RAZRED GRADNJE, OKOLJE, PROSTOR · Topografija - - 4 4 4 Telesna vzgoja 2 2 2 2 2 Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1 skupaj ur 36 36 36 36 36 Soprisotnost praktični pouk 51

5.RAZRED

GRADNJE,

OKOLJE,

PROSTOR

na osnovi MU št.13 z dne 24.4.2013

odobreno na seji razrednega profesorskega zbora 5. razreda GOP

DTZ “Žiga Zois” dne 09.05.2019

POROČILO

RAZREDNEGA SVETA

ŠOLSKO LETO 2018/19

DRŽAVNI TEHNIŠKI ZAVOD

s slovenskim učnim jezikom

''ŽIGA ZOIS''

1

KAZALO

GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR

stran

Splošni okvir ………………………….……… 2

Podatki o kurikulu ………………………….……… 2

Opis razreda ………………………….……… 6

Podatki o strategijah in metodah inkluzije ………………………….……… 7

Splošni podatki o didaktični dejavnosti ………………………….……… 7

Dejavnosti in projekti ………………………….……… 11

Simulacije pisnih nalog ………………………….……… 14

Predmetne analitične pole

Slovenski jezik in književnost ………………………….……… 16

Italijanski jezik in književnost ………………………….……… 19

Angleščina ………………………….……… 21

Zgodovina ………………………….……… 24

Matematika ………………………….……… 26

Načrtovanje, gradnje in napeljave ………………………….……… 28

Upravljanje gradbišč in varnost na del. mestu ………………………….……… 30

Geopedologija, ekonomija in cenitve ………………………….……… 33

Topografija ………………………….……… 35

Telesna vzgoja ………………………….……… 38

PRILOGE – Kriteriji ocenjevanja in krediti

Državni izpit 2018-19 Dokument razrednega sveta

2

Dokument razrednega sveta RAZRED: 5. GOP 1. SPLOŠNI OKVIR 1.1 Kratek splošni okvir

Večina dijakov, ki obiskuje DTZ Žige Zoisa, ima dvojezično (slovensko/ italijansko izobrazbo že od otroškega vrtca in osnovne šole. Družine so večinoma iz tržaške pokrajine, v glavnem imajo dijaki vsaj enega od staršev, ki je pripadnik slovenske narodne skupnosti. Le manjši odstotek dijakov ima neslovenske starše in se je slovenskega jezika naučil v šoli. 1.2 Predstavitev šole

Pouk poteka v slovenskem jeziku po programih, veljavnih po italijanski šolski zako-nodaji. V predmetnike vseh razredov pa sta vključeni tako slovenščina kot italijanščina kot samostojna predmeta. Specifično vsebino dajejo naši šoli pouk slovenskega jezika, knjiže-vnosti, kulture in zgodovine ob vzporednem pouku italijanskega jezika in književnosti, kul-ture in zgodovine.

V preteklih letih so eksperimentiranja in reforme z novimi programi in urniki, ki jih je ministrstvo potrdilo, bistveno preoblikovala tudi podobo našega zavoda. 2. PODATKI O KURIKULU 2.1 Profil kompetenc, pridobljenih ob koncu petletnega šolanja (iz Triletnega

vzgojno-izobraževalnega načrta)

V trieniju naj bi dijak poglabljal in sistematiziral svoje znanje, gojil logično mišljenje, se usmerjal k samostojnemu delu in oblikovanju lastnih stališč in kritičnemu odnosu do stvarnosti.

program

GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR Tehniško izobraževanje – Tehnološko področje

1., 2., 3., 4. in 5. razred

Ob splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljih doseže absolvent smeri Gradnje, okolje in prostor specifične kompetence:


3

▪ na področju materialov, strojev in naprav za gradbeništvo, uporabe instrumentov za geodetske meritve, računalniških sistemov za grafično prikazovanje ter izračunavanje pri tehničnih in ekonomskih ocenah;

▪ grafične in projektantske, pri organizaciji gradbišč, upravljanju naprav in geodetskih posnetkov;

▪ pri ocenah zemljišč, stavb in ostalih sestavnih delov prostora ter v zvezi z odgovarjajo-čimi stvarnimi pravicami in katastrskimi operacijami;

▪ v zvezi z upravljanjem nepremičnin.

TRIENIJ

Predmeti humanistično-jezikovne skupine – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR - UPRAVA, FINANCE IN MARKETING

Specifični smotri: ▪ razvoj jezikovne kompetence in

jezikovne prožnosti v dvojezič-nem okolju

▪ izoblikovanje humanističnega pogleda na svet skozi literaturo, umetnost in zgodovino

Cilji: Dijak ▪ zna aktivno in samostojno uporabljati

strokovne izraze, ločevati jezikovne zvrsti in med temi izbirati primerne za svoje poročanje

▪ zna samostojno poiskati in urediti vire, informacije in vsebine, jih ovre-dnotiti in povezati v smiselne celote ter jih obogatiti z osebnim pristopom

Predmeti tehnično-matematične skupine – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR

Specifični smotri: ▪ razviti sposobnosti pravilnega

ustnega in pisnega izražanja, ki omogoča dojemanje in usvajan-je strokovne literature in ob tej potrebne strokovnosti

▪ razviti skrb za dodelanost izdel-kov

▪ doseči sproščenost pri rabi osnovnih tehničnih izrazov tudi v italijanščini (široka interdisci-plinarnost)

Cilji: Dijak ▪ pozna učne vsebine, jih zna upora-

biti v različnih zvezah in zna kritično preverjati postopke in rezultate

▪ zna črpati informacije iz različnih virov

▪ zna opazovati okolje z občutkom za dimenzije v funkciji uporabnika - človeka in spoštljivo posega v okolje

▪ zna uporabljati instrumente, poklic-no orodje in opremo


4

Tuj jezik – GRADNJE, OKOLJE IN PROSTOR

Specifični smotri: ▪ Operativni: dijak bo razvil jezikov-

ne sposobnosti funkcionalnega tipa.

▪ Formativni: s spoznavanjem tuje govorečega naroda bo dijak obo-gatil svojo osebnost; pridobil bo tiste elemente, ki mu bodo služili za analizo evropske in svetovne realnosti. Vsi ti elementi so bistve-nega pomena pri razvijanju kulture sožitja in strpnosti.

Cilji: ▪ Operativni cilji za 1. 2. in 3. razred

Operativni cilji so vezani na razvijanje štirih osnovnih spretnosti, ki omogočajo dijaku doseganje specifičnih kompetenc: razumevanje, poslušanje, govor in branje.

▪ Operativni cilji za 4. in 5. razred Kot dodatek že zgoraj omenjenim ciljem bo dijak v tem ciklusu razvijal strokovni jezik, ki sega od poznavanja imen gradbenih matrialov, gradbenih oziroma geodetskih procesov in instrumentov do enostavnejših vsebin iz zgodovine arhitekture..


5

2.2 Tedenski urnik

Predmetnik za šolsko leto - tehnološko področje -

1., 2., 3., 4. in 5. razred - smer Gradnje, okolje in prostor - GOP

učni predmet število tedenskih ur

razred I. II. III. IV. V.

Slovenski jezik in književnost 4 4 4 4 4

Italijanski jezik in književnost 4 4 4 4 4

Angleščina 3 3 3 3 3

Zgodovina 2 2 2 2 2

Matematika 4 4 3 3 3

Izbrana poglavja iz matematike - - 1 1 -

Pravo in ekonomija 2 2 - - -

Vede o zemlji in biologija 2 2 - - -

Fizika 3 3 - - -

Kemija 3 3 - - -

Tehnolog. in tehnike graf. upodabljanja

3 3 - - -

Informacijske tehnologije 3 - - - -

Uporabne znanosti in tehnologije - 3 - - -

Upravljanje gradb. in varnost na del. mestu

- - 2 2 2

Načrtovanje, gradnje in napeljave - - 7 6 7

Geopedologija, ekonomija in cenitve - - 3 4 4

Topografija - - 4 4 4

Telesna vzgoja 2 2 2 2 2

Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1

skupaj ur 36 36 36 36 36

Soprisotnost praktični pouk 51 32 93 93 93

1 - razni laboratorij: 1 ura tehnologije in tehnike graf. upod., 1 ura fizike, 1 ura

kemije, 2 uri informatike 2 - razni laboratorij: 1 ura tehnologije in tehnike graf. upod., 1 ura fizike, 1 ura

kemije 3 - laboratorij gradbenih ved in tehnologij

Pri sestavi predmetnika je šola v prvi vrsti upoštevala ministrska določila in smernice. Profesorski zbor je izdelal okvir kompetenc za posamezne predmete in letnike. Manjkajo podrobnejša ministrska navodila in kriteriji v zvezi z preverjanjem in ocenjevanjem posameznih kompetenc. Dejavnosti, ki jih izvajamo za obogatitev šolske ponudbe, so navedene v načrtu Vzgojno-izobraževalne ponudbe. Didaktično načrtovanje izvajamo v glavnem redno in vzajemno.


