Upload
others
View
5
Download
0
Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA
Denis ŽURAN
RAČUNSKA ANALIZA NOSILNOSTI IN
IZDELAVNIH STROŠKOV JEKLENEGA
OKVIRJA TRANSPORTNEGA TRAKU
PODJETJA OCADO V ANGLIJI
DIPLOMSKO DELO
Maribor, december 2013
I
Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa
RAČUNSKA ANALIZA NOSILNOSTI IN IZDELAVNIH STROŠKOV
JEKLENEGA OKVIRJA TRANSPORTNEGA TRAKU PODJETJA OCADO V
ANGLIJI
Študent: Denis ŽURAN
Študijski program: Gospodarsko inženirstvo
Smer: Gradbeništvo
Mentor(FG): prof. dr. Stojan KRAVANJA
Mentor(EPF) prof. dr. Duško URŠIČ
Maribor, december 2013
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju prof. dr. Stojanu Kravanji
za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega
dela. Prav tako se zahvaljujem mentorju prof. dr.
Dušku Uršiču.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
IV
RAČUNSKA ANALIZA NOSILNOSTI IN IZDELAVNIH STROŠKOV
JEKLENEGA OKVIRJA TRANSPORTNEGA TRAKU PODJETJA OCADO V
ANGLIJI
Ključne besede: gradbeništvo, jeklene konstrukcije, jeklen okvir, dimenzioniranje,
stroški
UDK: 624.014.2:657.471.11(043.2)
Povzetek
Namen diplomskega dela je zasnova in izvedba računske analize jeklene okvirne
konstrukcije iz vroče valjanih profilov, prikazati porabo jekla ter izvesti cenovno
primerjavo jeklene konstrukcije v združenem kraljestvu Velike Britanije in pri nas v
Sloveniji. Izbrana jeklena konstrukcija ima tlorisne dimenzije 47,7 x 3,2 m in je izvedena iz
jekla S235. Na jekleni konstrukciji so nameščeni transportni trakovi, ki povzročajo
dodatno horizontalno obtežbo. Statična analiza jeklene konstrukcije je izvedena po pravilih
EUROCODE.
V
THE ANALYSIS OF THE STRUCTURE RESISTANCE AND MANUFACTURING
COSTS OF THE CONVEYOR STEEL FRAME OF THE COMPANY OCADO IN
ENGLAND
Keywords: civil engineering, steel structures, steel frame, dimensioning, costs
UDK: 624.014.2:657.471.11(043.2)
Abstract
The purpose of the diploma thesis is to conduct a calculation analysis based on a design of
steel frame structure made from hot rolled profiles, the illustration of the steel
consumption and to perform a price comparison of steel structures between United
Kingdom and Slovenia. The ground plan dimensions of selected steel structure are 47,7 x
3,2 m. Steel structure is made of steel S235. Conveyors are installed on top of the steel
structure, thereby causing additional horizontal load. Static analysis of steel structures has
been carried out in accordance with EUROCODE.
VI
VSEBINA
1. UVOD .......................................................................................................................................... 1
2. PREDSTAVITEV PODJETJA OCADO .............................................................................................. 2
2.1.1 Tehnologija ................................................................................................................. 3
2.1.2 Zgodovina ................................................................................................................... 5
2.1.3 Kronološki pregled podjetja Ocado ............................................................................ 5
2.1.4 Dejstva ........................................................................................................................ 6
3. NAČRTI OBJEKTA ........................................................................................................................ 7
4 NOSILNA KONSTRUKCIJA .......................................................................................................... 11
4.1 Projektne lastnosti jekla ................................................................................................... 11
4.2 Stalna obtežba .................................................................................................................. 11
4.2.1 Lastna teža jeklene konstrukcije .............................................................................. 11
4.2.2 Lastna teža prešanih plošč ....................................................................................... 12
4.3 Spremenljiva obtežba ...................................................................................................... 12
4.3.1 Koristna obtežba...................................................................................................... 12
4.3.2 Transportni trak, vertikalna obtežba ........................................................................ 12
4.3.4 Potres ....................................................................................................................... 13
4.4 Kombinacije obtežb .......................................................................................................... 14
5. DIMENZIONIRANJE PO MSN ..................................................................................................... 15
5.1 Dimenzioniranje po MSN ................................................................................................. 15
5.1.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 200 ............................................................. 15
5.1.2 Klasifikacija prereza .................................................................................................. 18
5.1.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed........................................................................................ 18
5.1.4 Strig .......................................................................................................................... 19
5.1.5 Upogibni uklon ......................................................................................................... 20
5.1.6 Bočna zvrnitev .......................................................................................................... 22
5.1.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev ................................................................ 25
5.1.8 Dimenzioniranje MSU IPE 200 .................................................................................. 27
5.2.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 140 ............................................................. 29
5.2.2 Klasifikacija prereza .................................................................................................. 32
5.2.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed........................................................................................ 32
5.2.4 Strig .......................................................................................................................... 33
VII
5.2.5 Upogibni uklon ......................................................................................................... 34
5.2.6 Bočna zvrnitev .......................................................................................................... 37
5.2.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev ................................................................ 39
5.2.8 Dimenzioniranje MSU IPE 140 .................................................................................. 42
5.3.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 240 ............................................................. 43
5.3.2 Klasifikacija prereza .................................................................................................. 46
5.3.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed........................................................................................ 46
5.3.4 Strig .......................................................................................................................... 47
5.3.5 Upogibni uklon ......................................................................................................... 48
5.3.6 Bočna zvrnitev .......................................................................................................... 50
5.3.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev ................................................................ 53
5.3.8 Dimenzioniranje MSU IPE 240 .................................................................................. 55
5.4.1 Dimenzioniranje stebra HEA 120 ............................................................................. 57
5.4.2 Klasifikacija prereza .................................................................................................. 60
5.4.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed........................................................................................ 60
5.4.4 Strig .......................................................................................................................... 61
5.4.5 Upogibni uklon ......................................................................................................... 62
5.4.6 Bočna zvrnitev .......................................................................................................... 64
5.4.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev ................................................................ 67
5.4.8 Dimenzioniranje MSU HEA 120 ................................................................................ 70
5.5.1 Dimenzioniranje zavetrovanja ................................................................................. 70
5.5.2 Projektna nosilnost neto prereza: ............................................................................ 71
5.2.3 Projektna nosilnost bruto prereza: .......................................................................... 71
5.6.1 Dimenzioniranje temelja .......................................................................................... 72
4.6.2 Vijaki - zasnova spoja in podatki .............................................................................. 74
5.6.3 Dimenzioniranje točkovnega temelja ...................................................................... 76
6 DIMENZIONIRANJE SPOJEV ...................................................................................................... 78
6.1. SPOJ IPE 200 – IPE 240 ..................................................................................................... 78
6.1.2 Obremenitev ............................................................................................................ 82
6.1.3 Obremenitve v spoju in obremenitve vijakov .......................................................... 82
6.2. SPOJ IPE 140 – IPE 240 ..................................................................................................... 85
6.2.1 vijačni spoj IPE 140 ................................................................................................... 88
6.2.2 Obremenitev : .......................................................................................................... 89
VIII
6.2.3 Obremenitve v spoju in obremenitve v vijakov ....................................................... 89
6.3 SPOJ IPE 240 – IPE 240 ..................................................................................................... 92
6.3.1 vijačni spoj IPE 240 ................................................................................................... 95
6.3.2 Obremenitev ............................................................................................................ 96
6.3.3 Obremenitve v spoju in obremenitve v vijakov ....................................................... 96
7. PORABA MATERIALA IN OBRAČUN STROŠKOV ...................................................................... 100
7.1 Poraba materiala ............................................................................................................ 100
7.1.1 Seznam in teže porabljenega materiala ................................................................. 100
7.1.2 Seznam in teže porabljenega veznega materiala ................................................... 100
7.2 Analiza stroškov .............................................................................................................. 101
7.2.1 Izdelovalni stroški konstrukcije v Sloveniji ............................................................. 101
7.2.2 Izdelovalni stroški jeklene konstrukcije v Angliji .................................................... 104
7.2.3 Primerjava med Anglijo in Slovenijo ...................................................................... 105
8. ZAKLJUČEK .............................................................................................................................. 106
9. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................................ 107
IX
UPORABLJENI SIMBOLI
Velike latinske črke
A... površina prereza
Ac... ploščina prečnega prereza betona
Av... površina strižnega prereza
C1... koeficient, ki zajema vpliv upogibnih momentov
Cm... faktor nadomestnega upogibnega momenta
E... modul elastičnosti
F... sila
G... strižni modul, teža
H... horizontalna obtežba
I... vztrajnostni moment
It... torzijski vztrajnostni moment pri neovirani torziji
Iw... torzijski vztrajnostni moment pri ovirani torziji
L... dolžina
M... upogibni moment
Mcr... elastični kritični moment bočne zvrnitve
Med... projektna vrednost upogibnega momenta
Mrd... projektna upogibna nosilnost
Mb,rd... projektna upogibna nosilnost pri bočni zvrnitvi
N... osna sila
Ncr... Eulerjeva kritična sila
Ned... projektna vrednost osne sile
Nrd... projektna osna nosilnost
Nb,rd... projektna uklonska nosilnost tlačenega elementa
V... prečna sila
Ved... projektna vrednost prečne sile
Vpl,rd... projektna plastična strižna nosilnost
W... odpornostni moment
Wpl... plastični odpornostni moment
X
Male latinske črke
ah... redukcijski koeficient višine stebrov
am... redukcijski koeficient števila stebrov v eni vrsti
b... širina
bw... najmanjša širina prečnega prereza v nategu
c... širina dela prečnega prereza, kohezijski delež strižne trdnosti
d... premer, statična višina, širina, višina ravnega dela stojine
e... ekscentričnost, raster
f... trdnost materiala
fcd... projektna vrednost tlačne trdnosti betona
fck... karakteristična tlačna trdnost 28 dni starega betona določena po valju
fy... napetost tečenja jekla
fyd... računska meja plastičnosti jekla
fyk... karakteristična trdnost jekla
fu... natezna trdnost jekla
g... teža
h... višina, višina jeklenega profila
hw... višina stojine
k... koeficient togosti
kyy... interakcijski faktor
kzy... interakcijski faktor
kyz... interakcijski faktor
kzz... interakcijski faktor
l... dolžina
lu... uklonska dolžina
m... masa, število stebrov v eni vrsti
q... površinska obtežba, linijska obtežba
t... debelina, čas
tf... debelina pasnice
tw... debelina stojine
u... pomik
XI
w... vsota upogibka
x, y, z... osi ortogonalnega koordinatnega sistema
Grške črke
α ... kot, faktor nepopolnosti
αlt... faktor nepopolnosti
𝛾 ... delni faktor varnosti, specifična teža
... deformacija
... geometrijska nepopolnost
... faktor za strižni prerez
... vitkost, korekcijski faktor
χ ... redukcijski faktor pri uklonu
χlt... redukcijski faktor pri bočni zvrnitvi
... kot strižne odpornosti
... redukcijski faktor, razmerje robnih momentov
UPORABLJENE KRATICE
SVO... skupna vertikalna obtežba
NHS... nadomestna horizontalna sila
MSN... mejno stanje nosilnosti
MSU... mejno stanje uporabnosti
1
1. UVOD
OKVIRNA JEKLENA KONSTRUKCIJA
Diplomsko delo obravnava zasnovo, računsko analizo in dimenzioniranje jeklene
okvirne konstrukcije transportnega traku podjetja Ocado v Veliki Britaniji. Pri
dimenzioniranju smo uporabili naslednje eurocode:
- EN 1993 projektiranje jeklenih konstrukcij,
- EN 1992 projektiranje betonskih konstrukcij,
- EN 1991 vplivi na konstrukcije, prostorninske teže, lastna teža, koristne obtežbe
stavb.
