QALLL priporočil

QALLLPriporočila

Zagotavljanje kakovostiv vseživljenjskem učenju

QALLL Priporočila dopolnjujejo dva od drugih glavnih rezultatov QALLL tematske mreže:

• QALLLitativeReport(t.i.Poročilookakovosti)in

• QALLLProjectCompendium(t.i.QALLLzbirkoprojektov)

Objavila: Evropska tematska mreža QALLL – Zagotavljanje kakovosti v vseživljenjskem učenju www.qalll.eu

Konzorcij projekta QALLL sestavlja: 15 evropskih nacionalnih agencij• OeAD-GmbH, nacionalna agencija za vseživljenjsko učenje, Avstrija (koordinator)• Agencija za evropske izobraževalne programe VoG, Belgija• DZS, Akademska informacijska agencija, Češka republika• Nacionalna agencija – Izobraževanje za Evropo pri BIBB, Nemčija• CIMO, Center za mednarodno mobilnost, Finska• Léargas, Urad za izmenjavo, Irska• Raziskovalni urad za zvezo, Univerza Islandije, Islandija• ISFOL, Nacionalna agencija za LLP – Sektorski programi Leonardo da Vinci, Italija• ANEFORE a.s.b.l., nacionalna agencija za programe vseživljenjskega učenja , Luksemburg• CINOP, nacionalna agencija za vseživljenjsko učenje, Nizozemska• SIU, Norveški center za mednarodno sodelovanje v visokošolskem izobraževanju, Norveška• Mednarodni program 'Internationella Programkontoret', Urad za mednarodni program v izobraževanju in usposabljanju, Švedska• CMEPIUS, Center Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja – Slovenija• SAAIC – Slovaška akademska zveza za mednarodno sodelovanje, Slovaška• Center za izobraževanje in mladinske programe v Evropski uniji, Turčija

in dva tiha partnerja• frse – Fundacija za razvoj izobraževalnega sistema, Poljska• Izvršilna agencija za izobraževanje, avdio vizualizacijo in kulturo (EACEA), Bruselj

QALLL Priporočila

2

10 priporočil

SkupnipristopivIOinPSI

Okrepite izmenjavo in sodelovanje med

izobraževanjem odraslih in PSI v vzajemno korist.

KulturakakovostiRazvijte in negujte kulturo kakovosti.

EQAVETkrogkakovostiZ uporabo celotnega kroga kakovosti

zagotovite stalen razvoj.

Modeliinkazalnikivodenjakakovosti

Sprejmite enostavno uporabne in prilagodljive modele vodenja

kakovosti ter razvijte/izberite smiselne kazalnike.

MetodologijeIzkoristite bogat nabor

in izberite metodologijo, ki ustreza vašim zahtevam.

16

7

8

9

10

2

3

4

5

UčenjezdelomOmogočajte zagotavljanje kakovosti pri učenju z delom v sodelovanju s podjetji.

InformiranjeinsvetovanjeGradite na obstoječih modelih zagotavljanja kakovosti informiranja in svetovanja.

StrokovnirazvojinrazvojkadrovVpeljite zagotavljanje kakovosti kot sestavni del strokovnega razvoja in razvoja kadrov.

RazširjanjeinuporabaZagotovite razširjanje in uporabo za povečanje učinka vašega projekta.

InovacijevzagotavljanjukakovostiPodpirajte nadaljnje inovacije v zagotavljanju kakovosti v IO in PSI.

3

Pred vami je niz priporočil za zagotavljanje kakovosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju (PSI) ter izobraževanju odraslih (IO). Priporočila so rezultat dela Evropske tematske mreže za zagotavljanje kakovosti v vseživljenjskem učenju (QALLL), v kateri je delovalo petnajst nacionalnih agencij za vseživljenjsko učenje.

Priporočilatemeljijona:• 39 projektih kot primerih dobre prakse, vključenih v primerjalno analizo,

s katero je bilo natančno prikazano, kako pripomorejo h ključnim temam evropske politike zagotavljanja kakovosti;

• rezultatih dveh konferenc QALLL in enajstih strokovnih posvetov QALLL, ki so bili izvedeni v partnerskih državah;

• anketi o trajnosti rezultatov projektov, ki je bila izpeljana med 39 projekti dobre prakse.

Zagotavljanje kakovosti je pomemben in učinkovit temelj, ki podpira nadaljnji razvoj PSI in IO. V pomoč je lahko pri vzpostavitvi in izboljšanju vzajemnega zaupanja, kar predstavlja temelj mednarodnega sodelovanja in evropskih instrumentov transparentnosti, kot je na primer Evropski kvalifikacijski okvir (EQF).

Pomembnost zagotavljanja kakovosti v PSI in IO se odraža tudi v povečevanju sprejetosti tako na ravni sistema kot na ravni vpeljevanja v prakso, npr. v vzpostavitvi evropske mreže referenčnih točk za zagotavljanje kakovosti v PSI, tematskem delu ali v nastanku evropske tematske delovne skupine za zagotavljanje kakovosti v IO.

Rezultati QALLL-a so pokazali na skupne točke pri zagotavljanju kakovosti v IO in PSI. Zato se priporočila, razvita v okviru QALLL-a, v splošnem nanašajo na obe izobraževalni področji. V posameznih primerih, ko to ni mogoče, je v priporočilih to izrecno navedeno.

