Ras

so impresivna skupina srednjeveških spomenikov, ki so sestavljeni

iz utrdb, cerkva in samostanov.

Slika 31: Pogled iz ptičje perspektive

http://hr.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras

Slika 32: Stari Ras

http://www.arh.bg.ac.rs/?portfolio=kurs-15-1-

istorija-arhitekture-i-naseljavanja-u-

srbiji&doing_wp_cron=1410640473.26234388351440

42968750

Slika 34: Prokopij

http://svetniki.org/sveti-prokop-

ceski-opat/

Slika 33: Del zidu Starega Rasa

http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbij

a_stari%20ras

20

Ime Ras je bil prvič omenjen v srednjeveških virih bizantinskega

cesarja Konstantina VII. v zvezi z vojno med Srbijo in Bolgarijo ob

koncu 9. stoletja. Od konca 12. stoletja in med 13. stoletjem je bil

Ras politično zelo pomembno mesto.

Kulturna dediščina

Stari Ras se nahaja na hribu znanem kot Gradina. V tem kraju obstajajo tri arheološka območja

znotraj kompleksa Starega Rasa; to so trdnjava na Gradini, jame skupaj s samostani in različne

stavbe.

Slika 35: Konstntin

http://en.wikipedia.org/wiki/Consta

ntine_XI_Palaiologos

Slika 36: Ostanki zidu

http://sr.wikipedia.org/sr-el/Novi_Pazar

Slika 38: Samostan Sopoćani

http://sh.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras

Slika 37: Vhod v Stari Ras

http://obidjisrbiju.com/post_oblast/raska/?typ

e=destinacija

21

Trdnjava Ras

Trdnjava Ras je najbolj ohranjena ruševina in je najstarejši primer vojaške arhitekture iz

srednjeveške Raške in tudi sedež srbskih vladarjev. Trdnjava je neprecenljiva. Okoli Rasa

obstaja tudi skupina srednjeveških samostanov in cerkva.

Literatura in viri

Höfler, J. (1990): DEDIŠČINA V JUGOSLAVIJI. Mladinska knjiga.

http://whc.unesco.org/en/list/96 (Dostopno: 9. 5. 2015)

http://sh.wikipedia.org/wiki/Stari_Ras (Dostopno: 9. 5. 2015)

http://www.serbia.travel/culture/fortresses-and-fortified-towns/stari-ras/ (Dostopno: 9. 5. 2015)

http://diwan-magazine.com/da-li-postoji-stari-ras-prestonica-srpske-drzave/ (Dostopno: 9. 5. 2015)

Slika 39: Zid nad Pazarjem, kjer je domnevno bilo naselje Ras

http://www.tonp.rs/osetite/kulturna bastina/

22

9 Žička kartuzija – v Sloveniji Anja Sampl

Nastanek kartuzije

Legenda pravi, da je samostan nastal na jasi sredi

gozda na južnem pobočju Konjiške gore, kjer se

je štajerskemu mejnemu grofu Otokarju III. med

počitkom v naročje zatekel zajec, ki je bežal pred

psi. Grof je videl v tem božje znamenje in se je

odločil tam zgraditi samostan. Gonjači so mu

povedali, da se živali reče zajec, kar so nemški

pisarji zapisali kot Seitz. Zaradi tega so

samostanu še kasneje po domače rekli kar

klošter zajčki.

Iz dokumentov izvemo, da so okoli leta 1160

samostan postavili menihi reda kartuzijani. Je

najstarejša kartuzija v Srednji Evropi in prvi samostan kartuzijanov zunaj Francije in Italije.

Slika 41: Samostan v preteklosti

http://img.rtvslo.si/_up/upload/2010/06/18/64701566_zice_vis

cher_show.jpg

Slika 40: Žička kartuzija

http://www.ringaraja.net/tdp/images/Large/22/%C5%BDi%C4%8Dka%20kartuzija.jpg

23

Samostan je nastal in se začel razvijati v času, ko je

Štajerska postala vojvodina, zgrajen pa je v skriti

dolini Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene blizu

naselja Žiče v občini Slovenske Konjice. Ta kraj je bil

kartuzijanom zelo všeč, saj je bila dolina zaprta, bilo

je na samotnem mestu z veliko tišine za meditiranje.

Gradnja Žičke kartuzije ter zgodovinski oris

Kartuzijani so gradili na dveh lokacijah: zgornji

samostan za menihe in spodnji za brate. Za

menihe so izbrali konec doline. Da so dobili

ravnico za večje dvorišče s celicami, so na severu

odkopali del hriba, na jugu pa so pozidali skupne

samostanske prostore in cerkev. Samostan in

cerkev za brate so postavili na majhni ravnici,

kjer je danes naselje Špitalič. Postavili so tudi

dve cerkvi: za menihe v čast svetemu Janezu

Krstniku, za brate pa v čast Devici Mariji. Oba

samostana in obe cerkvi tvorita celoto, torej

Žičko kartuzijo.

Na koncu 13. stoletja ter v 14. stoletju se je Žička kartuzija povzpela do enega

najpomembnejših takratnih samostanov. Prevzela je vlogo osrednjega samostana namesto

Velike kartuzije v Franciji. To pomeni, da je bila nekaj časa metropola tega reda, tam so

oblikovali redovno politiko in sprejemali vse pomembne odločitve. Prav tako so samostan

obiskovali tudi mnogi cerkveni odličniki in

plemiči. V času, ko se je v naših krajih začela

pojavljati nevarnost turških vpadov, so si žički

kartuzijani pri okoliških zemljiških gospodih

zagotovili pravico, da smejo utrditi svoja ožja

posestva. Vendar so kmalu ugotovili, da ne bodo

mogli utrditi in braniti spodnjega samostana, zato

so brate iz spodnjega samostana preselili v zgornji

samostan. Spodnji samostan so tako opustili,

stavbe pa so propadale. Danes stoji le še cerkev v

Špitaliču.

Slika 42: Prvotna podoba samostana

http://www.hervardi.com/images/zicka_kartuzija_sled001.

jpg

Slika 43: Celotna žička kartuzija na začetku

http://www.gradovi.jesenice.net/slike/zicka13.jpg

Slika 44: Opustošena kartuzija

http://www.hervardi.com/images/zicka_kartuzija_sled005.jpg

24

Leta 1782 je cesar Jožef II. v duhu razsvetljenskih reform ukinil samostan.

Samostani kartuzijanov se niso skladali z miselnostjo razsvetljenstva in cesarjevih nazorov o

napredku kmetijstva in industrije ter o gospodarskem razvoju. Takrat je v samostanu živelo 15

menihov, ki so se po razpustitvi razkropili, vrnili v domače kraje, stopili med posvetno

duhovščino, niso pa se odločili za preselitev v drugo kartuzijo.

Žički rokopisi

Kartuzijani niso širili vere med

ljudmi z govorjeno besedo, pač pa

s pisano, in so medse sprejemali le

ljudi s temeljitim znanjem jezika in

pisarskih veščin. Velik del svojega

življenja so posvetili natančnim

prepisom in ustvarjanju novih

besedil z vseh področij,

od teologije do astronomije, od

praktičnih ved do književnih

stvaritev. Med ohranjenimi

besedili je veliko znamenitih del, ki

so neprecenljivi spomeniki naše

intelektualne dediščine in širšega

srednjeevropskega prostora.

Rokopisi iz Žičke kartuzije dajejo kljub okrnjenosti vpogled v več stoletij nepretrganega razvoja

srednjeveške knjige. Danes je znanih približno 120 srednjeveških zapisov. To pa je le majhen

del nekdanjega bogastva samostanske knjižnice in še ta je večinoma zunaj slovenskih meja.

Vendar je to edina skupina srednjeveških rokopisov iz slovenskih krajev, kjer lahko govorimo

o skoraj štiri stoletja trajajočem nepretrganem rokopisnem delovanju samostanske skupnosti.

Zgornja cerkev – cerkev

sv. Janeza Krstnika

Celo v evropskem merilu je eden glavnih

spomenikov zgodnjega kartuzijanskega

stavbarstva, saj se prvi samostani tega

reda v zahodni Evropi niso ohranili in so

najstarejši med njimi komaj iz gotske dobe.

Slika 45: Žički rokopisi

http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2012%5CT.J._2009_2

77_423216.jpg

Slika 46: Ruševine zgornje cerkve

http://kraji.eu/PICTURES/korosko_savinjska/slovenske_konjice_z_okolico/zic

ka_kartuzija/notranji_del/cerkev_sv_janeza_krstnika/IMG_3495_zicka_kartuz

ija_cerkev_sv_janeza_krstnika_velika_redovna_cerkev_big.jpg

25

Na zunaj izgleda sicer precej gotska stavba, vendar so raziskave dokazale, da je v jedru še dokaj

romanska: na zahodni strani ima lepo zidavo iz rezanih kamnitih blokov, med katerimi so tudi

nenavadno veliki marmorni kosi. Na venčnem zidcu je preprosta dekoracija v krogih vklesanih

rozet in križcev, nad njim je še edina ohranjena polžasta konzola nekdanje lope pred cerkvijo.

V severni steni je veliko polkrožno okno, opazimo pa lahko še dva preprosta romanska portala

v severni steni in še veliko stvari, ki dokazujejo, da je stavba res romanska.

Špitalič – spodnja cerkev in samostan – cerkev Marijinega vnebovzetja

Skoraj v celoti je ohranjena prvotna cerkev: pravokotna ladja z dvema poloma križnih rebrastih

obokov in ožjim kvadratnim prezbiterijem. Cerkev je bogato kamnoseško opremljena. Zlasti se

odlikuje glavni portal, ki je še povsem romansko zasnovan. Portal špitalske cerkve je največje

likovno bogastvo, ki se je ohranilo v nekdanji kartuziji.

Špitalič se uvršča ne le med naše najpomembnejše umetnostne spomenike iz obdobja

romanike, temveč z zgodnjim časom nastanka celo med prve v vsej srednji Evropi. Ta najbolje

ohranjena romanska stavba na Slovenskem daleč presega vse, kar je zraslo iz domačih razmer.

Zraven cerkve je stala spodnja hiša žičkega kartuzijanskega samostana, ki se prvič omenja leta

1177. V njem so bivali bratje laiki, tu je združeno vse samostansko gospodarstvo s hlevi,

skednji, z drugimi pomožnimi zgradbami in gostiščem – hospitalom (od tod ime kraja Špitalič),

ki je prvič izpričano leta 1185. Sprva je sprejemalo le izjemne goste, pozneje pa je opravljalo

različne naloge: bolniške, gostinske. Sredi 15. stoletja so spodnjo hišo samostana opustili in o

njej ni več sledov. Takrat so brate laike preselili v zgornji samostan, ki je bil zato deležen večjih

prezidav in so ob njem zrasle nove stavbe. H gornjemu samostanu so malo pozneje premestili

tudi gostišče.

Slika 47: Cerkev Marijinega obiskanja

http://www.destinacija-rogla.si/modules/store/uploads/tomo_jeseni%C4%8Dnik_cerkev_2.jpg

26

Gastovž

Gastovž je najstarejše gostišče s pisnim potrdilom o svojem obstoju, vendar ni prva gostilna

pri nas, saj so popotniki že prej vedno potrebovali prostor, kjer so se okrepčali in spočili, zato

so že prej obstajala gostišča, vendar nima nobeno pisnega potrdila o obstoju.

Gastovž (ali gastuž) je v

pritličju s portalom in okni

še gotska stavba,

nadstropje pa je bilo

pozidano v 17. stoletju.

Semkaj so kartuzijani

prenesli gostišče, potem ko

so v 15. stoletju opustili

bratovski samostan v

Špitaliču, kjer so prej

sprejemali goste.

Literatura in viri

Curk, J. (2008): Samostani na Slovenskem: do leta 1780, Maribor, Ostroga,

http://sl.wikipedia.org/wiki/%C5%BDi%C4%8Dka_kartuzija (Dostopno 7. 3. 2015)

http://www.gremoven.com/Cerkve/Zicka-kartuzija/menu-id-10 (Dostopno 7. 3. 2015)

http://www.hervardi.com/zicka_kartuzija_v_prostoru_in_casu.php# (Dostopno 7. 3. 2015)

Slika 48: Gastovž ali gastuž

http://www.hervardi.com/zicka_kartuzija_v_prostoru_in_casu.php

27

10 Samostan Žiča David Majcen Uvod

Samostan Žiča, imenovan tudi samostan Svete odrešitve, leži v osrednji Srbiji, blizu reke Ibar,

oddaljen 5,6 km od Kraljeva. Samostan je kot svoje dobro delo dal zgraditi srbski kralj Štefan

Prvovenčani (Prvookronani), prvi kronani vladar Srbije, od tukaj tudi njegov vzdevek. V

samostanski cerkvi je bilo po njem kronanih še sedem kraljev iz dinastije Nemanjićev.