Teoretični del diplomskega dela obsega predstavitev in način delovanja visoko
avtomatiziranega skladišča za potrebe internetnega nakupa v združenem kraljestvu Velike
Britanije.
Jeklena konstrukcija je tlorisne velikosti 47,7 x 3,23 m in višine 2,81 m. Na
konstrukcijo ne deljujejo zunanji vplivi kot so sneg in veter, saj predstavlja eno od etaž v
veliki visokoavtomatizirani hali podjetja Ocado ki so locirane po celotni Veliki Britaniji.
Na konstrukciji so transportni trakovi, ki povzročajo dodatno horizontalno obtežbo.
Največji razmak med stebri znaša 5,56 m. Za jeklene elemente konstrukcije je predvideno
jeklo kvalitete S235, za temelje pa beton C20/25. Vsi montažni spoji bodo izvedeni z
jeklenimi ploščami in vijaki M12 in M16 , kvalitete 8,8. Celotna konstrukcija je prekrita z
lesenimi prešanimi ploščami. Za statični izračun smo uporabili program Tower, pri
katerem je upoštevana teorija II. Reda.
2
2. PREDSTAVITEV PODJETJA OCADO
Ocado je namenski spletni supermarket v združenem kraljestvu Velike Britanije ter
največji spletni supermarket po prometu na svetu. Nudi najširši trg strankam saj prodajajo
več kot 21.000 produktov. Podjetje Ocado poskuša ustvariti nov način nakupovanja, nekaj
kar bo spremenilo obnašanje strank na okolju prijazen in socialno odgovoren način. Gre za
velik, centralno distribuiran model, kjer so izdelki izbrani v individualne artikle in
dostavljeni v vozilih.
Ustanovitelji podjetja so začeli poslovati na popolnoma drugačen način. Tokrat s
pravim fokusom na storitvah namenjenim strankam (Customer Service). Gre za tip
storitve, s katerim stranke do sedaj niso bile seznanjene. Prepričani so, da so največji
center za distribucijo živil na svetu, ki izdelke pripelje neposredno do kuhinj svojih strank.
Slika 2.1: Dostavno vozilo podjetja Ocado
Ocado ponuja dostavo živilskih proizvodov iz visoko avtomatiziranega skladišča.
Ko produkt prispe v skladišče, najprej skenirajo vse artikle, nato jih vnesejo v njihove
informacijske sisteme. Na tak način dobijo zelo dober nadzor nad njihovim inventarjem in
lahko sledijo vsem njihovim produktom, medtem ko se premikajo med lokacijami v
skladiščih. Na tak način lahko zelo hitro najdejo želene produkte in s tem pohitrijo celoten
proces.Sistem, ki ga ima Ocado, znižuje potrošnikom ceno nakupov. Več kot 7000 artiklov
3
je cenovno primerljivih z grosisitčno združbo Tesco. Kljub temu, da Ocado nudi internetno
prodajo, jamči za sveže izdelke in ustrezen rok trajanja. Dostava nekaterih izdelkov je
brezplačna.
2.1.1 Tehnologija
Temelj poslovanja podjetja Ocado je njihova tehnologija, saj poganja vse kar
delajo. Podjetje se prilagaja digitalni dobi, odziva na spremembe obnašanja svojih strank,
je prisotno na internetu, in na tak način poskuša pripeljati potrošništvo in samo
nakupovanje v novo dobo. Niso kot ostali trgovci, zato ker nimajo fizičnih trgovin, ampak
imajo veliko avtomatizirano skladišče.
Slika 2.2: Visokoavtomatizirano skladišče
Ocado postaja zelo podoben tehnološkim podjetjem, saj pišejo svojo lastno
programsko opremo in 50% zaposlenih v pisarnah uporablja gostinsko programsko
opremo.Uporabljajo najsodobnejšo programsko tehnologijo in najsodobnejšo strojno
opremo, ki jim omogoča vizualizacijo celotnega skladišča v 3D načinu. S to tehnologijo
lahko analitiki odkrivajo in razrešujejo probleme, še preden se ti pojavijo ter odkrivajo
točke, ki upočasnjujejo pretok blaga znotraj skladišča. Skladišča predstavljajo edinstvene
izzive, saj se v vsakem skladišču trenutno premika okoli 5000 izdelkov istočasno. Zato
4
mora biti tudi programska oprema sposobna obdelati ta nivo kompleksnosti in se ustrezno
odzivati.
Tudi natančnost je zelo velika, saj lahko na spletu priležejo realno-časovne
informacije o njihovih izdelkih (npr. kako sveže je jabolko, ki ga bo stranka kupila).
Gre za edinstven načrt skladišča, edinstven poslovni proces, ter edinstvena programska
koda, ki vse to upravlja. Ustvarili so proces, ki tudi v resnici deluje!
Slika 2.3: Prikaz skladišča
Ocado sledi modernim trendom medijev in je uvedel svoje aplikacije internetne
prodaje preko pametnih telefonov kot so iPhone, Android telefon in iPad-a.
Slika 2.4: Prodaja preko pametnih telefonov
5
2.1.2 Zgodovina
Vsakih 50 let se obnašanje potrošnikov oz. strank spremeni. Spomnimo se zadnjih
50 let dvajsetega stoletja in prvih samopostrežnih veleblagovnic. Cene so bile nižje in bilo
je več artiklov na enem samem mestu, prostori so bili manjši. V naslednjih 10 letih je
večina ljudi začela nakupovati v takšnih okoljih. Naslednji večji premik je v supermarketih
na obrobjih mest kar se je zgodilo v poznih 80-ih, začetku 90-ih letih prejšnjega stoletja.
Ljudje so lahko v tem primeru šli ven iz mesta in prišli v še večje trgovine, ki so imele še
več artiklov in nižje cene. Kar trenutno počne podjetje Ocado je to, da razvijajo nekaj kar
bo primerno za novo evolucijsko dobo. Gradijo nekaj, kar bo popolnoma spremenilo
obnašanje ljudi/strank in to z uporabo tehnologij in interneta.
2.1.3 Kronološki pregled podjetja Ocado
Leta 2000
- Ocado so ustanovili Tim Steiner, Jason Gissing and Jonathan Faiman.
Oktober 2000
- Je ocado pridobil prve blagovne znamke z Waitrose.
Maj 2001
- Začeli opremljati prvo z začasno skladišče.
Oktober 2001
- Začeli s prvimi poskusnimi dobavami.
