PSIHOLOGIJA BARV, NJIHOV POMEN IN VPLIV NA ...spadajo predvsem psihologija, simbolika ter fiziologija. Prav skozi ta področja najdemo povezavo in vpliv barve s človekom. Barve na

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za likovno umetnost

DIPLOMSKO DELO

Igor Vitrih

Maribor, 2009


Oddelek za likovno umetnost

Diplomsko delo

UČENCI IN BARVE

Mentor: Kandidat: docent dr. Igor Vitrih Matjaž Duh

Maribor, 2009

Lektorica: Tatjana Hren, prof. slo. Prevajalec:

mg. Simon Zupan

ZAHVALA

Za nasvete in strokovno pomoč se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Matjaţu

Duhu. Zahvala velja tudi vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nastanku mojega

diplomskega dela.


IZJAVA

Podpisani-a _____________________________________, roj. __________________ _______________________________________________________________________, študent-ka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer _____________________________________________, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom ____________________________________________________________ pri mentorju-ici ________________________________ in somentorju-ici _______________________________ avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. _________________________ (podpis študenta-ke) Maribor, _____________________ Opozorilo: prepišite samo tiste dele besedila, ki se nanašajo na vas, oz. na vašo situacijo. Črte niso potrebne, namesto njih vpišite manjkajoče besedilo.

POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE

V diplomskem delu raziskujemo odnos učencev osnovne šole do barve. Zanima

nas, kako vpliva barva na učence, kakšne lastnosti ji pripisujejo ter na kakšen

način bi se učenci z barvami izrazili.

Namen diplomskega dela je preverjanje teoretičnih izhodišč glede lastnosti barv in

njihovega vpliva na konkretni populaciji osnovnošolcev. Vzorec v raziskavi

predstavljajo učenci predmetne stopnje od 6. do 9. razreda.

Rezultati raziskave kaţejo, da učenci v večini primerov uporabljajo barve

zavestno in z namenom. Ugotovili smo, da barve v veliki meri vplivajo na učence

in to predvsem na pozitivna občutja in čustva. Pri spremljavi fiziološkega vpliva

barv smo ugotovili, da le-tega učenci pripisujejo predvsem rdeči, modri in črni

barvi. V zelo majhnem odstotku pripisujejo učenci pozitivna občutja in čustva

nekromatičnim barvam. Večini barv pa učenci pripisujejo fiziološke in psihološke

lastnosti, medtem ko je simbolnih označitev zelo malo. Le-te najdemo le pri črni

in beli barvi.

V raziskavi smo ugotovili, da sta učencem najljubši barvi modra in rdeča. Ta

izbora sovpadata s teoretično razlago teh dveh barv, saj sta povezani z izraţanjem

sreče. V raziskavi smo potrdili pričakovano konotativno vrednost črne barve, saj

so jo učenci v visokem odstotku označili za barvo, ki izraţa ţalost. Rezultati

raziskave so pokazali, da starost učencev ne vpliva na zavedanje barv, medtem ko

spol vpliva. Zavedanje in doţivljanje barv je pri dekletih večje kot pri dečkih. V

raziskavi se je potrdila tudi predpostavka o stereotipnih barvah glede na spol in o

povezanosti najljubše barve z izraţanjem veselja.

Ključne besede: likovna vzgoja, predmetna stopnja, fiziologija barve, barvna

simbolika

ABSTRACT

In this diploma thesis the attitude of primary school students towards colours is

discussed. The areas of interest include the following: what effects colours have

on students, what characteristics are attributed to a particular colour, and how

students express themselves with the help of colours.

The objective of the diploma thesis was to verify the theoretical starting points of

colour characteristics, as well as to determine their effects on the concrete

population of primary school students. The research was conducted among

students in the upper primary school level, ranging from 6th

to 9th

grade.

The results of the study show that students mostly use colours consciously and

purposively. It has been determined that colours greatly affect the students,

especially their positive feelings and emotions.

By monitoring the physiological effect of colours, it was established that students

attribute such an effect above all to the colours red, blue and black. A low

percentage of students attribute positive feelings and emotions to achromatic

colours. It is primarily physiological and psychological characteristics that are

attributed, whereas symbolic characterization is rare; it can only be found for the

colours black and white.

The research showed that blue and red are the students’ favourite colours. These

choices coincide with the theoretical explanation; they are associated with

expressions of happiness. The anticipated connotative value of the colour black

was confirmed; a high percentage of students consider it a colour expressing

sadness. The results of the research show that age does not play a role in colour

consciousness, whereas gender does. Colour consciousness and colour experience

are higher in girls than in boys. The presumption about gender-connected

stereotypical colours was also confirmed, as well as the connection between one's

favourite colour and expression of happiness.

Key words: art education, upper primary school level, colour physiology,

colour symbolism.

STVARNO KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................. 1

2 BARVA, VPLIV BARV IN UČENCI ......................................................... 2

2.1 KAJ JE BARVA ..................................................................................... 2

2.2 NASTANEK BARV ............................................................................... 4

2.3 ZAZNAVANJE IN VPLIV BARV ........................................................ 6

2.3.1 VIZUALNO IN LIKOVNO ZAZNAVANJE ................................ 6

2.3.2 VPLIVI BARV ............................................................................... 7

2.3.3 BARVA IN SIMBOLIKA ............................................................ 15

2.4 UČENCI IN BARVE ............................................................................ 17

2.4.1 UČENEC IN BARVA V PROCESU IZOBRAŢEVANJA .......... 17

2.4.2 VPLIV BARV V ŠOLSKIH UČILNICAH .................................. 19

2.5 LASTNOSTI BARV ............................................................................. 20

3 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA ............................................................... 28

3.1 VSEBINSKA IN METODOLOŠKA OPREDELITEV....................... 28

3.1.1 VSEBINSKA OPREDELITEV .................................................... 28

3.1.2 METODOLOŠKE OPREDELITVE ............................................. 31

3.2 ANKETA .............................................................................................. 33

3.2.1 OPIS INSTRUMENTARIJA ........................................................ 34

4 REZULTATI – INTERPRETACIJA ........................................................ 36

5 SKLEP .......................................................................................................... 60

6 LITERATURA ............................................................................................ 64

7 PRILOGE .................................................................................................... 67

KAZALO SLIKOVNIH REPRODUKCIJ

Slika 1: Ittnov barvni krog (http://www.saily.blog.siol.net, pridobljeno 31.3.2009) .................... 3

Slika 2: (http://www.sanford-artedventures.com/study/g_color.html, pridobljeno 31.3.2009) ............... 6

Slika 3: Oko (http://www2.arnes.si/~dskali/razno/oko.jpg, pridobljeno 31.3.2009 ) ......................... 7

Slika4: Plešnik, Jesenska pokrajina, olje na platno, 60x80 cm

(http://www2.arnes.si/.../narava/ slides/pokrajina.html, pridobljeno 31.3.2009) ................................. 10

Slika5: Olimpijski krogi

(http://www2.arnes.si/~opoljanelj/fit_projekt/fit_olimpijske_igre.html, pridobljeno 31.3.2009) ............. 16

Slika 6: Baby Bag (http://www.plioz.com/ sl/category/gadgets/, pridobljeno 2.4.2009) ................ 21

Slika 7: ( http://www2.arnes.si/.../ Photofiltre/vaja7A.htm, pridobljeno 2.4.2009) ........................... 22

Slika 8: ( http://www .torbica85.blogspot.com, pridobljeno 31.3 2009) ....................................... 23

Slika 9: Zelena (http://www.mojaxxllinia.com/upload/Image/zelena.jpg, pridobljeno 4.4.2009) ...... 24

Slika 10: Isadore Michas ,Violet Magenta, akril na platnu, 40,6x50,8 cm

(http://www.isi2isi.wordpress.com, pridobljeno 2.4.2009) .......................................................... 25

Slika 11: (http://www.mojaxxllinia.com, pridobljeno 31.3.2009) .............................................. 25

Slika 12: (http://www.korak.ws, pridobljeno 2.4.2009) ......................................................... 26

KAZALO TABEL IN GRAFIKONOV

Tabela 1: Goethejevo določanje polarnosti barvam ................................................ 3

Tabela 2: Valovne dolţine posameznih spektralnih barv in število nihajev v

sekundi .................................................................................................................... 5

Tabela 3: Trstenjakova raziskava ugotavljanja priljubljene in zoprne, odbijajoče

barve. ..................................................................................................................... 12

Tabela 4: Študija barv leta 2003 v severnoameriškem območju s strani Maura

Yasta. ..................................................................................................................... 13

Tabela 5: Trstenjakova raziskava, kako barve v šolskih prostorih vplivajo na

učence .................................................................................................................... 20

Tabela 6: Odvisne in neodvisne spremenljivke .................................................... 30

Tabela 7: Spol učencev ......................................................................................... 31

Tabela 8: Razred učencev ..................................................................................... 31

Tabela 9: Starost učencev...................................................................................... 32

http://www.sanford-artedventures.com/study/g_color.htmlhttp://www2.arnes.si/~opoljanelj/fit_projekt/fit_olimpijske_igre.html

Tabela 10: Vpliv barv na počutje učencev ............................................................ 36

Tabela 11: Način vpliva barv na učence ............................................................... 37

Tabela 12: Namen uporabe barv učencev ............................................................. 38

Tabela 13: Vpliv barv na jezo in razburjenje učencev ......................................... 39

Tabela 14: Vpliv barv na veselje in zadovoljstvo učencev .................................. 40

Tabela 15: Vpliv barv na pomiritev in sprostitev učencev ................................... 41

Tabela 16: Vpliv barv na poţivitev in aktivnost učencev ..................................... 42

Tabela 17: Pripisovanje lastnosti modri barvi s strani učencev ............................ 43

Tabela 18: Pripisovanje lastnosti rdeči barvi s strani učencev .............................. 44

Tabela 19: Pripisovanje lastnosti rumeni barvi s strani učencev .......................... 45

Tabela 20: Pripisovanje lastnosti oranţni barvi s strani učencev .......................... 46

Tabela 21: Pripisovanje lastnosti zeleni barvi s strani učencev ............................ 47

Tabela 22: Pripisovanje lastnosti vijolični barvi s strani učencev ........................ 48

Tabela 23: Pripisovanje učencev lastnosti beli barvi s strani učencev.................. 49

Tabela 24: Pripisovanje lastnosti črni barvi s strani učencev ............................... 50

Tabela 25: Najljubša barva učencev ..................................................................... 51

Tabela 26: Barva, s katero učenci izraţajo srečo in veselje .................................. 52

Tabela 27: Barva, s katero učenci izraţajo nesrečo in ţalost ................................ 53

Tabela 28: Starost učencev in vpliv barv na učence ............................................. 54

Tabela 29: Spol in vpliv barv na učence ............................................................... 55

Tabela 30: Spol in najljubša barva učencev .......................................................... 56

Tabela 31: Najljubša barva učencev in sreča ........................................................ 57

Grafikon 1: Frielingov grafikon barv v povezavi z različnimi psihološkimi stanji

človeka. ................................................................................................................. 14

1

1 UVOD

Diplomska naloga z naslovom Učenci in barve v uvodnem teoretičnem delu

predstavlja barve, teorijo barv, kakšne lastnosti se pripisujejo določenim barvam

ter kako barve na nas vplivajo. V empiričnem delu pa so zajeti nameni,

podrobnejše opredelitve in metodologija raziskovalnega dela. Ko govorimo o

barvah, lahko rečemo, da barv sploh ni. Gre za subjektivno dojemanje, ki nastane

pri elektromagnetnem valovanju. Tudi Anton Trstenjak je dejal, da naj bi barva

bila subjektivna predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega

pojava valovanja. In ta fizikalna objektivnost se kaţe tudi pri nastanku barv, kjer

gre za lomljenje ţarkov bele svetlobe skozi prizmo in s tem nastanka barvnega

spektra. Vse to pa zaznavamo z vidnim aparatom, ki sprejema čutne podatke ter

jih strukturira v smiselne informacije, med katerimi so tudi likovne sestavine,

znaki in simboli. Interdisciplinarnost barve sega na veliko področij, med katere

spadajo predvsem psihologija, simbolika ter fiziologija. Prav skozi ta področja

najdemo povezavo in vpliv barve s človekom. Barve na nas vplivajo pozitivno ali

negativno, nas razveseljujejo ali razţalostijo, pripomorejo k pomiritvi ali poţivitvi

ter lahko na nas vplivajo v simbolnem smislu boţanstva ali črne magije. Tudi pri

učencih govorimo o vplivih barv, katere barve vplivajo na njihovo počutje, na

kakšen način in kako na primer bi lahko ta funkcionalnost barve na pozitivni način

pomagala učencem v vzgojno-izobraţevalnem procesu.