Samostan pripada raški šoli arhitekture.

Zgodovina

Gradnja se je začela leta 1206, ko se je sveti Sava vrnil iz gore Atos. Leta 1219 se je gradnja

pospešila, ker je srbska cerkev dobila samostojnost. Samostan Žiča je prvi sedež nadškofije v

Srbiji. Samostansko cerkev so končali leta 1230, ko so dovršili glavni prostor in stolp. Ta cerkev

je trpela enake posledice kot večina drugih cerkva. Večkrat je bila uničena in renovirana, zato

je spremenila svojo

podobo. Prvič je bila

poškodovana v 13.

stoletju zaradi napadov

Bolgarov in Tatarov, za

popravilo škode pa so

plačali nadškofje. Vseeno

je ostala nadškofija do

leta 1500. Takrat so

napadli Turki in menihi so

morali zapustiti samostan

Žiča, preselili so se v

Slika 49: Samostan Žiča

Slika 50: Samostan Žiča

http://kompas-celje.si/index.php/transromanica/

28

Šištovačev samostan. Po teh napadih je imel samostan Žiča samo 2 meniha, sodeč po zapiskih

turškega pobiralca davkov. Turki so tudi omenili, da je v 17. stoletju dobila novo streho in se

spremenila v rezidenco, ki je potem propadla. Malo bolj resna prenova se je začela v 19.

stoletju, ko je nazaj pridobila rdeče stene in tako je dobila prvotni izgled. Zadnja prenova je

bila okrog leta 1950.

Slog

Cerkev je narejena v bizantinskem

slogu. Ima freske, ki so bile

dokončane v 14. stoletju. V

samostanu se nahajajo kopije

najbolj znanih fresk iz srbskih

samostanov.

Zanimivost

Samostan Mileševa se nahaja v kraju Mileševo, ki je 6,2 km oddaljen od mesta Prijepolje.

Samostan Mileševa je 159 km oddaljen od samostana Žiča. Freska Beli angel, je vrhunsko delo

srednjeveškega slikarstva. Fotografija Belega angela je prva slika, ki so jo s satelitom poslali iz

Evrope v Ameriko, to je bilo leta 1958. Leta 1962, v prvem signalu poslanem v vesolje, sta bili

dve fotografiji: kitajski zid in slika Belega angela.

Literatura in viri

Mileusnić, S. (1997): Srednjeveški samostani v Srbiji. Promoset

http://www.modrijan.si/slv/content/search/(offset)/7070?SearchText=&SubTreeArray=2:

(Dostopno 11. 5. 2015)

http://www.bastabalkana.com/2009/08/beli-andjeo-iz-mileseve-the-white-angel-from-mileseve/

(Dostopno 11. 5. 2015)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Samostan_%C5%BDi%C4%87a (Dostopno 11. 5. 2015)

http://www.discoverserbia.org/sr/jugozapadna-srbija/manastir-mileseva (Dostopno: 3. 6. 2015)

https://www.google.com/maps/@43.3812057,19.6433758,14z (Dostopno: 3. 6. 2015)

Slika 51: Freska Beli angel, samostan Mileševa

http://www.bastabalkana.com/2009/08/beli-andjeo-iz-mileseve-the-white-angel-from-

mileseve/

29

11 Samostan Studenica Timotej Kos Uvod

Samostan Studenica (srbsko Манастир Студеница) je samostan iz 12. stoletja. Nahaja se

39 km jugozahodno od Kraljeva, na področju osrednje Srbije. Je eden največjih in najbogatejših

samostanov srbske pravoslavne cerkve.

Zgodovina

Studenico je okrog leta 1183 oziroma 1190 ustanovil srbski veliki župan Štefan Nemanja. Že

konec 12. stoletja je bila kot darilo Štefana Nemanje postavljena cerkev Matere božje

Čudodelne. Sprva sta Nemanja in njegova žena prebivala v samostanu Studenica, kasneje pa

je Nemanja bival na sveti gori Atos, kjer je bil najprej pokopan, v Studenici je imel le

pripravljeno grobnico. Iz Nemanjinih relikvij naj bi priteklo dišeče olje, znamenje svetosti, zato

so Srbi dosegli, da so njegove posmrtne ostanke že kmalu prenesli v Studenico, kjer naj bi se

prav tako pojavila znamenja svetosti. Tako se je v Studenici pričel oblikovati kult svetega

Slika 52:samostan Studenica s ptičje perspektive

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/4/43/STUDENICA_MONASTERY.jpg/300px-

STUDENICA_MONASTERY.jpg

30

Simeona (kar je bilo meniško ime Štefana Nemanje), kar je močno vplivalo na srbsko

zgodovino. Temu čaščenju se je kmalu pridružilo še čaščenje sv. Save, ki je prav tako deloval

tudi v Studenici.

Samostan je postal poznan tudi po številnih freskah iz 13. in 14. stoletja, ki so tedaj sodile v

vrh umetnosti pravoslavnega sveta. V samostanu je med leti 1207 in 1216 za kratek čas

delovala bolnišnica, ki se je opirala na bizantinsko medicinsko izročilo. V samostanu Studenica

so se razvili tudi začetki srbske književnosti.

Zaradi turških prodorov so bile številne cerkve v samostanu poškodovane. Studenica je sicer

eden redkih srbskih samostanov, ki mu je uspelo skriti svojo zakladnico, vendar je bil samostan

v vojni med Turčijo in Avstroogrsko vseeno močno izropan. V času srbskega osamosvajanja je

bila Studenica kar dvakrat požgana (1805 in 1813), nato pa so Srbi pričeli popravljati in

vzdrževati samostan. Srbija je samostan Studenica leta 1979 razglasila za kulturni spomenik,

leta 1986 pa je Studenico na svoj seznam kulturne dediščine uvrstil tudi UNESCO1.

Arhitektura

Samostan Studenica je obdan z dokaj ohranjenim ovalnim

obrambnim zidovjem s stolpi, kateri sprva niso bili del

samostana, zgrajeni so bili v času turških vpadov kot

dodatna ovira pred sovražniki.

Nastanek studeniške cerkve, v kateri se mešajo elementi

bizantinskega in romanskega sloga, pomeni rojstvo

raškega arhitekturnega sloga. Osnova raškega stila je

enoladijska obokana stavba, izrazito bizantinska pa ostaja

kupola z značilnim dvanajst-kotnim bobnom.

Romanski element pri osrednji studeniški cerkvi npr.

zasledimo pri tridelnem oknu (trifori) središčne apside

cerkve v Studenici. Nadalje so bili v romanskem slogu

grajeni portali. Prisotnost romanskih elementov verjetno

kaže na to, da so arhitekti prihajali iz zahoda, s področja

raškega primorja. Pomembna stavba v samostanu je

Kraljeva cerkev, ki jo je leta 1314 dal zgraditi kralj Milutin

Uroš, in je posvečena sv. Joahimu in Ani.

UNESCO: specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16. novembra 1945. Glavni

cilj organizacije, naveden v prvem členu njene ustave, je prispevati k miru in varnosti s sodelovanjem držav na

področjih izobraževanja, znanosti in kulture z namenom poglobiti splošno spoštovanje pravice, zakona prava ter človekovih

pravic in osnovnih svoboščin.

Slika 53: Milutin z modelom Kraljeve cerkve na freski iz Kraljeve cerkve

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/comm

ons/thumb/d/d8/Milutinst.jpg/200px-

Milutinst.jpg

31

Umetnost

V Studenici je nastalo delo »Studeniški tipikon2«, ki ga je tamkaj spisal sveti Sava, poleg njega

pa tudi druga literarna dela. Cerkev Matere božje Čudodelne je že sama po sebi prava

mojstrovina, grajena iz marmorja. V arhitekturnem okrasju te cerkve se skriva bogata

simbolika. Tridelno okno na vzhodu je npr. obdano z okrasjem, ki na desni strani simbolizira

prihod Nebeškega kraljestva na levi strani pa tiste, ki so duhovno padli. Na nasprotni strani se

nahaja portal, kjer je prikazano Kristusovo utelešenje.

2 Tipikon - srednjeveški spis, napisan na pergamentu v obliki zvitka, sam tipikon pa govori o navodilih in pravilih meniškega in asketskega življenja

Slika 55: Kraljeva cerkev

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/f/fa/Manastir

_Studenica,_detalj_4.jpg

Slika 54: Cerkev Matere božje Čudodelne

http://www.blog.011info.com/wp-

content/uploads/studenica.jpg

Slika 56: Cerkev sv. Nikole

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/c/cd/Monast

ery_Studenica,_St._Nicholas_church.JPG

32

Samostan Studenica je bogat tudi s freskami.

Cerkev Device Marije je bila poslikana že v prvem

desetletju 13. stoletja. Najveličastnejše so tiste

upodobitve v tej cerkvi, ki kažejo Kristusovo

razpelo in so bile naslikane okrog leta 1208 ali

1209 na modrem ozadju; lahko jih štejemo za

enega od vrhuncev srbske umetnosti. Omeniti

velja, da po tehnični izvedbi in estetski vrednosti

srbske freske iz 13. in 14 stoletja prekašajo vse

druge, ki so bile tedaj ustvarjene v ostalem

pravoslavnem svetu.

Najpomembnejše freske v samostanu se sicer nahajajo

v Kraljevi cerkvi, ki jo je dal zgraditi kralj Štefan Uroš II.

Milutin leta 1314. V tej cerkvi se nahaja freska »Praznik

Marijinega vpeljevanja«, ki velja za eno najboljših fresk

stare srbske umetnosti.

Freske v Kraljevi cerkvi so ustvarjene v premišljenem

zaporedju z bogato krščansko simboliko.

Literatura in viri

Bojadžievski, Kostaeta (1982). Čudovita Jugoslavija. Mladinska knjiga, Ljubljana.

Čirković, Sima M. (2009). Srbska zgodovina. Ljubljana, Društvo Slovenska matica.

Voje Ignacij (1994). Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja. Ljubljana, DZS

Nešić, Branimir (ur; 2012). 12th CenturyStudenicaMonastery, Serbia. Vrnjačka Banja, StudenicaMonastery.

Voje, Ignacij (1994). Nemirni Balkan. Zgodovinski pregled od 6. do 18. stoletja. Ljubljana, DZS)

Nenadović, S. M.: ARHITEKTURA U JUGOSLAVIJI OD IX-XVII VEKA (17. 3. 2015)

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sakralni-spomeniki-srednjeveskih-srbov/15468 (Dostopno: 10. 5. 2015)

https://www.youtube.com/watch?v=7bOzDYEaNoQ (Dostopno: 10. 5. 2015)

Slika 58: Freska iz Kraljeve cerkve – ustanovitelj kralj Štefan

http://www.srbija.travel/wp-content/uploads/kultura/manastiri/dolina-

kraljeva/sopocani/sopocani-uspenje-bogorodice.jpg

Slika 57: Najstarejša in hkrati najbolj ohranjena freska iz notranjosti cerkve Matere božje Čudodelne

http://riznicasrpska.net/fotografije/Spomenici_kulture/Studeni

ca_manastir_Srbija_Bogorodicna_crkva_Raspece_freska.jpg

33

12 Samostan Manasija (Resava) Matjaž Glavnik

Samostan Resava je eden najpomembnejših spomenikov srbske srednjeveške arhitekture in

najpomembnejših stavb, ki sodijo v tako imenovano moravsko šolo. Nahaja se približno 30 km

od avtoceste Beograd-Niš, v bližini mesta Despotovac.

Zgodovina in gradnja

Samostan je dal graditi despot Štefan Lazarević, ki je znan tudi kot Visoki Štefan, čigar relikvije,

po mnenju nekaterih strokovnjakov, se še nahajajo v južnem delu cerkve, pod belimi ploščami

marmorja. Gradnja je trajala med leti 1407 in 1418. Takoj po končanju je samostan postal

kulturno središče despotizma.

Slika 59: Lega

https://www.google.si/maps

Slika 60: Despot Štefan

http://goo.gl/hG8cux

34

Samostan je sestavljen iz

- cerkve Svete Trojice,

- velike jedilnice ali tako imenovane šole, ki je močno poškodovana in se nahaja južno od

cerkve,

- trdnjave z 11 stolpi, največji med njimi "stolp despot " je severno od cerkve.

