»Raje delaj eno stvar zares dobro kot deset slabše2011/07/15 · 9 (Mercator center), Ptuj – Vinarski trg 2, Nova Gorica – Industrijska 6 (Mercator center). Živite s piko!

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , J U L I J 2 0 1 1 , Š T . 6 0O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,

»Raje delaj eno stvar zares dobro kot deset slabše « 6

FOKUS: Naravni parki 10-15

POČITNIKOVANJE: Ne razglašajte odhoda 29-33 na dopust na socialnih omrežjih

TURIZEM: Hotel, kjer gosti plavajo 34-39 visoko pod oblaki

FREEGANSTVO: Po nakupih v smetnjake 42-45

T i n a F a b j a n , v o d j a u m e t n i k o v l i č e n j a M a x F a c t o r

T E M A T S K A I Z D A J A R E V I J E T R E N D I

K o n t a k t : P o l o n a K o š t o m a j 0 1 3 0 9 1 5 3 2 p o l o n a . k o s t o m a j @ fi n a n c e . s i

P R E M I K I V S L O G U

ARHITEKTURA IN INTERIERI IZIDE 30. 9. 2011

Untitled-6 1 13.06.2011 13:08:50 Uhr

petek • 15. julija 2011 • št. 60

1

Tanja Pavovec urednica [email protected]

Če smo se še dobrim tednom spraševali, kje so poletne temperature, nas je v teh dneh sonce že dodobra ogrelo. In prav je tako, saj je

končno pred nami zaslužen dopust, ki ga večina že nestrpno čaka, saj je za nami še ena naporna polovica leta.

Zdaj je čas, da izprežemo, se pomirimo, posvetimo bližnjim, se naužijemo sončnih žarkov in naberemo novih moči.

Strokovnjaki opozarjajo, da dopust nujno potrebujemo, in če je le možno, bi si ga morali privoščiti tri tedne, saj naj bi se le tako res dobro spočili, pretrgali rutino ter se vrnili polni energije in

motivacije.

Kjerkoli že boste počitnikovali – v bolj ali manj oddaljenih krajih, ob morju, v gorah ali na domačem vrtu – poskušajte odklopiti

vsakdanjik, pozabite na probleme in si v mislih ali naglas zapojte pesem skupine Zmelkoow …

… smisel življenja je ležanje na plaži z možgani na off in čiwawo na straži, visenje v mreži med dvemi drevesi, slalom v ravnini z

zarjavelimi kolesi, smisel življenja je jahanje oblakov, pihanje v sonce in lomljenje korakov, sanjanje parnika na modrem ogledalu, piknik z

mravljico in luknja v sandalu …

Naj bo dopust poln veselih in nepozabnih trenutkov.

Končno


2 3

06-09 KLEPET

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

10-15PARKI

Naravni parki postajajo nadstandard v turistični ponudbi

28-33POČITNIKOVANJE

Več kot polovica Slovencev na dopust na Hrvaško

Obvezno zdravstveno zavarovanje ni dovolj

34-39TURIZEM

Hotel, kjer gosti plavajo visoko pod oblaki

Na lepše po Sloveniji tudi v letu 2011

42-45FREEGANSTVO

Po nakupih v smetnjake

22-23ARHITEKT SVETUJE

Enostavne in nevtralne oblike ter kakovostni materiali

16-20GURMANSKI UŽITKI

Z lubenico in melono nad vročino

Kazalo Novičke

Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e-pošta: [email protected]

Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/30 91 509, e-pošta: [email protected]

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: ALEKSANDRA HORVAT, tel.: 01/30 91 472, e-pošta: [email protected]

Fotografija na naslovnici: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK

Urednik oglasnega uredništva: BR ANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 26. avgusta 2011.

Natureta ima Vse za rižotoPodjetje Eta je predstavilo najnovejši izdelek pod blagovno znamko Na-tureta Vse za rižoto, ki ponuja ino-vativen pristop k pripravi različnih vrst rižote. Postopek, ki vključuje tri preproste korake in kjer je osnova za pripravo rižote Naturetin kozarček, skrajša čas kuhanja in poenostavi delo, končni rezultat pa je okusen in uravnotežen obrok.

Celovito obnovljen potniški vlak S predstavitveno vožnjo med ljubljansko železniško postajo in ljubljansko proizvodnjo SŽ – Centralnimi delavnicami se je na ponovno pot po slovenskih tirih podala obnovljena potniška garnitura 813/814-130 z dizelskim motorjem. Potnikom ponuja novo kakovost in udobje po-tovanja ter pomeni začetek postopne prenove voznega parka Slovenskih železnic. Slovenske železnice so se za celovito obnovo dizelske garniture odločile, ker si prizadevajo potnikom za-gotoviti čim boljše storitve. Poleg ugodne cene vozovnic in hitrosti vlaka je prav udobje prevoza eden od dejavnikov, ki najbolj vplivajo na potnike, da se odločijo za vožnjo z vlakom.


5

Novičke

4

Zaščita ustnic s faktorjem 15 ArtDeco predstavlja nov vlažilni balzam za ustnice z ekstraktom navadne aloje. Balzam vsebuje še jojobino olje in čebelji vosek. Skupaj z učinki navadne aloje ust-varja odlično kombinacijo za vsakodnevno nego, vlaženje in zdravljenje razpokanih ustnic. Brezbarvni balzam se hitro vpije, na ustnicah pa pusti mehak in gladek občutek. Zaščitni faktor 15 ščiti ustnice pred škodljivimi vplivi UVA- in UVB-žarkov, vitamin E pa ustnice dodatno nah-rani. ArtDecojev Hydro lip balm je obvez-na oprema v vsaki ženski torbici, prav pride tudi moškim.

Ujemite sonce iz stekleničkePoskrbite za seksi zagorelo kožo s popolnoma prenovljeno samoporjavit-veno linijo iz laboratorija Nuxe – Soleil Prodigeux® z dvema izdelkoma – kremo za obraz in losjonom za telo. Izdelka vsebujeta 89 odstotkov nara-vnih sestavin z izredno tekočo in mehko teksturo ter prijetnim vonjem. Soleil Prodigieux daje koži naraven zagorel videz, kožo mehča in ne pušča neprijetne oranžne obarvanosti.

Zbirajte lepe trenutke

V Mestni optiki poiščite nova sončna očala po znižanih cenah - kar do 50 % ugodenje.

Sončna očala po polovičnih cenah

KoreKcijSKa SteKla (leče)

z dioptrijo za daljavo. Plan do -8,00 sfera opal 1.74. Cena s popustom velja tudi v primeru montaže v stari okvir. Redna cena enega stekla (leče): 83,00 EUR.

cena ob nakupu s kartico Mercator pika: 58,10 eUr.

KoNtaKtNe leče acUvUe Ob nakupu 2 škatlic katerihkoli kontaktnih leč acUvUe prejmete brezplačen očesni pregled za kontaktne leče v vrednosti 30 EUR.*

Popust ob zaključku prodajne sezone vam nudimo v vseh poslovnih enotah Mestne optike (seznam je objavljen na spletni strani www.mestna-optika.si). Ponudba velja od 1. 7. do 31. 8. 2011. *Očesni pregled je možen v naslednjih poslovalnicah: Ljubljana – Kongresni trg 9, Maribor – Tržaška 14 (Mercator center), Slovenj Gradec – Ronkova 4a (Mercator center), Celje – Opekarniška 9 (Mercator center), Ptuj – Vinarski trg 2, Nova Gorica – Industrijska 6 (Mercator center).

Živite s piko!

do 50%prihranek ob nakupu

s kartico MercatorPika

30%prihranek ob nakupu

s kartico MercatorPika

Pos

lovn

i sis

tem

Mer

cato

r d.

d., D

unaj

ska

c. 1

07, 1

000

Ljub

ljana

MestnaOptika_FINANCECLUB_203x130+5.indd 1 7/6/11 9:09:13 AM

Nova atrakcija za najmlajše v živalskem vrtu Družba iProjekt je ljubljanskemu živalskemu vrtu omogočila nakup novega igrala, ki bo v poletnih dneh gotovo dodaten magnet za obisk družin z otroki. Pomanjšana različica bagra, s katerim bodo mladi nadebudneži lahko preizkusili svoje motorične in gradbene sposobnosti, je postavljena v bližini otroškega igrišča Začarani gozd, ob peskovniku pa so tudi klopi za oddih in sproščen klepet s prijatelji. Aleš Bešter, direktor družbe iProjekt, je ob predaji igrala povedal: »V družbi iProjekt se zavedamo, da dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo in njenimi organizacijami soustvarja kakovostno okolje za vse prebivalce, torej tudi kupce naših stanovanj. Za donacijo ljubljanskemu živalskemu vrtu smo se odločili zato, ker nas z njimi povezujejo vrednote socialnega kapitala, spoštovanja do okolja in kako-vostnega preživljanja prostega časa, hkrati pa sta oba naša trenutna stanovanjska projekta umeščena v regijo Ljubljana z okolico.« Družba iProjekt tudi sicer v okviru svojega poslanstva in zavezanosti k družbeni odgovornosti podpira predvsem deja-vnosti, namenjene kakovostnemu razvoju otrok in mladostnikov.

Negovana koža tudi po sončenju Izdelki Bepanthol so nepogrešljivi za nego kože po sončenju in depilaciji, saj kožo prijetno hladijo in pomagajo, da se hitreje obnovi. Bepanthol je na voljo v obliki losjona ali pene, ki je bila razvita posebej za neboleč nanos na opečeno kožo brez vtiranja. V poletnem pakiranju z dvema losjonoma Bepanthol dobite v lekarnah še peno Bepanthol. Bepanthol se hitro vpije v kožo, obenem pa ne pušča mastnih madežev in prijetno diši.

Klepet

7

petek • 20. maja 2011 • št. 58

Raje delaj eno stvar zares dobro

kot deset slabše Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor, se je najprej preskusila v

modi, znanje je nabirala na študiju slikarstva in vse skupaj pretopila v ličenje. Na svojem področju je zelo uspešna, zaupajo ji tako igralci, organizatorji največjih modnih revij kot tudi ženske, ki se k Tini ne pridejo le polepšat,

temveč tudi na pogovor, saj je Tina vedno odprta, nasmejana in zgovorna.

Tina Fabjan, vodja umetnikov ličenja Max Factor

Tina je prek mode in slikarstva našla sanjsko delo vizažistke. »Kot majhno punčko sta me s

šivanko in šivalnim strojem seznanili mama in babica, saj sta obe veliko šiva-li. Ker me je to izredno veselilo, sem se vpisala na srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo. Že takrat smo s sošolci organizirali lokalne modne revije, na katerih smo eksperimentirali z mate-riali, se skušali čim bolje predstaviti. V tistem obdobju sem nekaj oblačil zaši-la za glasbene skupine, vendar je bil to le hobi. Po končani srednji šoli sem se odločila za študij mode v Italiji, vendar sem se tik pred zdajci ustrašila. Je bilo že tako namenjeno. Vpisala sem se na visoko strokovno šolo risanja in slika-nja, kar se je kasneje izkazalo za izre-dno dobro odločitev, saj sem svoje pred-hodno znanje nadgradila s slikarskim in delno kiparskim znanjem. Podrobno sem se seznanila z barvami, tehnikami, spoznala obrazne poteze – po mojem mnenju bi moral imeti vsak vizažist

slikarsko podlago pa tudi kiparsko zna-nje,« svojo pot opisuje sogovornica.

Samouk Z ličenjem se je podrobneje seznanila že na svojih modnih revijah. »Ker sem vedno želela, da je model dodelan do vsake podrobnosti in ker mi vsak ma-ke-up ni bil vedno povšeči, sem začela modele sama tudi ličiti, bila pa sem samouk. To so opazili drugi udeležen-ci in me začeli vabiti na modne revije. Nabrala sem veliko izkušenj in se še kot študentka prijavila na delovno mesto vizažistke v podjetju Orbico. Štiri leta sem bila promotorka na terenu in mo-ram reči, da sem se ogromno naučila ter pridobila mnogo izkušenj tako iz same-ga ličenja kot tudi iz komuniciranja. Za-radi dobrih rezultatov na terenu mi je bilo kasneje ponujeno delo produktne vodje za eno od dekorativnih blagovnih znamk v Orbicu. Tu sem se podrobneje spoznala tudi z zakonitostmi trženja, ki so mi bile prej premalo znane, saj sta

slikarstvo in trženje čisto vsaksebi. Po dveh letih utapljanja v tabelah se je od-prlo delovno mesto vodja umetnikov li-čenja Max Factor. Na tihem sem močno držala pesti in upala, da bodo pomislili tudi name. Res so mi ponudili to delov-no mesto in me neznansko osrečili.«

Ve, kaj ženske potrebujejo Kot vodja umetnikov ličenja ima Tina vrsto nalog – liči, izobražuje prodaj-no osebje, je ambasadorka blagovne znamke – Tina je že samostojna bla-govna znamka, opravlja šolanje za večje skupine, piše nasvete. Pravi, da zelo rada predava, saj meni, da je treba znanje predajati naprej in ga ne držati zase, kot delajo nekateri. »Trudim se, da znanje vedno podajam s čim bolj prak-tičnega vidika, zelo realno. Ker sem toliko let preživela na terenu, tudi zdaj sem še ogromno časa tam, vem, kaj žen-ske potrebujejo in kaj jih zanima. Žen-ska pride k meni na pogovor, želi slišati, da je lepa, s tem ji dvigujem samozavest

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

6

petek • 15. julija 2011 • št. 60Klepet

8 9

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

in to iskreno filozofijo želim peljati naprej. O tem se veliko pogovarjava tudi z mamo, ki je psihologinja. Treba je ponu-diti dodano vrednost, to bom razvijala v prihodnosti, gre za dolgoročen projekt,« pripo-veduje Tina. Dodaja, da se pri profesionalnem ličenju vedno drži treh načel – barve morajo biti čiste in jasne, treba je biti natančen. Za osebno rabo pa pravilo – manj je več.

Kolekcija by Tina Fabjan Tina ima tudi svojo kolekci-jo Max Coluor Effect by Tina Fab jan. »Ker blagovno znam-ko stalno nadgrajujemo in smo pogrešali intenzivnejše barve, je proizvajalec začel razvijati novo linijo, pri kateri smo so-delovali tudi vodje umetnikov ličenja iz različnih držav – vsak je predstavil svoje mnenje o po-trebah posameznega trga, tako je nastala nova linija, ki je sicer v vseh državah enaka, sposodi-li so si le naša imena. Linija je namenjena vsem divam, ki rade sledijo modnim trendom, svoje življenje rade obarvajo z barva-mi. Sem izredno ponosna, da sem del tega.«

Brez usklajene ekipe ni uspeha

Tina je naličila že ogromno lju-di. Omenja, da je bila ena večjih kampanj ličenje Katarine Čas za »visual« novega izdelka Max Factor – Masterpiece Max Maskaro. Naličila je že veliko zvezdnikov, izziv ji pomenijo modni dogodki, liči povsod, kamor jo povabijo, sodelova-la je denimo na Super modelu Slovenije, Miss Universe, pri viktorjih, oglasnih kampanjah, ki jih vidimo vsak dan. »Obse-žen projekt je bil Ljubljana Fa-shion week – na dan je bilo šest do sedem revij, bilo je res veliko dela. Tam sem spoznala, kako zelo pomembna je ekipa – ne

le da je dobra, tudi sodelovati mora usklajeno. Na svojo eki-po sem zelo ponosna, je zlata vredna. Seveda se pojavijo tudi težave, takrat sem usedemo, se odkrito pogovorimo, treba je vzdrževati in spodbujati timski duh. Vsako težavo se da rešiti – tako so rezultati veliko boljši, več je motivacije in veselja. Biti vodja je zelo stresno, vendar ve-dno vredno truda, ki se še kako obrestuje.«

Slovenija – valilnica idej Ker je treba biti v tem poslu vedno na tekočem s trendi, se Tina pogosto odpravi v tujino. »Hodim na mednarodne kon-ference, septembra se bom ude-ležila ene v Las Vegasu. Tam predstavijo nove izdelke in trende. Tam tudi spoznaš, kako zelo dobri smo v Sloveniji, pa ne le na našem področju, na splo-šno smo prava valilnica idej. Iz nič znamo narediti čudež. Veliko temelji tudi na osebnem pristopu, tega je pri nas veliko.«

Tina, zajemaj življenje z veliko žlico

Če le gre, je Tina vedno na-smejana, zgovorna, rada je med ljudmi, rada preseneča in raz-veseljuje. »Pred slabim letom sem imela krizo, malo sem se izgubila, in takrat sem se od-ločila – Tina, zajemaj življenje z veliko žlico, živi vsak trenu-tek, kot da je zadnji, živi polno. Če v nekem trenutku uživam, bom uživala do konca. Za lepe stvari v življenju se bom vedno bojevala z vsemi štirimi. Treba je gledati pozitivno. Največ v življenju mi pomeni to, da sem srečna, da znam ceniti ljudi, ki me imajo radi. Pomembno

je tudi, da prevzameš odgo-vornost za svoja dejanja – tako postaneš boljši, rasteš. Znati je treba tudi odpuščati – če znaš odpustiti in razčistiti, je življe-nje veliko lažje.«

Hrana življenja Ker je delo naporno in tudi stresno, se Tina rada v dvoje ali sama s kolesom poda po brez-potjih. »Tako se res do konca sprostim, prava terapija. Tudi narava mi veliko pomeni, tam si polnim baterije. Za sprosti-tev se rada v soboto dopoldan odpravim na tržnico, vedno obiščem gospo, ki prodaja lili-je, kupim dober domač kruh, vmes se spogledujem s Plečni-kovimi stvaritvami, se usedem na sonček na kavico, klepet s partnerjem – čista sprostitev. Pozitivnost je treba prenesti naprej, se veliko pogovarjati. Včasih za lepši dan potrebu-jemo zelo malo, že če ti nekdo zaželi prijeten dan, te lahko s tem osreči. Vedno je treba po-skusiti obuti tuje čeveljčke in si predstavljati, kako se počuti drugi – ravno tako je v ličenju, vedno se vprašam, kako bi bilo meni, če bi bila recimo v koži modela ali, recimo, neveste. Včasih se zgodi, da se uštejem, takrat odstranim make-up in naredim novega – ljudje cenijo, da si z njimi iskren in odkrit. To, da lahko nekomu polepšam dan, je hrana življenja. Zato zelo rada sodelujem tudi na hu-manitarnem področju, k čemur me ves čas spodbuja partner Sebastjan.«

Prisega na robinzonske počitnice

Tina zelo rada potuje, obiska-la je že vrsto dežel, predvsem v študentskih letih. Veseli jo, da je nekaj tudi službenih po-tovanj. »Seveda so ta potova-nja na prvem mestu delovna. Najde pa se čas, ko si oprtam nahrbtnik in se lotim razisko-vanja. Tudi sicer so mi pri srcu bolj robinzonska dopustovanja, letos bo verjetno že eno tako, vendar še ne vem kje, vsekakor vzamem s seboj tudi kolo. V zelo lepem spominu mi je osta-lo potepanje po Kreti, kjer sva s prijateljico spali pod oljkami, pomagali stari ženički na vrtu, zjutraj naju je zalagala z zajtr-kom, ves dan sva slikali, noro,« se sanjskega poletja spominja Tina.

