Solni Cvet (Februar 2015)

24.26. april aprile

2015

ww

w.a

vd

ito

rij

.si

PIRAN PIRANO

in occasione della Festa di S. Giorgio

ob prazniku sv. Jurija

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

Februar, 2015t. 34

8. 3.

Mednarodni dan ena

Avditorij Portoro

11. in 12. 4.

Istrski maratonSlovenska Istra

od 24. do 26. 4.

13. Solinarski praznik

Piran

02SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015UVODNIK

Kazalo

Spotovane obanke, cenjeni obani.

Globoko smo zakorakali v leto 2015, ki bo za nao skupnost v tevilnih pogledih prelomno. V zadnjih letih smo veliko e naredili za odpravo posledic hude gospodarske krize, v katero je zabredla Slovenija. Poveali smo prihodke Obine Piran, oklestili proraunski primanjkljaj, zmanjali zadolevanje in prodajo premoenja ter skoraj podvojili viino nepovratnih sredstev, ki smo jih pridobili iz skladov Evropske unije.

Vendar pa najhuje al e vedno ni za nami. V novo kislo jabolko smo morali ugrizniti pri pripravi letonjega prorauna, saj se je Vlada Republike Slovenije odloila, da javnofinanni primanjkljaj drave uravnotei tudi z znianjem sredstev obinam.

Sestaviti proraun, ki bo kljub znianju dotacij ostal razvojno naravnan, fiskalno vzdren in ne bo posegal v socialno varstvo materialno ogroenih, je bila zares teka naloga. Preprian pa sem, da smo jo dobro

opravili, saj svojih nartov ne bomo uresnievali s pomojo zadolevanja in z neselektivno prodajo premoenja. Ravno nasprotno, letos bomo svoj dolg obutno zmanjali, nove obremenitve pa smo enakomerno in pravino razporedili med vse proraunske uporabnike, gospodarstvo, obanke in obane ter nae goste. Vsem proraunskim uporabnikom smo tudi v zaostrenih razmerah omogoili nemoteno izvajanje svojih programov, obenem pa ve kot tretjino prorauna namenili nalobam, ki so kljune za zagon gospodarstva in zagotavljanje konkurennosti ter razvojnih monosti obine.

V tem mesecu smo razgrnili tudi prostorski nart Termalna riviera, ki bo omogoil investicijo, ki jo obina Piran in e zlasti Lucija nujno potrebujeta za svoj gospodarski razvoj in reevanje edalje bolj pereih teav z mirujoim prometom na tem obmoju. Gre za prostorski akt, ki sproa razvojni in prostorski potencial Lucije in bo z aktiviranjem degradiranega prostora sredi naselja obutno izboljal kakovost bivanja krajank in krajanov.

Vsem, ki ste se ali se e boste odloili za konstruktivno sodelovanje v postopku razgrnitve in sprejema OPPN Termalna riviera, se vnaprej zahvaljujem. Verjamem, da bomo v aktivnem dialogu in z izmenjavo idej uspeno uskladili vse razline poglede na nadaljnji razvoj Lucije. Verjamem v mo nae skupnosti, ki s svojo kulturo strpnosti in soitja vedno znova premaguje vse, ki nas obasno poskuajo ohromiti z netenjem umetnih in nepotrebnih sporov.

Kako duhovno bogata in ustvarjalna je naa skupnost, sem se lahko znova preprial na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku. Oarala sta me udovit program, ki so ga pripravili nai umetniki in umetnice, in seveda tudi polna dvorana, ki pria o tem, da za Pirananke in Piranane kultura ni le rubrika na predzadnji strani asnika in zadnji prispevek pred blokom reklam, temve temelj naega medsebojnega razumevanja in spotovanja.

Kultura ivi svoje ivljenje v skupnosti, med nami in v naih odnosih. Mi jo ustvarjamo, sprejemamo, negujemo in tudi zavraamo, kadar nam je tuja in nas razdvaja.

Zato sem trdno preprian, da bomo vedno nali skupni jezik, ko gre za izzive prihodnosti. Visoke ovire so pred nami in ne bo nam vedno lahko. Nai ambiciozni narti bodo od nas terjali veliko dela in odrekanja. Verjamem pa, da zmoremo. Da bomo uspeni. Da bomo dosegli vse cilje, ki smo si jih in si jih e bomo zastavili.

Verjamem v nao skupnost.

Peter Bossman

Lokalno glasilo Obine PiranSolni cvet - L'Afioreto 34

Izdajatelj:Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Izlo:V Piranu, februarja 2015

Odgovorna urednica:Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:Slavica Tucakov in Nina Trampu

Lektura:Petra Jordan

Vse nepodpisane fotografije:Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:Emigma d.o.o.

Tisk:Tiskarna Vek

Naklada:8.000 izvodov

3 AKTUALNO

18 ZGODBE LJUDI

32 DRUTVA

40 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

44 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

47 SOLINE

49 KULTURNA DEDIINA

49 ZDRAVJE

52 UMETNOST

58 PORT

03AKTUALNOFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Piranske svetnice in svetniki v prvem branju potrdili predlog prorauna za leto 2015

Na 4. redni seji Obinske-ga sveta Obine Piran so se svetnice in svetniki seznanili s predlogom prorauna za le-tonje leto in ga potrdili z 21 glasovi za in brez glasu proti.

Kot je v predstavitvi pro-rauna, tekega 24.844.933 evrov, izpostavila vodja urada za finance Breda Klobas, so izhodia za njegovo pripravo temeljila na pozivu k racio-nalnemu nartovanju porabe ter njenemu nianju. Vlada RS je v letu 2015 napovedala bistveno nianje sredstev ob-inam. Povprenino, ki vpliva na izraun sredstev za obine, je za obdobje do 30. junija doloila v viini 525 evrov. Po uveljavitvi interventnega za-kona, ki naj bi obinam zni-al doloene stroke, pa naj bi povprenina znaala le e 500,83 evra. Ker Obina Pi-ran ocenjuje, da interventni zakon ne bo doprinesel k toli-knemu znianju strokov, kot predvideva vlada, so v predlo-gu prorauna upotevali vii-no povprenine 525 evrov za celo proraunsko leto.

Ker je povprenina e lani znaala 536 evrov, smo morali pri pripravi letonjega prorauna temeljito oklestiti nae izdatke, je v nagovoru svetnikom povedal piranski upan Peter Bossman. Oce-njujemo pa, da na predlog prorauna kljub znianju pri-hodkov iz naslova povpreni-ne ostaja razvojno naravnan, fiskalno vzdren in ne posega v socialno varstvo materialno ogroenih, zgolj v nadstan-darde, ki jih zaradi pomanj-kanja sredstev v novonastalih razmerah ni ve mogoe za-gotavljati.

V razpravi je Robert Jakin iz stranke Slovenija za vedno Bossmanu oital, da ob vi-jih prihodkih vzamemo sred-stva otrokom in jih investira-

portnemu in mladinskemu centru Piran dvigne postavka s 94.000 na 110.000 evrov.

Bolj kritina je bila svetni-ca DeSUS-a Milica Maslo; v imenu piranske krajevne sku-pnosti je izpostavila, da si ve pozornosti zasluijo Oljna pot, Regentova ulica in Ulica IX. Korpusa, ki potrebujejo sanacijo, unieno pa je tudi Preernovo nabreje. Kritina je bila e do postavke Lokalne turistine organizacije, ki bo v letonjem letu dobila 23,5 odstotka ve sredstev iz pro-rauna, zato predlaga, naj se del teh sredstev, ki jih rpajo iz turistine takse, nameni zdravstvenemu varstvu. V Pi-ranu namre v poletnem asu ambulanto obiskujejo tudi tu-risti, zato se ji zdi smiselno, da gre dele sredstev iz turi-

stine takse v ta namen.Piranska obina bo sicer

letos iz dravnega prorauna prejela 2,5 milijona evrov, no-vega zadolevanja pa ni v na-rtu. Bo pa letos poplaevala stare dolgove v viini 1,5 mili-jona. Nekaj ve prihodkov se bo nateklo tudi iz abonmajev za parkiranje na javnih par-kiriih, ki jih ima v najemu Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o. Cena mesenega abo-nmaja za parkiranje na javnih parkiriih v piranski obi-ni se bo dvignila z 10 na 13 evrov, vstopna kartica v Piran pa s 3 na 5 evrov. Na ta nain bo javno podjetje realiziralo vije prihodke, ki jih bo na-menilo predvsem za sofinan-ciranje nakupa novih vozil, ki vozita med Fornaami in Tar-tinijevim trgom.

mo v krajevne skupnosti. V odgovoru je piranski upan pojasnil, da obina krajevnim skupnostim ne more vzeti sredstev, saj so ta namensko rezervirana. Dodal je, da pro-raun ne kri sredstev olam, razlika v viini sredstev med lanskim in letonji letom je le v investicijah, ki so bile opravljene lani. Proraun ni sestavljen le iz tevilk, za tevilkami so investicije, je zatrdil. Tudi letos je namre nartovanih kar nekaj vejih nalob. Najveja med njimi bo ureditev ribikega prista-nia v Strunjanu; zanjo so namenili 1.108.281 evrov, slaba dva milijona cestnemu prometu in infrastrukturi, gradnji obinskih cest pa pol milijona evrov.

V tem mandatu bo Obina Piran zgradila tudi Dom vo-dnih portov na Bernardinu; v letonjem letu bo 210.000 evrov namenila za dokumen-tacijo, ki je potrebna za prija-vo na razpise. Poleti bo vrata odprl Mediadom Pyrhani, ki bo od piranske obine prejel 443.427 evrov. Svetnica So-cialnih demokratov in pod-upanja Obine Piran Meira Hot je na seji poudarila, da je upan v prejnjem mandatu posebno veliko skrb namenjal ranljivim skupinam. Kljub nianju sredstev je tudi letos obdral vse socialne bonitete, njegova primarna skrb pa so otroci. Med drugim bo obi-na v letonjem letu namenila 471.098 evrov vrtcu La Co-ccinella v Luciji. Na vzhodni strani stavbe vrtca namerava dozidati objekt, s katerim bi pridobili prostore za jaslini oddelek. Hotova je med pre-dlogi izpostavila e igrie v jedru Pirana, po katerem je med piranskimi prebival-ci ogromno povpraevanja, predlagala pa je tudi, naj se

Brez novega zadolevanja

Spotovane obanke in obani, Socialni demokrati Piran odpiramo svetniko pisarno, kjer lahko podate predloge, pobude in vpraanja. Pisarna bo odprta vsak prvi in tretji etrtek v mesecu od 18. do 19. ure na sedeu stranke v TPC Lucija (nad Rok Barom), Obala 114. Svoje predloge, pobude in vpraanja lahko poljete tudi na naslov: [email protected] se sreanja z vami. Svetnice in svetniki SD v Obinskem svetu Obine Piran

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

V torek, 27. januarja 2015, je Evropski svet uradno potrdil 14 lokalnih politikov iz Sloveni-je, veinoma upanov, ki bodo v prihodnjih petih letih v Odboru regij zastopali interese sloven-

Obina Piran je slovenski kul-turni praznik obeleila s slavnostno prireditvijo in podelitvijo Tartinije-vega priznanja, ki je potekala v ne-deljo, 8. februarja 2015, v Avditoriju Portoro. Gostitelj veera, upan Obine Piran Peter Bossman, je ob tej prilonosti podelil Tartini-jevo priznanje za izjemne doseke s podroja kulture, ki pomembno oblikujejo kulturno ivljenje pre-bivalcev obine Piran. Prejela ga je Ksenija Petaros Kmetec.

dat. V prvem je bil podpredse-dnik komisije za ekonomske, socialne in teritorialne zadeve (ECOTER) in lan Evro-sredo-zemske skupine lokalnih in regionalnih oblasti (ARLEM), letos pa bo sodeloval v Komi-siji za ekonomsko in socialno politiko (ECOS) in Komisiji za dravljanstvo, upravljanje ter institucionalne in zunanje za-deve (CIVEX). Poleg tega je bil leta 2013 v Marseillu imenovan v politini svet tako imenovane mediteranske pobude. "eprav je odbor regij posvetovalno telo,

skih mest in regij v EU. V odbo-ru je 350 predstavnikov iz vseh 28 drav lanic, ki imajo posve-tovalno vlogo pri sprejemanju evropskih zakonov. Delo odbo-ra poteka v estih komisijah, ki prouujejo predloge o razlinih podrojih in pripravijo mnenja za razpravo na plenarnih zase-danjih, odbor pa tudi sprejema resolucije o aktualnih politinih vpraanjih.

Med 14 lokalnimi slovenski-mi politiki bo v odboru regij tudi piranski upan Peter Bossman, za katerega bo to e drugi man-

Slavnostni govornik je bil oper-ni pevec Branko Robinak.