2

2 BARVA, VPLIV BARV IN UČENCI

2.1 KAJ JE BARVA

Naše ţivljenje je prepredeno s celim spektrom barv. Nenehno jih zaznavamo na

sebi (npr. barve delov telesa, barve oblačil) in v okolici. Pomembno odkritje je

bilo s strani Vasca Ronchija, ki je odkril, da barv sploh ni. Naj bi šlo za

subjektivno dojemanje barve, ki nastaja pri fizikalnem elektromagnetnem

valovanju. Tako kot je Anton Trstenjak v svojem delu dejal, da naj bi barva bila

subjektivna predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega pojava

valovanja. Po Goethejevem prepričanju pa barve ne moremo raziskovati ločeno od

človeka, se pravi kot neko samostojno elektromagnetno valovanje, ampak kot

neko raven človekovega biti. Se pravi njegov pristop je poleg Trstenjaka v

nekakšni psihološki povezanosti človeka z barvami. Goethe je tudi sam dejal:

»Barve so nam na splošno v veliko veselje. Oko jih potrebuje, kakor potrebuje

svetlobo. Le spomnimo se osveţitve, kadar oblačnega dne sonce obsije del

pokrajine in razkrije vse barve« (W.G., povzeto po Skok, 1999, str. 8). Področje

znanosti, ki se ukvarja z barvami, je eno izmed najmlajših in s svojim

raziskovanjem barv pokriva področja, kot so kemija, fizika, fiziologija in

psihologija, pa tudi umetnost, tehniko in celo v zadnjem času ekologijo ter

sociologijo. Če izhajamo iz povezave barv s psihologijo, katere korelacija se

prepleta skozi diplomsko delo, moramo omeniti nekakšnega očeta znanosti o

barvah – Maksa Lüscherja ter njegovo delo Psychologie der Farben (Basel, 1949).

Avtor ima za prednika prej omenjenega Goetheja in njegov nauk o čutnem in

naravnem učinkovanju barv, ki ga poznamo še danes. Govoril je o polarnosti barv

in jim pripisal polarnost z minusi ter plusi.

3

Slika 1: Ittnov barvni krog.

Ittnov barvni krog (slika 1) je sestavljen iz dvanajstih kromatičnih barv. Te barve se delijo na

primarne (modra, rumena, rdeča), sekundarne, katere nastanejo z mešanjem dveh primarnih ter

terciarne, ki jih dobimo z mešanjem dveh sekundarnih barv.

Tabela 1: Goethejevo določanje polarnosti barvam

PLUS: MINUS:

rumeno modro

učinkovitost neučinkovitost

svetloba senca

svetlo temno

moč slabost

toplota hlad

bliţina oddaljenost

odbojnost privlačnost

Seveda so se iz teh teorij razvile tudi druge fiziološke teorije, ki so ţe prihajale na

področje psihologije in katerih utemeljitelja sta bila Katz ter Bühler. Bistvo tega je

funkcijska raba barv, kot mnoţična občila, reklame, arhitektura itd. (Skok, 1999).

Na slovenskem se je s samo psihologijo barve ukvarjal Anton Trstenjak, ki je

posvečal mnogo časa poglavju o barvi ter formi, obliki in telesnosti. V ospredje je

postavljal telesnost, saj je primarna stvarnost, ki jo občutimo in ima lastnosti

4

(velikost, gibanje). Primerjal je barvo videnega in barvo predmeta. Se pravi, da

videno barvo lahko opredelimo kot subjektivno predelavo neke barve objekta, ki

ga gledamo. Barva objekta ima svojo barvo, ki hrani v sebi neke vrste objektivno

barvo poleg njene stvarnosti. To objektivnost je Trstenjak lepo ponazoril s

primerom lista, ki vsebuje objektivno barvo klorofila, se pravi objektivno zeleno,

katero ob gledanju subjektivno predelamo. Ta subjektivnost pa se kaţe v samem

dojemanju barv, kajti vsak človek vidi isti objekt v drugačni, v našem primeru

zeleni barvi (Trstenjak, 1978). Na pedagoškem področju, področju izobraţevanja

na osnovni šoli, bi lahko pedagog barve predstavil kot produkt svetlobe našega

lastnega gledanja in videnja pri sami zaznavi barve. Gre za naravni pojav z našo

psihološko predelavo. Samo lastnost produkta svetlobe bi prikazal z zatemnitvijo

prostora in psihološki vidik s primerom učenčevih zaznav neke barve predmeta.

2.2 NASTANEK BARV

Nastanek barve pa nima s psihološkim vidikom, omenjenim v prejšnjem poglavju,

nič skupnega. Gre za znanstveni pristop lomljenja ţarkov bele svetlobe skozi

prizmo, pri kateri dobimo spekter barvne mavrice, ki jo je razvil Isaac Newton.

Barvni spekter, ki ga dobimo, vsebuje vse barve razen škrlatne barve. Svetloba

pada skozi reţo in pada na prizmo. Lomljeni ţarki svetlobe preidejo v spektralne

barve, ki jih s pomočjo zaslona prestreţemo. Dobimo pas spektralnih barv, v

kateri so zajete rdeča, oranţna, rumena, zelena, modra ter zelena barva. Te barve

lahko z zbiralno lečo zopet sestavimo v prejšnjo belo svetlobo. Zanimivost se

pokaţe, ko s spektralnim trakom razdelimo barve na dva dela in to na tople ter

hladne primarne in sekundarne barve. To je fizikalni rezultat, ki ni v povezavi z

ostalimi teoretskimi opredeljevanji barv v skupine po raznih lastnostnih. Svetlobi,

ki jo dobimo z mešanjem, dasta belo barvo in ju imenujemo komplementarni

barvi. Ta komplementarnost se kaţe tudi, če izločimo eno barvo, na primer rdečo,

ostale pa zdruţimo v lečo, v kateri se pokaţe komplementarna barva rdeči in to je

zelena. Rečemo lahko, da je vsaka spektralna barva komplementarna mešanici

preostalih spektralnih barv. Če fizikalno opredelimo barve, lahko rečemo, da so

poledica ţe prej omenjenega svetlobnega valovanja, posebne vrste

elektromagnetne energije. Seveda pa lahko to valovanje izmerimo. Enota, s katero

5

merimo valovanje, je mikron (µ). Človek zaznava dolţino valovanja nekje od 400

do 700 m µ.

Tabela 2: Valovne dolţine posameznih spektralnih barv in število nihajev v sekundi

Barva Valovna dolžina Število nihajev

RDEČA 800–650 m µ 400–470 bilijonov

ORANŢNA 640–590 m µ 470–520 bilijonov

RUMENA 580–550 m µ 520–590 bilijonov

ZELENA 530–490 m µ 590–650 bilijonov

MODRA 480–460 m µ 650–700 bilijonov

INDIGO 450–440 m µ 700–760 bilijonov

VIJOLIČNA 430–390 m µ 760–800 bilijonov

Poudariti je potrebno, da je svetlobno valovanje brezbarvno, saj barva nastane šele

v našem vidnem aparatu, se pravi v očeh in moţganih. Nastanek valov fiziki in

znanstveniki še ne morejo pojasniti, vedo le, da posamezne barve nastanejo zaradi

kvantitativnih razlik v občutljivosti za barvo. Ko govorimo o barvah predmetov,

govorimo tudi o barvnem filtru. To se vidi, če drţimo dva barvna filtra, na primer

rdečega in zelenega, potem bomo videli predmet črn. Ker rdeči filter absorbira vse

ţarke iz spektra razen rdeče, pri zeleni pa vse razen zelene. Tako pri absorbciji

dobimo subtraktivne barve. Itten v svojem primeru navaja lonec rdeče barve. To

barvo fiziki razloţijo na naslednji način: površina lonca ima molekularno sestavo,

da vsrka vse ţarke, razen rdečih. V resnici pa sploh nima barve in jo dobimo šele

z osvetlitvijo (Itten, 1999).

Omenjeni nastanek spektralnih barv bi lahko na pedagoški način izvedli skupaj

z učenci na šoli, da bi si učenci ta naravni pojav laţje predstavljali in razumeli.

Pojav mavrice bi izvedli s pripomočki kot vrč vode, plitva posoda, ogledalo,

plastelin, svetilka in beli papir. Posodo bi do polovice napolnil z vodo in ogledalo

s plastelinom pritrdili poševno na stranico posode. S svetilko bi posvetili na del

ogledala pod vodo in pojavila bi se mavrica. Za njeno boljšo vidnost bi dali na

odboj ţarkov beli papir (Ardley, 1997). S tem smo enostavno prikazali, kako se

6

bela svetloba lomi skozi prizmo, v našem primeru skozi podoben princip

delovanja prizme in kako se spremeni v mavrico.

Slika 2: Slika prikazuje lomljenje ţarkov bele svetlobe (desno na sliki) skozi prizmo, kjer dobimo (levo na sliki) spekter barvne mavrice. Ta spekter zajema prav vse kromatične barve, ki jih

najdemo v Ittnovem barvnem krogu (slika1).

2.3 ZAZNAVANJE IN VPLIV BARV

2.3.1 VIZUALNO IN LIKOVNO ZAZNAVANJE

Vidni aparat je sestavljen iz oči in moţganov. Oči, kot drugi čuti predelujejo neke

poslane informacije oz. draţljaje in jih spremenijo v ţivčne impulze, ki gredo

naprej v višje moţganske centre. V ustreznih centrih moţganske skorje iz teh

impulzov nastanejo občutki (senzacije) svetlobe, oblik in ostalih likovnih

elementov, predvsem pa v našem primeru barv (Butina, 2000).