6

3. OPIS RAZREDA 3.1 Sestava razrednega sveta

Predmet Ime in priimek profesorja

Slovenščina in zgodovina E. Fičur

italijanščina N. Ukmar

angleščina D. Neubauer

matematika A. Kermac

Načrtovanje gradnje in napeljave R. Sarazin

Upravljanje gradbišč in varnost M. Jagodic

Geopedologija ekonomija in cenitve W. Mikac

Topografija P. Zobec

Telesna vzgoja S. Milič

Profesor praktičnega pouka pri: Načrtovanje gradnje in napeljave, Geopedologija ekonomija in cenitve, Upravljanje gradbišč in varnost, Topografija

D. Štokovac

3.2 Didaktična kontinuiteta profesoric/profesorjev

Predmet 3. RAZRED 4. RAZRED 5. RAZRED

Slovenščina in zgod. P. Sturman M. Jevnikar E. Fičur

angleščina K. Vodopivec J. Ban D. Neubauer

italijanščina N. Ukmar N. Ukmar N. Ukmar

Upravljanje gradbišč in varnost R. Sarazin R. Sarazin M. Jagodic

Načrtovanje gradnje in napeljave M. Jagodic M. Jagodic R. Sarazin

matematika A. Kermac A. Kermac A. Kermac

Geopedologija ekonomija in cenitve W. Mikac W. Mikac W. Mikac

Topografija P. Zobec P. Zobec P. Zobec

Telesna vzgoja S. Milič S. Milič S. Milič

Profesor praktičnega pouka D. Štokovac D. Štokovac D. Štokovac

3.3 Sestava razreda in njegova zgodovina V prvi razred je bilo vpisanih šest dijakov, trije fantje in tri dekleta. Na začetku drugega polletja se je en dijak prepisal na sosednjo UFM smer. Bienij je dokončalo pet dijakov, v tretji razred pa se jih je vpisalo šest, saj se jim je pridružil dijak, ki v prejšnjem šolskem letu


7

ni izdelal razreda. V teku tega šolskega leta so se kar trije dijaki, dva fanta in eno dekle, prepisali na drugo šolo, tako da sta četrti in peti razred obiskovali le dve dekleti in en fant. 4. PODATKI O STRATEGIJAH IN METODAH INKLUZIJE

Vključevanje dijakov poteka brez večjih ovir, tudi na individualni ravni. Didaktične dejavnosti so na splošno kakovostne, vendar bi se dalo še marsikaj izboljšati. Šola spodbuja tako vključevanje dijakov s posebnimi potrebami kot tudi spoštovanje različnosti in kulturne raznolikosti. Na šoli je sicer število dijakov s posebnimi potrebami oziroma učnimi težavami razmeroma omejeno. 5. SPLOŠNI PODATKI O DIDAKTIČNI DEJAVNOSTI 5.1 Didaktične metodologije in strategije

Od šolskega leta 2014/2015 dalje sta obe smeri že prilagojeni novi šolski ureditvi. Na osnovi vodilnih smernic za prehod v novo ureditev (Linee guida per il passaggio al nuovo ordinamento – D.P.R. 15 marzo 2010, art. 8, comma 3) so se izoblikovali in nadgradili didaktični in vzgojni načrti, ki zagotavljajo razvoj in dosego določenih končnih kompetenc, znanj in spretnosti. V prilogi A k omenjenemu Pravilniku je nakazan vzgojni, kulturni in poklicni profil absolventa ob zaključku petletnega šolanja na tehniškem zavodu (Allegato A: PECUP - Profilo educativo, culturale, professionale dello studente a conclusione del secondo ciclo del sistema educativo di istruzione e formazione per gli Istituti Tecnici). Profesorski kader postopoma utrjuje sistem in orodja za načrtovanje, poučevanje, preverjanje in ocenjevanje kompetenc in spretnosti, ki jih dijaki razvijajo v šolskem izobraževalnem procesu, saj bo potrebno kompetence certificirati v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij (EQF – European Qualification Framework). Izziv zahteva precejšnje spremembe v metodologiji in ciljih šolskega dela, ki jih mora profesorski kolektiv uresničevati postopoma, a vztrajno in neizbežno. To zahteva široko in poglobljeno, individualno in timsko izobraževanje učnega kadra.

Večina zaposlenih profesorjev ima delovno razmerje za nedoločen čas, nekaj je tudi osebja s pogodbo za določen čas. Profesorji imajo v glavnem dolgoletne izkušnje s poučevanjem, obenem pa imajo delovne izkušnje tudi na drugih področjih, kar jim omogoča, da teoretično šolsko znanje nadgrajujejo in povezujejo s praktičnimi primeri iz realnega delovnega okolja.

Ob teh vsebinah je vseskozi prisotna možnost za posebne oblike individualizacije in diferenciacije pouka (individualna priprava na tekmovanja, delo po skupinah, usmerjanje posebno nadarjenih dijakov, podporni pouk, vzajemno učenje, srečanja dijakov s psihologom itd.).

Zgoraj omenjena prizadevanja se uresničujejo ob sprotnem prilagajanju in povezovanju učnih vsebin, s posebnim poudarkom za vnos novih didaktičnih elementov, ki jih učno osebje spoznava in usvaja ob rednem spremljanju pobud v smislu vseživljenjskega učenja.


8

5.2 CLIL: dejavnosti in način poučevanja 5.3 Dejavnosti in načini pridobivanja prečnih kompetenc. Usmerjanje - orientacija

(ex ASL): dejavnosti v trieniju Vsi dijaki razreda so bili deležni naslednjih pobud: 3. letnik Tečaj varnosti 12ur Sejem gradbeništva v Bologni 4. letnik Udeležba na predavanjih tržaške univerze »Lezioni aperte« Sejem gradbeništva v Ljubljani Vodeno testiranje svojih nagnjenj s pomočjo aplikacije »Sorprendo« Obisk gradbišča 5. letnik 19.okt. Sejem gradbeništva SAIE v Bologni 8.nov. Sejem dela, usposabljanja in usmerjanja v Pordenonu 6.dec. Ogled gradbišča na ulici Alfonso Valerio 12.jan. Predavanje prof.Štokovac: Bodočnosti gradbeništva in prostora 19.jan. Obisk podjetja Fincantieri v Tržiču 21.jan. Sejem poklicev – Dvorana kompetenc na Pomorski postaji (Fiera delle professioni – Salone delle competenze)

Posamezni dijaki tega razreda so se letos udeležili sledečih pobud in projektov

TULL Andreja 29.nov. Vodička za dijake zavoda med obiskom muzeja Sartorio -

projekt FAI

24.mar. Vodička za zunanje obiskovalce muzeja Sartorio - projekt FAI

SOSIČ Veronika 4.apr. Tekmovanje v Celju: Cad Olympics Slovenija 2019

3.in 4.jun. Mednarodno tekmovanje v Roveretu: Cad Olympics 2019

ter opravili sledečo triletno delovno prakso: JERIČ Peter:

3. letnik Š.l: 16/17 30. Jan. - 10. feb. in 19. - 30. jun.

Studio Pelizon-Bait - strokovno združenje, Miramarski drevored 53/a, Trst


Geom. A Oberdan, samostojno podjetje, Narodna ulica 28, Opčine

5. letnik Š.l: 18/19 3. - 14. sept.

LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije doo, Ukmarjeva ulica 4, Ljubljana, SLO


9

SOSIČ Veronika:

TULL Andreja:

Mehke veščine (Soft skills)

Poleg trdih, ki so bile razčlenjene v zgornjem delu, poznamo tudi mehke veščine. Trde so tiste, ki jih pridobimo preko izobraževanja in so nujno potrebne za opravljanje določenega poklica: so torej poklicno specifične, Mehke veščine je veliko težje definirati, so pa nujno potrebne, da je posameznik uspešen v poklicu in dober sodelavec, saj odra-žajo med drugim njegov odnos do ljudi. Nekoliko težje se jih moremo naučiti, saj je v standardnem izobraževanju večji poudarek na trdih veščinah. Mehke veščine so množi-ca osebnih lastnosti, navad, odnosov in socialnega čuta. Produktivno in zdravo delovno okolje temelji na mehkih veščinah, saj te vplivajo na medosebne odnose, komunikacijo, reševanje konfliktov itd. Mehke veščine so v času avtomatizacije in digitalizacije še pose-bej pomembne, saj jih – za razliko od trdih veščin – ne moremo nadomestiti.

Glavne mehke veščine, ki jih pri dijakih lahko razvijamo med delom ob učenju oz. pri pridobivanju mehkih veščin in usmerjanju, so:

1. Avtonomija Sposobnost izvajanja danih nalog brez stalnega nadzorstva, avtonomno sprejemanje odločitev in samoiniciativa, urejanje samega sebe. Sposobnost razumevanja pravil in etike dela. 2. Prilagodljivost Sposobnost prilagajanja na spremembe, pripravljenost sprejemanja novosti, pozitiven odziv na nepričakovane situacije ter odprtost do novih delovnih nalog in izzivov, tudi v sodelovanju z ljudmi z zelo različnimi nazori. 3. Sposobnost dela pod pritiskom in odpor na stres Stabilnost v stresnih situacijah, nadzorovanje samega sebe in ohranjanje koncentracije. Sposobnost upravljanja z odgovornostmi. 4. Organizacijske sposobnosti Sposobnost udejanjanja idej, določanja prioritet, načrtovanja in organizacije z danimi sredstvi (upoštevajoč tudi čas na razpolago). 5. Preciznost in pozornost do detajlov Sposobnost biti točen, delaven, pazljivi in pozoren do detajlov tudi v luči končnega rezultata. Sposobnost izkoriščanja časa na razpolago. 6. Učenje učenja


Cerbone Giovanni e figlio doo, ul. Jossip Ressel 2-5/A, Dolina (TS)


Aleš Plesnicar, samostojni podjetnik, Proseška ul. 22, Opčine (TS)

5. letnik Š.l: 18/19 3. - 14. sept.

LGB, geodetski inženiring in informacijske tehnologije doo, Ukmarjeva ulica 4, Ljubljana, SLO


Geom. David Bandi - prosti poklic, Dolina 71, Dolina (TS)


Studio tecnico p.i.e. Vuch Walter, samostojni poklic, trg Marconi 3, Milje (TS)

5. letnik Š.l: 18/19 3. - 14. sept..

