RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OBJEKTA - mz.gov.si · Slika 9: Klimat L2 - klet v strojnici klet-zahod ... Tabela 1: Podatki o stroških za energente za obratovanje objekta (za leto

GGE družba za izvajanje energetskih storitev d.o.o.

gorenje energetika ljubljana Šlandrova ulica 4b SI-1231 Ljubljana

T: 059 035 200 [email protected] www.gge.si

Družba je registrirana pri okrožnem sodišču v Ljubljani in je vpisana v sodni register pod št. 2011/27927 Matična št.: 6006079000, ID za DDV: 45618984, TRR: SI56 3000 0001 2888 814 Osnovni kapital družbe znaša 600.000,00 EUR

RAZŠIRJENI ENERGETSKI

PREGLED OBJEKTA

NOVA PORODNIŠNICA UKC LJUBLJANA

z gradbeno fiziko

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED

Nova porodnišnica UKC Ljubljana Stran 2 od 64

NASLOV RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OBJEKTA NOVA

PORODNIŠNICA UKC LJUBLJANA

NAROČNIK Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000

Ljubljana

ZASTOPNIK mag. Simon Vrhunec

KONTAKTNA OSEBA Maja Mazej

IZVAJALEC EP GGE d.o.o., Šlandrova ulica 4b, 1231 Ljubljana – Črnuče

VODJA EP Matic Baškovč u.d.i.g.

STROKOVNI SODELAVCI

EP

Miha Babnik, u.d.i.s., Nejc Frumen, u.d.i.s., Peter Habjan u.d.i.a.

ŠTEVILKA DOKUMENTA REP-01-2015

DATUM EP Februar 2015

ŠT. IZVODA 1 2



Vsebina

1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE ............................................................................ 7

I. SPLOŠNI DEL ........................................................................................................................ 12

1. Namen in cilji energetskega pregleda .................................................................................... 12

2. Uvod ........................................................................................................................................ 14

2.1 Opis dejavnosti v stavbi .................................................................................................. 14

2.2 Prostorska razporeditev stavbe ...................................................................................... 14

2.3 Skupna poraba energije in stroški .................................................................................. 16

2.4 Stanje toplotnega ugodja ................................................................................................ 16

3. Potek upravljanja s stavbo ...................................................................................................... 17

3.1 Razmerja med naročnikom energetskega pregleda, lastnikom stavbe, najemnikom,

upravnikom stavbe ..................................................................................................................... 17

3.2 Potek denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov ............................................... 17

3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški .................................................................... 17

3.4 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih .............................................................. 17

3.5 Raven promoviranja URE ............................................................................................... 17

4. Oskrba in raba energije .......................................................................................................... 18

4.1 Cene energetskih virov ................................................................................................... 18

4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije .......................................................................... 19

4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov ................................................................... 29

4.4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme .............................................................. 29

5. Pregled naprav za pretvorbo energije .................................................................................... 30

5.1 Ogrevalni sistem ............................................................................................................. 30

5.2 Hladilni sistem ................................................................................................................. 32

5.3 Prezračevalni sistem ....................................................................................................... 33

5.4 Sistem za oskrbo s toplo vodo ........................................................................................ 42

5.5 Sistem za oskrbo s hladno vodo ..................................................................................... 42

6. Pregled rabe končne energije ................................................................................................. 42

6.1 Toplotni ovoj stavbe ........................................................................................................ 42

6.2 Porabniki električne energije ........................................................................................... 48

6.3 Razsvetljava .................................................................................................................... 49

7. Povzetek rezultatov energetskih potreb za obstoječe stanje objekta .................................... 51

II. PRELODGI IN ANALIZA MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE ........................ 54

8. Organizacijski ukrepi ............................................................................................................... 54

8.1 Revizija pogodb o dobavi energije .................................................................................. 54



8.2 Pravilno prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in senčenje objekta ................................... 54

8.3 Energetsko knjigovodstvo ............................................................................................... 54

9. Investicijski ukrepi ................................................................................................................... 55

9.1 Celovita prenova klima strojnic klet L, D in mansarda L, D ............................................ 55

9.2 Zamenjava obstoječih hladilnih agregatov...................................................................... 56

9.3 Celovita prenova toplotne in parne postaje .................................................................... 56

9.4 Ukrepi za varčevanje sanitarne pitne vode ..................................................................... 57

9.4.1 Vgradnja omejevalnikov pretoka in aeratorjev na pipe ........................................... 57

9.4.2 Vgradnja varčnih izplakovalnih WC kotličkov .......................................................... 57

9.5 Rekonstrukcija razsvetljave ............................................................................................ 58

9.6 Investicijski ukrepi v ovoj stavbe ..................................................................................... 58

9.6.1 Zamenjava oken in zasteklitev v objektu................................................................. 58

9.6.2 Priporočila za kvalitetno vgradnjo stavbnega pohištva kot so zunanja okna in vrata

po smernicah RAL montaže ................................................................................................... 59

9.6.3 Toplotna izolacija fasade ......................................................................................... 60

9.6.3.1 Toplotna izolacija tal prvega nadstropja nad zunanjim zrakom .............................. 60

9.6.4 Toplotna izolacija strehe .......................................................................................... 60

9.7 Vgradnja informacijskega sistema za upravljanje z energijo .......................................... 61

10. Pregled ukrepov učinkovite rabe energije .......................................................................... 63

11. Priloga: ................................................................................................................................ 64

11.1 Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah ..................... 64



KAZALO SLIK

Slika 1: Ortofoto posnetek objekta Nova porodnišnica UKC Ljubljana (vir: geopedia.si) .............. 12 Slika 2: Potek izdelave energetskega pregleda ............................................................................. 13

Slika 3: Glavni dovod in povratek tople vode v toplotni postaji ...................................................... 30

Slika 4: Dovoda tople vode za klima strojnici L in D (levo) ter glavni dovodni in povratni razdelilec

tople vode (desno) .......................................................................................................................... 31 Slika 5: Parna postaja .................................................................................................................... 31

Slika 6: Hladilna centrala v strojnici klet-zahod .............................................................................. 32

Slika 7: Hladilni agregat Termofriz PVC/A 90/30, umeščen na terasi mansarde .......................... 33 Slika 8: Klimat L1-zaklonišče v strojnici klet-zahod........................................................................ 34

Slika 9: Klimat L2 - klet v strojnici klet-zahod ................................................................................. 34

Slika 10: Klimat L3 - garderobe v strojnici klet-zahod .................................................................... 35

Slika 11: Klimat L4 - mlečna kuhinja in sterilizacija v strojnici klet-zahod ..................................... 35 Slika 12: Klimat L5 - intenzivna nega v strojnici klet-zahod ........................................................... 36

Slika 13: Klimat L6 - hospital zahod v strojnici mansarda-zahod .................................................. 36

Slika 14: Sistem L7-sanitarije v strojnici mansarda-zahod ............................................................ 37 Slika 15: Klimat D1 - dezinfekcija postelj v strojnici klet-vzhod ..................................................... 37

Slika 16: Klimat D2 - Ordinacije in hall v strojnici klet-vzhod ......................................................... 38

Slika 17: Klimat D3 - porodne sobe v strojnici klet-vzhod .............................................................. 38 Slika 18: Klimat D4-OP blok v strojnici klet-vzhod ......................................................................... 39

Slika 19: Klimat D5 - hospital vzhod v strojnici mansarda-vzhod .................................................. 39

Slika 20: Omare z avtomatsko regulacijo klimatov IMP 400 v strojnici klet-vzhod ........................ 40

Slika 21: Akumulator TSV s temperaturnim režimom 38 °C .......................................................... 42 Slika 22: SZ fasada objekta............................................................................................................ 44

Slika 23: JV fasada objekta ............................................................................................................ 45

Slika 24: Pritličje JZ dela objekta ................................................................................................... 45 Slika 25: SV fasada objekta ........................................................................................................... 45

Slika 26: JV fasada objekta ............................................................................................................ 46

Slika 27: Zasteklitev na SZ fasadi objekta ..................................................................................... 46

Slika 28: SZ fasada objekta............................................................................................................ 46 Slika 29: JZ fasada objekta ............................................................................................................ 47

Slika 30: Okna v pritličju ob vhodu v objekt ................................................................................... 47

Slika 31: Detajl okna ....................................................................................................................... 47 Slika 32: Strojnici dvigal v mansardi ............................................................................................... 48

Slika 33: Starejša, energetsko neučinkovita razsvetljava v hodnikih ............................................. 49

Slika 34: Starejša, fluorescentna razsvetljava v hodnikih .............................................................. 49

Slika 35: Zunanja razsvetljava........................................................................................................ 50

Slika 36: Modularna klimatska naprava ......................................................................................... 55

Slika 37: Omejevalnik pretoka z vgrajenim aeratorjem .................................................................. 57

Slika 38: Primer vgradnje okna po smernicah RAL montaže s tesnjenjem okna v treh ravninah . 59 Slika 39: Shematski prikaz avtomatiziranega nadzora nad porabniki energije ............................. 62



KAZALO TABEL

Tabela 1: Podatki o stroških za energente za obratovanje objekta (za leto 2014) .......................... 8 Tabela 2: Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije (URE) ............................................. 10

Tabela 3: Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let ............................................................. 11

Tabela 4: Povzetek vseh predlaganih ukrepov .............................................................................. 11

Tabela 5: Pregled stroškov in porabe za energente v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 ................. 16 Tabela 6: Skupni stroški za energente v zadnjih štirih letih ........................................................... 18

Tabela 7: Mesečna poraba toplote v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 ............................................ 19

Tabela 8: Mesečna poraba električne energije in prikaz stroškov v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

........................................................................................................................................................ 22

Tabela 9: Pregled stroškov in porabe vode v letih 2011, 2012, 2013 in 2014............................... 25

Tabela 10: Pregled stroškov in porabe pare v letih 2011, 2012, 2013 in 2014 ............................. 27

Tabela 11: Generatorji hladu, ki so instalirani na objektu .............................................................. 32 Tabela 12: Osnovni podatki in tehnične specifikacije prezračevalnih naprav ............................... 41

Tabela 13: Popis notranje razsvetljave v objektu .......................................................................... 49

Tabela 14: Procentni delež priključne moči vgrajene notranje razsvetljave .................................. 50 Tabela 15: Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije (URE) ........................................... 63

Tabela 16: Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let ........................................................... 64

Tabela 17: Povzetek vseh predlaganih ukrepov ............................................................................ 64

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Prikaz strukture stroškov za energente v letu 2013 ............................................................. 8 Graf 2: Prikaz strukture porabe energentov v letu 2013 .................................................................. 8

Graf 3: Prikaz stroškov energentov v letih 2011, 2012 in 2013 ..................................................... 18

Graf 4: Prikaz strukture porabe toplotne energije v letih 2011, 2012 in 2013 ............................... 20

Graf 5: Primerjava krivulje porabe toplotne energije in temperaturnega primanjkljaja za ogrevanje

za leto 2013 .................................................................................................................................... 20

Graf 6: Prikaz strukture stroškov toplotne energije v letih 2011, 2012 in 2013 ............................. 21

Graf 7: Cena toplotne energije v letih 2011, 2012 in 2013 ............................................................ 21 Graf 8: Pregled porabe električne energije v letih 2011, 2012 in 2013 ......................................... 23

Graf 9: Pregled stroškov za električno energijo v letih 2011, 2012 in 2013 .................................. 23

Graf 10: Cena električne energije v letih 2011, 2012 in 2013 ........................................................ 24 Graf 11: Prikaz porabe sanitarne vode v letih 2011, 2012 in 2013 ................................................ 25

Graf 12: Prikaz stroškov za sanitarno vodo v letih 2011, 2012 in 2013 ........................................ 26

Graf 13: Cena za m3 pitne vode v letih 2011, 2012 in 2013 .......................................................... 26

Graf 14: Prikaz porabe pare v letih 2011, 2012 in 2013 ................................................................ 27

Graf 15: Prikaz stroškov pare v letih 2011, 2012 in 2013 .............................................................. 28

Graf 16: Cena za tono pare v letih 2011, 2012 in 2013 ................................................................. 28



1. POVZETEK ZA POSLOVNO ODLOČANJE

Prvi korak za doseganje in načrtovanje investicij v učinkovito rabo energije (URE) in obnovljive vire

energije (OVE) je izdelan energetski pregled stavbe. S pomočjo energetskega pregleda je izdelana

prednostna lista ukrepov, ki prestavljajo pomembna prednostna priporočila za izvajanje

organizacijskih in investicijskih ukrepov na področju URE in OVE, s pomočjo katerih se lahko

investitor in upravitelj objekta pravilno odločita za različne vzdrževalne in investicijske ukrepe s

ciljem zmanjšanja rabe energije ter zagotavljanja preskrbe z osnovnimi energetskimi viri.

Podatki za energetski pregled so bili zbrani na osnovi ogleda objektov, zbranih podatkov o porabi

energentov in stroškov za električno in toplotno energijo ter vodo.

Merjeni podatki o stavbi za leto 2014:

Letna dovedena toplota za ogrevanje na kondicionirano površino 151,88 kWh/m2a

Skupna dovedena energija za delovanje stavbe 2.443,99 MWh/a

Skupna dovedena energija za delovanje stavbe na kondicionirano

površino

289,17 kWh/m2a

Stroški za energente ter vodo in paro na kondicionirano površino 29,24 €/m2a

V sklopu energetskega pregleda so povzeti predlagani ukrepi za učinkovito rabo in vpeljavo

obnovljivih virov energije ter ukrepi za zagotavljanje preskrbe objekta z osnovnimi energetskimi viri.

Analizirane ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti objekta delimo na:

A) ORGANIZACIJSKE UKREPE

B) INVESTICIJSKE UKREPE v URE in OVE

V tabeli so prikazani skupni stroški in porabe energentov za leto 2014. Objekt Nove porodnišnice

je priključen na sistem daljinskega ogrevanja v upravljanju podjetja Energetika Ljubljana d.o.o..

Cena toplotne energije je v letu 2014 znašala 64,31 EUR/MWh, cena električne energije pa 80,29

EUR/MWh. Trenutni dobavitelj električne energije je Petrol d. d.. Cena za dobavljeni m3 vode,

vključno s kanalščino in ostalimi trošarinami, kjer je dobavitelj VO-KA d.o.o. je na podlagi

pridobljenih podatkov v letu 2014 znašala 1,81 EUR/ m3. Cena za paro je v letu 2014 znašala 50,02

EUR/t. Vse navedene vrednosti so brez DDV.



