RAZGLEDI

XVIII. Mednarodni geografski kongres v Riu de Janeiru

V l a d i m i r K o k o l e

Tretji povojni mednarodni geografski kongres je bil po štiriletnem pre-sledku spet na zahodni polobli. Organiziral ga je brazilski nacionalni komite za geografijo pod vodstvom prof. Hilgarda O'Reilly Sternberga v avgustu leta 1956. Marsikdo pri nas se j e začudil, ko je zvedel, da bo kongres v Latinski Ameriki, v tistem delu sveta, ki na splošno velja za »nerazvitega«. Nekaj osnovnih podatkov o gospodarskem razvoju ogromne Brazilije v zadnjih desetletjih bii ga poučilo, da taka predstava ne drži več povsem. Izvedba kongresa in njegovo delo, kakor ga moremo presoditi iz poročil po številnih geografskih revijah, pa je pokazala, da so v kulturnem pogledu v Braziliji še precej dalje naprej kakor v materialnem. Daljna Brazilija se je pokazala kot eden izmed najmočnejših centrov geografskega prouče-vanja na svetu. Kongres seveda ni bil samo revija uspehov brazilske geogra-fije. Kakor prejšnji je obravnaval geografsko problematiko v svetovnem merilu. Kljub veliki oddaljenosti od tradicionalnih središč geografske zna-nosti na severni polobli se je kongresa z izdatno pomočjo brazilske vlade udeležilo zelo veliko število ameriških, evropskih in drugih geografov. Prvič so se pojavili na kongresu delegati iz Sovjetske zveze in iz vzhodnoevropskih držav. Iz Jugoslavije je šel na kongres en sam predstavnik naše geografije, profesor dr. Bora Milojevič iz Beograda, pa še on na osebno vabilo organiza-torjev kongresa. Za oficielne delegate Akademskega sveta ni bilo sredstev. Kakšno nazadovah j e v primeri z washmgtonskim kongresom! Vsekakor je potekal kongres tudi brez udeležbe naših predstavnikov in imel po splošnem mnenju velik uspeh. Malce ironično se moramo nasmehniti, ko beremo, kakšno zanimanje je zbudil referat prof. Svetozarja Ilešiča o novi upravni razdelitvi FLR Jugoslavije na republike in komune, ki se najbolj dosledno približajo idealni racionalni upravni rajonizaciji, temelječi na funkcijsko pogojeni ekonomskogeografski rajonizaciji. Medtem ko so prebirali njegov referat, je bil prof. llešič v Ljubljani, ne da bi mogel sodelovati v diskusiji o tej res aktualni temi. Kaj so si mislili v daljnem Riu o njegovi odsotnosti, ne vem. Bilo bi pa zanimivo vedeti. Na kongresu od količkaj pomembnih držav niso bile zastopane samo Nemška demokratična republika in pa obe Kitajski, vse-kakor tudi na njihovo škodo in ne na škodo kongresa.

•Na programu so bila skupna zasedanja in zasedanja številnih sekcij in komisij. Med kongresnimi zborovanji se je sestajala tudi Mednarodna geo-grafska unija in njeni komiteji. Novi predsednik Unije je prof. Han W:son Ahlman, sloviti švedski glaciolog, novi tajnik pa je prof. Hans Boesch iz Ziiricha. Sprejeta je bila skupna ponudba petih nordijskih držav, da orga-nizirajo prihodnji, XIX. mednarodni geografski kongres leta 1960 v Stock-holmu. Spet je bila sprožena sugestija za regionalna geografska zborovanja. Japonci so izjavili, da so pripravljeni organizirati tako zborovanje leta 1958.

Podanih ali prebranih je bilo čez dve sto raznih referatov. V razliko z washingtonskim kongresom se je zelo povečalo zanimanje za fizično geogra-fijo, posebno še za njene najnovejše smeri. Antropogeografija je pritegnila

169

Razgledi

precej manj udeležencev na zasedanja svojih sekcij in komisij. Največ zani-manja so zbudile še tiste teme, ki so obravnavale praktične probleme. Ta aktualistična in prakticistična smer se je pokazala močneje kakor kdaj prej. Kakor je izraz mrzličnega časa, v katerem živimo, in spodbudno vpliva na tesnejšo povezavo z življenjskimi problemi, vendar nehote povečuje oddalje-vanje od fizične geografije in skriva nekaj nevarnih čeri za zgradbo geograf-ske znanosti, ki živi — po besedah prof. M. Sorra — samo od ravnotežja. Bati se je, da sta taki čeri pri enostranskem hitrem hlastanju za takoj poratbnimi rezultati tudi površnost in simplicizem, smrtna sovražnika vsake znanosti. Vsekakor je o tem vtisu težko podati mnenje vsakomur, ki se kongresa ni udeležil.