Januar 2002-2004
- Začetek dostavne službe, katera je delovala v majhnih mestih Hertfordshire St
Albans in Hemel Hempstead blizu Londona. Dostavno območje je Ocado hitro
povečal in maja 2002 začel dostavljati v severnem Londonu. V prvih 12 mesecih je
povečal dostavno območje iz 100.000 gospodinjstev na približno 2.200.000
gospodinjstev in posledično se je povečala bruto prodaja za 440.000 funtov na
teden.
- Od druge polovice leta 2002 do 2003 so svoje sisteme širili na področje celotne
Anglije (Weybridge, Surrey Aylesford, Kent, Rugby, Warwickshire), od leta 2004
6
do 2009 pa je Ocado uvajal nadgrajen sistem v mestih Manchester, Southampton,
Leeds in White City (London).
April 2004
- uvedli prve transportne trakove v Hatfield-u.
Maj 2005
- Se je dostava razširila na več kot 10 miljonov gospodinjstev.
Julij 2006
- Je imel Ocado rekordno naročilo in sicer 50.000 naročil v enem tednu.
Leta 2011
- Internetna prodaja dostavne službe pokriva že čez 70 % Angleških gospodinjstev.
2.1.4 Dejstva
- Imajo preko 5000 delovnih mest,
- Povprečno 18.000 dostav dnevno,
- Od ustanovitve leta 2002 so naredili preko 27 milijonov dostavnih naročil,
- So prvi z Angleška živilska spletna trgovina z aplikacijami na i pad-u in i phonu,
- Pripomorejo k čistejšemu okolju,
- To je poslovanje prihodnosti,
- Imajo vse predispozicije za širjenje po celem svetu.
7
3. NAČRTI OBJEKTA
Okvirna enoetažna konstrukcija je tlorisne velikosti 47,7 m x 3,235 m in višine
2,85 m. Največji razmak med stebri znaša 5,56 m. Vsi montažni spoji bodo izvedeni z
jeklenimi ploščami in vijaki M12 in M16, kvalitete 8,8. Za jeklene elemente konstrukcije
je predvideno jeklo kvalitete S235, za temelje pa beton C20/25. Celotna konstrukcija je
prekrita z lesenimi prešanimi ploščami.
Slika 3.2: Prečni prerez konstrukcije
Slika 3.3: Zavetrovanje
HEA 120 HEA 120 HEA 120 HEA 120
8
Slika 3.1: Tloris jeklene konstrukcije
9
Slika 3.4: Prikaz postavitve stebra HEA 120 glede na nosilec IPE 200
10
Slika 3.5: Slika referenčnega objekta
Slika 3.6: Slika referenčnega objekta
11
4 NOSILNA KONSTRUKCIJA
4.1 Projektne lastnosti jekla
Material
Kvaliteta jekla
Napetost tečenja
S235
Modul elastičnosti
Poissonov količnik ν
Strižni modul
Gostota
4.2 Stalna obtežba
4.2.1 Lastna teža jeklene konstrukcije
4.2.1.1 Stebri
Profil Masa [kg/m] Obtežba [kN/m]
HEA 120 19,9 0,199
12
4.2.1.2 Nosilci
Profil Masa [kg/m] Obtežba [kN/m]
IPE 240 30,7 0,307
IPE 140 12,9 0,129
IPE 200 22,4 0,224
4.2.1.3 Zavetrovanje
Jeklena pločevina: 50,5
Profil Debelina [mm] Širina [mm] Masa [kg/m] Obtežba [kN/m]
50,5 5 50 1,95 0,0195
4.2.2 Lastna teža prešanih plošč
Prešana plošča
Debelina [mm] Specifična teža [kN/m3] Obtežba [kN/m2]
38 7,5 0,285
Površinska obtežba q = 0,285 kN/m2 ~ 0,33 kN/m
2
4.3 Spremenljiva obtežba
4.3.1 Koristna obtežba
4.3.2 Transportni trak, vertikalna obtežba
površinska obtežba [kN/m2]
5,0
4.3.3 Transportni trak, horizontalna obtežba, (5% vertikalne sile)
Obtežba [kN/m2]
0,3
13
4.3.4 Potres
Iz slike, ki predstavlja potresna območja v Angliji je razvidno, da območje kjer se
nahaja konstrukcija ni potresno, zato potresa v izračunu nismo upoštevali.
Slika 4.1: Prikaz potresnih območij
Vir: http://www.seced.org.uk/news/UK_seismic_hazard_report-issue3.pdf
14
4.4 Kombinacije obtežb
1. 1.5 x I (spremenljiva vertikalna )
2. 1.35 x II (stalna )
3. 1.5 x I + 1.35 x II (spremenljiva vertikalna + stalna )
4. 1.5 x III ( spremenljiva horizontalna )
5. 1.5 x I + 1.5 x III (spremenljiva vertikalna + spremenljiva horizontalna )
6. 1.35 x II + 1.5 x III (stalna + spremenljiva horizontalna )
7. 1.5xI+1.35xII+1.5xIII(spremenljiva vert.+ stalna+spremenljiva horizontalna )
15
5. DIMENZIONIRANJE PO MSN
5.1 Dimenzioniranje po MSN
5.1.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 200
5.1.1.1 Ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin
Ned = -9,46 kN Vy,ed = -13.74 kN Vz,ed = -0,76 kN
My,ed = -8,96 kNm Mz,ed = 0,61 kNm
Maksimalne notranje statične količine: nosilec IPE 200
16
Statični preračun IPE 200
Slika 5.1: Statični preračun in ekstremne vrednosti nosilca IPE 200
17
Lastnosti profila IPE 200
Slika 5.2: Dimenzije IPE 200 ( mm )
Tabela 4.1: Lastnosti IPE 200
Dimenzije : h [cm] b [cm] tf [cm] tw [cm] r [cm]
20 10 0,85 0,56 1,2
Geometrijske karakteristike: A [cm2] G [
] U [
d [mm] c [mm]
28,5 22,4 0,768 159 183
Iy [cm4] Wy [cm3] iy [cm] Iz [cm4] Wz [cm3]
1940 194 8,26 142 28,5
iz [cm] Wply [cm3] Wplz [cm3] It [cm4] Iw [cm6]
2,24 221 44,6 6,98 12990
18
5.1.2 Klasifikacija prereza
Stojina
sledi:
√
= √
= 1
28,39 ≤ 33 → Stojina je v 1. razredu kompaknosti.
Pasnica
sledi: c =
Pasnica je v 1. razredu kompaknosti.
Celoten prerez je v prvem razredu kompaknosti.
5.1.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed
Enačba za izračun interakcije:
+
+
≤ 1,
kjer je :
Nrd - projektna osna nosilnost (kN)
Nrd =
= 669,75 kN
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 51,935 kNm
19
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 10,481 kNm
≤ 1
0,245 ≤ 1, pogoj ustreza!
5.1.4 Strig
Prečna sila v y – smeri
Strižni prerez:
=
Projektna strižna nosilnost:
√
=
√
= 230,65 kN ≥ 0,76 kN
Pogoj je izpolnjen.
Prečna sila v z – smeri
Enačba za izračun projektne strižne plastične nosilnosti
Vpl,z,rd =
√
,
kjer je:
– površina strižnega prereza za vroče valjani I in H profil
= -2·b·tf + (tw + 2·r)·tf = 14,02 cm2
Vendar ne sme biti manj kot ɳ·c·tw = 1,0·18,3·0,65 = 11,90 cm2
20
sledi: Vpl,z,rd =
√
=
√
= 190,22 kN ≥ 13,74 kN
Projektna strižna nosilnost Vpl,y,rd je večja od projektne vrednosti prečne sile Ved. Pogoj je
izpolnjen.
Interakcija med Ved in Med
Kadar je prečna sila manjša od polovice plastične strižne nosilnosti, se njen vpliv na
upogibno nosilnost zanemari.
sledi: Vpl,z,rd 0,5 = 95,083 kN ≥ 13,74 kN→ ni potrebno preveriti
Lokalno izbočenje zaradi striga
V primeru da velja spodnja enačba je potrebno dodatno preveriti odpornost proti
lokalnemu izbočenju v strigu. (EN 1993-1-1, 6.2.6.)
enačba:
> 72
sledi:
=32,678 < 72
Kontrola ni potrebna!
5.1.5 Upogibni uklon
Projektna uklonska nosilnost tlačno obremenjenega elementa se izračuna z naslednjim
izrazom:
kjer je:
21
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli y – osi
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
22
- uklonska dolžina okoli z – osi
=323,5 cm
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
izračun minimalnega redukcijskega faktorja uklona
Projektna uklonska nosilnost tlačenih palic je sedaj:
5.1.6 Bočna zvrnitev
Projektna upogibna nosilnost bočne zvrnitve se za bočno nepodprte nosilce izračuna z
izrazom:
·
23
kjer je:
- odpornostni moment prečnega prereza
sledi: , za 1. in 2. razred kompaknosti
– redukcijski faktor pri bočni zvrnitvi
Izračun
√
kjer je:
– koeficient, ki zajema vpliv upogibnih momentov vzdolž nosilca
sledi:
kjer je:
razmerje robnih momentov
po absolutni vrednosti manjši robni moment
po absolutni vrednosti večji robni moment
sledi:
sledi:
uklonska koeficienta za uklon okoli močne in šibke osi
izraža robne pogoje za vzbočenje prereza
razmik med bočnimi podporami
24
podatki
L = 323,5 cm
E = 21000
G = 8100
Iz = 142 cm2
It = 6,98 cm4
Iw = 12990 cm6
8561,61 kNcm
vitkost se izračuna z izrazom:
= √
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, EN 1993-1-1:2005, 6.3.2.2 preglednica 6.3, 6.4
,
sledi: 0,77
redukcijski faktor upogibnega uklona:
√
=
√ = 0,88
Vendar
, 0,88 1,64
Projektna vrednost nosilnosti na bočno zvrnitev se izračuna po enačbi:
0,88 221 cm3 23,5
= 4570,28 kNcm > 896 kNcm
25
5.1.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
Splošni delni faktorji so izpuščeni, ker so enaki 1,0.