Tabela 1: Podatki o stroških za energente za obratovanje objekta (za leto 2014)

PREGLED STROŠKOV ZA 2014

Enota Poraba Stroški

[EUR/leto] Delež

stroškov

Emisije na energijsko enoto

[t/MWh]

Emisije CO2 [t]

Toplotna energija MWh 1.283,70 82.559,26 28,8% 0,330 423,62

Električna energija MWh 1.160,29 78.217,80 27,3% 0,530 614,96

Skupaj MWh 2.443,99 160.777,05 1.038,58

Voda m3 31.867,00 57.631,44 23,6%

Para t 525,30 26.273,06 10,7% 0,330 130,01

Skupaj 244.681,56 1.168,59

V grafikonu za pregled stroškov za energente v letu 2014 je nazorno razvidno, da ima objekt

največji potencial glede prihranka stroškov toplotne energije, ki v skupnem deležu vseh stroškov

energentov znašajo 33,0 %. Drugi, podobno velik delež pri celotnih stroških predstavlja električna

energija, ki zavzema 32,0 %, velik del, 23,6 % pa pripada še stroškom sanitarne vode, ki so, glede

na dejavnost v objektu pričakovano visoki. Iz leta v leto naraščajo stroški za paro, ki so v letu 2014

zavzeli 10,7 % delež vseh stroškov.

Graf 1: Prikaz strukture stroškov za energente v letu 2014

Graf 2: Prikaz strukture porabe energentov v letu 2014

82.559,26 €

78.217,80 €

57.631,44 €

28.722,19 €

PREGLED STROŠKOV ZA ENERGENTE [€] - 2014

Toplotna energija

Električna energija

Voda

Para

1.283,70 MWh

1.160,29 MWh

PREGLED PORABE ENERGENTOV [MWh] - 2014

Toplotna energija




V tabeli je narejen povzetek vseh predlaganih ukrepov za učinkovito rabo energije celotnega

objekta. Predlagani ukrepi so razdeljeni v prioritetne razrede glede na nujnost izvedbe predlaganih

ukrepov, možnost pridobitve nepovratnih spodbud pri izvedbi investicij in glede na učinek

posameznega ukrepa na znižanje stroškov. Glede nujnosti predlaganih ukrepov je pomembno

vlogo pri postavitvi prioritet imel vidik zagotavljanja zanesljivosti delovanja sistemov.

Predlagani ukrepi so ovrednoteni s prihranki toplotne in/ali električne energije na letni ravni,

ocenjeno višino investicije in enostavno vračilno dobo, izračunano po statični metodi.

Predlagani ukrepi so razdeljeni na organizacijske in investicijske. Organizacijski ukrepi so tisti, kjer

se brez, oziroma z minimalno investicijo, vendar s spremembo navad in z uvedbo protokolov

preverjanja delovanja lahko zagotovi zmanjšano rabo energije in posledično zmanjšanje stroškov

za energijo.

Glavni investicijski ukrepi, predlagani v sklopu razširjenega energetskega pregleda pa se nanašajo

na sanacijo strojnih in elektro instalacij, sanacijo toplotnega ovoja stavbe, izboljšave na vodovodnih

instalacijah in elementih ter na izvedbo ciljnega spremljanja porabe glavnih energentov s pomočjo

centralnega nadzornega sistema.

V prvem sklopu investicij v strojne instalacije se priporoča zamenjava vseh prezračevalnih naprav,

ki so locirane v strojnicah v kleti in v mansardi in vgradnja sodobne avtomatike. Poleg tega se

predlaga zamenjava starih hladilnih agregatov, ki sta locirana na terasi mansarde, z novima,

močnejšima hladilnima agregatoma, z enotami za vračanje odpadne kondenzacijske toplote in

možnost t. i. free coolinga v zimskem času. Posledično je potrebno preurediti hladilno strojnico v

kleti in cevne povezave.

Drugi ukrepi na strojnih instalacijah so vezani še na zmanjšanje porabe sanitarne vode z vgradnjo

manjkajočih varčnih WC splakovalnikov in vgradnjo omejevalnikov pretoka in perlatorjev na pipe.

Ukrepi v elektro instalacije obsegajo zamenjavo starejše, energetsko neučinkovite fluorescentne

razsvetljave z novejšo, v LED tehniki in vgradnja ustrezne regulacije.

Obsežnejše so obdelani ukrepi v toplotni ovoj objekta. Predlaga se sanacija toplotne izolacije

fasade in streh. Predlaga se tudi zamenjava vseh prozornih površin v objektu.

Na koncu je predlagana vgradnja centralnega nadzornega sistema in ustreznih merilnikov za ciljno

spremljanje porabe energentov. Potrebno je vgraditi merilnik za spremljanje rabe električne

energije zgolj za ta objekt.

Natančneje so posamezni predlagani ukrepi razloženi v drugem delu poročila, in sicer pod točko II

Predlogi in analiza možnosti za učinkovito rabo energije.



Tabela 2: Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije (URE)

Št. Opis ukrepa

Možni ocenjeni letni prihranki

Toplota Wt

Elektrika We

Voda Ocenjeni prihranek

Ocenjena investicija

Vračilni rok

Prioriteta

MWh/a MWh/a m3 EUR/a EUR let

A ORGANIZACIJSKI UKREPI

1.1

*Zagotoviti izklapljanje aparatov in opreme, kadar niso v uporabi; *Zagotoviti ustrezno vzdrževanje naprav in opreme, ki omogoča optimalno obratovanje; *Pravilno izvajanje ogrevanja in prezračevanja objekta; *Odčitavanje porabe energentov ločeno samo za objekt *Izobraževanje zaposlenih

4,16 3,07 76,16 645,08 2.500 3,9 I

B INVESTICIJSKI UKREPI

2. Rekonstrukcija strojnih instalacij

2.1

Celovita prenova klima strojnic z zamenjavo klimatov in avtomatske regulacije v strojnicah klet L, D in mansarda L, D

166,30 10.118,01 238.000 23,5 III

2.2

Vgradnja dveh novih hladilnih agregatov, vsak moči 150 kW z uporabo odpadne kondenzacijske toplote za predgrevanje TSV ter prenova razdelilnega sistema s hladilno strojnico

42,40 2.579,70 75.000 29,1 II

2.3 Celovita prenova toplotne in parne postaje v kleti objekta

124,73 7.588,51 170.000 22,4 I

2.4 Vgradnja termostatskih ventilov in glav na radiatorsko ogrevanje

83,15 5.059,00 35.000 6,9 I

2.5 Vgradnja omejevalnikov pretoka in perlatorjev na pipe

304,63 583,71 2.150 3,7 I

2.6 Vgradnja varčnih WC splakovalnikov 1.523,15 2.918,53 31.200 10,7 IV

3. Rekonstrukcija elektro instalacij

3.1 Zamenjava notranje razsvetljave z učinkovito LED notranjo razsvetljavo in vgradnjo ustrezne regulacije

280,01 22.480,41 395.775 17,6 III

4. Sanacija toplotnega ovoja in stavbnega pohištva

4.1 Zamenjava stavbnega pohištva in zasteklitve z energetsko učinkovitimi - PVC izvedba

332,60 20.236,02 405.069 20,0 II

4.2 Toplotna izolacija fasade objekta 86,59 5.268,32 97.893 18,6 II

4.3 Toplotna izolacija strehe objekta 43,83 2.666,74 64.621 24,2 II

5. Vgradnja novih tehnologij

5.1

Vgradnja informacijskega sistema za upravljanje z energijo z vgradnjo indikativnih merilnikov za spremljanje rabe energije

8,32 18,40 30,46 2.041,51 20.000 9,8 IV

SKUPAJ: 892,07 301,47 1.934,40 82.185,52 1.537.207,30 18,70



Opomba: pri preračunu prihrankov so bile vzete porabe z leta 2013, saj kažejo bolj realno

sliko porabe objekta v primerjavi z letom 2014.

Tabela 3: Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let

POVZETEK ZA UKREPE Z VRAČILNIM ROKOM DO 5 LET prihranek od

skupne letne porabe

letni prihranek električne energije 3,07 MWh/a 0,25%

letni prihranek toplotne energije 4,16 MWh/a 0,25%

letno zmanjšanje emisij CO2 3,00 ton/a 0,25%

skupno zmanjšanje stroškov na leto 645,08 €/a 0,22%

skupni znesek potrebnih investicij 2.500,00 €

povprečni vračilni rok 3,88 let

Tabela 4: Povzetek vseh predlaganih ukrepov

POVZETEK VSEH PREDLAGANIH UKREPOV prihranek od

skupne letne porabe




skupno zmanjšanje stroškov na leto 82.185,52 €/a 28,66%

skupni znesek potrebnih investicij 1.537.207,30 €


Zaključek za poslovno odločanje

Izvedeni energetski pregled je prvi korak, ki investitorju omogoča pregled nad učinki posameznih

URE ukrepov in nadalje podlago za izdelavo konkretne investicijske dokumentacije in podlago za

izdelavo energetske izkaznice objekta.

Obratovalni stroški objekta in stroški za energente se bistveno zmanjšajo. Z energetsko sanacijo

se poveča zanesljivost obratovanja objekta in kvaliteta bivanja ter podaljša življenjska doba objekta.

Objekt s predlaganimi ukrepi pade v nižji energetski razred in občutno zmanjša letno rabo energije.

S predlaganimi in izvedenimi ukrepi v energetsko sanacijo objektov se poleg ekonomskih učinkov

zmanjšajo tudi negativni vplivi na okolje, kar pripomore k boljši energetsko okoljski podobi podjetja.

V tujini je zelo razvit model energetskega pogodbeništva ESCO, kjer se določeni ukrepi učinkovite

rabe energije v objektih izvedejo preko tako imenovanega pogodbeništva.

Družba GGE d.o.o. lahko nekatere ukrepe energetske sanacije objektov izvede z lastnimi sredstvi,

ki si jih tekom pogodbene dobe poplača preko ustvarjenih prihrankov, brez potrebnih finančnih

sredstev naročnika.



I. SPLOŠNI DEL

1. Namen in cilji energetskega pregleda

Izveden je bil razširjeni energetski pregled objekta Nova porodnišnica UKC v Ljubljani v skladu z

Metodologijo za izvedbo energetskega pregleda. Energetski pregled je obsegal vizualni pregled

gradbenih konstrukcij, stavbnega pohištva, strojnih in elektro inštalacij, razsvetljave in glavne

opreme, ki predstavlja največjo potrošnjo za obratovanje dejavnosti celotnega objekta.

V sklopu energetskega pregleda so bili podani ukrepi za energetsko sanacijo pregledanih objektov.

Ukrepi so podani glede na grobo investicijsko vrednost posameznih ukrepov in okvirne prihranke

energije, iz katerih se vidi ekonomski učinek posameznih predlaganih ukrepov. Vrednostne ocene

za posamezne ukrepe ne vsebujejo natančnih vrednosti, ker je samo na podlagi energetskega

pregleda to tudi nemogoče podati. Za natančne investicijske vrednosti posameznih ukrepov je

potrebno izdelati idejni projekt in projekt za izvedbo s celotnim popisom predvidenega materiala in

del.

Energetski pregled objekta služi investitorju in upravitelju objekta za sistematično načrtovanje

kratkoročnih in dolgoročnih investicij za zmanjšanje obratovalnih stroškov objekta. Z energetskim

pregledom se izvede pregled dejanskega stanja objekta, porabe energentov ter popis največjih

porabnikov energije. Cilj energetskega pregleda je, da investitor lahko zmanjša obratovalne stroške

porabe toplotne energije, električne energije, pare in vode za obratovanje objekta.

Drugi cilj energetskega pregleda pa je, da se preveri zanesljivost objekta z oskrbo energentov in

zanesljivostjo delovanja toplote, vode, pare in električne energije po objektu.

Slika 1: Ortofoto posnetek objekta Nova porodnišnica UKC Ljubljana (vir: geopedia.si)



Slika 2: Potek izdelave energetskega pregleda



2. Uvod

2.1 Opis dejavnosti v stavbi

Stavba Nove porodnišnice v Ljubljani je bila zgrajena leta 1986 in predstavlja eno največjih

porodnišnic v zahodni Evropi. Je ena izmed dveh stavb v kateri se nahaja Klinični oddelek za

perinatologijo v okviru Ginekološke klinike. V objektu se nahajajo ambulante, porodni blok, laktarij,

perinatalni dnevni center, ultrazvočna diagnostika, bolniški oddelki,…

Objekt obratuje ves čas, t. j. 24 ur na dan, 365 oz. 366 dni v letu.

2.2 Prostorska razporeditev stavbe

Objekt je bil zgrajen v eni fazi, dokončan je bil leta 1986. Na severni strani je objekt v kleti in prvem

nadstropju povezan s Staro porodnišnico.

Klet: v kleti se nahajajo tehnični in servisni prostori (toplotna postaja, dve klima strojnici, dizel

agregat, trafo postaja), zaklonišče in distribucija oskrbe. Na severni strani je podzemna povezava

s staro porodnišnico.

Pritličje: med vhodnima halama na severni in južni strani je v osrednjem delu gostinski lokal. Na

vzhodnem delu objekta se nahajajo ambulante in ordinacije, na zahodnem delu pa prevladujejo

garderobni prostori zaposlenih, mlečna kuhinja in laktarij.

1. nadstropje: v prvem nadstropju so na severni strani prostori za sterilizacijo, dezinfekcijo in

higienizacijo. Na zahodnem delu so prostori intenzivne nege in intenzivne terapije, na vzhodnem

delu objekta pa se nahajajo porodne sobe. Na južnem delu se nahajajo prostori za zaposlene in

dve operacijski sobi. Na severnem delu je povezovalni most s Staro porodnišnico.

2. nadstropje: v drugem nadstropju se na vzhodnem delu nahajajo porodne sobe in prostori

intenzivne nege. V zahodnem delu se nahajajo porodne sobe. V osrednjem delu nadstropja so

prostori za novorojenčke.

3. nadstropje: tretje nadstropje ima podobno prostorsko in vsebinsko razporeditev kot drugo

nadstropje.

4. nadstropje: četrto nadstropje ima podobno prostorsko in vsebinsko razporeditev kot drugo in

tretje nadstropje.