Slika 62: Vrata v obzidje

http://goo.gl/hKfomo

Slika 61: Štefanove relikvije

http://goo.gl/p7Ihtd

Slika 63: Obzidje

http://goo.gl/hKfomo

Slika 65: Stolpi

http://goo.gl/xur7Kt

Slika 66: Cerkev danes

https://goo.gl/P6KoCV Slika 64: Ostanki monumentalne jedilnice

http://goo.gl/gRbX2f

35

Turške okupacije

V času turške okupacije je bil samostan večkrat opustošen in

uničen. Največkrat je poškodbe utrpela streha, tako da je več

kot polovico stoletja v stavbo vdirala voda in je bila

izpostavljena zunanjim vplivom, kar se opazi na freskah,

katerih velik del je nepovratno izgubljenih.

Samostan je bil uničen večkrat. Naj bi bil močno poškodovan

leta 1439, 1456, 1476 in 1734, vendar je bil obnovljen v letih

1735, 1806, 1810 in 1845.

Zavod za varstvo kulturnih

spomenikov v Srbiji je leta

1956 izvedel obsežna obnovitvena dela, vključno s

čiščenjem in obnovo fresk.

Zahodni del cerkve, tako imenovani narteks, je bil v 18.

stoletju močno poškodovan, vendar današnji del narteksa

večinoma sestavljajo kasnejši dodatki. Na srečo je v tem

delu cerkve ohranjen mozaik, ki je narejen iz številnih

barvnih kamnov.

Freske

Čeprav so močno poškodovane, so freske samostana Resava ene od največjih dosežkov

srednjeveške umetnosti. Iz ohranjenih fresk so najbolj zanimive »Kritorske sestave« na

zahodni steni glavnega dela cerkve, kjer despot Štefan drži v eni roki memorandum , v drugi

pa model samostana. Na freskah so napisana imena vseh vladarjev. Na južni in severni steni –

v zboru – so ohranjene čudovite figure svetih bojevnikov.

Slika 67: Ruševine samostana Manasija ali Resava

https://goo.gl/gj52zn

Slika 68: Samostan v celoti

http://goo.gl/k9iaHH

Slika 70: Despot Štefan

http://goo.gl/NbVTPV

Slika 69: Trije bojevniki

https://goo.gl/1ho6SO

36

Literatura in viri

Élie Faure (1940): Povijest umjetnosti: srednjovjekovna umjetnost. Založba: Karantanija

http://opusteno.rs/regioni-f43/despotovac-manastir-manasija-resava-t14698.html

(Dostopno: 12. 3. 2015)

http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbija_manasija (Dostopno: 12. 3 .2015)

http://en.wikipedia.org/wiki/Manasija (Dostopno: 12. 3. 2015)

http://sr.wikipedia.org/wiki/Манастир_Манасија (Dostopno: 12. 3. 2015)

13 Samostan Gračanica - Kosovo Simon Harc

Samostan Gračanica je samostan srbske pravoslavne cerkve na Kosovem. Stoji v Gračanici, 10

km južno od Prištine. Samostanska cerkev je posvečen je Marijinemu oznanjenju. Leta 2004

je prišel na seznam Unescove svetovne dediščine v Evropi pod imenom srednjeveških

spomenikov na Kosovem, in od 13. julija 2006 je na seznamu ogrožene svetovne dediščine.

Slika 71: Samostan Gračanica

http://wikimapia.org/6389578/hr/Manastir-Gra%C4%8Danica

37

Zgodovina

Samostan Gračanica je zgradil srbski kralj Stefan Uroš II. Milutin v letu 1315 na mestu starejše

cerkve in je namenjen za katedralo lipanskih škofov. Freske na stenah so bile končane leta

1322. V osemdesetih letih 14. stoletja so samostan uničili Turki in ob tem so zažgali številne

iluminirane rokopise. Po prenovi je bila stavba v letu 1389 v bitki na Kosovem spet

poškodovana. Po padcu v Novem Brdu pod turško oblast leta 1455 so bili za samostan težki

časi. Gračanski metropolit je moral pobegniti. Šele v 16. stoletju Gračanica spet živi. Narteks

je bil zaprt in pobarvan okoli leta 1620. Cerkvi je bila obnovljena streha in zgradili so ji nov

oltar.

Arhitektura

Cerkev je v obliki grškega križa z osredno kupolo in s štirimi manjšimi kupolami.

Cerkev je zgrajena iz velikih kamnitih blokov, zajetih z opeko; vsi loki in stolpi so le iz opeke.

Večbarvna fasada in boben, sta zelo izvirna in Gračanici dajeta posebno mesto v srbski in

evropski bizantinski srednjeveški arhitekturi.

Slika 72: Štefan Uroš II.

http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C4%8Danica

38

Viri in literatura

Mileusnić, Slobodan (1994). Medieval monasteries of Serbia, Maribor, 227 strani.

http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C4%8Danicah (Dostopno 10. 3. 2015)

http://www.panacomp.net/srbija?mesto=srbija_gracanica (Dostopno 10. 3. 2015)

http://www.ajmonegde.com/Manastir-Gracanica.html (Dostopno 10. 3. 2015)

Slika 73: Freska v samostanu

http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gra%C3%83%C2%84%C3%82%C2%8Danica#/media/File:Meister_von_Gracanica_%28II%29_001.jpg

39

14 Oplenac Martina Ribič

Uvod

Oplenac je 337 m visok hrib nad Topolo, kjer stoji cerkev svetega Jurija ali mavzolej Oplenac,

ki je mavzolej srbske in jugoslovanske kraljeve družine Karađorđević.

V tej cerkvi je pokopanih šest generacij te družine, v 28 grobnicah dinastije in šest izmed njih

pripada vladarjem.

Slika 74: Oplenac

http://www.politika.rs/rubrike/Magazin/Blago-sa-Oplenca.lt.html

40

Zgodovina

Peter I. je leta 1903 izbral Oplenac za gradnjo cerkve svetega Jurija, ki se je začela leta 1910

pod vodstvom arhitekta Kosta J. Jovanovića. Štiri mesece so potrebovali za kripto in temelje

cerkve. 1. septembra je bilo temeljenje končano.

Leta 1911 so nadaljevali z gradnjo in naredili kupolo. Istega leta je bilo določeno, da bo fasada

cerkve iz belega marmorja, ki so ga pripeljali s planine Venčac, ki je še danes znana po izjemno

lepem belem marmorju.

Zaradi balkanske vojne je gradnja med leti 1912-1913 zastala. Pozimi leta 1915 je Avstro-

Ogrska zasedla in oropala cerkev, odstranili so baker s kupole, strehe in portalov. Osvobojene

domovine in zgodovinske ustanovitve kraljevine Peter ni mogel videti, saj je umrl 16. avgusta

1921. Gradnjo cerkve so nadaljevali pod njegovim naslednikom Aleksandrom I.

Karađorđevićem. V cerkvi so delali do leta 1947, po tem je bila razglašena za izjemen kulturni

spomenik in odprta za obiskovalce.

Slika 75: Skica mesta Topola

http://www.balkaninsight.com/en/article/topola-serbia-s-royal-heart-and-soul

41

Arhitektura

Cerkev ima 5 kupol,

dolžina cerkve je 30 m in

višina 27 m. Vse štiri

fasade so izdelane iz

belega marmorja. Najbolj

dekorativna je glavna

fasada, ki leži na zahodni

strani. Tla te cerkve so

bila izdelana v Münchnu

in sicer iz poliranega

marmorja v različnih

barvah. Ogromen bronast

lestenec pod glavno

kupolo meri 9 metrov v

premeru in tehta 1500 kg.

V lestencu je krona, ki je

obrnjena navzdol, kar

simbolizira izgubljeno

srbsko cesarstvo v

kosovski bitki leta 1389.

Slika 76: Lestenec cerkve sv. Jurija

http://www.balkaninsight.com/en/article/topola-serbia-s-royal-heart-and-soul

Slika 77: Fasada cerkve sv. Jurija

http://istenic.blogspot.com/2012/04/srbija-oplenac-zadnji-dom-

karaorevicev.html

42

Notranjost cerkve

Začetna ideja kralja Petra je bila vklesati na stene vsa imena vojakov in častnikov, ki so umrli v

balkanski vojni (1912-1913). Toda, ker cerkev ni bila v celoti zaključena in je nato sledila prva

svetovna vojna (1914-1918), je bilo treba to idejo opustiti. Rešitev je bila v okrasitvi

notranjosti cerkve z mozaiki in freskami srbske srednjeveške umetnosti. Kopije iz 60 cerkva in

samostanov se tako nahaja v tej cerkvi. Posebnost notranjosti so v Italiji narejeni mozaiki v

površini 3500 m2, sestavljeni iz 40 milijonov koščkov v 15000 barvnih odtenkih, kar zgradbo

uvršča med najlepše stavbe v Srbiji.

Slika 78: Kripta cerkve sv. Jurija

http://www.androidvodic.com/info_topola_verski-objekti_crkva-svetog-djordja-na-oplencu

Slika 79: Mozaiki in freske cerkve sv. Jurija

http://www.belgradeforyou.com/serbia-tours-and-excursions/excursions-serbia

43

Literatura in viri

Šakota, S., Panič, D., Pavlović, St. D. (1966). Topola i oplenac. Plava Ptica Geca Kon

http://en.wikipedia.org/wiki/Oplenac (Dostopno 26. 3. 2015)

http://www.oplenac.rs/wpeng/#sthash.p06YZxlB.dpbs (Dostopno 26. 3. 2015)

http://istenic.blogspot.com/2012/04/srbija-oplenac-zadnji-dom-karaorevicev.html

(Dostopno 26. 3. 2015)

http://kompas-celje.si/index.php/transromanica/ (Dostopno 26. 3. 2015)

15 Beograd – glavno mesto Srbije in

Plečnik v Beogradu

Žiga Kurnik in Nina Dominique Kumer

Podatki

Beograd se nahaja v

jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku.

Mesto leži na sotočju Donave in Save v severni

Srbiji. Beograd je glavno mesto Republike Srbije.

Slika 80: Zemljevid Srbije

Vir: print screen google maps

44

Število prebivalcev je po popisu

leta 2010 znašalo 1.339.000.

Največja občina po številu

prebivalcev je Novi Beograd

(217.773 prebivalcev), najmanjša

pa Sopot (20.390 prebivalcev).

Beograd je

glavno mesto Srbije od leta 1403,

v letih med 1918 in 2003 je bilo

glavno mesto nekdanjih treh

držav Jugoslavije (Kraljevina

Jugoslavija, Socialistična

federativna republika

Jugoslavija, Zvezna republika

Jugoslavija) ter Državne

skupnosti Srbije in Črne gore.

Znamenitosti mesta

Beograd ima veliko znamenitosti. To so ulice in trgi, javni vodnjaki in parki, stavbe, trdnjave in

cerkve, spomeniki, reke ter druge kulturne in naravne znamenitosti.

Med znamenitejšimi ulicami so Knez Mihajlova, Nemanjina in Ulica kralja Petra I. Znanih je tudi

kar nekaj trgov in sicer Trg Nikole Pašića, poimenovan po srbskem politiku Pašiću. Tu je še Trg

republike, ki je hkrati glavni trg,

Študentski trg, Terazije in Trg Slavija.

Ulica Knez Mihajlova povezuje Trg

revolucije in Kalemegdan in je pravo

trgovsko in družabno središče mesta.

Njena zgodovina sega še v čas Rimljanov,

takratnega središča Singidunum, kasneje

v času Turkov je bila ulica polna

vodnjakov in džamij. Danes neguje in

predstavlja duh in ambient mesta. Tu se

nahajajo

številni spomeniki, reprezentativne

zgradbe in slikovitih meščanske hiše, ki so

nastale v 70. letih 20. stoletja.

Slika 81: Položaj mesta z okolico

https://www.google.com/maps/place/Srbija/@44.267832,20.9663611,8z/data=!

4m2!3m1!1s0x47571ddff2898095:0x55e50ea3723865d

Slika 82: Kneza Mihajlova

http://pl.wikipedia.org/wiki/Ulica_Knez_Mihailova#mediaviewer/File:Knez

45

Nemanjina

je ena najbolj poznanih ulic, ki je ime dobila po Štefanu

Nemanji. Tu se nahaja tudi železniška postaja in je najbolj

prometna ulica Beograda. Znana je tudi po NATO

bombardiranju.

Ulica Kralja Petra I.

je ena najstarejših ulic Beograda. V zgodovini so se tu

nahajal terme, rimski forum in bazilika. V 19. stoletju pa

se je tu odprla prva beograjska lekarna. Danes ima ulica

še vedno versko vrednost, saj se tu nahaja Patriarhija

Srbske pravoslavne cerkve.

Na mestnem področju je 39 javnih vodnjakov ter 18 fontan. Med najstarejšimi vodnjaki so

Delijski, Terazijski (postavljena v spomin na ponovni prihod Miloša Obrenovića na prestol) in

Čukur »česma« (na mestu, kjer so Turki ubili fanta Savo). Največje fontane so na Trgu Nikole

Pašića, Trgu republike in pred hotelom Intercontinental v Novem Beogradu.