Faktorji nadomestnega upogibnega momenta:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2, EN 1993-1-1:2005, nacionalni dodatek,
preglednica B.3
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
=
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
26
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi: , ne ustreza pogoju, zato velja:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
=
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Iterakcijski faktorji
Ker je prerez v prvem razredu kompaknosti uporabimo za interakcijske faktorje plastične
lastnosti prečnega prereza 1. in 2. razreda kompaknosti.
Faktor kyy
[
] ≤ [
]
[
] ≤ [
]
0,51 ≤ 0,52
Faktor
= 0,6 = 0,6 0,42 =0,25
27
Faktor
= [
] [
]
= [
] [
]
= 0,97
Faktor
= [
] ≤ [
]
= 0,4 [
] ≤ [
]
≤ 0,42
Izračun sočasne tlačne in upogibne obremenitve:
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
0,15
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
0,30
5.1.8 Dimenzioniranje MSU IPE 200
Deformacija nosilca IPE 200
Vrednosti so izračunane s programom TOWER.
Stalne in spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi: (2-9)
28
Slika 5.3 : Deformacija nosilca IPE 200 (mm)
Spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi: (2-9)
Slika 5.4 : Deformacija nosilca IPE 200 (mm)
Poves zaradi spremenljive obtežbe:
Poves zaradi stalne in spremenljive obtežbe:
Nosilec IPE 200 po mejnem stanju uporabnosti ustreza.
29
5.2.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 140
5.2.1.1 Ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin
Ned = -0,49 kN Vy,ed = 10,97 kN Vz,ed = -0,64 kN
My,ed = -5,92 kNm Mz,ed = 0,40 kNm
Maksimalne notranje statične količine: nosilec IPE 140
30
Statični preračun IPE 140
Slika 5.5: Statični preračun in ekstremne vrednosti nosilca IPE 140
31
Lastnosti profila IPE 140
Slika 5.6: Dimenzije IPE 140
Tabela 4.2: Lastnosti IPE 140
Dimenzije : h [cm] b [cm] tf [cm] tw [cm] r [cm]
14 7,3 0,69 0,45 0,7
Geometrijske karakteristike: A [cm2] G [
] U [
d [mm] c [mm]
16,4 12,9 0,551 112 126,2
Iy [cm4] Wy [cm3] iy [cm] Iz [cm4] Wz [cm3]
541 77,3 5,74 44,9 12,3
iz [cm] Wply [cm3] Wplz [cm3] It [cm4] Iw [cm6]
1,65 88,4 19,2 2,45 1981
32
5.2.2 Klasifikacija prereza
Stojina
sledi:
√
= √
= 1
24,88≤ 33 → Stojina je v 1. razredu kompaknosti.
Pasnica
sledi: c =
Pasnica je v 1. razredu kompaknosti.
Celoten prerez je v prvem razredu kompaknosti.
5.2.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed
Enačba za izračun interakcije:
+
+
≤ 1,
kjer je :
Nrd - projektna osna nosilnost (kN)
Nrd =
= 385,4 kN
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 20,77 kNm
33
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 4,51 kNm
≤ 1
0,37≤ 1, pogoj ustreza!
5.2.4 Strig
Prečna sila v y – smeri
Strižni prerez:
=
Projektna strižna nosilnost:
√
=
√
= 136,63 kN ≥ 0,64 kN
Pogoj je izpolnjen.
Prečna sila v z – smeri
Enačba za izračun projektne strižne plastične nosilnosti
Vpl,z,rd =
√
,
kjer je:
– površina strižnega prereza za vroče valjani I in H profil
= -2·b·tf + (tw + 2·r)·tf = 7,60 cm2
Vendar ne sme biti manj kot ɳ·c·tw = 1,0·12,6·0,45 = 5,67 cm2
sledi: Vpl,z,rd =
√
=
√
= 76,93 kN ≥ 10,97 kN
34
Projektna strižna nosilnost Vpl,y,rd je večja od projektne vrednosti prečne sile Ved. Pogoj je
izpolnjen.
Interakcija med Ved in Med
Kadar je prečna sila manjša od polovice plastične strižne nosilnosti, se njen vpliv na
upogibno nosilnost zanemari.
sledi: Vpl,z,rd 0,5 = 38,47 kN ≥ 10,97 kN→ ni potrebno preveriti
Lokalno izbočenje zaradi striga
V primeru da velja spodnja enačba je potrebno dodatno preveriti odpornost proti
lokalnemu izbočenju v strigu. (EN 1993-1-1, 6.2.6.)
enačba:
> 72
sledi:
= 28,044 < 72
Kontrola ni potrebna!
5.2.5 Upogibni uklon
Projektna uklonska nosilnost tlačno obremenjenega elementa se izračuna z naslednjim
izrazom:
kjer je:
35
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli y – osi
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli z – osi
36
=323,5 cm
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
izračun minimalnega redukcijskega faktorja uklona
Projektna uklonska nosilnost tlačenih palic je sedaj:
37
5.2.6 Bočna zvrnitev
Projektna upogibna nosilnost bočne zvrnitve se za bočno nepodprte nosilce izračuna z
izrazom:
·
kjer je:
- odpornostni moment prečnega prereza
sledi: , za 1. in 2. razred kompaknosti
– redukcijski faktor pri bočni zvrnitvi
Izračun
√
kjer je:
– koeficient, ki zajema vpliv upogibnih momentov vzdolž nosilca
sledi:
kjer je:
razmerje robnih momentov
po absolutni vrednosti manjši robni moment
po absolutni vrednosti večji robni moment
sledi:
sledi:
38
uklonska koeficienta za uklon okoli močne in šibke osi
izraža robne pogoje za vzbočenje prereza
razmik med bočnimi podporami
podatki
L = 323,5 cm
E = 21000
G = 8100
Iz = 44,9 cm2
It = 2,45 cm4
Iw = 1981 cm6
1453,81 kNcm
vitkost se izračuna z izrazom:
=√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, EN 1993-1-1:2005, 6.3.2.2 preglednica 6.3, 6.4
,
sledi: 1,12
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√
√ = 0,65
Vendar
, 0,65 0,69
Projektna vrednost nosilnosti na bočno zvrnitev se izračuna po enačbi:
0,65 88,4 cm3 23,5
= 1350,31 kNcm > 592 kNcm
39
5.2.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
Splošni delni faktorji so izpuščeni, ker so enaki 1,0.
Faktorji nadomestnega upogibnega momenta:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2, EN 1993-1-1:2005, nacionalni dodatek,
preglednica B.3
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
=
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
40
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.3
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
=
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Iterakcijski faktorji
Ker je prerez v prvem razredu kompaknosti uporabimo za interakcijske faktorje plastične
lastnosti prečnega prereza 1. in 2. razreda kompaknosti.
Faktor kyy
[
] ≤ [
]
[
] ≤ [
]
0,5 ≤ 0,5
Faktor
= 0,6 = 0,6 = 0,254
41
Faktor
= [
] [
]
= [
] [
]
= 0,994
Faktor
= [
] ≤ [
]
=0,42 [
] ≤ [
]
≤ 0,424
Izračun sočasne tlačne in upogibne obremenitve:
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
0,286
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
0,563
42
5.2.8 Dimenzioniranje MSU IPE 140
Deformacija nosilca IPE 140
Vrednosti so izračunane s programom TOWER.
Stalne in spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi: (48-38)
Slika 5.7 : Deformacija nosilca IPE 140 (mm)
Spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi: (48-38)
Slika 5.8 : Deformacija nosilca IPE 140(mm)
Poves zaradi spremenljive obtežbe:
43
Poves zaradi stalne in spremenljive obtežbe:
Nosilec IPE 140 po mejnem stanju uporabnosti ustreza.
5.3.1 Dimenzioniranje zgornjega nosilca IPE 240
5.3.1.1 Ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin
Ned = -4,5 kN Vy,ed = 34,36 kN Vz,ed = -0,56 kN
My,ed = -40,05 kNm Mz,ed = -32,71 kNm
Maksimalne notranje statične količine: nosilec IPE 240
44
Statični preračun IPE 240
Slika 5.9: Statični preračun in ekstremne vrednosti nosilca IPE 240
45
Lastnosti profila IPE 240
Slika 5.10: Dimenzije IPE 240 ( mm )
Tabela 4.3: Lastnosti IPE 240
Dimenzije : h [cm] b [cm] tf [cm] tw [cm] r [cm]
24 12 0,98 0,62 1,5
Geometrijske karakteristike: A [cm2] G [
] U [
d [mm] c [mm]
39,1 30,7 0,922 190 220,4
Iy [cm4] Wy [cm3] iy [cm] Iz [cm4] Wz [cm3]
3890 324 9,97 284 47,3
iz [cm] Wply [cm3] Wplz [cm3] It [cm4] Iw [cm6]
2,69 367 73,9 12,9 37390
46
5.3.2 Klasifikacija prereza
Stojina
sledi:
√
= √
= 1
30,65≤ 33 → Stojina je v 1. razredu kompaknosti.