Mansarda: v mansardi se nahajajo strojnice dvigal ter dve klima strojnici. Na vzhodnem delu

mansarde se nahajajo še nekateri administrativni prostori in zdravniški prostori. Na zahodnem delu

so ordinacije in laboratoriji. Na terasi mansarde sta umeščena dva hladilna agregata.

Konstrukcijska zasnova

Konstrukcijska zasnova objekta je armiranobetonska. Nosilne stene, nosilci na fasadi, fasadne

stene in plošče etaž so armiranobetonske. Na zunanjem delu so na fasadah obešene montažne

fasadne plošče iz penobetona. Nenosilne notranje predelne stene so armiranobetonske ali

opečnate. Strešna konstrukcija je zasnovana kot armiranobetonska z okvirji v dveh pravokotnih



smereh. Preko okvirjev so položeni leseni lepljeni nosilci razpona 7,5 m ter špirovci iz rezanega

lesa.

Vertikalna delitev objekta

Objekt ima največ 7 etaž, od tega eno mansardno in eno kletno etažo. V pritličju in prvem

nadstropju je etažna višina 4,20 m, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju pa 3,15 m. Tlorisna

oblika pritličja in prvega nadstropja je pravokotna, zadnje tri etaže pa so v obliki črke U. Objekt je

delno podkleten, z zakloniščem v kletni etaži. Vertikalno so etaže povezane s stopniščnim jedrom

ter z dvigalnimi jaški. Streha je v naklonu 45° ter krita z opečno kritino. Objekt je s Staro

porodnišnico povezan s podzemnim hodnikom in preko hodnika v višini prvega nadstropja.



2.3 Skupna poraba energije in stroški

Izvedena je bila stroškovna in količinska analiza porabe električne in toplotne energije ter porabe

vode. Struktura porabljenih energentov in ostalih stroškov je bila zajeta za leta 2011, 2012, 2013

in 2014.

Tabela 5: Pregled stroškov in porabe za energente v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

PREGLED STROŠKOV

Enota Poraba za 2011

Stroški za 2011

[EUR/leto]

Poraba za 2012

Stroški za 2012

[EUR/leto]

Poraba za 2013

Stroški za 2013

[EUR/leto]

Poraba za 2014

Stroški za 2014

[EUR/leto]

Toplotna energija

MWh 1.690,50 92.646,59 1.650,70 101.233,36 1.663,00 101.180,08 1.283,70 82.559,26


MWh 1.176,35 70.842,68 1.185,85 99.883,73 1.226,65 98.482,55 1.160,29 78.217,80

Skupaj MWh 2.866,85 2.836,55 2.889,65 2.443,99

Para t 598,00 17.195,06 727,00 22.870,60 596,70 28.722,19 525,30 26.273,06

Voda m3 32.858,00 63.574,98 35.325,00 69.117,30 30.463,00 58.370,53 31.867,00 57.631,44

Skupaj 244.259,31 293.104,98 286.755,35 244.681,56

2.4 Stanje toplotnega ugodja

Objekt se večinsko prezračuje mehansko s trinajstimi centralnimi prezračevalnimi sistemi.

Prezračevanje zagotavlja ustrezno kvaliteto notranjega zraka. Uporabni prostori mansarde so v

celoti neprezračevani. Posebna pozornost je namenjena prezračevanju oddelkov intenzivne nege,

operacijskih dvoran, hospitalnih oddelkov ipd.

Ogrevanje prostorov je z radiatorskim ogrevanjem, ki so brez termostatskih ventilov in glav, kar

onemogoča lokalno regulacijo temperature v bivalnih prostorih, posledično pa privede do večje

porabe toplotne energije. Obstoječi ogrevalni sistem kljub starosti trenutno pokriva vse potrebe

objekta po ogrevanju in zagotavlja nemoteno obratovanje objekta.

Hlajenje je izvedeno zgolj za potrebe pohlajevanja zraka v prezračevalnih sistemih v poletnem

obdobju, s čimer se zagotavlja primerna temperatura vpiha svežega zraka v prostor. Manjše število

prostorov v mansardi, kjer prezračevanje ni zagotovljeno, se v poletnem času hladi z lokalnimi split

enotami. Za potrebe hlajenja sta vgrajena zračno hlajena hladilna agregata iz leta 1986, ki pa s

težavo pokrivata naraščajoče potrebe objekta po hlajenju, zato se načrtuje njuna zamenjava z

agregatoma/agregati z večjo skupno hladilno močjo.

Iz poročanja tehnično-vzdrževalnih služb in vizualnega ogleda objekta smo ugotovili, da v objektu

ni kritičnih bivanjskih nelagodij, ki bi motili izvajanje zdravstvene dejavnosti in delo zaposlenih. Kljub

temu stavba izraža precejšen potencial za izboljšanje stanja učinkovite rabe energije v stavbah,

posledično pa tudi notranjega okolja.



3. Potek upravljanja s stavbo

3.1 Razmerja med naročnikom energetskega pregleda, lastnikom stavbe, najemnikom,

upravnikom stavbe

Naročnik energetskega pregleda je Univerzitetni klinični center Ljubljana. Naročnik ima interes

zmanjšati obratovalne stroške objekta in urediti prostore na način, da bodo zagotavljali čim večje

ugodje in bodo primerni za opravljanje dejavnosti.

3.2 Potek denarnih tokov na področju obratovalnih stroškov

Obratovalni stroški objekta Nova porodnišnica se pokrivajo iz lastnega proračuna. Potek denarnih

tokov in procesa odločanja na področju investiranja v URE je v pristojnosti tehničnega osebja za

investicije in vzdrževanja UKC.

3.3 Potek nadzora nad rabo energije in stroški

Upravljavec objekta spremlja stroške in porabo energentov na več načinov. Energetski vidik in

kazalnike pokrivajo tehnične službe, stroškovni pregled nad energenti in z njimi povezanimi

kazalniki pa so v domeni računovodsko - finančne službe, kjer se hranijo tudi vse fakture iz

preteklosti. Vsekakor je v prihodnje smiselno razmišljati o integraciji obeh pristopov, ki bi bila z

implementacijo informacijskega sistema za ciljno spremljanje relativno enostavno izvedljiva.

3.4 Motivacija za URE pri vseh udeleženih akterjih

Glavno motivacijo za ukrepe iz področja URE pri investitorju oziroma lastniku objekta predstavljajo

obratovalni stroški, katerih potencial za znižanje se kaže na vsaki izmed vgrajenih tehnologij – tako

pri elektro, kot strojnih instalacijah. Dvig energetske učinkovitosti kot rezultat prinese predvsem

ekonomske učinke.

Poleg stroškovnih vidikov pa so prisotni tudi dodatni motivatorji iz vidika okoljskega ozaveščanja,

saj se z zmanjšanjem rabe energije in uvedbo ukrepov iz področja obnovljivih virov energije

zmanjša onesnaževanje okolja s toplogrednimi in ozonu škodljivimi plini. Posebno pozornost se pri

učinkoviti rabi energije v stavbah posveča javnim stavbam, ki s svojim zgledom lahko nakazujejo

in usmerjajo k gospodarnemu in odgovornemu ravnanju z energijo.

3.5 Raven promoviranja URE

Učinkovito rabo energije se promovira preko različnih ukrepov za spodbujanje izvajanja ukrepov

učinkovite rabe in obnovljivih virov energije, ki jih izvajata Ministrstvo za infrastrukturo in Ministrstvo

za gospodarski razvoj in tehnologijo.



4. Oskrba in raba energije

4.1 Cene energetskih virov

Izveden je bil zajem podatkov za cene, stroške in porabo toplotne energije, električne energije in

vode ter pare za pretekla štiri leta. Skupni stroški za energente so bili najvišji v letu 2012, kjer je

največji delež predstavljal strošek toplotne energije.

Stroški toplotne energije so bili najvišji v letu 2012, najnižji pa v letu 2014. Stroški električne energije

so bili najvišji v letu 2012, najnižji pa v letu 2011. Stroški vode so bili prav tako najvišji v letu 2012,

najnižji pa v letu 2014. Poleg klasičnih energentov, t. j. toplotne in električne energije ter vode, smo

analizirali tudi stroške za paro, ki se v objektu uporablja za sterilizacijo. Ti so bili najvišji v letu 2013,

najnižji pa v letu 2011. Iz grafa 3 je razvidno, da največji letni strošek predstavlja nabava toplotne

energije.

Tabela 6: Skupni stroški za energente v zadnjih štirih letih

PREGLED STROŠKOV

Stroški za 2011

(EUR/leto)

Stroški za 2012

(EUR/leto)

Stroški za 2013

(EUR/leto)

Stroški za 2014

(EUR/leto)

Toplotna energija 92,646.59 101,233.36 101,180.08 82,559.26

Električna energija 70,842.68 99,883.73 98,482.55 78,217.80

Voda 63,574.98 69,117.30 58,370.53 57,631.44

Para 17,195.06 22,870.60 28,722.19 26,273.06

Skupaj 244,259.31 293,104.98 286,755.35 244,681.56

Graf 3: Prikaz stroškov energentov v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0

50.000

100.000

150.000

200.000

250.000

300.000

350.000

2011 2012 2013 2014

Stro

šek

en

erg

en

tov

[EU

R]

STROŠKI ENERGENTOV V ZADNJIH ŠTIRIH LETIH

Toplotna energija


Voda

Para

Skupaj



4.2 Mesečne porabe glavnih virov energije

A) Toplotna energija

Letno in mesečno porazdelitev porabe toplotne energije predstavlja profil odjema, ki ga je smiselno

in nujno upoštevati pri načrtovanju ukrepov v URE.

Poraba toplotne energije je v preteklem štiri letnem obdobju sledila temperaturnemu primanjkljaju

– ta je za Ljubljano v letu 2014 prikazan grafično v nadaljevanju. Največji odjem je bil leta 2012,

najnižji pa v letu 2014, medtem ko so stroški dosegli najvišjo vrednost leta 2012, kot posledica

večje porabe toplotne energije.

Najvišji mesečni odjem je bil dosežen v mesecu decembru 2012, kot posledica nižjih zunanjih

temperatur v obravnavanem obdobju.

Glede na pridobljene podatke je povprečna cena dobavljene toplotne energije na letni ravni v letu

2013 znašala 60,84 EUR/MWh brez DDV, v letu 2012 je znašala 61,33 EUR/MWh brez DDV, v

letu 2011 pa 54,80 EUR/MWh brez DDV.

Tabela 7: Mesečna poraba toplote v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

MESEC

2011 2012 2013 2014

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

januar 271.90 13,834.37 214.80 11,837.98 145.60 8,343.95 111.50 7,108.53

februar 254.70 13,031.34 301.60 16,750.15 250.90 14,164.21 205.20 12,110.37

marec 277.30 14,231.55 209.50 12,380.63 259.30 14,571.21 147.50 8,915.22

april 118.70 6,394.62 111.40 7,003.96 186.90 10,780.43 107.00 6,691.58

maj 143.80 7,904.73 109.70 7,162.37 75.90 5,079.02 85.00 5,635.35

junij 70.20 4,406.18 54.80 3,939.16 90.14 6,286.53 43.40 3,575.31

julij 48.80 3,237.98 39.60 3,186.81 30.36 2,789.07 50.50 3,594.51

avgust 50.80 3,471.45 45.90 3,812.20 29.70 2,753.54 40.00 3,759.19

september 46.10 3,259.55 36.00 2,865.92 48.30 3,754.86 63.90 4,659.53

oktober 64.00 4,011.01 49.50 3,733.13 98.90 6,483.42 57.20 4,306.88

november 144.00 8,008.10 162.90 10,056.88 146.90 8,998.51 118.60 7,538.96

december 200.20 10,855.72 315.00 18,504.18 300.10 17,175.32 253.90 14,663.82

SKUPAJ 1,690.50 92,646.59 1,650.70 101,233.36 1,663.00 101,180.08 1,283.70 82,559.26

EUR/MWh 54.80 61.33 60.84 64.31



Graf 4: Prikaz strukture porabe toplotne energije v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

Graf 5: Primerjava krivulje porabe toplotne energije in temperaturnega primanjkljaja za ogrevanje

za leto 2014

Na grafu 5 je na primarni ordinati prikazana poraba toplotne energije za leto 2014, na sekundarni

ordinati pa je vpeljana skala temperaturnega primanjkljaja za ogrevanje za leto 2014. Vrednosti

temperaturnega primanjkljaja na grafu 5 so prikazane za leto 2014, določene pa so za referenčno

temperaturo 20°C, za območje Ljubljane (vir: www.degreedays.net).

0

50

100

150

200

250

300

350

Po

rab

a (M

Wh

)PORABA TOPLOTNE ENERGIJE PO MESECIH

2011 2012 2013 2014

0

100

200

300

400

500

600

0

50

100

150

200

250

300

Te

mp

era

turn

i p

rim

an

jklj

aj za

og

reva

nje

[°C

]

Po

rab

a t

op

lotn

ee

ne

rgij

e [

MW

h]

Primerjava krivulje porabe toplotne energije in temperaturnega primanjkljaja za ogrevanje za leto 2014

Porabatoplotneenergije 2014[MWh]

Temperaturniprimanjkljajza ogrevanje2014 [°C]

http://www.degreedays.net/



Graf 6: Prikaz strukture stroškov toplotne energije v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

Graf 7: Cena toplotne energije v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

16.000

18.000

20.000

Stro

šek

(EU

R)

STROŠKI TOPLOTNE ENERGIJE PO MESECIH

2011 2012 2013 2014

54,80

61,33 60,84 64,31

0

10

20

30

40

50

60

70

Ce

na

ogr

eva

nja

(EU

R/M

Wh

)

CENA OGREVANJA

2011 2012 2013 2014



B) Električna energija

Električna energija se obračunava skupno za tri objekte, in sicer za Novo porodnišnico, Staro

porodnišnico in Leonišče, ki imajo skupno odjemno mesto. Poraba električne energije za

posamezen objekt je bila ocenjena na podlagi razdelilnega ključa, s katerim 70 % porabe električne

energije odpade na Novo porodnišnico.

Opomba: s 1. 1. 2015 sta bila vgrajena odštevalna števca za objekta Leonišče in Staro

porodnišnico. V januarju 2015 je izmerjeni delež porabe električne energije na Novi porodnišnici

znašal 68,93 %. Pri preračunih smo kljub temu upoštevali razdelilni ključ 70 % - Nova porodnišnica,

saj podatki z odštevalnih števcev zaradi kratkega obdobja merjenja še niso zanesljivi.