Na prireditvi, ki jo je reirala Mojka Mehora Lavri in povezo-vala Nina eg Mihali, so nastopili Primo Forte, Alena Medi, Yuyin Muraishi, Mario Petvar, Sara Paji - Osolnik, Barbara Bara, Pevski zbor Portoro, Komorni moki zbor Ka-rol Pahor Piran, Plesno-akrobatska in gledalika skupina Flip, Baletna skupina Metulj, Glasbena ola Pi-ran in O Cirila Kosmaa Piran.

ima zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju vkljuenosti lokal-nih in regionalnih skupnosti v izvajanje in upravljanje evrop-skih politik in programov. Gre za odgovorno delo, ki pa ga sedaj e dobro poznam in ga opravljam z velikim zadovoljstvom," je pove-dal Bossman.

Slovenska delegacija se bo na prvem plenarnem zasedanju no-vega mandata odbora prvi sela 11. februarja v Bruslju. Predstav-niki regij sicer za delo v odboru ne prejemajo plae.

Evropski svet potrdil 14 lokalnih politikov iz Slovenije

Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili priznanje za izjemne doseke s podroja kulture Foto Ariana Buzleta

Peter Bossman ponovno imenovan za lana Odbora regij v EU

Tartinijevo priznanje prejela Ksenija Petaros Kmetec

Obrazloitev priznanjaBibliotekarska specialistka Ksenija Petaros Kmetec je v Mestni knjinici Piran odgovorna za domoznansko zbirko, s svojim dolgoletnim delom na podroju bibliotekarstva, domoznanstva in kulture pa vselej prispeva k popularizaciji znanja in zvianju zavesti o pomenu dediine ter pripadnosti piranskemu in istrskemu specifinemu okolju.Svojo pot je zaela v Pomorskem muzeju Sergej Maera Piran, kjer je postavila temelje pomorski strokovni knjinici, leta 1985 pa se je zaposlila v Mestni knjinici Piran, tedaj Matini knjinici Piran. Domoznansko dejavnost je v knjinici zaela razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja, eprav takrat domoznansko delo v knjinici formalno e ni obstajalo in je bil takrat ele zametek kasneje uspene dejavnosti.Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem piranske obine, pa tudi ire, predstavlja nao kulturno dediino z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev, literarnih veerov, pripravljanjem razstav, s sodelovanjem pri lokalnih in nacionalnih projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih lankov ter prevajanjem domoznanskih prispevkov iz italijanine v slovenino. Ob tem neutrudno navezuje stike in izvaja razline oblike sodelovanja s posamezniki, drutvi in ustanovami, ki si prizadevajo za irjenje znanj o dediini in kulturi naega okolja.


O B V E S T I L OStare predolskih otrok obveamo, da poteka vpis za olsko leto 2015/2016 v vrtcih na obmoju Obine Piran. Zaradi nizkega tevila prostih mest pozivamo stare, da im prej uredijo vpis oziroma najkasneje do 31. 3. 2015. Prijavo lahko stari oddajo le v en vrtec.Vpis poteka na upravah vrtcev:

VRTEC MORNAREK PIRAN, Ulica IX. korpusa 40/a, Piran; VRTEC MORJE LUCIJA, Fazanska ulica 3, Lucija; ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA PIRAN, Fazan 3, Lucija; VRTEC PRI OSNOVNI OLI SEOVLJE, Seovlje 78, Seovlje.

A V V I S OAvvisiamo i genitori dei bambini in et prescolare che sono in corso le iscrizioni per lanno scolastico 2015/2016 nelle scuole dellinfanzia nel territorio del Comune di Pirano. Visto il basso numero dei posti liberi a disposizione invitiamo i genitori a mettersi in regola con le iscrizioni quanto prima, ossia entro e non oltre il 31. 3. 2015. L' iscrizione puo` essere fatta solo in una scuola d' infanzia.Le iscrizioni si svolgono presso le direzioni delle scuole materne:

SCUOLA DELLINFANZIA MORNAREK PIRANO, Via IX Corpo dArmata 40/a, PiranoSCUOLA DELLINFANZIA MORJE LUCIA, Via Fasano 3, Lucia SCUOLA DELLINFANZIA DI LINGUA ITALIANA LA COCCI- NELLA PIRANO, Via Fasano 3, LuciaSCUOLA DELLINFANZIA PRESSO LA SCUOLA ELEMENTARE DI SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole.

Predmet razpisa je okvirno 6 neprofitnih stanovanj.

Razpisni postopekProsilci, ki se elijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega sta-novanja v najem, dvignejo obrazec vloge s prilogami v vloiu Ob-ine Piran v pritliju obinske stavbe v Piranu, Tartinijev trg 2, vsak delovni dan od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 17. ure.

Vloge z vso zahtevano dokumentacijo lahko prosilci oddajo na vlo-iu Obine Piran v asu uradnih ur, oziroma poljejo priporoeno po poti na naslov: Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran z ozna-ko: JAVNI RAZPIS NEPROFITNA STANOVANJA. Pravoasne bodo tiste vloge, ki bodo oddane na vloiu najkasneje do 31. 3. 2015 ali pa bodo tega dne oddane priporoeno na poto.

tev.: 3523-3/2015Datum: 19. 2. 2015

upan Obine Piran Peter Bossman

Obina Piran

Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najemCelotno besedilo razpisa s splonimi dolobami, natanno doloenim predmetom razpisa, splonimi in dodatnimi razpisnimi pogoji, kriteriji in merili za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer prosilcev, zahtevano razpisno dokumentacijo in natannim razpisnim postopkom je objavljeno na spletni strani Obine Piran www.piran.si in na oglasni deski Obine Piran v pritliju obinske stavbe v Piranu, Tartinijev trg 2.

Destinacija Portoro & Piran bo v zaetku letonjega leta bogatej-a za novo pridobitev, enoten sple-tni rezervacijski sistem. Turistino zdruenje Portoro se je po zgledu hrvake Istre, ki tak sistem e ima, odloilo za programsko opremo Phobs. V Sloveniji nekateri posa-mezni ponudniki oziroma hoteli ta sistem e uporabljajo, Turistino zdruenje Portoro pa bo prvo, ki bo v rezervacijski sistem zdruilo turistine ponudnike na celotni de-stinaciji. Uporabniki bodo dosto-pali do vsebin preko spletne strani www.portoroz.si, kar bo destina-cijskemu portalu dodalo e vejo uporabno vrednost. Uporabnikom bodo tako na voljo konkretne in-

formacije o namestitvenih objektih z opisi in fotografijami, dostopnosti, paketih, ponudbi v sezoni in izven nje ter o first in last minute po-nudbi. Rezervacijski sistem bo de-loval kot vedno aktualen virtualni katalog, saj bodo ponudniki lahko sami sproti spreminjali in dodajali svoje podatke.

Po Googlovi statistiki naj bi vsak gost pri izbiri destinacije za dopust pregledal ve kot 14 spletnih strani. Na prvem mestu so iskalni-ki, sledijo spletne strani agencij in destinacijski portali. Rezervacijski sistem Phobs na portorokem por-talu bo tako pomembno vplival na uporabnike v fazi izbire dopustni-ke destinacije.

Rezervacijski sistem bo deloval kot vedno aktualen virtualni katalog

Enoten spletni rezervacijski sistem

Na podlagi 87. lena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, t. 69/03, 18/04 ZVKSES, 47/06 ZEN, 45/08 ZVEtL, 57/08, 62/10 ZUPJS, 56/11, 87/11, 40/12 ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, t. 14/04 in 34/04, 62/06, 114/06 ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), Zakona o splonem upravnem postopku (Uradni list RS, t. 24/06 ZUP-UPB2, 105/06 ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13) in 31. lena Statuta Obine Piran (Uradni list RS, t. 5/2014- UPB2) Obina Piran objavlja

coworkingLucija


Obina Piran je v petek, 6. februarja, javnosti razgrnila prostorski nart termalne riviere, ki zajema obmoje dela Marine Por-toro, gramozno parkirie ob Marini, kanal Fazan in okolike ceste. S projektom eli za-gotoviti nov gospodarski zagon in raziriti turistino ponudbo obine.

V asu razgrnitve obinskega podrob-nega prostorskega narta Termalna riviera se bo javnost lahko podrobno seznanila z ambiciozno, celovito in strateko nartovano preobrazbo tega dela Lucije. Termalna rivi-era prinaa spremembo znaaja obmoja in preobrazbo danes zapostavljenih povrin v kakovostno bivalno okolje, ob tem pa ponuja tudi prilonost za zaposlovanje obanov.

Predlog dokumenta bo do torka, 17. mar-ca 2015, javno razgrnjen v avli Obine Piran in na KS Lucija. V tem asu bo Urad za oko-lje in prostor Obine Piran organiziral jav-no obravnavo dokumenta, ki bo v sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri v prostorih KS Lucija. Zainteresirani lahko v asu javne razgrni-tve vpiejo svoje predloge v knjigo pripomb v avli Obine Piran ali na sedeu KS Lucija ali pa jih pisno posredujejo Uradu za oko-lje in prostor Obine Piran (Tartinijev trg 2, Piran). Prav tako jih lahko podajo pisno ali ustno na zapisnik na dan javne obravnave.

Termalno kopalie je nartovano kot objekt, ki bo omogoil podaljanje turistine sezone na vse leto, hkrati pa bo obankam in obanom ponudil storitev termalnih toplic v lastnem kraju. Dananje improvizirano, pra-no parkirie bo nadomestila termalna rivi-era z veliko parkovno ureditvijo. Obstojea parkiria bodo premeena ob cesto Obala, kjer bodo urejena kot peena povrina z drevoredom. Krajinska ureditev bo zakrila suhe priveze in ustvarila prijetno okolico ob srediu Lucije in parku Sonce. Poleg novega termalnega kopalia bo ureditev ponudila e odprt dostop do morja za vse obane Luci-je, urejen kanal Fazan, parkirno hio ter ure-ditev obmoja suhih vezov. OPPN bo uredil status zemlji v obmoju, ki so e stavbna in delno e pozidana. Prostorski izvedbeni akt je treba sprejeti predvsem zato, da bo obina lahko podrobneje opredelila merila in pogo-je za umestitev objektov v prostor ter obmo-je uredila v smiselno funkcionalno celoto.

Rok za pripombe potee zadnji dan javne razgrnitve, 17. marca 2015.

OPPN Termalna riviera za daljo turistino sezono in kakovostno bivalno okolje

Obina eli zagotoviti nov gospodarski zagon in raziriti turistino ponudbo


24.26. april 2015, Piran Solinarski praznik, ki oi-

vlja as odhoda solinarskih druin v soline, bo ob koncu aprila zdaj e tradicionalno za kar tri dni zdruil prebi-valce in obiskovalce Pirana, lokalna drutva, umetnike in ponudnike kulinarike. Vsako leto se praznik vrne s kakno novostjo. Letos bodo vsi sode-lujoi, nastopajoi in gostin-ci, ki so se odzvali pronji za sodelovanje, 25. in 26. aprila obleeni v belo in bodo tako tudi nakljunim obiskovalcem pokazali, da Piran diha s svo-jim solinarskim praznikom. Organizatorji so najbolj pono-sni na oivitev velike tombole, ki bo sodelujoe razveselila z bogatimi nagradami glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila renault twingo!

Praznik se bo e tradicio-nalno zael s petkovim okra-evanjem Pirana, za katerega bodo v dopoldanskih urah poskrbeli Drutvo Anbot ter uenke in uenci osnovnih ol piranske obine, pomagali jim bodo tudi dijaki GEP. Zavod Mediteranum bo v veernih urah v Apolonijevi palai obi-skovalce razveselil s predava-njem in projekcijo kratkega

klornih skupin in glasbenih izvajalcev, dve solinarski pe-smi bodo skupaj zapeli tudi vsi pevski zbori obine Piran. Najmlaji se bodo udeleili ustvarjalnih delavnic, z gleda-liko predstavo pa jih bo obi-skal Martin Krpan. Letos bo sobotno dogajanje obogatila starodavna tombola z boga-timi nagradami, ob veernih urah pa bo sledil koncert sku-pine Istranbul. V nedeljo se bo praznovanje zaelo s proce-sijo sv. Jurija in sveto mao v upnijski cerkvi sv. Jurija, po konanem bogosluju pa se bo solinarska druina odpravi-

filma, Foto klub Portoro pa bo dodal piko na i z odprtjem fotografske razstave preteklih solinarskih festivalov. Na Tar-tinijevem trgu v Piranu bo v soboto obiskovalce priakal sejem, posveen soli in da-rovom narave. Na razlinih lokacijah po Piranu se bodo predstavljali lokalna drutva, gastronomski ponudniki in najrazlineji umetniki. So-botno sejemsko dogajanje e tradicionalno popestri bogat kulturni program, v okvi-ru katerega se bo predstavila solinarska druina, nato pa se bodo zvrstili nastopi fol-

la v soline. Dogajanje se bo s trnico in kulturno-zabavnim programom, ki ga bosta pope-strila lika Bruno in Giordano, nadaljevalo na Tartinijevem trgu.

Organizatorji so e posebej ponosni, da jim bo letos uspe-lo oiviti starodavno tombolo. Z bogatimi dobitki bo to zago-tovo najbolj obiskan dogodek letonjega praznika. Prav vsak obiskovalec bo dobil prilo-nost postati tisti srene, ki bo dobil osebni avtomobil re-nault twingo v enoletno upo-rabo.