Veliko je še stavb, ki so v ponos mestu. Le-te so: rezidenca kneza Miloša Obrenovića in kneginje

Ljubice, Narodna banka Srbije, Narodni muzej, Narodno gledališče, Skupščina Srbije, Beli dvor,

tj. počivališče kraljeve družine, Glavna železniška postaja, Beograjska trdnjava, Kalemegdan,

Živalski vrt, Sava center in drugi. Veliko pa je tudi cerkva.

Slika 83: Ulica Nemanjina

http://weheartit.com/entry/group/20905052

Slika 84: Ulica Kralja Petra I.

http://www.mojaavantura.com/galerije/clanovi/grad/ul

ica-kralja-petra-i-52a58cec57058

46

Cerkev sv. Save

leži na Trgu sv. Save, ki velja za enega najbolj

cenjenih pravoslavnih svetnikov. Cerkev je zelo

priljubljena turistična točka, začetek gradnje je bil

leta 1935, vendar še do danes ni dokončana.

Cerkev sv. Marka

je srbska pravoslavna cerkev, ki se nahaja v parku

Tašmajdan v Beogradu, v bližini srbskega parlamenta.

Zgrajena je bila v srbskem stilu. Je ena največjih cerkev v

Srbiji.

Slika 85: Južna fasade cerkve sv. Save

http://wiki.potnik.si/Beograd#mediaviewer/Slika:cerkev-

sveti-sava.jpg

Slika 86: Cerkev sv. Marka

http://wiki.potnik.si/Beograd#mediaviewer/Slik

a:cerkev-sveti-sava.jpg

47

Cerkev sv. Antona Padovanskega

je zasnovana v obliki dvojnega valja. V tem primeru se je arhitekt Jože Plečnik oprl na dva vzora

in sicer na Panteon v Rimu z vrisano kroglo in na Teodorikovo grobnico s plitvo kupolo v Raveni.

15.1 JOŽE PLEČNIK

Uvod

Jože Plečnik je bil slovenski arhitekt. Rodil se je v Ljubljani 23. januarja 1872. Šolal se je na nižji

gimnaziji, kjer je prvi letnik končal neuspešno. Ko je dobil deželno štipendijo, je nadaljeval

šolanje na Državni obrtni šoli v Gradcu. Izučil se je za umetnostnega mizarja in načrtovalca

pohištva. Zaradi izvrstno opravljene diplomske naloge o nizozemskem letovišču Scheveningen

je prejel Rimsko štipendijo, s katero je lahko šel na študijsko potovanje po Italiji in Franciji. Na

Dunaju je leta 1901 odprl samostojen arhitekturni atelje. V Pragi je od leta 1911 poučeval na

Umetniško-obrtni šoli, kjer je tudi živel. Od 1921 je bil profesor na Tehnični fakulteti v Ljubljani.

Postal je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ter bil izvoljen za častnega meščana

mesta Ljubljana. V zadnjih letih svojega življenja je dobil veliko nagrad. 7. januarja 1957 pa je

umrl na svojem domu v ljubljanskem Trnovem.

Slika 87: Cerkev sv. Antona Padovanskega

http://www.kamra.si/Data/Arhitekt-Beograd.pdf

48

Pomembnejša dela, ki jih je projektiral Jože Plečnik:

- Zacherlova hiša na Dunaju,

- cerkev svetega Duha na Ottakringu na Dunaju,

- preureditev gradu Hradčani ,

- cerkve svetega Srca Jezusovega v Pragi,

- cerkev Gospodovega vnebohoda Bogojini (Prekmurje),

- Zbornica za trgovino, obrt in industrijo ,

- Cerkev svetega Mihaela na Ljubljanskem barju ,

- Cerkev svetega Frančiška Asiškega v Šiški (Ljubljana),

- sprehajališče Tivoli v Ljubljani,

- poslovno stanovanjska zgradba »Peglezn« na Poljanski ulici (Ljubljana),

- Šance na Ljubljanskem gradu,

- Narodna in univerzitetna knjižnica,

- Ljubljanske Žale,

- pokrite tržnice v Ljubljani,

- centralni stadion v Ljubljani ,

- Zapornica na Ljubljanici,

- projekt za nov slovenski parlament,

- Križanke v Ljubljani,

- Tromostovje v Ljubljani,

- Čevljarski most v Ljubljani,

- Vzajemna zavarovalnica,

- Ljudska posojilnica v Celju.

Cerkev sv. Antona Padovanskega

Arhitekt Jože Plečnik je v Beogradu sprojektiral cerkev sv. Antona Padovanskega. Cerkev je

narejena v obliki dveh valjev. Panteon v Rimu z vrisano kroglo in Teodorova grobnica s plitvo

kupolo v Raveni sta mu dajali zgled za postavitev cerkve. Zgrajena je bila v čast 700. obletnice

smrti Antona Padovanskega.

Domačini cerkev imenujejo cerkev sv. Ante, ki pa je znana prav po svojem zvoniku. Že od 60-

ih let stoji zvonik nagnjen za 45 centimetrov, glede na temelje stavbe. Cerkev je bila zgrajena

med letoma 1929-1932. Zgrajeni so bili temelji za cerkev, prav tako pa temelji za zvonik. Ker

pa se je teren s časoma spreminjal in zvonik le še dobival na svoji obtežbi, se je le-ta nagnil za

45 centimetrov.

Slika 88: Jože Plečnik

http://www.triglav-

sindelfingen.de/uploads/pics/Joze_Plecnik_06.jpg

49

Zato so kasneje izvedli sanacijo in temelj zvonika ločili od temelja

cerkve ter jih dodatno ojačili. Sedaj ima zvonik svoje temelje in v

kolikor pride do sprememb terena, bodo le te potekale sorazmerno,

ampak zvonik bo ostal še vedno nagnjen. Zidovi so do višine 25

metrov izdelani iz večjega števila opek. Na objektu so izrazito

izraženi detajli, še posebej pa se opazi ročno izdelane rešetke po

meri na oknih, zunanjih stebrih.

Viri in literatura

Krečič, P. (1992): Jože Plečnik. Ljubljana: državna založba Slovenije

Cecić, I. (1983): Enciklopedija Jugoslavije. Ljubljana: Mladinska knjiga

http://wiki.potnik.si/Beograd (Dostopno: 6. 3. 2015)

http://en.wikipedia.org/wiki/St._Mark%27s_Church,_Belgrade (Dostopno: 6 .3. 2015)

http://www.gradimo.com/aktualno-novice/tudi-beograd-ima-svoj-slovenski-posevni-stolp

(Dostopno: 8.3.2015)

http://www.kamra.si/Data/Arhitekt-Beograd.pdf (Dostopno: 9. 3. 2015)

Slika 89: Notranjost cerkve

http://www.kamra.si/data/arhitekt-

beograd.pdf

Slika 90: Cerkev Antona Padovanskega

http://www.kamra.si/data/arhitekt-beograd.pdf

50

16 Pravoslavna cerkev Svetega Save Marko Tibaut

Uvod

Cerkev sv. Save, pravi naziv: Pravoslavna cerkev Svetega Save, je največja srbska pravoslavna

cerkev, največja cerkev na Balkanu in ena od največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Nahaja

se na vzhodnem delu Svetosavskega trga v občini Vračar. Zgrajena je na mestu, na katerem se

predpostavlja, da bi naj leta 1595 Sinan Paša, vodja osmanske vojne mornarice, zažgal relikvijo

svetega Save, ustanovitelja srbske pravoslavne vere.

Sveti Sava

Domentijan (1938) navaja, da se je Sveti. Sava leta 1175 ali 1176 rodil kot princ Rastko

Nemanjić. Ko je bil še mlad, je pobegnil in se pridružil pravoslavni meniški skupnosti na gori

Atos, tam je dobil svoje meniško ime Sava. Čez nekaj let se mu je pridružil še oče in skupaj sta

se odpravila v opuščeni samostan Hilandar ter ga oživila. V tistem času je samostan postal

središče srbskega meniškega življenja. Po očetovi smrti se je sv. Sava umaknil v asketski3

samostan, ki ga je sam ustanovil. Napisal je Karejski tipik, ki je najstarejši ohranjen srbski

dokument, vsebuje pa način asketskega in meniškega življenja. Umrl je zaradi pljučnice leta

1235. Pokopan je bil v cerkvi svetih štirideset mučencev, kjer so njegovi posmrtni ostanki

počivali vse do leta 1237, ko so jih prenesli v samostan Mileševa v južni Srbiji, vse dokler jih

3 Asketizem: Filozofija, ki nalaga prostovoljno in zavestno odpoved materialnim, telesnim in duhovnim potrebam.

Slika 92: Relikvija Svetega Save

http://www.novosti.rs/upload/images/2011/11/1811/kul-ruka-Sv-

Save.jpg

Slika 91: Sinan Paša

http://www.videorusi.ru/_ph/31/148777152.jpg

51

360 let pozneje niso vzeli Otomani in jih sežgali na Vračarju v Beogradu, kjer danes domnevno

stoji cerkev svetega Save.

Sveti Sava velja za ustanovitelja neodvisne srbske pravoslavne cerkve. Prav tako je čaščen kot

zavetnik vzgojiteljev in medicine, od leta 1830 pa je tudi zavetnik šol in učencev. Na njegov

dan, 27. januarja, se vsi učenci zberejo v cerkvi in poslušajo recitale.

Gradnja

Gradnja cerkve je potekala zelo počasi. Cerkev se še vedno gradi in se financira s pomočjo

dobrovoljnih prispevkov vernikov v Srbiji in po svetu.

Leta 1895, to je 300 let po sežigu relikvije sv. Save, so v Beogradu ustanovili Društvo za gradnjo

cerkve svetega Save na Vračaru, katerega naloga je bila, da bi zgradili hram na kraju sežiga.

Tedaj je na tistem mestu stala mala cerkev, katero so kasneje preselili, da se je gradnja lahko

začela. Leta 1905 je bil objavljen natečaj za oblikovanje cerkve. Vseh pet predlogov je bilo

zavrnjenih kot premalo dobrih. Kmalu zatem je izbruh prve in druge Balkanske vojne ter zatem

še izbruh prve svetovne vojne popolnoma zaustavil vsa dela na gradnji cerkve. Po končani vojni

se leta 1919 ponovno vzpostavi društvo za izgradnjo. Leta 1926 ponovno sprejmejo predloge

za načrte cerkve, tokrat jih je 22, na katerem je drugouvrščeni predlog arhitekta Aleksanderja

Derokoja bil izbran za gradnjo cerkve.

Slika 94: Sveti Sava

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/96/Sveti_Sava_Kraljeva_Crkv

a_Detalj.jpg

Slika 93: Karejski tipik

http://static.politika.co.rs/uploads/rubrike/244343/i/1/N

ajstariji-srpski-dokument-u-Hilandaru---Karejski-tipik-iz-

1199-sa-svojerucnim-potpisom-Save-Nemanjica.jpg

52

Slika 96: Prvotna cerkev

http://rentastan.com/blog/wp-

content/uploads/2014/12/malacrkva.jpg

Slika 95: Arhitekt Aleksander Deroko

http://dereta.rs/cached/dereta.rs/Images/Aleksandar-Deroko-

0000020215243.jpg

53

40 let po prvi ideji za gradnjo, se je le-ta 10. 5. 1935 začela, to je 340 let po sežigu relikvije sv.

Save. Temelj je blagoslovil tedanji škof Gavrilov Dožič. Projekt sta načrtovala Aleksander

Deroko in Bogdan Nestorović, podprl pa ga je inženir Vojislav Zađina. Gradnja je potekala vse

do začetka druge svetovne vojne in

bombandiranja Beograda, ki je spet

zaustavilo vse delo na cerkvi. Tedaj je

bil zgrajen temelj in zidovi do približno

11 metrov višine. V vojni so ga Nemci

uporabljali kot skladišče in parkirišče,

kasneje pa tudi partizani in Rdeča

armada za isti namen. Po vojni so ga

uporabljali za skladišče večih podjetij.

Društvo za gradnjo cerkve svetega

Save na Vračaru je prenehalo delovati

in ni oživelo. Leta 1958 je Patriarh

German obudil idejo o gradnji cerkve.

Po 88 prošnjah za nadaljno gradnjo in

toliko zavrnitev, je končno leta 1984

bilo izdano dovoljenje za nadaljno

gradnjo, s tem je bil izbran tudi novi

arhitekt, Branko Pešić, ki je predelal

originalne načrte, za uporabo novih

materialov in načinov gradnje. Gradnja

se je ponovno začela 12. avgusta

1985. Zidove so zgradili do končne

višine, to je 40 metrov. Največji

dosežek je bil dvig 4.000 tonske

osrednje kupole, ki je bila zgrajena na

tleh skupaj z bakreno ploščo in križem. Dvig, ki je trajal 40 dni, je bil končan 26. junija 1989.