Poraba električne energije je analizirana v opazovanem štiriletnem obdobju. Najvišja poraba je bila

zabeležena v letu 2013, v letih 2011, 2012 in 2014 pa je zabeležena manjša poraba. Najmanjša

poraba je zabeležena v letu 2014, predvsem zaradi manjšega temperaturnega presežka v poletnih

mesecih in posledično manjše intenzitete delovanja HVAC sistemov. Na mesečni ravni je najvišjo

porabo električne energije zaslediti v mesecu juliju 2012, najmanjšo porabo pa v decembru 2011.

Poleti je opaziti največji odjem električne energije predvsem zaradi povečanega delovanja hladilnih

in prezračevalnih sistemov.

Kljub povečevanju porabe v letu 2013 pa je opaziti padec stroškov za energent, kot posledica nižje

cene električne energije. V času izvajanja energetskega pregleda je dobavitelj električne energije

Elektro Celje energija d.d. (2011, 2012 in 2013), od leta 2014 dalje pa Petrol d.d.

V letu 2014 je povprečna preračunana cena električne energije znašala 67.41 EUR/MWh, leta 2013

80.29 EUR/MWh, leta 2012 84,23 EUR/MWh in leta 2011 60,22 EUR/MWh brez DDV.

Tabela 8: Mesečna poraba električne energije in prikaz stroškov v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

MESEC

2011 2012 2013 2014

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

Poraba [MWh]

Stroški [EUR]

januar 93.63 7,792.49 84.74 7,445.80 97.25 7,912.96 97.03 6,818.56

februar 84.28 4,919.81 85.73 7,533.07 87.30 7,460.85 88.54 6,382.35

marec 93.33 5,551.53 90.44 7,911.90 96.33 8,087.56 94.39 6,618.46

april 96.58 5,491.51 89.31 7,336.49 94.11 7,449.46 92.19 6,054.44

maj 109.05 6,289.85 102.50 8,416.81 96.40 7,522.93 95.48 6,183.04

junij 112.45 6,603.53 107.43 8,765.49 105.81 8,277.47 103.84 6,764.26

julij 113.62 6,531.55 127.35 10,332.53 126.07 9,778.90 109.49 7,098.00

avgust 118.70 6,854.11 120.13 9,786.85 119.09 9,192.04 103.19 6,553.19

september 102.23 5,994.57 95.79 7,870.66 106.56 8,220.74 94.14 6,169.13

oktober 87.25 5,051.19 98.17 8,550.46 104.74 8,719.17 94.38 6,586.97

november 83.59 4,960.87 91.46 7,963.28 97.84 8,069.47 91.46 6,373.65

december 81.64 4,801.66 92.79 7,970.39 95.16 7,790.99 96.15 6,615.73

SKUPAJ 1,176.35 70,842.68 1,185.85 99,883.73 1,226.65 98,482.55 1,160.29 78,217.80

EUR/MWh 60.22 84.23 80.29 67.41



Graf 8: Pregled porabe električne energije v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

Poraba električne energije je neposredno povezana z delovanjem tehnološke opreme in HVAC

naprav za zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev in bivanjskega okolja. Zelo pomemben je vpliv

razsvetljave, ki ima poleg direktnih tudi indirektne učinke na porabo električne energije.

Graf 9: Pregled stroškov za električno energijo v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0

20

40

60

80

100

120

140

Sku

pn

a p

ora

ba

ele

ktri

čne

en

erg

ije (

MW

h)

PREGLED PORABE ELEKTRIČNE ENERGIJE

2011 2012 2013 2014

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

Sku

pn

i str

ošk

i (EU

R)

PREGLED STROŠKOV ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO

2011 2012 2013 2014



Graf 10: Cena električne energije v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

60,22

84,2380,29

67,41

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90C

en

a e

lekt

ričn

e e

ne

rgije

(EU

R/M

Wh

)

CENA ELEKTRIČNE ENERGIJE

2011 2012 2013 2014



C) Sanitarna voda

V letu 2012 je bila poraba vode najvišja, v letu 2013 pa najnižja v obravnavanih zadnjih štirih letih.

Cena za m3 sanitarne vode je bila v opazovanem triletnem obdobju relativno konstantna. V letu

2012 je bila najvišja in sicer 1,96 EUR/m3, v letu 2014 je bil najnižja in sicer 1,81 EUR/m3. V letu

2011 je znašala cena 1,93 EUR/m3, v letu 2013 pa 1,92 EUR/m3 brez DDV.

Tabela 9: Pregled stroškov in porabe vode v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

MESEC

2011 2012 2013 2014

Poraba [m3]

Stroški [EUR]

Poraba [m3]

Stroški [EUR]

Poraba [m3]

Stroški [EUR]

Poraba [m3]

Stroški [EUR]

januar 2,492.00 4,634.76 3,007.00 6,004.38 2,729.00 5,150.54 3,432.00 6,601.66

februar 1,914.00 3,598.94 2,653.00 5,317.38 2,682.00 5,064.70 1,877.00 3,686.51

marec 2,460.00 4,577.41 3,044.00 6,076.18 2,216.00 4,213.59 3,946.00 7,565.25

april 2,485.00 4,622.22 2,546.00 5,109.74 2,400.00 4,549.65 1,222.00 2,917.20

maj 2,334.00 4,351.61 3,152.00 6,285.75 2,854.00 5,378.85 2,520.00 4,668.21

junij 3,239.00 5,973.43 3,459.00 6,881.53 2,489.00 4,712.20 2,653.00 4,847.63

julij 2,776.00 5,556.08 1,754.00 3,425.93 2,431.00 4,725.09 2,705.00 4,560.25

avgust 2,333.00 4,696.39 2,905.00 5,563.20 2,177.00 4,248.92 2,468.00 4,258.61

september 3,969.00 7,871.23 3,810.00 7,243.68 3,270.00 6,297.97 2,442.00 4,225.51

oktober 2,754.00 5,513.39 2,516.00 4,840.88 2,541.00 4,931.30 2,711.00 4,567.89

november 3,012.00 6,014.08 3,854.00 7,325.38 2,560.00 4,966.92 2,929.00 4,845.37

december 3,090.00 6,165.45 2,625.00 5,043.28 2,114.00 4,130.80 2,962.00 4,887.37

SKUPAJ 32,858.00 63,574.98 35,325.00 69,117.30 30,463.00 58,370.53 31,867.00 57,631.44

EUR/m3 1.93 1.96 1.92 1.81

Graf 11: Prikaz porabe sanitarne vode v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0,00

500,00

1.000,00

1.500,00

2.000,00

2.500,00

3.000,00

3.500,00

4.000,00

Po

rab

a (m

3)

PREGLED PORABE PITNE VODE

2011 2012 2013 2014



Graf 12: Prikaz stroškov za sanitarno vodo v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

Graf 13: Cena za m3 pitne vode v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0,00

1.000,00

2.000,00

3.000,00

4.000,00

5.000,00

6.000,00

7.000,00

8.000,00

Stro

ški (

EUR

)PREGLED STROŠKOV PITNE VODE

2011 2012 2013 2014

1,93 1,96 1,921,81

0,00

0,50

1,00

1,50

2,00

2,50

Ce

na

vod

e (

EUR

/m3 )

CENA HLADNE PITNE VODE

2011 2012 2013 2014



D) Para

V letu 2012 je bila poraba pare najvišja, v letu 2014 pa najnižja v obravnavanih zadnjih štirih letih.

Kljub temu pa so bili stroški za paro v letu 2013 najvišji, kar je posledica občutnega povečanja cene

za energent. Ta je v letu 2013 znašala 48,14 EUR/t, kar je slabih 35 % več kot v preteklem letu. V

letu 2012 je cena za energent namreč znašala 31,46 EUR/t, v letu 2011 pa 28,75 EUR/t medtem,

ko je leta 2014 50,02 EUR/t. Vse vrednosti so brez DDV.

Tabela 10: Pregled stroškov in porabe pare v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

MESEC

2011 2012 2013 2014

Poraba [t]

Stroški [EUR]

Poraba [t]

Stroški [EUR]

Poraba [t]

Stroški [EUR]

Poraba [t]

Stroški [EUR]

januar 57.00 1,461.30 53.00 1,485.60 34.00 1,372.61 46.30 2,514.66

februar 56.00 1,484.94 52.00 1,526.10 38.00 1,410.71 39.00 1,878.27

marec 43.00 1,243.39 64.00 1,973.61 40.00 1,758.31 51.00 2,368.44

april 42.00 1,240.94 101.00 3,569.12 62.00 2,929.82 48.00 2,402.26

maj 47.00 1,532.81 50.00 1,658.93 50.00 2,247.13 50.00 2,497.99

junij 54.00 1,566.99 47.00 1,197.98 52.60 2,558.52 49.00 2,505.56

julij 44.00 1,168.79 59.00 1,837.45 52.60 2,843.64 65.00 2,938.90

avgust 46.00 1,547.67 67.00 2,315.00 58.50 3,144.97 47.00 2,598.59

september 49.00 1,071.87 52.00 1,879.23 59.00 2,919.09 47.00 2,094.21

oktober 43.00 1,074.37 60.00 1,792.51 54.00 2,731.89 31.00 1,335.33

november 55.00 1,935.55 92.00 2,925.34 49.00 2,162.02 26.00 1,598.63

december 62.00 1,866.45 30.00 709.74 47.00 2,643.49 26.00 1,540.23

SKUPAJ 598.00 17,195.06 727.00 22,870.60 596.70 28,722.19 525.30 26,273.06

EUR/t 28.75 31.46 48.14 50.02

Graf 14: Prikaz porabe pare v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0

20

40

60

80

100

120

Po

rab

a (t

)

PORABA PARE PO MESECIH

2011 2012 2013 2014



Graf 15: Prikaz stroškov pare v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

Graf 16: Cena za tono pare v letih 2011, 2012, 2013 in 2014

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

3.500

4.000

Stro

šek

(EU

R)

STROŠKI PARE PO MESECIH

2011 2012 2013 2014

28,7531,46

48,14 50,02

0

10

20

30

40

50

60

Ce

na

par

e (

EUR

/t)

CENA PARE

2011 2012 2013 2014



4.3 Zanesljivost oskrbe glede energetskih virov

Oskrba dobave toplote do sedaj ni predstavljala večjih težav in je omogočala nemoteno delovanje

ogrevalnega procesa objekta. Prav tako ni bilo večjih težav pri dobavi električne energije, vode ter

pare v objekt. Oskrba objekta z energenti je bila zanesljiva.

4.4 Zanesljivost oskrbe glede dotrajanosti opreme

V objektu se stalno izvajajo redna vzdrževalna dela s strani vzdrževalne službe, s katerimi se

zagotavlja nemoteno oskrbo in delovanje opreme in sistemov.

V primeru izpada električne energije ima objekt zagotovljeno zasilno napajanje preko dizel

agregata, ki je lociran v kleti objekta. Dizel agregat je proizvajalca ULJANIK, tip ADS-8074 OM

424A, z nazivno močjo 350 kVA.



5. Pregled naprav za pretvorbo energije

5.1 Ogrevalni sistem

Objekt je ogrevan preko distribucijskega sistema za daljinsko ogrevanje. Preko toplotne postaje,

priključne moči 1.353,16 kW se dobavlja toplota od dobavitelja Energetika Ljubljana d.o.o..

Slika 3: Glavni dovod in povratek tople vode v toplotni postaji

Toplotna postaja se nahaja v prvi kleti objekta. V istem prostoru je locirana še parna postaja, kjer

se pripravlja para za potrebe sterilizacije opreme.

Glavni dovod ogrevalne vode oskrbuje več vej za radiatorsko ogrevanje, ogrevanje tople sanitarne

vode ter za dovod tople vode v strojnice klimatov.

Veja za radiatorsko ogrevanje se razdeli na tri veje, in sicer:

- ogrevanje sever-zahod

- ogrevanje jugo-vzhod,

- ogrevanje atrij.

Topla sanitarna voda se pripravlja v treh akumulatorjih TSV. Prostornina vsakega znaša 2 m3. Vsi

sistemi priprave tople vode so izvedeni s cirkulacijo. Vgrajena sta dva temperaturna režima priprave

tople sanitarne vode, in sicer 38 °C in 55 °C. Grelnika TSV, ki obratujeta s temperaturnim režimom

55 °C sta grelne moči 51 kW in 27 kW, tretji, ki obratuje s temperaturnim režimom 38 °C pa je

grelne moči 38 kW.

V posamezne klima strojnice se dovaja topla voda za potrebe dogrevanja zraka v klimatih (slika 4).

V toplotni postaji je vgrajenih tudi 6 spiralnih toplotnih izmenjevalcev iz leta 1986. Vgrajene obtočne

črpalke so večstopenjske.



Slika 4: Dovoda tople vode za klima strojnici L in D (levo) ter glavni dovodni in povratni razdelilec tople vode (desno)

Toplotna postaja od leta izgradnje Nove porodnišnice še ni bila generalno obnovljena. Razen

rednih vzdrževalnih del in zamenjave nekaterih obtočnih črpalk, večjih investicijskih posegov v

toplotno postajo ni bilo. Toplotna postaja sicer zagotavlja nemoteno delovanje ogrevalnega

sistema, kljub temu je potrebna celovita obnova oziroma zamenjava toplotne in parne postaje.

Izredno visoka temperatura v prostoru, kjer se nahajata toplotna in parna postaja nakazuje na

velike toplotne izgube v razdelilnem sistemu. Opazno je propadanje izolacije na cevnih razvodih,

prav tako smo opazili puščanje vode na enem izmed ventilov.

Za potrebe sterilizacije opreme je v istem prostoru nameščena tudi parna postaja.

Slika 5: Parna postaja



5.2 Hladilni sistem

Hladilna voda v objektu se uporablja za pohlajevanje zraka v klimatih sistema L4, L5, L6, D2, D3,

D4 in D5. Za pripravo hladne vode sta na strehi mansarde nameščena dva zračno hlajena hladilna

agregata proizvajalca Termofriz, tipa PVC/A-90/30, vsak hladilne moči 90 kW. Hladilni agregat je

iz časa gradnje porodnišnice, t. j. leta 1986 in uporablja hladivo R22, ki je kategorizirano kot ozonu

škodljivo hladivo in ni več sprejemljivo v sodobnih hladilnih sistemih. Temperatura dovodne hladne

vode je 7°C.

Distribucija hladilne vode do klimatov se izvršuje preko hladilne strojnice, ki je umeščena v kleti

objekta, v strojnici klet-zahod.