Posebnosti tropskega ambienta iso bile na kongresu seveda močno v ospredju; vzporedno z njimi se je povečalo zanimanje za aspekt zonalnosti v geografiji, ki je že dolgo in čisto naravno privlačil sovjetske geografe. Prihodnji mednarodni geografski kongres bo zato posvetil posebno pažnjo zonalni problematiki dežel v visokih geografskih širinah.

G e o m o r f o l o š k a s e k c i j a in sorodne komisije so zbrale največje število sodelavcev. Tako referati, kakor živahne diskusije, o katerih poro-čajo, so prinesle marsikaj novega. Dopuščena je bila povsem svobodna izbira tem. Nekatera vprašanja pa so vendar obravnavali bol j kot druga. Nova in splošna tendenca je vedno bol j pogosta uporaba metod, ki lahko dajo kvanti-tativne rezultate, posebno pri denudaciji. Morfologijo granitnih področij, posebno v tropskem podnebju, je obravnavala vrsta referatov. Pokazalo se je, da so trdini mnogo bo l j pogost pojav kakor erozivni osamelci in da ima late-ritna odeja veliko vlogo. Študij recentnih geomorfoloških dogajanj je bil deležen še posebne pozornosti, zlasti seveda periglacialnih pojavov in delt ter estuarjev. Ustanovljena je .bila celo nova komisija za aplicirano geomor-fologijo.

K l i m a t o l o š k a s e k c i j a je bila močna. Obravnavala je štiri vrste tem: a) študije o metodah za razmejitev in klasifikacijo podnebja: b) regio-nalne študije; c) klimatske spremembe; d) razne specialne probleme. Na splošno so poudarili potrebo po bol j enotnih indeksih, ki bi bili uporabni za vso zemljo. Najpomembnejši so bili referati, ki so obravnavali kompleksne indekse za sestavo klimatskih kart. Pokazalo se je, da bo težko najti emxten. povsod enako zanesljiv indeks za vse klimatske zone.

S e k c i j a z a h i d r o g r a f i j o je zbrala komaj pol ducata sodelavcev, presenetljivo malo, če pomislimo na temeljni pomen hidrografije za ̂ razu-mevanje glavnega gibala v morfološkem procesu. Še precej nerazčiščena tropska hidrologija je bila zastopana, posebno pozornost pa je zbudil J. Tricart z referatom »Tipi rečnih «trug in bioklimatskih zon v Zahodni Afriki«.

S e k c i j a z a b i o g e o g r a f i j o ni zbrala mnogo sodelavcev. Zoogeo-grafi jo je obravnaval en sam referat, ki pa je vzbudil velik interes (iz SZ). Teme iz geografije rastja so se nanašale največ na tropsko področje.

Y s e k c i j i z a m e d i c i n s k o g e o g r a f i j o je prevladovalo obrav-navanje patoloških kompleksov v posebnem tropskem ambientu, klimatskem in vegetacijskem. Kljub temu, da zahteva proučevanje v tej panogi precej dobro medicinsko izobrazbo, je bilo na programu mnogo tem. Posebno Japonci so pokazali velik napredek v tovrstnem proučevanju v svoji domovini. Kli-matska ekologija sama je stopila nekoliko v ozadje. •

Antropogeografske teme so se obravnavale tudi v več sekcijah. Pogosto pa je bilo kaj težko določiti, kam kakšna pravzaprav spada. Zlasti s e k c i j a z a g e o g r a f i j o č l o v e k a je imela zelo pester program, s posebnim poudarkom na študiju kmetske hiše, ostalo so bile teme, ki jih ni bilo smi-selno uvrstiti v nobeno od ostalih sekcij.

Sekcija za g e o g r a f i j o p r e b i v a l s t v a i n p o s e l j e n o s t i je imela poleg geomorfološke najbolj obsežen program. Teme, ki so bile na spo-redu, lahko razdelimo na štiri skupine. Prva je obsegala študije o poselitvi, največ o načinih notranje kolonizacije v Braziliji. Druga serija referatov je obravnavala razporeditev prebivalstva z ozirom na mestno in podeželsko

170

Razgledi

prebivalstvo in notranje migracije. Precej poročil je bilo o kmetskih naseljih, tako s tipološke kakor s socialno-politične plati. Zlasti je bil zanimiv referat o nekmetskih elementih v agrarnem ambientu južne Francije. Geografija mest je pritegnila največ sodelavcev in je prinesla metodološko največ novega. Oblike in ritem razvoja mest, zuilanja mreža mest, notranje spremembe v toku razvoja, vse to je bila vsebina več referatov. Drugi referati iz mestne geografije so obravnavali predvsem metode za analizo funkcij mesta ter za njihovo interno diferenciacijo pa tudi za analizo omrežja mest. Dnevno poto-vanje na delo sta obravnavala dva referata.