Od leta 2009 je gradnja skoraj končana. Vgrajeni so bili zvonci in

okna, tudi fasada je končana, nedokončani so le še notranji

mozaiki in druge dekoracije.

Slika 97: Nedokončana cerkev

http://riznicasrpska.net/fotografije/Spomenici_kulture/Hram_Svetog_Save_Sr

bija_Beograd_(Spomen_hram_na_Vracaru)_3.jpg

Slika 98: Arhitekt Branko Pešić

http://www.hramsvetogsave.com/Hram

/_img/ser/Content/Arhiva/Foto/Hronolo

gija/2006/Branko_Pesic.jpg

54

Slika 99: Gradnja cerkve - razglednica izdana ob 70. letnici polaganja temeljnega kamna

http://rentastan.com/blog/wp-content/gallery/sliek-sa-sajta-riznica-srpska-

net/Hram_Svetog_Save_Srbija_Beograd_Spomen_hram_na_Vracaru_2.jpg

55

Arhitektura

Cerkev je zgrajena središčno in ima podobo grškega križa. Ima veliko osrednjo kupolo, ki je na

vsaki strani podprta z nižjo in manjšo kupolo. Cerkev je 91 m dolga in 81 m široka. Cerkev je

skupaj z 12-metrskim zlatim križem visoka 82 m. Njene kupole imajo še 18 različno velikih

pozlačenih križev. Ima 3.500 m2 površine in lahko sprejme do 10.000 vernikov naenkrat. Klet

je sestavljena iz kripte in zakladnice svetega Save, prav tako je tam grobnica Lazarja

Hrebeljanovića, ki je v srednjem veku ustvaril najmočnejšo državo na področju Srbskega

imperija. Fasada je iz granita in marmorja, notranja dekoracija pa bo sestavljena iz mozaikov.

Slika 100: Pogled na cerkev s ptičje perspektive

https://www.google.si/maps/@44.798042,20.4693716,195m/d

ata=!3m1!1e3?hl=sl - screenshot

Slika 101: Grški Križ

http://www.gocek.org/christiansymbols/images/greekcrs.gif

Slika 102: Pozlačen križ na kupoli

http://rentastan.com/blog/wp-

content/uploads/2014/12/46_pogled_preko_hrama.gif

56

Slovenski materiali

Za gradnjo cerkve so bili uporabljeni tudi slovenski proizvodi. Na cerkvi so uporabili lepila

proizvajalca Kema Puconci. Na celem platoju cerkve bilo uporabljeno Kemino srednjeslojno

lepilo Kamenol ter druga lepila. Prav tako je podjetje Marmor Hotavlje od leta 2002 dobavitelj

vseh kamnov za okraševanje cerkve. Cerkev še vedno čaka svoje mozaike, dela, ki jih večinsko

financirajo Rusi, pa naj bi se nadaljevala še 10 let.

Slika 105: Notranjost cerkve

http://www.svetlana.si/wp-content/uploads/2011/08/IMG_9670-

337x450.jpg

Slika 104: Kema Puconci

http://www.ntk-kema.si/pokazi.asp?id=30&tabela=3&vrsta=1

Slika 103: Marmor Hotavlje

http://www.rant.si/lib/3/0/logo.jpg

57

Literatura in viri

Domentijan (1938): Životi Sv. Save i Sv. Simeona, Biografije & memoari, Srpska književna zadruga.

http://www.rtvslo.si/kultura/novice/v-hramu-svetega-save-tudi-hotaveljski-marmor/359470

(Dostopno 10. 3. 2015)

http://www.marmor-hotavlje.si/sl/reference/sakralni-objekti/2011/hram-svsava-beograd

(dostopno 10. 3. 2015)

http://en.wikipedia.org/wiki/Church_of_Saint_Sava (Dostopno 10. 3. 2015)

http://www.kema.si/si/vsebina/produkti/reference/srbija_1/14416 (Dostopno 10. 3. 2015)

http://sr.wikipedia.org/sr-el/Карејски_типик (Dostopno 10. 3. 2015)

http://hr.wikipedia.org/wiki/Hram_svetog_Save (Dostopno 10. 3. 2015)

17 Đerdap - hidroelektrarna in

nacionalni park

Žan Ploj

Hidroelektrarna Đerdap

Zapornica in hidroelektrarna imenovana Železna vrata 1 (romunsko: Porţile de Fier I) je

največja zapornica na reki Donavi in ena največjih hidroelektrarn v Evropi. Visoka je 60 m in je

dolga kar 1278 m. Nahaja se v soteski Đerdap, ki je na meji med Romunijo in Srbijo. Romunska

stran elektrarne proizvede približno 5,4 TW/h letno, medtem ko srbska stran elektrarne

proizvede 5,65 TW/h letno. Razlika v izhodni moči med obema polovicama je zaradi opreme

za generiranje električne energije. Medtem ko je oprema Romunije novejša in s tem bolj

učinkovita (s tem ustvarja večjo moč), se izkaže bolj zanesljiva in se posledično zmanjša čas za

vzdrževanje in popravilo, zaradi tega pa se s tem zmanjšajo letne izgube energije.

Slika 106: Hidroelektrarna od daleč

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/common

s/4/45/IJzeren_Poort_Stuwdam.JPG

58

Zgodovina hidroelektrarne Đerdap

Gradnja velikega jezu na reki Donavi se je začela leta 1964 kot skupni projekt med vladama

Romunije in Jugoslavije. Ob zaključku leta 1972 je bila ena izmed največjih hidroelektrarn na

svetu z dvanajstimi enotami, ki skupaj proizvajajo 2052 MW, razdeljenih med obema

državama na 1026 MW. Hidroelektrarna je bila končan leta 1972, pri čemer je bila četrta

največja na svetu v tistem času. To je bil velik projekt sodelovanja med Jugoslavijo in Romunijo.

Elektrarna zaposluje veliko število prebivalcev iz bližnjega mesta Kladova. Rekord proizvodnje

moči elektrarne je bil v letu 1980, več kot 7 teravatnih ur (TWh) električne energije. Z izgradnjo

druge jedrske elektrarne "Đerdap II" je originalna elektrarna postala bolj znana kot "Đerdap

I".

Slika 107: Reliefna slika hidroelektrarne z okolico

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/

94/Iron_Gates_1_3D%2C_Romania.gif

Slika 108: Hidroelektrarna

http://www.djerdap.rs/upload/Gallery/Images/2013_

12/HE_erdap_1_1.jpg

59

Modernizacija jezu

Ko se je leta 1998 originalnim 30 let starim turbinam iztekla življenjska doba, se je začela

romunska modernizacija jezu. Kot del tega programa so bile leta 1999 ugasnjene prve turbine.

Do leta 2007 so bile vse romunske turbine zamenjane in romunska polovica jezu je spet začela

obratovati z njeno polno močjo. Moč vsake od šestih turbin so povečali iz 171 MW na kar 194.3

MW, s tem so namestili dodatno zmogljivost 1166 MW in povečali celotno moč elektrarne na

2192 MW.

Na srbskem delu jezu se modernizacija začne leta 2008. Po podatkih so do sedaj modernizirali

enoto 4 in 6, začeli pa so tudi z modernizacijo enote

5. Enote so bile modernizirane s pomočjo ruskega

podjetja Power Machines iz Saint Petersburga, kot

tudi s pomočjo 11 srbskih podjetij.

Nacionalni park Đerdap

Nacionalni park Đerdap se razteza vzdolž desnega brega reke Donave od trdnjave Golubac do

jezu blizu Sipa. Razteza se na 640 km2. Urad za upravljanje parka pa je v mestu Donji Milanovac

ob Donavi.

Glavna značilnost in privlačnost naravnih lepot v narodnem parku Đerdap je soteska Đerdap - slavni Iron Gate - veličasten prehod preko južnih pobočij Karpatov, kjer se nahaja najdaljša in največja reka na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Soteska Đerdap, ki je dolga približno 100 km (od Golubca do Tekije), je rečna dolina, sestavljena iz štirih sotesk (Gornja Klisura, Gospođin Vir, Veliki in Mali Kazan in Sipska Klisura). V Gospođin Viru je bila izmerjena ena največjih rečnih globin na svetu (82 m).

Slika 109: Strojna dvorana v hidroelektrarni

http://www.djerdap.rs/upload/Gallery/Images/2013_12/

HE_erdap_1_Ma_inska_hala3.jpg

Slika 110: Območje nacionalnega parka

http://3.bp.blogspot.com/-

pI8Bq8y8w_8/U_92DfxcBVI/AAAAAAAAgsI/LYc_E_hCKOs/s1600/np-

Djerdap-zastita-lat..jpg

60

Čeri kanjona v Kazanu so visoke okoli 300 m, širina struge v tem delu je do 150 m.

Ozemlje narodnega parka ima številne pomembne funkcije: bogat in raznolik živalski in

rastlinski svet, privlačno okolico in krajino, kulturne in zgodovinske spomenike in druge

turistične znamenitosti, vključno z jezeri in jezerom, ki je nastalo s postavitvijo hidroelektrarne

"Đerdap". Nacionalni park je prepreden s številnimi naravnimi in kulturnimi vrednotami, ki so

vključeni v posebni program zaščite:

Lepenski Vir (8.000 let staro arheološko najdišče z izjemno pomembnimi sledovi

naselbin in življenju neolitskega človeka),

trdnjava Golubac,

rimska utrdba Diana v Kladovu,

ostanki cest,

most, zgrajen v času rimskega cesarja Trajana,

gozdni rezervati,

naravni spomeniki.

Slika 111: Soteska Gospđin Vir

http://www.itinereri.org/itinereri/granicnik/djerdap/X-

Foto-Djerdap-(2).jpg

Slika 112: Kanjon v Kazanu

http://www.ciklonaut.com/svrbiguz/dunav/images/foto/07

_kazan_11.jpg

61

Nacionalni park Đerdap je postal en izmed najbolj obiskanih turističnih območij v Srbiji, še

posebej po izgradnji jezu in nastanku velikega jezera. V parku obstajajo številne turistične

točke s hotelom in drugimi objekti, ki ponujajo turistom počitek, kopanje in oglede kulturnih,

zgodovinskih spomenikov ter naravnih lepot. Čeprav je reka Donava po mednarodnih

standardih precej onesnažena, je še ribolov vedno zelo priljubljen. Nekateri veliki primerki

soma tehtajo več kot 100 kilogramov.

Literatura in viri

Laurence Mitchell (2005): The bradt travel guide: Serbia. Anglija: Bradt Travel Guides Ltd. (str. 48-

49).

Hidroelektrarna Đerdap, Wikipedia (2015).

http://sh.wikipedia.org/wiki/Hidroelektrana_%C4%90erdap (Dostopno 30. 1. 2015).

Iron Gate I hidroelektrarna, Wikipedia (2015).

http://en.wikipedia.org/wiki/Iron_Gate_I_Hydroelectric_Power_Station (Dostopno 31. 1. 2015).

Đerdap national park, Wikipedia (2015).

http://en.wikipedia.org/wiki/%C4%90erdap_national_park (Dostopno 30. 1. 2015).

Đerdap. Panacomp. 2015. http://panacomp.net/serbia?mesto=srbija_npdjerdap

(Dostopno 31. 1. 2015).

Slika 113: Trdnjava Golubac

http://www.potepuh.si/public/upload/gallery/802/p

otepuh_izleti_potovanja_srbija_erdap.jpg

Slika 114: Arheološko najdišče Lepenski Vir

http://www.panacomp.net/uploaded/lepenski-vir-visitors-

center.jpg

Slika 115: Trdnjava Golubac

http://shrani.si/f/42/Po/2Kv4P3F1/dsc04502.jpg

Slika 116: Ostanki rimske utrdbe v Kladovu

http://danubelimesbrand.org/wp-

content/uploads/2013/03/BG_Novae_fortress_700x382.jpg

62

18 Novi most čez reko Savo – most na Adi Urban Škrlec

Uvod

Viseči most čez Savo oz. most na Adi je z 200 metrskim pilonom tudi velik uspeh slovenskih

projektantov.

Most čez reko Savo je del bodoče notranje beograjske obvoznice in povezuje Novi Beograd z

Radničko ulico na desnem bregu Save. Lociran je približno 4 km pred izlivom Save v Donavo.