Slika 6: Hladilna centrala v strojnici klet-zahod

V hladilni strojnici je na cevnih razvodih opazno propadanje izolacijskega materiala. Vgrajene so

večstopenjske obtočne črpalke.

Tabela 11: Generatorji hladu, ki so instalirani na objektu

Št. Proizvajalec in tip Območje hlajenja Letnik Nazivna

hladilna moč [KW]

Električna priključna moč

[kW] EER

Število enot

Hladivo [kg]

1. Termofriz PVC/A - 90/30

Sistemi L4, L5, L6, D2, D3, D4, D5

1986 90,00 31,00 2,9 2 R22 (33 kg)



Slika 7: Hladilni agregat Termofriz PVC/A 90/30, umeščen na terasi mansarde

Hladilne obremenitve v nekaterih prostorih v mansardi, kjer ni izvedeno centralno prezračevanje,

se pokrivajo z lokalnimi split enotami.

Obstoječ hladilni sistem ne zagotavlja pokrivanja vseh hladilnih obremenitev v stavbi, prav tako

tehnične službe UKC LJ načrtujejo zamenjavo obstoječih hladilnih agregatov z novejšimi, z večjo

hladilno močjo, kar je predlagano tudi v tem poročilu energetskega pregleda.

5.3 Prezračevalni sistem

Za potrebe prezračevanja in klimatizacije so v objektu štiri ločene klima strojnice, dve v kleti (za

sisteme L1, L2, L3, L4 in L5) na zahodni strani objekta in (za sisteme D1, D2, D3 in D4) na vzhodni

strani objekta. Dve strojnici sta še v mansardni etaži (sistem L6 in L7) na zahodni strani in (sistem

D5) na vzhodni strani objekta. Zajem in izpuh zraka za sisteme v kleti je preko betonskih kanalov,

ki zajemajo in izpihujejo zrak nad terenom. Zajem in izpuh zraka za sisteme, nameščene na

mansardi je na fasadi na SZ delu objekta.

Vse večje prezračevalne naprave obratujejo z enotami za vračanje odpadne toplote. Za potrebe

ogrevanja zraka se uporablja topla voda iz toplotne postaje, temperature 65 °C. Za hlajenje zraka

v poletnem obdobju se uporablja hladilna voda 7 °C, ki se pripravlja v dveh hladilnih agregatih, ki

sta nameščena na odprtem delu mansarde. Za vlaženje zraka so v napravah vgrajeni parni

vlažilniki zraka, ki uporabljajo nasičeno, sterilno paro pri tlaku 0,5 bar.

Sistem L1 – Zaklonišče

Za prezračevanje zakloniščnih prostorov je namenjena dovodno odvodna prezračevalna naprava

IMP KN-1,6e 1A,5A (dovod). Na odvodi strani je vgrajen aksialni ventilator ABve-350. Sistem je



namenjen za občasno delovanje v mirnodobnem času. Sistem je brez enote za vračanje odpadne

toplote.

Slika 8: Klimat L1-zaklonišče v strojnici klet-zahod

Sistem L2 – Klet

Sistem L2 je namenjen za prezračevanje kletnih prostorov. Na dovodni strani je naprava KN - 6,3e

6A, 2D, 2A, 1B, na odvodni strani pa KN – 6,3e 7A, 2D, 1A. Naprava ima vgrajen zgolj grelni

register, izkorišča pa toploto preko indirektnega izmenjevalca toplote (rekuperator voda – zrak).

Slika 9: Klimat L2 - klet v strojnici klet-zahod

Sistem L3 – Garderobe

Sistem prezračuje garderobne prostore osebja v pritličju. Prezračevalna naprava je dovodno (KN -

4e 6A, 2D, 2A, 1A) odvodna (KN-4e 7A, 2D, 1A). Naprava obratuje zgolj z grelnim registrom,

izkorišča pa toploto iz odpadnega zraka preko indirektnega izmenjevalca toplote (rekuperator voda

– zrak).



Slika 10: Klimat L3 - garderobe v strojnici klet-zahod

Sistem L4 – Mlečna kuhinja in sterilizacija

Sistem prezračuje prostore »mlečne kuhinje« v pritličju in prostore sterilizacije v prvem nadstropju.

Naprava ima grelni in hladilni register ter enoto za povlaževanje zraka. Na dovodni strani je

vgrajena naprava tipa KN-10d 6A, 2D, 2A, 4B, 1A, na odvodni strani pa tipa KN-6,3e 7A, 2D, 1A.

Naprava izkorišča toploto iz odpadnega zraka preko indirektnega izmenjevalca toplote (rekuperator

voda – zrak).

Slika 11: Klimat L4 - mlečna kuhinja in sterilizacija v strojnici klet-zahod

Sistem L5 – Intenzivna nega

Sistem klimatizira prostore intenzivne nege v 1. nadstropju in prostorov, kjer so baze za

novorojence v 2., 3. in 4. nadstropju. Na dovodni strani je vgrajena naprava KN-10h 5A, 4B, 1B, na

odvodu pa KN-10e 1A. Naprava ima vgrajen grelni in hladilni register ter enoto za povlaževanje



zraka. Izkoriščanje toplote iz odpadnega zraka je preko direktnega izmenjevalca toplote

(regenerator Rototherm zrak – zrak).

Slika 12: Klimat L5 - intenzivna nega v strojnici klet-zahod

Sistem L6 – Hospital zahod

Sistem prezračuje prostore hospitalnega dela v zahodnem delu objekta, in sicer v 2., 3. in 4.

nadstropju. Na dovodni strani je vgrajena naprava tipa KN-10d 6A, 2D, 2A, 4B, 1A, na odvodni

strani pa KN-10e 7A, 2D, 1A. Sistem ima vgrajen grelni in hladilni register ter enoto za povlaževanje

zraka. Toplota iz odpadnega zraka se izkorišča preko indirektnega izmenjevalca toplote

(rekuperator voda – zrak).

Slika 13: Klimat L6 - hospital zahod v strojnici mansarda-zahod

Sistem L7 – Sanitarije

Za odvod zraka iz sanitarij v pritličnem delu objekta (ordinacije) in v prvem nadstropju je vgrajen

odvodni ventilator BE 500, moči motorja 1,1 kW.



Slika 14: Sistem L7-sanitarije v strojnici mansarda-zahod

Sistem D1 – Dezinfekcija postelj

Sistem prezračuje prostore dezinfekcije postelj v kleti objekta. Na dovodni strani je vgrajena

naprava tipa KN-4e 6A, 2D, 2A, 1A, na odvodni strani pa KN-4e 7A, 2D, 1A. Naprava ima vgrajen

grelni register in enoto za vračanje odpadne toplote preko indirektnega izmenjevalca toplote

(rekuperator voda-zrak).

Slika 15: Klimat D1 - dezinfekcija postelj v strojnici klet-vzhod

Sistem D2 – Ordinacije pritličje

Sistem prezračuje prostore ordinacije v pritličju in osrednji hall z gostinskim lokalom. Na dovodni

strani je vgrajena naprava KN-6,3d 5A, 4B, 1B, na odvodni strani pa KN-4E 1A. Klimat obratuje z

grelnim in hladilnim registrom ter enoto za povlaževanje zraka. Sistem ima vgrajeno enoto za

vračanje odpadne toplote, in sicer gre za direktni izmenjevalec toplote (rototerm zrak – zrak).



Slika 16: Klimat D2 - Ordinacije in hall v strojnici klet-vzhod

Sistem D3 – Porodne sobe

Sistem klimatizira prostore porodnega oddelka v 1. nadstropju, in sicer skupne prostore (cona 1),

porodne sobe – vzhod (cona 2) in porodne sobe – zahod (cona 3). Na dovodni strani je vgrajena

naprava tipa KN-16h 5A, 4B, 1B, na odvodni strani pa KN-10e, 1A. Sistem deluje z grelnim in

hladilnim registrom ter enoto za povlaževanje zraka. Sistem izkorišča odpadno toploto preko

direktnega izmenjevalca toplote (rototerm zrak – zrak).

Slika 17: Klimat D3 - porodne sobe v strojnici klet-vzhod

Sistem D3 – OP blok

Sistem klimatizira operacijski blok v 1. nadstropju, in sicer skupne prostore (cona 1), OP sobo 141

(cona 2) in OP sobo 142 (cona 3). Na dovodni strani je vgrajena naprava tipa KN-10h 5A, 4B, 1B,

na odvodni strani pa KN-10e, 1A. Sistem deluje z grelnim in hladilnim registrom ter enoto za



povlaževanje zraka. Sistem izkorišča odpadno toploto preko direktnega izmenjevalca toplote

(rototerm zrak – zrak).

Slika 18: Klimat D4-OP blok v strojnici klet-vzhod

Sistem D5 – Hospital vzhod

Sistem prezračuje vzhodni blok hospitalnega dela v 2., 3. in 4. nadstropju. Na dovodni strani je

vgrajena naprava tipa KN-10d 6A, 2D, 2A, 4B, 1A, na odvodni strani pa KN-10e 7A, 2D, 1A. Sistem

ima vgrajen grelni in hladilni register ter enoto za povlaževanje zraka. Toplota iz odpadnega zraka

se izkorišča preko indirektnega izmenjevalca toplote (rekuperator voda – zrak).

Slika 19: Klimat D5 - hospital vzhod v strojnici mansarda-vzhod



Sistem D6 – Dizel agregat, transformatorja postaja, dvigala

S posameznimi dovodnimi oziroma odvodnimi aksialnimi ventilatorji se po potrebi prezračujejo

prostori, kjer se nahajajo dizel agregat, transformatorska postaja, mala in velika strojnica dvigal ter

strojnice v mansardi.

Regulacija prezračevalnih naprav je proizvod IMP sistem 400. Regulacijo med drugim sestavljajo,

sledeči elementi (za sistem L5): temperaturno tipalo, kanalsko tipalo vlage, zaščitni termostat,

diferenčno tlačno stikalo, regulatorji, regulacijski in izbirni modul, zasilni napajalnik, prehodni

regulacijski ventili, pogon parnega vlažilnika in elektromotorni pogon žaluzij.

Po poročanju tehničnih služb se pojavljajo težave z obstoječo regulacijo. V sklopu energetskega

pregleda se predlaga zamenjava obstoječih klimatskih sistemov, posledično bi bilo potrebno v celoti

zamenjati tudi avtomatsko regulacijo in jo nadomestiti s sodobnejšo.

Slika 20: Omare z avtomatsko regulacijo klimatov IMP 400 v strojnici klet-vzhod

V tabeli 13 je naveden popis prezračevalnih naprav, kjer je naveden proizvajalec in tip naprave,

njena lokacija, ter prostor, ki ga prezračuje. Prav tako je v tabeli podan letnik proizvodnje naprave,

volumski pretok zraka dovoda in odvoda ter nazivna moč odvodnega in dovodnega ventilatorja.



Tabela 12: Osnovni podatki in tehnične specifikacije prezračevalnih naprav

Št.

Proizvajalec in tip prezračevalne naprave Oznaka pr.

naprave Lokacija pr.

naprave Območje prezračevanja Letnik

Primarni medij grelnika zraka

Primarni medij hladilnika zraka

Pretok zraka [m3/h] Nazivna moč

ventilatorja [kW]

dovod odvod dovod odvod dovod odvod

1 IMP KN -1,6e 1A, 5A

aks. vent. ABVe-350

Sistem L1 klet Zaklonišče 1986 topla voda 65 °C 1.300 1.000 0,55 0,18

2 IMP KN-6,3e 6A,2D,2A,1B

IMP KN-6,3e 7A,2D,1A

Sistem L2 klet Kletni prostori 1986 topla voda 65 °C 6.050 5.900 4,00 3,00

3 IMP KN-4e 6A,2D,2A,1A

IMP KN-4e 7A,2D,1A

Sistem L3 klet Garderobe 1986 topla voda 65 °C 3.250 3.520 2,20 2,20

4 IMP KN-10d 6A,2D,2A,4B,1A

IMP KN-6,3e 7A,2D,1A

Sistem L4 klet Mlečna kuhinja in

sterilizacija 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 6.250 5.290 4,00 3,00

5 IMP KN-10h 5A,4B,1B

IMP KN-10e 1A Sistem L5 klet Intenzivna nega 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 9.290 7.680 7,50 2,20

6 IMP KN-10d 6A,2D,2A,4B,1A

IMP KN-10e 7A,2D,1A

Sistem L6 mansarda Hospital zahod 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 7.500 8.700 4,00 4,00

7 BE-500 Sistem L7 mansarda Sanitarije 1986 5.160 1,10

8 IMP KN-4e 6A,2D,2A,1A

IMP KN-4e 7A,2D,1A

Sistem D1 klet Dezinfekcija postelj 1986 topla voda 65 °C 3.300 3.200 2,20 1,50

9 IMP KN-6,3d 5A,4B,1B

IMP KN-4e 1A Sistem D2 klet Ordinacije v pritličju in

hall 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 6.550 4.180 5,50 2,20


IMP KN-10e 1A Sistem D3 klet Porodne sobe 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 11.950 8.760 11,00 2,20


IMP KN-10e 1A Sistem D4 klet Operativni blok 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 8.740 6.940 7,50 1,50

12 IMP KN-10d 6A,2D,2A,4B,1A

IMP KN-10e 7A,2D,1A

Sistem D5 mansarda Hospital vzhod 1986 topla voda 65 °C hladna voda 7 °C 9.980 9.040 7,50 4,00

13 aks. vent. aks. vent. Sistem D6 klet Dizel agregat 1986 31.000 29.800 (8.650)

0,63

14 aks. vent. aks. vent. Sistem D6 klet Trafo boxi 1986 2 x 3.600 4 x 1.800 4 x 0,01

15 aks. vent. Sistem D6 mansarda Strojnica dvigal (velika) 1986 6.000 0,36

16 aks. vent. Sistem D6 mansarda Strojnica mansarda 1986 2 x 2.000 2 x 0,1

17 aks. vent. Sistem D6 mansarda Strojnica dvigal (mala) 1986 2 x 1.500 2 x 0,05



5.4 Sistem za oskrbo s toplo vodo

Objekt ima centralno pripravo sanitarne tople vode v toplotni postaji, ki je nameščena v kleti objekta.