Sprosti se tudi z ilustracijami

Pri srcu so ji tudi ilustracije. Pra-vi, da gre za intimno slikanje. »Kot ilustratorko so me povabili na RTV k otroški oddaji Nočko, za katero sem narisala 160 ilu-stracij. Bilo je naporno, vendar sem vsekakor uživala, bil je izziv. Morda kdaj v prihodnosti nare-dim otroško knjižico.«

Gleda v prihodnost Tina pravi, da se v prihodnosti še naprej vidi pri Max Factor-ju, vendar se želi nadgrajevati. »Želim izobraževati in iskati luknjice, ki so še neodkrite, postaviti dobre temelje za pro-jekte, ki jih delamo v okviru blagovne znamke, in jih nad-grajevati. Pred časom sem pre-jela tudi izredno visoko pohva-lo od principala, kar pomeni, da opazijo, da delam dobro. Vem, da imam še veliko priložnosti, vendar je treba postaviti priori-tete – raje eno delati res dobro kot deset stvari slabše.«

Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

Vsak vizažist bi moral imeti slikarsko podlago.

Za lepe stvari v življenju se bom vedno bojevala z vsemi štirimi.

10 11

Parki

10

Preživljanje prostega časa v ohranjeni naravi in privlačni krajini je v sodob-ni družbi vse bolj priljubljeno. Na-

ravni parki, ki omogočajo mir, sprostitev, doživljanje neokrnjene narave, uživanje v naravnih lepotah, opazovanje žive in neži-ve narave, doživljanje krajine, spoznavanje kulture ter odkrivanje zgodovine posame-znega kraja in tradicionalnega življenja v pogovoru z domačini ter številne dejavno-sti, povezane z naravo (fotolov, sprehodi, planinarjenje in podobno), zato postajajo »nadstandard« v turistični ponudbi.

Številna doživetjaObiskovalci naravnih parkov lahko parke spoznavajo s pomočjo številnih informacij, ki jih je mogoče dobiti v informacijskih sre-diščih in točkah, na informativnih tablah, lahko jih neposredno doživljajo, ko gredo po označenih parkovnih poteh, se udeležujejo vodenih izletov, naravoslovnih in ustvarjal-nih delavnicah ali pa različnih izobraževal-nih programov. Pešpoti, kolesarske steze, vinsko-turistične ceste povezujejo narav-ne lepote, kulturne spomenike, privabljajo obiskovalce in jim omogočajo, da navezu-

Naravni parki postajajo

nadstandard v turistični ponudbi

Naravni parki so območja v Sloveniji, na katerih je stopnja naravne in kulturne ohranjenosti najvišja, zato postajajo eno najimenitnejših

območij, ki že zdaj sooblikujejo del turistične infrastrukture.

V Sloveniji zavarovana območja narave delimo na različne kategorije, ki so mednarodno priznane (kategorizacija IUCN). Temeljna je ločitev na širša in ožja zavarovana območja. Za širša se uporablja splošni izraz naravni parki. Glede na kategorizacijo so v Sloveniji ustanovljena naslednja zavarovana območja:

- ŠIRŠA ZAVAROVANA OBMOČJA ALI NARAVNI PARKI:

1 narodni park (IUCN: II/V) – Triglavski narodni park, 3 regijski parki (IUCN: V/II) – Park Škocjanske jame, Kozjanski park, Notranjski regijski park, 44 krajinskih parkov (IUCN: V);

- OŽJA ZAVAROVANA OBMOČJA:

52 naravnih rezervatov (IUCN: IV in I),

1.217 naravnih spomenikov (IUCN: III).

jejo stike z domačini. Za spoznavanje naj-lepših in najzanimivejših kotičkov narav-nih parkov so za obiskovalce organizirani tudi vodeni izleti po parku pod strokovnim vodstvom naravovarstvenih nadzornikov parkovnih vodnikov. Doživetja še doda-tno popestrijo številne prireditve s prikazi tradicije in sodobne ustvarjalnosti, zbirke, razstave, delavnice, koncerti. V naravnih

parkih so tudi možnosti za prenočitev, eno-dnevne in večdnevne družinske izlete ter različne druge oblike spoznavanja narave in kulturne dediščine ter za rekreacijo, kot so sprehod, tek, čolnarjenje, jahanje, kole-sarjenje in druge oblike te ponudbe. Vir: publikacija Naravni parki Slovenije (iz-dala in založila Slovenska turistična organi-

zacija ter ministrstvo za okolje in prostor)

V NARAVNE PARKE SO VABLJENI PREDVSEM OBISKOVALCI, KI:

razumejo, da je park bivališče ogroženih živali in rastlin ter prostor, v katerem se varujejo naše naravne vrednote in kulturna dediščina;

pokažejo spoštovanje do rastlin, rastočih v parku, in živali, živečih v njem, ter do nežive narave (kamenje, skale, fosili …);

uživajo v tišini parka, ga občudujejo z očmi ali fotografskim aparatom in uživajo v slikovitosti krajine, pojavnosti živega sveta in vonju rastlinskega sveta;

enkratno naravno okolje zavarovanega območja najraje doživljajo peš ali s kolesom po označenih poteh;

ne odnašajo rastlin s seboj, ker se zavedajo, da so ogrožene in najlepše, ko jih opazujemo v naravi;

spoštujejo delo in trud domačinov, ki živijo v parku ali ob meji z njim;

pustijo motorna vozila na parkiriščih pred vhodom v park ali v parku, pri tem pa se počasi peljejo mimo sprehajalcev in kolesarjev;

se sprehajajo s psi na vrvici, da ne bi vznemirjali obiskovalcev in ptic ter posegali v drug rastlinski ali živalski svet;

skrbijo, da park ostaja čist, tako da odpadke odnesejo domov ali do najbližjega zabojnika.

Fot

o:M

atja

ž O

mer

zel

Foto: Darinka Mladenovič


12 13

Parki

12

Območja, kot je Lju-bljansko barje, so v svetu vse redkejša.

»Zadnja desetletja je v Evropi izginilo 70 odstotkov mokrišč. Z živalmi in rastlinami vred,

tako kot številna druga narav-na območja. Z vstopom Slo-venije v Evropsko unijo se je država zavezala k spoštovanju dveh naravovarstvenih direk-tiv, ki opredeljujeta posebna

ohranitvena območja narave, območja Natura 2000, med katera sodi tudi celotno Lju-bljansko barje. Minimalna zahteva je ohraniti ugodno stanje habitatov in vrst, ki ži-vijo na tem območju, in pre-prečiti nadaljnje poslabšanje razmer,« pravi Barbara Zu-panc, direktorica javnega za-voda Krajinski park Ljubljan-sko barje, ki je bil ustanovljen leta 2009 in je pristojen za upravljanje območja krajin-skega parka in zagotavljanje izvajanja določb akta o zava-rovanju Ljubljanskega barja.

Vrsta dejavnosti »Ljubljansko barje nam ponuja popolno doživetje. Vsakdo bo na njem zagotovo našel nekaj, kar ga zanima, pa naj bo to pti-ca, redka rastlina, skrivnostna zgodovina, umetnostni slogi ali človeška iznajdljivost skozi čas. Obiskovalci se lahko peš ali s kolesom podajo po učnih

poteh, ga raziščejo s hrbta ko-nja ali se povzpnejo na voz. Tistim bolj pogumnim pa pri-poročamo pogled iz zraka z balona. Med obiskom in obču-dovanjem pa vendarle ne poza-bimo – lahko ga bomo še dolgo obiskovali in občudovali le, če ga bomo spoštovali, varovali njegove življenjske prostore in vse njegove prebivalce,« opo-zarja sogovornica.

Foto: Oskar Karel Dolenc

KRAJINSKI

PARK

JZ Krajinski park Ljubljansko barjePodpeška 380, 1357 Notranje Gorice

www.ljubljanskobarje.si [email protected]

tel: 08 20 52 350

Popolno doživetje na pragu mesta

Zelo redki so primeri na svetu, ko se na pragu glavnega mesta, dosegljivo peš, s kolesom ali javnim prevozom, razprostira območje s tako bogato zgodovino, arheološko dediščino, etnološkimi posebnostmi in visoko

ovrednoteno naravo, kot je Ljubljansko barje. Tu si ne oddahnemo le od mestnega vrveža, poletne sopare in meglenega smoga, Ljubljansko barje je učilnica na prostem.

BARJE NA SEZNAMU UNESCA Sklepno dejanje večletnih prizadevanj in sodelovanja številnih strokovnjakov ter ustanov se je zgodilo v ponedeljek, 27. junija letos v Parizu. Na vsakoletnem srečanju odbora za svetovno dediščino so soglasno potrdili vpis serijske transnacionalne nominacije »prazgodovinska kolišča okoli Alp« na seznam svetovne dediščine. Tako ima Slovenija sploh prvo kulturno nominacijo na tem seznamu, in to ob 25. obletnici vpisa Škocjanskih jam pod naravnimi kriteriji. Kolišča na Ljubljanskem barju so s tem dnem vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine, s čimer jim je po najstrožjih mednarodnih standardih priznana izjemna univerzalna vrednost, prispevek k poznavanju prazgodovinskih koliščarskih civilizacij, ki so v zaokroženem geografskem območju obstajale več kot 4500 let.

Krajinski park Logarska dolina je leta 2005 na natečaju CIPRA – pri-

hodnost v Alpah prejel presti-žno nagrado v kategoriji zava-rovanih območij. Solčavsko ob-močje je za produkt Solčavsko – harmonija treh dolin na temo turizem in varovana območja dobilo naziv evropska destina-cija odličnosti 2009.

Bogastvo parka »V Logarski dolini je prek 40 re-gistriranih naravnih vrednot, od slapov, skalnih stolpov, votlin, spodmolov do ledeniških balva-nov, dreves izjemnih dimenzij, flore in favne. Slap Rinka z 90 metri sodi med najvišje slapo-ve v Sloveniji. Med rastlinami v

parku najdemo rastišča redkega lepega čeveljca, naše največje orhideje, uspevajo tudi nekate-re endemične rastlinske vrste: julijska smiljka, škrlatni luk, kamniška ivanjščica. Na širšem območju Logarske doline gnezdi planinski orel, dolina pa je tudi življenjski prostor sokola selca,« bogastvo parka opisuje Marko Lenarčič, direktor Krajinskega parka Logarska dolina.

Številne možnosti za prostočasne dejavnosti

»Krajinski park Logarska do-lina z okolico ponuja številne možnosti aktivnega preživljanja prostega časa – pohodništvo, ko le sarjenje, planinarjenje, ple-zanje, jahanje, vožnjo s kočijo ali

lojtrnim vozom, lokostrelstvo, jadralno padalstvo, smučanje, tek na smučeh, sankanje, zabav-ne igre, animacijo in programe za skupine. Z lokalnimi vodniki se lahko podate na raziskovanje ob-močja, se sprehodite po naravo-slovno-etnografski poti, obiščete prireditve in okusite domačo hrano,« predlaga sogovornik. Več predlogov in informacij pa dobite v informacijskem centru Rinka. Ker je eden glavnih projektov v prihodnje zagotoviti prevoz po dolini z električnimi vozili, lahko obiskovalci že letos preizkusijo vožnjo z električnimi kolesi.

V gozd po doživetje Da boste zares doživeli in začutili Logarsko dolino, so-

govornik svetuje, da sledite Poti po Logarski dolini, kjer se boste sami ali v skupini, v spremstvu vodnika, ustavili na zanimivih točkah in iz-vedeli marsikaj o ledeniški dolini, gozdu, divjadi, pticah, življenju gozdarjev, oglarjenju ter drugih zanimivostih, ki pričajo o izjemni povezanosti ljudi in narave skozi stoletja. Sprehod po sedem kilometrov dolgi poti traja približno dve uri, z vodnikom nekoliko dlje, lahko pa izberete krajši odsek. Za otroke pa predlaga temat-sko točko Pravljični gozd, kjer pravljice pripovedujejo svojo zgodbo skozi zanimiva igrala, lesene skulpture, poučne mi-sli.

Biser v osrčju Kamniško-Savinjskih Alp

Da bi ohranili tradicionalno sožitje človeka z naravo in bi se tudi v prihodnje obdržale naravne in kulturne vrednote Logarske doline, je bil leta 1987 sprejet odlok o razglasitvi krajinskega parka

Logarska dolina.


Logarska dolina d.o.o.Logarska dolina 9

3335 SolčavaMail: [email protected]

Tel.: 03 8389004www.logarska-dolina.si

Prijetno bivanje v Hotelu Plesnik, Penzionu Na Razpotju, Kmečki hiši Ojstrica, na turističnih kmetijah Mlačnik, Plesnik, Lenar in Domu planincev, Planšariji Logarski kot ali parkiranim avtodomom na parkirišču Podbreg pred dolino lahko izkoristite z brezskrbnimi aktivnostmi ob Poti po Logarski in drugje v parku ter preizkusite tradicionalno kulinariko.

NA BARJU: živi in prezimuje 250 vrst ptic,

živi 48 vrst kačjih pastirjev,

bomo našli 70 odstotkov vseh vrst žab, ki živijo v Sloveniji,

leta kar 89 vrst metuljev.


14 15

Parki

SOLINE Pridelava soli d.o.o.Seča 115, 6320 Portorožtel.: 05 6721330, e-pošta: [email protected]

Na Leri sta center za obi-skovalce z veliko ma-keto solin in trgovina

z izdelki, ki nastajajo pri pri-dobivanju soli. Fontanigge pa so namenjene tistim, ki jih bolj podrobno zanima, kako so soli-narji živeli in delali nekoč, kar prikazuje Muzej solinarstva, in tistim, ki želijo peš ali s kolesom spoznati tudi bogat rastlinski in živalski svet slanih življenjskih okolij med Dragonjo in Drnico.

Sol pridobivajo na živi podlagi

Sol se pridobiva na živi podla-gi, imenovani petola, ki jo soli-narji vzgajajo na način, ki se ne uporablja nikjer drugje. Ena od

skrivnosti, ki so jih prejšnji la-stniki solin uspešno prikrivali, je tudi to, da so dolga leta v kar-tonske škatle namesto piranske soli nasuli cenejšo afriško sol, vse skupaj pa trgu ponudili kot »slovenski proizvod«. Danes le izdelek z znakom Piranske soline nedvomno vsebuje tra-dicionalno, ročno pridelano in z minerali bogato sol iz Sečovelj-skih solin.

Bogat rastlinski in živalski svet

Kljub dolgoletnemu sobivanju človeka in narave v Sečovelj-skih solinah je prostor še vedno poln skrivnosti. Med skoraj 300 ugotovljenimi vrstami ptic

so še takšne, za katere ne mo-remo z gotovostjo trditi, ali tu gnezdijo ali ne, in takšne, za ka-tere vemo, da so tu čez vse leto in že vsaj 200 let, pa kljub temu ne gnezdijo v solinah. Med ta-kšne sodi mala bela čaplja, ki jo mnogi uvrščajo med simbole krajinskega parka. V slani vodi živi solinski rakec, ki lahko preživi v nekajkrat bolj slanem okolju kot katerakoli druga ži-val. Nasipe med polji poraščajo slanoljube rastline, ki nas ne očarajo s cvetovi, temveč s tem, da se njihova stebla zaradi po-manjkanja dušika v tleh jeseni v celoti obarvajo iz zelene v razne odtenke rdeče barve, še lepše, kot bi bile barve cvetov.

Peš, s kolesom ali ladjico V parku je več kilometrov kole-sarskih in sprehajalnih poti, ob predhodni najavi organizirajo vodene oglede za skupine in de-lavnice za šolske skupine. Prav tako se skupine lahko dogovorijo za obisk parka z ladjico. Sečo-veljske soline so za obiskovalce odprte vse dni v letu, in sicer od ene ure po sončnem vzhodu do ene ure pred sončnim zahodom. Motorna vozila pustimo pred vhodom v park, saj naj bi na zava-rovanih območjih čim bolj doži-vljali naravo na način, ki ni moteč ne za naravo in ne za ljudi.