Ves as trajanja Solinar-skega praznika bodo piranski gostinci ponujali solinarsko malico po praznino niz-kih cenah, vse obiskovalke in obiskovalce bodo priakali s piranskim brodetom. Celo-dnevna ponudba rib bo tudi na glavnem piranskem po-molu, kjer vas bodo razvajali piranski ribii. Ponudbo ob solinarskem prazniku bodo zaokroili e javni zavodi, ga-lerije in muzeji, ki bodo 25. in 26. aprila odprli svoja vrata in vabili k brezplanemu ogledu svojih zbirk.

Glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila

Solinarski praznik letos z veliko tombolo


Organizatorji bodo za varno izpeljavo teka potrebovali kar 500 prostovoljcevPie Branko Vrabec; foto Biljana Krumov

Banka Koper 2. Istrski maraton je vse blieBlia se najbolj mnoina

portna prireditev v nai ob-ini Banka Koper 2. Istrski maraton. Organizatorji so za njegovo prvo izvedbo na pri-reditvi portnik obine Piran, ki je 13. februarja potekala v Avditoriju, prejeli obinsko priznanje za mnoinost v letu 2014. Start teka na 21 kilo-metrov je bil, kot je znano, na Fornaah pred Piranom. Letos je startno-ciljni prostor pre-seljen v Izolo, prihodnje leto pa bo maraton gostila naa obina. 12. aprila bodo tekai ponovno zasedli nao obalo, plae in ulice cest niti ne, saj bodo po glavnih prome-tnicah tekli le kratek as. Na piranski konec bodo pritekli le maratonci, tekai na 21 ki-lometrov se bodo iz Izole po-dali proti Kopru in konali tek z vrnitvijo v Izolo. Maratonci (teh bo okrog 800) bodo torej drugo nedeljo v aprilu iz Izole pritekli v strunjansko dolino okrog enajste ure. Pot jih bo nato vodila skozi predor pod

Valeto, nato bodo nadaljevali levo po Parencani do Lucije. Tam se bodo spustili na glavno cesto in med Mercatorjem in Taverno prekali cesto, naprej pa bodo tekli ob obali ez por-toroko plao, mimo skladi soli, Bernardina do Pirana. Na Tartinijevem trgu jih e do-kaj utrujene priakujemo ob 11.40, takrat bo spodbuda ve kot dobrodola. Sledil bo kla-nec in tek po slemenski potki proti Fiesi, nato klanec ljube-zni proti Pacugu in tek skozi gozdiek na cesto do Strunja-na, kjer se bodo ponovno vr-nili na Parencano in odli cilju v Izoli naproti.

Naa obina bo gostila tudi rekreativne tekae. Domiselni organizatorji so namre letos pripravili posebnost, in sicer bo rekreativni tek na 10-kilo-metrov potekal iz Kort proti Izoli. V Kortah bo start teka v nedeljo ob 9.40. V vasi pria-kujejo ve kot 1.200 tekaev in nekaj sto spremljevalcev.

Trase so e vrisane in si

jih lahko ogledate na spletni strani www.istrski-maraton.si, kjer so tudi vsi ostali podatki o letonjem maratonu. Seveda so pri njegovi varni in uspeni izpeljavi poleg organizatorjev pomembni tudi vsi ostali, ki pri tem pomagajo, tako gasil-ci, policisti, obinske slube kot tudi prostovoljci. Teh ni nikoli dovolj, saj bodo orga-nizatorji potrebovali kar 500 prostovoljcev za varno izpe-ljavo teka. Zato pozivajo vse, ki bi eleli aktivno sodelovati

pri prireditvi, naj se prijavijo preko njihove spletne strani ali pokliejo na tel. t. 070-720-940.

Predvsem pa vabimo vse obane, da v nedeljo, 12. apri-la, stopijo ob traso in bodrijo maratonce, ki bodo prekali nao lepo obino. Da si teka skozi Lucijo, Portoro, Piran in Strunjan ne bodo zapomnili le po vloenem naporu, tem-ve tudi in predvsem po dobri volji, gostoljubnosti in spod-bujanju domainov.

To vrsto morskega psa so pri nas nazadnje videli leta 2001Pie in foto Janez Mui

Konec decembra se je kakih 50 metrov od plae na Bernar-dinu v mreo piranskega ribi-a Roka Domnika ujel dobra dva metra velik in priblino 40 kilogramov teak mladi mor-skega psa orjaka (Cetorhinus maximus). Gre za dokaj redek oziroma neobiajen ulov, saj so to vrsto morskega psa pri nas nazadnje videli leta 2001. Je najveja vrsta morskega psa v Sredozemlju, ki lahko zraste do 15 metrov in dosee teo tirih ton. Njegova posebnost je, da ima slonu podoben rilec, sicer

pa se prehranjuje s planktonom, nima zob in je loveku povsem nenevaren. Spada med najbolj ogroene vrste morskih psov v Sredozemlju in je zaiten.

Predvidevajo, da se je mla-di znael v naem morju zara-di temperature vode, ki je bila takrat s 14 stopinjami Celzija neobiajno visoka. Odpeljali so ga v naravoslovni muzej v Lju-bljano, kjer ga je po napovedih oskrbnika Akvarija Valterja ie z namenom razstavljanja akal postopek prepariranja.

Neobiajen ulov morskega psa orjaka


Dvajset peniarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev

V dneh, ko se je tempera-tura ozraja konno spustila na zimske 3 C, Slovenijo pa je po-belil prvi sneg v letonji zimi, je Portoro dobil penino 2014. Na 3. Festivalu penin, ki je potekal v soboto, 27. decembra, v parku hotela Kempinski Palace Porto-ro, je slavil Miran Sirk s penino Bjana Cuvee Prestige 2008.

Obiskovalci so od 13. ure da-lje lahko okuali penine dvajsetih peniarjev, za pravo vzduje so poskrbeli Pevski zbor Portoro, Alan Hasanagi in Slavko Ivan-i. Ponudbo so zaokroili lokal-ni ponudniki, ki so ves december

na stojnicah v sklopu boino--novoletne trnice pred hotelom Kempinski Palace Portoro po-nujali domae dobrote.

Dvajset peniarjev je na oce-njevanje poslalo 26 vzorcev, ko-misija, ki so jo sestavljali predse-dnik dr. Mojmir Wondra, Alojz Filipi, Zdravko Mastnak, Janez Isteni in Majda Brdnik, pa je osmim peninam Bjana Cuve Prestige, Bjana Brut, Vinakoper Capris classic, Vinarstvo Rebula Br'stovska penina, Isteni Presti-ge, Isteni Gourmet, Vipava 1894 Zelen, Bjana Ros podelila zlato medaljo.

Penina Portoroa 2014 je Bjana Cuvee Prestige 2008

December prinesel kar 17 % ve noitev

Zakljuil se je e en ivahen december, ki je v Portoro in Pi-ran privabil tevilne obiskovalce. Kot obiajno jih je akala odlina ponudba naih hotelov in wellness centrov, preizkuen magnet za obi-skovalce pa je tudi velik nabor ka-kovostnih prireditev, ki jih v obini Piran med prazniki ni manjkalo.

Med boino-novoletnimi pra-zniki so v hotelih v piranski obini

zabeleili 27.636 noitev, kar je 7 % ve kot v enakem obdobju lani. Prevladovali so tuji gostje (71 %), med njimi je bilo najve Italijanov. V celotnem decembru so v hotelih obine Piran zabeleili 54.194 no-itev, kar je kar 17 % ve kot de-cembra lani. Od tega je bilo 39 % noitev domaih in 61 % noitev tujih gostov, med njimi dale naj-ve Italijanov. tevilo se je povealo

predvsem na raun tujih gostov, ki so ustvarili za skoraj etrtino ve noitev.

Skupaj je bilo v letu 2014 rea-liziranih 1.101.921 hotelskih no-itev, kar je le 10.000 noitev (oz. 1 %) manj kot lani, vendar 4.500 noitev ve kot leta 2012. K temu je treba priteti e priblino 250.000 noitev iz drugih namestitvenih kapacitet. V Turistinem zdruenju

Portoro ocenjujejo, da bo skupna tevilka tudi letos presegla 1,3 mi-lijona noitev.

Razmerje med domaimi in tujimi gosti ostaja skorajda nespre-menjeno, kar pomeni, da je doma-ih noitev 31 %, tujih pa 69 %. V primerjavi z lani je bilo domaih noitev za 3 % ve, tujih pa za 3 % manj.

V Portorou in Piranu presegli 1,1 milijona noitev

Ve kot 70 potapljaev z vseh koncev Slovenije se je druilo na sobotnem boinem potopu v Piranskem zalivu. Potapljaki centri iz Pirana so namre organizirali e zadnji potop v letu 2014, s potaplja-

pa je udeleence boinega po-topa pozdravil kip Istrske Ma-done.

Potapljaki dan so v veer-nih urah zakljuili piranski gasilci, ki so v morje pred Ho-telom Piran e tradicionalno

i pa je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom Rudolfom. e tradicionalno so si potapljai lahko ogledali podvodne jaslice, v morje so se vrnile podvodne fotografije avtorja Boruta Furlana, prvi

potopili boino jelko. Zbrane, predvsem otroke, je nagovoril Boiek, najmlaji so mu lahko zaepetali na uho svoje elje in se fotografirali z njim, za stare pa so piranski gasilci pripravili nekaj toplih napitkov.

S potapljai je na dno piranske Punte odel tudi Boiek z jelenkom Rudolfom

Predboina sobota namenjena potapljaem


V praznini december smo v piranski ob-ini vstopili s priigom praznine osvetlitve in odprtjem boino-novoletne trnice v parku hotela Kempinski Palace Portoro. Ves mesec so se nato vrstile prireditve, v Piranu so poto-pili novoletno jelko, v Portorou izbrali peni-no Portoroa 2014, to je postala Bjana Cuvee Prestige 2008, na Tartinijevem trgu v Piranu pa smo se lahko sprehodili med stojnicami z domaimi pridelki.

Najbolj veselo je bilo na zadnji dan starega leta, ko so e v popoldanskih urah Tartinijev trg zavzeli otroci. Otrokega silvestrovanja se je udeleila tudi nona Zima s snegom (sicer umetnim), burja pa je nekoliko pomeala trene organizatorjem tradicionalnega silve-strovanja. Kljub mrazu in burji smo v novo leto vstopili na Tartinijevem trgu, kjer je nav-duena in razigrana mnoica obiskovalcev na vse grlo prepevala s skupino Mambo Kings in Natalijo Verboten. Vse prisotne sta opolnoi na odru pozdravila upan Obine Piran Peter Bossman in podupanja Meira Hot.

Na novega leta dan je 330 junakov e tradicionalno skoilo v morje, v popoldan-skih urah pa je nebo nad Portoroem raz-svetlil ognjemet. Obiskovalci in prebivalci

Portoroa so si bili tokrat enotni ognje-met je bil navduujo! Naj bo tako tudi leto, v katerega smo zakorakali.

Silvestrovanje v Piranu, ognjemet v Portorou

Pestro dogajanje v prazninem decembru

Na praznini petek, 26. decembra, je v cerkvi sv. Jerneja v Sei potekala maa za prijatelje. V polni cerkvi so se prijatelji zdruili za dober namen, z dobrodelnimi prispevki so zbrali 1200 evrov za nakup posebne opreme za senzomotorno sobo oziroma sobo za umirjanje v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan.

Sveta maa z dobrodelno noto je po-tekala v ast svetemu tefanu, diakonu in prvemu muencu, ki goduje 26. decem-bra. Ob koncu bogosluja je upnik Ma-tja Kravos blagoslovil vodo, sol, vino in olje tistim, ki so ga prinesli s seboj. Sledil je kratek boini koncert vokalne skupi-ne entviki slavki in Slavka Ivania, skupaj z upanom Obine Piran Petrom Bossmanom pa so zbrani zapeli e rnsko duhovno pesem Oh Happy Day.

Trenutno je v strunjanskem centru est uencev s spektroavtistino motnjo in 11 uencev, ki imajo hude teave s koncentra-cijo. Zaradi takih posebnosti je zelo mote-no delo v skupini. Uenci celo sami opo-zarjajo na to, da ne zmorejo in da elijo

biti sami. Problem je reljiv z usposobitvijo senzomotorne sobe oziroma sobe za umir-janje. Obina Piran je v letonjem letu e zagotovila del sredstev za nakup posebne

opreme za senzomotorno sobo, del sredstev pa so na pobudo Egona tibilja in Obine Piran zbrali tudi pri sveti mai.