QALLL želi s pripravo priporočil na osnovni obsežnih podatkov doseči širšo javnost. Evropske konference QALLL in nacionalnih dogodkov so se

udeleževali zelo različni deležniki, tj. ustvarjalci politik, socialni partnerji, nosilci projektov in njihovi partnerji ter tudi predstavniki nacionalnih avtoritet, nacionalnih agencij in Evropske komisije, ki delujejo v PSI in izobraževanju odraslih. 39 projektov Leonardo da Vinci in Grundtvig, ki so bili izbrani kot QALLL-ovi primeri dobre prakse, se večinoma nanaša na izvajalce izobraževanja. Vendar so projekti pokazali zanimive pristope, ki bi lahko spodbudili in podpirali tudi aktivnosti na nadinstitucionalni, če ne celo na sistemski ravni.

Podobna priporočila naslavljajo oboje:• ravenizvedbe, tj. institucije PSI in IO ter posameznike, ki razvijajo in

uresničujejo projekte, kot tudi nacionalne agencije, prikazano z rumeno puščico >

in

• ravensistema, tj. evropske, nacionalne in regionalne oblasti, vključene v PSI in izobraževanje odraslih, socialne partnerje in ustvarjalce politik, prikazano z modro puščico >

• Priporočila, ki delujejo na obeh ravneh, so prikazana s sivo puščico >

Vabimo vas, da si v naboru projektov QALLL ogledate primere dobreprakse, ki utemeljujejo QALLL priporočila in nudijo praktične rešitve.‘Pregled projektov’ v tabeli na 6. in 7. strani Kompendija vam zlahka omogoča najti projekte, skladne s ključnimi temami QALLL, ki jih izpostavljamo v Priporočilih.

Navsezadnje velja poudariti, da teh QALLL priporočil ne bi smeli obravnavati izolirano, temveč kot medsebojno povezane dele celovitega okvirja. Zamišljena so namreč bolj kot nabor smernic za raznoliko pokrajino institucij PSI in IO, ne kot standardiziran seznam opravil.

Uvod

Priporočila se nanašajo na:> raven izvedbe > raven sistema> obe ravni

1 Skupni pristopi

v IO in PSI

4

5

1 Skupni pristopi v IO in PSI Okrepite izmenjavo in sodelovanje med IO in PSI v vzajemno korist.

Ugotovitve v okviru QALLL-a so pokazale, da kljub nekaterim razlikam med izobraževalnimi področji glede institucionalnih okvirjev, ciljnih skupin ali ciljev izobraževanja pristopi k zagotavljanju kakovosti v PSI in IO delujejo na podoben način.

•Osnovna načela vzpostavitve in ohranjanja sistema zagotavljanja kakovosti veljajo enako za PSI in IO. Modeli in metodologije zagotavljanja kakovosti, razviti v projektih Leonardo da Vinci in Grundtvig, so torej – z majhnimi prilagoditvami – lahko uporabljeni na obeh področjih.

• EQAVET krog kakovosti je lahko uporabljen za razvoj zagotavljanja kakovosti v izobraževanju odraslih, če so specifike področja upoštevane v indikativnih opisnikih in v referenčnem naboru kazalnikov kakovosti.

> Izboljšajte zavest zagotavljanja kakovosti na obeh področjih in na vseh ravneh. Treba je nadaljevati z delom, da bi dosegli enotnost v razumevanju konceptov, standardov, metodologij in orodij za zagotavljanje kakovosti ter našli načine, kako jih je mogoče uporabiti v IO in PSI po vsej Evropi.

> Spodbujajte sistematično izmenjavo na vseh ravneh, da boste podprli nadaljnje medsebojno bogatenje praks v zagotavljanju kakovosti.

> Vzpostavite trajnostno sodelovanje med EQAVET, tematsko delovno skupino Evropske komisije za izobraževanje odraslih in drugimi aktualnimi evropskimi prizadevanji za razvoj zagotavljanja kakovosti v PSI in IO, da boste vzpostavili tesne vezi med tema dvema področjema na evropski ravni.> Zelo se priporoča, da se za IO sprejme

EQAVET okvir. V nasprotnem primeru bi ‘ponovna iznajdba’ terjala veliko dodatnega časa in energije.

Sodeč po izkušnjah QALLL-a je med PSI in IO možno pričakovati veliko koristi od izmenjave in sodelovanja na področju zagotavljanja kakovosti. Glede na skupne izzive bi morala biti skupna prizadevanja v PSI in IO okrepljena.


2Kultura kakovosti

6

7

2 Kultura kakovosti Razvijte in negujte kulturo kakovosti.

Razvijanje kulture kakovosti je osrčje usmeritev na področju zagotavljanja kakovosti. Kljub temu pa koncept še vedno ostaja dokaj nejasen. V tematski mreži QALLL je bila ‘kultura kakovosti’ razumljena kot vseobsegajoča organizacijska kultura, ki podpira zagotavljanje kakovosti in izboljšanje kakovosti na vseh ravneh. Razvijanje takšne kulture kakovosti zahteva čas, predanost in sredstva. Presega formalne in birokratske strukture ter postopke in vpliva na vsakodnevno prakso institucij, ki izobražujejo in usposabljajo. Razvoj kulture kakovosti z njeno osredotočenostjo na izboljševanje pripomore k zaokrožitvi kroga kakovosti v zagotavljanju kakovosti institucije. Kakovostni pristopi od spodaj navzgor omogočajo temeljito preučitev učnega procesa in dopolnjujejo običajne kvantitativne meritve.