Andrej Sovinc, vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline

Skrivnostni svet solin Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) je najbolj znan po ročno pridelani soli – pravzaprav so to ene

redkih solin v Sredozemlju, kjer sol pridobivajo po stoletja starih postopkih. Park je urejen tako, da obiskovalci ob obisku izvedo več o teh postopkih, v poletnem času pa si lahko med sprehodom tudi ogledajo,

kako delo poteka.

Fot

o: P

rim

ož H

ieng

www.park-skocjanske-jame.siGeografske koordinate: Lat. N 45º 39’47’’ Long. E 13º 59’22’’

Park Škocjanske jame, Slovenija, Škocjan 2, 6215 DivačaT: 05/708 21 10, F: 05/708 21 11

Rezervacije:

T: 05/708 21 04, F: 05/708 21 05E: [email protected]

Škocjanske jame so že od leta 1986 vpisane v se-znam svetovne kultur-

ne in naravne dediščine pri Unescu, od leta 1999 kot prvo podzemno mokrišče na svetu v ramsarsko konvencijo, od leta 2004 pa kot biosferno območje Kras tudi v program MAB (člo-vek in biosfera). »V Parku Škoc-janske jame skrbno varujemo in urejamo naravno in kultur-no dediščino ter jo skušamo ohraniti za prihodnje rodove. Na primeren način jo želimo predstaviti obiskovalcem Par-ka Škocjanske jame, zato jim ponujamo vodene oglede Škoc-janskih jam, učne poti in mu-zejske zbirke. V parku se lahko ustavite le na krajšem obisku ali pa se odločite za večdnevno bi-vanje in si ogledate tudi pestro porečje Reke,« ponudbo opisuje Gordana Beltram, direktorica Parka Škocjanske jame.

Po 46 letih odprli še tri nove jame

»Znamenitosti Škocjanskih jam si lahko ogledate v sprem-stvu izkušenih vodnikov – pot je speljana skozi s kapniki bo-gato Tiho jamo, nato vodi skozi del enega največjih podzemnih kanjonov v Evropi do nekda-

njega vhoda reke v podzemlje ter udornice Velike doline. No-vost je, da si lahko zdaj ogledate tudi Mahorčičevo in Mariniče-vo jamo ter Malo dolino – gre za del jamskega sistema, ki je po 46 letih ponovno odprt za obiskovalce. Na ogled je tudi etnološka zbirka v J'kopinovem skednju, krasoslovna zbirka v Jurjevem skednju ter biološka, geološka in arheološka zbirka v naravoslovnem učnem centru Delezova domačija,« pravi so-govornica.

Pisan živelj »Škocjanske jame so že zelo dolgo znana in tudi raziskova-na naravna znamenitost in so zaradi zelo razgibanega reliefa ter izredno pestrega rastlinske-ga in živalskega sveta izjemen predel. V udornih dolinah in okolici živijo redke in ogrože-ne vrste ptic, več vrst netopir-jev – omenimo dolgokrilega netopirja, katerega kolonija se seli med Škocjanskimi jamami in Predjamo, ter dolgonogega netopirja, ki je tudi številen v Škoc janskih jamah. V podze-mlju pa najdemo več vrst jam-skih živali, tako v kopnih kot tudi v vodnih delih jame,« pisan živelj opisuje sogovornica.

Kraška lepotica

Regijski park Škocjanske jame leži na matičnem Krasu, od koder pojem »kras« tudi izvira.

Škocjanske jame s prostornostjo dvoran in podzemne soteske zavzemajo posebno mesto med več kot deset tisoč jamami v Sloveniji. Sestavlja jih splet 11 jam, udornic, ponorov, naravnih mostov … Območje slovi po izjemnih arheoloških najdbah,

pionirskih raziskavah kraškega podzemlja ter bogati naravni in kulturni dediščini.

Foto: Borut Lozej, Vir: arhiv PŠJ

16

Gurmanski užitki

�0�1�f�i�n�a�n�c�e� �c�l�u�b� �1�1�9�x�1�1�8

�1�8�.� �m�a�j� �2�0�1�1� �1�6�:�5�0�:�5�0

Ego Slim&Vital premika meje, ne le vaših mer! Je edini jogurt z inovativno kombinacijo

L-karnitina in koencima Q10,ki ob telesni vadbi pomaga pri izgorevanju maščob in izgubi telesne teže. Zdaj tudi s

slastnim okusom rumenega jabolka!

Ego. Poskrbi zase. www.l-m.si

ZAKAJ BI POLETI ODVRGLI LE ODVEČNA OBLAČILA …… KO LAHKO ODVRŽETE TUDI ODVEČNE KILOGRAME!

foto

: Igor

Škafa

r Da!,

prod

ukcij

a: Da

! FOT

OHIŠA

Tisk_EGO_s&v-pomlad2011_95x271+5mm_bonbon.indd 1 7/8/11 12:25 PM

Lubenica učinkovito čisti organizem, saj ima veliko vlaknin, ki pozitivno delujejo na prebavo. Je tudi vir vita-

minov A, B in C. Vitamin A je pomemben za zdravje oči, uspešen pa je tudi v boju proti virusnim obolenjem. Večja rezina lubenice že zadosti dnevnim potrebam po vitaminu C, ki pomembno vpliva na delovanje našega imunskega sistema. Lubenica vsebuje tudi veliko vitamina B, ki pomaga pri pretvorbi energije, med minerali pa prevladujeta ma-gnezij in kalcij. Sto gramov lubenice vsebu-je zgolj 80 kalorij. Ker je v tem sadežu več

kot 90 odstotkov vode, so lubenice izredno nizkokalorične, za potešitev lakote pa za-dostujeta že dva kosa. Lubenice so izredno koristne v boju proti ledvičnim kamnom in kamnom v sečnem mehurju, prav tako pre-prečujejo zastajanje seča. Nadvse primerne so kot obkladek za nego mastne kože ali blaženje sončnih opeklin.Najbolj osvežilna lubenica je seveda tista, ki je primerno ohlajena. Če želite, da bo lu-benica ohranila aromo, je nikar ne hranite v hladilniku skupaj z drugimi živili. Njene-ga vonja oziroma arome se namreč lahko

zelo hitro navzamejo preostala živila, ki so v hladilniku v neposrednem stiku z njo. Po-skrbite, da bo prerezana lubenica pokrita s prozorno ali alu-folijo, takšno pa lahko v hla-dilniku hranite največ teden dni. Dlje časa, ko je lubenica v hladilniku, manj je sladka.

Z lubenico in melono nad vročino

Žejo in tudi lakoto lahko v vročih dneh potešite s sladkimi in osvežilnimi poletnimi sadeži, med katerimi sta zagotovo najbolj

priljubljeni lubenica in melona. Sta izjemno zdravi, osvežilni in imata zelo malo kalorij, saj vsebujeta več kot 90 odstotkov vode.

Tudi melone vsebujejo veliko vitaminov in malo kalorij

Tako kot lubenice tudi melone sodijo v skupino bučnic. Melona je izjemno zdrav sadež, saj vsebuje kalcij, magnezij, fosfor in železo ter vitamina A in C, poleg tega pa še dragocene sadne kisline. Ker ima sto gramov sadeža le 25 kalorij, je izredno primerna za vse tiste, ki v vročih poletnih dneh skrbite za lahko in zdravo prehrano. Tako kot v lubenici je tudi v meloni več kot 90 odstotkov vode. Vendar pa melona kljub nizki kalorični vrednosti vsebuje veliko sa-dnih sladkorjev. Melone sicer krepijo organizem, vendar moramo biti pri uživanju velikih količin previdni. Lahko namreč sprožijo prebavne motnje ali pa delujejo odvajalno. Če želimo, da melona dozori, jo pustimo na sobni temperaturi, vendar ločeno od drugega sadja. Najbolj prija primerno ohla-jena, torej iz hladilnika, narezano pa imate lahko shranjeno v hladilniku največ dva dni.

Fot

o: D

ream

stim

e

18

Permanentna notranja kon trola in certifikati, ki jih mora pri proizvajalcih

vsako leto potrjevati nevtralna kontrolna ustanova, zagotavlja-jo, da so klobase visoke kakovo-sti ter proizvedene in označene skladno s specifikacijo. »GIZ Kranjska klobasa zdaj v organi-zaciji proizvajalcev povezuje 11 članov, tako večjih mesnopre-delovalnih podjetij kot tudi obr-tniških obratov. Ker je sistem ustvarjanja 'shem kakovosti' v EU odprt za vse zainteresirane, medse vabimo tudi nove člane, saj bomo tako na trgu močnejši in prepoznavnejši. Smo namreč na začetku nove poti in obdobja za razširjanje prepoznavnosti in zaupanja v kranjsko klobaso, zato v zadnjih štirih letih s po-močjo državne finančne podpo-re pripravljamo in izvajamo šte-vilne promocijske aktivnosti, saj se zavedamo, da lahko brez per-manentnega komunikacijskega spleta kranjska klobasa ostane premalo prepoznavna. Tega si ne

moremo privoščiti, saj je to sim-bol nacionalnega živila in visoke kakovosti znanega porekla,« po-jasnjuje Boris Jež, direktor GIZ Mesna industrija.

Vem, kaj jem »Vsak proizvajalec, ki želi izde-lovati kranjsko klobaso, mora od certifikacijskega organa pri-dobiti certifikat, da proizvodnja poteka po natančno določeni recepturi iz specifikacije, ki jo je pripravila strokovna skupina na GIZ Kranjska klobasa. Prav tako mora izdelek označevati

s predpisanim logotipom, ki je tudi del specifikacije. Smisel-no pa je, da je ob tem vključen v organizacijo proizvajalcev GIZ Kranjska klobasa, ki po-leg organizacije notranje in zunanje kontrole ter skupnega delovanja skrbi še za skupno promocijo kranjske klobase,« pojasnjuje sogovornik. Dodaja, da je receptura za njeno izdela-vo javno objavljena, zaščiteno ime kranjska klobasa na svojih izdelkih pa smejo uporabljati le certificirani proizvajalci. Tako potrošnik natančno ve, kaj ku-puje; gre za visoko kakovost in avtentičnost, ki odlikujeta pro-izvode vseh certificiranih pro-izvajalcev. Gre za zaupanje, saj »vem, kaj jem«, to pa je v popla-vi različnih proizvodov, ki jih najdemo na policah trgovskih sistemov z globalnega trga, zelo pomembno.

Do nedavnega bolj priljubljena v tujini kot

doma V evropski komisiji poteka po-stopek za zaščito kranjske klo-base kot proizvoda, zaščitenega z geografsko oznako na evrop-

ski ravni. »Do nedavnega je bila priljubljenost kranjske klobase po besedah dr. Janez Bogata-ja večja v tujini kot v Sloveniji, čeprav bi jo lahko uvrstili med najodličnejše blagovne znam-ke s področja mesnin. V nem-ško govorečem delu Evrope jo poznajo kot 'Krainer Wurst', v angloameriškem svetu pa kot 'Kransky Sausage' ali samo 'Kransky'. Kranjska klobasa se še vedno izdeluje po skoraj iz-virni tehnologiji. K njeni prilju-bljenosti so veliko pripomogli tudi slovenski izseljenci, ki so v novih življenjskih okoljih od 19. stoletja naprej poskušali najti eno od oblik svojega ekonom-skega obstoja tudi z izdelova-njem kranjskih klobas. Danes je ta klobasa poznana v Zdru-ženih državah Amerike, Kana-di, Avstraliji, Novi Zelandiji in Argentini. V Avstraliji jo med drugimi izdelujejo tudi potomci poljskih izseljencev. V ZDA se je zanimanje za kranjsko klobaso v zadnjih mesecih povečalo, ker jih je nekaj s seboj na vesoljsko postajo vzela ameriška vesoljka s slovenskimi koreninami,« pri-poveduje sogovornik.

Simbol nacionalnega živila Od vseh slovenskih tradicionalnih mesnih specialitet, ki jih označujemo kot avtohtone, je kranjska klobasa

najbolj tipična. In zato so proizvajalci kranjske klobase, ki so se zavedali pomena kakovosti in ohranjanja tradicije, leta 2005 ustanovili GIZ Kranjska klobasa – organizacijo proizvajalcev, ki je po napornem

usklajevanju ob upoštevanju zgodovinskih virov in proizvodne prakse sprejela dokument o zaščiti kranjske klobase kot proizvoda višje kakovosti z zaščito geografske označbe.

Prava in kakovostna kranjska klobasa nas mora privabiti že s svojim videzom. Imeti mora špilo, barva površine je tipična rdeče rjava. Na prerezu je mozaik, značilen za grobo mleto meso in slanino, barva mesa je rožnato rdeča in slanine smetanasto bela. Kranjska klobasa nam mora tudi zadišati po mesu, blago po dimu in začimbah. Med grizenjem nam mora dati zmerno hrustljav, sočen in primerno čvrst občutek v ustih. Obenem zaznamo primerno intenzivno, harmonično aromo, ki je značilna za razsoljeno in prekajeno prašičje meso. Slanost naj bo zmerna, dodana poper in česen pa ne smeta prekrivati arome mesa, če želimo govoriti o kakovostni kranjski klobasi.

Mag. Marlena Skvarča, Biotehniška fakulteta

Gurmanski užitki

Pirini rezanci s kranjsko klobasoza 4 osebe

OMAKA1 kranjska klobasa 4 ælice oljËnega olja

8 dag paprike (razliËnih barv) 8 dag jajËevcev 8 dag Ëebule 8 dag buËk sesekljan Ëesen 80 g pretlaËenih paradiænikovih pelatov sesekljan peterπilj in sveæa bazilika 2 ælici naribanega parmezana sol, mleti poper

Rezance skuhamo v veËji koliËini slane vrele vode. Kuhane odcedimo in zmeπamo s pripravljeno omako. Zelenjavo operemo in nareæemo na kocke. Na oljËnem olju ovenemo sesekljano Ëebulo, dodamo na tanke kolute narezano kranjsko klobaso, narezano papriko, jajËevce in buËke. Praæimo toliko Ëasa, da zelenjava zarumeni. Dodamo sesekljan Ëesen in zalijemo s pretlaËenimi paradiænikovimi pelati. Nekoliko pokuhamo. Primeπamo baziliko in peterπilj, solimo in popramo. Omako zmeπamo z vroËimi testeninami, potresemo s parmezanom in ponudimo.

Pa dober tek.

Pirini rezanci s kranjsko klobaso

Kranjske klobase ne more izdelovati kdorkoliKranjska klobasa predstavlja slovensko kulinariËno posebnost, ki sodi v sam vrh slovenske dediπËine. Kranjska klobasa je æivilo tradicionalnega ugleda, ki je na nacionalni ravni zaπËiteno z geografsko oznaËbo in predstavlja simbol tradicionalne slovenske prehrane, na katerega smo upraviËeno ponosni.

Kranjska klobasa je na pasici ali etiketi enotno oznaËena z logotipom ≈Kranjska klobasa - zaπpiljeno dobra od 1896« in nacionalnim znakom kakovosti.

Proizvajajo jo lahko le certificirani proizvajalci in edino oni jo lahko tako tudi poimenujejo. ≈Povrπina kranjske klobase je rdeËerjava in ima blag vonj po dimu, na prerezu je meso roænato rdeËe barve, slanina pa smetanasto bela in neraztopljena. Tekstura je napeta, hrustljava in soËna, aroma pa polna in znaËilna za razsoljeno, specifiËno zaËinjeno in prekajeno praπiËje meso«, je zapisano v Specifikaciji za proizvodnjo kranjske klobase. Proizvodni postopek, kakovost in oznaËevanje izdelkov redno preverja Komisija za notranjo presojo pri GIZ-u Kranjska klobasa ter zunanji certifikacijski organ. Na tradicionalnem Festivalu Kranjske klobase - v Hiπi Kulinarike v Sori - pa Kranjsko klobaso vsako leto ocenjujeta tudi laiËna in strokovna javnost.

ALI ÆE VESTE KAJ BOSTE DANES JEDLI? Predlagamo okusno kosilo s kranjsko klobaso in vam æelimo dober tek!

VeË na: www.kranjskaklobasa.si


20 21

Sestavine:6 škampov250 g manjših lignjev250 g svežih školjk (klapavice, rumenke) 400 g piščančjih peruti 200 g klobase chorizo (pekoča ali nepekoča španska suha klobasica)1 manjša čebula 3 stroki česna 200 g bučk 1 rdeča paprika 250 g paradižnika češnjevca 200 g svežega graha400 g riža arborio150 ml oljčnega olja200 ml suhega belega vina2 l ribje osnove100 g sira zbrincščepec žafranasolčrni poper

Priprava:Oprano zelenjavo očistimo in narežemo na kocke. Čebulo in česen fino sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in na njem pope-čemo piščančje meso, klobase, lignje in školjke. Po desetih mi-nutah dodamo česen in čebulo ter pražimo, da zarumeni. Nato dodamo riž, ki ga pražimo skupaj z mesom, da postekleni. Zalije-mo z belim vinom in pustimo, da vino izpari. Dodamo še papriko, grah in bučke. Zalijemo z vročo ribjo osnovo in kuhamo še 20 minut. Po potrebi med kuhanjem dolivamo ribjo osnovo. Pred kon-cem kuhanja dodamo še škampe, paradižnik, nariban sir in žafran, ki smo ga razpustili v ribji osnovi. Začinimo še s soljo in poprom. Postrežemo na globokem krož-niku.