Topla sanitarna voda se pripravlja v treh akumulatorjih TSV. Prostornina vsakega znaša 2 m3. Vsi

sistemi priprave tople vode so izvedeni s cirkulacijo. Vgrajena sta dva temperaturna režima priprave

tople sanitarne vode, in sicer 38 °C in 55 °C. Grelnika TSV, ki obratujeta s temperaturnim režimom

55 °C sta grelne moči 51 kW in 27 kW, tretji, ki obratuje s temperaturnim režimom 38 °C pa je

grelne moči 38 kW.

Glede na dejavnost v objektu je bila s strani strokovnih služb izražena želja, da se sistem, ki

obratuje s temperaturnim režimom 38 °C dvigne na višji temperaturni nivo, s čimer bi se zavarovali

pred razvojem zdravju škodljivih snovi v sistemu, kar bi bilo smiselno izvesti ob celostni prenovi

toplotne postaje v kleti in ob upoštevanju trenutno veljavnih predpisov, ki glede na namembnost

objektov predpisujejo temperaturni režim tople sanitarne vode.

Slika 21: Akumulator TSV s temperaturnim režimom 38 °C

5.5 Sistem za oskrbo s hladno vodo

Objekt je priključen na vodovodno omrežje Vodovod-Kanalizacija d.o.o. in deluje ustrezno.

Vodovodno omrežje zagotavlja primerno temperaturo in tlak, ki zagotavlja ustrezne pretoke

sanitarnega omrežja.

6. Pregled rabe končne energije

6.1 Toplotni ovoj stavbe

Objekt je bil zgrajen v eni fazi, in sicer leta 1986. V nadaljevanju so predstavljeni konstrukcijski

sklopi, ki omejujejo toplotni ovoj objekta.

Fasadni zidovi

Na steni iz AB, debeline 12 cm je na zunanji strani nameščenih 7 cm toplotne izolacije (steklena

volna), nato je zračni sloj, 4 cm in plošče iz penobetona, v debelini 4 cm.



Tla proti terenu (neogrevani prostori kleti)

Pod tlakom (1 – 3 cm) je cementni estrih v debelini 6 – 8 cm, hidroizolacija, beton, v debelini 10 cm

in nasutje v debelini 20 cm.

V nekaterih prostorih so tla površinsko obdelana z epoxi premazom, pod katerim je cementni estrih

v debelini 4 cm in hidroizolacija.

Tla proti terenu (ogrevani prostori kleti)

Pod tlakom (1 – 3 cm) je cementni estrih v debelini 6 cm, PVC folija, toplotna izolacija (stiropor) v

debelini 6 cm, hidroizolacija, podložni beton v debelini 10 cm in nasutje v debelini 20 cm. V

sanitarijah in drugih mokrih prostorih je nameščena dodatna hidroizolacija nad toplotno izolacijo.

Tla pritličja nad neogrevanimi kletnimi prostori

Pod površinskim tlakom je cementni estrih v debelini 4 – 5 cm, PVC folija, toplotna izolacija

(kamena volna – tervol PP) v debelini 2 cm, armirano betonska plošča, v debelini 25 cm ter toplotna

izolacija (kamena volna – tervol TP) v debelini 5 cm.

Tla nad odprtim podhodom v 1. nadstropju

Pod površinskim tlakom je cementni estrih v debelini 4 – 5 cm, PVC folija, toplotna izolacija

(kamena volna – tervol PP) v debelini 2 cm, armirano betonska plošča, v debelini 25 cm ter toplotna

izolacija (kamena volna – tervol TP) v debelini 8 cm ter stropna obloga.

Streha (poševna)

Predvidevamo, da je sestava poševne strehe mansarde naslednja:

- strešna opeka,

- letve 3/5,

- strešna lepenka,

- letve 5/5,

- slepi opaž 2,5 cm

- špirovci 16 cm, med katerimi je toplotna izolacija (privzeto10 cm)

- stropna obloga.

V izračunih smo predpostavili, da je med špirovci, kljub temu, da to ni navedeno v pridobljenem

PGD načrtu iz leta 1985, toplotna izolacija, v debelini 10 cm.

Streha (ravni del mansarde)

Glede na pridobljene podatke smo predpostavili, da je nad stropno oblogo in betonsko ploščo, v

debelini 25 cm, nameščenih 12 cm toplotne izolacije (tervol).

Zidovi kleti proti terenu

Zunanji kletni zidovi prosti terenu imajo naslednjo sestavo (prvi sloj je znotraj):

- porolit, 5 cm,

- stiropor, 3 cm,

- AB stena, 25 cm,

- hidroizolacija, 1 cm,

- zaščita hidroizolacije.



Stavbno pohištvo

Stavbno pohištvo v objektu je originalno, iz časa izgradnje porodnišnice. V objektu prevladujejo

okna z dvoslojno zasteklitvijo, z aluminijastim okvirjem. Na zunanji strani so nameščene rolete. Na

spodnji strani okvirja imajo okna nameščene lopute za naravno zračenje. Podatkov o zasteklitvi in

toplotni prehodnosti okna nam ni uspelo pridobiti. Predpostavili smo, da znaša toplotna prehodnost

oken U = 3,0 W/m2K. Enako vrednost smo predpostavili pri zasteklitvi atrijskega dela (gostinski

lokal in prehod v prvem nadstropju). Trenutno veljavni predpisi (PURES 2010) za okna s kovinskimi

okvirji zahtevajo Umax = 1,6 W/m2K, za okna z okvirji iz lesa ali PVC pa Umax = 1,3 W/m2K.

Pregled ovoja s termovizijsko kamero

V sklopu energetskega pregleda je bil narejen tudi pregled ovoja stavbe s termovizijsko kamero, ki

nam lahko pokaže splošna mesta ali pa lokalne anomalije, kjer prihaja do toplotnih izgub. Največja

pozornost pri termovizijski analizi je posvečena toplotnim mostovom ovoja in stavbnega pohištva.

Pri termovizijski analizi analiziramo več vrst toplotnih mostov, in sicer:

- konstrukcijske toplotne mostove, ki nastanejo na mestu, kjer je ovoj stavbe prekinjen ali

predrt z materialom, ki ima veliko toplotno prevodnost (armirani beton, jeklo,..) in ki ni

toplotno zaščiten, ne z notranje, ne z zunanje strani,

- geometrijske toplotne mostove, ki nastanejo na delu ovoja stavbe, pri katerem je zunanja

površina, preko katere toplota prehaja iz ogrevanega prostora v zunanje okolje precej večja

od notranje; klasičen primer je vogal stavbe,

- konvekcijske toplotne mostove, ki nastanejo na mestih v ovoju, kjer je zaradi prekinitev ali

netesnosti omogočen pretok notranjega navlaženega zraka v konstrukcijski sklop,

posledično lahko prihaja do kondenzacije vodne pare znotraj konstrukcijskega sklopa,

- kombinirane toplotne mostove, ki nastanejo s kombinacijo konstrukcijskih in geometrijskih

toplotnih mostov.

Termovizijski pregled je bil opravljen 20. 1. 2015 ob 7. uri v oblačnem vremenu z IR kamero IC 080

LV, vrednost emisivnosti je bila nastavljena na ε = 0,91. Temperatura okolice je znašala Tok = 0 °C.

Pri nižji temperaturi okolice bi bili toplotni mostovi še bolj izraziti. Pri vsaki infrardeči sliki je na desni

strani skala temperaturnega območja, ki z barvami prikazuje temperaturo površine na ovoju stavbe.

Slika 22: SZ fasada objekta

Na termovizijski sliki 22 SZ fasade objekta so razvidni geometrijski toplotni mostovi na stropu in



čelni strani poglobljenega dela fasade. Na sliki je razviden tudi povečan prehod toplote skozi reže

med fasadnimi ploščami iz penobetona.

Slika 23: JV fasada objekta

Na sliki 24 je razvidna povečana toplotna prehodnost skozi okvir zasteklitev nad vhodom na JV

strani, v prvem nadstropju. Temperatura zraka ob oknih v prvem nadstropju je očitno večja kot v

pritličju, tik nad vhodom, posledično se pojavljajo večje toplotne izgube.

Slika 24: Pritličje JZ dela objekta

Na termovizijski 25 JZ fasade je razvidno povečanje prehoda toplote ob stiku fasade in talne plošče

podhoda. Prav tako je razvidno povečano prehajanje toplote na stikih med fasadnimi ploščami in

na stiku okenskega okvirja in fasade.

Slika 25: SV fasada objekta



Na termovizijski sliki 26 SV fasade je na določenih delih izrazito razvidno povečan prehod toplote

na stikih med posameznimi fasadnimi ploščami. Razlog za tak rezultat najverjetneje lahko iščemo

v nezadostni toplotni izolaciji oz. slabši namestitvi ali propadanju izolacije tega dela.

Slika 26: JV fasada objekta

Na zgornji sliki je izrazito vidno povečanje toplotne prehodnosti skozi ovoj objekta na stiku med

zasteklitvami in fasado. Vzrok za tako sliko stanja je najverjetneje slabo tesnjenje zasteklitve

oziroma oken na stiku s fasado.

Slika 27: Zasteklitev na SZ fasadi objekta

Komentar slike 28 je podoben komentarju pod sliko 27, le da je slika narejena na SZ fasadi.

Ponovno je razvidno povečano prehajanje toplote skozi ovoj objekta zaradi slabega tesnjenja ali

slabe vgradnje na stiku med zasteklitvami oz. okni in fasado.

Slika 28: SZ fasada objekta



Slika prikazuje mesta povečane toplotne prehodnosti na SZ fasadi, ki se pojavijo na stiku okenskih

okvirjev in fasade. Zgornji del fasade ne prikazuje realne slike, saj je v mansardnem delu odprtina

za prezračevanje strojnice klimatov.

Slika 29: JZ fasada objekta

Na zgornji sliki je izrazit pojav povečane toplotne prehodnosti na stiku med okvirji oken in fasado

ter na stiku med fasadnimi ploščami. Na vseh straneh objekta je bilo opaziti veliko število odprtih

oken (na termovizijskih slikah se to pokaže z izrazito rumeno barvo), kar nakazuje na

nekontrolirano zračenje objekta in posledično povečanje ventilacijskih toplotnih izgub.

Termovizijska analiza ne vključuje analize prozornih površin, saj je zaradi visokega pojava refleksije

na steklenih površinah pogosto zavajajoča. Dejstvo je, da je prehod toplote čez prozorne površine

bistveno večji kot skozi fasadni ovoj. Lahko pa analiziramo kvaliteto vgradnje oken na stiku med

fasado in okenskim okvirjem ter okenski okvir, kar je prikazano na slikah 30 in 31.

Slika 30: Okna v pritličju ob vhodu v objekt

Slika 31: Detajl okna



6.2 Porabniki električne energije

Porabnike električne energije lahko razdelimo v naslednje skupine:

HVAC porabniki – hlajenje (hladilna agregata), prezračevalne naprave, split naprave,

obtočne in transportne črpalke, odvodni in dovodni ventilatorji,

razsvetljava,

bolnišnična oprema porodnih, hospitalnih, intenzivnih oddelkov, operacijskih sob,…

ostali porabniki – osebni računalniki, tehnologija v laboratorijih, tehnologija v kuhinji,

sterilizaciji, dvigala,…

Porabniki dobivajo električno energijo iz distribucijskega omrežja preko glavne transformatorske

postaje, ki se nahaja v kleti Nove porodnišnice. Poleg tega objekta se iz iste transformatorske

postaje napaja še objekt Stare porodnišnice in Leonišče. Ločeni odštevalni števci za pregled nad

porabo električne energije za posamezni objekt so bili vgrajeni s 1. 1. 2015.

V primeru izpada napajanja električne energije ima objekt zagotovljeno rezervno zasilno napajanje

iz dizel agregata v kleti, ULJANIK, tip ADS-8074 OM 424A, z nazivno močjo 350 kVA.

Med večje porabnike električne energije štejemo tudi dvigala. V objektu so nameščena 4 dvigala,

od tega dve tovorni vrvni dvigali, vsako nosilnosti 1.600 kg in dve osebni vrvni dvigali, vsako

nosilnosti 750 kg.

Slika 32: Strojnici dvigal v mansardi



6.3 Razsvetljava

Pri razsvetljavi smo s strani naročnika energetskega pregleda prejeli popis števila in tipa notranjih

sijalk, ki je prikazan v tabeli 14. Notranja razsvetljava v objektu je večinoma še neobnovljena, iz

časa izgradnje porodnišnice. Prevladujejo vgradne fluorescentne sijalke moči 58 W, 36 W oziroma

20 W.

Slika 33: Starejša, energetsko neučinkovita razsvetljava v hodnikih

Slika 34: Starejša, fluorescentna razsvetljava v hodnikih

Tabela 13: Popis notranje razsvetljave v objektu

Št. Svetilka kos Moč sijalke

[W]

Ocenjena povprečna

uporaba [ur/dan]

Uporaba [dni/leto]

Ocenjena poraba na leto [MWh]

1 navadne sijalke 245 75 5 365 33,53

2 fluo cev 36 W 561 36 7 365 91,98

3 fluo cev 58 W 1.748 58 7 365 259,04

4 fluo cev 20 W 194 20 7 365 51,10

5 varčne sijalke 8 - 26 W 60 17 5 365 31,03

SKUPAJ 2.808 466,68

Ocenjena priključna moč razsvetljave znaša 144,86 kW. Potrebno je poudariti, da smo s strani

naročnika prejeli zgolj popis števila in tipa sijalk, ne pa tudi lokacije in časa obratovanja posameznih

svetilk, zaradi česar je bilo potrebno izračun vršiti s povprečno vrednostjo in oceniti dnevno število

uporabe posameznih svetilk. Iz navedenega razloga najverjetneje prihaja do odstopanja med

ocenjeno in dejansko porabo električne energije za razsvetljavo.



Tabela 14: Procentni delež priključne moči vgrajene notranje razsvetljave

Predlaga se zamenjava originalne fluorescentne razsvetljave v celotnem objektu z novejšo,

energetsko učinkovitejšo razsvetljavo v LED tehniki. Predlaga se tudi namestitev sodobne

regulacije jakosti svetlobnega toka glede na zunanjo osvetljenost ter vgradnjo senzorske regulacije

prisotnosti v določene prostore.

Slika 35: Zunanja razsvetljava

Popisa zunanje razsvetljave dokument ne obsega, je pa zunanja razsvetljava novejše izvedbe in

je skladna z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja, Uradni list RS, št.

39/06, ki predpisuje, da mora biti svetilka nameščena pravokotno na podlago, ki jo osvetljuje.