Doslej so mnogi pristopi in modeli zagotavljanja kakovosti pozornost posvečali vodstvenemu vidiku; strokovni in kulturni vidiki so ostajali v ozadju. Tako prihodnji izziv leži v oblikovanju sistema kakovosti, ki bi zagotavljal odgovornost in istočasno spodbujal kulturo kakovosti z združevanjem pristopa upravljanja z vrha navzdol in sodelovanja od spodaj navzgor.

V vzorcu QALLL so nekateri projekti spodbujali kulturo kakovosti s pomočjo individualne in kolektivne samoevalvacije, timskega dela, z vključenostjo deležnikov, kolegialno presojo itd. Te dobre prakse bi lahko bile uporabljene kot izhodišče za nadaljnji razvoj.

> Uvrstite kulturo kakovosti v jedro prizade-vanj za zagotavljanje kakovosti. Nadaljujte z raziskovanjem tega, kaj pomeni kultura kakovosti in kako prispeva k zagotavljanju kakovosti in izboljšavam.

> Cenite močne točke in negujte željo do izboljšav. Razjasnite in pogovarjajte se o koristih zagotavljanja kakovosti.

> Vzpostavite pripadnost tako, da že od samega začetka vključujete vse deležnike. Vključite vse ravni svoje institucije, vodstvo in učitelje/mentorje ter drugo osebje.

> Spodbujajte trdno zavezanost vodstva k ustvarjanju sodelovalne kulture, ki jo spod-bujata konstruktivna evalvacija in povratna informacija.

> Omogočite ravnovesje med standardizacijo in ustvarjalnostjo/inovacijami.

> Sledite sodelovalnemu pristopu. Spodbu-jajte aktivno sodelovanje praktikov v zago-tavljanju kakovosti in omogočite prostor za samostojno opredelitev in urejanje.

> Uravnotežite zaupnost in transparentnost, zgradite zaupanje.

> Vgradite zagotavljanje kakovosti in evalvacijo v vsakodnevno prakso PSI in IO strokovnjakov; spodbujajte sodelovanje in odražanje teh praks pri delu.

> Podpirajte izmenjavo in timsko delo med učitelji/mentorji – znotraj institucije in z ostalimi institucijami.

> Poskrbite za notranjo in zunanjo povratno informacijo, ki se neposredno nanašata na učenje in poučevanje.

> Podprite odražanje teh praks pri delu z uporabo metodologij (samo)evalvacijske kulture in kolegialne presoje kot osrednjih orodij.

> Ustvarite priložnosti za strokovni razvoj s poudarkom na zagotavljanju kakovosti in evalvaciji.

> Priskrbite primerna, enostavna in transpa-rentna orodja za zagotavljanje kakovosti v podporo praktikom.

> Vedno znova razpravljajte, nadalje razvijajte in izboljšujte sistem zagotavljanja kakovosti.


3EQAVET

krog kakovosti

8

9

Načrtovanje

> Že na začetku podprite razvoj ‘od spodaj navzgor’.

> Vključite osebje v vzpostavljanje sistema vodenja kakovosti; zagotavljanje kakovosti je odvisno od timskega dela in vodstva ter bi moralo imeti za posledico podroben in transparenten načrt aktiv-nosti.

> Vključite vse izvajalce PSI v vzpostavljanje sistema vodenja kakovosti.

> Določite dosegljive cilje.

> Uporabljajte enotno terminologijo.

> Odzivajte se in predvidevajte izobraževalne potrebe z razvojem dialoga med izvajalci izobraževanja, podjetji in učenci.

Izvajanje

> Prilagodite predmetnik izobraževalnim potrebam.

> Ocenjujte učenčeve kompetence na začetku in med trajanjem učnega procesa, v podpo-ro individualnemu pristopu.

> Pedagoškemu osebju omogočite strokovni razvoj.

Vrednotenje

> Razvijte in gojite duh samoocenjevanja/vrednotenja ter uporabljajte kolegialno presojo.

> Merite učne dosežke.

> Vzpostavite sistem ‘zgodnjega opozarjanja’ za zmanjšanje osipa.

> Zberite celovito povratno informacijo.

> Vrednotenje naj bo osredotočeno na dejan-ske izboljšave glede na preteklo stanje.

Ukrepanje

> Ne pozabite, da je stopnja ukrepanja končni preizkus za zagotavljanje kakovosti.

> Zaokrožite krog kakovosti in poskrbite, da bo stopnja ukrepanja izvedena: razmislite o rezultatih ocenjevanja in jih uporabite.

> Prepoznajte, nagradite in gradite na pozi-tivnih izidih ter ustvarite pozitivno ‘kulturo neuspeha’, tj. organizacijo, v kateri je na poti do izboljšanja dovoljen tudi neuspeh.

> Načrtujte stopnjo ukrepanja vnaprej ter si zanjo rezervirajte čas in sredstva.

> Razmislite o tem, kako vaš ukrep sovpa-da z (letnim) načrtom vaše organizacije.

> Uvedite sodelovalni pristop: osebju dajte na razpolago rezultate vrednotenj in ga na ta način pritegnite, gojite razpravo in nudite podporo za izboljšave in spremembe.

> Delite povratno informacijo in razpravljajte o njej z deležniki, npr. dijaki in zunanjimi deležniki, kot so podjetja (kadar je to pri-merno).

> Hitro ukrepajte na področjih, kjer je to potrebno, npr. pri osipu, pri spremenjenih izobraževalnih potrebah itd.