Paella – recept za

6 do 8 osebMartin Blejec, pomočnik šefa kuhinj Grand hotela Union, je

razkril recept za okusno paello, ki se bo prilegla v poletnih dneh.

Recept

Martini in Dolce & Gabbana

Martini gold je najnovejši vrhunski izdelek prepoznavne blagovne znamke Martini. Pri izdelavi Martinija gold je poleg

mojstrov, ki izdelujejo Martini, sodeloval tudi oblikovalski tandem Dolce & Gabbana. Ustvarili so mešanico zapeljivega,

aromatičnega okusa Mediterana in pikantnosti bazarja.

Koktajl

MARTINI GOLD ROYALE75 ml Martinija gold75 ml Martinija dolce ali penine Martini Proseccorobide za dekoracijoPriprava: Velik vinski kozarec do polovice napolnimo s kockami ledu. Čez led nalije-mo martini gold in nato še enako količino penine Martini Prosecco. Dodamo nekaj kapljic creme de Cassis in okrasimo z dve-ma svežima robidama.

Pokrovitelj rubrike Club koktajl je: Merit international, d. o. o.

Poleg drugih okusov Martini gold odkriva najbolj dragocene red-

ke okuse, ki jih dajejo španski žafran, etiopska mirta, bujni indijski ingver, in še mnoge druge.

Velika uspešnica Martini gold je takoj po sve-tovni predstavitvi, katere del je bila tudi Slovenija, postal velika uspešnica in zelo iskan med potrošniki. Je eden prvih produktov, ki ustvarja novo kategorijo pijač, ki se pove-zujejo s svetovno priznanimi modnimi oblikovalci. Marti-ni kot svetovno prepoznavna blagovna znamka, Dolce & Gabbana kot sinonim za pre-stiž in vrhunskost ter Monica Belluci, ki je Slovenijo obiska-la kot obraz reklamne kampa-nje, so več kot dovolj za uspeh te prestižne pijače.

Martini gold je najbolje pri-praviti in okusiti v eni izmed treh dolgih mešanih pijač, Martini gold finger, Martini gold royale ali Martini gold on ice.

21

MARTINI GOLD FINGER50 ml Martinija gold50 ml vodke Grey Goosezelena oliva za dekoracijoPriprava: Kozarec za mešanje do polovice napolnimo z ledom. Vanj nalijemo 50 ml martinija gold, nato še 50 ml vodke Grey Goose. Z barsko žlico počasi desetkrat premešamo in precedimo v prej ohlajen kozarec za martini (Y). Okrasimo s črno olivo na nabodalu.

MARTINI GOLD »ON ICE«75 ml Martinija goldled v kockahrobide in ingver za dekoracijoPriprava: Kozarec martini tumbler napolni-mo s kockami ledu. Nalijemo še 75 ml pijače Martini gold in okrasimo z nabodalom z robi-dami in tankim lističem ingverja.


22 23

Ob manjšem posegu zamenjamo sanitarne elemente, morda tudi keramiko, pri celostni prenovi pa

poleg videza tudi prostorsko razporeditev elementov in napeljave. Za kakovostno iz-vedbo celostne prenove potrebujemo načrt strokovnjaka, ki mu opišemo naše želje, potrebe, mu damo smernice. Funkcional-nost kopalnice je odvisna od prostorskih danosti ter števila, vrste in dimenzij sa-nitarne opreme. Predvsem pri manjših kopalnicah je dober izkoristek prostora še

kako pomemben. Če imamo tesno kopalni-co in ločene miniaturne sanitarije, je mor-da smiselno razmisliti o združitvi teh dveh prostorov, saj tako ustvarimo prostorsko dovolj bogato kopalnico.

Izberimo cevne radiatorje Vodovodne in kanalizacijske ter električne napeljave so v kopalnici nedvomno bistve-nega pomena. Dobro načrtovana in nare-jena napeljava z upoštevanjem sodobnih smernic nam lahko prinese prihranke pri

porabi vode in energije. Paziti moramo tudi na ustrezno prezračevanje prostora – ali z odpiranjem okna, prisilnim prezra-čevanjem ali kombinacijo obojega. S tem poskrbimo za zadovoljivo izmenjavo zraka in preprečimo nastanek plesni. Klasične radiatorje zamenjamo s cevnimi – osnovna funkcija ogrevanja prostora ostane enaka, pridobimo pa prostor in lahko na njih su-šimo brisače. Njihova oblikovna raznovr-stnost pa nam omogoča celo poseben obli-kovni poudarek prostora.

Poleg osnovne poskrbimo še za dodatno svetlobo

Ker se v kopalnici ličimo in nasploh lepša-mo, je zelo pomembno, da imamo v tem pro-storu zadosti primerne svetlobe. Svetlobe mora torej biti dovolj, ne sme pa biti slepeča. Čeprav imamo v kopalnici zadosti veliko okno, namestimo poleg osnovne razsvetlja-ve prostora tudi dodatno v predelu glavnega ogledala. Svetilke naj bodo nameščene ali nad ogledalom ali ob straneh, svetloba pa nikakor ne sme prihajati samo z ene strani.

Pohištvo naj bo dvignjeno od tal Kopalniška oprema in pohištvo naj bosta umeščena tako, da nimamo predolgih odtoč-nih horizontalnih cevi. Nabor kopalniškega pohištva, ki ga ponujajo prodajalci, je skoraj neskončen. Zaradi vlage, ki v kopalnici na-staja ob tuširanju in kopanju, je smiselno, da kopalniško pohištvo dvignemo od tal. Tako onemogočimo vlagi prodiranje v elemente, pa tudi čiščenje je lažje. Če nam to iz estet-skega vidika ni blizu, pa stik pohištva in tal zavarujemo, recimo s silikonskim trakom.

Enostavne in nevtralne oblike ter kakovostni materiali

Kopalnica je funkcionalen prostor vsakega bivališča, v katerega zaidemo ničkolikokrat na dan. Njen namen je zelo dobro določen, četudi v njej ne preživimo toliko časa kot v bivalnih prostorih. Ko nam kopalnica niti

oblikovno niti prostorsko ne ustreza več, naj bo razmislek o obsegu prenove na prvem mestu.

Arhitekt svetuje

Foto: Dreamstime

Oprema mora biti tudi funkcionalna

Pri izbiri sanitarne opreme moramo poleg estetike pomisliti tudi na funkcionalnost. Velikost prostora ima tukaj pomembno vlogo. Sanitarna oprema je dobavljiva v različnih materialih in barvah. Izbiramo lahko med keramiko, pločevino, steklom, plastiko, umetnim kam nom … Umival-niki so lahko povsem samostojni, kon-zolni ali z »nogo« ter vgradni v sklopu kopalniškega pulta ali omarice. V večjih kopalnicah lahko običajno zaporedno postavimo dva umivalnika, ne glede na njuno obliko. Pri njihovi vgradnji mo-ramo paziti na pravilno višino. Enako kot umivalniki so tudi straniščne školj-ke lahko konzolne ali pa pritrjene v tla. Sem sodi tudi kotliček za vodo, ki je ali vgrajen v steno in zato tišji, ali pa viden in pritrjen na steno. Sodobni materiali dajejo številne možno-sti za končno obdelavo sten in tal. Kla-sična sanitarna keramika je dobavljiva v neskončnem številu barv, vzorcev in ob-delav, pa tudi treh kakovostnih razredih. Ravno zaradi teh so odstopanja v konč-nem videzu naše kopalnice lahko zelo velika, tudi ob odličnem polagalcu kera-mike. Kakovosten, po večini tropski les, epoksidni premazi, kamen, vodoodporne barve in kaljeno steklo so alternativni materiali, ki jih lahko uporabimo za oblo-go sten in tal.

Prosojni elementi optično povečajo prostor

Tudi kad in tuš sta lahko inovativno obliko-vana, vgradna in zidana, obložena s kera-miko, leseno oblogo ali kamnom. Prav tako velja za prostostoječe elemente, ki so lahko povsem prosojni, kar bo optično povečalo prostor. Skladno s težnjo uporabe naravnih materialov pa so na voljo tudi povsem lese-ne kadi in umivalniki. Ob prenovi kopalni-ce za starejše prebivalce je morda smiselno razmisliti o zamenjavi kadi s tušem zaradi lažje dostopnosti in varnosti ali pa o vgra-dnji kadi, ki je obenem tudi tuš, saj se del stranice odpira. Pri oblikovanju sodobne kopalnice naj bodo oblike enostavne in nevtralne, materiali pa kakovostni. Nevtralen prostor naredimo zanimiv z inovativnimi poudarki. Čemu se ne bi odločili za barvno kopalno kad in si tako ustvarili prav posebno vzdušje?

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.BIRO 42, d. o. o.


24 25

Mielejeva zgodba o uspehu se je za-čela 1. julija davnega leta 1899 v soseščini mesta Herzebrock bli-

zu večjega kraja Rheda, kjer sta Carl Miele in Reinhard Zinkann v zgradbi nekdanje-ga mlina ustanovila podjetje pod imenom Miele & Cie (družabnik). Drugega priimka nista uporabila zato, ker je bil priimek Miele v tistem predelu že znan in ugleden in tega nista želela spreminjati. Prvotno je podjetje proizvajalo separator za smetano, kasneje se je tej proizvodnji priključil še mešalnik za maslo in pralni stroj v obliki lesenega če-bra. Leta oblikovanja in rasti podjetja Miele so prikazana v muzeju, ki je urejen na seda-njem sedežu podjetja v kraju Gütersloh v predelu Vestfalija in je odprt javnosti.

leta 1900 so izdelali pralni stroj meteor

Mešalnik za maslo je bil narejen iz visoko-kakovostne hrastovine, gospodinja ga je vr-tela s stransko ročko. S separatorjem in me-šalnikom za maslo so se približali trgu, ki je večinoma temeljil na kmetijstvu in živino-reji. Ko pa so mešalnik iz horizontalne lege postavili pokonci, so dobili prvi pralni stroj in pokrili še segment gospodinjske uporabe. Leta 1900 je bil izdelan pralni stroj Miele, poimenovan »Meteor«, ki je stal takratnih 50 mark in to ime dobil kot prispodobo za hitro rastoče podjetje. Izum je močno olajšal pranje perila, ki je bilo do takrat zamudno, težavno in naporno opravilo za gospodinje, saj se je začelo že v zgodnjih jutranjih urah s pripravo kurišča, vroče vode, lu ga … Z dopol-nitvijo separatorja in mešalnika s pralnim strojem pa se je podjetje Miele zapisalo v zgodovino kot vrhunski proizvajalec gospo-dinjskih aparatov, kar ostaja še danes.

Podeželje je postalo premajhno Ker je podeželsko okolje Herzebrocka sča-soma postalo premajhno za hitro rastoči Miele, je leta 1907 proizvodnja dobila nove

obrate v mestu Gütersloh, kjer je glavni se-dež podjetja še danes. Mesto je podjetju po-nujalo bistveno boljšo infrastrukturo, več delovne sile, boljše možnosti za nadaljnji ra-zvoj, obenem pa ostaja Gütersloh pomemb-na točka na transportni poti med Porurjem in Berlinom.

Podjetje postane svetovno znano Da bi gospodinje pridobile pri času, je pod-jetje Miele v letu 1910 razvilo mehanski sti-skalnik iz dveh gumijastih valjarjev, ki se je poganjal z ročico in pritrdil na pralno kad. Takšen stiskalnik je stal od 15 do 28 mark. Prvotno proizvodnjo separatorja za smeta-no so dopolnili z izdelkom za gospodinjsko rabo. Priznanja, ki jih je Miele požel s tem izdelkom, so prihajala iz Rusije, takratne Češkoslovaške, in še od kod. Podjetje Miele je postajalo svetovno znano.

lotili so se tudi avtomobilov V obdobju od 1912 do 1914 se je razmahnila proizvodnja avtomobilov in podjetje se je preizkusilo tudi v tej panogi. Zasnovali so dvosed in štirised, ki sta razvila od 20 do 28 konjskih moči ter hitrost od 60 do 80 kilo-metrov na uro. Cena pa se je gibala od 5.100 do 7.900 mark. Po nekaterih podatkih naj bi Miele naredil od 125 do 143 teh avtomobilov.

Prvi pralni stroj na električni pogon

Širitev električne napeljave v gospodinjstva je v letu 1914 pripeljala do prvega Mielejeve-

Po stopinjah proizvajalca vrhunskih gospodinjskih aparatov V podjetju Miele so se skozi zgodovino lotili že vrsto različnih projektov – od izdelovanja mešalnika za maslo,

stroja za molžo, avtomobilov, koles, prvega električnega pralnega stroja in sesalnika do pomivalnega stroja. ga pralnega stroja na električni motor. Nad-gradnja tega modela je bil hidravlični mo-tor, ki ga je poganjala voda. Poraba v enem takem pralnem ciklu je bila od 700 do 900 litrov. Odvečna voda se je zbirala in upora-bila naprej.

vojna je prinesla cize Ker je med prvo svetovno vojno proizvodnja že znanih Mielejevih aparatov upadala, se je podjetje lotilo proizvodnje ročnih vozičkov ciz, s katerimi so prevažali različne tovore. To je bil za tiste čase zelo prikladen izdelek, saj je bil prost davka, ni potreboval zavaro-vanja niti bencina, lahko si ga parkiral sko-raj kjerkoli.

Kolesa in motorji Vojno obdobje je pri marsikaterem začetni-ku povzročilo ustavitev izdelave avtomobi-lov, med drugim tudi v podjetju Miele, saj so bili stroški inženirjev in proizvodnje, pove-zani z avtomobili, zelo visoki. Takrat so pre-nehali s to dejavnostjo in se resno usmerili v gospodinjske aparate, načrte za izdelavo koles in motorjev, tik pred vojno predvidene za proizvodnjo v Bielefeldu, pa so prestavili na obdobje od 1924 do 1960. Sprva so izde-lovali ženski in moški model kolesa, kasneje pa se je proizvodnja razširila še na preosta-le modele. Še posebej se je ta poteza izka-zala med drugo svetovno vojno, saj je bilo

to odlično prevozno sredstvo za takratne razmere. Proizvodnja motornih koles pa je sledila po letu 1932 – prvi je imel 74-kubični motor, dve prestavi, tehtal je 30 kilogramov in dosegel hitrost 30 kilometrov na uro, po-raba pa je znašala 1,5 litra mešanice na 100 kilometrov.

Inovacije so jim prinesle vodilno mesto v nemčiji

V letu 1925 je leseno kad pralnega stroja zamenjala kovinska, os vrtenja se je pre-vesila v horizontalno lego. Električni mo-tor je bil lahko trifazen ali samo enofazen, zmogljivost bobna je bila od sedem kilogra-mov suhega perila naprej, voda se je lahko segrevala na drva, premog ali plin. Z vsemi temi inovacijami je podjetje Miele posta-lo vodilno v proizvodnji pralnih strojev na nemškem trgu.

Kmetom so delo olajšali z molznim strojem

Kot izjemno ugledno podjetje v kmetijstvu je Miele v letu 1926 ponudilo kmetom še en izdelek, to je molzni stroj. Ta je lahko naen-krat molzel dve kravi molznici, zmogljivost pa je bila 32 litrov. V tem času se je preizku-sil tudi v izdelavi vrtljivih stolov za množič-no potrošnjo. Nekaj časa so izdelovali tudi lestve, potem napajalnike za prašiče, sepa-

rator krvi za namene kulinarike (denimo za pripravo krvavic), čistilnike zraka, hladilni-ce in še bi lahko naštevali.

Prvi sesalnik in pomivalni stroj Leto 1927 pa je v zgodovini podjetja zapi-sano kot prelomno zaradi njihovega prvega sesalnika. Tedaj so bili sesalniki ogromni, tehtali so okrog 150 kilogramov, privoščili pa so si jih lahko le na fevdalnih posestih, tako da je bil Mielejev sesalnik v primerja-vi z njimi prava revolucija: ličen, na kolesih, okreten – pravšnja rešitev za gospodinjske potrebe. Leta 1929 je iz tovarne Miele na evropski trg prišel še prvi pomivalni stroj na električni pogon.

širitev v švico Leta 1932 se je podjetje prvič razširilo prek meja Nemčije; ustanovili so podružnico v Švici. V tistem obdobju so na letni ravni izdelali že prek sto tisoč pralnih strojev. Za primerjavo: danes jih samo v enem dne-vu izdelajo štiri tisoč. Leta 1935 je vodenje družinskega podjetja, ki vseskozi organsko raste, prevzela druga generacija: Carl Mie-le mlajši in Kurt Christian Zinkann. Istega leta so izdelali sesalnik, imenovan Melior (latinsko »sempre melior« – vedno boljši). Ta model je bil prestižnega značaja, saj si ga lahko prenašal tudi ročno.

nadaljevanje sledi Že vse od ustanovitve dalje se slogan pod-jetja glasi: »Immer besser«, torej »Vedno boljši«, saj podjetje Miele svoje tekmece ves čas preseneča in prehiteva z revolucionar-nimi dosežki in izboljšavami. Mi pa vam jih bomo predstavili v naslednji številki priloge Club.

Vojka Podkrižnik Goličnik, Miele

tradicija

26 27

87% PREZRAČEVALNI SISTEM

MIKrovent®

pri 100% izmenjavi zraka

Rekuperacija toplote do 87%pri 100% izmenjavi zraka

www.mik-ce.sibrezplačna številka

080 12 24

Ohranimo energijo. PRIHRANIMO.