Geograd doo - podjetje za geodetske storitve, Tbilisijska 59, Ljubljana, SLO


10

Sposobnost razumevanja svojih pomanjkljivosti in možnosti nadgradnje, želja po lastnem izboljšanju in poglabljanju znanja. 7. Usklajevanje znanja Sposobnost pridobivanja podatkov ter organizacija in reorganizacija podatkov in znanja, ki prihajajo iz različnih virov z namenom, da se doseže določen cilj. Sposobnost avtokritike in razvijanje kritičnosti. 8. Samoiniciativnost Sposobnost razvijanja idej, nadzorovanje njihovega razvoja in organizacija v obliki uresničljivih projektov. Kreativnost in iznajdljivost. 9. Komunikacijske sposobnosti Prilagajanje terminologije potrebam sogovornika, aktivno poslušanje, premišljeno natančno izražanje, sposobnost sinteze in povzemanja; pozitivno soočanje z drugimi. Sposobnost upravljanja digitalnih sredstev in medijev. 10. Reševanje problemov Sposobnost ugotavljanja prioritet in kritičnosti; iskanje in ugotavljanje najboljše možne rešitve. 11. Sposobnost dela v skupini Sodelovanje v skupini, trud za ohranjanje dobrih odnosov, sodelovanje z drugimi, sposobnost ustvarjanja pozitivnih odnosov s sodelavci. Razumevanje potreb drugih in sposobnost reševanja konfliktov. Spoštovanje pravil in hierarhije na delovnem mestu.

V tej optiki so bili vsi dijaki deležni posebne pozornosti, da so te sposobnosti

razvijali med šolskim in domačim delom skozi celo šolsko leto. Poleg tega smo letos na šoli izpeljali še specifični projekt, s katerim smo želeli še

dodatno okrepiti usvajanje zgoraj opisanih mehkih veščin.

SODELOVANJE V PRIPRAVLJALNI SKUPINI PROTI ZASVOJENOSTI - na predlog dr.Polajnerja smo projekt proti raznim oblikam zasvojenosti zasnovali in izpeljali tako, da smo ožji skupini dijakov odgovorni profesorji nakazali le smotre in cilje; vsebine, organizacijo in izpeljavo samega projekta so ti dijaki vodili pod mentorstvom skupine profesorjev, zadnje srečanje pa pod mentorstvon dr. K. Križaj. JERIČ Peter in TULL Andreja sta prostovoljno pristopila k projektu (Zahvaljujemo se prof. E. Fornazarič, ki je poskrbela za prevod in priredbo dela o mehkih veščinah.) 5.4 Učna okolja: orodja – sredstva – kraji– časi vzgojno-izobraževalnih dejavnosti

Razporeditev razpoložljivih prostorov in časovna ureditev v glavnem zadoščajo potrebi po izobraževanju dijakov. Zaradi začasne prostorske stiske, ki žal traja že nekaj let, ne razpolagamo z vsemi potrebnimi laboratoriji. Z raznimi kurikularnimi in izvenkurikularnimi pobudami šola spodbuja razvijanje transverzalnih kompetenc. Pravila hišnega reda so jasno določena in splošno sprejeta. Konflikte skušamo reševati sproti in sporazumno.

Že več let pa nas tare prostorska stiska. Marsikatera razredna skupnost je nameščena v prostorih, ki bi morali biti večji in sodobneje opremljeni. Zavod bi moral namreč razpolagati s primernimi strukturami, s katerimi bi morala biti opremljena vsaka


11

sodobna šolska stavba (npr. laboratoriji, knjižnica, prostor za sprostitev, igrišča na odprtem, šolska menza ipd.). 6. DEJAVNOSTI IN PROJEKTI (izrecno navesti: kateri so bili poglavitni didaktični in

organizacijski elementi, kje in kdaj so se dejavnosti in projekti odvijale/i, komu so bile/i namenjene/i, katere so bile metodologije in kateri so bili doseženi cilji)

6.1 Podporne dejavnosti in dejavnosti za okrepitev vzgojno-izobraževalnega

procesa Podporni pouk:

V smislu ministrskih navodil (Mo št. 80/2007, Mo št. 92/2007 in OPR št. 122/2009) in na osnovi skromnih finančnih razpoložljivosti razredni sveti ob koncu 1. in 2. polletja izvajajo podporni pouk, sprotno nadoknadenje vrzeli v znanju in individualno delo za posamezne dijake z negativnimi ocenami. Dejavnosti za okrepitev: Okrepitev iz Slovenske književnosti 6.2 Dejavnosti in projekti, povezani z “Državljansko vzgojo in ustavo”

Na ustnem delu državnega izpita je predvideno preverjanje prečnih kompetenc (»competenze trasversali«) in znanja ter dejavnosti s področja državljanstva in ustave (»cittadinanza e costituzione«). Komisija naj upošteva dejansko izvedene vsebine, ki so vsebovane v tem dokumentu. Preverjanje temeljnih državljanskih kompetenc na kolokviju naj bi se nanašalo na smernice za pouk zgodovine in filozofije na državnih licejih (»Indicazioni nazionali«, odlok št. 211 iz dne 7.10.2010), ki pojav definirajo le v splošnem. Zakonodajalec te kompetence postavlja v sklop družbeno-zgodovinske osi v luči razvoja osebnega profila posamezne/ga dijaka/inje (»profilo culturale, educativo e professionale«). Preverjanje državljanskih kompetenc naj komisija izvaja na podlagi projektov in pobud, ki so vključeni v Triletni vzgojno-izobraževalni načrt 2016/19 (TVIN). Opozarjamo, da so glavnini pobud dijaki/nje sledili/e na prostovoljni oz. individualni ravni. Ključne državljanske kompetence, ki jih mora dijak/inja pridobiti ob zaključku šoloobveznega obdobja, sodijo v kontekst vsestranskega in vseživljenjskega razvoja posameznikovega jaza, njegove sposobnosti vzpostavljanja odnosov z drugimi ter pozitivnega odzivanja na naravno in družbeno okolje. Dijak/inja je torej ob koncu študija zmožen/a:

oblikovati samostojno utemeljene zaključke, poglede, mnenja in stališča, biti dovzetni za vživljanje v različne perspektive in interpretacije dogodkov;

z učenjem ob raznovrstnih zgodovinskih virih razvijati zmožnosti kritične presoje in razlage aktualnih dogodkov, pojavov in procesov v preteklosti in sodobnosti;

razviti sposobnost samostojnega odločanja pri političnih vprašanjih;

premišljati koncepte narodnosti, državljanstva, identitete, zakonitosti, pravičnosti;

Splošni okvir


12

razvijati kulturo spoštovanja drugačnosti, strpnosti, sodelovanja, sobivanja, miru;

prepoznati in obsojati zločine proti človeštvu, genocide in druge oblike kršenja človekovih pravic;

obsoditi politične sisteme, ki ne spoštujejo človekovih pravic;

razvijati dojemljivost za vrednote aktivnega državljanstva;

samostojno in odgovorno ravnati v življenju kot posamezniki in člani skupnosti. Vsi dijaki so bili deležni sledečih pobud: 17.okt. Soočali so se s problematiko pribežništva: Lino Guanciale, jim je na srečanju govoril o delu agencije ZN - UNHCR 18.feb. Soočali so se s tragedijo nacionalizmov in diktatur:

Prof. Dunja Nanut jim je v Rižarni predavala o koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno

30.apr. Spoznali tragedijo fojb iz raziskovalnega dela zgodovinarjev

Predavanje novinarke in zgodovinarke Claudie Cernigoi 6.3 Druge dejavnosti za obogatitev vzgojno-izobraževalne ponudbe Pobude vezane na telesno vzgojo:

16. okt. tekmovanje na deželnem orientacijskem teku v organizaciji SPDT 12. feb. ekskurzija na sneg 24. maj. plesni tečaj med urami telesne vzgoje v drugem polletju Pobude vezane na zgodovinska dogajanja: 12. nov. predavanje A.Brecelj o 1.svet vojni 27. nov. Poučna ekskurzija na Grmado - vodi prof Aleš Brecelj Pobude vezane na slovensko literarno dogajanje 14. dec. 29.Primorski Slovenistični Dnevi: Cankarjev simpozij 14. feb. Prešernova proslava - Igor Škamperle: Gore in pisateljevanje

1. mar. Obisk Kosovelove sobe v Sežani, Černiogojeve razstave v Lipici in Kosovelove domačije v Tomaju

Pobude vezane na gledališke predstave v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku

14.nov. Predavanje Mitja Tretjak- predstavi: Sluga dveh gospodov (SG) (15.11) 15.jan. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Kralj na Betajnovi (SG) (17.1) 24.jan. Predstava v angl ”Dr Jekill and Mr Hyde “ v (SSG) 19.feb. Ogled predstave Il fu Matia Pascal v italijanskem gledališču 21.feb. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Zadnjih pet let (SG) (21.2) 20.mar. Predavanje Mitja Tretjak - predstavi: Goldbergove variacije (SG) (21.3) 23.mar. Ogled operne predsatve Elisir d'amore v gledališču G.Verdi (SOSIČ

Veronika) Pobude vezane na posamezne kurikularne vsebine 13. -15. mar. Obisk srednje gradbene, geodetske in okojevarstvene šole v Ljubljani 2. apr. Simulacija druge maturitetne pisne naloge 16. apr. Izpit Trinity GESE