7

Slika 3: Oko

Oko (slika 3), kot vidni aparat sprejema čutne podatke in jih strukturira v smiselne informacije,

med katerimi so tudi likovne sestavine, znaki ter simboli.

Tako kot pravi Butina, da likovno ni zgolj vizualno in da je vizualno tisto, kar

prihaja iz zunanjega sveta v naš ţivčni sistem preko čutne poti vida in kakor je

tipno to, kar nam sporoča čut tipa. Pri zaznavanju poskušamo strukturirati čutne

podatke v neke smiselne informacije (vidimo npr. drevo, hišo, avto ipd.), pri

katerih gre za problem spreminjanja vidnega sveta v likovne sestavine, likovne

znake in simbole. Pravi tudi, da likovno ne more postati samo vizualno ali tipno,

ampak je nekaj več, saj prinaša celotno spoznanje umetnika. Tukaj gre za neko

duhovno spoznanje, torej je nekaj več kot čutno spoznanje, saj je duhovno

predelano in obogateno čutno spoznanje (Butina, 2000).

2.3.2 VPLIVI BARV

2.3.2.1 FIZIKALNI VPLIVI BARV

Na področju barv ločimo tri spremenljivke, ki se imenujejo tudi fizikalne

dimenzije. Osnovno dejstvo, ki ga navaja Trstenjak je, da nikoli ne vidimo

osamljene barve tudi, če jo hočemo namenoma izolirati. Vsaka barva je bolj ali

manj pod vplivom barv, ki jo obdajajo v njeni svetlosti in nasičenosti. To

medsebojno vplivanje se najbolje pokaţe pri simultanem kontrastu. Če se

8

oddaljimo od barvnih kontrastov in preidemo k fizikalnim učinkom barv, lahko

določimo naslednje dimenzije. To so barvnost, svetlost in nasičenost. Seveda tudi

te dimenzije, ki dajo lastnosti barve neko komponentno, vplivajo na človeka.

Barvnost ali barvni ton, pestrost oz. kromatičnost so odvisne od valovne dolţine

vidne svetlobe, svetlosti, od moči svetlobne energije ter nasičenost barvnega

odtenka, ki pa je odvisna od čistosti svetlobnega valovanja. Ali, če povzamemo

Trstenjaka, kjer da avtor za primer svetlosti, barvo na temnem ozadju, na kateri je

barva videti svetlejša, kot bi bila sicer v primeru svetlega ozadja. Za barvni ton

navede primer vmesne barve, ki je v kontrastu z glavno barvo, od katere izvira in

se nagiblje k podobnosti s komplementarno barvo. Dimenzijo ponazori s

primerom modrozelene, ki je videti na zelenem ozadju bolj modra, na modrem

ozadju pa bolj zelena. Zadnjo dimenzijo, to je nasičenost, Trstenjak obrazloţi za

vsako barvo, ki je na sivkastem ozadju videti čista; če pa je ozadje čista barva, pa

je prednji plan videti sivkast. Indiferenta in nevtralna siva v simultanem kontrastu

z drugimi barvami teţi po Trstenjakovo vedno za podobnostjo s komplementarno

barvo tiste barve, s katero jo skupaj s sivo tudi gledamo (Trstenjak, 1978).

2.3.2.2 FIZIOLOŠKI VPLIVI BARV

Citat Heinricha Frielinga zdruţuje vso bistvo fiziologije človeka in barv. Dejal je:

»Mi doţivljamo barvno naravo kot samo po sebi umevno. Toda morali bi imeti

priloţnost leteti z raketo na Luno, da bi spoznali, da je v vsemirju samo ţareče

belo sonce, ki neusmiljeno meče črno senco v svetovni prostor, da pa ni modrega

neba niti škrlatno naznanjajočega zlatega sonca, ker te atmosferične barve tam,

kjer ni atmosfere niti ţivljenjskega duha, nujno manjkajo. Atmosfera, ki omogoča

vse ţivljenje in nas kot zaščitni ovoj obdaja, je hkrati nosilka barv. Barve

simbolizirajo ţivljenje« (H. F.; povzeto po Trstenjak, 1978, str. 358). Spoznamo

lahko, da barve močno vplivajo na bitja, predvsem na človeka, kar močno potrjuje

vedno bolj razširjena kromoterapija na področju znanstvene medicine. Tako kot

kozmični, gama, infrardeči in ultravijolični ţarki tudi sevanja vidnega spektra s

svojo specifično energijo in različno dolţino valov dajo neke učinke in vplive na

človeka. Raziskovalci na tem področju so prišli do zanimivih rezultatov za

9

posamezne barve, katere bomo skupaj z ostalimi dimenzijami in vplivi opisali v

poglavju lastnosti barv.

2.3.2.3 PSIHOLOŠKI VPLIVI BARV

Kromatičnost preko fizikalnih draţljajev in s svojim fiziološkim vplivom daje

močno reperskusijo ali odmev tudi v človekovem duševnem ţivljenju. Zaznave so

v stalni interakciji z vsemi drugimi zaznavami in zaradi te povezanosti človek

barve navadno »nespecifično« dojema oziroma doţivlja. Pri subjektivnem

doţivljanju in njegovih draţljajih se vsi specifično različni receptorji med seboj

povezujejo v enotno akcijo. Včasih so namesto interakcije ali integracije raje

govorili o »čustveni« vrednosti ali valenci posameznih barv, o kateri je govoril ţe

Goethe. To poimenovanje je dobro, saj natančneje utemelji interakcijo vidnih

zaznav samih. Človek preko čustev zlije barvo z različnimi doţivetji v novo

doţivetje. Psihološki učinki barv se nazorno pokaţejo v naravi, kjer se na primer

svetlejše barve odmikajo v prostor, temnejše pa zoţujejo. Zato dajo svetle barve

občutek oddaljevanja ali odmikanja v nasprotju s temnejšimi barvami, katere dajo

občutek pribliţevanja, vsiljevanja ter utesnjevanja. Enako je za nasičenost, kjer se

barva z manjšo nasičenostjo nekako odmika ter oddaljuje. Vpliv se kaţe tudi pri

vertikalni smeri, kjer temne barve teţijo k tlom, medtem ko se svetle barve

dvigajo. Glede teţe je podobno, saj so temnejše barve teţje v primerjavi s svetlimi

barvami. Teţje barve imajo nekako horizontalno smer, vertikalno pa svetle barve.

Psihološki vpliv se lahko kaţe tudi v akustičnih lastnostih barv, toplimi in

hladnimi učinki ter celo z okusom. Ta eksperiment je bil narejen pri kosilu in

posebni osvetljavi, kjer so jedi spremenile barvo ter sam okus. Omeniti pa

moramo tudi učinek mehkih in trdih barv preko dojemanja materialnih struktur

barvnih predmetov. Zato so trdne barve na primer vse tiste, ki nas spominjajo na

kovinske materiale, medtem ko nas mehka barva lahko spominja na ţamet

(Trstenjak, 1978).

10

Slika 4: Đeni Plešnik, Jesenska pokrajina, olje na platno, 80 x 60 cm.

Slika 4 prikazuje princip globinskega ključa, ki je bil ustvarjen s toplo-hladnimi barvami. Te barve

prikazujejo na sliki psihološki učinek, saj hladne barve dajejo občutek oddaljenosti, medtem ko

tople barve dajejo občutek bliţine.

Barve na nas psihološko vplivajo v smislu nekega barvnega učinka, ki ga

sproţajo. Lahko nas pomirjajo, sproščajo, razburjajo itd. Vsekakor barve vplivajo

na emocionalni vidik in iz tega lahko razberemo, da barve ne samo sprejemamo in

emocionalno vrednotimo, ampak se z njimi tudi izraţamo. To je lahko izraţanje z

obleko, drugimi materialnimi dobrinami ter predvsem z izraţanjem barv, npr. v

likovni umetnosti. Trstenjak (1978) je kot bistvo psihološkega vpliva barv zapisal,

da je povezava med vidno zaznavo in človekovo osebnostjo kot neki končni cilj

psihološke razlage pojavov ter s tem razvijanje boljšega razumevanja človeka in

njegovega razumevanja. Ob vsakem psihološkem vplivu barve na človeka se

sproţijo tudi fiziološki procesi in poleg teh še psihomotorični, vidno-slušni ter

ostale reakcije, ki se sproţijo v našem telesu (Trstenjak, 1978). Kot zanimivost je

Tušak v prispevku Interdisciplinarnost barve, preko Trstenjakove psihologije barv

pisal o različnih reakcijskih časih za posamezne barvne tone. Tako je najkrajši za

rdečo barvo, sledijo rumena, zelena in modra. Prav tako ocenjevanje objektivnega

časa pod vplivom različnih barv daje zanimive rezultate, in sicer:

rumena in rjava povzročita podcenjevanje – zdi se nam, da čas hitreje teče,

sta kratkočasni barvi;

11

bela, modra, rdeča in zelena barva pa povzročijo precenjevanje; zdi se

nam, da čas počasneje teče, so dolgočasne barve. Siva in zelena sta najbolj

dolgočasni barvi.

Stimulacija z barvo povzroči reakcijo celotnega telesa. Črno in belo barvo

(akromatske barve) slabše vidimo ob slušnih draţljajih, medtem ko so kromatske

barve ob slušnih draţljajih bolj intenzivne. To velja predvsem za zeleno. Na drugi

strani visoki toni barvo naredijo svetlejšo, nizki pa temnejšo, kot je v resnici.

(Tušak, 2001). Tudi Pečjak (2006) v enem izmed njegovih del omeni, kako lahko

npr. psihološko vpliva barva na emocije in kako jo dobro izkoriščajo komercialne

reklame, na raznih napisih, embalaţah, reklamah, letakih ipd. Navede pa tudi

primere, kjer so ljudje na razstavah izbirali med odvratno in prijetno barvo

(Pečjak, 2006). Tukaj se včasih kaţe neko nasprotje med označitvijo lastnosti oz.

karakternosti barv v likovni teoriji in dejanskimi rezultati, ki jih pridobimo s

takšnimi dejanji. Zaradi tega lahko na tem področju govorimo o posplošitvi na

področju pripisovanja lastnosti barv. Seveda gre poleg tega tudi tukaj za zgoraj

omenjeno subjektivno sprejemanje in zaznavo barv ter vpliv okolice in drugih

dejavnikov. Eden izmed primerov, ki ga je navedel Pečjak, je na primer črna

barva, ki jo ljudje ne ocenjujejo kot prijetno, pa vendar na avtomobilu mercedes

izgleda naravnost sijajna (Pečjak, 2006). Enako velja za barvne kombinacije in

simbolno vrednost barv. Glede na to, da je glavna problematika diplomskega dela

anketa, predstavljena v osrednjem delu in prikazuje povezanost barv ter učencev,

na neki fiziološko-psihološki ter simboličen način omenimo podobne raziskave

Trstenjaka, ki je v obseţni raziskavi (1000 oseb) ugotavljal priljubljene ter zoprne

oz. odbijajoče barve, med katerimi je močno prevladala modra kot priljubljena ter

vijolična kot zoprna. Takšni rezultati potrdijo vse karakteristike barv in razloge,

zakaj sta ti dve barvi tako tudi določeni s strani anketiranih oseb. Poleg takšnih

raziskav je delal tudi raziskavo o najljubših barvah oblek, kjer prevlada siva barva

pri moških, medtem ko pri ţenskah izstopa modra barva. Iskal je tudi simpatije za

določene barve med meščani in podeţelani ipd. (Pečjak, 2006).