Okna MIKPVC •LES •LES/ALU •ALUenergetskega razreda A prihranijo največ

V ustrezno zastekljenem in izolira-nem objektu porabimo v povprečju 50 odstotkov energije za ogrevanje

in hlajenje stavbe na temperaturo, primer-no za udobno in kakovostno bivanje, 50 odstotkov energije pa porabimo za prezra-čevanje bivalnih prostorov. Zato je poleg ustrezne zasteklitve in izolacije objekta tre-ba poskrbeti tudi za ustrezno prezračevanje prostorov, kar prinese dodatno zmanjšanje porabe energije in nižje stroške.

varčno prezračevanje pri zaprtih oknih

MIKrovent® je edinstven prezračevalni sis-tem, ki nadomešča zračenje z odpiranjem oken. Vgrajen je v okenski profil ali na ohiš-

je rolet ter zagotavlja zdravo, kakovostno in varčno prezračevanje prostorov pri zaprtih oknih z do 87-odstotno rekuperacijo toplote zraka pri stoodstotni izmenjavi zraka v pro-storu. MIKrovent® ima vse prednosti dobrega in vsestransko uporabnega prezračevalnega sistema, saj dosega visoko kakovost zraka pri najmanjši možni porabi energije. Zagotavlja prijetno mikroklimo brez prekomerne vla-ge in neprijetnih vonjav, preprečuje prepih ter vdor zunanjega prahu in hrupa v prostor. V primerjavi s podobnimi prezračevalnimi napravami ali centralnim prezračevalnim sistemom je MIKrovent® zaradi svoje kom-paktnosti primeren za vsestransko uporabo tako v stanovanjskih hišah kot bolnišnicah, domovih za ostarele, hotelskih sobah in ne

nazadnje pisarnah. Poleg enostavne vgradnje zagotavlja tudi enostavno upravljanje in vzdr-ževanje ter tudi do 70 odstotkov prihrankov pri stroških investicije in vzdrževanja.

minimalna naložba za velike prihranke

Adaptacija ali gradnja vašega doma naj bo torej celovita in kakovostna. Poleg kakovo-stnega stavbnega pohištva in zasteklitve ter dobre izolacija ovoja objekta razmislite tudi o prezračevanju. Minimalna naložba v ino-vativen prezračevalni sistem MIKrovent® vam bo prinesla zdravo bivanje in precejšnje prihranke.

Teja Vrečko Luknar, MIK, d. o. o.

Pravilno zračenjeLjudje se zaradi nerednega zračenja ter posledično slabega in zatohlega zraka v prostoru slabše počutimo, smo manj produktivni, slabše se koncentriramo in smo ne nazadnje bolj nagnjeni k boleznim. Če želimo

kakovostno in zdravo bivati, je treba prostore pogosto in redno zračiti.

Kultura bivanja Pokrovitelj rubrike

Jasno zaznamovan z dinamičnimi zu-nanjimi linijami in bogastvom užit-kov v vožnji, že vnaprej razkriva svoje

športne korenine. Omislite si lahko tudi tehnologije, ki vam bodo olajšale vožnjo in naredile potovanje še udobnejše.

tehnologije za večjo varnost Focus se ponaša s sistemom za aktivno po-moč pri parkiranju, aktivnim tempomatom, opozarja vas lahko na vozila v mrtvem kotu in ne nazadnje skrbi za majhno porabo s posebnim sistemom Ford EcoMode, ki bo serijsko vgrajen na vseh focusih. Med po-magala pri vožnji prištevamo tudi sistem, ki vzdržuje smer vožnje ali pa samo opozarja voznika na nenamerno menjavo smernega pasu, zna pa tudi prepoznati prometne zna-ke in vas opozoriti na prekoračitev dovolje-ne hitrosti. Namesto vas bo focus skrbel za preklapljanje med dolgimi in zasenčenimi žarometi in spremljal, ali je voznik preveč utrujen za nadaljevanje vožnje. V prome-tnih konicah bo zaščito pred naletom pre-

vzel poseben sistem za preprečevanje nale-ta pri majhnih hitrostih, ki s pomočjo teh-nologije za zaznavanje svetlobnega odboja prepoznava nevarnost naleta in s posegom v vožnjo omili posledice naleta ali pa nalet v celoti prepreči. Med vsemi novimi tehnologijami, s kateri-mi se ponaša novi ford focus, pa so pri Fordu najbolj ponosni na nadzor vektorjev navora, saj najbolj dosledno upošteva in udejanja smernice vozne dinamike, ki jih je Focus začrtal že v preteklosti; ta novost bo serij-sko vgrajena v vseh focusih. Z nadzorom vektorjev navora focus še bolj suvereno za-jema ovinke ter zagotavlja vozniku športno vzdušje, ki mu ga napoveduje notranjost, ukrojena prav zanj. Nadzor vektorjev navo-ra ima idejno zasnovo v svetovnem reli pr-venstvu, kjer si je focus od leta 1999 pridobil bogate izkušnje. Focus veliko presenečenj skriva tudi pod pokrovom motorja. Kupci bodo lahko izbi-rali med preverjenimi bencinskimi motorji, prenovljenimi dizelskimi agregati, ki s šest-

stopenjskim menjalnikom zagotavljajo ve-liko elastičnost v vožnji, ter povsem novimi motorji EcoBoost za vse prave navdušence nad dinamično vožnjo.

dinamično in udobno Udobna in dinamična vožnja, ki so jo pri Fordu predstavili z novim focusom, je na-menjena tako vozniku kot sopotnikom. Optimizirane karoserijske rešitve omogo-čajo dinamično in zabavno vožnjo, hkrati pa veliko udobja, saj zmanjšujejo vibracije, šume in hrup iz zunanjosti. Za najmlajše so poskrbeli z vpetji ISOFIX na zadnjih sede-žih, ki bodo pomagala varno držati malčke v otroških sedežih.

Bonbončki Na tem mestu se postavlja le vprašanje, ka-kšnega pa naj si izberemo. Kako do vseh teh majhnih bonbončkov? Izbirate lahko med tremi oblikami karoserije in štirimi nivoji opreme, mnogo bombončkov pa je tako ali tako že del serijske opreme.

Novost na cesti Na naše ceste je konec junija zapeljal novi ford focus, ki ima že bogato popotnico predhodnikov. Ob prvi

predstavitvi leta 1998 je ta avto prejel trojni laskavi naslov: evropski avto leta, svetovni avto leta in ameriški avto leta. Tudi v Sloveniji ga nismo pozabili nagraditi, saj je bil tudi pri nas razglašen za avto leta.


28 29

Več kot polovica Slovencev na dopust na Hrvaško

Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) bo 55 odstotkov Slovencev letos dopustovalo na Hrvaškem, 19 odstotkov pa v slovenskih turističnih krajih. Na dopust bodo prej odšli mlajši, z višjim dohodkom ter tisti iz večjih mest, zaposleni in anketiranci, ki bivajo v osrednjeslovenski regiji. Za 76

odstotkov anketirancev je glavni razlog potovanja počitek in sprostitev, za osem odstotkov pa ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti.

AMZS storitve za vašo varno mobilnost.

AM

ZS d

.d.,

Dun

ajsk

a 12

8 a,

100

0 Lj

ublja

na, w

ww

.am

zs.s

i

S

lika

je s

imbo

lna.

Popusti za člane!

Počitnikovanje petek • 15. julija 2011 • št. 60

29

Fot

o: D

ream

stim

e

Pred odhodom preverite količina olja in zavorne tekočine, količino tekočine za pranje vetrobranskega stekla, preveri-

te delovanje vseh svetlobnih teles in akumu-latorja ter obrabljenost metlic brisalnikov. Še posebno pozornost namenite pnevma-tikam. Pregledate, ali niso poškodovane, in preverite tlak – tudi v rezervni pnevmatiki. Upoštevati morate, da bo avto na poti polno obremenjen, zato je treba tlak v pnevmatikah nekoliko zvišati – praviloma za 0,2 bara. Če boste z avtom vlekli prikolico, morate preve-riti stanje vlečne kljuke in svetlobnih teles, predvsem pa morate preveriti tudi stanje pri-kolice, še posebno njenih pnevmatik.

Preverite veljavnost prometnega in vozniškega dovoljenja

Če potujete v tujino, si priskrbite potrebne dokumente. Najprej seveda preverite veljav-nost prometnega in vozniškega dovoljenja.

Če avto ni vaša last, potrebujete dovoljenje za vožnjo tujega vozila – dokument dobite v poslovalnicah AMZS oziroma turističnih pisarnah avto-moto društev. Če potujete v bolj oddaljene dežele, priporočamo medna-rodno vozniško dovoljenje, ki ga prav tako dobite pri AMZS.

Otroci, manjši od 150 centimetrov, morajo sedeti v otroških sedežih

Če potujete z otroki, poskrbite za njiho-vo varnost. Že naši predpisi zahtevajo, da morajo otroci, manjši od 150 centimetrov, sedeti v otroških sedežih, a tega marsik-do ne spoštuje. Podobno velja tudi v tuji-ni, kjer so bolj strogi pri spoštovanju tega predpisa. Poleg tega velja opozoriti, da naš zakon pod določenimi pogoji dovo-ljuje tudi uporabo otroškega avtosedeža na sovoznikovem sedežu, kar v sosednjih državah ni dovoljeno.

Kazni iz tujine vas lahko pričakajo tudi v domačem nabiralniku

Pri vožnji upoštevajte prometna pravila, kajti nadzor je vedno bolj temeljit, kazni pa vedno višje. Na prekoračitve hitrosti so iz-jemno pozorni v Italiji in Franciji. Kazen za prekršek, storjen v drugi državi članici EU, večinoma prejmete kar na dom.

Pomoč pokličite z obcestnega stebrička za klic v sili

Če se vam na potovanju pokvari avto, pokli-čite pomoč z obcestnega stebrička za klic v sili. Tako bodo operaterji pomoči natančno vedeli, kje ste. Seveda lahko kličete tudi z mobilnega telefona, vendar se prej poza-nimajte, kje ste obstali, da vas bodo lahko našli.

Uroš Grilc, AMZS

Z avtom na počitnicePreden se odpravite na počitnice ali daljšo pot, je priporočljivo, da preverite delovanje avtomobila. To lahko

storijo v ustreznem servisu, če je avto redno vzdrževan, pa se tega opravila lahko lotite tudi sami.

31

V raziskavi o potovalnih namerah prebivalcev Slovenije v obdobju od

junija do avgusta je sodelovalo 856 anketirancev oziroma 419 anketirancev, ki se bodo v ob-dobju junij–avgust odpravili na počitnice, bodisi zasebno bodisi poslovno, z vsaj eno prenočitvijo. V tem obdobju se bo na potovanje ali izlet z vsaj eno prenočitvijo odpravilo 49 odstotkov anketi-rancev, od tega se jih bo 33 od-stotkov odpravilo na potovanje za več kot tri do največ 13 prenoči-tev, osem odstotkov na potovanje z do največ tremi prenočitvami, enak odstotek anketirancev pa na dolgo potovanje z več kot 13 prenočitvami. Večina, 78 odstot-kov, bo počitnikovanje izkoristila zlasti za počitek in sprostitev, 56 odstotkov namerava počitniške dneve nameniti športu in rekrea-ciji, 44 odstotkov pa zabavi.

večina na lastno pest Večina anketirancev, 66 od-stotkov, ocenjuje, da bo v priho-dnjih treh mesecih na počitni-cah preživela približno enako časa kot v primerljivem obdobju lani, več dni kot lani jih name-rava dopustovati 16 odstotkov, manj 17 odstotkov. Za organi-zacijo počitnic bo 74 odstotkov anketirancev poskrbelo samih, potovanje s turistično agencijo načrtuje 24 odstotkov anketi-rancev.

največ pomeni neokrnjeno okolje

Najpomembnejše za zadovolj-stvo v izbranem kraju je po mnenju anketirancev neone-snaženo in neokrnjeno okolje, povprečna ocena pomembnosti na petstopenjski lestvici je bila 4,29. Anketiranci kot pomemb-no omenjajo tudi možnost iz-

bire okolju prijaznega nastani-tvenega objekta (M = 3,64) in ponudbo lokalne hrane (M = 3,63).

Porabili bodo približno toliko denarja kot lani

Največ anketirancev, 63 od-stotkov, ocenjuje, da bodo letos za počitnice namenilo približ-no toliko denarja kot v istem obdobju lani. Enaindvajset odstotkov anketirancev meni, da bodo porabili več, medtem ko jih 16 odstotkov v letošnji poletni sezoni namerava pora-biti manj denarja kot lani, med slednjimi jih bo 36 odstotkov stroške letošnjega dopustova-nja znižalo z zmanjševanjem števila dni, 35 odstotkov jih bo okrnilo porabo na potovanju. Predvideni znesek za počitni-ce, ne glede na dolžino potova-nja, v povprečju na osebo znaša

541 evrov. Predvideni znesek porabe narašča z dolžino po-tovanja. Tisti, ki bodo poči-tnikovali s turistično agencijo, bodo predvidoma porabili 562 evrov, anketiranci, ki bodo za organizacijo in potek svojih počitnic poskrbeli sami, pa na-meravajo v povprečju potrošiti 545 evrov.

Brez dopusta večinoma zaradi pomanjkanja

denarja Med tistimi, ki se letos na do-pust ne bodo odpravili, je 59 odstotkov takih, ki bodo dopust »izpustili« zaradi nezadostnih finančnih sredstev. Pomanjka-nje časa je kot razlog navedlo 11 odstotkov, 10 odstotkov se jih na potovanje ne bo odpravi-lo, ker za to nimajo želje, enak odstotek zaradi zdravstvenih težav in bolezni.

Počitnikovanje

Zdravstveno zavarova-nje z asistenco krije stroške nujno potrebne

zdravniške oskrbe, nujnega zdravljenja, obiska pri zdrav-

niku, zdravljenja v bolnišnici, nujnih zobozdravstvenih sto-ritev, nakupa zdravil in stro-ške prevoza, ki so zaradi nujno potrebne zdravniške oskrbe

ob bolezni, poškodbi ali smr-ti nastali zavarovancu med potovanjem ali bivanjem v tu-jini. Asistenca omogoča tudi pomoč v slovenskem jeziku 24 ur na dan, in sicer bodo sveto-vali najustreznejše možnosti zdravniških storitev za vas in vzpostavili stik z zdravnikom, so pojasnili na Slovenskem za-varovalnem združenju. Opo-zarjajo, da moramo biti pri sklenitvi zavarovanja pozorni na vsa določila in pogoje, ki urejajo zavarovanje, zato pri-poročajo, da vsak skrbno in natančno prebere vsa določila in splošne pogoje, preden skle-ne zavarovanje.

tisoč evrov za bolnišnični dan v

Ameriki Zavarovanje z asistenco na združenju priporočajo prav za vse države, saj so zdravstve-ne storitve povsod povezane z visokimi stroški. Navedli so nekaj primerov – v Bolgariji vas bo zvin gležnja, zaradi ka-terega bi potrebovali pregled in oskrbo (slikanje, opornico

za gleženj, prevoz z reševalnim vozilom) stal približno 430 evrov, bolnišnični dan v ZDA pa lahko stane okoli tisoč evrov (vir: škodni zahtevki, posredo-vani na slovenske zavarovalni-ce).

nezgodo je treba prijaviti v 48 urah

Na združenju opozarjajo, da moramo biti pri sklenitvi za-varovanja za tujino pozorni na različna zavarovalna kritja, ki se med zavarovalnicami razli-kujejo in so lahko zajeta v pa-ketnem ali v posameznih zava-rovanjih. Zato je treba temeljito proučiti ponudbo in pogoje pri zavarovalnicah. Ti so na voljo na spletnih straneh vseh zava-rovalnic.Pomembno je, da ob nastanku zavarovalnega primera zavaro-vanec tega prijavi v 48 urah po nastanku dogodka oziroma čim prej pokliče asistenčni center. Treba je shraniti vso dokumen-tacijo in originalne račune, na podlagi katerih se vloži zahte-vek za povračilo stroškov, opo-zarjajo na združenju.

Obvezno zdravstveno zavarovanje ni dovolj

Preden se odpravimo na počitnice, ne smemo pozabiti na zavarovanje. Na Slovenskem zavarovalnem združenju priporočajo, da se odločimo za zdravstveno zavarovanje z asistenco ali turistično zavarovanje, saj

obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča samo nujne zdravstvene storitve ali nujno medicinsko pomoč.

vrSte ZAvArOvAnj Z ASIStencO v tujInI: Avtoasistenca zavarovancem ponuja hitro in učinkovito asistenčno pomoč ob okvari, poškodbi, uničenju ali izginotju zavarovanega vozila v tujini. Nezgodno zavarovanje z asistenco krije stroške pri organizaciji pomoči, nevarnosti smrti zaradi nezgode in invalidnosti, ki je posledica nezgode. Zavarovanje prtljage in osebnih stvari krije stroške pri organizaciji pomoči in povračila škode zaradi poškodovanja, uničenja ali izgube zavarovanih stvari pri prevozu z letalom, prometni nesreči, požaru, eksploziji, naravnih nesrečah, velikih tatvinah. Zavarovanje odgovornosti krije stroške organizacije pomoči in škode zaradi odškodninskih zahtevkov tretjih oseb, za katere je odgovoren zavarovanec in imajo za posledico poškodovanje oseb ali poškodovanje stvari. Zavarovanje prekinitve ali kasnejše vrnitve s potovanja krije škodo, ki jo zavarovanec utrpi zaradi predčasne vrnitve z letovanja zato, ker mu turistična ali hotelska organizacija ne povrne stroškov neizkoriščenega dela letovanja, stroške podaljšanega bivanja zaradi poškodbe ali bolezni ter stroške bivanja in potne stroške še ene osebe zaradi poškodbe ali bolezni.