13

9.apr. Simulacija tretje maturitetne pisne naloge 2-4.maj. Preverjanje INVALSI iz matematike, slovenščine in angleščine 9.maj. Simulacija prve maturitetne pisne naloge 10.maj. Simulacija kolokvija za državni izpit Drugo polletje EDUCHANGE – GLOBAL CITIZEN gostovanje ---- univerzitetne

študentke, ki je aktivno sodelovala med raznimi učnimi urami 6.4 Medpredmetne dejavnosti Italijanščina – zgodovina Članek novinarja P.Rumiza o prvi svetovni vojni Članek o rasnih zakonih v italijanskem jeziku (Corriere della sera) Italijanščina - slovenščina: I. Cankar, Il capitano (lettura e analisi di una novella). I. Cankar, Kralj na Betajnovi. Italijanščina -angleščina R. L. Stevenson, Lo strano caso del dr. Jekyll e Mr. Hyde Angleščina - topografija: Topography, Cartography, Public works in Surveying 6.5 Izvenkurikularne pobude in izkušnje (poleg dejavnosti, povezanih z izmenjavo

šola-delo) Pobude vezane na zgodovino umetnosti: 26.nov. Predavanje prof.Merku o I.Kobilci in o vlogi ženske v zgodovini umetnosti 29.nov. Pobuda Fai: obisk muzeja Sartorio pod vodstvom dijakov ciceronov (TULL

Andreja) 4.dec. Ogled Plečnikove hiše in razstave I.Kobilice v Narodna galeriji Pobude vezane na zdravstveno vzgojo: 18.mar. Predavanje dr.Kramli o zasvojenosti

15.apr. delavnice na temo zasvojenosti pod vodstvom dijakov mentorjev (JERIČ Peter in TULL Andreja)

9.apr. predavanje o krvodajalstvu 14.maj. krvodajalska akcija (vsi dijaki) Druge pobude 25-29.mar. večdnevna poučna ekskurzija v Budimpešto 24.maj. ZOISOV PLES (dijaki v drugem polletju med urami telesne vzgoje vadijo

razne plese)

6.6 Morebitne posebne dejavnosti za usmerjanje (orientacijo) Usmerjanje poteka redno in zajema več dejavnosti. Šola nudi svojim maturantom izčrpne informacije o možnosti nadaljevanja študija na univerzah v Italiji in Sloveniji. Redno


14

se odvijajo obiski na fakultetah univerz v Trstu in Ljubljani. Dijaki so vključeni v delavnice o sestavi življenjepisa, opravijo pa tudi razgovore za sprejem v službo. Dijake precej informiramo tudi o možnostih zaposlitve in o pripomočkih, tudi digitalnih, ki jim lahko pri tem pomagajo. V zadnjih treh letih šolanja vzpostavijo tesnejši stik z delovnim okoljem in si lahko sami ustvarijo mnenje o možnostih zaposlitve in o iskanih profilih. Stiki s teritorijem in gospodarskimi osebki na njem so kar pogosti. Pobude v tem šolskem letu: 25., 26. okt. Dnevi odprtih vrat na tržaški univerzi 1. feb. Dan odprtih vrat v Go (Klub zamejskih študentov) 8. feb. Predavanje bivše dijakinje Petre Grgič o študiju arhitekture (master v

Delftu) 15. feb. Dan odprtih vrat na fakultetah ljubljanske univerze Posamezni ogledi še ostalih univerz glede na dijakova lastna zanimanja: Obisk univerz Politecnico di Milano in Politecnico di Torino: SOSIČ Veronika 7. SIMULACIJE PISNIH NALOG V SKLADU Z MIN. OKROŽNICO ŠT. 2472 Z DNE

8.2.2019 Opažanja:

Simulacija prve maturitetne pisne naloge 9.maja 2019 Dijaki so pisali simulacijo prve maturitetne naloge samo enkrat. Imeli so na

razpolago dve nalogi tipologije A, tri naloge tipologije B in dve nalogi tipologije C. Naslova nalog tipologije A, to se pravi analiza slovenskega literarnega besedila, so bili primerni in dijakom ne bi smeli predstavljati večjih težav. Mogoče malo bolj zahtevne so bile naloge tipologije B, saj so bila besedila težja. Poleg tega jim je ta tipologija naloge nova, zato jim tvorjenje analize in besedila povzroča določene težave. Tipologijo smo sicer vadili pri pouku, vendar je bilo premalo časa, da bi se temeljiteje pripravili.

Simulacija druge maturitetne pisne naloge 2.aprila 2019

Druga poskusna pisna naloga iz načrtovanja in cenitev je bila po mnenju predmetnih

profesorjev zelo zahtevna, popolnoma neusklajena, poleg tega pa je bil tekst izključno v italijanščini. V eni nalogi sta bili namreč nepovezano združeni dve nalogi, ki sta v prejšnjih letih bili vsaka zase predmet druge pisne maturitetne naloge različnih matur, za katere so takrat kandidati imeli na razpolago šest, za načrtovanje celo osem ur, tokrat pa je bilo nalogi dodeljenih le pičlih šest ur. Z navedenimi opažanji je bilo seznanjen tudi tajništvo Tehniškega nadzornega urada na ministrstvu (Servizio Ispettivo Tecnico del MIUR).

Simulacija tretje maturitetne pisne naloge 9.aprila 2019 Material prve poskusne maturitetne naloge iz italijanščine (tretja pisna) so dijaki

uporabili za didaktične dejavnosti med učnimi urami predmeta, v drugem primeru pa so se tudi pisno preizkusili. Pisali so tako tretjo poskusno pisno nalogo iz italijanščine, ki pa se je


15

izkazala enakovredna prvi pisni nalogi; tudi priloženi kriteriji ocenjevanja so bili slični tistim, ki pridejo v poštev pri ocenjevanju prve pisne naloge, kot na primer kritičnost in razgledanost kandidata; to pa vsekakor ni v skladu s preverjanjem samih jezikovnih in komunikativnih kompetenc kandidatov v zvezi z razumevanjem teksta in izražanjem v pisni obliki, o katerih govori zakon (Min. Odredba št. 37 z dne 18.januarja 2019, 5.člen, 4.odstavek: “... La prova è finalizzata all'accertamento della competenza linguistico comunicativa degli studenti, ed è riferita alle abilità di comprensione del testo e produzione scritta…”)

Z navedenimi opažanji je bil seznanjen tudi DŠU, ki je naknadno poskrbel za prilagoditev kriterijev ocenjevanja.

7.1 Druge dejavnosti, namenjene pripravam na Državni izpit (npr. simulacije kolokvija)

Poskus ustnega kolokvija 10. maja 2019


16

ZAKLJUČNO POROČILO IZ SLOVENŠČINE


RAZRED: 5.GOP

PROFESOR: EVA FIČUR

1) ŠTEVILO UČNIH UR in UVEDENI UČBENIK

Predvideno število učnih ur je 4 tedensko za skupnih 132 ur. V letošnjem šolkem letu

smo jih opravili 100, od katerih je približno 24 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu

kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.)

Poleg predpisanih učbenikov BRANJA 3 in BRANJA 4 različnih avtorjev (DZS) smo

občasno uporabljali tudi PREGLED SLOVENSKEGA SLOVSTVA Janka Kosa, večinoma

pa so si dijaki zapisovali razlago in lastna opažanja.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ SLOVENŠČINE

Na podlagi strokovne literature, ki je profesorjem zaenkrat na razpolago, navajam seznam

ključnih vozlišč iz SLOVENŠČINE, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi.

- Specifični cilji: dijaki znajo ločevati in poznajo glavne značilnosti literarnih obdobij ter

njihovih glavnih predstavnikov iz letošnjega učnega programa. Sposobni so analize

posameznih del oz. tekstov in interpretacije.

- Transverzalni cilji: razvijali so kompetence povezovanja in usklajevanja pri različnih

predmetih in kritično razmišljanje.

- Pri pouku slovenščine smo večkrat povezovali snov z zgodovino in italijanščino.

- Posebne pobude v okviru predmeta: za dijake smo organizirali ekskurzijo v Ljubljano,

kjer smo si v dopoldanskih urah ogledali Plečnikovo Ljubljano, popoldan pa v Narodni

galeriji razstavo Ivane Kobilce. V Trstu so dijakisledili Cankarjevemu simpoziju na

Opčinah, ki ga je priredilo Slavistično društvo Trst-Gorica-Videm. Dijaki so si ogledali

štiri gledališke predstave v sklopu abonmaja SSG.

- 14. februarja smo gostili na šoli pisatelja Igorja Škamperleta, ki nam je predstavil svoje

pisateljske začetke in svojo alpinistično pot.

3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE

Pri pouku sem se posluževala frontalne metode, veliko časa pa smo posvečali branju,

komentiranju in interpretiranju besedil. Pri tem so bili dijaki še kar aktivni, čeprav, glede

na tako majhno število dijakov, sem pričakovala, da bo delo potekalo hitreje. Domače

naloge so sicer redno pisali, vendar sem pogrešala tisto radovednost, ki bi privedla do


17

medsebojne konfrontacije in diskusije. Šolske naloge so pisali v obliki eseja, članka ali

analize besedila, kot se to zahteva na zaključnem izpitu. Nato smo v razredu obravna-

vali morebitne vsebinske pomanjkljivosti in jezikovne napake.

4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE

Znanje dijakov sem preverjala s šolskimi nalogami maturitetnega tipa in s krajšimi, a

pogostejšimi ustnimi spraševanji. Držala sem se predpisanih kriterijev ocenjevanja.

5) PREDELANI UČNI NAČRT

Pri pouku književnosti smo predelali posamezna obdobja, nato pa smo ob branju v raz-

redu obravnavali vsebino in sporočilo ter glavne slogovne značilnosti besedil. Navede-

na so le tista dela, ki smo jih temeljito komentirali v razredu, pri prozi gre za odlomke.