Dobrodelni prispevki za pomo Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan

Z mao za prijatelje zbrali 1200 evrov


Navdueni nad Piranom

V Republiki Sloveniji je bila v asu od 19. do 23. 1. 2015 na obisku delegacija Republike Estonije, in sicer vodja enote za protibombno zaito in ne-eksplodirana ubojna sredstva s svojim namestnikom in vodjo oddelka za nartovanje. Obisk je plod dobrega sodelovanja med Upravo RS za zaito in reevanje ter Upravo za zaito in reevanje republike Estoni-je ter izmenjave znanja in iz-kuenj ekspertov na podroju protibombne zaite in neek-

splodiranih ubojnih sredstev, ki ga financira Evropska ko-misija. Tretji dan obiska, 21. 1. 2015, si je estonska delegacija v spremstvu predstavnika Upra-ve RS za zaito in reevanje po zakljuku z nartom obiska opredeljenih obveznosti ogle-dala tudi biser slovenske obale, mesto Piran. Sprejel jih je u-pan obine Piran dr. Peter Bos-sman, ki jim je predstavil zgo-dovino mesta, kar je gostom iz Estonije e polepalo njihove vtise o Sloveniji.

Obisk delegacije iz Estonije

Nov komandir piranske poli-cijske postaje je Ale Kordi. Sre-al se je e z upanom obine Pi-ran Petrom Bossmanom in oba se nadejata dobrega sodelovanja.

Na fotografiji z leve proti desni: Ale Kordi, komandir PP Piran, Danimir

Rebec, Direktor PU Koper, Rade Vilimanovi, bivi komandir PP Piran

in upan obine Piran Peter Bossman.

Predvidoma bo vozni park Okolja Piran aprila bogateji za e en taken avtobus

Javno podjetje Okolje Piran, d.o.o., je prebivalce in obiskovalce Pirana med prazniki razveselilo z novim avtobusom, ki brezplano vozi med Tartinijevim trgom in Fornaami. Novi avtobus ne bo edi-na pridobitev v letu 2015, predvido-ma bo vozni park Okolja v aprilu bogateji e za en taken avtobus.

Okolje Piran se je za nakup dveh novih vozil odloilo zara-di dotrajanosti avtobusov, ki sta doslej vozila na relaciji parkirie FornaeTartinijev trgparkiri-e Fornae. Novi avtobus ustreza evropskim standardom Euro 6, za udoben prevoz potnikov pa so po-skrbeli z vejo kapaciteto. Avtobus

je namenjen 42 potnikom, od tega je 20 sedi, kar je 35 odstotkov ve, kot je bilo prostora na voljo doslej. Konec leta je bil pravi as za vpe-ljavo nove pridobitve, saj je v asu boino-novoletnih praznikov me-sto Piran obiskalo veje tevilo tu-ristov in dnevnih obiskovalcev. V poletnih mesecih, ko je potreba e veja, se bosta novima avtobusoma znova pridruila tudi elektrina mi-nibusa, ki ju je Obina Piran kupila maja lani.

Obina Piran je za novi avtobus odtela 81.950,00 evrov + DDV, le-tni stroek lizinga znaa priblino 15 tiso evrov.

Novi avtobus med Tartinijevim trgom in Fornaami

Za dobro sodelovanje

Ale Kordi nov komandir PP Piran


13. Tradicionalni gala pustni ples v gledaliu TartiniPie Janez Mui

Tudi letos so se pustne maske na te-vilnih prireditvah po obini potrudile, da preenejo zimo, pa naj je lo za tradici-onalno pustno rajanje najmlajih v Av-ditoriju Portoro, 5. Portoroko pustno povorko ali pa za e 54. simbolini pokop pusta na Belem Kriu. Med vsemi pestro etnoloko obarvanimi tradicionalnimi povorkami, prevzemi oblasti, rajanji in drugimi pustnimi norijami pa tudi ire v Sloveniji mono izstopa Veliki pustni ples v Gledaliu Tartini. Tudi letos je na pustno soboto med drugim presenetil s kar nekaj benekimi maskami. e kje pri nas, so te doma v Piranu, kar je seveda posledica vestoletne zgodovinske po-vezanosti Pirana z Benetkami. Ples je v sodelovanju z Avditorijem Portoro, Ob-ino Piran in ob sponzorstvu LifeClassa tradicionalno pripravila Skupnost Italija-nov Piran.

Kot je povedala Fulvia Zudi iz Sku-pnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, ima piranski meanski pustni ples nad-vse spotovanja vredno tradicijo, ki sega dale nazaj v predvojne ase. Ker Piran-ani radi rajajo, so ga pred trinajstimi leti obudili. e zlasti mnoge Pirananke se nanj vsako leto prav srno pripravijo in poskrbijo za ustrezne kostume, poslikave obraza ter seveda najrazlineje maske. Te ne skrivajo umetnikega navdiha in avtentinosti tradicije mesta.

eprav se je letos morda po plesi-u ob glasbi The Swingtonesov in DJ-ja Adriana Roja vrtelo malo manj mask, ve-selja in rajanja, kakrno se za turistini Piran spodobi, ni manjkalo, in kdor kaj velja v Piranu, je bil tam v bolj ali manj prepoznavni pustni preobleki.

Letonja tema je bila glasba in irija, ki so jo sestavljali Irena Dolinek, Mauri-zio Tremul in Ubald Trnkozy, je tradici-onalno nagradila najlepe maske. Najve njihovih simpatij je sicer pobrala skupina Glasba je tudi karton, ki pa je ob polno-ni razglasitvi ni bilo ve tam. Tako je med samostojnimi maskami zmagala Sreva dama pred masko Radio in Lizo Minelli. V skupini parov sta bili najbolje ocenjeni Hipijevki, nato pa Mali Princeski in Le-onard Cohen s soprogo. V konkurenci skupin, kjer je bilo najve mask, je bila najbolje ocenjena skupina Dan ljubezni,

nato pa Ansambel I Cugini di Campa-gna in Eko vrtec. Skupina Dan ljubezni je prejela zlato masko, ki je najveja na-grada piranskega Velikega pustnega ple-sa.

Ob vsekakor uspelem plesu velja ome-niti, da so organizatorji glede na njegovo odmevnost, saj pritegne nemalo turisti-nih obiskovalcev Obale, e zlasti letos pri njegovi izvedbi pogreali vejo podporo lokalnega turistinega gospodarstva. Pri-hodnje leto bo tema plesa verjetno pove-zana s kulturo, saj pustna sobota pade na 7. februar.

Pust s pridihom Benetk

Zlato masko je letos prejela skupina Dan Ljubezni.

Beneki, a tudi piranski pust.

Tema pustnega plesa je bila letos glasba.


Predstavilo se je sedem vozov in tri pustne skupine

Sonce obsijalo 5. Portoroko pustno povorko

V nedeljo so piransko ob-ino preplavile makare in se v pustni povorki sprehodile od Lucije do Portoroa. Na 5. Portoroki pustni povorki se je predstavilo sedem vozov in tri pustne skupine.

Na priblino 500 udele-encev so akale tiri nagrade; strokovna komisija je za naj-lepi voz izbrala Markov tunel drugi (KTD Pod steno rnotie), za najboljo pustno skupino pa Coccinelle ecolo-giche (Scuola dell'infanzia La coccinella Pirano). Najlepi

voz in skupino je izbrala tudi ocenjevalna komisija med vozovi je lane komisije naj-bolj preprial Ankaranfest (PGD Hrvatini Skupine ki-cet), med skupinami pa Bilo je neko na vzhodu (Art dance studio Portoro).

Pustno rajanje se je s po-delitvijo nagrad in koncertom skupine NiPanike nadaljevalo na Trgu prekomorskih bri-gad, kjer je navzoe pozdra-vila tudi podupanja Obine Piran Meira Hot. Vsako leto se v pustnem asu e posebej z

veseljem sprehodim po Luciji, Portorou in Piranu in obu-dujem domiljijo vseh, ki pust izkoristite, da vsaj za nekaj dni postanete nekdo drug. e pa se malo poglobimo v pustne maske, ki nas obdajajo, vidi-mo, da so makare tudi ogle-dalo drube in odraz asa, v katerem ivimo. V teh dneh lahko na ves glas in s kriki opozarjamo na dogajanje okoli sebe pozitivno in negativno. Vsak posameznik dobi prilo-nost, da s svojim kostumom izrazi poutje in elje ter s tem

tistim, ki so nad njim, vre kost za glodanje. Zato sem ve-dno srena, ko se mimo mene sprehodijo pridne ebelice, vsemogoni Batmani, mo-ne Pike Nogavike, razigrani Indijanci, uglajene princeske in arovnice z napoji. Naj a-robni napoji to razigranost podaljajo do poletja, je na-govor zakljuila podupanja.

Nagrade so prispevali Ber-nardin Group, Gasspar, d.o.o., Agraria Koper, Soline pride-lava soli, d.o.o.


Na plao v Portorou prili iz vseh krajev SlovenijePie in foto Janez Mui

Tudi ob letonjem e 11. tradicionalnem zimskem mno-inem skoku v morje na prvi dan novega leta ni manjkalo dobre volje in humorja. Na portoroko plao je prilo do-brih 300 pogumneev, ki jih je spodbujalo kakih 3000 rado-vedneev. Med njimi ni manj-kalo prazninih obiskovalcev Portoroa, tako da je dogaja-nje izzvenelo kot svojevrstna atrakcija. Tudi ti gledalci so se hudomuno zabavali in mnogi med njimi so nato poakali e do veera, ko se je portoroko silvestrsko dogajanje zakljuilo z veliastnim tradicionalnim ognjemetom.

Kot je povedal organizator Nino Cokan iz celjskega por-tnega drutva Slovnc, interes za dogodek raste. Udeleence spodbujajo z idejo, da takoj

velja za vzpon na Triglav. Da je tako kopanje kori-

stno, je potrdil upan in zdrav-nik Peter Bossman, ki je odprl prireditev in se ob tem odgovo-ru na vpraanje, ali bo tudi sam

ob vstopu v novo leto s sebe sperejo vso umazanijo, ki se je nabrala skozi prejnje leto, da gredo v hladno vodo, ob tem kriijo, vreijo in se skratka sprostijo ter zabavajo. In res je bilo tako, saj je bilo oitno, da so vsi kopalci prili iz vode dobre volje, pozitivnih misli in e na zaetku leta nabiti z adre-nalinom. Sicer pa se ve, da si tak, kot si prvi dan leta, potem skozi vse leto, je dodal Cokan.

Organizatorji so eleli, da bi se portoroki novoletni skok v morje kot eden najbolj mno-inih zapisal v Guinnessovo knjigo rekordov, a so ugotovili, da so administrativni stroki za kaj takega zanje previsoki. Tudi sicer pravijo, da njihov cilj ni podiranje rekordov, ampak to, da bi vsak Slovenec vsaj enkrat pozimi el v morje, tako kot to

zaplaval, hudomuno izognil z odgovorom, da se ravno name-rava preoblei. Pri tem seveda ni omenil, ali v kopalke ali kaj drugega.

Zaetek leta s skokom v morje

150 pohodnikov obeleilo 40-letnico odseka E6Pie Bogdan Magajna, ZGS OE Seana; foto Joe Prah

V soboto, 24. januarja, je oko-li 150 pohodnikov iz vse drave s pohodom od Belvederja do Stru-njana obeleilo 40-letnico odse-ka E6. Pohodnike so turistini, planinski in gozdarski vodniki vodili po odseku E6, ob katerem so lahko uivali v lepotah Istre in pogledu na morje.

Komisija za evropske pe-poti (KEUPS), ki so jo ustano-vili Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turi-stina zveza Slovenije in Zveza gozdarskih drutev, ob jubileju nartuje tevilne dogodke. Osre-dnji prireditvi bosta v avgustu na Makovcu, kjer se sreata E6 in E7, v oktobru pa na Gozdarskem intitutu. Na Makovcu bodo ob-novili obeleje na kriiu poti E6 in E7, na Gozdarskem intitutu pa bo razstava ob 40-letnici. Iz-

dali bodo tudi zbornik in obiskali vse kontrolne toke E6. Pot bodo obnovili in v avgustu potovali po njej od Makovca do Strunjana, septembra pa od Ivnika do Slo-venj Gradca. E6 prei 26 obin in z vsemi upani elijo podpisati listino o poti ter ustanoviti fond za boljo urejenost poti.

Evropski pepoti E6 in E7 sta del evropske mree enajstih pe-poti, ki se raztezajo po vsej Evro-pi. Kriata se na Makovcu in sta skupaj dolgi skoraj 1000 kilome-trov. Celotna pot E6 poteka od se-vera, od Kilpisjarvija na Finskem, ez tevilne evropske drave do Strunjana. elja evropohodnikov je, da bi se nadaljevala po kopnem do Egejskega morja. Slovenski del poti E6, imenovan Ciglarjeva pot, je speljan od mejnega prehoda Radelj do Strunjana. Obe poti

sta oznaeni z rdee-rumenimi markacijami. Po besedah Joeta Praha, predsednika KEUPS-a, ima Slovenija skoraj 10.000 kilo-

metrov oznaenih poti. Nekatere so tudi del evropskih pepoti ter tako povezujejo Slovenijo z EU in jo umeajo vanjo.

V Strunjanu so se sreali evropopotniki


Piran kot vzor za soitjePie in foto mag. Nada Zajc, obina Piran

upan Bossman v Bolzanu o obmejnih identitetah

Sreanje na Obini Bolzanoupana obine Piran Pe-

tra Bossmana, ki se je 4. fe-bruarja 2015 mudil v Bolza-nu, je najprej v mestni hii sprejel upan Luigi Spagnolli. Med prisrnim sreanjem sta se upana pogovarjala o svo-jih delovnih pristojnostih, e posebej pa o soitju med razlinimi jezikovnimi skupi-nami. Tako kot Piran je tudi Bolzano obmejno in dvojezi-no mesto.