Foto: Dreamstime

Foto: Dreamstime

30


3332

Počitnikovanje

Po podatkih o številu kaznivih de-janj so poletni meseci ( junij–sep-tember) med varnejšimi glede šte-

vila vlomov v nepremičnine. Kljub temu je treba vedeti, da imajo storilci zaradi odsotnosti lastnika več časa za pripravo na kaznivo dejanje, več časa za izvršitev in več časa za brisanje sledov, poudarja sogovornik.

ukrepi za zmanjšanje možnosti kaznivega dejanja

»Storilci najpogosteje iščejo priložnost, ki jo ponudimo kar sami – v odsotnosti pu-stimo odprta ali odklenjena vrata, odprta okna, na vidnem mestu v vozilu pustimo predmete, brez nadzora puščamo denar-nice in mobilne telefone. Čeprav zago-tovila ni, lahko z manjšimi ukrepi precej zmanjšamo možnost, da postanemo žrtev kaznivega dejanja. Nepremičnine naj niko-li ne dajejo videza, da so lastniki odsotni. Lastniki naj se dogovorijo z osebo, ki ji zau-pajo, da občasno izprazni nabiralnik, par-kira na dvorišču, spreminja lego rolet, suši perilo, vklopi luči – torej izvaja ukrepe, ki nepremičnino 'oživijo'. Pred odhodom lahko namestimo časovno stikalo, ki bo v naključnih časovnih intervalih vklapljala in izklapljala luči ter avdionaprave. Če je v objektu alarmna naprava, je priporočljivo, da jo pred odhodom pregledamo in pra-vilno nastavimo in pustimo vklopljeno,« svetuje sogovornik. Dodaja, da na avto-matskih odzivnikih telefonov in mobilnih telefonov ter elektronski pošti ne smemo puščati sporočil o odsotnosti. Prav tako ni priporočljivo, da odhod na počitnice napo-vemo na socialnih omrežjih.

vredne predmete fotografirajmo Doma ni priporočljivo hraniti prihrankov in vrednih predmetov, saj so »skrivna mesta«

lahko zelo predvidljiva. Nakit, vrednejše predmete in umetniška dela natančno fo-tografiramo, saj bodo ob odtujitvi fotogra-fije preiskovalcem v veliko pomoč, pravi Juhant.

Ko se nam »zgodi« vlom »Če lastnik opazi, da je bilo vlomljeno (ali če se je sprožila alarmna naprava), naj ta-koj obvesti policijo na številko 113. Osebe naj ne vstopajo v objekt, saj se v njem še ve-dno lahko skriva storilec, prav tako lahko z vstopom uničimo sledi, ki so pomembne za preiskovanje kaznivega dejanja. Vsekakor pa vstopimo, če je treba zavarovati življenje in zdravje ljudi ali preprečiti nadaljevanje povzročanja škode,« pravi sogovornik.

Previdno tudi na počitnicah Podobno kot doma moramo ukrepati tudi na dopustu. »S svojimi stvarmi naj bi ravnali odgovorno in zaščitniško. Samozaščitniško ravnanje mogoče ne bo preprečilo kaznive-ga dejanja, lahko pa zmanjša možnost, da se to zgodi. Denarnice, mobilni telefoni in dokumenti morajo biti ves čas pod nadzorom – v gneči ni dovolj samo, da jih vidimo, najbolje je, da jih čutimo, torej, da jih imamo ob sebi, v žepu. Tudi na plažo ali javna kopališča naj ne bi vzeli vsega. Tudi tukaj je pravilo, da so predmeti ves čas pod nadzorom. Najbolje je, da imamo 'nadomestno' denarnico, v kateri imamo le toliko denarja, kot ga tisti trenutek potrebujemo,« svetuje Sebastjan Juhant.

Pomembne stvari imejmo ves čas ob sebi

Pravilo o nadzoru nad pred-meti velja tudi na letališčih, železniških in avtobusnih

postajah. Večje predmete, kot so nahrbtniki in potovalke, lahko shranimo v za to name-njene omarice, manjše pa je priporočljivo imeti ves čas ob sebi – uporabimo torbice za okoli vratu, za notranjo stran pasu, ki omo-gočajo vsaj delno prikrito nošenje.

Pred odhodom fotokopirajmo dokumente

»Obravnava posameznih kaznivih dejanj v tujini in nujnost prijave na policiji sta od-visni od zakonodaje, ki velja v tistem kraju. Vsekakor je prijava zelo priporočljiva, če nam odtujijo osebne dokumente ter kadar to narekujejo določila zavarovalnih pogo-jev. Priporočamo tudi, da si popotnik nare-di kopije dokumentov, ki naj bodo shranjene na drugem mestu kot originali,« pravi sogo-vornik. Prav tako priporoča previdnost pri poslovanju s karticami, naj bodo plačilne ali kreditne.

Ne razglašajte odhoda na dopust na socialnih omrežjih

Prihaja čas dopustov in storilci bodo izkoristili vsako priložnost, ki jim bo ponujena, da nam kaj odtujijo, vlomijo v vozilo, stanovanje, hišo ali poslovni prostor. Vsakdo je lahko žrtev teh kaznivih dejanj in prepričanje

»meni se to ne more zgoditi« ali »nimajo mi kaj ukrasti«, ne drži, opozarja Sebastjan Juhant, tiskovni predstavnik policijske uprave v Ljubljani.

Visoke temperature pogosteje prizade-nejo zdravstveno

ogro žene skupine ljudi: otro ke do četrtega leta sta-rosti, starejše od 65 let, kro-nično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, ljudi s čezmerno telesno težo ter tiste, ki opravljajo delo na prostem.

dejavniki, ki pospešujejo nastanek

vročinskih stanj Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči različne zdravstvene teža-ve, povezane z vročinski-mi stanji: kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost in vročinsko kap. Nekateri dejavniki pa nastanek vročinskih stanj še pospešujejo: izguba te-lesne tekočine (dehidra-cija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekate-rih zdravil, kot so diuretiki (zdravila za odvajanje vode iz telesa), zdravila za zdra-vljenje kroničnih obolenj (zaviralci beta receptorjev, antiholinergiki, digitalis), pomirjevala iz skupine bar-bituratov; težave povečujejo tudi akutna obolenja, kot so driska, vročina, okužbe, kož ne opekline ter kronična obolenja, med katere sodijo duševna prizadetost, zvišan krvni tlak ter debelost.

Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS, www.ivz.si

Pozor pred poletno vročinoVisoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za nekatere skupine

prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.

Fot

o: D

ream

stim

e

Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa je temnejši, je to dodatno znamenje, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.

Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.

Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.

Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur na dan v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.

Doma se hladite s hladno prho ali hladno

kopeljo.

Oblačite se v lahka in ohlapna oblačila svetlejših barv iz bombaža ali lanu.

Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB-zaščita) in ustrezno zaščito pred UVA-žarki.

Nikoli ne puščajte nikogar v zaprtem parkiranem avtomobilu.

Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.

Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.

Nekateri ljudje so zdravstveno bolj

ogroženi. Bodite posebno pozorni na znamenja prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim tlakom.

Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost za zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.

Če se pojavijo znamenja vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi, pokličite zdravniško pomoč.

KAKO lAhKO PrePrečImO ZdrAvStvene teŽAve OB vISOKIh temPerAturAh?

3534

turizem

V otoški državi Singapur, kjer na 697 kvadratnih kilometrih živi pet mili-

jonov prebivalcev, na leto pa jih obišče še 11 milijonov turistov, morajo stavbe zaradi pomanj-kanja prostora dvigovati visoko v nebo. Tako je moral v višino zrasti tudi hotelski kompleks, ki lahko gosti približno 70 ti-soč ljudi na dan. Dela se je lotil ameriški arhitekt palestinskega rodu Moshe Safdie. Za 4,5 mi-lijarde evrov je na 15 hektarjih dragocene zemlje postavil hotel-sko-zabaviščni kompleks s tremi stolpnicami. V njih je hotel z

2.561 sobami, v katerih lahko bivate za 300 do dobrih tisoč evrov na dan.V pritličju je velikanska igral-nica s 500 igralnimi mizami in 1.600 igralnimi avtomati, ki po zadnjih podatkih gosti okoli 25 tisoč igralcev na dan. Lastnik kompleksa, ameriška igralniška korporacija Las Vegas Sands, samo od igralnice predvidoma dobi 0,7 milijarde evrov na leto.

Ples za 11 tisoč plesalcevDohodek prinašajo tudi 250 konferenčnih dvoran skupne po-vršine 121 tisoč kvadratnih me-

trov, ki lahko sprejmejo 45 tisoč obiskovalcev, ter gledališča s šti-ri tisoč sedeži. Zaplešete pa lah-ko v dvorani, veliki osem tisoč kvadratnih metrov, kjer se lahko hkrati zavrti 11 tisoč plesalcev.Tu je še veliko nakupovalno središče z več kot 300 trgovina-mi, dvorana za drsanje na ledu, muzej umetnosti in znanosti, ki nase opozarja z obliko lotuso-vega cveta, ter seveda številne restavracije. Po tem velikem kompleksu se lahko po kanalu prevažate z ladjicami, ki so po-snetek tradicionalnih kitajskih jadrnic iz 17. stoletja.

Kompleks zaposluje približno deset tisoč ljudi, v ozadju pa je bilo zaradi oskrbe tega gigant-skega turističnega sistema v drugih industrijah in storitvah treba ustvariti še 20 tisoč de-lovnih mest. Ekonomisti so že izračunali, da bo Marina Bay Sands tej majhni, a izre-dno poslovno uspešni in bogati državici do leta 2015 prinesla približno 0,08 odstotka bruto domačega proizvoda.

ladja na strehiNajvečja posebnost hotelskega kompleksa s tremi stolpnicami,

Hotel, kjer gosti plavajo visoko pod oblaki

Ko se utrujen od dolgega poleta na drugo stran sveta zbudiš in vržeš v hotelski bazen ter zaplavaš do roba, kjer se gladina vode zliva čez rob 55. nadstropja, se presenečeno zazreš 200 metrov globoko na pločnike in ceste ter parke, pokrite s palmami in bogato vegetacijo. Tedaj se zaveš, da si v najvišjem bazenu na svetu, v

singapurskem hotelskem kompleksu Marina Bay Sands.

ki je zgrajen po nasvetih moj-strov feng šuija, je streha, ki jih povezuje. Narejena je namreč v obliki ladje. Poimenovali so jo Park na nebu, saj so na njej na-sadili 250 dreves ter 650 sadik raznega grmovja in cvetja. Na ladji, ki jo na nebu drži kon-strukcija iz sedem tisoč ton jekla in na kateri lahko hkrati »pluje« 3.900 ljudi, je razgledna ploščad za do 900 obiskovalcev, ki za vstopnino 20 evrov uživa-

jo v pogledu, ki sega skoraj prek vse države.Največja posebnost ladje, ki je s svojimi 340 metri dolžine za ne-kaj deset metrov daljša, kot v viši-no meri znameniti pariški Eifflov stolp, je 150 metrov dolg bazen s 1.424 kubičnimi metri vode. Ob njem je urejena plaža s centrom dobrega počutja in tekaško pro-go, ki jih lahko uporabljajo le gosti hotela. Vsa paluba, na kateri sta v dveh nadstropjih še restavracija s

pogledom in nočni klub, je velika za tri nogometne stadione.

leto otvoritevOdprtje kompleksa je bilo načr-tovano že v letu 2009, vendar so objekte zaradi gospodarske krize in motenj pri dobavi materialov z vseh koncev sveta dograjevali in postopoma odpirali od začet-ka prejšnjega leta, ko so aprila v uporabo dali prvih tisoč sob in odprli igralnico, junija pa še Sky

Park in preostale sobe. S predsta-vo Riverdancea so novembra lani odprli še gledališče, kjer danes z uspehom prikazujejo broad-wayske muzikale. Šeststo kva-dratnih metrov veliko zaprto dr-sališče so odprli mesec kasneje, na začetku tega leta pa so dokon-čali in odprli še muzej. Čeprav je bila uradna otvoritev lani junija, je bil celoten kompleks dokončan in slovesno odprt letošnjega fe-bruarja.


36

Po moji Sloveniji.www.slovenia.info/nalepse

Če tudi vam kdaj zmanj-ka zamisli, kje ozi-roma kako preživeti

konec tedna ali tudi daljši oddih, vam predlagamo, da izberete potepanje po kate-ri od šestih tematskih poti projekta Na lepše. Namige za izlet ali počitnikovanje boste našli v zloženki oziroma na turistični karti Na lepše. Na odkrivanje Slovenije se lahko podate po Smaragdni, Zlato-

rogovi, Vetrovi, Krošnjarski, Jantarjevi in Sončevi poti.

Z virtualnim vodnikom po skritih kotičkih

Slovenije Novost tega leta je vključitev izbranih ponudnikov projekta Na lepše v geolokacijski servis Foursquare. Tako se bodo upo-rabniki geolokacijskega servisa Foursquare lahko prijavili na lokacijah izbranih ponudnikov

in to posredovali tudi svojim prijateljem prek spletnih so-cialnih medijev Foursquare, Facebook in Twitter. In kaj potrebujete za to? Le »pametni mobilnik« z vgrajenim GPS--sprejemnikom in voljo do od-krivanja Slovenije. Brezplačni geolokacijski servis Foursqua-re vam bo pomagal raziskati Slovenijo na popolnoma nov način. Kot virtualni vodnik vam bo vzbudil še večjo rado-

vednost, hkrati pa vas še bolj povezal z vašimi prijatelji.

Po informacije tudi na splet

Na turistični karti Na lepše je posebej izpostavljena turistič-na ponudba, ki je prijazna do enega največjih zakladov naše dežele – neokrnjene narave. Namige za potepanje po Slo-veniji pa najdete tudi na spletu (www.slovenia.info/nalepse).

Na lepše po Sloveniji tudi v letu 2011

Slovenska turistična organizacija vabi na odkrivanje skritih turističnih zakladov Slovenije po šestih tematskih poteh projekta Na lepše.

ZlAtOrOgOvA POt Nikjer drugje se ne boste s tako lahkoto dotaknili najvišjih alp-skih sten ali uživali v slogu kraljev, predsednikov in umetnikov. Kje so še tako dostopni kotički neokrnjene narave? Doživite pa-stirsko idilo v krajih z življenjem nekdanjosti, sladkosti življenja v srednjeveških mestecih, vstopite skozi zelena vrata glavnega mesta in preizkusite srečo, skovano v starodavnih fužinah.

SmArAgdnA POt Če se prepustite toku smaragdne reke Soče, vas bo ta vodila med neokrnjenimi kotički, pestrimi okusi, nepozabnimi doživetji in razgibano kulturo krajev na tej poti. Obiskovalce navdušujejo zlasti narava Triglavskega narodnega parka, športna doživetja, spoznavanje dediščine soške fronte, okušanje vrhunske kulina-rike in prepuščanje očarljivim vonjem vinskih kleti. Občudujete lahko nežnost in prefinjenost čipk, neizprosno življenje rudarjev in vztrajnost pastirjev na planinah.

vetrOvA POt Z burjo in jerovico obogaten kraški kamen in številne jame v po-letnem času ponujajo enkratno osvežitev. Kulturnozgodovinsko pripoved boste našli v številnih gradovih in muzejih na tej poti. Ko si boste zaželeli toplega sonca, prepojenega z morsko soljo, pa se lahko odpravite na slovensko obalo. Ljubitelji pohodništva se boste lahko sprehodili po številnih hribih, posejanih na tej poti. Poleg tega beli lipicanci vabijo v osrčje Krasa. Gostoljubnost do-mačinov se prepleta z izrazito morsko, kraško in notranjsko ku-linariko.

KrOšnjArSKA POt Krošnjarska pot poteka po enem najbolj neokrnjenih in avtohto-nih območij Slovenije ter svojo ponudbo združuje v pet osnovnih produktov: zdravje in sprostitev (terme), aktivne počitnice (tri tisoč kilometrov pohodnih, kolesarskih, jahalnih in vodnih poti), po poteh dediščine, turizem v zidanicah ter kulinarika in vino. Priporočamo jo za krajše oddihe ali daljše počitnice, posebno zanimive pa so številne prireditve.

SOnčevA POt Pot, kjer je dobrega toliko, da morate izbirati. Po obisku Otoka ljubezni na Muri preveč ljubezni pozdravite s čajem iz starodavne lekarne v samostanu Olimje. Med ptujskimi kurenti občudujte najmočnejšega, med cerkvicami pa iz-berite najmanjšo, a znamenito Rotundo. Med številnimi termalnimi zdravilišči v Lendavi, Banovcih, Moravcih, Ra-dencih, Ptuju, Podčetrtku in Čatežu ob Savi odkrijte svoje toplice.

jAntArjevA POt Jantarjeva pot poteka od mežiškega rudnika do podzemlja Pece, prek Maribora, evropske prestolnice kulture 2012, ki leži med Pohorjem in vinskimi griči. Proti jugu se pot nadaljuje po neo-krnjeni naravi Logarske doline prek Celja z mogočnim gradom celjskih grofov vse do številnih termalnih kopališč proti Kamni-ško-Savinjskim Alpam z avtentično Veliko planino, parkom Ar-boretum Volčji Potok in srednjeveškim mestom Kamnik.

šeSt temAtSKIh turIStIčnIh POtI PO SlOvenIjI

turizem

38

V okviru projekta Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi so v Snovi-ku leta 1994 postavili pilotni bazen.