Pasnica
sledi: c =
Pasnica je v 1. razredu kompaknosti.
Celoten prerez je v prvem razredu kompaknosti.
5.3.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed
Enačba za izračun interakcije:
+
+
≤ 1,
kjer je :
Nrd - projektna osna nosilnost (kN)
Nrd =
= 918,85 kN
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 86,24 kNm
47
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 17,37 kNm
≤ 1
0,60 ≤ 1, pogoj ustreza!
5.3.4 Strig
Prečna sila v y – smeri
Strižni prerez:
=
Projektna strižna nosilnost:
√
=
√
= 319,11 kN ≥ 0,63 kN
Pogoj je izpolnjen.
Prečna sila v z – smeri
Enačba za izračun projektne strižne plastične nosilnosti
Vpl,z,rd =
√
,
kjer je:
– površina strižnega prereza za vroče valjani I in H profil
= -2·b·tf + (tw + 2·r)·tf = 19,13 cm2
Vendar ne sme biti manj kot ɳ·c·tw = 1,0·22,04·0,62 = 13,66 cm2
sledi: Vpl,z,rd =
√
=
√
= 259,55 kN ≥ 63,73 kN
48
Projektna strižna nosilnost Vpl,y,rd je večja od projektne vrednosti prečne sile Ved. Pogoj je
izpolnjen.
Interakcija med Ved in Med
Kadar je prečna sila manjša od polovice plastične strižne nosilnosti, se njen vpliv na
upogibno nosilnost zanemari.
sledi: Vpl,z,rd 0,5 = 129,78 kN ≥ 63,73 kN → ni potrebno preveriti
Lokalno izbočenje zaradi striga
V primeru da velja spodnja enačba je potrebno dodatno preveriti odpornost proti
lokalnemu izbočenju v strigu. (EN 1993-1-1, 6.2.6.)
enačba:
> 72
sledi:
= 35,55 < 72
Kontrola ni potrebna!
5.3.5 Upogibni uklon
Projektna uklonska nosilnost tlačno obremenjenega elementa se izračuna z naslednjim
izrazom:
kjer je:
49
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli y – osi
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli z – osi
50
=
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
izračun minimalnega redukcijskega faktorja uklona
Projektna uklonska nosilnost tlačenih palic je sedaj:
5.3.6 Bočna zvrnitev
Projektna upogibna nosilnost bočne zvrnitve se za bočno nepodprte nosilce izračuna z
izrazom:
51
·
kjer je:
- odpornostni moment prečnega prereza
sledi: , za 1. in 2. razred kompaknosti
– redukcijski faktor pri bočni zvrnitvi
Izračun
√
kjer je:
– koeficient, ki zajema vpliv upogibnih momentov vzdolž nosilca
sledi:
kjer je:
razmerje robnih momentov
po absolutni vrednosti manjši robni moment
po absolutni vrednosti večji robni moment
sledi:
sledi:
uklonska koeficienta za uklon okoli močne in šibke osi
izraža robne pogoje za vzbočenje prereza
razmik med bočnimi podporami
52
podatki
L = 556,5 cm
E = 21000
G = 8100
Iz = 284 cm2
It = 12,9 cm4
Iw = 37390 cm6
5259,16 kNcm
vitkost se izračuna z izrazom:
= √
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, EN 1993-1-1:2005, 6.3.2.2 preglednica 6.3, 6.4
,
sledi: 1,26
redukcijski faktor upogibnega uklona:
√
√ = 0,66
Vendar
, 0,66 0,61 zato je
projektna vrednost nosilnosti na bočno zvrnitev se izračuna po enačbi:
0,61 367 cm3 23,5
= 5260,95 kNcm > 4969,0 kNcm
53
5.3.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
Splošni delni faktorji so izpuščeni, ker so enaki 1,0.
Faktorji nadomestnega upogibnega momenta:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.2, EN 1993-1-1:2005, nacionalni dodatek,
preglednica B.3
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
=
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi: velja
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.1
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
54
sledi:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.1
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
Iterakcijski faktorji
Ker je prerez v prvem razredu kompaknosti uporabimo za interakcijske faktorje plastične
lastnosti prečnega prereza 1. in 2. razreda kompaknosti.
Faktor kyy
[
] ≤ [
]
[
] ≤ [
]
0,405 ≤ 0,407
Faktor
= = 0,6 = 0,6 = 0,281
Faktor
= [
] [
]
= [
] [
]
= 0,984
55
Faktor
= [
] ≤ [
]
= 0,44 [
] ≤ [
]
≤ 0,468
Izračun sočasne tlačne in upogibne obremenitve:
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
0,398
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
0,937
5.3.8 Dimenzioniranje MSU IPE 240
Vrednosti so izračunane s programom TOWER.
Stalne in spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi:(42-57)
56
Slika 5.11 : Deformacija nosilca IPE 240 (mm)
Spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi:(42-57)
Slika 5.12 : Deformacija nosilca IPE 240 (mm)
Poves zaradi spremenljive obtežbe:
Poves zaradi stalne in spremenljive obtežbe:
Nosilec IPE 240 po mejnem stanju uporabnosti ustreza.
57
5.4.1 Dimenzioniranje stebra HEA 120
5.4.1.1 Ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin
Ned = -57,64 kN Vy,ed = 2,06 kN Vz,ed = -0,473kN
My,ed = 3,88 kNm Mz,ed = 0,83 kNm
Maksimalne notranje statične količine: steber HEA 120
58
Statični preračun HEA 120
Slika 5.13: Statični preračun in ekstremne vrednosti stebra HEA 120
59
Lastnosti profila HEA 120
Slika 5.14: Dimenzije HEA 120 ( mm )
Tabela 4.4: Lastnosti HEA 120
Dimenzije : h [cm] b [cm] tf [cm] tw [cm] r [cm]
11,4 12 0,8 0,5 1,2
Geometrijske karakteristike: A [cm2] G [
] U [
d [mm] c [mm]
25,3 19,9 0,677 74 98
Iy [cm4] Wy [cm3] iy [cm] Iz [cm4] Wz [cm3]
606 106 4,89 231 38,5
iz [cm] Wply [cm3] Wplz [cm3] It [cm4] Iw [cm6]
3,02 119,4 58,9 5,99 6472
60
5.4.2 Klasifikacija prereza
Stojina
sledi:
√
= √
= 1
14,8≤ 33 → Stojina je v 1. razredu kompaknosti.
Pasnica
sledi: c =
Pasnica je v 3. razredu kompaknosti..
Celoten prerez je v tretjem razredu kompaknosti.
5.4.3 Interakcija Ned, My,ed, Mz,ed
Enačba za izračun interakcije:
+
+
≤ 1,
kjer je :
Nrd - projektna osna nosilnost (kN)
Nrd =
= 594,55 kN
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 24,91 kNm
61
– projektna upogibna nosilnost (kNm)
=
= 9,05 kNm
≤ 1
0,34 ≤ 1, pogoj ustreza!
5.4.4 Strig
Prečna sila v y – smeri
Strižni prerez:
=
Projektna strižna nosilnost:
√
=
√
= 260,5 kN ≥ 0,47 kN
Pogoj je izpolnjen.
Prečna sila v z – smeri
Enačba za izračun projektne strižne plastične nosilnosti
Vpl,z,rd =
√
,
kjer je:
– površina strižnega prereza za vroče valjani I in H profil
= -2·b·tf + (tw + 2·r)·tf = 16,02 cm2
Vendar ne sme biti manj kot ɳ·c·tw = 1,0·9,8·0,5= 4,9 cm2
sledi: Vpl,z,rd =
√
=
√
= 217,36 kN ≥ 2,06 kN
62
Projektna strižna nosilnost Vpl,y,rd je večja od projektne vrednosti prečne sile Ved. Pogoj je
izpolnjen.
Interakcija med Ved in Med
Kadar je prečna sila manjša od polovice plastične strižne nosilnosti, se njen vpliv na
upogibno nosilnost zanemari.
sledi: Vpl,z,rd 0,5 = 108,68 kN ≥ 2,06 kN → ni potrebno preveriti
Lokalno izbočenje zaradi striga
V primeru da velja spodnja enačba je potrebno dodatno preveriti odpornost proti
lokalnemu izbočenju v strigu. (EN 1993-1-1, 6.2.6.)
enačba:
> 72
sledi:
= 19,6 < 72
Kontrola ni potrebna!