Zaredi obsežnosti snovi ne gre torej tu za pregled predelane snovi, ampak za izpitni

program. Vsak dijak je moral samostojno prebrati pet literarnih del in o njih napisati

poročilo. Do 15. maja 2019 smo prebrali naslednje vsebine:

Moderna:

- Literarne struje: naturalizem, impresionizem, dekadenca in simbolizem.

- Zadruga, Cukrarna.

- I. Cankar: Hiša Marije pomočnice, Hlapec Jernej in njegova pravica, Pohujšanje v

dolini Šentflorjanski, Gospod stotnik.

- D. Kette: Na molu San Carlo (VII), Na trgu.

- J. Murn: Sneg, Ko dobrave se mrače, Pa ne pojdem prek poljan, Trenutek.

- O. Župančič: Ti skrivnostni moj cvet, Zvečer, Z vlakom, Duma (samo v glavnih obri-

sih).

Sopotniki moderne.

- A. Gradniik: Eros-thanatos

Med prvo in drugo svetovno vojno na Slovenskem

- Literarne struje: futurizem, ekspresionizem, konstruktivizem, dadaizem, socialni rea-

lizem.

- I. Pregelj: Matkova Tina.

- S. Kosovel: Balada, Slutnja, Ekstaza smrti, Pesem št. X, Kons.5.

- F. Bevk: Kaplan Martin Čedermac.

- V. Bartol: Alamut.

Slovstvo med drugo svetovno vojno.

- F. Balantič: Zasuta usta.

- K. D. Kajuh: Bosa pojdiva, dekle, obsorej.

- Vera Albreht: Ravensbriške pesmi.


18

Program, ki ga bomo predvidoma predelali do konca pouka:

Slovstvo po drugi svetovni vojni

- Periodizacija po letu 1945 po Janku Kosu: socialistični realizem, slovstveni pluralizem, intimizem, eksistencializem, avantgarda, postmodernizem.

- C. Kosmač: Pomladni dan (uvod), Tantadruj. - E. Kocbek: Črna orhideja.

- I. Minatti: Nekoga moraš imeti rad.

- A. Rebula: Votel je Kras.

- J. Menart: Corquis.

- K. Kovič: Bela pravljivca.

- I. Škamperle: Sneg na zlati veji.

- B. Pahor: Mesto v zaliivu


19

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ITALIJANŠČINE

ŠOLSKO LETO 2018-2019

RAZRED: 5. GOP PREDMETNI PROFESOR: NELIDA UKMAR 1. ŠTEVILO UČNIH UR IN PREDPISANI UČBENIKI

- Predvideno število učnih ur 132 od katerih do danes izvedenih 101 (62-lekcije, 9-

preverjanja, 3-dežurstvo med raznimi predavanji, 7-praktične delavnice, 10-šolske

naloge, 5-praktične vaje, 4-pisno in ustno preverjanje, 1-soprisotnost).

- M. Sambugar – G. Sala', Letteratura e oltre vol. 2 Dal Barocco al Romanticismo in

Vol. 3 Dall'eta' del Positivismo alla letteratura contemporanea. La Nuova Italia. 2015.

- P. Cataldi, E. Angioloni, S. Panichi, Antologia della commedia. Palumbo. 2012.

2. KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ITALIJANŠČINE

- Razvoj kompetenc povezovanja in usklajevanja znanja pri različnih predmetih in

sposobnost kritičnega razmišljanja

- Ločevanje in poznavanje glavnih značilnosti različnih literarnih obdobij ter njihovih

glavih predstavnikov

- Poznavanje temeljnih značilnosti in sposobnost analize posameznih umetnostnih in

neumetnostnih besedil v prozi in verzih ter dramska besedila.

3. UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE

- Motivacija, feedback, frontalna metoda, metoda pogovora in soočanje z različnimi

stališči, skupinsko delo, individualne raziskave, evalvacija.

4. PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE

- Strukturirane šolske naloge, pisanje esejev in ustno preverjanje znanja.

- Kriteriji ocenjevanja: po dani točkovni razpredelnici priloženi nalogam in kriteriji, ki

smo jih izoblikovali na zavodni ravni.

5. PREDELANI UČNI NAČRT

- Letteratura: Romanticismo. Caratteristiche. Autori: A. Manzoni. Biografia, Opere,

Poetica. Lettura integrale del romanzo I promessi sposi. Parziale visione dello sce-

neggiato televisivo con la regia di S. Bolchi. 1967. Adelchi. Letture antologiche.

- Tema: Le leggi razziali 80 anni dopo (lettura articoli di giornale – Il Piccolo e Corrie-

re della Sera e visione documentari multimediali).

- Tema: Incontro con l'attore L. Guanciale al Teatro stabile sloveno sul tema dei rifu-

giati siriani in Giordania e Libano.

- G. Leopardi. Biografia. Opere. Poetica del vago e dell'infinito. Analisi dei testi: I

Canti. Gli Idilli. Le operette morali. Analisi del testo Dialogo della Natura e di un

Islandese.


20

- Unita' didattica interdisciplinare con lo sloveno: I. Cankar, Il capitano (lettura e ana-

lisi di una novella).

- L'età del Positivismo, Naturalismo, Realismo, Verismo. La letteratura realista e i

suoi principali esponenti. G. Verga. Biografia. Opere. Poetica. Lettura integrale delle

novelle Nedda, La lupa, La roba, Cavalleria rusticana, Fantasticheria. Lettura e ana-

lisi del romanzo I Malavoglia.

- L. Pirandello. Biografia. Opere. Poetica. Le novelle per un anno: Il treno ha fischiato.

Il romanzo Il fu Mattia Pascal (anche in versione drammaturgica in teatro). Trilogia

del teatro nel teatro: Sei personaggi in cerca d’autore, Così è se vi pare, Questa se-

ra si recita a soggetto.

- Unità didattica interdisciplinare (con l'inglese): R. L. Stevenson, Lo strano caso del

dr. Jekyll e Mr. Hyde.

- Unità didattica interdisciplinare (con lo sloveno) I. Cankar, Kralj na Betajnovi.

- I. Svevo, Biografia. Opere. Poetica. Lettura e analisi dei brani antologici tratti dai

romanzi Una vita e Senilità. Lettura integrale di La coscienza di Zeno.

- Prima Guerra mondiale: G. Ungaretti. Biografia. Opere. Poetica. Analisi dei testi

tratti da Allegria: In memoria, Fratelli, Veglia, San Martino del carso, I Fiumi.

- Il Decadentismo europeo e italiano. G. Pascoli. Biografia. Opere. Poetica. Il mito del

fanciullino e del nido. Analisi dei testi tratti da Mirycae: Lavandare, Temporale, Il

tuono, Il lampo, X Agosto, L'assiuolo.

- Tema: Storia e memoria al confine orientale a cura di C. Cernigoi.

PREDVIDENE VSEBINE DO KONCA ŠOLSKEGA LETA - G. D'Annunzio.

- U. Saba

- E. Montale

- I. Calvino

- R. Saviano

- A. Camilleri

- P. Giordano.


21

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ANGLEŠČINE


RAZRED: 5 GOP

PROFESOR: Deana Neubauer


Predvideno število učnih ur je 3 tedensko za skupnih 90 ur. V letošnjem šolkem letu smo

jih do danes opravili 62 od katerih je približno 8 ur bilo namenjenih preverjanju, tako

pisnemu kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.

Uvedeni učbenik: P. Caruzzo, S. Sardi, D. Cerroni. From the Ground Up. Construction. Eli.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ANGLEŠČINE


ključnih vozlišč iz ANGLEŠČINE , v skladu z veljavnimi ministrskimi programi:

- Specificni cilji: razvijanje medkulturne komunikacijske kompetence v povezavi z lastno

kulturo in materinščino. Dijaki so razvijali bralno pismenost z ugotavljanjem ključnih

besed, s postavljanjem naslovov posameznim odstavkom, z vprašanji v zvezi z danim

besedilom, s pisanjem povzetkov (v danem številu besed) in z drugimi vajami v zvezi z

razumevanjem, ki so bile nato vključene tudi v pisne naloge in preizkuse. Z govornimi

nastopi so dijaki krepili sporazumevalno kompetenco na osnovi opisov, pripovedovanj

in razlaganju definicij. S sestavljanjem miselnih vzorcev, obnavljanjem, izpisovanjem,

zbiranjem in urejanjem gradiva ter iskanjem specifičnih informacij tudi preko

svetovnega omrežja so dijaki vadili učenje učenja in hkrati razvijali digitalno pismenost.


Posluževala sem se različnih metod dela, kot na primer razlaga, funkcionalno-

situacijska metoda in komunikativna metoda. Dijaki so tako spoznali in uporabljali

komunikativne funkcije v kontekstu, ki so bile podlaga za uvajanje, utrjevanje in spoz-

navanje novega besedišča in slovničnih struktur. Učne ure so bile vedno kombinirane,

sicer pa so bile sestavljene po modelu PPP presentation, production, practice. To se

pravi da od začetne aktivacije in ugotovitve predznanja, do vaj za usvajanje snovi in

urjenje, tako kot do vaj za utrjevanje in končne evalvacije osvojene snovi, so vaje in


22

učne bile zasnovane tako, da so ure nadgrajevale znanje in sposobnosti dijakov. Ure

so potekale v frontalni, skupinski in individualni obliki.

Pri razvijanju bralne spretnosti pa sem se posluževala tehnike skimming, scanning,

intensive reading.