Povod za upanov obisk je bilo povabilo na okroglo mizo, ki je potekala istega dne zveer v Gledaliu Teatro Cristallo. Sogovornika upa-na Bossmana sta bila Christi-an Tommasini, podpredse-dnik Avtonomne pokrajine Bolzano, in Philipp Acham-mer, pokrajinski odbornik za nemko olstvo in kulturo ter za integracijo. Tema okrogle mize, ki jo je povezoval no-vinar in pobudnik Massimi-liano Boschi, so bile obmejne identitete.Piran kot vzor za soitje

Navzoi so z velikim vese-ljem pozdravili gosta iz Slove-nije, upana Petra Bossmana.

Z zanimanjem so sledili nje-govi predstavitvi nae obine. V njihovih oeh so se zarisali obrisi Pirana, prijetnega in ivahnega mesteca v sloven-ski Istri z nekaj ve kot 17.000 prebivalci, ki so si za upana izbrali zdravnika po rodu iz Gane.

Sprva so mi obani rekli temnopolti upan. V Piran sem priel z afriko identiteto, h kateri pa sem sedaj dodal e svojo novo identiteto. Sedaj mi ljudje pravijo kar na u-pan in utim, da sem sprejet. Tako je Bossman opisal svoje obutke kot e drugi izvolje-ni piranski upan.

Mesto, ki ga vodi upan ganskega porekla, pa ima tudi pestro zgodovino, so izvede-li prisotni. Bilo je avstrijsko, italijansko in jugoslovansko, preden je postalo slovensko. Slovenski in italijanski jezik sta enakopravna in prav tako so vsi napisi in uradni doku-menti dvojezini, saj tu ivi poleg slovenske tudi avtoh-tona italijanska narodna sku-pnost. Sicer pa so mestu ne-ko rekli Jugoslavija v malem in e danes se na trgu pred

obinsko palao poleg slo-venskih in italijansko govo-reih veselo igrajo tudi otroci hrvakega, srbskega, alban-skega in bosanskega porekla. Piran je mesto, ki je lahko vzor za soitje.Podobnosti med Piranom in Bolzanom

Piranskemu upanu sta z zanimanjem prisluhnila tudi predstavnika italijanske in nemke skupnosti. Ob tem, kar sta sliala, se je skoraj neizogibno porodila primer-java s situacijo v Bolzanu in v Gornjem Poadiju, kjer so-bivajo italijansko in nemko govorei prebivalci. Tomma-sini je kot odbornik za itali-jansko kulturo poudaril, da je politika tista, ki lahko priso-tnost razlinih narodnosti v obmejnih krajih razume kot platformo vejezinosti med severno in juno Evropo, kot element razvoja in novih pri-lonosti. Pri tem je predsta-vil primer iz Bolzana, kjer se vsako leto skupina 150 otrok odpravi z Vlakom spomina v koncentracijsko taborie Auschwitz. Vrnejo se popol-noma spremenjeni in v elji,

da bi se borili proti rasizmu in za bolji svet.

Okrogle mize se je v tem gledaliu prvi udeleil tudi Philipp Achammer, odbor-nik za nemko kulturo, ki je poudaril, da je treba najprej spremeniti miselne meje oz. vzorce in da identiteta ni ne-kaj statinega pa pa stalen proces. Ob tem pa je ugotovil, da do pravega soitja pri njih al e ni prilo. Pomen vzgoje za strpnost

upan Bossman je pouda-ril pomen vzgoje mladih za strpnost in soitje in ob tem pozdravil primer iz Bolzana. Predvsem pa je poudaril po-men medsebojnega zaupanja, elje, da se mladi ne izolira-jo, ampak se vkljuijo v sku-pnost, da se znajo prilagoditi in da si pridobijo veliko no-vih in pozitivnih izkuenj ter s tem tudi osebno rastejo. Ob tem mladi tudi sami zautijo, zakaj je treba biti strpen in si prizadevati za soitje in mir v svetu. Kajti bolj ko je lovek majhen, bolj se boji za svojo identiteto.


Zaetek novega ezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi prisotniFoto revitas.org

Predstavniki Mestne obine Koper, Obine Izola, Obine Piran, mest Vodnjan in Buzet, Istarske upanije in Turistinega zdruenja Istarske upanije so v petek s podpisom obeleili nadaljnje sodelovanje v okviru projekta Revitas.

Zaetek novega ezmejnega sodelova-nja so pozdravili vsi prisotni, ki so pouda-rili pomen skupnega nastopa in promocije Istre, ki se ne deli na hrvako in slovensko. Istra je namre, kot so povedali, od nekdaj enotna, s skupno kulturno dediino, zgo-dovino ter podobnim turistinim potenci-alom, ki ga velja na tem mestu izkoristiti. S tem ciljem so vsi partnerji uspeno de-lovali e v prvem projektu, sodelovanje in ohranjanje ter oivljanje skupne dediine pa bo tudi temelj nadgradnje v okviru pro-jekta Revitas II.

Mestna obina Koper bo s pridobljeni-mi sredstvi: odkupila e manjkajoi del Brano-

ve domaije v Smokvici in ga v celoti obnovila ter v njem uredila informacij-sko-degustacijski center s tradicional-nim odprtim kuriem,

organizirala niz delavnic suhozidne gradnje na obmoju Vodnjana in To-polovca, kjer bodo kot rezultat uspeno izvedenih delavnic postavili tudi 10 metrov tovrstnega zidu,

poskrbela za dodatno promocijo istr-skega zaledja in bogate kulturne dedi-ine, tako da bo na podeelju ozna-ila dodatnih 1000 metrov pepoti in postavila infotoko na potnikem ter-minalu, ki bo usmerjala turiste v nae prelepo zaledje.Aktivni bodo tudi v drugih mestih par-

tnerjev: V Draguu bodo poskrbeli za ureditev

pripomogel k ohranjanju tradicionalnih arhitekturnih elementov ruralnega pro-stora Istre,

kupila dva istrska osla. V sklopu Revitasa II bo Turistino zdru-

enje Istarske upanije izdelalo e mobilno aplikacijo Istra Culture popoln vodi v mojem epu. Dostopna v sedmih jezikih in opremljena z vsemi osnovnimi informacija-mi, kot dodatek pa bo oblikovana tudi po-sebna istoimenska spletna stran.

Projekt Revitas II je v veliki meri sofinan-ciran v okviru Programa ezmejnega sode-lovanja Slovenija-Hrvaka 20072013, naci-onalnega slovenskega delea, le manji dele financirajo partnerji sami. Mestna obina Koper bo iz tega naslova prejela 204.446,66, Obina Izola 49.300, Obina Piran 72.500, Istarska upanija 167.270,85, Grad Vodnjan 110.000, Grad Buzet 128.041 in Turistino zdruenje Istarske upanije 112.500 evrov.

Centra za freske in organizacijo delavnic na temo fresk.

V Buzetu bodo nadaljevali s promocijo starega mestnega jedra, arhitekture, av-tohtonih obrti in obiajev. V okviru no-vega projekta bodo obnovili dve muzej-ski delavnici, ki bosta sluili kot prostor za promocijo tradicionalnih obrti, izde-lovalnica glavnikov in pekarna, uredili pa bodo tudi nov multimedijski turisti-no-kulturno izkustveni center.

V Vodnjanu bo odprl vrata doivljajski center, ki bo namenjen predvsem pro-mociji arhitekture od antike od danes ter revitalizaciji tradicionalnih istrskih obrti.Obina Piran bo v okviru projekta:

uredila 3 tematske pepoti po zaledju, nekaj sredstev namenila organizaciji do-

bro sprejetega turistinega dogodka Se-jem tradicionalnih obrti Istre.Obina Izola bo s pridobljenimi sredstvi:

zgradila avtohtono istrsko kaeto in 50 metrov suhega zidu, ki bo nedvomno

Obina Piran bo v okviru Revitasa uredila tematske pepoti po zaledju


Piranski akvaristi so se razveselili novega delovnega olnaPie in foto Janez Mui

V piranskem Akvariju so ob novem letu dobili nov oln, brez katerega so bili od leta 2008, ko se jim je 6 metrov dolg lesen oln e skoraj potopil zaradi starosti. Tako so si bili prisiljeni za redke poti na morje, na katerih so iskali nove primerke prebivalcev Akvarija, sposojati plovilo piranskih gasilcev ali pa so-delavca in ribia Gorazda Lazarja.

Kot je povedal oskrbnik Akvarija Valter ia, bo novo plovilo, ki so ga prevzeli konec lanskega leta, namenjeno sistematinemu ter strokovnemu nabiranju novih organizmov s pomojo mre, vr in potapljaev. To je sko-raj 9-metrski oln z oznako PI-46 in napisom GEP Piran Akvarij, ki je privezan ob piranski pomol. Na podlagi razpisa so ga kupili v i-beniku v ladjedelnici Duki, gre pa za model tipinega delovnega ribikega olna z ozna-ko ibenik 800, ki so ga za potrebe Akvarija nekoliko dodelali in predvsem ojaili na do-loenih mestih. Opremljen je z elektrinim agregatom in kompresorjem za polnjenje potapljakih jeklenk, spredaj pa ima vitel za dvig mree in zadaj dvigalo za dvig do 500 kilogramov tekih bremen. Ima dovolj veli-ko platformo za gibanje potapljaev, posebne stopnice za njihovo pot v morje in iz njega, solarne celice za polnjenje baterij itd.

V notranjosti je kabina z monostjo dveh lei in delovnim prostorom za navigacijo z majhnim kuhalnikom, hladilnikom ter mizi-

co, zato je primeren tudi za nekajdnevno bi-vanje na morju. Povsod je stojna viina, kar je e zlasti pomembno za potapljae, da se lahko preoblaijo pod streho. Poganja ga vgrajen dizelski motor z mojo 198 kW in dosee hitrost 25 vozlov. Seveda ima najsodobnejo navigacijsko opremo z GPS, sonarjem, radar-jem ...

Nakup 120.000 evrov vrednega olna je bil s 85 odstotki financiran iz ribikega sklada

EU, preostalo pa je prispevala Gimnazija, ele-ktro in pomorska ola Piran (GEP Piran), v okviru katere deluje Akvarij.

Akvarij so po krajih vsakoletnih vzdre-valnih delih odprli 7. februarja, tako da tudi v teh zimskih dneh prijetno razveseljuje obi-skovalce in zlasti na radovedna otroka lica rie vesele nasmehe. Lani ga je obiskalo skoraj 50.000 radovedneev, kar je nekoliko ve kot prejnja leta.

Za e pestreji Akvarij

Ribarnica Valmarin bo Pirananke in Piranane oskrbovala vsak dan

Pirananom je znova na voljo ribar-nica. Prostor pod obinsko stavbo na Tartinijevem trgu 2 je sameval pet me-secev, 20. februarja pa je vrata odprla Ri-barnica Valmarin. Pirananke in Piran-ane bo s sveimi ribami oskrbovala vsak dan od 8.00 do 12.30, v poletnem asu pa od 7.00 do 13.00.

Z Valmarinom upravlja druina Kan-te, ki se s prodajo rib ukvarja e ve kot dve desetletji. Z Obino Piran so podpi-sali pogodbo za nedoloen as, za najem dobrih 65 kvadratnih metrov povrine pa bodo odteli 720 evrov meseno.

Piranani so brez ribarnice osta-

li septembra, saj se je podjetje Delmar znalo v steaju in se umaknilo z vseh lokacij. Obina Piran je 12. decembra na spletni strani in v Uradnem listu RS ob-javila javno zbiranje ponudb za oddajo prostora. Prispeli sta dve ponudbi. Ena je bila nepopolna, vse pogoje je izpolnjeva-la le ponudba Valmarina. upan Obine Piran Peter Bossman je 23. januarja spre-jel sklep o dodelitvi poslovnega prosto-ra, 11. februarja pa podpisal pogodbo z novo najemnico.

V Piranu znova ribarnica

oln je opremljen z elektrinim agregatom in kompresorjem za polnjenje potapljakih jeklenk, ima vitel za dvig mre, dvigalo za dvig do 500 kilogramov tekih bremen.

Mnogi so se razveselili novice o piranski ribarnici, kjer bo svee morske dobrote prodajal domain Valter Kante

18ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Umberto Radojkovi 19342014Pie Zalika Cener; foto Marjan Maslo

Papai nono BertoNa piranskem pokopaliu smo 31. de-

cembra na zadnjo pot pospremili naega dragega Umberta Radojkovia papai-ja k njegovemu venemu poitku. Papai Umberto se je rodil 26. 9. 1934 v istrski vasici Tar. V druini je bilo pet otrok, trije sinovi in dve heri.

