RAZISKUJMO SVET TRAVIŠČ

Martin VERNIK, Jurij TAMŠE, Andreja SENEGAČNIK, Aljoša ŠAFRANZavod RS za varstvo narave, projekt BANAP

LETNA TEMA 2020 / 2021

Kaj so travišča?

• travniki

• pašniki

• travniški visokodebelni sadovnjaki

• gozdne jase

Kako so nastala?

• ustvaril jih je človek

• njihov nastanek sovpada z začetkom poljedelstva in živinoreje

Vrstno pestra travišča – zakaj jih ohranjamo ?

• V zmernem pasu so eno najbolj raznolikih območij: izjemna pestrost rastlinstva, nevretenčarjev, plazilcev, ptic, sesalcev (celo do 80 vrst/m2) (WallisDeVries et al., 2002)

• V Evropi so bila v preteklosti močno razširjena, danes pa so eden najbolj ogroženih ekosistemov!

Življenjski prostor številnih rastlin in živali

Kožekrilci (čebele, čmrlji)

… so pomembni opraševalci!

• Kar 78 % vrst divjih rastlin oprašujejo žuželke!

• Od opraševanja je odvisnih 84 % kmetijskih rastlin v Evropi!

• Vrednost opraševanja žuželk v kmetijstvu v Evropi in Sloveniji je ocenjena na 22 milijard EUR oziroma 120 milijonov EUR letno! To je desetina dohodka od pridelave človeške prehrane (Bevk, 2016).

Metulji

Foto: Barbara Zakšek

Vir: Duša Vadnjal, Podatkovna zbirka fotografij nevretenčarjev PSM

Ravnokrilci

Hrošči

Plazilci

Foto: Melita Vamberger, Bioportal.si

Ptice

Alles Fotos: http://ptice.si/ptice-in-ljudje/ptice-slovenije/

Rjavi srakoper Vijeglavka

Travišča kot pomemben vir dobrin

• Pomemben element kulturne krajine

• Preprečujejo erozijo, varujejo pred plazovi

• Pomembno prispevajo k blaženju klimatskih sprememb in uravnavanju vodnih virov

• Proizvodi, ki jih daje pašna živina z vrstno pestrih travnikov so kakovostni in zdravi (mlečni izdelki, meso, volna)

• Prostor za rekreacijo, sprostitev, inspiracijo, doživljanje

• Priložnost za razvoj ekološkega turizma

• Brez njih ne bi bilo zeliščarstva

• Zmanjševanje koncentracije toplogrednih plinov

Kaj ogroža vrstno pestra travišča?

• Opuščanje rabe in zaraščanje/ starajoča populacija kmetov

• Intenzivna raba:

- gnojenje z umetnimi gnojili

- prezgodnja in prepogosta košnja

- preveliko število pašnih živali na površino paše

In kako jih ohranjamo?

Katera vrstno pestra travišča srečamo v Geoparku Karavanke?

• Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus stricta) na silikatnih tleh (Košenjak, Smrekovec)

• Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco- Brometalia) / pomembna rastišča kukavičevk (dolina Topla)

• Alpinska in subalpinska travišča na karbonatni podlagi

(Peca, Obir, Raduha, Olševa, Uršlja gora)

• Alpsko skalovje z vegetacijo skalnih razpok

(Peca, Obir, Raduha, Olševa, Uršlja gora)

• habitatni tip alpskega sveta nad gozdno mejo;

• ogrožene, redke in mednarodno varovane rastlinske in živalske vrste;

• travišča, skališča/skalne razpoke, grmišča;

Alpinska travišča

kamniška murka (kukavičevke)- endemit

rod murk ima v Sloveniji več vrst in podvrst, še več pa v Avstriji (npr. črna murka)

peška ovsika (trava), poimenovana po Peci

Clusijev svišč– apnenčasta podlaga– Peca, Obir, Raduha

Kochov svišč– silikatna (kisla) podlaga– Košenjak, Smrekovec, Bistra

alpska zvončica– dlakavo poraščen cvet – raste le na Smrekovcu

Zoisova zvončica– endemit– skališča, značilen zaprt cvet

Per Harald Olsen

Jan Frode Haugseth

belka ali snežni jereb

samec svetlo obarvan (spredaj)samica temneje obarvana (zadaj)

obarvanost zimskega perja –varovalna barva

Zakisana travišča na Uršlji gori

• travišča z volkovjem

• arnika, brkata zvončica, oranžna škržolica, navadni kukovičnik, Kochov svišč, navadna pogačica

• volkovja tudi na Smrekovcu, Košenjaku, Pohorju

navadna pogačica

navadni kukovičnik

Uršlja gora

beli kosmatinec

• Smrekovec: edino rastišče v Sloveniji• podvrsta alpskega kosmatinca • glacialni relikt

• Smrekovec, Uršlja gora

• cveti med majem in avgustom

• več ljudskih imen kot npr. brdnja, črvivec, materinski koren, sončnica ali zlatnica

• Rdeči seznam ogroženih rastlinskih vrst

• zavarovana vrstanavadna arnika

travniki v dolini Topla