12

Tabela 3: Trstenjakova raziskava ugotavljanja priljubljene in zoprne, odbijajoče barve.

Trstenjak je v obseţni raziskavi (1000 oseb) ugotavljal priljubljene ter zoprne oz. odbijajoče barve

(tabela 3), v kateri je močno prevladala modra kot priljubljena ter vijolična kot zoprna. Takšni

rezultati potrdijo vse karakteristike barv in razloge, zakaj sta ti dve barvi tako tudi določeni s strani

anketiranih oseb.

Bistvo takšnih raziskav je pridobitev rezultatov o psihološkem in fiziološkem

vplivu barv, katere so te barve in kako vplivajo na nas. Seveda to primerjamo med

spoloma, starostnimi skupinami ipd. Prav ti rezultati, če izhajamo iz Trstenjakovih

raziskav, potrjujejo ţe omenjene teoretične razlage s področja o barvah ter s tem

kaţejo na relevantnost in namembnost samih raziskav.

Barva Priljubljena Zoprna

1. 451 12

2. 104 45

3. 33 25

4. 7 70

5. 75 165

6. 7 17

7. 14 14

8. 56 67

9. 36 52

10. 28 84

11. 71 150

12. 21 111

13. 25 188

13

Tabela 4: Študija barv leta 2003 v severnoameriškem območju s strani Maura Yasta.

Rdeča Strast, toplina, ljubezen, kri, vzburjenje,

poţelenje

Rumena Toplina, vedrost, sreča, bojazljivost

Modra Resnicoljubnost, ponos, moč, hladnost,

teţavnost, zaupanje, zanesljivost, pripadnost

Oranţna Igrivost, toplina, vznemirjenost

Črna Sofisticiranost, elegance, zapeljivost,

skrivnostnost, smrt, upornost, moč, zlo

Bela Čistost, svetloba, praznost, deviškost, mladost,

milina

Tabela 4 prikazuje pripisovanje lastnosti barvam, tako psiholoških, fizioloških, kot tudi simbolnih.

Zanimivo raziskavo je naredil tudi Heinrich Frieling, ki je omenjena v delu Das

gesetz der Farbe in nazorno prikazuje, katerim barvam lahko pripišemo določeno

čustveno stanje (Skok, 1999).

14

Grafikon 1: Frielingov grafikon barv v povezavi z različnimi psihološkimi stanji človeka.

Rezultati so razporejeni (grafikon 1) v 12 kategorij, ki prikazujejo določena duševna stanja. V prvi

vrstici levo zgoraj imamo pod HASS (sovraštvo) prikazane barve in njihov deleţ prisotnosti,

katerim naj bi ljudje pripisovali takšne lastnosti. Nato ji sledita iz leve proti desni kategoriji

ljubezen in jeza, v drugi vrstici iz leve proti desni prisila, lakota ter strah. V tretji vrstici si v isti

smeri sledijo barve, ki se povezujejo z veseljem, ţalostjo, melanholijo ter v četrti z močjo, mirom

in nazadnje še s slabostjo.

Grafikon 1 prikazuje in potrjuje npr. lastnost rdeče barve v močnem odstopanju pri pozitivnem

(ljubezen) in negativnem (jeza) čustvu in s tem na teoretične razlage o obeh ekstremih, ki jo je

moţno pripisati takšni barvi. Prav tako zanimivo je odstopanje rumene barve v negativnem smislu

vpliva in to pri kategoriji sovraštvo. Sledijo ji rdeča, vijolična, ki teoretično opravičujeta takšen

odstotek, zelena s tovrstno netipično oznako, črna presenetljivo v zelo malem odstotku ter roza

barva, kateri prav tako kot zeleni barvi ne moremo pripisati povezave s tovrstnim psihološkim

stanjem. Odstopanja sive indiferentne nekromatične barve pri prisili, lakoti in strahu, kaţejo v

veliki meri na negativnost te barve. V manjših odstotkih jim sledijo predvsem hladne barve, kar

15

opravičuje vse teoretične razlage teh barv. Pri veselju gre za odstopanje dveh toplih barv, in sicer

rdeče in oranţne, kar je razumljivo. Sledijo jima v manjšem odstotku zelena, modra in rumena. Pri

ţalosti gre za odstopanja črne barve, sledi ji vijolična ter v manjši meri siva barva. V kategoriji

melanholija pa gre prav tako za vijolično barvo, ki odstopa v primerjavi s sivo, rjavo in zeleno

barvo, katera pa je teoretično gledano najmanj melanholična. Poleg rdeče barve se vidi nasprotje

lastnosti iste barve tudi pri rjavi, katera je najvišje zastopana tako pri moči, kot tudi pri slabosti.

Pod kategorijo mir pa po pričakovanjih odstopa zelena barva.

2.3.3 BARVA IN SIMBOLIKA

Trstenjak razlaga, da ima barva poleg predmetne tudi simbolično funkcijo, ki sluţi

kot prepoznavna funkcija predmetov. Po barvi prepoznavamo poleg predmetov, ki

imajo funkcijo neposrednih nosilcev, tudi druge pojave, ki jih barve predstavljajo,

ponazarjajo in s tem nanje tudi kaţejo. Specifika simbolike se odraţa z barvami,

ki imajo svoje posebnosti, da s svojimi lastnosti in vsebino kaţejo na sebe preko

pojavov, ki jih samih na sebi ne moremo uporabljati v barvah. S tem Trstenjak

misli na nacionalne barve, barve ţalovanja ter barve, ki pomenijo ljubosumnost,

ljubezen, upanje in druge lastnosti človekovega osebnega doţivljanja (Trstenjak,

1996). Zanimiva je potemtakem povezanost s psihološkim vplivom, kar prav tako

sproţi pri človeku neko osebno doţivljanje, vendar je razlika v subjektivnosti

psihološkega vpliva in je lahko posledica neke simbolne vrednosti bolj

objektivnega značaja. To se pokaţe na primeru barvne simbolike naše zastave, ki

predstavlja kot v vsaki drţavi simbol moči, samostojnosti, suverenosti itd. To je

nekako skozi barvno simboliko in same simbole določeno; prav tako je določeno,

katere barve imajo določene psihološke lastnosti, ki lahko dejansko na ta način

vplivajo na posameznika. Subjektivnost pa se pokaţe v primeru, da neki

posameznik nima takšnega odnosa do te drţave in mu te barvne simbolike

sproţijo nelagodje, razočaranje ter mogoče celo sovraštvo.

16

Slika 5: Olimpijski krogi.

Olimpijski krogi (slika 5) so eden izmed najbolj poznanih simbolov olimpijskih iger. Barve, ki so

zajete v petih krogih, simbolizirajo barve, ki nastopajo v zastavah vseh drţav sveta.

Trstenjak omenja simbolični motivacijski vpliv v sodobnih reklamah, pri kateri ni

pomembna samo oblika izdelka, ampak tudi barvni simboli, ki človeku odpirajo

zanimanje za določene predmete. Še ena zanimivost se kaţe pri reklamnih napisih

in etiketah, na primer pri Radenski slatini, pri kateri ni določena morebitna novost

in z njo originalnost napisa, oblike in barve, marveč bolj tradicije in z njo ţe

zdavnaj ustaljena oblika ter barva, ki se je utrdila v spominu in zaznavanju ljudi

ter jim prešla nekako v kondicionalni refleks, postala ţe simbol zase s tako močno

ustaljeno motivacijsko silo, da je, lahko bi rekli, nenadomestljiva (Trstenjak,

1996). Kromatični barve, se pravi barve v barvnem krogu, pogosto simbolizirajo

vidni in zaznavni svet nasploh. V tem pogledu dobijo akromatične barve (črna,

siva in bela) pomemben simbolični pomen okultnega in nadčutnega, tega, kar ni

mogoče videti z običajnim gledanjem. Zato lahko simboliko črne in bele barve v

liturgiji ter obredju poveţemo s tem pomenskim vidikom. Simbolika bele, sive in

črne se močno navezujejo na simboliko svetlega in temnega. Pri beli izstopa

simbolika nedolţnosti, brezmadeţnosti in čistosti, lahko pa jo tudi poveţemo s

smrtjo in koncem. Se pravi, da vsebuje tudi nasprotja, v kateri seveda smrt ne

predstavlja takšnega pomena kot pri črni barvi. Pri beli gre za smrt v smislu

umiritve, utišanja, očiščenja in novega začetka, medtem ko črna poudarja

emocionalne in druge negativne aspekte smrti. Črna barva predstavlja tudi

simbolno vrednost črne sile, magijo ipd. V skupini akromatičnih barv je tudi siva

17

barva, ki kaţe svojo nedoločnost in nejasnost. Če se vrnemo h kromatičnim

barvam in izpostavim kot prvo rumeno barvo, ji lahko pripišemo, kot je dejal

Musek (1990), svetost in boţanskost, saj je bila barva vladarjev in simbolizira

sveto boţansko glorijo, večnost, onostranstvo, boţji sij ipd. Seveda ima tudi

rumena barva, zlasti zemeljska, negativno simboliko, ki se kaţe v ravno

nasprotnem. Prav tako topla rdeča barva, ki je barva ognja in krvi, simbolizira

princip ţivljenja in ţivljenje. Poleg tega ima simbolne lastnosti, kot so strast,

ljubezen in čutnost, lahko pa je tudi simbol bojevitosti, vojne, revolucije itd.

Predvsem je rdeča barva lahko tudi simbol agresivnosti. Če omenimo še zadnjo

barvo v tej skupini je to oranţna barva, ki je barva ravnovesja med duhom, nagoni

ter zrelostjo. Včasih se je pojavljala kot dionizični simbol, kot simbol skrite

pohote ter nezvestobe. Zelena barva je bolj hladna barva od zgoraj omenjenih in

simbolizira mir, pasivnost in samozadovoljstvo ter predstavlja vodo, rojevanje in

eksistenco. Poleg te hladne barve sta še dve, in sicer modra ter vijolična. Modra

kot primarna barva Ittnovega barvnega kroga simbolizira višjo resnico, modrost

ter zavest in je barva notranjosti, duha, razuma in umetnosti. Zanimivo je, da je

vijolična simbol v krščanstvu za Kristusovo trpljenje, verjetno tudi zaradi

psiholoških karakteristik, kot nemir, introventiranost, otoţnost, a tudi upanje in

hrepenenje (Musek, 1990). Musekova razlaga simbolike barv je v simboliki

čustvenega stanja, kar potrjujejo tudi vse empirične raziskave, ki potrjujejo tudi

zgoraj omenjeno domnevo o korelaciji simbolike barv in psihološkega vpliva. Ta

simbolika ni enoznačna in med kulturami zelo variira. Prav v tem se kaţe

zanimivost o vplivu okolice na te variacije (Musek, 1990). Nekatere bistvene

simbolne vrednosti so dodane tudi v poglavju o lastnostih barv, poleg katerih so

tudi psihološke in fiziološke značilnosti, tako da je zaokroţena celovitost

posameznih lastnosti barv.