Za utrjevanje pisne spretnosti so dijaki pisali vsakovrstne vodene in proste sestavke, od

trgovskih poslovnih pism, do akademskih analitičnih esejev.

Pri razvijanju ustnih sposobnosti so dijaki poročali o krajših raziskavah npr. o uprabi

bioloških materialov pri gradnji hiš ali pa pri predstavitvi pomembnih nebotičnikov v sve-

tu. Pripravljajli so se tudi na Trinity Gese Exam.


Preverjanje stopnje znanja je bilo sprotno, saj so vsako učno uro pri utrjevalnih vajah sode-

lovali vsi dijaki. Pri pisnih nalogah so dijaki pisali analitično-argumentitivne spise, odgovarjali

na odprta vprašanja o snovi, analizirali tekste preko analitičnih vprašanj.

Pri vrednotenju oziroma ocenjevanju sem upoštevala naslednje kriterije:

- jezik (besedičše, skladnja, pravopis)

- razumevanje in razčlenjevanje besedila

- organizacija besedila

- vsebinska točnost

- kritično in analitično mišljenje


Man Made and Natural Buidling Materials:

Stone, timber, brick, cement, steel and aluminium, glass, plastic, sustainable mate-

rials

The Empire state Building (steel and aluminium)

Murano art of Glass (glass)

Biomimicry and bioplastic – Mater-bi

Sustainable materials in cohousing

Surveying and Design:

Cartography

Measuring and design instruments: Mapping, Surveying, CAD, Rendering

Architectural brief

Architectural report

Building and safety:

Building elements: Foundations, walls, floors, stairs, roofs

Types of houses: British and American houses


23

Skyscrapers – The Shard, London; Renzo Piano

The New Globe theatre – dossier

On the building site: health and safety; what to wear on the building site

Urbanisation:

Urban growth

Consequences of urban growth

Urban planning

The value of buildings, the economic life of a building; the real estate market

Building Public works:

roads, bridges, airports, opera houses


The Sydney Opera house, The Golden Gate Bridge

Working in construction - Professional figures and how to find a job

Posebna vzgojno-izobraževalna pobuda in povezava z drugimi predmeti

Angleška predstava Palketto Stage: L. R. Stevenson: The Strange Case of Dr

Jekyll and Mr Hyde

Gese Trinity Exams: dijaki so Aprila meseca polagali ustni izpit za Trinity College

London, nivoj B2.

Aiesec - Educhange: 6 tedensko gostovanje mednarodne univerzitetne študentke

iz Kijeva

Seminar in predavanje prof. Sarah Graves – Mednarodna šola v Trsrtu IST

(International School of Trieste) na temo o življenju in zgodovini v Virgini (ZDA)

Topography – povezava s topografijo

William Shakespeare and the Elizabethan Theatre; Romeo and Juliet - literatura


24

ZAKLJUČNO POROČILO IZ ZGODOVINE


RAZRED: 5. GOP

PROFESOR: EVA FIČUR



smo jih opravili 56 od katerih je približno 10 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu

kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.)

Uvedeni učbenik je SODOBNA ZGODOVINA B. Repeta. Občasno sem se posluževala

tudi videoposnetkov iz Youtuba in drugih video posnetkov: Hitler, Mussolini.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ ZGODOVINE


ključnih vozlišč iz zgodovine, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi:

- dijaki znajo ločevati in poznajo glavne značilnosti zgodovinskih obdobij ter njihovih

glavnih dogodkov.

- Transverzalni cilji: razvijali so kompetence povezovanja in usklajevanja pri različnih

predmetih in kritično razmišljanje.

- Pri pouku zgodovine smo večkrat povezovali snov s slovenščino.

Posebne pobude v okviru predmeta: 11. novembra so dijaki poslušali predavanje prof.

Breclja na temo 1. svetovna vojna v naših krajih. Skupajh s prof. italijanščine N. Ukmar sva

obravnavali Cankarjevo besedilo Gospod stotnik. 27. novembra so dijaki skupaj z 5. UFM

sli na poučno ekskurzijo na Grmado, kjer jih je prof. Bracelj vodil po strelnih jarkih in jim

razlagal boje pri nas. V ponedeljek 18. februarja so se dijaki udeležili predavanja prof.

Nanut v Rižarni, kjer jim je predstavila Rižarno in njeno zgodovino.


Pri pouku sem se posluževala frontalne metode, veliko časa pa smo posvečali tudi

gledanju zgodovinskih dokumentov. Dijaki so se za snov zanimali, niso pa vedno utrjevali

svojega znanja.


Preverjala sem tako ustno kot pisno. Dijaki so tudi sami pripravili govorne nastope o

snovi.


25


- Svet pred prvo svetovno vojno.

- Prva svetovna vojna

- Svet med obema vojnama

- Začetek druge svetovne vojne


- Druga svetovna vojna (nadaljevanje)

- Svet po drugi svetovni vojni


26

ZAKLJUČNO POROČILO IZ MATEMATIKE


RAZRED: 5.GOP

PROFESOR: ALEN KERMAC


Predvideno število učnih ur je bilo okvirno 85 (tri ure tedensko), opravil pa sem jih

približno 70. 20 ur je bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu kot ustnemu,

INVALSIju, ipd..

Nisem se posluževal učbenika.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA

Pri pouku matematike se poudarja doslednost pri sklepanju in natančnost pri izvajanju

računskih vaj. Dijake se vodi v postopno abstrahiranje posebno pri pouku geometrije v

bieniju, kar naj bi bila dopolnitev povsem praktičnega in aplikativnega pristopa pri

tehničnih predmetih. Tudi pri povsem računskih izvajanjih je zahtevana utemeljitev in

razlaga prehodov, da se učenje ne bi izrodilo v avtomatizem.

Znanje v zadnjem letniku naj bi bilo čim bolj globalno; velika pozornost je bila

posvečena povezovanju pojmov in utemeljevanju trditev, uporabi pridobljenih

matematičnih orodij,ipd..

Vsebine, ki jih morajo dijaki znati ob koncu 5. letnika so:

- definicija, lastnosti in raba prvega in drugega odvoda (problemi ekstremov in

določanje njih narave, v definiciji mora biti znan pojem limite in odgovornih lastnosti);

- analiza funkcij (definicijsko območje, soda/liha funkcija, predznak funkcije, ničle/poli,

asimptote(vodoravne, navpične, poševne), funkcija narašča/pada, stacionarne točke);

- integralni račun: nedoločeni integral kot inverzna aplikacija odvoda, določeni integral

kot sredstvo za računanje ploščin krivih likov, prostornin vrtenin in težišč.

Dijaki so usvojili okvirno vizijo obdelanih vsebin in so sposobni uporabljati svoje znanje

pri reševanju problemov, tudi tranzverzalno – v primerjavi z ostalimi znanstvenimi

predmeti. Globalno znanje razreda je dobro. Med učnimi urami so dijaki aktivno

sodelovali.

3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE:

Frontalna metoda z vodenim delom pri tabli, reševanje nalog pri tabli, samostojno delo,

dopolnjevanje znanja na »okencih«, uporaba digitalnih pripomočkov (npr. Geogebra,

ipd.).


27

4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE:

Do 15. maja smo pisali 5 šolskih nalog in INVALSI; v prvem polletju je bil dijak

negativen, oceno je popravil s pisnim preverjanjem.

Redno so delali vaje pri tabli z ustreznimi razlagami in poglobitvami. Ustno so

odgovarjali pri ponavljanju matematičnih vsebin.

Kriteriji ocenjevanja so v VIP-u.

5) PREDELANI UČNI NAČRT:

Analiza funkcij: ponovitev s posebnim poudarkom na definicijski interval, liha/soda

funkcija, predznak funkcije, začetna vrednost, asimptote funkcij, iskanje ekstremov in

obračajev s pomočjo prvega in drugega odvoda, graf funkcije;

Nedoločeni integral: splošne osnovne formule, integriranje z uvedbo nove

spremenljivke, integriranje po delih - “per partes”, integrali racionalnih funkcij,

iracionalnih funkcij in kotnih funkcij;

Določeni integral: definicija, lastnosti, izrek o povprečni vrednosti, zveza med

določenim in nedoločenim integralom, posplošeni integral;

Uporaba določenega integrala: računanje ploščin krivih likov ali med grafoma dveh

funkcij, prostornine rotacijskih teles (vrtenin), osnove Reimanovega dvojnega in

trojnega integrala.


Uporaba določenega integrala: težišče ter uporaba integrala v fiziki (vztrajnostni

moment).

Ponavljanje teorije in vaje.


28

ZAKLJUČNO POROČILO IZ PREDMETA

NAČRTOVANJE, GRADENJE IN NAPELJAVE


RAZRED: 5. GOP

PROFESOR: ROBERTO SARAZIN


Letos bomo, do vključno 15. maja, opravili 172 učnih ur - do konca pouka pa še drugih

23.

Predavanjem/razlagam oz. teoričnemu delu smo posvetili približno tretino ur, ostali dve

tretini pa smo posvetili bolj aplikativno/praktičnemu delu oz. načrtovanju.

Uvedeni učbenik so: Di Pasquale, Messina, Paolini: Progettazione, costruzioni, impianti:

3A – Storia dell'architettura, 3B – La gestione del territorio in 3C – Laboratorio di

progettazione. Tipi edilizi; Le Monnier.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA:

Načrtovanje je kompleksen postopek, ki se ga težko osvoji v teku višješolskega šolanja.

Očitno se na Ministrstvu s to mojo trditvijo ne strinjajo, saj naloge, ki nam jih Ministrstvo

pošilja vsako leto na državni izpit, so odločno prezahtevne.