> Ohranjajte dinamičnost sistema kakovosti: uporabite ‘stopnjo’ ukrepanja za revizijo in nadaljnji razvoj svojega sistema kakovosti. Redno pregledujte kazalnike, ali so še ustre-zni in so skladni z vašimi strateškimi cilji.

Krogkakovostikotcelota

> Vzpostavite sistem zagotavljanja kakovosti, upoštevajoč vse stopnje kroga kakovosti.

> Razvijte pozitiven odnos do zagotavljanja kakovosti:

> znotraj sistema PSI in IO,

> znotraj organizacije.

> Zagotavljanje kakovosti je obsežna zadeva: integrirajte jo v organizacijsko/izobraževal-no strategijo.

> Ustvarite kulturo kakovosti in zbudite željo po izboljšanju v svoji organizaciji/izobraže-valnem sistemu.

> Pozornost usmerite na udeležence izobraže-vanja in na rezultate učenja.

> Uporabite kvalifikacijske okvire oziroma okvire veščin kot osnovo za krog kakovosti (od načrtovanja do vrednotenja in ukrepa-nja).

> Integrirajte usposabljanje za zagotavljanje kakovosti v strokovni razvoj vodstva in v kadrovski razvoj.

> Na zagotavljanje kakovosti v IO in PSI glejte kot na prilagodljivo in dinamično orodje, ki mora biti vedno prilagojeno potrebam vaše organizacije/izobraževalnega sistema.

3 EQAVET krog kakovosti Stalen razvoj zagotovite z uporabo celotnega kroga kakovosti. quality cycle.

EQAVET je zasnovan na zagotavljanju kakovosti in krogu izboljševanja kakovosti. Njegov namen je razviti sistematičen pristop k zagotavljanju kakovosti sistemov PSI tako na evropski kot na nacionalni ravni.

Slediti krogu kakovosti je koristno tako za PSI kot za IO. V vseh stopnjah se pojavijo specifični izzivi. V QALLL je bila posebna pozornost namenjena uporabi celotnega kroga kakovosti – še posebno pa stopnji ukrepanja, za katero je bilo že večkrat ugotovljeno, da predstavlja šibko točko v zagotavljanju kakovosti. Nadaljnja priporočila obravnavajo štiri stopnje posamezno in krog kakovosti kot celoto.


4Modeli in kazalniki

vodenja kakovosti

10

11

4 Modeli in kazalniki vodenja kakovosti Sprejmite enostavno uporabne in prilagodljive modele vodenja kakovosti ter razvijte/izberite smiselne kazalnike.

Da bi zadostili razvijajočim in hitro spreminjajočim se potrebam, pričakovanjem in zahtevam družbe, morata biti učinkovitost in zmogljivost ponudbe usposabljanja redno vrednoteni, spremljani in nadgrajevani na osnovi dokazov. Sredstvo za doseganje tega je sistem vodenja kakovosti. Dojemati bi ga morali kot na krogu kakovosti osnovan instrument za trajno izboljševanje izobraževanja odraslih in PSI, ki vzpostavlja primerno medsebojno povezanost med načrtovanjem, izvajanjem, vrednotenjem/ocenjevanjem in ukrepanjem v PSI in IO.

Bogastvo prilagojenih sistemov in orodij vodenja kakovosti obstaja za PSI in IO. Namesto predlogov za vedno nove modele bi bilo treba uporabljati, prilagoditi in oplemenititi obstoječe rezultate. To še zlasti velja za sisteme vodenja kakovosti na ravni izvajalcev, ki so si v svojem jedru zelo podobni (z nekaj različicami).

Nabori standardov, kriterijev in kazalnikov kakovosti na ravni izvajalcev izobraževanja in usposabljanja so bili razviti v velikem obsegu in nudijo dobro osnovo za nadaljnji razvoj, ki bi bil lahko usmerjen v primerjavo, izmenjavo, spajanje in oplemenitenje.

Sistemivodenjakakovosti

> Izberite transparenten, enostaven za uporabo in nebirokratski sistem vodenja kakovosti in ga prilagodite svojim potrebam in namenu.

> Poskrbite za to, da odraža delovne procese in cilje organizacije.

> Uravnotežite pristope ´z vrha navzdol´ in ´od spodaj navzgor´.

> Gradite na predanosti vodstva in osebja skozi celoten proces. Koristi za deležnike in še zlasti za osebje morajo biti jasne.

> Okrepite osredotočenost na učence in rezultate učenja.

> Dokumentirajte svoj sistem vodenja kakovosti: v tako velikem obsegu, kot je potrebno, in hkrati v tako majhnem, kot je le mogoče. Dokumentiranje izkoristite kot priložnost za razmislek.

> Ohranite dinamičnost svojega sistema zagotavljanja kakovosti ter ga preglejte in prilagodite, kjer bo to potrebno.

Kazalniki

> Razvijte omejen nabor smiselnih kazalnikov – manj je več –, ki:

> so skladni z interesom, ciljem ali potrebo,

> so praktični v smislu tega, da dopuščajo hitro zbiranje pomemb-nih, ažurnih in zanesljivih podatkov,

> so občutljivi za spremembe, ki se je zgodijo pri merjeni spremen-ljivki, in

> jih je lahko razložiti in uporabiti.

> Kar zadeva kvalitativne podatke, poskušajte opredeliti učinkovite kazalnike, s pomočjo katerih se lahko ocenjuje ‘neoprijemljive’ de-javnike, povezane z izvedbo IO in PSI.