2.4 UČENCI IN BARVE

2.4.1 UČENEC IN BARVA V PROCESU IZOBRAŢEVANJA

Barva med vsemi likovnimi prvinami najmočneje vpliva na človekova čustva, še

posebej pri otrocih. Njihov interes za izraţanje in njihova povezanost z barvami se

18

stopnjuje s padanjem starosti in to tudi sproţimo s pravilnim izborom nalog, ki

dobesedno prisili otroka k samemu izraţanju z barvo, kar pa je potrebno bolj

uveljavljati v kasnejši, višji predmetni stopnji. Tukaj se kaţe ena od nalog učitelja

pri likovni vzgoji, ki mora usmerjati učenca in mu pribliţati barvo na vsakdanji in

uporabljen način. Vsekakor mora učitelj skrbeti za učenčev razvoj skozi ves

vzgojno-izobraţevalni proces, tako da otroku ţe pri osmih letih omogočimo

bogato izbiro različnih barv ter mešanje barv, s katerimi vplivamo na razvoj

njegove dojemljivosti za barvo in njegovo predstavo o barvah (Gerlovič, 1968).

Pomembno je poudariti povezavo med naukom o barvah in ustvarjalnim delom,

kjer otrok skozi praktično delo spozna uporabo barv ter njene lastnosti. Če

preidemo k Trstenjaku, ki govori o barvi v smislu izobraţevalnega procesa, o

barvi, zajeti v učnem procesu, ki poleg dveh smeri, ki govorita o namembnosti

vizualnih pripomočkov pri pouku omenja še eno in to je barva, kot vizualni

pripomoček v šoli, pri pouku učenca. Uporabnost se kaţe v tem, da je barva ne

samo pomoţno sredstvo za dosego nekih ciljev, marveč tudi tako rekoč sama sebi

v namen. Govorimo o ustvarjalni misli, ko se naenkrat znajdemo v svetu barv, ki

vpliva neposredno na duševnost učenca, ustvarjalno mišljenje, domišljijo,

oblikovanje estetskega čuta ter obogatitve celotnega njegovega notranjega

doţivljanja. To se, kot omenja Trstenjak, najbolj uveljavi pri pouku risanja in

umetniške vzgoje. Pouk risanja in slikanja nima samo namen obogatitve učenčeve

notranjosti, ampak tudi v ekspresivnem in izraznem smislu, kjer se barva odpira

kot posebno ali specialno diagnostično sredstvo za prepoznavanje človeka.

Trstenjak govori predvsem o treh vidikih, med katerimi je tudi izkustvena

vrednost barve v oblikovanju učenca v izobraţevanju, katerega pomaga

neposredno zbliţati z ţivljenjem in mu na nek način nadomešča ţivljenjsko

izkustvo. Pri drugem vidiku je izvzeta ilustrativna in nazorna vrednost barve,

kolikor nam v moči simbolnega pomena odpira barva notranjost njegovih

najglobljih čutov. V zadnjem, tretjem vidiku pa se odpira še ekspresivna ali

izrazna vrednost barve, ki je pomembna zlasti v razvojni smeri ustvarjalnih sil

učenca in odpira novo sredstvo za vzgojni vpliv na učenca.

19

2.4.2 VPLIV BARV V ŠOLSKIH UČILNICAH

Učenec se v vzgojno-izobraţevalnem procesu sreča z barvo ţe na začetku poti.

Prisotna je povsod, in sicer od okolice, ljudi, samih didaktičnih in učnih

pripomočkov, najbolj pa se seveda z njo sreča pri likovni vzgoji. Tam spozna, kaj

je barva, kako jo uporabljati in kako se zmeša določena barva. Takšen pristop

verjetno daje učencem boljše razumevanje o barvah, vendar tukaj ne gre za

tolikšen vpliv barv na počutje. Gre lahko za pridobitev znanja, kako te barve

uporabiti v ţivljenju, npr. v našem primeru v šolstvu, da bi učilnice z barvami

naredili bolj prijetne in da bi na nas te barve vplivale na pozitiven način. Ko

govorimo o psihološkem, fizikalnem in fiziološkem vplivu na človeka, govorimo

o nekih splošnih vplivih, ki delujejo s subjektivnim človekovim dojemanjem.

Poudariti moramo, da ti vplivi barv še posebej močno vplivajo na otroke. Uspeh v

uporabi in vplivu barv v šoli naj bi se kazal skozi prijetno počutje. Stene, kamor je

usmerjen učenčev pogled, naj bi bile obdane s hladnimi barvami, ker te barve

stene optično oddaljijo ter povečajo in razširijo. Stene, kjer so okna, morajo biti v

svetlih barvah, da se izognemo premočnemu kontrastu. Hodniki in avla naj bi bili

opremljeni s svetlimi barvami, kar naj bi dajalo neko toplino ter dobrodošlico. Ves

ta vpliv barv naj bi učencem prinesel samo zmanjšanje vizualne utrujenosti.

Idealna učilnica bi morala imeti hladno umirjeno barvo na steni, kamor so

usmerjeni pogledi. Strop in ostale stene naj bodo svetlejše, da odsevajo čim več

svetlobe. Za tablo pa je primerna temno zelena barva z uporabljanjem rumene ali

roţaste krede, zaradi kontrasta optimalne ločljivosti. Na stenah naj ne bi bile barve

s posebnimi učinki, barve s preveliko nasičenostjo, se pravi barve, ki utrujajo.

Svetlost stropa učenca odvrne od pogleda in ga preusmeri v tablo, prav tako pa

ima učitelj na steni, kateri učenci kaţejo hrbet, ţivahnejšo barvo. To ga spravlja v

ţivahnost, dinamiko, komunikativnost, medtem ko učenca sam vpliv barv

osredotoča v tablo, razmišljanje ter sodelovanje pri samem pouku. Takšen vpliv

barv naj bi prinesel boljši odnos učitelj-učenec ter sam napredek v vzgojno-

izobraţevalnem procesu (Skok, 1999).

20

Pri raziskavi, ki jo je naredil Trstenjak (1978) v zvezi z barvo v prej omenjenem

kontekstu je prišel do zanimivih rezultatov, kako lahko barva vpliva na učenca v

šoli, v smislu seveda notranje in zunanje opremljenosti šole.

Tabela 5: Trstenjakova raziskava, kako barve v šolskih prostorih vplivajo na učence

Pred prepleskanjem

%

Po prepleskanju

%

Kratkovidnost 53 23

Druge očesne motnje 39 4

Prebavne motnje 71 40

Kronične bolezni 75 51

2.5 LASTNOSTI BARV

Kot smo ţe omenili, ima vsaka barva svoje psihološke, fiziološke ter simbolne

značilnosti in lastnosti. Osredotočili se bomo na kromatične primarne in

sekundarne barve barvnega kroga (slika 1), nekromatično črno in belo ter

indiferentno sivo barvo. V nadaljevanju je vsebina povzeta po (Trstenjak, 1978;

Skok, 1999; Itten, 1999).

RDEČA

Je osnovna barva, kateri fizično povezanost pripisujeta dve temeljni ţivljenjski

substanci. Je simbol ţivljenja in moči, daje občutek topline in gibanja. Vzbuja

občutek nemira, strast, prizadevnost, voljo do premagovanja ovir, kar posledično

pomeni tudi voljo do ţivljenja. Lahko ima ravno nasprotni učinek, v smislu, da

rdeča predstavlja nasilje, smrt, zlo in duhovno osvoboditev. Lahko rečemo, da

rdeča, kot vpadljiva barva sproţa neke ekstreme. Seveda pa gre tudi za fiziološki

vpliv barve na človeka, katerega je moč opaziti pri pospešenem pulzu,

pospešenem krvnem obtoku, dihanju, zvišanju mišične napetosti in velja tudi kot

duševni stimulans.

21

Slika 6: Baby Bag.

Barve zaznavamo povsod v ţivljenju, pa naj bo to doma, v sluţbi, trgovini itn. Poleg te zaznave

barv se vzpostavi tudi vpliv barv na človeka. Tako lahko barva na takšni torbici (slika 6) vpliva na

nas, na primer v psihološkem smislu.

MODRA

Prav tako osnovna barva, ki jo povezujemo z daljavo ter neskončnostjo in kar

nekako navezuje na morje. Predmete optično poveča in ji lahko pripisujemo

večnost, globino, hladnost, introventiranost, modrost ter resnico. Navezuje se na

nedosegljivo, neskončno in jo lahko uporabimo, kot v prej omenjenem primeru za

povečavo stene v učilnici (glej poglavje 2.4.2) ali pa kot hladno barvo v npr.

barvni perspektivi. Fiziološko modra vpliva na človeka ravno nasprotno, se pravi

vpliva pomirjajoče ter lagodno. Simbolno lahko pomeni, tako kot pravi Itten

(1999), neko vero, Kitajcem nesmrtnost. Pravi tudi, da v nasprotju z rdečo barvo,

če gledamo z materialnega prostorskega stališča, deluje vedno pasivno, kar

najdemo tudi v delih drugih avtorjev. V duhovnem nematerialnem smislu pa naj

bi bila ravno modra aktivna in rdeča pasivna, kar pa nakazuje na kontradiktornost

z ostalimi teorijami, katere modri pripisujejo pasivnost v vseh pogledih.

22

Slika 7: Na sliki se kaţe psihološki, fiziološki in simbolni pomen modre barve. Gre za pogled na

morje, kjer nam modra barva daje občutek oddaljenosti, neskončnosti, umirjenost in tudi modrosti.

RUMENA

Je še zadnja barva iz skupine osnovnih barv. Lahko tudi rečemo, da je rumena

najsvetlejša od vseh čistih barv, kot je tudi zapisano v Ittnovem delu (1999).

Rumena nas takoj poveţe s soncem, tako izţareva toplino, vedrino in optimizem.

Skupaj z ostalimi toplimi barvami ponazarja srečo, veselje in zadovoljstvo. Barva

naj bi predstavljala zrelost, lahko jo tudi najdemo v kontekstu jeze, zavisti in

ljubosumnosti. Lahko predstavlja hinavščino, nezaupanje in nezvestobo, če gre za

kromatično nečisto rumeno. Predstavlja lahko napetost, ki ji sledi sprostitev, tako

da lahko tudi tukaj govorimo o nekakšnih dveh ekstremih. Fiziološko gledano je

rumena barva stimulans za oči, torej tudi za ţivce in ji pripisujemo lastnost

mentalnega stimulansa.

23

Slika 8: Rumeni cvet daje občutek topline, zadovoljstva, sreče in ostale pozitivne vplive.