Dvesto kvadratnih metrov vodnih površin je do leta 2001 privabilo prek 70 tisoč obi-skovalcev, predvsem iz Kamnika, Kranja in Ljubljane. Zaradi dobrega obiska, odličnih rezultatov strokovnih analiz in želja obi-skovalcev po razširjeni ponudbi so se v Ter-mah Snovik odločili za postavitev pravega termalnega kopališča. Tako so junija 2001 odprli zunanji termalni bazen z več kot 500 kvadratnimi metri vodnih površin. Ta ba-zen so jeseni pokrili in januarja 2002 odprli pokrito termalno riviero. Poleti 2003 so bili dograjeni še novi zunanji bazeni, odprli pa so tudi restavracijo Potočka.

Apartmaji delno financirani z evropskim denarjem

Pred šestimi leti so postavili prvi dve hiški apartmajskega naselja, junija 2007 pa je bila končana še tretja, zadnja faza gradnje. V apartmajskem naselju, ki je bil delno fi-nanciran z evropskimi sredstvi, je 371 leži-šč. Marca 2007 je v okviru naselja začela obratovati tudi kotlovnica na biomaso, kar pomeni, da bo uporaba fosilnih goriv v celoti odpravljena in nadomeščena z okolju prija-znejšo energijo iz obnovljivih virov.

Poleg čofotanja na voljo še vrsta dejavnosti

Terme Snovik v poletnem času – poleg čofotanja v bazenih in sproščanja v velne-

škem centru – ponujajo še vrsto dejavnosti. Tuhinjska dolina je idealen prostor za z naravo povezane športe na prostem. Poži-vljajoč planinski zrak in neokrnjena nara-va sta magnet za ljudi, ki si želijo sprostitve ali intenzivnejše športne vadbe. Lahko se lotite nordijske hoje, kolesarjenja in poho-dništva.

Poletni tabori za otroke Otroci so najzahtevnejši obiskovalci in ve-dno pričakujejo največ, zato so njim name-nili še več pozornosti. Ponujajo praznovanje rojstnih dni, organizirajo počitniške tabore in plavalne tečaje. V Termah Snovik imajo otroci tudi svoj klub, in sicer Palčka Snovič-ka, kamor odrasli nimajo vstopa.

Terme Snovik - KamnikTel.: +386 (1) 83 44 100, [email protected]

Term

e Sn

ovik

- Kam

nik

d.o.

o.

Juhuhu, poletje je tu in z njim aktivnosti na zunanjem bazenu!Hoja po vrvi “Slack-line”, vodna telovadba “Aqua Zumba”, vaterpolo in košarka v vodi, jutranji teki in fitness na prostem, pohodi po okoliških tematskih poteh ...

Več na www.terme-snovik.si.

Kupon za 10 % popust na redne cene kopalnih kart (velja do 24. 7. 2011 ob predložitvi oglasa na recepciji za eno osebo).

Razvajanje v objemu kamniških planin

turizem

Terme Snovik ležijo v idilični zeleni dolini med Kamnikom in Vranskim, na pragu Kamniško-Savinjskih Alp. Ponujajo kopanje v notranjih in zunanjih termalnih bazenih, voda pa je bogata s kalcijem in magnezijem, kar

blagodejno vpliva na bolezni kosti, kože in prebavil.

O G L A S

Slovenske železnice. Izkoristite cenejše vozovnice, kartice ugodnosti in popuste do 75 odstotkov.

Poletje. Letos se na počitni-ce ali krajši izlet odpravite z vlakom, za raziskovanje novih krajev na dopustu pa lahko na vlak vzamete celo kolo. S po-tovanjem z vlakom se boste namreč izognili zastojem na cestah, ne bo vam treba iskati parkirnega prostora in plačeva-ti drage parkirnine, poleg tega pa boste prispevali k varovanju okolja.

Da bo potovanje z vlakom še lepše in cenejše, vam Sloven-ske železnice ponujajo različne kartice ugodnosti. Ne spreglej-te pa tudi namigov, kam lahko potujete z vlakom, in popustov, ki jih lahko koristite s svojo vo-zovnico za vlak.

Konec tedna 30 % cenejeSlovenske železnice svetujejo, da po Sloveniji z vlakom potu-jete konec tedna ali za prazni-ke, saj so cene vozovnic takrat nižje za 30 odstotkov. Kartice ugodnosti, ki jih dobite na bla-gajnah železniških postaj, velja-jo eno leto za vse vlake Sloven-skih železnic. S Senior kartico ugodnosti boste tako potovali do 50 odstotkov ceneje po Slo-veniji in 25 odstotkov ceneje po Evropi. Z Družinsko kartico ugodnosti potujete po Sloveniji 40 odstotkov ceneje, otroci do 12. leta pa brezplačno. SŽ-Ej-KArtica za mlade pa omogoča cenejša potovanja po Sloveniji za 30 odstotkov.

Z vozovnico cenejše kopanjeZ vlakom lahko potujete do Blejskega in Bohinjskega je-zera, vsako soboto pa pelje tu-di posebni zdraviliški vlak do Term Laško in Olimia. Obe zdravilišči sta v neposredni bli-žini železniške postaje, z vo-

zovnico za vlak pa boste lah-ko koristili dodatne ugodnosti v termah, med drugim tudi od 20 do 50 odstotkov popusta pri kopanju. Z vlakom se lahko za-peljete tudi v terme na Ptuju, v Mariboru ali Moravcih.

Lj–Pulj–Lj samo 25 €Od 25. junija do 18. avgusta iz-koristite aktualne kopalne in se-zonske vlake v Koper, Pulj, na Reko in v Split. Povratne vo-zovnice do Pulja so to poletje cenejše za 40 odstotkov, povra-tne vozovnice do Kopra z vla-kom ICS 50 odstotkov, za otro-ke do 12 let pa celo 75 odstot-kov. Za povratno vozovnico iz Ljubljane do Pulja boste tako odšteli samo 25 evrov.

InterRail že od 34 € Če želite posamezno ali več evropskih držav prekrižariti z vlakom, je najugodnejša izbira vozovnica InterRail. To je sku-pna ponudba evropskih žele-znic in velja za potovanje v 30 državah, najcenejša vozovnica pa stane 34 evrov. Cena je od-visna od števila dni veljavnosti, držav, kamor potujete, in vaše

starosti. Z vozovnico InterRail boste prihranili tudi pri noči-tvah v hotelih, povezavah z lad-jami, trajekti in avtobusi, cenej-še pa bodo tudi nekatere vsto-pnine v muzejih.

Polno ceno plača le prvi Vozovnica City Star je name-njena za potovanje iz Sloveni-je v Nemčijo, Avstrijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino, Make-donijo, na Češko, Slovaško in

Hrvaško. Prvi potnik plača pol-no ceno, vsak dodatni pa potu-je s 50-odstotnim, otroci pa s 75-odstotnim popustom ali ce-lo brezplačno. Vozovnice City Star International so vozovnice po pavšalni ceni in so cenejše od navadnih, vendar pod pogo-jem, da se potovanje ob vrnitvi začne šele v nedeljo ali pozneje. Ta pogoj pa ne velja za Avstrijo, Srbijo, Bosno in Hercegovino ter Makedonijo.

� brezplačno � nizkocenovnapotovanja

Ponudba. V brezplačnem katalogu Grem z vlakom najdete aktualne in ugodne ponudbe potovanj z vlaki po Sloveniji in tujini. Preberite tudi zanimive življenjske zgodbe znanih Slovencev in sodelavcev Sloven-skih železnic. Izvod kataloga naj-dete na večjih železniških posta-jah in na spletnem naslovu www.slo-zeleznice.si, lahko pa ga naro-čite tudi na dom. Za naročilo piši-te na naslov Slovenske železnice, Marketing SŽ, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana ali na elektronski naslov [email protected].

Katalog Grem z vlakom Kam Po ponudbi Cena enosmerne vozovni-ce iz Ljubljane – v evrih

Benetke Smart Price Venice 15Salzburg SparSchiene Salzburg* 19Beograd Beograd Spezial* 25Budimpešta Budapest Spezial* 29Dunaj SparSchiene 29München München Spar/Smart Night * 29Zürich SparSchiene Zürich * 29Praga Praga Spezial* 39Frankfurt Frankfurt Smart * 49

Potovanja z vlakom po Evropi so lahko zelo ugodna, vendar morate vozovnico pravo-časno rezervirati. Če želite potovati po nizkocenovnih ponudbah, jo rezervirajte že dva meseca pred potovanjem, saj je število vozovnic omejeno.

Grem z vlakom – brez zastojev na cesti!

40 41

Osvežitev je sicer prvo, na kar pomi-slimo, a kadarkoli smo v vodi, se zavedajmo, da nam ta ponuja eno

najbolj učinkovitih rekreacij, ki ugodno vpliva na prav vse mišice v telesu. Komur ukvarjanje s tekom, kolesarjenjem ali dru-gačno aerobno vadbo nikakor ne uspeva, mu bo morda pisano na kožo ravno plavanje. Še posebno, če se nam v vročih poletnih dneh zdi, da je vročina prehuda za kakršnokoli gibanje.S plavanjem bomo k delovanju dodobra spodbudili skorajda vsako mišico v telesu, obenem pa bomo naredili veliko za splošno dobro počutje.

učinkovita vadba zaoblikovanje telesa

Človeško telo za en kilometer plavanja v povprečju porabi tri kalorije na kilogram telesne teže. To pomeni, da lahko ob kon-stantnem tempu v eni uri pokurimo tudi

500 kalorij. Tako je plavanje odlična aerob-na vadba, s katero je izgubljanje kilogramov enostavno in osvežujoče. Poleg tega s plava-njem tudi izjemno učinkovito oblikujemo svoje telo, saj bomo krepili in oblikovali mišice nog, ramenskega obroča in hrbta ter prsne mišice, plavanje pa je odlično tudi za krepitev telesnega mišičnega »jedra« oziro-ma mišic v trupu. Z izbiro različnih tehnik plavanja lahko sami nadzorujemo, katere mišične skupine bodo bolj obremenjene, a vseeno ne poza-bimo, da se je pred intenzivno vadbo treba dobro ogreti.

razbremenjuje kosti in sklepeTakoj ko se potopimo v vodo, nas prevza-me izjemen občutek lahkotnosti. To ni čudno, naše telo ima v vodi zgolj desetino svoje teže, zato se nam ni treba bojevati z gravitacijo kot pri »zemeljskih« športih. To pa pomeni, da so tudi obremenitve na

naše telo precej manjše. Zmerno rekrea-tivno plavanje se je zato izkazalo primer-no tudi za tiste, ki se spopadajo z boleči-nami v sklepih in kosteh, plavanje pa bla-godejno vpliva tudi na tiste, ki jih mučijo bolečine v hrbtu. Seveda pa naj se tisti, ki imajo podobne težave, pred začetkom vodne vadbe posvetujejo s svojim zdrav-nikom, ki jim bo znal najbolje svetovati, kako močno lahko obremenjujejo telo.

Zadihajmo s plavanjemPlavanje pa ne vpliva pozitivno zgolj na mi-šice in skelet. Tudi dihalne poti so zaradi horizontalnega položaja telesa v vodi spro-ščene, kar pomeni, da bomo med plavanjem laže zadihali. Zato je plavanje lahko pri-merna vadba tudi za tiste, ki imajo težave z astmo. Še posebno, ker zmerno rekreativno plavanje spodbuja razvoj dihalnih in srčno--žilnih sposobnosti ter krepi moč glavnih in pomožnih dihalnih mišic.

Zaplavajmo!

V tej vročini marsikdo ne more razmišljati o drugem kot o vodi. Ne zgolj za pitje, temveč kot osvežitev. Ni namreč lepšega kot se v vročih poletnih dneh vreči v hladen bazen, morje ali jezero ter

zaplavati v osvežilno hladni vodi.

Fit petek • 15. julija 2011 • št. 60

Foto: Dreamstime

Po 1.413 metrov dolgi progi se je brez zavor spustil tudi Slovenec Blaž Grgič, ki se z rolanjem in

različicami rolanja rekreativno ukvarja že vrsto let. V nasprotju z večino udele-žencev tekmovanja tako ni profesionalni športnik, pa mu je progo kljub temu uspe-lo speljati brez padca, kar je pravzaprav redkost. Tekmovanje je zaprtega tipa in je namenjeno samo povabljenim tek-movalcem. Naj še enkrat poudarimo, da proga ni namenjena rolanju. Organiza-torji pred startom tekmovalce seznanijo z vsako malenkostjo, slednji pa morajo izpolniti tudi papirje, ki pričajo o njihovi seznanitvi s pravilnikom.

Odstop zaradi strahu To je trenutno najzahtevnejša rolarska in skejterska prireditev na svetu. Letos so doži-veli, da si je celo profesionalec, ki je prejšnjo sezono speljal progo, zaradi strahu premislil in se ni spustil po stezi, kar za adrenalinske odvisneže ni lahka niti pogosta odločitev.

Kot bi bil zaprt v pralnem stroju Poškodbe in padci na progi so nekaj običaj-nega in nova startna številka je pri večini tekmovalcev kar hitro strgana. Padci niso nedolžni, zlomi in lažji pretresi možganov niso nič redkega. »Pri padcu imaš občutek, da te je nekdo zaprl v pralni stroj,« pravijo tekmovalci. Organizator je zato ob progi

imel kar sedemčlansko ekipo prve pomo-či, za varnost pa je bilo poskrbljeno tudi s kamerami, ki nadzirajo celotno progo. Me-rilniki hitrosti, GPS-naprave in kamere na tekmovalcu zaradi varnosti niso zaželene.

čez sto kilometrov na uro Omenjena steza za bob ima najlepšo povr-šino od vseh stez za bob, kar pomeni, da so hitrosti še večje in z lahkoto presegajo 110 kilometrov na uro. Po progi so se nekateri spustili tudi z »longboardi«, sicer z nižje startne točke. Posebna atrakcija pa je bil »človek kolešček«, ki se je po progi spustil v posebej za ta namen razviti obleki, ki ima koleščke pričvrščene po vsej površini.

Z rolerji po stezi za bob Prejšnji konec tedna je na stezi za bob v Altenbergu dišalo po adrenalinu. Okoli 41 prijavljenih tekmovalcev se je po seznanitvi z informacijo, da proga ni namenjena rolanju, spustilo po progi. No, ne čisto vsi, nekateri

prijavljeni so enostavno odpeketali domov, saj je naklon proge v živo enostavno zastrašujoč.


42 43

V zakotni ulici kalifornijskega mesta San Diego sta se zvečer dve senci spretno povzpeli čez žično ograjo

in skočili na dvorišče supermarketa. Stekli sta k velikim do vrha napolnjenim zabojni-kom za odpadke, ki jih bodo spraznili šele v jutranjih urah, splezali vsaka na svojega ter se dobesedno potopili vanju. Milton Saier,

profesor biologije na kalifornijski univerzi v San Diegu, čil možakar v sedmem desetle-tju življenja z dobro plačo, se že dobrih 30 let tako oskrbuje s hrano in večino rečmi, potrebnimi za življenje. Uporabne in dobre hrane je v smetnjakih namreč več kot dovolj. »Namesto da v trgovini za hrano zapravim 100 dolarjev, je z brskanjem po smetnjakih

naberem vsaj za 200 dolarjev, in to večino-ma brezhibne. Še nikoli nisem imel zdra-vstvenih težav zaradi tega, tudi slišal nisem za nikogar, ki bi se zastrupil, če je tako na-brano hrano očistil in pravilno uporabil,« pojasnjuje profesor svoj življenjski slog, ki se je po ZDA in svetu pod nazivom »free-ganstvo« razvil že pred približno 20 leti.

»Žal se moram do nekaterih marketov pri-krasti zvečer, saj me poslovodje odganjajo, kot da jim kaj kradem. Ne vidim smisla, da me nekdo preganja, če hočem pobrati nekaj, kar je odvrgel,« pravi Saier in poudarja, da trgovski centri vsak dan odvržejo za 500 do tisoč dolarjev povsem užitne hrane – nekaj zaradi pretečenega roka uporabe, nekaj pa zaradi poškodovane embalaže oziroma sa-mega izdelka.

uporniki potrošništvaV začetku devetdesetih let prejšnjega stole-tja se je iz raznovrstnih protipotrošniških praks, okoljskih in alterglobalističnih gi-banj po ameriških mestih oblikovalo novo družbeno gibanje – »freeganstvo«. Sko-

vanka je nastala iz angleške besede »free« (brezplačno/zastonj) in »vegan« (tisti, ki ne uživa hrane živalskega izvora). Resnici na ljubo niso vsi »freegani« ravno zapriseženi vegani ali vegetarijanci, med njimi so tudi taki, ki jim je žal, da bi hrana oziroma stvari živalskega izvora, ki jih najdejo v smeteh, šle v nič. Freegani nasprotujejo materializmu, pohlepu in konformizmu današnje družbe. Odvrženo hrano in predmete iz smeti po-birajo predvsem zaradi družbenih in okolj-skih načel, ne pa zavoljo dejanskih potreb in pomanjkanja denarja, saj so med njimi tako menedžerji kot profesorji, odvetniki, zdrav-niki oziroma ljudje vseh poklicev in staro-sti. Profesor Saier, denimo, polovico svoje plače da v humanitarne namene.