Slika 117: Idejni projekt na računalniškem programu

http://photos.wikimapia.org/p/00/00/95/14/63_big.jpg

Slika 118: Lokacija mostu

https://www.google.si/maps/place/Most+na+Ad

i,+Beograd,+Srbija/@44.7968998,20.4269502,

15z/data=!4m2!3m1!1s0x475a6fef489f023d:0x9

55dcc2ae096efcc

63

Podatki o mostu

Poimenovan je kot »most na Adi« (ang. Ada Bridge), zaradi območja, v katerem se nahaja –

Ade Ciganlije (v Beogradu); z njim prečkamo reko Savo.

Most je dolg 969 m in širok 45 m. Glavna razpona mostu merita 376 in 200 m. Most se na obeh

straneh nadaljuje še z viadukti. Prometna površina je razdeljena na tri dele: šest prometnih

pasov in dve progi za tirni promet, posebno pozornost pa so namenili tudi pešcem.

Konstrukcijska in oblikovna rešitev mostu sledi ekološkim smernicam gradnje mostov, zato

premošča most reko z eno samo podporo.

Most v dolžini enega kilometra ima vozišče na višini 20 do 23 m nad gladino in prečka tri vodna

območja: Savo, Čukarički zaliv in ladjedelnico. Most postaja zaznamujoča znamenitost

Beograda in njegove transportne infrastrukture. Lastnik mostu je Občina Beograd, vzdržuje ga

pa javna beograjska agencija za razvoj zemljišč.

Vzdolžni razponi konstrukcije znašajo 80 + 120 + 2 x 80 + 380 + 240 = 980 m. Velika razpona

mostu sta preko poševnih zateg obešena na 200 m visokem pilonu (cable stayed bridge). Vsak

jeklen segment4 je dolg 16 m, težak pa 320-340 ton (kar je 4x manj od teže betona). Vsak

segment se je pripeljal pod objekt in se z dvigali dvignil na objekt, zvaril na prejšnji segment in

pritrdil s kabli.

Pilon je iz betona, njegov premer se spreminja od 4 m na vrhu in 16 m pri temelju, njegova

višina je 200 m. V sredini ima dvigalo in stopnice. Do višine 175 m je pilon konstruiran iz

armiranega betona visoke trdnosti, nato pa je do vrha podaljšan z jekleno-stekleno

konstrukcijo.

4 segment = odsek, del

Slika 119: Mere mostu

http://www.delo.si/assets/media/picture/20120105/670x420_Most%20naris.jpg?rev=1

64

Temeljenje je bilo izvedeno z vodnjakom okrogle oblike premera 36 m in globine 37 m.

Betoniralo se je v segmentih 3,5 – 4 m. (Trdnost betona je C 45/50 v spodnjem delu ter C 50/60

in C 55/67 v zgornjem delu.) Za kakovost materialov in izvedbo je bil sprejet slovenski predpis

TSC 07.104, ki je bil preveden v angleščino. Hidroizolacija na vozni površini je bila izvedena z 2

slojema epoksidnega premaza in 5 mm bitumenskimi hidroizolacijskimi trakovi.

Izvedeni sta bili dve plasti asfalta: 3,5 cm zaščitnega sloja SMA 8 in 4,5 cm obrabnega sloja

SMA 11. Bile so tudi zamisli, da bi se vgradil asfalt z dodatkom gume za zmanjšanje hrupa,

vendar je investitor kasneje od te ideje odstopil, ker sistem še ni dovolj preizkušen.

Izvajalci

V tem projektu je deloval projektivni mariborski biro Ponting. Avtorja mostu pa sta Viktor

Markelj in njegovi kolegi v sodelovanju z arhitektom Petrom Gabrijelčičem. Izveden projekt

temelji na zmagovalni natečajni rešitvi. Strokovnjaka sta z inovativnim projektom zmagala na

mednarodnem konstruktorsko arhitekturnem natečaju leta 2005. Ob tem poudarjata, da

prispevek Slovenije in slovenskega znanja pri realizaciji tega objekta ni naključje; je rezultat

dvajsetletnih izkušenj pri gradnji slovenskega avtocestnega križa.

V mednarodnem konzorciju, ki je prevzel gradnjo mostu, je bilo sprva tudi slovensko gradbeno

podjetje SCT, vendar so zaradi plačilne nesposobnosti sodelovanje z njim prekinili.

Potek gradnje slikovni prikaz

Slika 120: Pričetek gradnje

http://www.zdruzenje-

zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf

65

Slika 121: Prva dela na mostu

zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf

66

Slika 122: Postopna gradnja pilona

http://www.zdruzenje-zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf

Slika 123: Dodajanje segmentov na mostu, kateri so s kabli priterjeni na pilon

http://www.zdruzenje-zas.si/Material/Pdf/MOST%20SAVA%20BG.pdf

67

Odprtje mostu

Ob prehodu v novo leto na 2012 so v Beogradu s slovesnim ognjemetom za promet odprli

most čez reko Savo, zgrajenega po zamisli slovenskih konstruktorjev in arhitektov. Gradnja te

ogromne konstrukcije se je pričela v letu 2008 in trajala 3 leta, torej do leta 2011. Celotna

konstrukcija je Beograd stala 161,000,000 €. Uradno so ga odprli s 1. januarjem 2012 ob 00:00.

Viri

www.rtvslo.si/kultura/drugo/v-beogradu-odprli-most-s-slovenskim-pecatom/273937

(Dostopno 12. 3. 2015)

www.finance.si/335464/Most-čez-reko-Savo-v-Beogradu-odprli-z-ognjemetom

(Dostopno 12. 3. 2015)

www.ponting.si/sl/razno/projekti/most-cez-savo-v-beogradu (Dostopno 12. 3 .2015)

http://www.akropola.si/most-cez-reko-savo-v-beogradu (Dostopno 12. 3. 2015)

www.delo.si/kultura/dediscina/nagrada-za-slovenski-most-na-adi.html (Dostopno 12. 3. 2015)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Most_na_Adi (Dostopno 12. 3. 2015)

www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:477768-Most-na-Adi-kostao-360-miliona-evra

(Dostopno 12. 3. 2015)

68

19 Gradbeniki in arhitekti na področju

Srbije Robertina Rožanc Nikola Živković (Hadži-Neimar) je bil prvi arhitekt v takrat od kneza Miloša Obrenovića

“prenovljeni” Srbiji. Živel je od leta 1792 do 1870 v Beogradu. Ob izgnanstvu kneza Miloša leta

1839 tudi sam zapusti Srbijo in se leta 1858 ob ponovni vladavini kneza spet vrne nazaj. Takrat

postane glavni nadzornik nad gradbenimi projekti v Beogradu, do svoje smrti leta 1870.

Načrtoval in projektiral je mnogo zgradb, ki jih je v ukaz dal tedanji knez:

Slika 124: Dvorec kneginje Ljubice v Beogradu

http://media-cdn.tripadvisor.com/media/photo-

s/02/99/5d/db/filename-beograd-konak.jpg

Slika 125: Dvorec kneza Miloša v Topčideru

http://www.artiscenter.com/wp-

content/uploads/2013/05/milosev-konak-37701.jpg

69

Dragiša Brašovan je bil srbski modernistični arhitekt, eden

vodilnih arhitektov v začetku 20. stoletja v Jugoslaviji, rojen 25.

maja 1887 v Vršcu, v Srbiji. Njegove zgradbe stojijo v Zrenjaninu,

Orlovatu, Novem Sadu, Jagodini največ pa jih je v Beogradu.

Načrtoval je večnamenske stavbe, stanovanjske bloke, pošte,

muzej, banko, cerkev,… Umrl je 7. aprila 1965 v Beogradu.

Slika 126: Dragiša Brašovan

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/sr/

a/a3/Dragiša_Brašovan.jpg

Slika 127: Muzej Nikole Tesle v Beogradu

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/

b/b3/Museum_of_Nikola_Tesla,_Belgrade,_Serb

ia-cropped.JPG

Slika 128: Metropol Palace Hotel v Beogradu, leta 1953

http://www.micefinder.com/images_abonnes/img_9119_2012110216

3642.JPG

70

Aleksander Deroko je bil znameniti srbski arhitekt, umetnik in

avtor, rojen 4. septembra 1894 v Beogradu. Kot profesor je

predaval na Univerzi v Beogradu. V osnovni in srednji šoli ni bil

dober učenec in v resnici je le stežka diplomiral. Tudi sam je

povedal, da je veliko rajši čolnaril po reki Savi, kot študiral. Tik

pred 1. svetovno vojno se je vpisal na tehniško fakulteto

Univerze v Beogradu.

Arhitekturo je študiral v Rimu (Italiji), Pragi in Brnu (na Češkem)

ter v Beogradu, kjer je leta 1926 tudi diplomiral.

Po letu 1930 je v Beogradu na univerzi začel s predavanjem srednjeveške in bizantinske

arhitekture. Takrat je tudi začel s projektom cerkve Svetega Save in leta 1935 so pričeli z

gradnjo.

Napisal je tudi mnogo knjig, ena najbolj znanih je Srednjeveške utrdbe na Donavi (1964). Umrl

je 30. novembra 1988 v Beogradu.

Najznamenitejše zgradbe:

Slika 129: Aleksander Deroko

http://dereta.rs/cached%5Cdereta.rs%5CImages/Ale

ksandar-Deroko-0000020215243.jpg

Slika 130: Cerkev svetega Save

http://m0.i.pbase.com/g5/63/350563/2/68532170.ADH8fB9v.jpg

Slika 131: Cerkev svete Preobrazbe, Novo Sarajevo (Bosna in Hercegovina, 1940)

http://mojaslikasarajeva.net/assets/pic/photo/640x480/d

9660573a84bb106cec3bb65105152f5_DSC02623.jpg

71

Bogdan Bogdanović je bil srbski arhitekt, politični teoretik in

esejist, rojen 20. avgusta 1922 v Beogradu. Leta 1939 je pričel s

študijem arhitekture in hkrati delal kot asistent profesorjev na

Univerzi v Beogradu. Leta 1951 je zmagal na natečaju za

izgradnjo spomenika na sefaradskem pokopališču v Beogradu

in s tem ustvaril prvega od skupaj 20 spomenikov, ki jih je

projektiral do leta 1980.

Pod njegova najbolj znana dela šteje monumentalna betonska

skulptura “Kamena roža” na koncentracijskem taborišču

Jasenovac na Hrvaškem (1966), ki je tudi mednarodno znana.

Od leta 1964 je kot profesor poučeval na Fakulteti za arhitekturo, v Beogradu ter jo od leta

1970 vodil kot dekan. Sočasno je bil tudi predsednik jugoslovanskega društva arhitektov. Umrl

je 18. junija 2010 na Dunaju, kjer je tudi pokopan.

Slika 132: Bogdan Bogdanović

http://www.helloserbia.com/wp-

content/uploads/2011/02/Portret-BB.jpg

Slika 133: Spomenik Kamena roža

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/d/d4/KZ-

Jasenovac-Denkmal-Seitenansicht.JPG

Slika 134: Partizanski spomenik v Mostarju, 1965

http://www.mostarski.net/blog/wp-

content/uploads/2012/04/mostar-partizansko-groblje-

naslovna.jpg

Slika 135: Partizanska nekropola, Prilep, Makedonija 1965

http://static.panoramio.com/photos/large/56232850.jpg

72

Peter Gabrijelčič je slovenski arhitekt, rojen 12. aprila

1947 v Mariboru. Maturiral je leta 1966 na 1. gimnaziji

v Mariboru. Doštudiral je na ljubljanski fakulteti za

arhitekturo. Leta 1973 je diplomiral pri profesorju

Ravnikarju in pričel z delom kot asistent profesorja na

fakulteti. Leta 1982 je bil izvoljen za predsednika

Društva arhitektov Ljubljane. Leta 1984 je razvil in

uveljavil izbirni predmet rurizem in ruralna arhitektura,

ki govori o problematiki urejanja zunajmestnega

prostora.

Magistriral je leta 1985 na IPŠPUP (Interdisciplinarni

podiplomski študij prostorskega in urbanističnega

planiranja) na FAGG (Fakulteta za gradbeništvo in

geodezijo) z nalogo Urejanje in varstvo kulturne krajine.

Teoretično in praktično se posveča arhitektonskemu in urbanističnemu projektiranju, in sicer

z raziskovalnimi nalogami ter s sodelovanjem na javnih strokovnih natečajih. Kot gostujoči

profesor je predaval v Beogradu (1990), Gradcu (1990), Milanu (1993 in 1994), New Yorku

(1995), Benetkah (1995), Oxfordu (1995), itd. Predaval je tudi na mednarodnih in domačih

kongresih. Leta 1988 je prejel nagrado Prešernovega sklada ter istega leta tudi priznanje

Salona arhitekture v Beogradu.

Znan je predvsem po svojih mostovih, ki jih najdemo tako pri nas kot v tujini.