> Omogočite razvoj in uporabo lokalnih/nacionalnih opisnikov in kazal-nikov.

> Razvijajte sodelovanje in skupno delo v mrežah za vzpostavitev kazalnikov, ki omogočajo enostavno primerjavo skozi čas in med geografskimi področji.

> Analiza s kazalniki predstavlja trenutni posnetek v času, zato morate trajno izvajati meritve, da bi prišli do ustreznih zaključkov. Po drugi strani je treba kazalnike pregledovati v primernih intervalih, da je z njihovo pomočjo mogoče slediti razvoju.


5Metodologije

12

13

5 Metodologije Izkoristite bogat nabor in izberite metodologijo, ki ustreza vašim zahtevam.

Po eni strani so bili projekti QALLL osredotočeni na metodologije vrednotenja, tj. samoevalvacije in zunanje evalvacije, po drugi strani pa na akreditacije. Metodologije vrednotenja in akreditacije so bile v središču pozornosti tudi v nacionalnih in evropskih politikah za zagotavljanje kakovosti.

Metodologije se lahko uporabijo (in analizirajo) posamično, v praksi pa so pogosto zelo prepletene: samoevalvacija je običajno osnova za kakršno koli zunanje vrednotenje in akreditacijo; kolegialna presoja združuje tako notranjo in zunanjo evalvacijo, ki sta združeni v postopku, ki obsega več korakov. Metodologije vrednotenja in akreditacije veljajo za katerega koli izvajalca izobraževanja; za QALLL to pomeni, da so zelo pomembne tako za poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi za izobraževanje odraslih.

Projekti Leonardo da Vinci in Grundtvig so razvili veliko transparentnih, enostavno uporabnih in visoko naprednih postopkov za samoevalvacijo, zunanjo evalvacijo in akreditacijo. Ta orodja so lahko nadalje uporabljena in/ali prenesena na druga področja ali države. Pokrivajo tako poklicno in strokovno izobraževanje kot tudi izobraževanje odraslih.

> Pred izvajanjem in uporabo metodologije zagotavljanja kakovosti je treba jasno razlikovati med različnimi metodologijami in njihovimi funkcijami, zato svojo izbiro oprite na trenutne potrebe svoje organi-zacije/izobraževalnega sistema.

> Uporabite samoevalvacijo po principu ‘od spodaj navzgor’ kot pomemben element kulture kakovosti; dvignite zavest o njeni koristi in je ne omejujte na birokratske postopke zaradi formalnih zahtev.

> Vključite pristope zbiranja kvalitativnih podatkov in kvalitativne kazalnike.

> Uravnotežite notranjo in zunanjo eval-vacijo. Običajno pogostejšo notranjo samoevalvacijo naj spremlja manj pogosta zunanja ocena.

> Zunanjo evalvacijo upoštevajte kot pristop po njegovem svojstvu: lahko je uporabljena hkrati kot podpora notranjemu izboljšanju in zunanjemu nadzoru.

> Uporabite kolegialno presojo kot različico zunanjega vrednotenja, ki spodbuja stroko-vnost, izmenjavo in vzajemno učenje.

> Uporabite obstoječe dobro razvite transna-cionalne sheme akreditacij za PSI in IO, ki vključujejo tudi neformalno in priložnostno učenje, ter poiščite visoko napredna orodja za akreditacijo med projekti dobre prakse QALLL.


6Učenje z delom

14

15

6 Učenje z delom Omogočajte zagotavljanje kakovosti pri učenju z delom v sodelovanju s podjetji.

Zgodovinsko gledano ima učenje z delom dolgo tradicijo in pomembno vlogo v vseživljenjskem učenju, seveda predvsem v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Nekateri elementi učenja z delom so del večine ponudb poklicnega in strokovnega izobraževanja. Usposabljanje z delom je zelo povezano z zaposljivostjo in s strategijami trga dela.

V skladu z ugotovitvami tematske mreže QALLL zagotavljanje kakovosti učenja z delom ostaja izziv: znotraj analiziranih projektov manjkajo sistemi vodenja kakovosti, postopki, standardi in kazalniki. To bi lahko pomenilo, da obstaja veliko povpraševanje po razvoju novih metod in dobre prakse na tem področju. Vendar v določenih sektorjih in evropskih državah vseeno že obstajajo predpisi in dobro delujoča orodja ter instrumenti za zagotavljanje kakovosti učenja z delom. Zato bi bilo morda priporočljivo, da se jih uporabi kot modele in prilagodi v skladu z nacionalnimi zahtevami.

> Uporabite orodja zagotavljanja kakovosti in mehanizme transnacionalnega umeščanja ter projekte kot modele/izhodiščne točke.

> Identificirajte in se učite iz dobrih praks v državah, v katerih obstaja zagotavljanje kakovosti učenja z delom.

> Vključite in podprite podjetja v razvoju, še zlasti manjša in srednje velika podjetja pri zagotavljanju kakovosti učenja z delom.

> Okrepite sodelovanje med institucijami za izobraževanje in usposabljanje ter podjetji, ki nudijo učenje z delom, za razvoj skupnih pristopov k zagotavljanju kakovosti.

> Poskrbite za to, da vrednotenje upošteva tudi izkušnje, vezane na učenje z delom.

> Podpirajte strokovnost mentorjev v podjetju z nadgradnjo njihovih pedagoških kompetenc.