5.4.5 Upogibni uklon
Projektna uklonska nosilnost tlačno obremenjenega elementa se izračuna z naslednjim
izrazom:
kjer je:
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
63
kjer je:
- uklonska dolžina okoli y – osi
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
Izračun
Elastična kritična sila izračunana na podlagi bruto prečnega prereza:
kjer je:
- uklonska dolžina okoli z – osi
=
64
sledi:
relativna vitkost
√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, določimo iz preglednic (EN 1993-1-1, 6.3.1.2,
preglednica 6.1 in 6.2)
sledi: ,
[
Redukcijski faktor upogibnega uklona:
√ , vendar
sledi:
izračun minimalnega redukcijskega faktorja uklona
Projektna uklonska nosilnost tlačenih palic je sedaj:
5.4.6 Bočna zvrnitev
Projektna upogibna nosilnost bočne zvrnitve se za bočno nepodprte nosilce izračuna z
izrazom:
·
kjer je:
- odpornostni moment prečnega prereza
sledi: , za 3. razred kompaknosti
65
– redukcijski faktor pri bočni zvrnitvi
Izračun
√
kjer je:
– koeficient, ki zajema vpliv upogibnih momentov vzdolž nosilca
sledi:
kjer je:
razmerje robnih momentov
po absolutni vrednosti manjši robni moment
po absolutni vrednosti večji robni moment
sledi:
sledi:
uklonska koeficienta za uklon okoli močne in šibke osi
izraža robne pogoje za vzbočenje prereza
razmik med bočnimi podporami
66
podatki
L = 281,2 cm
E = 21000
G = 8100
Iz = 231 cm2
It = 5,99 cm4
Iw = 6472 cm6
16938,17 kNcm
vitkost se izračuna z izrazom:
=√
[ ( ) ]
kjer je:
faktor nepopolnosti, EN 1993-1-1:2005, 6.3.2.2 preglednica 6.3, 6.4
,
sledi: 0,55
redukcijski faktor upogibnega uklona:
√
√ = 1,0
Vendar
, 1,0 6,92
Pogoj:
Sledi:
projektna vrednost nosilnosti na bočno zvrnitev se izračuna po enačbi:
1,0 106 cm3 23,5
= 2491 kNcm > 388 kNcm
67
5.4.7 Sočasna tlačna in upogibna obremenitev
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
Splošni delni faktorji so izpuščeni, ker so enaki 1,0.
Faktorji nadomestnega upogibnega momenta:
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.1, EN 1993-1-1:2005, nacionalni dodatek,
preglednica B.3
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi: velja
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.1
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi:
68
Izračun
Pripadajoč momentni diagram: diagram št.1
Razmerje momentov med sosednjima točkama podpiranja
Vrsta obtežbe: zvezna obtežba
sledi: velja
Iterakcijski faktorji
Ker je prerez v tretjem razredu kompaknosti uporabimo za interakcijske faktorje elastične
lastnosti prečnega prereza 3. in 4. razreda kompaknosti.
Faktor kyy
[
] ≤ [
]
[
] ≤ [
]
0,417 ≤ 0,428
Faktor
= 0,6 = 0,6 = 0,264
Faktor
= [
] [
], za <0,4
= [
] [
]
= 0,940
69
Faktor
= [
] ≤ [
]
= 0,4 [
] ≤ [
]
≤ 0,44
Izračun sočasne tlačne in upogibne obremenitve:
Interakcija med uklonom okoli močne osi in upogibnimi momenti:
0,207
Interakcija med uklonom okoli šibke osi in upogibnimi momenti:
0,366
70
5.4.8 Dimenzioniranje MSU HEA 120
Vrednosti so izračunane s programom TOWER.
Stalne in spremenljive obtežbe:
Vplivi v gredi: (28-19)
Slika 5.15: Deformacija stebra HEA 120 (mm)
Poves zaradi stalne in spremenljive obtežbe:
Steber HEA 120 po mejnem stanju uporabnosti ustreza.
5.5.1 Dimenzioniranje zavetrovanja
5.5.1.1 Ekstremne vrednosti notranjih statičnih količin:
Ned = 11,09 kN
71
Lastnosti jeklene pločevine 50,5
5.5.2 Projektna nosilnost neto prereza:
11,09 pogoj ustreza
Ustrezno zmanjšani polni prečni prerez zaradi lukenj:
Izberem vijak M 12, sledi:
M12 = 12 mm+1 mm=13 mm
5.2.3 Projektna nosilnost bruto prereza:
11,09 kN
11,09 kN 58,75 pogoj ustreza
72
5.6.1 Dimenzioniranje temelja
5.6.1.1 Maksimalne notranje statične količine v stiku steber – temelj
= 2,06 kN
= -0,47 kN
= -57,64 kN
Podatki steber HEA 120
b = 120mm tf = 8 mm
h = 114 mm tw = 5 mm
r = 12 mm A = 25,3 cm2
Slika 5.16: Detajl zvara steber - temelj
Izberem zvar:
a= 4 mm, kotni zvar
površina zvarov:
Aw = 0,4
73
Vztrajnostni moment zvara čelne plošče:
Iy =2
(
)
(
)
Iy=2
(
)
(
)
= 520,46
Iy = 520,46
Odpornostni moment:
Izračun napetosti v zvaru v točki 1
n
napetosti v zvaru:
√
Pogoj: √
𝛾
Izbrana debelina in dolžina zvara ustreza
74
4.6.2 Vijaki - zasnova spoja in podatki
Vijaki Iz sidra ϕ16, navoj M 12, S 235
fub = 36,0 kN/cm2
fyb = 23,5 kN/cm2
do = 12+3 = 15 mm
Geometrijske karakteristike spoja
Predpis:
e1 = 2,0·do = 30 mm
e2 = 1,5·do = 22,5 mm
p1 = 3,0·do = 45 mm
p2 = 3,0·do = 45 mm
Slika 5.17: Razmerje med vijaki
75
Slika 5.18: Detajl priključka stebra na temelj
Obremenitev in odpornost vijakov (sidra):
Strižna sila na en vijak:
√
Strižna nosilnost vijaka na eno strižno ravnino:
𝛾
Projektna nosilnost na bočni pritisk:
𝛾
{
1,0
76
5.6.3 Dimenzioniranje točkovnega temelja
Temelj je iz betona kvalitete C25/30. Dimenzije temelja so: tloris 0,8m x 0,8m in višine
0,8m.
Specifična teža betona je 𝛾
. Dopustna napetost v tleh je 200
dobra tla.
Slika 5.19: Tloris temelja (cm)
Slika 5.20: Prečni prerez temelja (cm)
lastnosti zemljine:
kohezija:
𝛾
strižni kot:
(
𝛾 ) (
)
prostorninska teža zemljine:
𝛾 𝛾
𝛾
lastna teža temelja:
77
1,35·
skupna vertikalna obremenitev
Kontrola napetosti na glavi točkovnega temelja:
𝛾
=1,67
pogoj ustreza
Preveritev temelja na zdrs
Kjer je:
𝛾
pogoj ustreza
Preveritev temelja na nosilnost
Ekscentričnost:
Izpolnjen mora biti pogoj:
(
) pogoj ustreza
Moment na dnu:
Napetosti:
pogoj ustreza
Dimenzije za temelj ustrezajo po teoriji dopustnih napetosti
78
6 DIMENZIONIRANJE SPOJEV
6.1. SPOJ IPE 200 – IPE 240
Spoj je predviden kot togi vijačni spoj s čelno ploščo. Vijaki so visokovredni prednapeti.
Podatki:
Jeklo S 235 fy = 23,5
fub = 80,0
βw =0,8
𝛾 b = 100 mm tf = 8,5 mm h =200 mm
tw = 5,6 mm r = 12 mm d = 159 mm c = 183 mm
Maksimalne notranje statične količine:
Ned = -9,46 kN
Med,y = -8,96 kNm
Ved,y = -13,74 kN
79
Slika 6.1: Detajl zvara
Izberem zvar:
a= 4 mm, kotni zvar
Omejitve glede dolžine zvarov:
24 mm
Ni omejitve!
površina z težiščni površina z težiščni
1 6,2 10,6cm 65,72
2 6,2 10,6cm 65,72
3
4
5
Skupaj:
1,4
1,4
4,0
19,2
1,45 cm
1,45 cm
0,2 cm
2,03
2,03
0,8
136,3
80
Težišče T v smeri z znaša:
zT=
Izračun vztrajnostnega momenta Iyy,i
Iyy,i = 248,35
Steinerjevo pravilo:
Vztrajnostni moment
Iyy,i+
Določitev odpornostni moment:
Wy =
√
√
20,25 zvar ustreza
81
6.1.1 vijačni spoj IPE 240
Zasnova in podatki
Imamo natezno in strižno obremenjen spoj kategorije B, C. Uporabimo prednapete vijake
kvalitete 8.8 s tesnim naleganjem. Stične površine je potrebno ustrezno pripraviti.
Material
Jeklo S 235 fy = 23,5
Vijaki M 16, klasa 8.8
do = 16mm + 2mm = 18 mm
najmanjši in največje dovoljene robne oddaljenosti e1 in e2 ter najmanjši dovoljeni
razmaki p1 in p2
Predpis:
e1 = 2,0·do = 36 mm
e2 = 1,5·do = 27 mm
p1 = 3,0·do = 54 mm
p2 = 3,0·do = 54 mm
82
Slika 6.2: Detajl priključka nosilca IPE 200 na nosilec IPE 240
6.1.2 Obremenitev
Ned = -9,46 kN
Med,y = -8,96 kNm
Ved = -13,74 kN
Med,z = 0,61 kNm
6.1.3 Obremenitve v spoju in obremenitve vijakov
Natezna in tlačna sila v conah zaradi momenta:
83
Obremenitev vijakov
Tlačna sila se prenaša z direktnim kontaktom v coni pritiska. Vijaki v tej coni ne
sodeljujejo pri momentih. Prevzemajo samo obtežbo prečnih sil.