ZELENA

Je barva iz skupine sekundarnih barv, ki jih dobimo z mešanjem dveh osnovnih

barv. Predstavlja popolno umirjenost, ugaja človeku in je barva upanja. Je

popolno nasprotje z rdečo barvo, kar nakazuje poleg nasprotja v Ittnovem

barvnem krogu na komplementarni kontrast. Simbolno predstavlja ţivljenje,

vitalnost, plodnost, zadovoljstvo, mir, upanje in sveţino ter tudi nezrelost in

mladost. Je uporabljena kot sredstvo za zniţevanje krvnega pritiska, umiritev

ţivcev, za odpravljanje nespečnosti in velike izčrpanosti. Zelena barva fiziološko

vpliva na človeka v smislu, da zniţuje krvni pritisk ter razširi kapilare. Zato je

dobro sredstvo za zdravljenje mentalnih bolezni, za določena nevrotična stanja,

nespečnosti ipd. Lajša migrene in velja za sedativno ter hipnotično sredstvo.

24

Slika 9: Zelena.

Slika 9 prikazuje zeleno barvo v različnih odtenkih, katero srečamo v naravi. Prav vsi odtenki

zelene barve pa delujejo na človeka pomirjujoče in prav zaradi tega vpliva je sprehod v takšni

naravi pozitivno delujoč.

VIJOLIČNA

Frielingova teorija (Skok, 1999) o vijolični barvi pravi, da ta barva deluje moteče

le v druţbi, ki je manipulativno kapitalistično usmerjena, saj je barva prekrivanja

ter maskiranja in je namenjena druţbenim posebneţem. Vsekakor gre za zdruţitev

dveh primarnih barv – modre in rdeče. Pomeni zastrt nemir in zavzeto notranjo

dejavnost. Je melanholična barva, barva depresije, potrtosti in je po doţivljanju

podobna črni. Njena simbolna vrednost se kaţe v dvoumnosti, nepredmetnosti in

negotovosti ter ima nedvomno večinoma neki negativni predznak. Je bila barva

feminističnega gibanja kot izraz enakopravnosti. Fiziološko vpliva okrepčevalno

na srce in pljuča ter zvišuje organsko odpornost.

25

Slika 10: Isadore Michas ,Violet Magenta, akril na platnu 41 x 51 cm.

Vijolična barva (slika 10) bi lahko v tem primeru, kljub svoji psihološki negativnosti v fiziološkem

smislu ob gledanju slike dobro vplivala na človeka.

ORANŢNA

Je zadnja barva iz skupine sekundarnih barv. V nasprotju z vijolično barvo je

oranţna barva ekstraventirana ter daje občutek cenenosti, saj je mnogokrat

produkt potrošniške druţbe. Pozitivne lastnosti te barve so zadovoljstvo,

druţabnost, prijaznost in veselje, ki dobro delujejo ob ostalih toplih barvah, kot

rdeča in rumena. Njen fiziološki vpliv se kaţe v spodbujanju delovanja srca,

krepitvi pljuč ter ustvarjanju občutka prijetnosti. Lahko nas utruja, vendar nas

lahko spravi tudi v dobro voljo, saj velja za emotivni (čustveni) stimulans.

Slika 11: Oranţna barva deluje prav tako kot ostale tople barve predvsem na pozitivna čustva, kar lahko potrdi tudi pogled na takšno pokrajino.

26

RJAVA

Je zemeljska barva, zato se nanaša na konkretnost, stabilnost, trdnost ter

praktičnost. Pomeni za modernega človeka neko zdravje in je med vsemi barvami

najmanj erotična. V simbolnem pomenu je barva poţrešnosti, lenobe, krivde in

zla, daje pa nam tudi ugodje in varnost, kar se navezuje na domačnost. Poleg sive

barve ji pripisujemo lastnosti, kot so dolgočasnost, povprečnost in brezbriţnost.

Doţivljamo jo običajno kot pomirjujočo barvo in prijetno, saj smo je vajeni.

Slika 12: Opremljenost notranjih stanovanjskih prostorov z lesom, ki ima predvsem različne odtenke rjave barve, nam daje občutek domačnosti ter prijetnosti, kar pa v svojem stanovanju

vsekakor ţelimo imeti.

BELA

Je nekromatična barva, kar pomeni, da jo teoretiki poleg črne označujejo za

nebarvo, barvo brez pigmenta. Bela barva naj bi predstavljala neko čistost, v

simbolnem pomenu boţanstvo, vstajenje, popolnost, dobroto, pozitivnost ter

idealnost. V primerjavi s črno barvo gre za lahkotnost, neţnost, enakopravnost in

ţenskost, zato jo nekako simboliziramo z ţenskostjo. Z njeno nebarvnostjo ji

lahko pripisujemo pasivnost, nemoč in neizraznost.

27

ČRNA

Je barva, ki simbolizira smrt, praznino, ţalost in konec. Gre za odsotnost svetlobe,

zato simbolizira noč, temo ipd. Fiziološko vpliva v smislu počitka, psihološke

ţalosti in potlačenosti. Ima lahko moč, skrivnostnost, lahko pa postane tudi

dinamična.

SIVA

Je barva, ki ima lastnost indiferentnosti in je neodvisna ter samostojna barva. Je

nekakšno nevtralno področje med črno in belo. Pomen barve je nedoločljivost,

nepomembnost, nedotakljivost, brezčutnost in neopredeljivost. Človeka siva barva

otopi, poleni in jo lahko povezujemo s starostjo, staromodnostjo in z vsemi

lastnosti, ki ustrezajo na primer starejšim osebam, ki naj bi bili v neki povezanosti

s to barvo.

28

3 NAČRTOVANJE IN IZVEDBA

3.1 VSEBINSKA IN METODOLOŠKA OPREDELITEV

3.1.1 VSEBINSKA OPREDELITEV

3.1.1.1 NAMEN

Raziskovanje odnosa med barvo in učenci. Kako barva vpliva na učence, v

kakšnem smislu, kakšne lastnosti ji učenci pripisujejo ter kako se z njo izraţajo?

3.1.1.2 CILJI

Rezultate raziskave ţelim uporabiti pri razvijanju notranje opreme učilnic, v

smislu določanja ustreznih barvnih površin v učilnici z namenom izboljšati

počutje in delavnost učencev.

3.1.1.3 RAZISKOVALNA, DESKRIPTIVNA VPRAŠANJA

Kakšna je stopnja zavedanja vpliva barv pri učencih?

Na kakšen način vplivajo barve na učence?

Kakšne lastnosti učenci pripisujejo barvam?

S katerimi barvami bi učenci izrazili svoje duševno stanje?

3.1.1.4 RAZISKOVALNA, EKSPLIKATIVNA VPRAŠANJA

Eksplikativno vprašanje 1: Ali je starost povezana z vplivom barv?

Eksplikativno vprašanje 2: Ali je spol povezan z vplivom barv?

Eksplikativno vprašanje 3: Ali stereotip o fantovskih in dekliških barvah

obstaja?

29

Eksplikativno vprašanje 4: Ali je povezanost najljubše barve z

izraţanjem veselja?

Eksplikativno vprašanje 5: Katere barve in na kakšen način vplivajo na

pozitivna ter negativna čustva?

Eksplikativno vprašanje 6: Ali učenci barvam pripisujejo bolj

psihološko-fiziološke ali simbolne lastnosti?

3.1.1.5 RAZISKOVALNE, EKSPLICITNE HIPOTEZE

Hipoteza 1: Predpostavljamo, da obstaja povezava med starostjo in

vplivom barv, saj se človek skozi šolanje izobraţuje in se zavedanje

nekako skozi vzgojo in izobraţevanje tudi stopnjuje.

Hipoteza 2: Predpostavljamo, da na ţenski spol barve bolj vplivajo kot na

moški spol, glede na primere iz vsakdanjega ţivljenja.

Hipoteza 3: Predpostavljamo, da obstaja stereotipna dekliška in fantovska

barva.

Hipoteza 4: Predpostavljamo, da se povezanost najljubše barve z

izraţanjem veselja in sreče pojavi, saj se zdi neka logična povezanost v

smislu, kaj ti je najljubše, te tudi osreči.

Hipoteza 5: Predpostavljamo, da tople barve vplivajo bolj na pozitivna

čustva (veselje, zadovoljstvo, sreča) v primerjavi s hladnimi barvami, ki

delujejo predvsem na negativna čustva (jeza, sovraštvo, nezadovoljstvo).

Hipoteza 6: Predpostavljamo, da bodo učenci barvam pripisovali bolj

psihološke ter fiziološke kot simbolne lastnosti.

30

3.1.1.6 SEZNAM SPREMENLJIVK (VARIABLE)

Spol učencev

Starost učencev

Vpliv barv na učence

Pripisovanje lastnosti

Izraţanje z barvo

Najljubša barva

Tabela 6: Odvisne in neodvisne spremenljivke

Raz. vprašanja/hipoteze Neodvisne

spremenljivke

Odvisne

spremenljivke

Eksplikativna vprašanja

Ali je starost povezana z vplivom

barv?

Starost

Anketno vprašanje

št. 4

Ali je spol povezan z vplivom

barv?

Spol Anketno vprašanje

št. 4

Katere barve in na kakšen način

vplivajo na pozitivna ter negativna

čustva?

Vrsta barve Vrsta čustev

Ali učenci barvam pripisujejo bolj

psihološko-fiziološke ali simbolne

lastnosti?

Ni odvisna in

neodvisna, ker ni

odvisnosti, ampak

samo frekvenca

Ali stereotip o fantovskih in

dekliških barvah obstaja?

Spol Anketno vprašanje

št. 16

Ali je povezanost najljubše barve z

izraţanjem veselja?

Anketno vprašanje

št. 16

Anketno vprašanje

št. 17

31

3.1.2 METODOLOŠKE OPREDELITVE

3.1.2.1 RAZISKOVALNE METODE

Uporabljena je bila deskriptivna metoda raziskovanja. Z metodo smo proučevali

odnos učencev in barv ter pridobivali odgovore na raziskovalna vprašanja.

3.1.2.2 RAZISKOVALNI VZOREC

Raziskovalni vzorec je bil iz konkretne populacije, določen po ključu slučajnosti z

ţrebanjem. V raziskavo je bilo vključenih 506 anketiranih (tabela 7), od tega 506

tudi veljavnih anket. Anketiranih dečkov je bilo 256, medtem ko deklic 250.

Tabela 7: Spol učencev

f (št. učencev) f %

Spol

moški 256 50,6

ženski 250 49,4

skupaj 505 99,8

Skupaj 506 100,0

Tabela 8: Razred učencev


Razred

6. razred 112 22,1

7. razred 146 28,9

8. razred 141 27,9

9. razred 107 21,1

Skupaj 506 100,0

Največ je bilo anketiranih iz 7. razredov, nato ji sledijo 8. razredi z nekaj manj

anketiranimi in na koncu še 9. in 6. razredi z najmanjšim številom anketiranih.

32

Tabela 9: Starost učencev


Starost

11 let 78 15,4

12 let 143 28,3

13 let 139 27,5

14 let 113 22,3

15 let 33 6,5

Skupaj 506 100,0

Razvidne so različne starostne skupine, ki so bile zajete v anketi. Največ je bilo

anketiranih v starostnih skupinah 12, 13 in 14 let (tabela 9). Nekoliko manj pa 11

ter 15 let z najniţjim številom anketiranih.