> Spodbujajte sodelovanje med mentor-jem v podjetju, učitelji in učenci. Gradite strokovne vezi, npr. z redno prisotnostjo mentorjev iz podjetij v šolah in učiteljev v podjetjih.

> Omogočite redne izkušnje učiteljev s pod-jetji.

> Vzpostavite spletne portale za predstavitve dobrih praks, orodij in izkušenj ter razmislite o vzpostavitvi spletne skupnosti za zagotav-ljanje kakovosti učenja z delom.


7Informiranje in

svetovanje

16

17

7 Informiranje in svetovanje Gradite na obstoječih modelih zagotavljanja kakovosti informiranja in svetovanja.

Nudenje dostopnega, ažuriranega in visokokakovostnega informiranja in svetovanja je pomembna predpostavka za vseživljenjsko učenje in bistvena komponenta za izobraževanje, usposabljanje in strategije zaposljivosti.

Projekti QALLL so pokazali, da je prišlo do pomembnega razvoja v zagotavljanju kakovosti informiranja in svetovanja. Razviti modeli in orodja dobro ustrezajo referenčnim točkam in izbranim kazalnikom Evropske mreže za politiko karierne orientacije (ELGPN 2010), s čimer bi lahko poudarili evropski napredek na tem področju. Poleg tega večina modelov kakovosti informiranja in svetovanja sledi EQAVET kriterijem kakovosti.

Vseživljenjsko informiranje in svetovanje zajema vse sektorje izobraževanja in usposabljanja ter vključuje zelo širok spekter različnih aktivnosti, ciljnih skupin, institucionalnih okvirjev itd. Ta izjemna raznolikost in razdrobljenost je eden od glavnih izzivov za napredovanje in razvijanje ponudbe informiranja in svetovanja. Zaradi vsestranskosti informiranja in svetovanja v vseživljenjskem učenju velja zagotavljanje kakovosti pri informiranju in svetovanju v enaki meri za izobraževanje odraslih ter poklicno in strokovno izobraževanje.

Velika raznolikost aktivnosti in izvajalcev znotraj informiranja in svetovanja pogojuje razvoj formalnega sodelovanja in koordinacije med različnimi ponudniki storitev (že na regionalni ali nacionalni ravni, kaj šele na evropski) z izmenjavo in mreženjem. Nadaljnje aktivnosti na evropski ravni bi lahko vključevale uporabo obstoječih mrež in sistemov zagotavljanja kakovosti, ki so bili razviti v evropskih partnerstvih.

> Uporabite in gradite na različnih do-brih modelih zagotavljanja kakovosti za informiranje in svetovanje, ki so bili razviti v projektih QALLL – vključno s sistemi in mrežami za zagotavljanje kakovosti.

> Povežite projekte z Evropsko mrežo za politiko karierne orientacije (ELGPN 2010).

> Vključite zunanje vrednotenje kot dopol-nitev samoocenjevanja/vrednotenja v

zagotavljanju kakovosti informiranja in svetovanja.

> Okrepite sodelovanje in skladnost pristopov v različnih institucijah in državah.

> Zagotovite sodelovanje z razvojem politike zagotavljanja kakovosti v PSI in IO.

> Ustvarite profile kompetenc in veščin za informiranje in svetovanje praktikom.

> Ocenite učinkovitost aktivnosti informiran-ja in svetovanja.

> Vzpostavite standarde kakovosti za storitve informiranja in svetovanja.


8 Profesionalnost in

razvoj kadrov

18

19

8 Profesionalnost in razvoj kadrov Vzpostavite zagotavljanje kakovosti kot pomemben del profesionalnosti in razvoja kadrov.

Učinkovito notranje zagotavljanje kakovosti in vrednotenje zahtevata nove veščine in kompetence osebja. Na eni strani obstaja potreba po posebni usposobljenosti ključnega osebja, kot so vodje kakovosti, ter predanost vodstva, podprta z dobršno mero znanja in kompetenc s področja zagotavljanja kakovosti. Po drugi strani pa mora razvoj usposobljenosti organizacije za zagotavljanje kakovosti in vrednotenja vključevati pedagoško osebje, saj je le-to ključno za razvoj kakovosti učnega procesa. To so predpogoji za vključitev kakovosti v vsakodnevno delo učiteljev in mentorjev. V nasprotnem primeru bodo procesi zagotavljanja kakovosti in vrednotenja ostali površinski in birokratski z zelo malo vpliva na bistvena procesa: izobraževanje in usposabljanje.

Še vedno pa v začetnem strokovnem izobraževanju učiteljev in mentorjev v PSI in IO manjkajo vsebine o osnovah zagotavljanja kakovosti in vrednotenja kot delu strokovnega profila. Tako primanjkuje tudi prilagojeno usposabljanje za to skupino.

Pri zunanjem vrednotenju in akreditaciji so kriteriji in postopki ocenjevanja običajno podrobno navedeni v priročnikih, priporočilih in obrazcih. Kljub temu pa zahtevane kompetence za ocenjevalce – ključno osebje – običajno niso opredeljene; specializirano usposabljanje ni predvideno ali vsaj nadomeščeno s krajšim poročanjem o postopkih ocenjevanja.

> Dvignite zavedanje o tem, da je treba kom-petence s področja zagotavljanja kakovosti in vrednotenja vključiti v začetno strokovno izobraževanje učiteljev in mentorjev v IO in PSI.

> Ustvarite potrebno infrastrukturo, kot na primer center za usposabljanje za zagota-vljanje kakovosti v izobraževanju.