S e k c i j a za a g r a r . n o g e o g r a f i j o je bila tudi precej močna in je pretresala v glavnem ta-le vprašanja: izrabo tal ter sisteme kultur, agrarno strukturo, agrarne reforme in nekatere posebne oblike agrarnega gospodar-stva. Poljaki in Italijani so s svojimi kartami izrabe tal zbudili mnogo pozor-nosti. Vrsta poročil je prikazala sisteme kultur z raznih strani sveta, največ iz tropskih in subtropskih dežel, eden med njimi pa je odprl tudi nove meto-dološke poglede za obravnavanje sistemov kultur. Zanimivi so bili referati o starih agrarnih strukturah v Španiji. Značilno je bilo, da so bili v tej sekciji nasploh Italijani i,n Španci najbolj aktivni.

S e k c i j a z a e k o n o m s k o g e o g r a f i j o je bila kar dobro zase-dena. Toda velika večina referatov je opisovala posamezne konkretne primere, teoretsko pomembnega so prinesli le malo. Zanimivo je, da je bila v ospredju geografija transporta, spet posebno v tropskih deželah. Geografski momenti izkoriščanja vodnih sil so bili deležni velike pozornosti. Odnos med indu-strijo in urbanizacijo ter industrijo in kmetijstvom je obravnavalo več po-membnih referatov. Končno je bila precej v ospredju tudi geografija indu-strije. Zanjo je po svetu mnogo zanimanja in tudi na kongresu je to prišlo do izraza. Pojavljajo se vedno bol j podrobne in prefinjene metode, ki kot v geografiji kmetijstva operirajo z ekonomskimi pokazatelji.

S e k c i j a z a h i s t o r i č n o i n p o l i t i č n o g e o g r a f i j o je imela na sporedu precej zelo različnih referatov. Nekateri so kritično pretresali poročila starih potovalcev-raziskovalcev, toda več zanimanja so vzbudili referati o raznih mejah, tako historičnih kakor sedanjih. Med njimi je bil tudi omenjeni referat profesorja Ilešiča. Interesantna problematika izbire novih državnih prestolnic je bila vsebina treh referatov. Največ referentov je obravnavalo formiranje držav in njihovih upravnih enot. Vidi se, da poli-tično geografijo po svetu razmeroma zelo mnogo gojijo. Zanimivo pa j e tudi, da se Nemci to pot niso oglasili z nobeno temo, kar je, upajmo, znak zatona stare geopolitične šole med nemškimi geografi.

S e k c i j a z a r e g i o n a l n o g e o g r a f i j o je imela kaj malo dela; komaj deset referatov je bilo prijavljenih. Ge povem, da jih je bilo v zelo specializirani sekciji za medicinsko geografijo 19 in v geomorfološki sekciji 69, se jasno pokaže kako je ta centralni aspekt v geografiji stopil v ozadje zanimanja. Kakšna nevarnost je to za obstoj enotne geografske znanosti, je očitno. Iz referatov se je pokazalo, da je najnovejša tedendenca v regionalni geografiji primerjalna regionalna geografija, zlasti primerjava pokrajin z enakimi ali podobnimi fizičnogeografskimi svojstvi z ozirom na razlike v antropogeografski strukturi. To je smer, ki jo zastopa tudi prof. Milojevič. Prof. Milojevič je delu sekcije deloma tudi predsedoval.

V celoti je kongres zapustil vtis obilnega, poglobljenega dela v znanstveni geografiji, toda vedno bol j osamljenega na specialnih, včasih celo zelo specia-liziranih področjih. Kongres je pokazal, da je prišla sodobna geografija v obdobje nekake preosnove. Podrobne proučitve marsikje rušijo stare kon-cepte, so pa še premalo obsežne ali pa preozke, da bi hkrati že služile za novo sintezo v regionalni in obči geografiji. Z velikim zanimanjem pričakujemo zato naslednji mednarodni kongres v Stockholmu, kjer se bodo gotovo še v mnogo večjem številu pojavili sovjetski geografi in geografi iz sociali-stičnih držav vzhodne Evrope, ki bodo s svojimi načelno pogosto močno drugačnimi teoretskimi in metodološkimi koncepcijami vsekakor poživeli diskusijo o moderni geografiji. Pa tudi mnogi drugi znani evropski geografi, ki jih v Riu ni bilo, bodo lahko k temu prispevali.

171