Pot ga je pripeljala v Piran zgolj zara-di dela, saj je bila njegova prva zaposlitev v Ladjedelnici Izola, kjer je delal kot li-var. Zaradi zdravstvenih razlogov ni smel opravljati tekega dela, zato se je odloil za tudij trobente v Konservatoriju v Tr-stu, nato pa je diplomiral v Pulju. Po krat-

Nono Berto papai, kot mu pra-vimo Piranani, nas vedno znova pre-senea. Ne glede na svoja leta je e ve-dno aktiven na podroju gostinstva in v drubenih dejavnostih ter je vzor mno-gim v naem malem mestu. Z njim smo poklepetali o njegovih podvigih, ki jih je s pridom ustvarjal ter na neki nain za-pisal zgodovino mesta.Ali je bila glasba tista, ki vas je pripelja-la v Piran?

Doma sem iz Pulja, kjer sem delal kot livar, obenem pa sem igral v mladin-skem pihalnem orkestru, saj je bila glas-ba moja velika strast. Davnega leta 1957 pa sta me g. Stane Luzar in g. Slavko La-boda povabila k sodelovanju pri igranju v piranskem mladinskem orkestru. Tako da lahko z gotovostjo trdim, da me je glasba pripeljala do Pirana.Kako ste se znali v novem okolju?

Sprva sem se poutil nekako utesnje-nega, saj se mi je zdelo mesto zelo majh-no. Sasoma, ko sem spoznaval nove lju-di, med njimi tudi sedanjo eno Lidijo, sem se privajal na ozke, skrene ulice in ivljenje v mestecu. Ker pa je bila tukaj prisotna ljubezen, me ni ve ni vleklo nazaj domov. In ostal sem. Sem pravi pirane.Kako je bilo takrat z zaposlitvijo in kaj je bila vaa prva sluba?

S slubami takrat ni bilo problema. Prva zaposlitev je bila v Ladjedelnici Izola, delal sem kot livar, kasneje sem bil delovodja, vodil sem deset ljudi. Nae delo je bilo livarstvo, kleparjenje ... To delo sem opravljal nekaj let. Ker pa sem

kem premoru se je vnovi odloil za tudij glasbe, in sicer na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

Delo profesorja glasbe je opravljal na Glasbeni oli Piran, kjer je dvajset let vodil tudi mladinski pihalni orkester, na katere-ga je bil zelo ponosen. Z leti pa si je ustva-ril majhno druinsko gostinsko podjetje, ki ga je kasneje raziril s starimi druab-nimi istrskimi igrami, kot sta brikula in troet, organiziral je tudi razna tekmova-nja.

Papai, kot smo ga klicali, je bil na neki nain nono Pirana. Zelo smo ga spotovali

imel zdravstvene teave in nisem smel dvigovati tekega bremena, sem se tako odloil za glasbo. Zael sem tudij tro-bente, in sicer v Konservatoriju v Trstu, kjer sem tudiral leto dni, nato me je zopet naelo zdravje, odel sem nazaj v Pulj, na srednjo glasbeno olo, kjer sem diplomiral iz trobente. tudij sem pre-kinil za dve leti ter se kasneje vpisal na glasbeno akademijo v Ljubljani.e vam omenim boks kaj za vas pome-ni ta port in kako ste povezani z njim?

Zame je bil boks neki pomen v i-vljenju, zanj sem se odloil predvsem zaradi prehrane, saj kot mlad fant ni-sem imel mere pri tem. Z boksom sem pridobil neko disciplino in red. Boksal sem tri leta in bil odlien v tem. Istoa-sno pa sem igral trobento, ker pa oboje-ga asovno nisem zmogel, sem se moral odloiti, kaj naj opustim. Tako sem se s tekim srcem odloil, da opustim boks ter nadaljujem z igranjem trobente.Bili ste dirigent pihalnega orkestra, koli-ko let ste ga vodili in kakni so bili uspe-hi?

Mladinski pihalni orkester sem vo-dil dvajset let. Sam sem ga tudi formiral leta 1982 ter deformiral takratni mestni pihalni orkester. Sprva smo sedem let samo tudirali. Nato smo zaeli tekmo-vati v treh kategorijah. Dosegali smo zelo dobre rezultate, in sicer v tretji in drugi kategoriji dosegli zlato medaljo, v Cankarjevem domu pa srebrno in leto kasneje na svetovnem tekmovanju mla-dinskih orkestrov na Dunaju drugo me-sto.

Kaj menite o pihalnem orkestru danes?Menim, da dobro nadaljujejo. Sedaj

ga vodi moj uenec Iztok Babnik in mo-ram priznati, da sem ponosen nanje.Ste vodilna sila druinskega podjetja. Kaj vas je pripeljalo do tega in kdo vse sodeluje v njem?

Podjetje sem ustanovil predvsem za-radi herke Ester, ki ni dokonala glas-bene akademije zaradi rojstva prvega otroka. Nekako je bilo treba poskrbe-ti za ivljenje. Najprej smo ustanovili majhno gostilnico Cantina, kasneje pa Fritolin, kjer delata moja vnukinja Teja in Nina. Pred kratkim sem se podal e v vinoto, ki ga vodi moj zet Marjan. Upajmo, da bo tudi to uspevalo. V tem naem skromnem podjetju dela vsa dru-ina od hera, vnukov do naju z nono Lidijo, s katero sva ponosna na najine otroke. Nae podjetje deluje e dvajset let in smo zanj prejeli tudi nagrado.V katerih drubenih dejavnostih sode-lujete?

Pri nas se odvijajo Istrske trake igre, in sicer brikola in traeti, na katerih se dobivamo vsak veer, turnirje pa imamo enkrat meseno. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na moro giappone-se, ki se odvija enkrat na mesec.Menite, da domaini naredijo dovolj za svoje mesto?

Zelo sem zadovoljen z domaini, dnevno se sreujem z mnogimi. Najve me obiskujejo nae punce, ki se rade druijo z vsemi nami, ki vodimo Canti-no in Fritolin. To so punce, stare od 20 pa do 60 let. Prihajajo tudi fantje, ki so

in cenili, saj je bil pripravljen posluati in narediti nekaj za mesto. Bil je lovek mno-gih modrosti in idealov, ivel je za na mali biser, ki ga je tako zelo oboeval in oivljal.

V tej tevilki Solnega cveta zaradi ve-likega spotovanja do papaija in njegove druine objavljamo intervju, ki je nastal junija lani za spletno stran Drutva mea-nov mesta Piran. Vredno je izvedeti nekaj o tako velikem loveku, ki je ivel v naem mestu in pripomogel k njegovemu razvo-ju ter nekako obeleil njegovo zgodovino. Marsikomu bo ostal v lepem spominu.

19ZGODBE LJUDIFebruar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO

zelo aktivni v svojih dejavnostih in nare-dijo veliko za Piran.Je za razvoj mesta narejeno dovolj, in e ni, kaj je najbolj peree?

Za razvoj mesta kot takega je po mo-jem dokaj dobro poskrbljeno, edino, kar me moti, je prometni reim. Sicer gre na bolje, vendar pa e vedno ni vse tako, kot bi moralo biti, da bi teklo tako, kot

je treba.Ali sodelujete tudi z drugimi gostinci?

Povem lahko le, da bi moralo biti ve-je sodelovanje, kot je, da bi bilo tako za nas kot tudi za turiste bolje.Kako gledate na mlade v mestu?

Kot glasbeni pedagog bi rekel, da imamo zelo zdravo mladino, razen ne-katerih izjem, ki na alost niso preve

motivirane za ivljenje.Kako bi jih motivirali?

Morali bi jim dati vrednoto dela, da bi si iskali zaposlitev in se nekako sami angairali za svoje ivljenje, tako bi se zmanjale negativne strani, ki jih imajo nekateri od njih.Ali ste zadovoljni s svojim poslanstvom, ki sta ga z eno Lidijo ustvarjala skozi leta?

Da, zelo, in predvsem se moram za-hvaliti svoji eni Lidiji, ki je vztrajala z menoj na tej dolgi poti. e zlasti pa sem ponosen na svoje otroke in vnuke, ki se-daj neumorno vodijo podjetje naprej k novim uspehom in znanjem. S tem izra-ajo meni in noni Lidiji spotovanje ter nama dajejo energijo, da jim bova v pri-hodnje lahko e pomagala in jih spod-bujala, seveda dokler nama bodo moi dovoljevale.Ko se sedaj ozrete nazaj, ali bi se odloili za isto pot ivljenja?

Brez kakrnega koli premiljevanja bi ravnal enako, saj sem zadovoljen s svo-jim ivljenjem in sem rad nekomu v po-duk in pomo.

Zalika in Berto

Pogovor z Ano Pape Kriaj Majo iz filma Maja in vesoljekPie Nina Trampu

Svojega Maja vasih kliem vesoljekSpomnim se, da so nas med snemanjem

res veliko pudrali. Zato sem takrat rekla, da se nikoli ne bom pudrala, ko bom velika. To kar dri, puder uporabim le dvakrat na leto, se snemanja filma Maja in vesoljek spomni Pirananka Ana Pape Kriaj. Pri estih letih je odigrala vlogo Maje, z nami pa je delila spo-mine na as, ko je v Piran prispel razred ve-soljkov. Se spominjate, kako ste prili do te vloge?

Bila sem e v mali oli in so nam razdeli-li listke za stare, na katerih so bili podatki za avdicijo. Potekala je v prostorih Viba filma na Fornaah, tam smo dobili del besedila in ga povedali. Oitno sem se dobro odrezala, saj so me nato izbrali za vlogo Maje. Vem, da s te-kstom niti kasneje na snemanju nisem imela teav. Niti ni bilo tako naporno. ez dan smo se nauili tekst za tisti del scenarija, in kar se ni dobro slialo, smo kasneje sinhronizirali.Nam lahko poveste kakno anekdoto s snema-nja?

Najbolj ivo se spomnim mraza (smeh)! Snemali smo pozimi in nikoli ne bom pozabi-la, kako nas je zeblo. Je pa zanimivo tudi, kako muhasta sem bila (smeh). ele zdaj sem izve-dela, da sem bila po karakterju tono takna

da so gledali film. tevilni ne poznajo mojega imena in me kliejo kar Maja. Odzivam se tudi na to ime (smeh)! Sicer ne v prvi sekundi, am-pak se hitro spomnim, da sem to jaz. Ste igrali e v kaknem filmu?

Ne, bi pa poskusila e kdaj, da bi lahko pri-merjala izkunji. Takrat me je sicer prijelo, da bi bila filmska igralka, ampak ko je priel as za to, me je minilo. Sem pa statirala v dveh rekla-mah, za Lako in Mobitel. Va sin je Maj, je dobil ime po tem filmu?

Ja, moj sin je Maj, ampak ni bilo povezave. e bi imela punko, ne bi bila Maja (smeh). Neko sem sliala ime Maj, pa se mi je zdelo tako mono in lepo ime, zato sem se odloila, da bo moj sin Maj. Ga pa vasih kliem vesolj-ek (smeh).

kot Maja. Takrat sem e hodila k Flipu in sem filmski ekipi povedala, kdaj imam vaje, in jim dala jasno vedeti, da takrat ne bom snemala. Ti ubogi revei so me potem vsaki peljali na trening, me poakali v garderobi in me nato odpeljali nazaj na snemanje. Ja, prava filmska diva sem bila (smeh)!Ste se z vesoljkom dobro razumeli?

Zelo dobro. Dario Ajdovec je bil sicer dru-ga izbira za vlogo Gubanguja, prvi je precej jo-kal in pogreal stare, zato je to vlogo na koncu dobil Dario. Bila sva res dobra prijatelja, veliko sva se tudi obiskovala, potem pa sva izgubila stike. Sliala sva se, ko sem postala mamica, in vnovi pred kratkim, ravno takrat, ko sva se dogovarjali za intervju. Poklicala sem ga, da sva malo obujala spomine. Zdaj sva si tudi obljubila, da se bova po res dolgem asu celo dobila na kavi.Kako pa je bilo s honorarjem?

Denarja ni bilo prav veliko, sem pa dobi-la kolo, ki sem ga vozila v filmu. Tako da mi je predvsem ostal neki trajen spomin na moje filmsko obdobje. Vas zdaj e kdo prepozna?

Ta film obiajni vrtijo poleti, takrat me domaini in prijatelji ustavljajo in mi povejo,


pela PahorPie Tanja Albreht, Mestna knjinica Piran

Nigerijske ljudske pravljiceV zalobi Blodnjak je kot tretja iz zbir-

ke Nit izla knjiga Devetindevetdeseta kraljeva ena ljudske pravljice iz Nige-rije, ki jih je iz italijanine prevedla pela Pahor. Ob izidu sem peli postavila nekaj vpraanj.Izel je e tvoj tretji prevod pravljic, ki jih je zbrala Francesca Lazzarato. Po brazil-skih in filipinskih so tu e nigerijske. e-stitke! Vse tri knjige so izle pri zalobi Blodnjak. Si ti poiskala njih ali je zaloba stopila v stik s teboj?