> Uvedite obvezna usposabljanja s področja zagotavljanja kakovosti za učitelje, mentor-je in praktike.

> Vzpostavite informativno in svetovalno mrežo za razvoj zagotavljanja kakovosti programov Leonardo da Vinci in Grundtvig. Če je mogoče, bi to lahko bilo podprto z EQAVET referenčnimi točkami.

> Podprite predstavitev, ohranjanje, vpeljavo, vzdrževanje in nadaljnji razvoj zagotavljanja kakovosti in vrednotenja v institucijah PSI in IO.

> Predanost k zagotavljanju kakovosti upoštevajte pri sprejemu novega osebja. Postavite jo za enega od ključnih predpogo-jev za zaposlitev.

> Razvijte kompetence in spodbujajte razvoj sposobnosti izobraževalnega osebja na področju zagotavljanja kakovosti in (samo)evalvacije, da bodo lahko prispevali k izboljšanju izobraževanja in usposablja-nja ter organizacijskega učenja: znanje in kompetence za zagotavljanje kakovosti in vrednotenje morajo biti del začetnega strokovnega usposabljanja in del nadaljnje-ga usposabljanja zaposlenih.

> Vključite elemente sodelovalnega dela v usposabljanje z namenom spodbuditi timsko delo pri zagotavljanju kakovosti in vrednotenju.

> Uporabite samoevalvacijo in kolegialno presojo za krepitev strokovnih standardov in kolegialnosti.

> Opredelite kompetence in pripravite pro-grame usposabljanja za zunanje ocenjeval-ce.

> Delite dobre prakse med institucijami, izo-braževalnimi področji/sektorji in državami.


9Razširjanje in

uporaba rezultatov

20

21

9 Razširjanje in uporaba rezultatov Zagotovite razširjanje in uporabo rezultatov za večji učinek vašega projekta.

Pomembnost razširjanja in uporabe rezultatov (diseminacije in valorizacije) odraža rast zavedanja snovalcev politik o potrebah po zagotovitvi največjega možnega učinka projektov, ki so financirani s strani VŽU. Tako nosilci projektov kot tudi administracija programa VŽU si morajo prizadevati za prenos in trajnost rezultatov.

Raziskava, ki je bila izpeljana v okviru QALLL, je pokazala, da je težko razviti, testirati in učinkovito širiti rezultate v običajnem časovnem razponu evropskega projekta. Predpostavka, da so v praksi rezultati nemudoma sprejeti, ne vzdrži. Običajno je potrebnih več zaporednih projektov za učinkovito razširjanje in uporabo rezultatov projekta. Potrebno je torej več časa in možnosti za podaljšanje ali nadaljevanje projektov.

> Številni projekti in rezultati: ne pripravljajte več projektov – rezultate obstoječih pre- nesite v prakso, jih prilagodite in upora-bljajte.

> Podpirajte nadaljevanja projektov, razširja-nje, uporabo rezultatov:

> Na ravni EU namenite pozornost projek-tom prenosa inovacij tako v PSI kot tudi v IO ter uporabljajte rezultate tematske mreže v naslednjem programu.

> Na nacionalni ravni pripravite ciljno za-snovano podporo za nosilce projektov.

> Nacionalne agencije bi morale delovati kot skrbniki med nosilci projektov in snovalci politik.

> Spodbujajte sodelovanje z nacionalnimi referenčnimi točkami za zagotavljanje kakovosti v PSI.

> Podpirajte aktivnosti, kot so konference, platforme in delavnice.

> Poskrbite, da bodo prispevki evropskih pro-jektov vidni, uporabite ‘common creative licenco’ ali podobne licenčne sisteme za pri-kaz izvora rezultatov projektov (sicer bodo dobri rezultati, ki so pogosto brezplačni in dostopni javnosti, ‘kopirani’ brez sklicevanja na izvorne projekte).

> Sledite, analizirajte in upoštevajte dobre prakse posameznih tem, npr. prek temat-skih mrež.

> Bodite pozorni pri izbiri partnerjev: upo-števajte skupne interese, vero v rezultate, zaupanje in širše mreže.

> Pri razširjanju se raje osredotočite na privlačne, zelo kakovostne rezultate kot pa na celotni projekt. Strank ne zanima celoten projekt, temveč rezultat.

> Omogočite prilagoditev rezultatov, prosto dostopnost in dostop do virov.

> Zagotovite različice najbolj pomembnih rezultatov v več jezikih.

> Neposredno vključite strokovna omrežja, pomembne deležnike in uporabnike, npr. pri pripravi strategije razširjanja ali pri prido-bivanju odziva glede rezultatov.

> Ciljno zasnovano razširjanje: opredelite cilj-ne skupine, priskrbite podrobne informacije in uporabite primerne in raznolike metode razširjanja, da boste dosegli določeno ciljno skupino z ozirom na nacionalne okoliščine. Možne aktivnosti vključujejo:

> delavnice, ki so lahko nacionalne (manjše skupine, materni jezik), ali pa strokovne delavnice (visoka zavezanost in zanimanje),

> osebna srečanja in pristope, osnovane na dialogu, z namenom vzpostaviti in graditi odnose s ciljnimi skupinami,

> kombinacijo različnih metod: npr. brošure skupaj z osebnim kontaktom ali objave v tisku in hkrati na spletu,

> dobro zasnovane komunikacijske kam-panje in spletno zasnovane vire,

> vključevanje nacionalnih agencij z namenom, da se pospeši razširjanje.