Sodeloval je pri projektu novega mostu čez reko Savo na rtu Ade Ciganlije v Beogradu.

Slika 136: Peter Gabrijelčič

http://img.archilovers.com/people/thumb2_adef8c71-369c-

45ab-a456-1fbdfa04f66a-log1.jpg

Slika 137: Brv čez Savo, Radovljica, 2007

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-

content/uploads/2010/05/1274109944-kam4650-xxl.jpg

Slika 138: Brv čez Krko, Novo mesto, 2010

http://kraji.eu/PICTURES/jugovzhodna/novo_mesto_z_okolico/

novo_mesto/sprehajalisce_reka_krka/IMG_9312_novo_mesto_

most_za_pesce_big.jpg

73

Viktor Markelj je slovenski gradbeni inženir, rojen 9. marca

1958 v Slovenski Bistrici. Gradbeništvo je doštudiral v

Mariboru, kjer je leta 1982 tudi diplomiral. Še leto pred

diplomo se je zaposlil v projektivnem biroju Gradis v

Mariboru, leta 1990 pa je s partnerjem ustanovil Inženirski

biro Ponting d.o.o., v katerem deluje kot direktor in

projektant. Od leta 2003 deluje tudi kot predavatelj za

predmet mostovi na Gradbeni fakulteti v Mariboru in postal

je inženir leta 2006.

Odlikoval se je tudi kot avtor ali soavtor mnogih nagrajenih

mednarodnih in nacionalnih natečajev za inženirske

konstrukcije, za kar je prejel številne nagrade in priznanja.

Na listi njegovih projektov in načrtov najdemo nad petdeset najrazličnejših projektov mostov,

specialnih temeljenj in podzemnih gradenj, pa tudi zahtevne konstrukcije v visokogradnji – kot

je na primer streha tribune nogometnega

stadiona v Celju.

Slika 139: Viktor Markelj

http://www.drustvo-

dgitmb.si/ostale_fotke/inzenir2006.jpg

Slika 141: Studenška brv v Mariboru

http://www.ponting.si/website/var/tmp/thumb_678__light

box.jpeg

Slika 140: Most preko umetne dravske zajezitve na Ptuju

http://www.mladina.si/media/www/slike/2012/08/priloga/__610/izbor-

most-ptuj.jpg

74

V novembru 2003 je prejel nagrado

Inženirske zbornice za izjemne inženirske

dosežke za inventivno konstruktorsko

zasnovo ter realizacijo najdaljšega

slovenskega mostu preko reke Mure.

Seveda pa še velja omeniti

avtorstvo zmagovalne natečajne

rešitve na mednarodnem

natečaju za most preko reke

Save na spodnjem rtu Ade

Ciganlije v Beogradu.

Slika 142: Bil je soavtor prvonagrajene natečajne rešitve za viadukt Črni Kal

http://static.panoramio.com/photos/original/4554487.jpg

Slika 144: Novi most na Reki Adi

http://ad009cdnb.archdaily.net/wp-content/uploads/2012/02/1330390933-mainimage-

ponting-archive2-528x297.jpg

Slika 143: AC Vučja vas Beltinci

http://s9.mojalbum.com/667089_2125522_2125694/most-cez-

muro/2125694_z.jpg

75

Literatura in viri

Mala splošna enciklopedija, prva knjiga A-G, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1973:

- BOGDANOVIČ, Bogdan-str. 182,

-DEROKO, Aleksander-str. 358

Veliki splošni leksikon: priročna izdaja v dvajsetih knjigah; 3 (Br čo) DZS, d. d., Ljubljana 2006:

BRAŠOVAN Dragiša-str. 504

http://www.fa.uni-lj.si/default.asp?id=1863 (Dostopno: 12. 3 .2015)

http://www.drustvo-dgitmb.si/04_07.htm (Dostopno: 12. 3. 2015)

http://sh.wikipedia.org/wiki/Nikola_Živković_(Hadži-Neimar) (Dostopno: 12 .3. 2015)

http://en.wikipedia.org/wiki/Dragiša_Brašovan (Dostopno: 12 .3. 2015)

http://en.wikipedia.org/wiki/Aleksandar_Deroko (Dostopno: 12 .3 .2015)

http://de.wikipedia.org/wiki/Bogdan_Bogdanović (Dostopno: 12. 3 .2015)

20 Niška utrdba Žiga Ternik

Niš in njegovi začetki

Niš je tretje največje mesto v Srbiji (za Beogradom in

Novim Sadom). Leži v niški kotlini ob reki Niševi.

Obkrožajo ga hribi Hum, Vinik, Kamenički vis, Gorica in

Bubanj. V mestu živi malo več kot 260 tisoč ljudi in je eno

najstarejših mest na Balkanu.

Iz arheoloških izkopanin je razvidno, da so tam živeli ljudje že v srednjem paleolitiku (100.000

– 30.000 pr. n. št.). Ime je mesto najverjetneje dobilo, ko so ozemlju vladali Kelti, in sicer

Navisos, kar pomeni Vilino mesto.

Slika 145: Grb mesta Niš

http://sl.wikipedia.org/wiki/Ni%C5%A1#/media/File:Nis_Coat_of_Arms.png

76

Antično mesto

Rimljani so mesto osvojili v 1. stoletju pred našim štetjem in je postalo strateško križišče in

vojaško ter trgovsko središče. Leta 33 so Rimljani skozi mesto zgradili cesto iz Beograda v

Carigrad (današnji Istanbul) in jo poimenovali vojaška cesta Via militaris.

V 4. stoletju je bila ustanovljena škofija Nais in tako je postal Niš eden najpomembnejših

verskih centrov v Rimskem imperiju in tamkajšnja bazilika predstavlja eno najstarejših

krščanskih spomenikov. Ravno zaredi dobrega strateškega položaja in bogastva je postal tarča

napada mnogih narodov. Čeprav je imel ojačane zidove okoli mesta, je bil Niš velikokrat

premagan, porušen, požgan.

Kot rimska trdnjava, zgrajena iz kamna, je bila verjetno zgrajena v drugi polovici 2. stoletja, ko

so se tu odvijale dardanske vojne (opisane tudi v Trojanski vojni). Tu se je rodil cesar

Konstantin Veliki (306-337), za katerega anonimni pisec pravi, da je "to mesto naredil

veličastno". Sezidal je palačo in še bolj utrdil in povečal trdnjavo. Mogočno poslopje so uničili

Huni 441. leta, ki ga je v svoji vladavini obnovil cesar Justinijan I.

Cesar Justinijan I. (vladal od 527 do 565 leta Vzhodnemu Rimskemu imperiju) je obnovil 7 in

zgradil 32 novih stolpov v mestu.

Slovani in bitke

Okoli leta 615 leta mesto osvojijo Slovani. S tem se začne za mesto srednjeveško obdobje. Že

v 10. stoletju Niška trdnjava prevzame vse značilnosti srednjeveške trdnjave.

Križarji, ki so leta 1096 šli skozi Niš, so trdnjavo opisali kot nevarnejšo ter močnejšo kot v

Beogradu. Kljub vsemu pa je bilo mesto večkrat porušeno in požgano do tal.

Prvi pisni vir o obnovi srednjeveške trdnjave v Nišu je iz leta 1165, ko bizantinski zgodovinar Honijat navaja, da je cesar Manuel I. Komnen leta 1143 "ves Niš obdal z obzidjem". Sledila so srbska ter bizantinska osvajanja mesta.

Slika 146: Niš danes

http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/24/Panorama_Nisa.JPG

77

Nišu je nekaj časa vladal bolgarski vladar, vse dokler niso bile bolgarske sile leta 1330 poražene v bitki pri Velbudžu. Od takrat pripada Srbiji. Srbija je po bitki postala najmočnejša sila na balkanskem polotoku in je imela odprto pot k osvojitvi celotne Makedonije. Leta 1386 so Niš prvič osvojili Turki in razdejali trdnjavo. V dobi vladavine kneza Lazarja (1371—1389) je bila le-ta ponovno obnovljena in to je bila zadnja obnova. Potem je Niš v 15. stoletju prevzela turška oblast, Turki pa srednjeveške trdnjave niso obnavljali. Obnova v 18. stoletju

Ko so leta 1717 Avstrijci premagali Turke v Beogradu, so le-ti vojaško in upravno oblast preselili v Niš in v pičlem letu zgradili obzidje Hisar, ki je bilo dosti večje in mogočnejše od obzidja, ki je prej obdajalo Niš. Spomladi so se začela dela na projektu, katerega glavni arhitekt je bil Mehmed in njegov brat Mustafa. Bila sta tudi glavna organizatorja dela. V prvem letu izgradnje je gradilo več deset tisoč ljudi. Iz Carigrada (Istanbul) so privedli 40 kamnosekov. Delo je opravljalo 400 zidarjev. Zaključek dela je zaznamovala slovesnost in nastavitev plošče z napisom na vratih Stambol, junij 1723. leta. Načrt utrdbe

Utrdba je imela obliko trikotnika, okoli pa je bil jarek širine 3,5 m, v katerem je bila voda iz Nišave. Vstopiti se je dalo pri treh vhodih.

Slika 147: Načrt trdnjave leta 1737

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D

1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:NISSA_1737.jpg

78

Tako kot vsaka artilerijska utrdba ima današnja trdnjava poligonalno osnovo, s sedmimi neenakimi stranmi in štirimi velikimi vrati (Stambol vrata, vrata Beograd, Jagodinmalska vrata in Vidinska vrata) in majhna vrata (tako imenovana "vrata", ki vodijo do mestnih jarkov) in osem teras. Po dolžini merijo stene 2100 m in so 3 m široke ter 8 m visoke. Trdnjava se razteza na površini skoraj 23 ha.

Do leta 1878 je bila notranjost razdeljena na dva dela:

1. Hunkar– na vzhodni strani, kjer je

bil nameščen vladajoči del in

2. Edirne Bali – notranji del mesta s

številnimi kavarnami, trgovinah,

bozadžinica (boza je osvežujoča pijača iz

koruznega zdroba), kovači, kolarski in

druge obrtniške delavnice

Znotraj trdnjave so bile 3 velike turške

džamije, v celem Nišu pa skupaj 13. Imeli

so tudi veliko uro in gasilski stolp in številne

zanimive zgradbe, ki pa so žal uničene.

Niška trdnjava danes

Do leta 1950, ko se je vojska umaknila iz trdnjave, je imela zgolj vojaško vlogo; danes ima

trdnjava velik zgodovinski pomen. V trdnjavi so sedaj turistične trgovine s spominki, galerije,

restavracije in gledališča na prostem, kar predstavlja kulturno središče mesta v poletnih

mesecih.

Slika 148: Vhod v trdnjavo leta 1878

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D1%92%D0

%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:Stari_Nis.jpg

Slika 149: Niška trdnjava 1878. leta

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%

80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:U_ni%C5%A1koj_tvr

%C4%91avi_1878.jpg

79

Niška trdnjava se danes nahaja v samem centru mesta, na desni strani reke Nišave. Je eno

najstarejših utrdb v Srbiji in na balkanskem polotoku in je od leta 1979 razglašena kot kulturni

spomenik neprecenljive vrednosti.

Literatura in viri

Zirojević, O. (1974. Tursko vojno utvrđenje u Srbiji (1459—1683), Beograd.

Popis stanovništva, domaćinstava i stanova u Republici Srbiji 2011 – Starost i pol — Republički zavod za

statistiku, Beograd, 2012. godina. ISBN 978-86-6161-028-8. Stanovništvo-starost i pol (podaci po

naseljima) u Nišavskoj oblasti (str. 464-472), Pristupljeno 15. 4. 2013. (Dostopno 17. 5. 2015)

http://sh.wikipedia.org/wiki/Grad_Ni%C5%A1. (Dostopno 17. 5. 2015)

Razvitak Niša od sredine 15. do kraja 17. veka. Niški zbornik, 1973,1 (Dostopno 17. 5. 2015)

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2

%D0%B0#cite_note-2 . (Dostopno 17. 5. 2015)

http://sl.wikipedia.org/wiki/Tabor_%28utrdba%29. (Dostopno 17. 5. 2015)

Slika 150: Tlorisna shema današnje trdnjave

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D

0%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/F

ile:Niska_tvrdjava_plan.

Slika 151: Vrata v trdnjavo

http://sr.wikipedia.org/sr-

el/%D0%9D%D0%B8%D1%88%D0%BA%D0%B0_%D1%82%D0

%B2%D1%80%D1%92%D0%B0%D0%B2%D0%B0#/media/File:

Ni%C5%A1_Fortress,_Ni%C5%A1,_Serbia.jpg

80

21 Likovna umetnost na področju Srbije

Ingo Pozvek

Sledove rimskega in zgodnjega bizantinskega cesarstva vidimo v arhitekturni dediščini ,

najdeni v številnih cesarskih mestih in palačah v Srbiji.