Kljub temu, skušamo v teku petih let dati dijakom določene oprijeme, jim skušamo posre-

dovati en modus operandi, ki jim bo koristen tako v poklicu kot v nadaljnem študiju.

Ključna vozlišča, ki naj bi postala mejniki pri poklicu geometra so nedvomno sledeča:

- sposobnost analize problema oz. dane situacije;

- priprava ustreznega programa oz. sheme;

- poznavanje pravil in pravnih inštrumentov tj. civilnega kodeksa, gradbene zakonodaje,

občinskih pravilnikov, prostorskega načrta itd;

- obvladanje vseh potrebnih postopkov za pridobivanje prej navedenih informacih;

- obvladanje opisne geometrije, projekcij in programov, ki jim omogočajo, da izdelajo čitlji-

ve elaborate v skladu z predpisi.


Ure se odvijajo po večini frontalno, se pa večkrat soočamo in popravljamo skupinsko ela-

borate.


29


Ocenjevanje elaboratov, pisna preverjanja snovi in ocenjevanje predavanj o zgodovini

arhitekture (ustno). Ocenjevanje je v skladu s sprejetimi kriteriji, ki so objavljeni na spletu.


NAPELJAVE: vodovod, greznice in kanalizacija, električne napeljave, termične napeljave,

sončni kolektorji in prisilno prezračevanje.

ZGODOVINA ARHITEKTURE: grška arhitektura, etruščanska in rimljanska arhitektura,

bizantinska arhitektura, paleokrščanska arhitektura, romanska arhitektura, gotika, rene-

sansa, manierizem, barok in rokoko, iluminizem ter inustrijska revolucija.

URBANISTIKA: zgodovinski okvir, prostorski načrti, conizacija, tehnični predpisi, občinski

pravilniki.

PROJEKTIRANJE: Arhitektonski načrt objekta s skeletno konstrukcijo, izvedbeni načrt

objekta iz ab.

TIPOLOGIJE GRADENJ: enostanovanjske hiše, vrstne hiše, osnovna šola (poskusna

naloga), športni objekt (hala za fitness), mestna garaža, mehanska delavnica.


ZGODOVINA ARHITEKTURE: liberty, art noveau, jugendstil, secesija in

modernizem ter arhitektura med dvema vojnama.

URBANISTIKA: deontološki pravilnik, arhitektonske pregrade in načrt na

izbiro za državni izpit


30

ZAKLJUČNO POROČILO IZ

UPRAVLJANJA GRADBIŠČ IN VARNOSTI NA DELOVNEM MESTU


RAZRED: 5.GOP

PROFESOR: JAGODIC MARKO, ŠTOKOVAC DAVIDE


Predvideno število učnih ur je 2 uri tedensko za skupnih 66 ur. V letošnjem šolkem letu

smo jih opravili 60 (+5 ur suplenc), od katerih je bilo 5 ur namenjenih preverjanju, tako

pisnemu kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija. 3 ure so bile

namenjene ekskurzijam in različnim projektom. 22 ur je bilo laboratorijskih v računalniški

učilnici.

Ker ni slovenskih učbenikov za ta predmet, na novo uveden v Italiji z reformo od leta

2012, uporabljamo primerni italijanski učbenik. Uvedeni učbenik je Gestione del cantiere e

sicurezza dell'ambiente di lavoro (zal. Le Monnier - Mondadori). Učbenik ima tudi zvezek

kompetenc. Deželni cenik smo dobili na spletu. Dijaki so si v šoli zapisovali.

Pri pouku smo uporabljali tudi internet. Dijakom sva predstavila tudi programsko opremo za

gradbene kalkulacije in varnost Euclide (Geonetwork), ki jo imamo na šoli.

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ UPRAVLJANJA GRADBIŠČ IN VARNOSTI NA DELOVNEM

MESTU

Na podlagi strokovne literature, ki je profesorjem zaenkrat na razpolago, navajam

seznam ključnih vozlišč iz upravljanja gradbišč in varnosti na delovnem mestu, v skladu z

veljavnimi ministrskimi programi:

a) Temeljne prečne kompetence (ključnih državljanske kompetence):

EK1 učenje učenja, EK2 načrtovanje, EK3 sporočanje, EK4 sodelovanje in udeležba,

EK5 samostojno in odgovorno ravnanje in sploh gradnja odgovorne osebnosti, EK6

reševanje problemov, EK7 ugotavljanje povezav in razmerij zlasti z opazovanjem

okolja z občutljivostjo za dimenzije v funkciji uporabnika-človeka in za spoštljivo

poseganje v okolje, EK8 pridobivanje in razlaga informacij tudi iz različnih virov.

b) Specifične učne kompetence predmeta predvidene v smernicah v OPR 15. marca

2010 so:

U1. Analiza, ocena, meja in tveganje različnih tehničnih rešitev za socialno in

kulturno življenje s posebnim poudarkom na varnost v življenju in na delovnem

mestu, varovanje osebe, okolja in prostora.


31

U2. Upravljanje in vodenje pomičnih gradbišč z upoštevanjem predpisov o varnosti.

U3. Ocenjevanje dogodkov in izbir obnašanja glede na sistem vrednosti skladnih z

načeli ustave in mednarodnih listin o človekovih pravicah.

U4. Uporaba temeljnih načel o ekonomiji in organizaciji proizvodnje in storitev.

U5. Izbira in uporaba metodologij in tehnik upravljanja z načrtovanjem.

U6. Sestava tehničnih poročil in dokumentiranje samostojnega in skupinskega dela v

poklicnih situacijah.


Didaktična metodologija je slonela na začetni frontalni razlagi problemov in nato na

skupinski analizi v sodelovanju z dijaki, ki v petem razredu že poznajo osnove upravljanja

gradbišča in varnosti na delovnem mestu. Samostojno delo so bili domači referati, ki smo

jih skupinsko pregledovali in komentirali.


Predvidena je bila samo praktična ocena.

Znanje se je preverjalo s praktičnimi vajami, testi, spraševanji in referatom. Pri oceni je

sodeloval tudi profesor praktičnega pouka.

A) Pri ocenjevanju preverjanja praktičnega znanja sva upoštevala:

- usvojenost učnih vsebin - razumljivost izdelka

- logičnost - pravilnost izrazov

- pravilno razčlenitev in nastavitev nalog - pravilnost reševanja

- rezultate - intuicijo

- znanje snovi - povezovanje argumentov

- reševanje vaj - razlaga prehodov

- popravljanje (oz. zavedanje) napak - logično utemeljevanje

- samostojnost - izvirnost

- grafično dodelanost in obliko - pravilnost postopkov

- pravilnost rezultatov oz. natančnost izdelka - strokovno izrazoslovje

B) Pri končnem ocenjevanju sva upoštevala:

- ocene posameznih spraševanj - ocene kontrolk

- praktične vaje (šolske in domače) - sodelovanje v razredu

- zanimanje za predmet

Vrednotenje je bilo v skladu s sprejetimi enotnimi kriteriji ocenjevanja, ki jih je sprejel

profesorski zbor. Kriteriji so v VINu.


Posebna tveganja na gradbiščih: Izkopi. Višina izkopa. Rušenja. Rušenje in ponovna

gradnja. Faze gradnje. Dela na višini. Višina padca. Varovalne ograje in varnostne

mreže. Predpisi za delo na višini v Sloveniji.


32

Primer varnostnega načrta.

Azbest. Sanacija azbesta. Delovni prostori.

Fotovoltaične napeljave.

Analiza posega za prenovo vrstne hiše z vidika varnosti.

Predračuni: Analiza stroškov. Sestava količinskega in vrednostnega predračuna. Analiza

cen. Ceniki. Primeri. Stroški za varnost. Analiza stroškov za varnost. Zmanjševanje

stroškov za varnost. Primer predračuna za tlakovanje dvorišča solastništva. Predračun

za nove predelne stene v stanovanju. Predračun za gradnjo garaže.

Gradbene kalkulacije in zaključek del: Kalkulacije pri javnih in zasebnih naročilih. Knjiga

obračunskih izmer in dnevnik obračunov. Sprememba cen. Programska oprema za

kalkulacije.

Končni obračun in zaključek del. Dokazilo o zaključku del in zapisnik o oddaji del.

Tehnično-upravni pregledi - kolavdacije: Imenovanje kolavdatorja. Zapisnik o pregledu

gradbišča in kolavdaciji. Tehnično-upravni pregled. Pregled napeljav. Kolavdacija

konstrukcije. Projekt za obratovanje in vzdrževanje.


Uvod v kakovost v gradbeništvu:


33

ZAKLJUČNO POROČILO IZ PREDMETA

GEOPEDOLOGIJA EKONOMIJA IN CENITVE


RAZRED: 5.GOP

PROFESOR: WILLJ MIKAC

PROFESOR PRAKTIČNEGA POUKA: DAVIDE ŠTOKOVAC

1) ŠTEVILO UČNIH UR IN UVEDENI UČBENIK

Število učnih ur: 118 (do konca pouka)

Uvedeni učbenik: Dino Franchi, Giancarlo Ragagnin

Lezioni di economia ed estimo

Bulgarini editore


Poudarjal sem odgovornost (tudi formalno) tehnika pri delu in nalogah, ki so mu zaupa-

ne, vadili smo sposobnost komunikacije z uporabo primernega strokovnega jezika in

sploh strokovnim pristopom, skrb za dodelanost, razčlenjenost in preglednost izdelkov

in rabo osnovnega tehničnega izrazja.

Specifično za predmet smo veliko poudarjali, da mora biti izhodišče za oceno dobrina z

normalnimi značilnostmi zaradi lažje primerljivosti s podobnimi dobrinami na tržišču.