3.1.2.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Kvantitativna tehnika z zbiranjem podatkov preko ankete, zaprtega tipa. Zbiranje

podatkov je potekalo od 2. 3. 2009 do13. 3 2009 na petih osnovnih šolah v

mariborski regiji.

V raziskavo so bili vključeni učenci naslednjih šol: Primestna šola (OŠ Malečnik)

in ostale štiri, ki so mestne šole, in sicer:

1. OŠ Malečnik

Malečnik 61, 2229 Malečnik

2. OŠ Maksa Durjave Maribor

Ruška 15, Maribor

3. OŠ Borisa Kidriča Maribor

Ţolgarjeva 4, Maribor

4. OŠ Franca Rozmana Staneta Maribor

Kersnikova 10, Maribor

5. OŠ Borcev za severno mejo Maribor

Ul. borcev za severno mejo 16, Maribor

33

3.1.2.4 KVANTITATIVNA OBDELAVA

Kvantitativna obdelava s številčnimi podatki, pridobljenimi na kvantitativen način

(deskriptivna statistika ter ostale analize glede na število spremenljivk).

3.2 ANKETA

Z anketo smo ţeleli pridobiti rezultate, ki se navezujejo na to, kako učenci

dojemajo barve, kakšne lastnosti jim pripisuje in kako same barve na njih v

psihološko, fiziološkem ter v simbolnem smislu tudi vplivajo. Raziskovalni

vzorec je bil velik (506 anketiranih). Osredotočili smo se na učence od 6.–9.

razreda, starosti od 11–15 let. Ti učenci so imeli v svojem izobraţevanju likovno

vzgojo, se srečali z barvo in jo znali tudi uporabljati. Anketiranje je potekalo na

območju šol v mariborski regiji, katera ima 21 osnovnih šol. Naključno je bilo

izbranih pet šol, katere so zagotovile dovolj veliko število anketiranih in so bile

raznolike tudi glede na samo lokacijo (mestne, primestne), starost, ipd. Anketni

vprašalnik je pri pedagoških raziskavah med najpogosteje rabljenimi pripomočki

za zbiranje podatkov. Pri načrtovanju ankete smo se morali drţati določenih

pravil, kot a) jasnosti, b) nesugestivnost, c) smiselnost, d) primerna specifičnost,

č) brez nedoločenih in nepotrebnih izrazov, e) primernost iz vidika natančnosti

pričakovanih odgovorov in vrste podatkov, po katerih sprašujemo, f) zavarovanost

glede predpostavljanja o informiranosti anketirancev s filtrskimi vprašanji, h)

primerna personalizacija i) brez nevarnosti socializacije, j) brez nevarnih

mehanizmov, l) primerni tip in vrsta ter l) primerna razporejenost v anketnem

vprašalniku (Sagadin, 1977).

34

3.2.1 OPIS INSTRUMENTARIJA

V raziskavi smo za prikazovanje podatkov uporabili anketni vprašalnik.

Vprašalnik je bil sestavljen iz 15-ih vprašanj, ki so bila zaprtega tipa, tako

dihotomna, kot vprašanja z večstransko izbiro (multiple-choice). Pri dihotomnih

vprašanjih sta bila dva alternativna nasprotna odgovora, npr. STRINJAM SE-NE

STRINJAM SE, DA-NE, PRAV-NAROBE ipd. V treh primerih so poleg DA-

NE, dodane še NE VEM, saj smo s tem zmanjšali slabost dihotomnih vprašanj v

skorajšnjem prisiljevanju po odločitvi, kar moţnost ne vem daje nekakšno

nevtralno mnenje. Ostalih 12 vprašanj ankete so sestavljala tako imenovana

vprašanja z večstransko izbiro. V delu ankete, kjer se pojavljajo vprašanja o

lastnostih barv, so moţni štirje različni odgovori, se pravi odgovor a, b, c ali d.

Med temi štirimi odgovori sta bila bolj primerna dva, katera izhajata iz teoretskih

izhodišč in rezultatov anket priznanih avtorjev. Ta ustrezna odgovora in njune

lastnosti sta seveda razdeljena v nekakšna dva pola, bodisi glede na negativne in

pozitivne plati določene barve ali pa na simbolne in fiziološko-psihološke plati.

Tukaj se kaţejo predvidevanja in izkušnje glede na narejeno pilotsko testiranje

pod vodstvom prof. Marka Šebreka na OŠ Sv. Ana ter OŠ Kungota v območju

Maribora. Anketirancev je bilo skupaj 216, na OŠ Sv. Ana 109, na OŠ Kungota pa

107 anketiranih. Predvidevamo lahko, da bo pri 4. vprašanju odstopal odgovor

DA, pri 5. ne bo prišlo do nekega bistvenega odstopanja, kar pa se ne bo pokazalo

pri 6. vprašanju, pri katerem lahko pričakujemo visoko odstopanje za odgovor

DA. Za 7. vprašanje bi skozi teoretsko izhodišče lahko pripisali tople barve

pozitivnim lastnostim oziroma duševnim stanjem, medtem ko hladnim barvam

negativne lastnosti. Od 9. do 15. vprašanja lahko pričakujemo večje ali manjše

odstopanje dveh bolj ustreznih odgovorov v primerjavi z dvema manj ustreznima.

Pri 8. vprašanju naj bi bila bolj ustrezna (a in b), pri 9. (a in d) in nato 10. (a in b),

11. (b in d), 12. (a in c), 13. (b in c), 14. (c in a) ter pri 15. vprašanju odgovora b

in c. Pri 16. vprašanju lahko predvidevamo povezanost s 17. in 18. vprašanjem. Za

najljubšo barvo, med katerimi je v poizkusni anketi prevladala črna, se bo mogoče

pokazala tudi pri npr. izraţanju veselja pri 17. vprašanju, kar pa črna vsekakor,

gledano skozi teorijo, ravno ni. Tudi zadnje vprašanje, ki se nanaša na ţalost,

lahko poveţemo z našo najmanj priljubljeno barvo, ki nam sproţi negativna

35

čustva. Vseeno bodo verjetno pri 17. vprašanju prevladovale tople, pri zadnjem

vprašanju pa hladne barve.

36

4 REZULTATI – INTERPRETACIJA

Pri 4. vprašanju ankete nas je zanimalo, v kakšni meri vplivajo barve na učence.

Vprašanje je bilo dihotomnega in zaprtega tipa z dvema alternativnima

nasprotnima odgovoroma ter tretjim nevtralnim odgovorom ne vem.

Tabela 10: Vpliv barv na počutje učencev


Vpliv

da 347 68,6

ne 61 12,1

ne vem 98 19,4

Skupaj 506 100,0

Na četrto vprašanje ankete o vplivu barv, se pravi, ali na učence barve vplivajo, so

(tabela 10) z večino (68, 6 %) odgovorili z DA, z znatno manjšim deleţem pa so

odgovorili z NE in NE VEM (12, 1 % in 19, 4%). To dokazuje pomembnost

teorije barv in njenega vpliva, tako v psihološkem, kot tudi v fiziološkem in

simbolnem smislu.

Trstenjak je kot bistvo psihološkega vpliva barv zapisal, da je povezava med

vidno zaznavo in človekovo osebnostjo kot neki končni cilj psihološke razlage

pojavov ter s tem razvijanje boljšega razumevanja človeka in njegovega

razumevanja. Spoznamo lahko tudi, da barve močno vplivajo na bitja, predvsem

na človeka, kar močno potrjuje vedno bolj razširjena kromoterapija na področju

znanstvene medicine. Tako kot kozmični, gama, infrardeči in ultravijolični ţarki

tudi sevanja vidnega spektra s svojo specifično energijo in različno dolţino valov

dajo neke učinke in vplive na človeka. Trstenjak omenja tudi simbolični

motivacijski vpliv v sodobnih reklamah, pri kateri ni pomembna samo oblika

izdelka, ampak tudi barvni simboli, ki človeku odpirajo zanimanje za določene

predmete (glej poglavje 2.3.2 ).

37

Pri 5. vprašanju ankete nas je zanimalo, kako, če sploh, barve vplivajo na učence.

Vprašanje je bilo zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).

Tabela 11: Način vpliva barv na učence

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) me pomirjajo, sproščajo 280 55,3

b) me razjezijo, razburijo 21 4,2

c) me razveselijo, zadovoljijo 83 16,4

d) me poţivijo, aktivirajo 122 24,3

Skupaj 506 100,0

Izstopala sta odgovora a) barve me pomirijo in sproščajo ter odgovor d) barve me

poţivijo in aktivirajo. Tretji najbolj izstopajoči deleţ je bil pri odgovoru c) barve

me razveselijo in zadovoljijo, medtem ko vsebuje najmanjši deleţ anketiranih

odgovor b) barve me razjezijo in razburijo. Iz vidno izstopajočega odstotka

odgovorov a, c in d v primerjavi z odgovorom b, ki je v povezavi z negativnimi

čustvi, lahko sklepamo, da na učence barve vplivajo predvsem na pozitiven način.

To je tudi razvidno iz poglavja o lastnostih barv (str. 20), kjer se večini barv poleg

ostalih lastnosti tudi v večji meri pripisuje pozitivne.

38

Pri 6. vprašanju ankete je šlo za ugotavljanje, ali učenci namenoma uporabljajo

določene barve v vsakdanjem ţivljenju, da bi vplivali na svoje počutje. Vprašanje

je bilo dihotomnega in zaprtega tipa z dvema alternativnima nasprotnima

odgovoroma in tretjim nevtralnim odgovorom ne vem.

Tabela 12: Namen uporabe barv učencev

f (št.

učencev) f %

Odgovor da 321 63,5

ne 129 25,5

ne vem 56 11,1

Skupaj 506 100,0

Izstopajoč deleţ je bil pri odgovoru DA, na katerega je odgovorilo več kot 321

anketirancev, kar nakazuje na uporabnost in namen barv.

Eden od zavestnih uporab barv, da bi delovale z nekim namenom, je primer v

šolah, katere poskušajo narediti učilnice z barvami bolj prijetne in funkcionalne.

Uspeh v uporabi in vplivu barv v šoli naj bi se kazal skozi prijetno počutje. Stene,

kamor je usmerjen učenčev pogled, naj bi bile obdane s hladnimi barvami, ker te

barve stene optično oddaljijo ter povečajo in razširijo. Stene, kjer so okna, morajo

biti v svetlih barvah, da se izognemo premočnemu kontrastu. Hodniki in avla naj

bi bili opremljeni s svetlimi barvami, kar naj bi dajalo neko toplino ter

dobrodošlico. Ves ta vpliv barv naj bi učencem prinesel samo zmanjšanje vizualne

utrujenosti (glej poglavje 2.4.).

39

7. anketno vprašanje je bilo zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise) in

je v nadaljevanju razdeljeno po odgovorih od a) do d).

Na črto pod odgovor a) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo

na jezo in razburjanje.