Za preživetje ni potrebna službaPravi freegan je tisti, ki se odloči, da bo živel od tega, kar se da dobiti zastonj. Na-mesto da bi kupoval, bo poskušal pohištvo, čevlje, hrano, oblačila in druge življenjske potrebščine dobiti brezplačno – ali vsaj z menjavo. Zato njegovo preživljanje ni odvi-sno izključno od delovnega razmerja, svoj čas raje nameni krepitvi družbenih vezi in prostovoljnemu delu. »Dokler vse potrebno za življenje najdemo v smetnjakih, pri tem pa nismo zahtevni in se požvižgamo na po-trošniške navade, je delo za mesečno plačo potrata časa,« je pristavil možakar, ki je spremljal profesorja Saierja.Freegan bo raje zasedel nenaseljen prostor, hišo ali stanovanje, kot pa da bi si kupil ali najel svoje bivališče. Ena izmed vej freega-nov so tudi skvoterji, ki zagovarjajo prepri-čanje, da nihče ne bi smel biti brezdomec in brez hrane, dokler to mečejo stran oziroma dokler je v mestih dovolj praznih stanovanj in hiš.Prepričani freegan bo raje štopal, kot se prevažal v svojem avtomobilu. Če že ima svoj avtomobil, ga običajno predela na bi-odizel oziroma uporablja hibridno vozilo. Veliko jih uporablja kolesa in seveda javni prevoz.Zapriseženi freegan bo poskušal čim manj sodelovati v ekonomskih procesih, ki one-snažujejo in uničujejo svet. S svojim nači-nom življenja poskuša tudi čim bolj zmanj-šati količino proizvedenih odpadkov.Nekateri jih imajo za dvoličneže, češ, saj na neki način s pobiranjem materialnih dobrin in njihovo uporabo vsekakor tudi oni sodelujejo v potrošniških procesih. Freegani pa odgovarjajo, da vsaka nji-hova še tako majhna aktivnost šteje kot

prispevek k zmanjševanju potrošniškega kroga. Organizirani lahko naberejo več, kot potrebujejo zase, zato v veliko prime-rih s presežkom nabrane hrane podpirajo reveže in človekoljubne organizacije, radi pa pomagajo tudi s prostovoljnim delom. V manjših krajih, kjer je freeganstvo moč-neje razvito, je opaziti več prijaznosti v medčloveških odnosih, več kulture in izobraževanja, manj revščine, nasilja in kriminala.

Povratni učinek se že kažePonekod se je sodelovanje z restavracijami in trgovinami s hrano že tako razvilo, da so vnaprej dogovorjeni za redno dnevno pobiranje odvečne hrane, ki bi sicer zgnila v smeteh. Posledično pa so nekateri mar-keti in restavracije tudi že začeli pazljiveje

Freeganstvo

Po nakupih v smetnjakePo hrano vam ni treba v trgovino. Dovolj je je v zabojnikih za odpadke. Brezplačne.

»Namesto da v trgovini za hrano zapravim 100 dolarjev, je z brskanjem po smetnjakih

naberem vsaj za 200 dolarjev, in to večinoma brezhibne,« pravi Milton Saier, profesor biolo-gije na kalifornijski univerzi v San Diegu, ki že

dobrih 30 let živi življenje freegana.

SlOvencI verjetnO PrImerljIvI S PreOStAlO evrOPO

Raziskav o tem, koliko hrane odvržemo v smeti Slovenci, ni. Klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, ki jo zelo zanima tudi ravnanje z odpadki, saj ti močno vplivajo na škodljive izpuste in s tem posredno tudi na podnebne spremembe, poudarja, da Slovenci sicer nismo znani po preveliki potratnosti, a smo pri podatkih o odvrženi hrani verjetno že skoraj primerljivi z nekaterimi drugimi državami, kjer te podatke zbirajo bolj sistematično. Povprečje količine komunalnih odpadkov v razvitih državah EU je nekaj več kot 600 kilogramov na osebo na leto, spletna stran javnega podjetja Snaga pa razkriva, da prebivalec Slovenije na dan pridela 1,2 kilograma komunalnih odpadkov oziroma okoli 440 kilogramov na leto. Morda lahko bliže podatku, koliko hrane pravzaprav Slovenci vsako leto vržemo na smetišče, pridemo tako, da iz istega vira izluščimo še podatek, da Slovenec na leto odvrže v zabojnik 194 kilogramov bioloških odpadkov.

44 4545

gledati na to, kaj in koliko naročajo ter kaj mečejo stran. Če že ne denarnici freega-nov, tako razmišljanje vsekakor pride prav zmanjševanju onesnaževanja okolja. In ne nazadnje, tudi smetišča se tako počasneje polnijo.V televizijski oddaji Oprah Show je zdrav-nik Daniel Burt iz Nashvilla razlagal, kako

ga je jezilo, ko je med zavrženimi rečmi po-leg veliko užitne hrane opazil tudi ogromno še čisto dobrih oblačil, delujočih telefonov, računalnikov, iPodov in drugih aparatov. To ga je prignalo tako daleč, da se je z ženo Amando, diplomirano inženirko, pridružil freeganom. »Ko zadevo enkrat obvladaš, v eni uri zlahka nabereš hrane v vrednosti

od 100 do 300 dolarjev. Vsekakor imava zdaj, ko se tudi za delom ne zaganjava več tako kot nekoč, več časa zase, za prijatelje in družino. Freegansko življenje je pravzaprav precej lahkotno, saj zavrženih uporabnih stvari v smeteh nikoli ne zmanjka,« sta za-konca Burt razlagala zgroženemu Oprahi-nemu občinstvu.

Podatki in dejstva v razmislekMinistrstvo za kmetijstvo ZDA je objavilo podatek, da bi se z vso hrano, ki po ZDA pri-stane v zabojnikih za smeti, lahko pošteno najedlo 80 milijonov ljudi. Raziskave or-ganizacije Svetovni program za prehrano (WFP), ki deluje v okviru Združenih na-rodov, povedo, da bi samo hrana, odvržena

v francoske smetnjake, zadovoljila potrebe vseh lačnih v afriški državi Kongo, italijan-ski odpadki hrane pa bi nahranili kronično shirano Etiopijo.Zamislimo se lahko tudi nad podatki, da na smetiščih Italije in Japonske konča 30 do 40 odstotkov pridelane hrane, v ZDA pa vsaj četrtina. Na univerzi v Arizoni, kjer imajo posebno študijsko smer o smeteh, opozar-jajo, da je delež zavržene hrane v ZDA kar okrog 50-odstoten, če h gospodinjskim od-padkom prištejemo še 27 milijonov ton hra-ne, ki jo zavržejo supermarketi, restavracije in manjše živilske trgovine. Ocenjujejo, da se letna vrednost odvrženega povzpne do približno 30 milijard dolarjev. Raziskave arizonske univerze govorijo še o dodatnih negativnih pojavih, ki jih povzročajo odvr-žene smeti. Če bi namreč Američani odvr-gli le polovico sedanje količine, bi to za 25 odstotkov zmanjšalo škodljive vplive na okolje.

Krompirja je več v smeteh kot na njivah

Tudi britanska raziskava izpred nekaj let razkriva, da bi gora hrane, ki jo vsako leto zavržejo vsa njihova gospodinjstva skupaj, tehtala 6,7 milijona ton. Količina narašča za tri odstotke na leto. Glavnina tega je že skuhana hrana, 40 odstotkov je sadja in zelenjave. Analitiki odvrže-nih britanskih smeti so se prikopali še do podatka, da v zabojnikih za smeti konča 45 odstotkov na tržnicah ali v trgovinah

kupljene solate. Največ pa zmečejo stran krompirja in kar 49 odstotkov ga je še povsem uporabnega. Kruh in jabolka so v smeteh na drugem in tretjem mestu. Skupna ugotovitev britanskih razisko-valcev je, da bi 61 odstotkov hrane, ki so jo odkrili na smetišču, zlahka vključili v prehrano.

gibanje, ki mu ni samo za zastonj hrano

Sicer pa se je freeganstvo razvilo v gibanje, kjer ne gre več samo za brezplačno hrano. Za večino podobnih družbenih gibanj na-biranje osnovnih življenjskih potrebščin po smeteh namreč ni preživetvena nuja. V smetnjake se potapljajo (na angleškem govornem območju se zanje uporablja tudi izraz »trash divers«), da hrano nabirajo kot dobrodelno pomoč raznovrstnim človeko-ljubnim organizacijam. Največ praktikov zunaj meja ZDA imajo v Veliki Britaniji, na Švedskem, Braziliji in Južni Koreji, pa tudi v Avstraliji in Novi Zelandiji. V New Yorku, ki je neformalna prestolnica freeganstva, so zagovorniki gibanja povezani na spletu, kjer si izmenjujejo informacije, organizira-jo vodene »nakupovalne« izlete po mestnih odlagališčih smeti ter zainteresirane učijo pravilne izbire in ravnanja s hrano iz sme-tnjakov. Freegani presežek svojega »pridel-ka« zamenjujejo na svojih tržnicah oziroma razdelijo.

Vlado Kadunec

Freeganstvo

Fot

o: D

ream

stim

e


Vsaj polovica hrane, odvržene v smetnjake, je še povsem uporabne.

46

Avtobiografski, na resničnih dogodkih temelječi roman mladega Nikolaja Lilina Si-

birska vzgoja je v Italiji takoj po izidu pritegnil velikansko pozornost, saj je v njem opisal Evropi neznani svet Pridnestrja, natančneje Pridnestrske moldavske republike, v kateri so po svojih pradavnih pravilih in etičnih merilih živeli potomci sibirskih Urk; ti so se na to območje priselili v tride setih letih med množičnimi Stalinovimi deportacijami. V tej neobičajni skup-nosti »poštenih tatov«, kjer se je rodil Lilin starejši, častivredni kriminalci prenašajo znanje in vrednote na mlade rodove. Njegova sibirska vzgoja je bila težka in strašna, čeprav tudi lepa in topla. Opisi otroštva, zaznamovanega z agresijo, nenehnimi napadi, zapori in orožjem, so pretresljiva slika izgu-bljene mladosti v svetu, ki misli, da je za vedno pokopal nasilje in vojne.

»Grozljivo, privlačno, strašljivo in nasilno – Lilinovi spomini so pre-senetljiva in pretresljiva pripoved o otroštvu, preživetem v krutem si-birskem hudodelskem podzemlju.«

Simon Sebag Montefiore

»Pozabite na vse, kar veste o dobrem in slabem. Le bodite in berite … Sibirska vzgoja povzroči srh užitka, ki ga je težko pozabiti.«

Roberto Saviano

Nikolaj Lilin (1980) se je rodil v Prid-nestrski republiki, ki je leta 1990 razglasila neodvisnost, vendar država ni bila nikoli priznana. Lilina so poslali na čečensko bojišče. Pozneje je živel na Irskem, danes pa se v Torinu preživlja kot izdelovalec tetovaž. Sibirska vzgoja, ki jo je napisal v italijanščini, je njegova prva knjiga.

Vir: Mladinska knjiga

46

Jože Pirjevec: tItO In tOvArIšI Cankarjeva založba

Stephane Hessel: dvIgnIte Se!Založba Sanje

Rhonda Byrne: mOčMladinska knjiga

Rhonda Byrne: SKrIvnOStMladinska knjiga

Louise L. Hay: ŽIvljenje je tvOje Iskanja

R. R. George Martin: vrAnjA gOStIjA Mladinska knjiga

R. R. George Martin: IgrA PreStOlOv

Mladinska knjiga

Luka Novak: ljuBeZen SKOZI ŽelOdec 2

Totaliteta

France Bučar: čAS velIKIh SPrememB

Didakta

Stephanie Laurens: vSe O ljuBeZnI Anu Elara

46

Richelle Mead: ZAdnjA Žrtev Mladinska knjiga

Moira Butterfield: vSe mOje SKrIvnOStI

Učila International

Violeta Babić: dnevnIK ZA vSAKO PuncO

Založba Rokus Klett

Violeta Babić: StIlSKI vOdnIK ZA vSAKO PuncO

Založba Rokus Klett

Sue Hunter Jones: uStvArjAlnA KnjIgA ZA PrInceSKeUčila International

Severine Clochard: hurA ZA Punce Tehniška založba Slovenije

Kate Ashforth: PrIKuPne ZAmISlI ZA rISAnje

Tehniška založba Slovenije

Sarah Delmenge: FAntje, tAKO gre tO PrI nAS

Učila international

Desa Muck: BlAZnO reSnO O šOlIMladinska knjiga

Philip Waechter: jAZ, Mladinska knjiga

Naj 10 knjig v slovenskih knjigarnah, junij 2011

ZA OtrOKe In mlAdInO

ZA OdrASle

Vir: Zbornica založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev, GZS

Bralni kotiček

46

Nikolaj Lilin: Sibirska vzgoja

26. julija do 28. avgusta

trnfest 2011

Ptujska poletna noč

21. Okarina etno festival Bled 2011

7. Kamfest – festival z razgledom

7. festival Kanal 2011

Vinica, 15.–17. julija

Poletje v vinici

Poletje v Stari ljubljani 2011

Festival ljubljana – 59. ljubljanski poletni festival

Festival Festiko

KulturnI dOgOdKI

ruski kozaki v Kranjski gori

Vir: STO

Ljubljana, do 24. avgusta

Ljubljana, do 31. avgusta

Koper, 24.–30. julija

Kranjska Gora, 30. julija

Ptuj, 5.–6. avgusta

Bled, 1.–31. avgusta

Kamnik, 1.–31. avgusta

Bohinj, do 10. avgusta


47

Po Kraljevi poti

48

Pot začnete pri idrijski kamšti, to je leseno pogonsko kolo s premerom 13,6 metra. Ob

stavbi, kjer se nahaja kamšt, si lah-ko ogledate še zbirko restavriranih rudniških lokomotiv, ki so prevažale rudo od glavnih rudniških jaškov do topilnice, ter Scopolijev spominski botanični vrt, ki vas spomni na zna-menitega botanika. Tu se seznanite s pestrostjo rastlinskega sveta Idrije in njene okolice. Pot nadaljujete ob vodnem kanalu Rake, po katerem je voda pritekala na leseno pogonsko kolo. Danes je tu speljana urejena naravoslovna učna pot ob Rakah, ki nam razkriva pestro kamninsko zgradbo, gozdne združbe in botanič-ne posebnosti.

Hojo nadaljujete v prijetni senci dobov, jesenov, bukev in jelk vse do tretjega visečega mostu čez Idrijco. Tu lahko rahlo skrenete s poti ter si ogledate biser slovenske naravne dediščine – Divje jezero. Po krat-kem postanku pri Divjem jezeru se vrnete nazaj na Rake ter se odpra-vite naprej do Kobile ( jez na reki Idrijci). Tu se nahaja kraški bruhal-nik Jama nad Kobilo. Po deževju iz njega buči mogočen slap vode, ki se izliva v Idrijco. Naprej se odpravi-te po stezi nad reko Idrijco. Pot vas pelje nad petimi tolmuni oziroma »žonfi«, kot jih imenujejo domači-ni, mimo jame Kevders naprej skozi Strug vse do gostilne Fežnar, kjer se lahko ustavite ter okrepčate.

Če želite, lahko pot nadaljujete proti naravnemu letnemu kopališču Lajšt, kjer se lahko v vročih poletnih mesecih osvežite na sotočju Belce in Idrijce. Lajšt je tudi odlična izhodiščna točka za ogled klavž na Belci in Idrijci.

Nazaj v mesto se odpravite po isti poti ali pa izberete asfaltirano cesto na desnem bregu reke Idrijce. Celotna pot ni zahtevna in je primerna za malo daljši nedeljski sprehod v prijetnem zavetju Krajinskega parka Zgor-nja Idrijca. Ob vrnitvi v mesto vam priporo-čamo še, da poskusite idrijske žlikrofe.

Vir: TIC Idrija

Pot pod noge

Na malo daljši, vendar lahkoten sprehod vabi Kraljeva pot, kot tudi imenujejo staro pot ob levem bregu reke Idrijce. Leta 1838 je Idrijo obiskal

saški kralj Friderik Avgust II., ki je pod vodstvom botanika Henrika Freyerja raziskoval botanične posebnosti Divjega jezera in Struga.

KOledAr dOgOdKOv

Železniki, 14.–17. julija

49. čipkarski dnevi 2011 v Železnikih

2. prvenstvo term 3000 v jadralnem padalstvu

juriš na dovško babo

etno vikend 2011

5. jakobov pohod

tek po zagorski dolini

tek štirih srčnih mož

4. koliščarski dan

Blejski dnevi in blejska noč

Moravske Toplice, 16. in 17. julija

Dovje, 16. julija

Ribčev Laz, Srednja vas, Bohinj, 22.–23. julija

Bled, 22.–24. julija

Senovo, 23. julija

Izlake, 6. avgusta

Ribčev Laz, 6. avgusta

Ig, 20. avgusta

Vir: STO

Začetek razmerja naj bo neponovljiv in vznemirljiv, zato vam ob petmesečni naročnini podarjamo CD z glasbeno kompilacijo najlepših slovenskih ljubezenskih pesmi iz sedemdesetih let po izboru Časnika Finance.

Čakali bomo vaš klic na 080 15 80,

elektronsko pošto na [email protected],

klik na www.finance.si.

Ljubezen se ne zgodi vedno na prvi pogled.Razumemo, če se niste takoj pripravljeni dolgoročno vezati.

5mesecev

prejemanja časnika Finance za

85 EUR+ darilo

Documents

»Raje delaj eno stvar zares dobro kot deset slabše2011/07/15 · 9 (Mercator center), Ptuj – Vinarski trg 2, Nova Gorica – Industrijska 6 (Mercator center). Živite s piko!