> Upoštevajte snovalce politik kot pomemb-no ciljno skupino za učinkovito razširjanje.

> Bodite pozorni na pravočasnost: zgodaj ustvarite interes, redno predstavljajte rezul-tate, prisostvujte na pomembnih dogodkih, seminarjih in nadaljujte z razširjanjem skozi celoten projekt (in po možnosti tudi po njem).

> Razširjanje zahteva veliko časa: ob samem začetku mu namenite primeren proračun in vire. Razširjanje naj bo vedno na seznamu nalog in zanj zadolžite vse partnerje.

> Razmislite o pripravi poslovnega primera ali npr. o vzpostavitvi združenja, ki bo bodočim uporabnikom nudilo podporo pri uporabi rezultatov. Pripravite načrt razširjanja in trženja po koncu projekta. Pri tem bi lahko sodelovali strokovni založniki ali javna uprava. Za nadaljnje razširjanje lahko služi študijski obisk ali nov projekt.

> Ovrednotite učinek aktivnosti, namenjenih razširjanju.


10 Inovacije v

zagotavljanju kakovosti

22

23

10 Inovacije v zagotavljanju kakovosti Podpirajte nadaljnje inovacije v zagotavljanju kakovosti v IO in PSI.

Mreža QALLL je poleg krepitve razširjanja in nadaljnje uporabe dobrih praks iz projektov Leonardo da Vinci in Grundtvig opredelila še veliko področij za razvoj nadaljnjih inovacij na evropski ravni. Spodnji seznam možnih projektnih prioritet za nadaljnji razvoj inovacij, ki izhajajo iz prejšnjih devetih priporočil, se nanaša tako na izobraževanje odraslih kot tudi na PSI, a v tem pogledu ni popoln. V skladu z zbranimi ugotovitvami in izkušnjami so potrebne inovacije na naslednjih področjih:

> Razvijte kulturo kakovosti v institucijah s področja PSI in IO.

> Naredite premik od vodenja kakovosti, ki poteka z vrha navzdol, h kulturi kako-vosti, ki jo strokovnjaki živijo.

> Zagotavljanje kakovosti vključite v stro-kovno usposobljenost in delovno nalogo zaposlenih v PSI in IO.

> Zagotavljanje kakovosti razvijajte s po-močjo timskega dela, sodelovanja med strokovnjaki in s kolegialnimi povratni-mi informacijami.

> Spodbujajte strokovni razvoj s področja vrednotenja in zagotavljanja kakovosti zaposlenih (glejte spodaj).

> Osredotočenost na učeče se vključite v vse vidike zagotavljanja kakovosti.

> Osredotočite se na učne izide in razvijajte strategije ter modele, s katerimi lahko koncept učnih izidov vključite v zagota-vljanje kakovosti tudi pri neformalnem in priložnostnem učenju.

> Poskrbite za to, da bosta razvoj kakovosti in nadzor kakovosti enako pomembna.

> Osredotočite se na učinkovitost in uspe-šnost zagotavljanja kakovosti.

> Povečujte vključenost deležnikov v zago-tavljanje kakovosti in pripravite modele za trajnost takšnega sodelovanja.

> Povečujte vključenost tudi zunanjih deležni-kov.

> Namenite posebno pozornost sledečim področjem in temam:

> Razvijajte zagotavljanje kakovosti učenja z delom skupaj s podjetji, še posebno SME-ji (to so mala in srednje velika podjetja).

> Vzpostavite infrastrukturo za usposa-bljanje in razvijte sheme in programe usposabljanj na področju zagotavljanja kakovosti za strokovnjake v PSI in IO.

> Spodbujajte sodelovanje in zunanjo evalvacijo/akreditacijo za informiranje in svetovanje v PSI in IO.

> Razvijte kompetenčne profile in temu primerno usposabljanje za (zunanje) ocenjevalce (zunanja evalvacija, akredi-tacija) za PSI in IO.

> Raziskujte in razvijajte sheme za motivira-nje institucij, ki še niso pričele z razvojem zagotavljanja kakovosti.

> Bodite pozorni na evropski ravni na naslednje teme, ki potrebujejo analizo in razpravo:

> Namenska uporaba različnih evalvacij-skih metodologij skladno z njihovimi različnimi nameni in funkcijami, še zlasti s samoevalvacijo, zunanjo evalvacijo in akreditacijo.

> Vprašanje učinkovitosti (različnih mo-delov) zagotavljanja kakovosti v smislu ohranjanja in izboljševanja kakovosti izobraževanja in usposabljanja.

Urednik:OeAD-GmbH National Agency for Lifelong LearningEbendorferstraße 7, 1010 DunajT: +43 / 1 / 534 08-0F: +43 / 1 / 534 08-699E: [email protected]

Grafična podoba, zasnova in postavitev besedila:Alexandra Reidinger, www.elysa.at

Prvotna publikacija je bila objavljena septembra 2012.

Publikacijo je po pogodbi s koordinatorjem mreže QALLL v slovenskem prevodu izdal Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

Izdal: Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanjaZa izdajatelja: Simona Knavs (CPI), mag. Andreja Lenc, mag. Marja MedvedLektoriranje: Petra Tomše Naklada:1000

Ljubljana, december 2012

Financiranje tega projekta je podprla Evropska komisija. Ta objava predstavlja samo poglede avtorja, Evropska komisija pa ne odgovarja za kakršno koli uporabo informacij, ki so vsebovane v tem gradivu.

www.qalll.eu

Documents

QALLL priporočil