Natezna sila na en vijak v natezni coni spoja
Strižna sila na en vijak v natezni coni spoja
Odpornost vijakov
{ 𝛾
𝛾
Odpornost vijaka na natezno silo:
pogoj ustreza
Odpornost sklopa na preboj pločevine:
pogoj ustreza
84
Strižna nosilnost vijaka na eno strižno ravnino:
pogoj ustreza
Projektna nosilnost na bočni pritisk:
{
0,67
pogoj ustreza
Projektna torna nosilnost(MSN in MSU)
Vijaki v natezni coni
pogoj ustreza
pogoj ustreza
Vijaki v tlačni coni:
21,10 kN
Kombinacija strižne in natezne sile:
85
Priključna čelna plošča:
Prednapeti vijaki
Priključna pločevina
M16, q 8.8
190/130/10
zvari Kotni zvar: a = 4 mm
6.2. SPOJ IPE 140 – IPE 240
Spoj je predviden kot togi vijačni spoj s čelno ploščo. Vijaki so visokovredni prednapeti.
Podatki:
Jeklo S 235 fy = 23,5
fub = 80,0
βw =0,8
𝛾 b = 73 mm tf = 6,9 mm h =140 mm
tw = 4,7 mm r = 7 mm d = 112 mm c = 126,2 mm
Maksimalne notranje statične količine:
Ned = -0,49 kN
Med,y = -5,92 kNm
Ved,z = 10,97 kN
Med,z = 0,4 kNm
Ved,y = -0,64 kN
86
Slika 6.3: Detajl zvara
Izberem zvar:
a= 4 mm, kotni zvar
Omejitve glede dolžine zvarov:
24 mm
Ni omejitve!
87
Izračun vztrajnostnega momenta:
površina z težiščni površina z težiščni
1 3,84 6,59 cm 25,31
2 3,84 6,59 cm 25,31
3
4
5
Skupaj:
0,89
0,89
2,92
12,38
1,29 cm
1,29 cm
0,2 cm
1,15
1,15
0,58
53,5
Težišče T v smeri z znaša:
zT=
Izračun vztrajnostnega momenta Iyy,i
Iyy,i = 2
Steinerjevo pravilo:
Vztrajnostni moment
Iyy,i+
88
Določitev odpornostni moment:
Wy =
√
√
35,85 zvar ustreza
6.2.1 vijačni spoj IPE 140
Zasnova in podatki
Imamo natezno in strižno obremenjen spoj kategorije B, C. Uporabimo prednapete vijake
kvalitete 8.8 s tesnim naleganjem. Stične površine je potrebno ustrezno pripraviti.
Material
Jeklo S 235 fy = 23,5
Vijaki M 12, klasa 8.8
do = 12mm + 1mm = 13 mm
najmanjši in največje dovoljene robne oddaljenosti e1 in e2 ter najmanjši dovoljeni
razmaki p1 in p2
Predpis:
e1 = 2,0·do = 26 mm
e2 = 1,5·do = 19,5 mm
p1 = 3,0·do = 39 mm
p2 = 3,0·do = 39 mm
89
Slika 6.4: Detajl priključka nosilca IPE 140 na IPE 240
6.2.2 Obremenitev :
Ned = -0,49 kN
Med,y = -5,92 kNm Med,z = 0,40 kNm
Ved,z = 10,97 kN
6.2.3 Obremenitve v spoju in obremenitve v vijakov
Natezna in tlačna sila v conah zaradi momenta:
Obremenitev vijakov
Tlačna sila se prenaša z direktnim kontaktom v coni pritiska. Vijaki v tej coni ne
sodeljujejo pri momentih. Prevzemajo samo obtežbo prečnih sil.
90
Natezna sila na en vijak v natezni coni spoja
Strižna sila na en vijak v natezni coni spoja
Odpornost vijakov
{ 𝛾
𝛾
Odpornost vijaka na natezno silo:
pogoj ustreza
Odpornost sklopa na preboj pločevine:
pogoj ustreza
91
Strižna nosilnost vijaka na eno strižno ravnino:
pogoj ustreza
Projektna nosilnost na bočni pritisk:
𝛾
{
0,67
pogoj ustreza
Projektna torna nosilnost(MSN in MSU)
Vijaki v natezni coni
pogoj ustreza
pogoj ustreza
92
Vijaki v tlačni coni:
11,33 kN
Kombinacija strižne in natezne sile:
Priključna čelna plošča:
Prednapeti vijaki
Priključna pločevina
M12, q 8.8
130/100/10
zvari Kotni zvar: a = 4 mm
6.3 SPOJ IPE 240 – IPE 240
Spoj je predviden kot togi vijačni spoj s čelno ploščo. Vijaki so visokovredni prednapeti.
Podatki:
Jeklo S 235 fy = 23,5
fub = 80,0
βw =0,8
𝛾 b = 120 mm tf = 9,8 mm h =240 mm
tw = 6,2 mm r = 15 mm d = 190 mm c = 220,4 mm
93
Maksimalne notranje statične količine:
Med,y = -49,69 kNm
Ved,z = 63,73 kN
Ned = -7,57 kN (tlak)
Slika 6.5: Detajl zvara
Izberem zvar:
a= 6 mm, kotni zvar
Omejitve glede dolžine zvarov:
36 mm
Ni omejitve!
Vztrajnostni moment zvara čelne plošče:
94
Iy =2
(
)
(
)
Iy=2
(
)
(
)
= 4020,83
Iy = 4020,83
Odpornostni moment:
Površina zvarov:
Aw = =47,26
Izračun napetosti v zvaru v točki 1
n
napetosti v zvaru:
√
= 22,8
Pogoj: √
Izbrana debelina in dolžina zvara ustreza
95
6.3.1 vijačni spoj IPE 240
Zasnova in podatki
Imamo natezno in strižno obremenjen spoj kategorije B, C. Uporabimo prednapete vijake
kvalitete 8.8 s tesnim naleganjem. Stične površine je potrebno ustrezno pripraviti.
Material
Jeklo S 235 fy = 23,5
Vijaki M 16, klasa 8.8
do = 16mm + 2mm = 18 mm
najmanjši in največje dovoljene robne oddaljenosti e1 in e2 ter najmanjši dovoljeni
razmaki p1 in p2
Predpis:
e1 = 2,0·do = 36 mm
e2 = 1,5·do = 27 mm
p1 = 3,0·do = 54 mm
p2 = 3,0·do = 54 mm
96
Slika 6.6: Detajl priključka nosilca IPE 240
6.3.2 Obremenitev
Ned = -7,57 kN
Med,y = -49,69kNm
Ved,z = 63,73 kN
Med,z = -0,28 kNm
6.3.3 Obremenitve v spoju in obremenitve v vijakov
Natezna in tlačna sila v conah zaradi momenta:
97
Obremenitev vijakov
Tlačna sila se prenaša z direktnim kontaktom v coni pritiska. Vijaki v tej coni ne
sodeljujejo pri momentih. Prevzemajo samo obtežbo prečnih sil.
Natezna sila na en vijak v natezni coni spoja
Strižna sila na en vijak v natezni coni spoja
Odpornost vijakov
{ 𝛾
𝛾
Odpornost vijaka na natezno silo:
pogoj ustreza
Odpornost sklopa na preboj pločevine:
98
pogoj ustreza
Strižna nosilnost vijaka na eno strižno ravnino:
pogoj ustreza
Projektna nosilnost na bočni pritisk:
{
0,67
pogoj ustreza
Projektna torna nosilnost(MSN in MSU)
Vijaki v natezni coni
pogoj ustreza
pogoj ustreza
Vijaki v tlačni coni:
21,10 kN
99
Kombinacija strižne in natezne sile:
Priključna čelna plošča:
Specifikacija elementov spoja:
Prednapeti vijaki
Priključna pločevina
M16, q 8.8
340/230/15
zvari Kotni zvar: a = 6 mm
100
7. PORABA MATERIALA IN OBRAČUN STROŠKOV
7.1 Poraba materiala
7.1.1 Seznam in teže porabljenega materiala
Zap. št. Profil Količina Dolžina (mm)
Teža (kg)
1. HEA 120 12 2812 671,51
2. IPE 140 52 3235 2170,04
3. IPE 200 9 3235 652,18
4. IPE 240 32 2981 2928,53
5. LAMELA 50x5 4 3230 25,19
6. LAMELA 50x5 4 3605 28,12
∑
7.1.2 Seznam in teže porabljenega veznega materiala
Zap. št Opis Količina Enota mere Teža (kg)
1. Čelna plošča 180/180/10
12 kos 30,52
2. Čelna plošča 190/130/10
18 kos 34,90
3. Čelna plošča 130/100/10
104 kos 106,13
4. Čelna plošča 340/230/15
64 kos 589,31
5. Vijaki M12 (komplet)
416 kos 66,56
6. Vijaki M16 (komplet)
608 kos 115,52
∑
101
7.1.3 Masa konstrukcije
- Jeklena konstrukcija
Skupaj teža jeklene konstrukcije....................................................7418,51 kg
Skupaj teža jeklene konstrukcije na m2 tlorisa....................................48,60
- Lesena prešana plošča s plemenitim furnirjem debeline 38 mm dimenzije 2800 x
2070 mm in prostorninsko maso 750
.