Tabela 13: Vpliv barv na jezo in razburjenje učencev

f (št.

učencev) f %

Barva rdeča 115 22,7

modra 14 2,8

rumena 14 2,8

vijolična 32 6,3

oranžna 16 3,2

zelena 26 5,1

bela 19 3,8

črna 270 53,4

Skupaj 506 100,0

Tabela 13 se navezuje na povezanost barv z jezo in razburjenjem, kjer močno

izstopa črna barva (270 odgovorov), kar opraviči njene lastnosti, najdene iz

teorije. Druga najbolj izstopajoča barva je rdeča, ki ima poleg pozitivnih lastnosti

tudi izrazito negativno plat, kar je bilo razvidno tudi v kasnejših rezultatih.

40

Na črto pod odgovor b) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo

na veselje in zadovoljstvo.

Tabela 14: Vpliv barv na veselje in zadovoljstvo učencev

f (št.

učencev) f %


modra 120 23,7

rumena 91 18,0

vijolična 73 14,4

oranžna 58 11,5

zelena 52 10,3

bela 20 4,0

črna 20 4,0

Skupaj 506 100,0

Na vprašanje povezovanja barv z veseljem in zadovoljstvom ni prišlo do

bistvenega izstopanja določenih barv, razen v smislu znatno manjšega odstotka

črne in bele barve, kar lahko potrdi njuna nekromatičnost in ostale, predvsem

negativne, tako psihološke kot tudi simbolne lastnosti.

41

Na črto pod odgovor c) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem vplivajo

na pomiritev in sprostitev.

Tabela 15: Vpliv barv na pomiritev in sprostitev učencev

f (št.

učencev) f %

Barva rdeča 28 5,5

modra 154 30,4

rumena 72 14,2

vijolična 49 9,7

oranžna 38 7,5

zelena 72 14,2

bela 78 15,4

črna 15 3,0

Skupaj 506 100,0

Pri tem vprašanju ni prišlo do bistvenega izstopanja posameznih barv. V največji

meri izstopa modra barva, katero je 154 učencev povezalo s pomiritvijo ter

sprostitvijo, kar modra barva vsekakor je, gledano predvsem iz fiziološke plati.

Fiziološko modra vpliva na človeka ravno nasprotno kot rdeča, se pravi vpliva

pomirjujoče ter lagodno. Skratka, velja za emotivni sedativ in še bolj pomirja

ţivčna stanja kot zelena (glej poglavje 2.5).

42

Na črto pod odgovor d) so lahko učenci pripisali barve, ki po njihovem mnenju

vplivajo na poţivitev in aktivnost.

Tabela 16: Vpliv barv na poţivitev in aktivnost učencev

f (št.

učencev) f %


modra 57 11,3

rumena 52 10,3

vijolična 63 12,5

oranžna 64 12,6

zelena 61 12,1

bela 27 5,3

črna 28 5,5

Skupaj 506 100,0

Prav tako kot modra v tabeli 15 tudi rdeča barva v tabeli 16 (154 odgovorov)

najbolj izstopa glede na ostale barve in kateri v večjem odstotku (30,4 %)

pripisujejo poţivitev ter aktivnost.

43

Pri 8. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti modri barvi. Odgovori so se

navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za

vprašanje zaprtega tipa z večstransko izbiro (multiple-choise).

Tabela 17: Pripisovanje lastnosti modri barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) modrost, nesmrtnost, verovanje 98 19,4

b) hladnost, mirnost, lagodnost 196 38,8

c) toplina, hrepenenje, ljubezen 40 7,9

d) neţnost, svoboda, enakopravnost 172 34,0

Skupaj 506 100,0

Najbolj sta izstopala odgovora b) in d). Glede na teoretska pripisovanja lastnosti

barvam je bolj ustrezen odgovor b), ki vsebuje fiziološke lastnosti modre barve in

za katerega lahko vidimo, da tudi najbolj izstopa. Manj ustrezen je odgovor d), kar

še bolj nakazuje na subjektivno dojemanje barv. Drugi bolj ustrezen je odgovor a),

ki vsebuje simbolni pomen modre barve in je prisoten šele na tretjem mestu. Iz

tega bi lahko sklepali, da so učencem bliţje fiziološke in tudi psihološke lastnosti

barv, kot pa na primer simbolne.

44

Pri 9. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti rdeči barvi. Odgovori so se



Tabela 18: Pripisovanje lastnosti rdeči barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) ţivljenjska moč, toplina, ljubezen 406 80,2

b) mir, pustost, gibanje 14 2,8

c) hladnost, spomini, sveţina 22 4,3

d) smrt, nasilje, jeza 64 12,6

Skupaj 506 100,0

Pri tem vprašanju rdeče barve in njenih lastnosti skoraj v večini prevladuje

odgovor a), kateri je tudi med ustreznejšimi teoretskimi razlagami tovrstnih

lastnosti. Rdeči pripisuje ţivljenjsko moč, toplino in ljubezen. Zanimiv je majhen

odstotek, vendar kljub temu izstopajoč v primerjavi z ostalima dvema in to je

odgovor d), kateri pripisuje rdeči barvi negativni pomen. Tukaj se zopet pokaţe,

kot pri prejšnjih primerih, velik odstotek pozitivnega vpliva barv na učence.

Lahko rečemo, da rdeča barva, kot vpadljiva barva sproţa neke ekstreme. Seveda

gre tudi tukaj za fiziološki vpliv barve na človeka, katerega je moč opaziti pri

pospešenem pulzu, pospešenem krvnem obtoku, dihanju, zvišanju mišične

napetosti in velja tudi kot duševni stimulans (glej poglavje 2.5).

45

Pri 10. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti rumeni barvi. Odgovori so

se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za


Tabela 19: Pripisovanje lastnosti rumeni barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) toplina, veselje, zadovoljstvo 211 41,7

b) jeza, zavist, ljubosumje 20 4,0

c) nesreča, pomirjanje, hladnost 26 5,1

d) ţivljenje, pomlad, mir 249 49,2

Skupaj 506 100,0

V tabeli 19 sta močno izstopajoča odgovora a) in d), kar se teoretično gledano bolj

ujema pri kakšnih drugih barvah. Tudi tukaj se kaţe mali odstotek učencev, ki so

povezali rumeno barvo z negativnimi lastnosti (odgovor b)) in kar tudi rumena

barva v določenem kontekstu je.

Vsekakor pa rumeno barvo, gledano skozi teorijo barv, povezujemo s soncem,

izţarevanjem topline, vedrine in optimizma. Skupaj z ostalimi toplimi barvami

ponazarja srečo, veselje ter zadovoljstvo. Barva naj bi predstavljala zrelost, lahko

jo tudi najdemo pri prej omenjenih negativnih lastnosti v kontekstu jeze, zavisti

ter ljubosumnosti. Lahko predstavlja hinavščino, nezaupanje in nezvestobo, če gre

za kromatično nečisto rumeno. Predstavlja lahko napetost, ki ji sledi sprostitev,

tako da lahko tudi tukaj govorimo o dveh ekstremih (glej poglavje 2.5).

46

Pri 11. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti oranţni barvi. Odgovori so



Tabela 20: Pripisovanje lastnosti oranţni barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) druţabnost, nasilnost, sovraštvo 48 9,5

b) toplina, zadovoljnost, sreča 236 46,5

c) zasanjanost, spomini, neskončnost 155 30,6

d) cenenost, masovnost, komercialnost 68 13,4

Skupaj 506 100,0

Pozitivne lastnosti so tudi tukaj razvidne v smislu pripisovanja oranţni barvi

lastnosti, kot so toplina, zadovoljstvo in sreča, kar ena izmed toplejših barv tudi

daje. Vendar to ni tako občutno, vsaj v teoretskem smislu, glede odgovora c).

Drugi primernejši odgovor, ki daje oranţni barvi negativne in simbolne pomene,

pa je kot v drugih podobnih primerih zelo nizko zastopan (odgovor d).

47

Pri 12. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti zeleni barvi. Odgovori so



Tabela 21: Pripisovanje lastnosti zeleni barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) ţivljenje, vitalnost, plodnost 149 29,4

b) upanje, zadovoljstvo, spomini 138 27,3

c) pomirjanje, lagodje, sprostitev 165 32,6

d) hladnost, nasilje, sovraštvo 54 10,7

Skupaj 506 100,0

Pri zeleni barvi ni prišlo do bistvenega odstopanja, nekoliko manjši odstotek je bil

pri d) odgovoru, kateri pa navaja negativne lastnosti zelene barve. Sama

subjektivnost dojemanja barv posameznika se kaţe prav tu, kjer ni izrazito

izstopajočega odgovora in kjer lahko barvi določimo prav vse lastnosti glede na

vpliv okolice in podobno.

Tako kot je Anton Trstenjak v svojem delu dejal, da naj bi bila barva subjektivna

predelava tega, kar se objektivno predela preko fizikalnega pojava valovanja (glej

poglavje 1.2).

48

Pri 13. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti vijolični barvi. Odgovori

so se navezovali na psihološke, fiziološke in simbolne lastnosti barve. Šlo je za


Tabela 22: Pripisovanje lastnosti vijolični barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) zasanjanost, neskončnost, spomini 146 28,9

b) nemir, ţalost, potrtost 96 19,0

c) zmernost, enakopravnost, obvladovanje 97 19,2

d) prijaznost, veselje, toplina 167 33,0

Skupaj 506 100,0

Vijolični barvi pripisujemo pogosto negativne lastnosti. Pomeni zastrt nemir in

zavzeto notranjo dejavnost. Je melanholična barva, barva depresije, potrtosti in je

po doţivljanju podobna črni. Njena simbolna vrednost se kaţe v dvoumnosti,

nepredmetnosti in negotovosti ter ima nedvomno večinoma negativni predznak

(glej poglavje 2.5).

Zanimivo pa je odstopanje manj ustreznih lastnosti vijolične barve (tabela 22), kot

prijaznost, veselje in toplina, saj gre tu za preteţno melanholično, depresivno vse

prej kot človeku prijazno barvo. S tem lahko potrdimo v prejšnjih primerih

omenjeno subjektivno dojemanje.

49

Pri 14. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti beli barvi. Odgovori so se



Tabela 23: Pripisovanje učencev lastnosti beli barvi s strani učencev

Rezultati Odgovori

f (št.

učencev) f %

a) neizraznost, mirovanje, neaktivnost 146 28,9

b) hladnost, neskončnost, oddaljenost 94 18,6

c) čistost, boţanskost, ţenskost 236 46,7

d) jeza, nasilje, ţalost 30 5,9

Skupaj 506 100,0

Bela barva je bila povezana v večji meri z odgovorom c) (tabela 23) in katero se

povezuje s simbolnimi pomeni, kot boţanskost, čistost, ţenskost ipd. Drugi

največji odstotek se pripisuje odgovoru a), kateri je tudi med primernejšimi in

predvidenimi odgovori ter je povezan s psihološkimi in fiziološkimi vplivi.

50

Pri 15. vprašanju ankete je šlo za pripisovanje lastnosti črni barvi. Odgovori so se

navezovali na psihološke, fiziološke i

Documents

PSIHOLOGIJA BARV, NJIHOV POMEN IN VPLIV NA ...spadajo predvsem psihologija, simbolika ter fiziologija. Prav skozi ta področja najdemo povezavo in vpliv barve s človekom. Barve na