Slika 152: Sirmium

http://bif.rs/wp-content/uploads/2013/05/sirmijum-II.jpg

Slika 153: Ovcar-Felix Romuliana

http://www.panacomp.net/hoteli_srbija?mesto=Felix_Romuliana

Slika 154: Justinijana Prima

http://konkursiregiona.net/wp-content/uploads/2011/09/caricin-

grad-novo-71.jpg

81

Srbski samostani s svojimi freskami in

ikonami predstavljajo vrh srbske

srednjeveške umetnosti. Na začetku so bili

pod vplivom bizantinske umetnosti, ki je bila

še posebej vidna po padcu Konstantinopla

leta 1204, ko so mnogi bizantinski umetniki

pobegnili v Srbijo. Najbolj pomemben

samostan je Studenica, zgrajen okoli 1190, ki

je postal model za kasnejšo gradnjo

samostanov.

Slika 155: Samostan Mileševa

http://en.wikipedia.org/wiki/Mileševa_monastery#/media/File:Milese

va_Monastery_2.JPG

Slika 156: Sopoćani

http://en.wikipedia.org/wiki/Sopoćani#/media/File:Manastir

_Sopocani.jpg

Slika 157: Žiča

http://www.spc.rs/eng/symposium_female_monasticism_zica_monastery

82

Najbolj znana srbska srednjeveška freska je Beli angel iz samostana Mileševa. Na koncu 14.

stoletja se je v območju okoli doline Morave razvil avtohtoni arhitekturni slog znan kot

moravski slog. Značilnost tega sloga je bil bogat okras cerkve na čelnih stenah. Primeri za to

vključujejo samostane: Manase, Ravnica in Kalenić.

Srbska država ima veliko dobro ohranjenih srednjeveških utrdb in gradov: utrdba Smederevo

(največja nižinska trdnjava v Evropi), Zrenjanin in Ram.

V času turške okupacije srbske umetnosti skoraj ni bilo. Nekateri srbski umetniki so živeli v

deželah Habsburške monarhije. Tradicionalni srbski umetniki so vplivali na nekatere baročne

prvine - kot so prikazane v delih Nikola Neškovića, Theodora Crăciun Zaharija in Jakova

Orfelina.

Slika 158: Gračanica Kosovo

http://hr.wikipedia.org/wiki/Manastir_Gračanica#/media/

File:Serbian_monastery_of_Gra%C4%8Danica.jpg

Slika 159: Dečani

http://en.wikipedia.org/wiki/Visoki_Dečani#/media/File:Manasti

r_Visoki_De%C4%8Dani_(%D0%9C%D0%B0%D0%BD%D0

%B0%D1%81%D1%82%D0%B8%D1%80_%D0%92%D0%B

8%D1%81%D0%BE%D0%BA%D0%B8_%D0%94%D0%B5

%D1%87%D0%B0%D0%BD%D0%B8)_-_by_Pudelek..jpg

83

Na srbsko slikarstvo je vplival bidermajer.

Bidermajer označuje meščansko kulturo bivanja,

zanesljivost, prijetnost, skromnost,

domačnost. Najpomembnejši srbski slikarji v prvi

polovici 20. stoletja so bili Paja Jovanović in Uroš

Predić. V obdobju realizma so ustvarjali: Sava

Šumanović, Milena Pavlović-Barili in Nadežda

Petrović ter v obdobju impresionizma Milan

Konjović. Slikarji v drugi polovici 20. stoletja so:

Marko Čelebonović, Petar Lubarda, Mila

Milunović in Vladimir Veličković. V Srbiji obstaja

okoli 100 umetniških muzejev, od katerih je

najbolj znan Narodni muzej v Srbiji ustanovljen

leta 1844. V njem je ena največjih umetniških

zbirk na Balkanu, kjer je več kot 400.000

eksponatov, več kot 5.600 slik in 8.400 risb ter

grafik, vključno s številnimi tujimi mojstrovinami.

Druga umetniška muzeja sta: Muzej sodobne

umetnosti v Beogradu in Muzej Vojvodine v

Novem Sadu.

V zahodnem krščanstvu je slika, kip ali relief v prvi vrsti umetniško delo, ki naj vernike spomni

na določene verske resnice, dogodke ali osebe. V pravoslavnem krščanstvu imajo ikone dosti

globlji pomen (kipov in reliefov pa pravoslavje ne pozna).

Ikona je v širšem pomenu slika z versko vsebino.

V ožjem pomenu je to verska slika, značilna za pravoslavne Cerkve Bizantinskega obreda. Ikone

praviloma prikazujejo Jezusa, Marijo in svetnike. Po verovanju pravoslavnih kristjanov ikona

izžareva iz sebe svetost in s tem ustvarja duhovno povezavo med vernikom in osebo, ki jo ikona

prikazuje. Pravoslavna cerkev še posebej intenzivno časti ikono svetnikov na dan svetnika in

ob praznikih. Ikone imajo tudi častno mesto v procesijah in v bogoslužju. V cerkvah zavzema

vidno mesto '''ikonostas''' - to je z ikonami okrašen zid, ki ločuje glavni del cerkve od

najsvetejšega. Pretirano čaščenje ikon je v 8. stoletju povzročilo pojav ikonoklazma - boja proti

čaščenju ikon in tudi fizičnega uničevanja ikon.

Slika 160: Patrijarh Arsenije IV Sakabenta, slikar Jakof Orfelin

http://riznicasrpska.net/fotografije/Umetnicke_slike/Jakov_Orf

elin_-

_Patrijarh_Arsenije_IV_Sakabenta_oko_1785_ulje_na_platnu

_70_x_55_cm.jpg

84

Slika 161: Ognjena Marija

http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC_%D0%

A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D0%B3_%D0%A1%D0%B0%D0%

B2%D0%B5#/media/File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg

Slika 162: Sveti Sava

http://www.coolinarika.com/slika/srecna-slava-sveti-sava/

85

Freske so oblika slikarstva, pri kateri se barve nanesejo na svež omet, s katerim se neizbrisno

zlijejo in slika ostane na zidu. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo.

Freske:

Mozaiki so ornamentalne ali figuralne slike, izdelane

iz barvnih kamnitih ali steklenih ploščic različnih oblik, pritrjenih z vezivi na površino. Mozaike

so izdelovali že 3000 let pr. n. št. na Bližnjem vzhodu, od koder so jih prevzeli Grki in Rimljani za

okrasitev tal. Bizantinska umetnost jih je uporabljala za slike na stenah in obokih v notranjosti

stavb, cerkva in za ikone.

Slika 163: Beli angel, Cerkev apostolov, Mileševa

http://en.wikipedia.org/wiki/White_Angel#/

media/File:Meister_von_Mileseva_001.jpg

Slika 165: St. Elias v puščavi

http://commons.wikimedia.org/wiki/File:

Prophet-Elias-Grk-ikon.png

Slika 164: St. Elias v puščavi

http://commons.wikimedia.org/wiki/

File:Prophet-Elias-Grk-ikon.png

Slika 166: Mozaik iz samostana Žiča

http://www.rtvslo.si/kultura/razglednice-preteklosti/milesevski-beli-angel-se-je-ustavil-v-

ljubljani/152809

86

Kiparstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje

volumen. Trajni kiparski proces se je prvotno uporabljal za rezljanje

v kamnu, kovini, keramiki, lesu in drugih materialih

Literatura in viri

Petković, Srete (1930): The Icons of Monastery Hilandar, Založba Srpska književna zadruga.

http://www.ljudmila.org/scca/worldofart/0001/tekst_branko_slo.htm (Dostopno: 12. 6. 2015)

Slika 167: Sv. Sava pred cerkvijo Sv. Sava v Beogradu

http://sr.wikipedia.org/wiki/%D0%A5%D1%80%D0%B0%D0%BC_%D0%A1%D0%B2%D0%B5%D1%82%D0%BE%D0%B3_%D0%A1%D0%B0%

D0%B2%D0%B5#/media/File:Temple_of_Saint_Sava_-_Monument.jpg

87

22 Samostan Studenice – v Sloveniji Tin Lovar

Samostan Studenice leži v kraju Studenice, občina Poljčane, v dolini reke Dravinje ob vznožju

pogorja Boča.

Zgodovina

Okoli leta 1230 je Zofija Rogaška v Studenicah ustanovila hospital s cerkvijo. Po zaslugi njene

sestre Rikice Kunšperške se je hospital po letu 1237 umaknil ženskemu samostanu, ki je bil

dograjen do leta 1249. V stene cerkve so vzidani tudi antični nagrobniki. Cerkev je bila

prezidana za samostanske potrebe okoli leta 1275.

Zofija je zelo povečala samostansko posest. Obstoj samostana je kmalu spodbudil sejmarsko

dejavnost in razmah obrtništva, tako da so si Studenice leta 1457 pridobile tržne pravice. Pri

samostanu so se začeli tedenski sejmi ob ponedeljkih in Studenice so postajale vse

pomembnejše.

Ker so v samostan vstopale predvsem dekleta bogatega plemiškega rodu, so redovnice -

dominikanke hitro postale precej premožne, tako je njihovo imetje segalo vse od Ptujske gore

ter Slivnice do Zbelovega.

Samostan

Studenice

Slika 168: Helikopterski posnetek samostana in kraja Studenice

http://www.poljcane.si/wp-content/uploads/2012/03/STUDENICE.jpg

88

Z letom 1468 se je pričelo obdobje najhujših turških vpadov na slovensko ozemlje, ko so Turki

opustošili tudi posesti studeniškega samostana, kar je povzročilo gospodarsko stagnacijo

samostana.

Slika 169: Pogled na samostan v 17. st.

http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/kaiser_studeni

ce.jpg

Slika 170: Samostan iz leta 1681

http://www.studenice.si/ks-studenice/P1_samostan_max.jpg

Slika 172: Notranji del samostana

http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/PICT9653.JPG

Slika 171: Arkadni hodnik samostana

http://www.gradovi.net/grad/data/studenice/PICT9618.JPG

89

Samostan se je zatem gospodarsko in naravovarstveno reformiral. tedenskim sejmom so se

pridružili še trije letni in živinski sejem. Podložniki so začeli trgovati s svojimi posestnimi

pravicami. Dajatve so postale denarne, obveznosti s tlako pa so se močno povečale.

Cesar Jožef II. je leta 1782 samostan dominikank ukinil. Požar je leta 1788 uničil trg in

samostansko poslopje. V 18. stoletju so Studenice doživele velik zastoj v razvoju.

Gradnja

Način gradnje kaže prvine romanskega sloga in prebujajoče se gotike. Prvovrstna romanska

gradnja je bila kasneje gotizirana, nakar so bili še dodani elementi baroka. V 18. stol. so

samostan razširili.

Notranjost cerkve je v glavnem baročna, to podobo je cerkev dobila v 18. stoletju. V cerkvi je

tudi relikviarij z relikvijami mučenca Fidelija, ki so ga prinesli iz Rima. Še vedno delujoče orgle

so ene najstarejših v Sloveniji in še niso bile restavrirane.

Danes

V 19. stoletju so samostan kupile

magdalenke iz Šlezije, zatem je prešel v

privatno lastništvo. Po drugi razpustitvi

samostana leta 1949 so se v njem naselili

stanovalci. Po denacionalizaciji je lastnica

postala Mariborska nadškofija, ki ga je konec

20. st. začela obnavljati. A zaradi dolgov so ga

že skušali večkrat prodati na dražbi.

Posebna značilnost kraja so velike prireditve, ki

že nekaj let privabijo množice ljudi;

najodmevnejši med njimi sta Studeniški kulturni

večer in Žive jaslice. Samostan pa še vedno čaka

na ustreznega investitorja.

Slika 173: Cerkev in del samostana

http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/kidricevo_majsperk_ma

kole_poljcane_z_okolico/studenice/samostan_studenice/DSC_1094_sam

ostan_studenice_big.jpg

Slika 174: Samostansko poslopje danes, dvoriščna stran

http://www.delo.si/assets/media/picture/20120518/studenice.jpeg?

rev=2

90

Literatura in viri

Faure, Élie (1940): Povijest umjetnosti, Srednjovjekovna umjetnost. Založba: Karantanija

http://sl.wikipedia.org/wiki/Studenice (Dostopno: 12. 3. 2015)

http://www.studenice.si/td-samostan/ (Dostopno: 12. 3. 2015)

http://www.studenice.si/ks-studenice/index.html (Dostopno: 12. 3. 2015)

http://www.gradovi.net/grad/studenice_samostan (Dostopno: 12. 3. 2015)