Pravljice sem prevedla e pred kar ne-kaj asa. Najprej posamezne, potem pa sem si rekla, zakaj ne bi prevedla kar vseh iz zbirke. Nato sem zaela iskati zalobo, a se ni nihe odzval. Z Bojanom Meserkom, ki ga je predlagala Tea toka, pa sva se hi-tro dogovorila, za kar sem mu nadvse hva-lena, prav tako tudi Katarini Meserko in vsem sodelujoim. Spet se je zbrala ista ekipa kot pri prvih dveh knjigah. Ti kot prevajalka, Laura Lier kot ilustratorka in dr. Tea toka kot prevajalka spremne besede. Kako ste zae-le sodelovati?

Bojan in Katarina Meserko iz zalobe Blodnjak sta se z Lauro sreala na umetni-kem sejmu v Novem mestu. Tudi meni so bile Laurine ilustracije ve in tako smo zaeli sodelovati. Tea toka pa je prosto-voljno, ali po domae reeno zastonj, pre-vedla e pouna spremna besedila.Nigerijske pravljice so name naredile ve-lik vtis, a imam obutek, da so nekatere bolj namenjene odraslim kot otrokom. Kaj meni ti kot izkuena pripovedovalka pra-vljic?

Pravijo, da so bile pravljice prvotno na-menjene odraslim. Nekatere iz knjige De-vetindevetdeseta kraljeva ena se nam mo-goe res zdijo bolj primerne za odrasle. So pa seveda iz isto drugane kulture in jih morda tam pripovedujejo tudi otrokom? Tega ne vem. Vseh iz zbirke ne bi pripo-vedovala majhnim otrokom, nekatere pa e. Pravljici Lepa kraljeva hi recimo malo veji otroci radi prisluhnejo. Pa nekaterim drugim tudi. Za te pravljice je znailno, da se vasih zakljuijo kot uganka, sicer pa je med njimi nekaj ivalskih, pa tudi rastline in duhovi nastopajo v njih. Res je to drugaen svet. A ljudje smo si povsod podobni imamo slabe in dobre lastnosti in povsod ljudje najbolj cenijo ljubezen, iskrenost, nenost, svobodo. Ravno to je

Nekaj je odvisno tudi od odziva poslual-cev, e se ne odzivajo, je teko. Laura Lier je udovita ilustratorka in v njenih ilustracijah pravljice kar zaivijo. Se veliko dogovarjata med nastajanjem ilustracij ali dobi v roke le konni proi-zvod?

Ja, Laura je pravi zaklad domilji-je. Kako lepo si je zamislila tudi barvno usklajenost te zbirke! Pri brazilskih pre-vladuje zelena, ker so tam ogromni goz-dovi, pragozd. Filipinske so modre, saj je to stotine otokov sredi morja, in nigerijske oranne, ker je to vroa Afrika. Sicer pa Laura dela samostojno. Poljem ji besedila in ona naredi ilustracije. Narie tako, kot doivi zgodbo in kakor jo vidi v domiljiji. Je velik slikarski talent. Koliko asa traja tak projekt, od prevoda do izida? Je v tem procesu veliko stresa ali delujete bolj umirjeno?

Vsak naredi svoj del. Midve s Teo pre-vod, Laura ilustracije, Katarina Meserko oblikuje, naredi prelom in postavitev. Pred tem pa seveda tudi vse prebere, lektorira, nato pa e po e-poti ali telefonu reujeva posamezna pravopisna in podobna vpra-anja. Vse je treba vekrat prebrati, da po-tem ni napak. No, kakna se vseeno najde, saj kaj uide pozornemu oesu. Za konec, ali lahko priakujemo tudi ka-kno tvojo avtorsko pravljico kdaj v priho-dnosti?

Tega pa ne vem.

tudi ar prevajanja (in pripovedovanja) pravljic vidi, kako bogat in raznolik je ta svet, obenem pa, da je ljubezen tista sila, ki premaga tudi smrt. Do sedaj si napisala in prevedla e kar ne-kaj knjig, med njimi Sreanja v Piranu 1, 2 in 3, Moja nona pripoveduje, Sanje obla-ka Edvarda, Neimrno drevo Knjige tudi predstavlja bralcem. Te veseli pripo-vedovati o svojem delu?

Vedno imam tremo. Je pa lepo podeliti zadovoljstvo ob izidu s tistimi, ki so sode-lovali pri nastajanju knjige. To so recimo pri Sreanjih v Piranu predvsem vsi pripo-vedovalci ivljenjskih zgodb. Pri knjigah iz zbirke Nit pa mi je lepo, ker lahko s pripo-vedovanjem predstavim pravljice, ki jih tu e ne poznamo. In Laurine ilustracije jih udovito dopolnjujejo. Zdaj se pa zelo bo-jim, da bo treba sodelovati pri predstavitvi knjige Biti vzgojitelji, ki sem jo prevedla za zalobo Novi svet. Vem, da pripoveduje pravljice tudi odra-slim in ne le otrokom. Kako pripoveduje pravljice najmlajim in kako drugim po-slualcem?

Skupinam najmlajih otrok, ki pridejo z vzgojiteljicami na obisk v knjinico, na-vadno pripovedujem s pomojo razlinih lutk ali igrak. Ostalim poslualcem pa se skuam prilagoditi. Vasih mi pripovedo-vanje uspe in sem srena, ko vidim, da se poslualci smejejo ali da se je komu orosi-lo oko. Nisem pa vedno tako razpoloena.


No in dan Piran Pie pela Pahor

Slikarska razstava Jane Kostevc Jana Kostevc, rojena v Kopru, e ve kot

3 desetletja ivi v Piranu. Po poklicu je tr-govka, a se je zadnja leta pred upokojitvijo z veseljem in navduenjem posveala ljudem s posebnimi potrebami. Od vedno je bila njena elja, da bi se lahko posvetila slikanju. To morda niti ni udno, saj so med njenimi blinjimi sorodniki umetniki Janez Lenassi, Ale Lenassi in Eva Peterson Lenassi. Tako je Jani umetnika ilica nekako prirojena. A kaj, ko v borbi za preivetje nikoli ni ime-la dovolj asa, da bi razvijala talent, ki ji je bil dan. Treba je bilo hoditi v slubo in po-skrbeti za druino, slikanju pa se je lahko posveala le v redkih prostih trenutkih. Po upokojitvi se je vpisala na slikarski teaj, ki ga v Skupnosti Italijanov Piran vodi profe-sorica likovne vzgoje Liliana Stipanov. Zdaj Jana slikanju namenja veliko ve asa. Njeni motivi so raznoliki, od tihoitij do pokrajin in mest. Najbolj jo pritegne Piran, ki ga je upodobila e na veliko slikah. Te prikazu-jejo nae mesto v razlinih trenutkih dneva, od jutra do noi, ki jo Jana e bolj poudari z izbiro monih, nenavadnih barv, recimo vijoline. Rada se ustavlja ob prizorih Punte s svetilnikom in hiami, ki so stisnjene dru-ga k drugi. Njen pogled pritegnejo piran-ska stolna cerkev sv. Jurija, pomol z rdeim svetilnikom, ob katerega butajo razpenjeni valovi, pristanie in jadrnice. Odpravi se na soline, kjer naslika solna polja s kanali in poruenimi hikami, in med oljne nasade, da ujame trepetanje listkov na mogonih olj-kah. Ker ima rada ivali, mimogrede naslika e galebe med letom. Za njene slike je zna-ilno tudi, da marsikatero naslika v razlinih odtenkih ene barve. Tako je nastala velika slika piranske Punte z morjem in jadrnica-mi, ki se vsa blei v netetih odtenkih zlato-rumene barve.

Jana veliko svojega prostega asa name-ni tudi branju. Zanima jo vse, od leposlovja do strokovnih knjig o zgodovini, psihologi-ji, politiki, religijah. Rada se tudi sprehaja s svojim velikim voljakom Rexom. Vekrat se odpravi v naravo, na planinski pohod na Slavnik ali e kam dlje, do Alp, Karavank in naprej. Uresnii si eljo in prespi no na pla-njavi pod zvezdnatim nebom. Njena ljube-zen sta tudi vrtnarjenje in pisanje. To je e en nain, s katerim izrazi svoje bogato no-tranje ivljenje. Pie predvsem pesmi, a loti se tudi krajih proznih besedil. Je ena redkih,

ki e piejo pisma na roke. Za ustvarjanje po-trebuje as, mir, samoto in zbranost. Kljub temu pa je Jana rada tudi v drubi prijate-ljic, rada gre na ples s svojim moem, rada tudi priskoi na pomo starejim ljudem ali komu, ki je v stiski.

Razstava No in dan Piran je njena e tretja razstava v Mestni knjinici Izola, is-toasno pa razstavlja tudi v Mestni knjini-ci Piran. Obe razstavi si lahko ogledate do konca januarja. Jani pa naj zaelim, da bi v novem letu izla e njena pesnika zbirka.


Na obisku Pie rt Tomain, dijak Srednje ole Izola

Stoletje Angele Draje od nekdaj sem se bolje ra-

zumel s starejimi ljudmi kakor s svojimi vrstniki, s katerimi nismo imeli skupnih tem za pogovor. Globoko v sebi sem se zmeraj poutil nekako starega, zato so me vedno navdihovale in mono privlaile ivljenjske zgodbe sta-rejih ljudi. Ena mojih najvejih elja je bila spoznati osebo, ki ima vsaj sto let, da bi mi govorila o svojih izkunjah, ivljenju neko in zgodovinskih dogodkih. In e-lja se mi je lani marca izpolnila. V oli smo dobili monost, da v okviru obveznih izbirnih vsebin obiskujemo varovance v domo-vih za stareje, se z njimi pogo-varjamo, gremo na sprehod ali pa samo preprosto gledamo tele-vizijo. In odzval sem se ponudbi. Na prvem sestanku v domu sem izbral najstarejo osebo, gospo Angelo Draj.

Sicer jo poznam zgolj nekaj mesecev, a vasih imam obutek, da jo poznam e celo venost. Po-govarjava se, se smejiva, obasno pa skupaj celo jeva. Resnino mi je prirasla k srcu, kot bi bila moja prababica, jaz pa njej kot prav-nuk. Pogosto mi ree, da ji moji obiski veliko pomenijo, eprav jo obasno obie tudi njen neak Roman, ki ivi v Ljubljani. Veli-kokrat s prstom pokae na roj-stnodnevno darilo, plastini cvet, zataknjen v zemlji ob lonnici, na polici, na katerem pie 100, ter pravi: Vidi, ta cvet bo cve-tel tako dolgo, kot bom jaz, nato pa bo tudi on uvenel. Ob tem se oba od srca nasmejiva.

Angelina zgodba me je tako mono ganila zaradi svoje poseb-nosti, da sem se jo odloil napi-sati. Njeno zgodbo elim sedaj deliti z vami, v upanju, da bi tudi vas prevzela, kot je mene.

Gospa Angela Draj, rojena Jugovi, je privekala na svet 13. januarja 1914 v rnomlju v Beli krajini kot esti izmed sedmih otrok materi Mariji in oetu Juri-ju. Ko je bilo Angeli eno leto, se je rodil njen najmlaji brat Alojz, na katerega je bila skozi ivljenje

najbolj navezana, e posebno po smrti njunih starev. Z ostalimi sorojenci je imela slabe stike, z nekaterimi pa jih sploh ni vzpo-stavila, saj so vsi zelo mladi odli s trebuhom za kruhom v Zdruene drave Amerike, od koder se nik-dar ve niso vrnili v rodne kraje. e najbolj sta ji ostala v spominu brat Matija in sestra Marija.

Druina je skupaj ivela v Dragatuu, od rnomlja pribli-no osem kilometrov oddaljeni vasi, do katere je v tistih asih vodila samo poljska pot. Po njej so bodisi hodili ali pa se bolj po-redko vozili z vozovi in koijami ob posebnih prilonostih. V po-govoru z menoj pravi: Ko sem bila otrok, se mi e sanjalo ni, da bodo neko obstajali avtomobili, kakrne poznamo danes. In to e kako dri, kajti resda so bila prva vozila narejena e v poznem 19. stoletju, vendar marsikdo od na-vadnih smrtnikov na Kranjskem v Avstro-Ogrski ni poznal avto-mobila.

Ubogljivo in nekoliko bojeo deklico so imeli vsi radi zaradi velike dobrodunosti in mehkega srca, ki ga je ohranila vse do da-nanjih dni. Sama zase rada ree, da je bila kot kakna mila jera. e kot majhno dekle je zelo rada pomagala starem in sosedom pri vsakodnevnih opravilih v hii in izven nje.