13%

14%

70%

2% 1%

Procentni delež priključne moči razsvetljave [%]

navadne žarnice

fluo cev 36 W

fluo cev 58 W

fluo cev 20 W

varčne žarnice 8 - 26 W

http://www.uradni-list.si/1/content?id=82114



7. Povzetek rezultatov energetskih potreb za obstoječe stanje objekta







II. PRELODGI IN ANALIZA MOŽNOSTI ZA UČINKOVITO RABO ENERGIJE

8. Organizacijski ukrepi

8.1 Revizija pogodb o dobavi energije

Prvi ukrep glede optimizacije in pregleda nad stroški je, da upravitelj objekta naredi natančno

revizijo pogodb za dobavo električne energije. Za objekt Nova porodnišnica se pogodba sklepa v

okviru celotnega UKC, kljub temu pa je potrebno redno spremljati trg električne energije in možnosti

za znižanje cene.

8.2 Pravilno prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in senčenje objekta

V sklopu organizacijskih ukrepov je zelo pomemben vidik, da se objekt pravilno uporablja.

Predvideni organizacijski ukrepi ne zahtevajo neposrednih investicijskih ukrepov, temveč le skrbno

in dosledno pravilno uporabo objekta, kjer se lahko dosežejo prihranki. K pravilni uporabi sodi

pravilno prezračevanje, ogrevanje, hlajenje in senčenje objekta.

Naravno prezračevanje objekta naj se izvaja v kratkotrajnih intenzivnih časih z odpiranjem oken,

večkrat dnevno. Ventile ogreval naj se v času prezračevanja zapira, tako da se sočasno ne

prezračuje in ogreva prostorov. V poletnem času je smiselno uporabljati nočno hlajenje in

prezračevanje objekta, podnevi ob sončnem sevanju pa intenzivno uporabljati senčenje. Z vgradnjo

centralnega nadzornega sistema (CNS) je smiselno urediti pravilno rabo objekta na način, da

avtomatsko prezračuje in senči objekt glede na parametre okolice in objekta.

8.3 Energetsko knjigovodstvo

Lastniku in hkrati upravitelju objekta se skladno s ciljem tega energetskega pregleda priporoča

vzpostaviti in voditi energetsko knjigovodstvo za objekt. Energetsko knjigovodstvo objekta pomeni

natančno spremljanje porabe vseh energentov po mesecih ter ciljno spremljanje rabe energije, s

ciljem zmanjšanja porabe in stroškov na enoto kvadratnega metra ob enakih obratovalnih pogojih.

Funkcionalno razširjeno energetsko knjigovodstvo – energetski menedžment zajema pregled nad

porabo po posameznih večjih porabnikih kot so klimati, hladilni agregati, razsvetljava, topla

sanitarna voda, para ipd.

Za potrebe izvajanja energetskega knjigovodstva je potrebno vgraditi merilnike porabe energije na

indikativnih merilnih mestih. Poleg glavnih merilnikov toplote, elektrike in vode, je smiselno zaradi

boljše kontrole in spremljanja imeti tudi posamezne parcialne merilnike kot so na primer porabniki

energije na prezračevalnih in hladilnih napravah.



9. Investicijski ukrepi

9.1 Celovita prenova klima strojnic klet L, D in mansarda L, D

Objekt Nove porodnišnice je skoraj v celoti mehansko prezračevan, in sicer preko 13

prezračevalnih sistemov. Dve strojnici klimatov se nahajata v kleti, dve pa sta v mansardnem delu

objekta. Vse naprave so še prvotne iz leta 1986 in so kot take potrebne zamenjave. Naprave sicer

imajo vgrajene module za rekuperacijo oziroma regeneracijo, vendar določeni moduli za vračanje

odpadne toplote ne obratujejo. Po besedah tehnično vzdrževalnih služb se pojavljajo tudi težave z

avtomatsko regulacijo naprav. V sklopu energetskega pregleda zato predlagamo zamenjavo vseh

prezračevalnih naprav in vgradnjo nove sodobne avtomatske regulacije. Skladno s PURES 2010

priporočamo, da se naprave zamenja z napravam, ki imajo več kot 65 % stopnjo vračanja odpadne

toplote.

V poročilu je narejena analiza prihrankov toplotne energije ob predpostavki, da vse naprave z

obstoječimi karakteristikami (enaka količina dovoda in odvoda zraka) obratujejo s 70 % stopnjo

vračanja odpadne toplote. Naprave z izboljšanimi karakteristikami rekuperacije in sodobno

avtomatiko bi lahko ustvarile prihranke v višini 166,03 MWh/a. Investicija v zamenjavo naprav v

sistemu L1, L2, L3, L4, L5, L6, L7, D1, D2, D3, D4, D5 ter vgradnja nove sodobne avtomatske

regulacije je ocenjena na 238.000 €.

Vse nove naprave, z izjemo naprave v sistemu D4 (operativni blok) so predvidene z rekuperatorjem

- kocka v podtlaku. Naprava v sistemu D4 je predvidena z glikolnim rekuperatorjem. V ceno je

vključena celotna regulacija z vsemi pogoni, presostati, ventili s pogoni, priključitev na CNS,

montaža idr. Naprave so predvidene v higienik izvedbi (notranjost pralna z gladkimi robovi).

Ocenjeni vračilni rok tega ukrepa torej znaša 23,5 let.

Potrebno je poudariti, da je pri tako kompleksnem sistemu, kot je prezračevanje bolnišnice, k

prezračevanju potrebno pristopiti celovito in v sodelovanju strojnega projektanta, arhitekta, statika,

izdelovalca požarnega elaborata ter investitorja.

Slika 36: Modularna klimatska naprava



9.2 Zamenjava obstoječih hladilnih agregatov

Hladna voda za potrebe pohlajevanja zraka v nekaterih klimatskih sistemih se pripravlja v dveh

zračno hlajenih hladilnih agregatih iz leta 1986, vsak z nazivno hladilno močjo 90 kW. Hladilna

agregata uporabljata hladivo R22, ki je kategorizirano kot ozonu škodljivo hladivo in se v sodobnih

hladilnih sistemih ne sme več uporabljati. Poleg starosti obeh agregatov je zaradi večanja hladilnih

obremenitev v objektu in spreminjajočih klimatskih pogojev priporočljivo, da se agregata zamenjata

z novimi, z večjo hladilno močjo. Predlagamo, da se vgradita nova zračno hlajena hladilna

agregata, vsak nazivne hladilne moči 150 kW. Agregata naj omogočata izkoriščanje odpadne

kondenzacijske toplote, ki se lahko uporabi za termično predpripravo tople sanitarne vode za

objekt.

Če bi v prihodnosti nastala potreba po hlajenju tudi v zimskem času, je priporočljivo, da je vgrajen

sistem, ki omogoča t. i. 'free cooling'. Sočasno z zamenjavo agregatov je potrebno

obnoviti/zamenjati tudi cevni razvod in obnoviti hladilno strojnico v kleti objekta.

Prihranke toplotne energije lahko pričakujemo zaradi izkoriščanja odpadne kondenzacijske toplote.

Iz trenutne porabe STV v poletnih mesecih, oziroma v času, ko obratuje tudi hladilni agregat lahko

pričakujemo približno 42,4 MWh/a prihrankov s stališča zmanjšane rabe toplote za pripravo STV.

Prihranki so določeni na osnovi porabe toplote za pripravo STV in izračunanega časa obratovanja

hladilnega agregata v poletnih mesecih v letih 2011 in 2014.

Potrebno je poudariti, da je hlajenje v objektih z bolnišnično dejavnostjo izjemno pomemben

dejavnik zagotavljanja ustreznega toplotnega ugodja pacientom in zaposlenim. V primeru, da bi se

v prihodnosti vgradilo tudi hlajenje prostorov lahko pričakujemo prihranke pri zmanjšani rabi

energije za prezračevanje.

Investicija v zamenjavo hladilnih agregatov, zamenjavo razvodnega sistema, prenovo hladilne

strojnice z dobavo in montažo je ocenjena na 75.000 €. Ocenjena enostavna vračilna doba je

izračunana na 29 let.

9.3 Celovita prenova toplotne in parne postaje

V kleti objekta se nahajata od leta izgradnje še neobnovljeni toplotna in parna postaja. Priključna

moč toplotne postaje znaša 1.353,16 kW. Razen rednih vzdrževalnih del, večjih investicijskih

posegov v postajah ni bilo. Toplotna postaja je dotrajana, zato priporočamo celovito obnovo

toplotne in parne postaje.

Nova toplotna postaja za ogrevanje mora imeti vgrajeno avtomatiko z vodenjem temperature

ogrevane vode glede na zunanjo temperaturo ter možnost nastavljanja ogrevalne krivulje in

parametrov krmiljenja regulacijskega ventila.

Celovita prenova toplotne postaje za pripravo TSV obsega naslednje elemente:

- kompaktne, ploščate prenosnike toplote ustrezne moči,

- pravilno izbrano in nastavljeno regulacijsko opremo za pripravo TSV,

- sodobno regulacijsko opremo, ki omogoča daljinsko upravljanje in povezavo z merilnikom

toplotne energije,

- merilnik toplotne energije, ki omogoča daljinsko upravljanje in povezavo z merilnikom

toplotne energije,



- merilnik toplotne energije z možnostjo odčitavanja podatkov in prenosom podatkov na

krmilnik preko ustrezne povezave,

- energetsko učinkovite črpalke, skladno s PURES 2010,

- ustrezno toplotno izolacijo cevovodov in prenosnika toplote v toplotni postaji,

- usposobitev sistema za optimizirano delovanje.

Ob celoviti obnovi toplotne postaje za ogrevanje in pripravo TSV smo predpostavili 7,5% prihranke

toplotne energije, glede na trenutno porabo toplote, kar znaša 124,73 MWh na leto. Investicijo za

ukrep smo ocenili na 170.000 €. Vračilni rok zaradi visoke cene investicije znaša 22,4 let.

V primeru obnove toplotne postaje je potrebno narediti presojo potrebne priključne moči toplotne

postaje, v vsakem primeru pa je to smiselno izvesti ob morebitnih večjih investicijskih ukrepih v

toplotni ovoj objekta.

9.4 Ukrepi za varčevanje sanitarne pitne vode

9.4.1 Vgradnja omejevalnikov pretoka in aeratorjev na pipe

Vgradnja omejevalnikov pretoka in aeratorjev na pipe se običajno izvaja kot ukrep za obstoječe

pipe. V kolikor gre za novogradnjo pip, je smiselno, da se že pri osnovni izbiri opreme sledi k temu,

da se izbere in vgradi pipe, ki so temu primerno že izvedene in ni potrebnega dodatnega posega.

Omejevalnik pretoka zmanjša pretok sanitarne vode na pipah in posledično končno porabo vode.

Aerator zmanjša pretok vode, obenem pa vodi primeša zrak, kar doda k občutku, da voda teče

enako kot prej (z enakim pritiskom, enako hitro in v enaki količini) – kar je uporabno za pipe.

Zmanjšanje porabe vode je odvisno od pretoka pred in po namestitvi aeratorja ali omejevalnika

pretoka.

Slika 37: Omejevalnik pretoka z vgrajenim aeratorjem

9.4.2 Vgradnja varčnih izplakovalnih WC kotličkov

Tako kot pri pipah so možni prihranki pri vgradnji varčnih WC izplakovalnih kotličkov, kjer se lahko

poraba vode zmanjša tudi do 30 odstotkov. Investicija v zamenjavo WC izplakovalnikov je smiselna

in upravičena ob vzdrževalnih in sanacijskih posegih ter ob upoštevanju iztrošenosti obstoječih

izplakovalnikov.



9.5 Rekonstrukcija razsvetljave

Razsvetljava v objektu je izvedena z originalno fluorescentno razsvetljavo. Prevladujejo sijalke

moči 58 W, 36 W in 20 W. Glede na dejavnost v objektu je razsvetljava zelo velik, najverjetneje pa

kar največji porabnik električne energije v objektu. S strani tehnično-vzdrževalnih služb smo prejeli

zgolj popis števila sijalk, ne pa tudi lokacij in časa obratovanja posameznih svetilk na dan, oziroma

na leto. Ocenili smo, da 35 % porabe električne energije odpade na razsvetljavo. Iz ogleda stavbe

je razvidno, da luči po hodnikih in nekaterih prostorih gorijo praktično 24 ur/dan in vse dni v letu.

V sklopu ukrepov predlagamo zamenjavo celotne razsvetljave z energetsko učinkovito v LED

tehniki. Prav tako predlagamo, da se vgradi sodobna regulacija jakosti svetlobnega toka glede na

zunanjo osvetljenost, v določenih prostorih (hodnikih, stopniščih,…) pa se priporoča tudi vgradnja

senzorske regulacije prisotnosti.

Glede na izkušnje ob zamenjavi razsvetljave z novejšo, v LED tehniki, lahko pričakujemo, da se bo

poraba električne energije za razsvetljavo zmanjšala na 30 – 40 % prvotne rabe. Zaradi

nenatančnih podatkov o tipu in lokaciji ter času obratovanja posameznih svetilk, smo privzeli, da

se poraba električne energije zmanjša na 40 % prvotne rabe električne energije za razsvetljavo.

Na podlagi te analize lahko pričakujemo prihranke 280 MWh na letni ravni. Investicija v zamenjavo

celotne razsvetljave z LED razsvetljavo je velika in je ocenjena na 395.775 €. Enostavna vračilna

doba ukrepa znaša 17,6 let.

Prihranki in vračilna doba so narejeni na osnovi poenostavljene analize porabe električne energije

za razsvetljavo. Za natančno analizo bi bilo potrebno narediti natančen popis tipa svetilk, njihovih

lokacij ter časa obratovanja v urah na leto. Ocena investicije je izvedena ob predpostavki, da se

svetilke menja 1 za 1, ob ohranjanju enakega nivoja osvetljenosti površin. Prav tako v oceno

investicije niso vključeni stroški zamenjave kabelskega razvoda razsvetljave in večjih posegov v

stropno konstrukcijo.

9.6 Investicijski ukrepi v ovoj stavbe

9.6.1 Zamenjava oken in zasteklitev v objektu

Stavbno pohištvo v objektu je še prvotno. Okna imajo dvoslojno zasteklitev in okvir iz aluminija z

vgrajenimi roletami. Na spodnjem delu okvirja so vgrajene odprtine za lokalno prezračevanje.