Poudarjali smo potrebo po iskanju po dostopnih virih informacij, ki se stalno ažurirajo.

Veliko smo se ukvarjali z izbiro primernega ekonomskega vidika za oceno dobrine in

torej z metodološkimi vidiki.


Teoretski del snovi sem podajal v glavnem frontalno, veliko časa pa smo zlasti v drugi

polovici leta posvetili praktičnim primerom ocene na številnih vajah (predvsem že

rešenih iz digitalnega dela učbenika)


Dijaki so pisali skupno šest šolskih nalog. V teku šolskega leta so bili večkrat vprašani

za ustno oceno.

Kriteriji ocenjevanja so bili vedno priloženi besedilu šolskih nalog in so bili okvirno nas-

lednji:


34

poznavanje snovi in pravilnost rešitve max. 5 točk

razčlenjenost in preglednost max. 3 točke

jezik, strokovni izrazi in obrazložitev max. 2 točki

skupno max. 10 točk


Predelane vsebine do 15. maja 2019:

Najprej smo obdelali še nekatera poglavja finančne matematike (potencialna vrednost,

obrestna in eskontna mera, delitev zneskov).

Splošni del:

Predmet ocene, ekonomski vidiki dobrin (tržna vrednost, vrednost na podlagi stroškov,

vrednost na podlagi kapitalizacije dohodkov, vrednost na podlagi komplementarnosti in

vrednost na podlagi transformacije), metode ocene, normalnost pri ocenah;

Posebni del:

Splošno o civilnih stavbah (najem, notranje in zunanje značilnosti, pravno stanje), Oce-

na civilnih stavb (enoparametrska ocena, ocena po kapitalizaciji dohodka, ocena po

stroških, ocena po možnosti transformacije, komplementarna vrednost);

Ocena zazidljivih zemljišč (splošni pojmi, notranje, zunanje in pravne značilnosti zazid-

ljivih zemljišč, normalna vrednost in popravki, ocena na podlagi transformacije);

Etažna lastnina (splošni pojmi, notranji pravilnik, tabele tisočink splošne lastnine za

delitev stroškov med etažnimi lastniki);

Pravne ocene (obrisi), ocena škode in odškodnine zaradi požara na stavbi;

Razlastitve za javno korist, odškodnina za razlaščene dobrine.

Predvidene vsebine do konca šol. leta

Ocenjevanje pri dedovanjih;

Kataster


35

ZAKLJUČNO POROČILO IZ TOPOGRAFIJE


RAZRED: 5.GOP

PROFESOR: PAVEL ZOBEC



smo jih opravili 108, od katerih je približno 22 ur bilo namenjenih preverjanju, tako pisnemu

kot ustnemu, simulacijam nove mature in novega kolokvija.

Uvedeni učbenik je

C.Pigato:

Topografia 3 – settore tecnologico indirizzo costruzioni ambiente territorio

ed. Poseidonia Scuola

2) KLJUČNA VOZLIŠČA IZ TOPOGRAFIJE

Na podlagi strokovne literature, ki je profesorjem zaenkrat na razpolago, navajam

seznam ključnih vozlišč iz topografije, v skladu z veljavnimi ministrskimi programi:

Trigonometrija, koordinatni sistemi, osnove izmere, teorija pogreškov, enostavne izmere,

merjenje kotov, razdalj in višinskih razlik, klasične metode merjenja obsežnejših površin,

grafična predstavitev terena, sodobne metode merjenja obsežnejših površin (GPS,

digitalna fotogrametrija, laser skener, daljinsko snemanje, področni informacijski sistemi,

posegi v teritorij (določevanje površin, delitev terenov, izravnava in premikanje mej,

izravnava terenov, osnove projekta ceste.


Za dosego zastavljenih ciljev sem se med poukom svojega predmeta posluževal

večinoma frontalnega pouka in sicer predvsem deduktivne metode in praktičnih vaj. Z

ozirom na skrb za tehnično izrazoslovje sem pri enostavnejših poglavjih sproti podajal

slovenske izraze (ne obstajajo učbeniki, ki bi v slovenskem jeziku zajeli cele snovi

ministerskega programa), pri zahtevnejših pa sem spodbujal k pisanju zapiskov in sproti

narekoval pomembnejše definicije. To sem počel predvsem v tretjem letniku, kjer je bila

snov nova in je bilo mnogo osnovnih definicij, dijaki pa niso bili še navajeni na italijanske

učbenike in istočasno niso bili navajeni na pisanje zapiskov. Spodbujal sem aktivno

preverjanje in lastno vrednotenje tistih dijakov, ki so si pri domačem utrjevanju snovi za


36

določeno poglavje sami izbrali vprašanja na katera so samostojno pisno odgovorili in

odgovor s pomočjo učbenika samostojno ocenili. Na željo díjakov sem izdelke pregledal in

potrdil oz. prilagodil oceno; žal so se dijaki le izjemoma posluževali te metode predvsem v

zadnjem letniku. Zavest urejenosti sem spodbujal z zvezkom šolskih in domačih vaj, v

katerih sem vrednotil tudi obliko in pisavo. Od januarja dalje sem bil eno uro tedensko na

razpolago dijakom (okence): nudil sem jim bodisi pomoč pri reševanju domačih vaj, kot

tudi pri ponavljanju in usvajanju učnih vsebin (podporni pouk); dijaki so se te ponudbe le

redkokdaj posluževali.


- preverjanje znanja

Poleg petih že pisanih šolskih nalog in ene predvidene v koncu meseca maja sem se

posluževal tudi krajših ustnih spraševanj posameznikov, predvsem pa krajših občasnih

vprašanj na začetku učnih ur, ki sem jih ocenitl z oznako + ali – (obseg snovi je bil pri takih

spraševanjih navadno dokaj omejen, vprašanja pa so se nanašala le na krajše odlomke

predelane snovi). Poleg tega sva s profesorjem praktičnega pouka polagala precejšnjo

važnost na urejanje zvezkov šolskih oz. domačih vaj, kjer sva poleg rigoroznosti,

logičnega sklepanja, povezovanja in samostojnosti spodbujala tudi skrb za obliko in

pisavo ter na sodelovanje.

Pozoren sem bil tudi na vedenjske posebnosti posameznikov (npr. nagrajeval sem

umestne pripombe oz. opozorila med razlago s pozitivno oznako, motenje pouka in

pozabljanje orodja pa z negativno).

- ocenjevalni kriteriji

Pri preverjanju znanja sem upošteval sledeče kriterije:

pisno: Dijak mora osvojiti učne vsebine, pri podajanju mora uporabljati vsaj delno

pravilne izraze in mora biti jasen in razumljiv, tudi če se včasih poslužuje mnemonskega

znanja. Pri reševanju vaj mora dijak razumeti problematiko naloge, jo mora pravilno

razčleniti in nastaviti, pravilno mora aplicirati teoretsko znanje; računskih napak se pa

mora dijak vsaj zavedati, po možnosti tudi lokalizirati in nakazati ustrezne rešitve.

ustno: Dijak mora razumeti vprašanja, v odgovorih mora nakazati vsaj poznavanje

osnovnih vsebin, podati pa jih mora v razumljiví obliki z uporabo v glavnem pravilnih

tehničnih izrazov. Svoje podajanje mora zaključiti v primernem času.

grafično/praktično: Izdelek mora biti rešen po pravilnem postopku, grafika mora biti

sprejemljiva, oblika pa dobra. Dijak mora poznati osnovne inštrumente in njih specifičnosti

ter mora aplicirati učne vsebine na delo z orodjem. Dijak mora biti sposoben

samostojnega in rednega dela pri izdelovanju elaboratov in mora spoštovati določene

roke pri oddaji izdelkov.


37


- Merjenje obsežnejših površin (poligoni)

- GPS

- Osnove kartografíje

- Osnove opisne geometrije

- Popolna predstavitev terena

- Merjenje zemljišč (določanje površin, delitev parcel)


- Premikanje in izravnava mej

- Katastr - Pregeo


38

ZAKLJUČNO POROČILO IZ TELESNE VZGOJE


RAZRED: 5.GOP, 5.UFM

PROFESOR: MILIČ SONIA


Predvideno število učnih ur je bilo 68, opravili pa jih bomo 64.

V letošnjem šolskem letu so bile namenjene ustnemu preverjanju dve uri, nekajkrat

sem spraševala o splošnih smernicah in ciljih športne vadbe na začetku učne ure.


3) UPORABLJENE DIDAKTIČNE METODE:

Od lažjega k težjemu

Frontalna metoda posredovanja učne snovi za splošno telesno moč, gibljivost, hit-

rost in vzdržljivost

Individualni pristop za atletiko, akrobatske elemente in orodno telovadbo

Homogene in heterogene skupine pri športnih igrah

4) PREVERJANJE ZNANJA IN OCENJEVANJE:

Sprotno preverjanje terminologije in gimnastičnih va

Testiranje in njih rezultati

Tehnična dovršenost različnih športov

Ritmičnost in skladnost gibov pri plesih

Način prisotnosti, sodelovanja in vztrajnosti pri izvedbi gibov

5) PREDELANI UČNI NAČRT: predvideni učni program na začetku šolskega leta je bil

izveden skoraj v celoti z izjemo dvojnega testiranja in sodelovanju na Gradbeniadi.

Program, ki ga bomo predvidoma predelali do konca pouka: plesne vaje

Documents

RAZRED GRADNJE, OKOLJE, PROSTOR · Topografija - - 4 4 4 Telesna vzgoja 2 2 2 2 2 Verouk ali altern. dejavnosti 1 1 1 1 1 skupaj ur 36 36 36 36 36 Soprisotnost praktični pouk 51