Skupaj teža lesenih prešanih plošč ................................................4350,24 kg
Skupaj teža lesenih prešanih plošč na m2 tlorisa...................................28,5
- Temelji iz betona kvalitete C25/30 s specifično težo 25
.
Skupaj teža betonskih temeljev ....................................................15360,0 kg
Skupaj teža betonskih temeljev na m3 ........................................... 2500,0
.
7.2 Analiza stroškov
7.2.1 Izdelovalni stroški konstrukcije v Sloveniji
Stroškovna cena jeklene konstrukcije locirane na Ptuju vsebuje dobavo, izdelavo,
montažo in osnovno antikorozijsko zaščito. Cene so pridobljene s pomočjo podjetja Hidus
d.o.o. in so zgolj informativne.
102
Stroški jeklene konstrukcije:
Stroški prešane plošče:
Prešana plošča t.i. furnirana iverna plošča oplemenitena obojestransko s plemenitim
furnirjem je debeline 38 mm dimenzije 2800 x 2070 mm in prostorninsko maso 750 kg/m3
Podatki so pridobljeni s pomočjo podjetja Les 3 d.o.o. Transport je zajet v ceni materiala.
VRSTA STROŠKA EM strošek/ EM Skupaj v €
A- MATERIAL
Osnovni material kg 0,8 eur/kg 5.789,14 eur Vijačni material kos 0,4 eur/kos 409,6 eur B- PROIZVODNJA Proizvodnja - delo kg 0,4 eur/kg 2967,4 eur Strojna oprema ur 30 eur/ur 300,0 eur Antikorozijska zaščita kg 0,2 eur/kg 1483,70 eur C- MONTAŽA Montaža - delo kg 0,2 eur/kg 1483,70 eur Gradbena mehanizacija ur 30 eur/ur 900,0 eur D- TRANSPORT Transport km 1 eur/km 250,0 eur E- RAZNO Razno / / / TOTAL- A+B+C+D+E 13.583,54 eur
VRSTA STROŠKA EM strošek/ EM Skupaj v €
A- MATERIAL
Osnovni material m2 15,0 eur/m2 2314,0 eur Vijačni material kos 0,11 eur/kos 825,0 eur B- MONTAŽA Montaža - delo m2 16 eur/ m2 2464,0 eur E- TRANSPORT Zajet v ceni nabave materiala TOTAL- A+B+E 5.603,0 eur
103
Stroški temeljev C 25/30:
Za jekleno konstrukcijo je potrebni 12 temeljev. Cene so pridobljene s pomočjo
podjetja Tadej Kolarič s.p. in so zgolj informativne.
Izdelovalni stroški konstrukcije v Sloveniji:
- Jeklena konstrukcija...........................................13.583,54 eur
- Lesena konstrukcija................................................5.603,0 eur
- Betonski temelji .................................................. .1.062,92 eur
Skupaj izdelovalni stroški: ∑
Izdelovalni stroški konstrukcije v Sloveniji na m2:
- Jeklena konstrukcija..................................................89,0
- Lesena konstrukcija................................................ 36,71
- Betonski temelji ................................................... 6,96
- Skupaj izdelovalni stroški na m2: ∑
VRSTA STROŠKA EM strošek/ EM Skupaj v €
A- MATERIAL
Beton C25/30 m3 55,0 eur/m3 337,92 eur B- MONTAŽA Montaža – delo betoniranje m3 22 eur/ m3 135,17 eur Opažanje m2 15 eur/ m2 460,80 eur Izkop z odvozom na deponijo m3 7 eur/m3 43,01 eur E- TRANSPORT Transport in črpanje betona m3 14 eur/m3 86,016 eur TOTAL- A+B+E 1.062,92 eur
104
7.2.2 Izdelovalni stroški jeklene konstrukcije v Angliji
Pri upoštevanju izdelovalnih stroškov jeklene konstrukcije v Angliji, smo si
pomagali z grafom, slika 7.1 spodaj. Spodnja slika, nam prikazuje razčlenitev izdelovalnih
stroškov jeklene konstrukcije v Angliji. V poglavju 7.1 smo znane količine jeklene
konstrukcije (stebrov, nosilcev, potrošnega materiala,…) pomnožili z ustreznimi utežmi in
dobili skupno težo konstrukcije. Za izračun stroškov jeklene konstrukcije, moramo
upoštevati vse stopnje: nabava materiala, delo v proizvodnji, montaža, prevoz, inženiring,
antikorozijska zaščita. Nakupna cena jekla (nosilcev, stebrov, potrošni material) v Angliji,
znaša po podatkih, ki smo jih dobili na spletu cca. 1086,0 funta/tono, kar smo preračunali v
euro in znaša približno 1,3 eur/kg. Vse ostale izdelovalne stroške, smo razdelili
procentualno, kot prikazuje spodnji graf slika 7.1.
Slika: 7.1 Razčlenitev stroškov jeklene konstrukcije
Vir:http://www.building.co.uk/home/steel-insight-cost-planning-through-design-
stages/5034975.article
Razčlenitev stroškov jeklene konstrukcije
nabava materiala 30-40%
delo v proizvodnji 30-40%
montaža 10-15 %
antikorozijska zaščita 10-15%
inženiring 2%
prevoz 1%
105
Stroški jeklene konstrukcije v Angliji:
Izdelovalni stroški konstrukcije v Angliji:
- Jeklena konstrukcija...........................................27.278,3 eur
Izdelovalni stroški konstrukcije v Angliji na m2:
- Jeklena konstrukcija...............................................178,71
7.2.3 Primerjava med Anglijo in Slovenijo
Znano je, da so ob višji stopnji razvitosti države tudi višje ravni cen storitev in
proizvodov. Po podatkih, ki smo jih pridobili je celotna okvirna jeklena konstrukcija v
Angliji dražja za 100% v primerjavi s konstrukcijo v Sloveniji. Največje stroškovne
razlike, so prikazane pri proizvodnji dela, pri čemer znašajo stroški proizvodnje dela v
Sloveniji 0,4
, stroški proizvodnje dela v Angliji pa 1,3
. Na razliko stroškov vpliva v
veliki meri tudi nabava materiala. V Sloveniji enaka količina jeklenega materiala stane 0,8
v Angliji pa 1,3
iz česar lahko sklepamo, da je v Sloveniji nabava materiala za
približno 40 % nižja.
VRSTA STROŠKA EM strošek/ EM Skupaj v €
A- MATERIAL
Nabava materiala kg 1,3 eur/kg 9.644,06 eur B- PROIZVODNJA Proizvodnja - delo kg 1,3 eur/kg 9.644,06 eur Antikorozijska zaščita cca. 13% 3.582,05 eur C- MONTAŽA Montaža - delo cca. 13% 3.582,05 eur D- TRANSPORT Transport 1% 275,0 eur E- RAZNO Inženiring 2% 551,08 eur TOTAL- A+B+C+D+E 27.278,3 eur
106
8. ZAKLJUČEK
Izvedena je računska analiza in dimenzioniranje okvirne konstrukcije tlorisnih
dimenzij 47,7 x 3,235 m. Konstrukcija je vijačena z vijaki kvalitete 8.8 in varjena s
kotnimi zvari. Jeklo je kvalitete S235, betonski temelji pa so izvedeni z betonom marke
C20/25. Lastne in koristne obtežbe so obravnavane po evropskih predpisih SIST EN 1991,
jekleni elementi okvirne konstrukcije so dimenzionirani po predpisih SIST EN 1993.
Statična analiza je izvedena s programom TOWER, ki upošteva analizo konstrukcij po
teoriji II. reda.
V diplomskem delu smo izvedli stroškovno primerjavo jeklene okvirne
konstrukcije, izdelane v Angliji in Sloveniji ter ugotovili, da so stroški v Angliji večji za
100 % v primerjavi s stroški v Sloveniji.
107
9. LITERATURA IN VIRI
[1] Beg D., 2007, Projektiranje jeklenih konstrukcij v skladu z evrokod standardi –
računski primeri, Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
[2] Beg D., Projektiranje jeklenih konstrukcij v skladu z evrokodom 3 – kratek
povzetek, Ljubljana, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo
[3] SIST EN 1993-1-1: Projektiranje jeklenih konstrukcij – 1-1. del: Splošna pravila in
pravila za stavbe
[4] Kravanja S., 2007/2008 in 2008/2009, Zapiski predavanj pri predmetih Jeklene
konstrukcije in Kovinske konstrukcije
[5] Spletni vir - http://www.seced.org.uk/news/UK_seismic_hazard_report-issue3.pdf
[6] Podatki pridobljeni od podjetij: Les 3 d.o.o., Hidus d.o.o.,
[7] Spletni vir - http://www.building.co.uk/home/steel-insight-cost-planning-through-
design-stages/5034975.article
[8] Spletni vir -
http://www.tatasteeleurope.com/file_source/StaticFiles/Business_Units/CCandI/Products/S
ections/Advance%20Sections%20Price%20List%205.pdf