Kljub dobrosrnosti in hu-manosti pa njeno ivljenje e zdale ni bilo postlano z roica-mi. Odkar je na svetu, je doivela najmanj tiri tragine izgube in preivela kar tri srne infarkte ter mogansko kap v visoki starosti. Prve svetovne vojne se skorajda ne spominja, pa vendar iz spomi-na ne more izbrisati prav dogod-ka iz leta 1918, ko ji je nekega po-letnega dne umrl oe. Z alostjo v oeh razlaga: Stara sem bila tiri leta, bil je vro poletni dan. Naji-na mama je v izbi sedela na po-stelji poleg svojega onemoglega moa, najinega oeta. Zavedala se je, da se mu ivljenjski as izte-ka, zato je pred nama z bratom le

steka skrivala solze v oeh, ki so ji bile polzele po licih. Brat je bil premajhen, da bi razumel, jaz pa prav tako, e posebno ker o smrti nismo ravno veliko govorili. Ko je oe preminil, se je mama na ves glas razjokala, brat se je na tleh igral, jaz pa sem tekala po doma-em vrtu in skuala ujeti metulje, ki so se podili po travnikih cve-tlicah. Krevit materin jok pa me je konno zvabil v hio. e dolgo zatem nisem doumela, kaj se je bilo zgodilo. Minilo je kar nekaj let, da sva z bratom izvedela pra-vo resnico o oetovi dolgotrajni bolezni.

A nedolgo po tistem je na nje-na vrata ponovno potrkala smrt. Pisal se je 8. september 1927, listje dreves je bilo e krlatno, trinajstletna deklica je skupaj s svojim leto mlajim bratom za vedno ostala sirota. Njuna mati se je tistega jesenskega dne tiho in mirno poslovila.

Angela se je odlono spopri-jela z usodo, ki ji je bila name-njena. Po konani osnovni oli se je bila leta 1928 primorana zaposliti, da je lahko preivela sebe in brata. V tem obdobju sta se mono navezala drug na dru-gega, Angela je domov prinaala skromne dohodke, s katerimi sta

se prebijala skozi mesece. Imela sta veliko sreo, da so jima do-bri sosedje ponudili pomo. Kaj kmalu se je priblievala ena tistih zim, kakrne se spominjajo samo nai pradedki in prababice. Ob tem se rada spominja: Bila je tako huda zima, kakrnih danes skoraj nihe ve ne pomni, le mi najstareji. Tako je bilo mrzlo, da ni bilo mo dolgo zdrati zunaj. Obilno je sneilo ve dni zapored, jaz pa sem morala z ozeblinami po rokah sekati drva, da sva se lahko vsaj malo pogrela ob ognju. Nemalokrat zaradi premraeno-sti niti nisva zaspala. Ja, hudo je bilo

Ob njenih besedah mi pogo-sto zastane dih, misli pa kar otr-pnejo.

Sama pravi, da je bilo v i-vljenju veliko lepih kakor slabih trenutkov, pri tem pa dodaja, da morajo biti na nai poti tudi pre-preke. Z njimi se je treba sooiti, da lahko gremo mirno naprej, novim oviram naproti. Z njiho-vim premagovanjem pridobiva-mo bogate izkunje.

Leto 1934 je bilo zanjo leto prve in edine ljubezni. Bila je nedelja kot vsaka druga poprej. Angela se je zjutraj odpravila k mai, ne vedo, da bo tistega dne


spoznala mokega, ki bo osvojil njeno mlado srce in s katerim bo ostala za vedno. Po konani mai je na poti domov v krmi zagle-dala mnoico ljudi. Ljudje so je-dli, pili in na ves glas prepevali ob zvokih harmonike. V tej grui pa se je skrival tudi mlad mo po imenu Alojz. Ta je Angelo e dalj asa opazoval in nemalokrat je mimoidoe povpraeval po njej, saj ga je pritegnila in se je zani-mal zanjo. al nikoli ni zbral do-volj poguma, da bi se ji priblial, a tokrat je bilo drugae. Ogovoril jo je, kakor jo je znal le on in nihe drug. S tem se je vse zaelo. Zae-la sta se videvati, pogovarjala sta se in ne nazadnje tudi spoznava-la. Kot Angela je tudi on izhajal iz kmeke druine, ivel pa je le luaj stran od njene vasi. Bil je slabih est let stareji od nje, a ju to ni motilo. Med njima je vzkli-la tista prava ljubezen, kakrne so znale biti samo vasih, davno tega.

ivela sta mirno ivljenje in po dveh letih, ki sta minili, kot bi mignil, je Alojz, po domae Lojze, Angelo zaprosil za roko. 23. avgust 1936 je bil za njiju po-seben dan, saj sta sklenila svojo ljubezen kronati s poroko. Njun zakon je bil izpolnjen s harmo-nijo, zvestobo in medsebojnim zaupanjem. Z radostjo v oeh mi razlaga: Skupaj sva bila resnino srena in sva se razumela, seveda ne reem, da se nisva nikoli sprla, a to je bilo bolj poredko. Lahko trdim, da sva imela zakon, kakr-nega si vsak eli.

V tem obdobju sta se preselila v Koprivnico, na Hrvako, kjer je njen mo kot rudar nael bolje delo. Leta 1938 je ponovno udari-la nesrea. Angela je doivela prvi srni infarkt, pojavil se je tako hi-tro in iznenada. Vsi so se bali, da ga ne bo preivela, a ona ni kloni-la, s silno voljo do ivljenja ga je preivela. Steka se je pobrala, a vendarle se je.

Po dveh letih skupnega ivlje-nja na sosednjem Hrvakem sta se preselila v neposredno okolico Poarevca, v Srbijo, kjer je Ange-lin soprog delal v blinjem pre-mogovniku. Par si je zaelel imeti otroke, Angela je leta 1939 zano-sila. Ni hudega slutea bodoa stara sta se e veselila prihajajo-ega naraaja, pri tem pa e po-mislila nista, da bi lahko prilo do

nepriakovanega splava v zgodnji nosenosti. In prav to se je pripe-tilo, Angela bi zaradi izkrvavitve skoraj umrla.

Naslednji dogodek, ki je v Angelinem ivljenju pustil globo-ke sledi, je bila operacija kile.

Teave s kilo je imela e dalj asa, a ni priakovala, da bo za-radi tega morala na operacijo. Uspeno jo je prestala v Beogra-du. Bila je res dolgo asa v komi. Mislili so, da se ne bo nikdar ve zbudila, a napoil je dan, ko je ponovno odprla oi. Tega se spo-minja takole: Bila sem sama v zamraeni bolniki sobi, zrak je bil zatohel. Na moji noni omari-ci je stal kipec svete Marije. Naen-krat sem odprla oi in ga ugledala pred seboj. Tedaj sem na ves glas zavpila: 'Marija, pomagaj!' Sestre so br pritekle k meni v sobo, s strahom v oeh. Kasneje sem jim vse razloila.

Velikokrat mi pravi, da ji je nenehna vera v Boga vlivala mo, ko je bila e na robu omaganja, k temu pa rada pripomni: Moj mo mi je celo ivljenje stal ob strani, tako kot je dejal tistega avgusta v cerkvi: 'V dobrem in slabem, v bolezni in zdravju ter v bogastvu in revini, dokler naju smrt ne loi.'

Ne more pozabiti mone potrtosti, ki jo je zajela, ko so ji zdravniki z alostjo povedali, da nikoli v ivljenju ne bo mogla imeti svojih otrok. Kasneje v i-vljenju je za sprejemanje tega ne-

gativnega dejstva nala pozitivno mo. Praznino je zapolnila z lju-beznijo do otrok, ki jih je varova-la. Imela je toliko drugih otrok, da jih e danes ne more nateti in jih niti ne eli, saj pravi, da se z dobrimi deli nikoli ne hvali, am-pak se to delo preprosto prepu-sti drugim ljudem.

e naslednje leto, 31. maja 1940, jo je neizmerno razveselilo rojstvo njenega neaka Romana. A zaradi bliajoe se druge sve-tovne vojne sta se z moem odlo-ila, da se izselita iz Srbije, kjer sta preivela dobri dve leti. Z vlakom sta se odpravila v rodno Sloveni-jo, na Koroko, natanneje v Pre-valje. Angelin soprog se je ponov-no zaposlil kot rudar v rudniku premoga. Tam sta preivela eno najhujih obdobij v zgodovini 20. stoletja. Ob tem se Angela zamisli in prine pripovedovati: Ja, bilo je zares srhljivo. Prevaljani smo imeli dokaj veliko sreo, da smo iveli v zatiju reke Mee, veino asa smo imeli mir pred nacisti, a spominjam se, da so bili dnevi, ko ponoi nismo mogli zatisniti oesa, podnevi pa smo iveli v strahu, kaj nam bo prinesel ju-trinji dan. Nekatere noi so bile svetle kakor dnevi zaradi bom-bardiranja Maribora. Ljudje so se panino podili po vaseh kakor ovce brez glav in pri tem s seboj vzeli le najnujneje stvari, ki so jih potrebovali. Tega ne bom ni-koli pozabila

Zakoncema selitve niso bile

tuje. Slabo desetletje po vojni sta e vedno ivela na Korokem, do-kler ni Angelin soprog v lokalnem asniku zasledil novice o prostem delovnem mestu vodovodarja na Primorskem, v Kopru. V te-danjem asu v tem priobalnem mestu e ni bil urejen vodovod, zato so ljudje hodili iskat vodo k blinjim vodnjakom, pili pa so jo lahko iz glavnih mestnih pip.

Nekaj asa sta odlaala, nato pa sklenila, da se prijavi na to delovno mesto. Leta 1955 sta se preselila v Koper, kjer sta se do-konno namestila. Tako sta si bila v zrelih letih primorana ustvariti nov dom, kar je bilo zaradi nena-dne menjave okolja in ljudi zelo teko. Moeva plaa pa tudi ni bila ravno bajna, kar je povzro-ilo dodaten stres. Toda kljub finannemu primanjkljaju sta si vsak mesec privoila le najo-snovneje ivljenjske potrebine, ki sta jih potrebovala vsak dan. Pri tem s skromnim pogledom razlaga: Denarja ni bilo, zato sva si vsak mesec privoila le tiste rei, ki sva jih najbolj potrebova-la. Kupila sva dve lici, dvoje vilic, dva noa ter dve skodelici. Ljudje nismo imeli veliko, a smo bili zato sreneji kakor danes. Materialne dobrine me nikdar niso osree-vale.

Mesto kot tako ji je bilo ve. Kopra iz leta 1955 se spominja ta-kole: To je bilo prijazno mesto, v katerem so se ljudje razume-li. Veliko je bilo tudi Italijanov,


predstavljali so veino prebival-stva. Ulice so bile iste. Tam, kjer danes v zaledju stojijo sodobne zgradbe, so bili neko vrtovi do-mainov. Luka se je zaela graditi ele dve leti po najinem prihodu. In obutil si tisti posebni mir. Prebivalcev je bilo pol manj kot v dananjih asih, avtomobile pa so si privoili samo najpremoneji posamezniki.

V asu ustaljenega ivljenja na Obali je bila Angela gospodi-nja, eprav pravi, da je v ivljenju opravljala najrazlineja dela, njen mo pa je dolga leta delal kot vo-dovodar. Dobrih dvajset let sta i-vela mirno skupno ivljenje. Ona je pomagala ljudem, mo pa ji je nenehno stal ob strani in ji nudil podporo. V pogovoru z menoj mi razkrije zgodbo o majhni deklici, ki sta jo stara v obupu pripeljala k njej zaradi dekliine izredne suho-sti. Mislila sta, da ji tudi Angela ne bo mogla pomagati, toda vasih se zgodijo prav udene stvari. Ob tem mi z navduenjem na obrazu pojasnjuje: Nikdar je nisem silila k jedi, le uporabljala sem spretne in pretkane zvijae, da bi v njej vzpodbudila obutek lakote. Ko sem bila sama lana, sem priela jamrati, e kako zelo sem lana,

in kar sama od sebe me je vpra-ala, ali bova jedli, s prikritim na-smekom sem ji seveda pritrdila. elja se mi je izpolnila, dekliino stanje se je hitro popravilo, zredila se je. Stari so jo prili iskat in jo z osuplimi omi pogledali.

Zanimiva je tudi zgodba o fan-tu, ki je imel gliste. Stari so bili e na robu obupa, zato so pomo po-iskali pri Angeli. Pomagala mu je s preprostim domaim receptom. V kozarec je stisnila sok limone, dodala lico jedilnega olja in lico cvetlinega medu. Vse je temeljito premeala in dala fantku popiti. Njegov izraz na obrazu seveda ni bil ravno prepriljiv, a je tudi to-krat pomagalo. Znebil se je glist, na obrazu starev pa je ponovno zaarel nasmeh.

Skozi ivljenje je pazila veliko otrok, ki so zdaj e odrasli, neka-teri imajo e svoje druine, e ne e vnuke. Neko dekle sedaj ivi celo na daljnem vedskem. Ange-la pravi: Nekaterih nisem videla e vrsto let, spet drugih najverje-tneje ne bom sreala nikdar ve v svojem ivljenju, toda vedno bodo iveli v mojem srcu in bili del mene. To so moji otroci! Nikdar jih nisem tela, saj je tevilo nepo-membno.

Angelina dobra dela al niso prepreila smrti brata in moa, ki sta jo zapustila v zelo kratkem asovnem obdobju. Ko je Angela leta 1984 izvedela alostno novi-co o smrti svojega brata, je misli-la, da se ji bo iztrgalo srce. Smrt jo je mono udarila po hrbtu in klonila je pod teo neizmerne alosti. To je bilo leto rnine, a to e ni bilo

Documents

Solni Cvet (Februar 2015)