Toplotno prehodnost teh oken smo ocenili na 3,0 W/m2K. Poleg oken ima objekt večje zastekljene

površine v atriju, kjer je gostinski lokal, na izhodih na požarno stopnišče, nad glavnim vhodom, ter

na SZ fasadi. Toplotno prehodnost zasteklitev smo prav tako ocenili na 3,0 W/m2K. Podatkov o

toplotni prehodnosti oken ali zasteklitve namreč nismo pridobili. Zastekljene površine so brez

zunanjega senčenja.

Predlagamo, da se vsa okna in zastekljene površine zamenjajo z novimi, energetsko učinkovitimi.

Toplotna prehodnost oken naj znaša največ Umax = 1,6 W/m2K za okna z okvirji iz kovin, ter Umax =

1,3 W/m2K za okna z okvirji iz lesa ali PVC, oziroma kot zahtevajo trenutno veljavni predpisi. Okna

naj imajo vgrajena zunanja senčila. Prav tako se priporoča zamenjava vsa zasteklitev v objektu.

Zahteve za zasteklitve so enake kot za okna.

Narejena je bila analiza prihrankov in investicije v primeru odločitve za stavbno pohištvo z okvirjem

iz PVC. Prihranki toplotne energije bi v tem primeru znašali 332,60 MWh, ocenjena investicija pa



znaša 405.069 € (privzeta je bila vrednost 250 €/m2 za okna). Vračilna doba te variante ukrepa

znaša 20 let.

V primeru vgradnje oken z aluminijastim okvirjem, bi prihranki toplotne energije znašali 278,96

MWh/a. Ocenjena investicija v ukrep ob vgradnji oken z aluminijastim okvirjem pa znaša 579.553

€ (400 €/m2 za okna in 350 €/m2 za ostale prozorne površine). Vračilni rok se zaradi visoke

vrednosti investicije podaljša na 34 let. Površina oken: 1.163 m2; zasteklitev atrija: 327 m2.

V tabeli št. 2 in 15 so navedeni prihranki in investicija v primeru zamenjave z okni s PVC okvirjem.

Prihranki so v tej varianti večji, investicija v ukrep pa nižja.

9.6.2 Priporočila za kvalitetno vgradnjo stavbnega pohištva kot so zunanja okna in vrata

po smernicah RAL montaže

Zelo pomemben vidik pri energetski sanaciji objektov je tudi kvalitetna vgradnja celotnega

stavbnega pohištva kot so okna, vrata ter ostali stekleni deli. Brez kvalitetne vgradnje in

strokovnega tesnjenja vgrajenih oken in vrat so energetski učinki toplotne sanacije le delni.

Toplotne izgube pri nestrokovni vgradnji energetsko učinkovitih oken so kljub vsemu lahko zelo

veliki in pomembno vplivajo na delovanje stavbe.

V klasični vgradnji oken uporabljamo običajno poliuretansko peno, medtem ko se pri t. i. RAL

montaži uporabljajo različni tesnilni trakovi, s katerimi zagotovimo, da bo notranji stik okvirja in

stene zrakotesen in paro neprepusten, osrednji del toplotno zaščiten, zunanji del pa prepusten za

paro. Neobdelani stiki med oknom in zidom vodijo v področje kondenzacije vodne pare. Tesnjenje

samo z zunanje strani razmere še poslabša, če uporabimo difuzijsko zaprte materiale. Pozornost

je potrebno posvetiti tudi toplotnim mostovom na špaletah, pri čemer moramo strokovno izvesti

konstrukcijo celotnega stika in okenske police in stene v neposredni bližini oken. Pri pravilni RAL

montaži je potrebno izvajati tesnjenje v treh ravninah.

Slika 38: Primer vgradnje okna po smernicah RAL montaže s tesnjenjem okna v treh ravninah



9.6.3 Toplotna izolacija fasade

Objekt ima enovito sestavo fasadnega ovoja, in sicer je na stenah iz AB, v debelini 12 cm

nameščenih 7 cm toplotne izolacije (steklena volna). Za toplotno izolacijo je zračna plast v širini 4

cm in plošče iz penobetona v enaki debelini. Debelina toplotne izolacije ne zadošča zahtevam

PURES 2010, ki za zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom predvideva Umax = 0,28

W/m2K. Da bi zadostili zahtevam pravilnika priporočamo zamenjavo obstoječe toplotne izolacije in

namestitev minimalno 15 cm toplotne izolacije. Preračun debeline toplotne izolacije in toplotne

prehodnosti konstrukcijskega sklopa je bil opravljen z dodatkom mineralne volne (ρ = 140 kg/m3, c

= 1.030 J/kgK, λ = 0,04 W/mK, µ = 1,0).

Predvideni prihranki bi z izvedbo ukrepa znašali 58,59 MWh/a. Ocenjena vrednost investicije znaša

97.893 €. Pri izračunu cene investicije smo predpostavili strošek 30 €/m2 fasade (3.263 m2 fasade).

Vračilna doba ukrepa tako znaša 18,6 let.

9.6.3.1 Toplotna izolacija tal prvega nadstropja nad zunanjim zrakom

Tla nad zunanjim zrakom prvega nadstropja so izvedena na skrajnem SZ in JV delu (oba vhoda v

objekt) ter po celotni dolžini SV in JZ fasade. V konstrukciji je že nameščenih skupaj 10 cm toplotne

izolacije (steklena volna). Da bi konstrukcijski sklop ustrezal zahtevam trenutno veljavnih

pravilnikov, bi bilo potrebno namestiti zgolj dodatna 2 cm toplotne izolacije, oziroma zamenjati

obstoječo in na strop nad podhodi namestiti 10 cm nove toplotne izolacije. Preračun toplotne

prehodnosti konstrukcijskega sklopa je bil opravljen z dodatkom mineralne volne (ρ = 140 kg/m3, c

= 1.030 J/kgK, λ = 0,04 W/mK, µ = 1,0).

Zaradi dovolj velike izolativnosti in posledično majhne vrednosti koeficienta toplotne prehodnosti

tega konstrukcijskega sklopa so prihranki ob izvedbi tega ukrepa minimalni, zato ukrepa nismo

navajali v tabeli z ostalimi investicijskimi ukrepi, saj je smiseln le v primeru celovite sanacije

toplotnega ovoja objekta.

9.6.4 Toplotna izolacija strehe

Večji del objekta je krit s poševno streho, deli nad prvim in četrtim nadstropjem pa so izvedeni z

ravno streho. Na poševnem in ravnem delu strehe nad mansardo smo predpostavili 10 cm

obstoječe toplotne izolacije (steklena volna), kar pa ne zadošča zahtevam pravilnika, ki za ravne

ali poševne strehe predpisuje Umax = 0,20 W/m2K. Priporoča se namestitev dodatne toplotne

izolacije v debelini 10 cm oziroma odstranitev stare in namestitev nove toplotne izolacije v skupni

debelini 20 cm. Preračun toplotne prehodnosti konstrukcijskega sklopa je bil opravljen z dodatkom

mineralne volne (ρ = 140 kg/m3, c = 1.030 J/kgK, λ = 0,04 W/mK, µ = 1,0). Površina glavnega dela

strehe: 1.531 m2.

Ravne strehe nad prvim nadstropjem imajo nameščenih 8 cm toplotne izolacije (predvidoma

steklena volna). Priporoča se sanacija strehe z namestitvijo dodatnih 10 cm toplotne izolacije

oziroma odstranitev stare in zamenjava z novo toplotno izolacijo v skupni debelini 18 cm. Preračun

toplotne prehodnosti konstrukcijskega sklopa je bil opravljen z dodatkom mineralne volne (ρ = 140

kg/m3, c = 1.030 J/kgK, λ = 0,04 W/mK, µ = 1,0). Površina: 658 m2.

Ravna streha terase v mansardnem delu, na kateri sta postavljena hladilna agregata, je izvedena

z 12 cm toplotne izolacije (stiropor). Priporoča se sanacija strehe (ob predpostavki, da je stanje

obstoječe toplotne izolacije zadovoljivo) z dodatkom 6 cm (stiropor) oziroma zamenjava toplotne

izolacije in namestitev nove, v skupni debelini 18 cm (stiropor). Površina: 90 m2.



Z izolacijo vseh strešnih površin bi predvidoma privarčevali 43,83 MWh/a. Ocenjena vrednost

investicije znaša 64.621 € (ocenjeno 25 – 30 €/m2 strehe).

Ocenjena vračilna doba ukrepa znaša 24 let.

9.7 Vgradnja informacijskega sistema za upravljanje z energijo

Centralni nadzorni sistem, v nadaljevanju CNS je sistem za upravljanje objekta, ki zajema celotno

avtomatizacijo in krmiljenje objekta. Predstavlja povezovalni člen vseh podsistemov v skupno

točko, od koder je omogočen nadzor in upravljanje nad vsemi priključenimi napravami iz enega

samega centralnega ali več mest. CNS skrbnikom objekta omogoči lažje obvladovanje in

upravljanje ter nadzor nad posameznimi sistemi v objektu (nadzor nad vejami ogrevanja,

razsvetljave, prezračevanja,…). Da se to dejansko zgodi je potrebno določeno znanje o sistemih

za upravljanje zgradbe ter koordinacija v fazi projektiranja oz. v fazi izbiranja opreme.

Sistem upravljanja z energijo

S programom za upravljanje z energijo bi bilo možno izvajati ciljno spremljanje porabe energije ter

optimizacije procesov. Program omogoča avtomatizirano pobiranje podatkov o porabi energije za

vse priključene merilnike energentov, delovanje naprav in procesov. Predhodno je v objektu

potrebno vgraditi merilne naprave za ločeno spremljanje porabe energije. Predlaga se vgradnja

merilnikov v objekt za naslednje sisteme:

1. Merilniki električne energije:

ločeni merilniki za objekte Nove porodnišnice, Stare porodnišnice in Leonišča,

ločeni merilniki za večje porabnike (hladilni agregati, klimati, razsvetljava,…).

2. Toplotni števci:

ločeni merilniki za večje veje ogrevanja (ogrevanje, TSV, klimati)

3. Merilniki porabe hladne sanitarne vode

Namen uvedbe informacijskega sistema za upravljanje z energijo je pregled in spremljanje

energetskih tokov, ki so določeni na podlagi dejanskih odčitkov iz merilnikov, ter obvladovanje rabe

energije in s pomočjo njenega ciljnega spremljanja tudi njeno znižanje (od 2 do 5%, lahko tudi

občutno več). Aplikacija za spremljanje in upravljanje z energijo omogoča spremljanje energetske

učinkovitosti in identifikacijo varčevalnih potencialov. S pomočjo grafičnega prikaza zajetih in

analiziranih podatkov je omogočen enostaven pregled nad rabo energije v objektu. Sistem je

zasnovan tako, da samodejno zbira, shranjuje in analizira podatke o rabi energije, ki so pridobljeni

s pomočjo posameznih podsistemov za energetski menedžment.



Slika 39: Shematski prikaz avtomatiziranega nadzora nad porabniki energije



10. Pregled ukrepov učinkovite rabe energije

V tabeli je narejen povzetek vseh predlaganih ukrepov za učinkovito rabo energije celotnega

objekta. Predlagani ukrepi so razdeljeni v prioritetne razrede glede na nujnost izvedbe predlaganih

ukrepov. Glede nujnosti predlaganih ukrepov je pomembno vlogo pri postavitvi prioritet imel vidik

zagotavljanja zanesljivosti delovanja.

Tabela 15: Prednostna lista ukrepov učinkovite rabe energije (URE)

Št. Opis ukrepa

Možni ocenjeni letni prihranki

Toplota Wt

Elektrika We

Voda Ocenjeni prihranek

Ocenjena investicija

Vračilni rok

Prioriteta

MWh/a MWh/a m3 EUR/a EUR let

A ORGANIZACIJSKI UKREPI

1.1

*Zagotoviti izklapljanje aparatov in opreme, kadar niso v uporabi; *Zagotoviti ustrezno vzdrževanje naprav in opreme, ki omogoča optimalno obratovanje; *Pravilno izvajanje ogrevanja in prezračevanja objekta; *Odčitavanje porabe energentov ločeno samo za objekt *Izobraževanje zaposlenih

4,16 3,07 76,16 645,08 2.500 3,9 I

B INVESTICIJSKI UKREPI

2. Rekonstrukcija strojnih instalacij

2.1 Celovita prenova klima strojnic z zamenjavo klimatov in avtomatske regulacije v strojnicah klet L, D in mansarda L, D

166,30 10.118,01 238.000 23,5 III

2.2

Vgradnja dveh novih hladilnih agregatov, vsak moči 150 kW z uporabo odpadne kondenzacijske toplote za predgrevanje TSV ter prenova razdelilnega sistema s hladilno strojnico

42,40 2.579,70 75.000 29,1 II

2.3 Celovita prenova toplotne in parne postaje v kleti objekta

124,73 7.588,51 170.000 22,4 I

2.4 Vgradnja termostatskih ventilov in glav na radiatorsko ogrevanje

83,15 5.059,00 35.000 6,9 I

2.5 Vgradnja omejevalnikov pretoka in perlatorjev na pipe

304,63 583,71 2.150 3,7 I

2.6 Vgradnja varčnih WC splakovalnikov 1.523,15 2.918,53 31.200 10,7 IV

3. Rekonstrukcija elektro instalacij

3.1 Zamenjava notranje razsvetljave z učinkovito LED notranjo razsvetljavo in vgradnjo ustrezne regulacije

280,01 22.480,41 395.775 17,6 III

4. Sanacija toplotnega ovoja in stavbnega pohištva

4.1 Zamenjava stavbnega pohištva in zasteklitve z energetsko učinkovitimi - PVC izvedba

332,60 20.236,02 405.069 20,0 II

4.2 Toplotna izolacija fasade objekta 86,59 5.268,32 97.893 18,6 II

4.3 Toplotna izolacija strehe objekta 43,83 2.666,74 64.621 24,2 II

5. Vgradnja novih tehnologij

5.1 Vgradnja informacijskega sistema za upravljanje z energijo z vgradnjo indikativnih merilnikov za spremljanje rabe energije

8,32 18,40 30,46 2.041,51 20.000 9,8 IV

SKUPAJ: 892,07 301,47 1.934,40 82.185,52 1.537.207,30 18,70



Opomba: pri preračunu prihrankov so bile vzete porabe z leta 2013, saj kažejo bolj realno

sliko porabe objekta v primerjavi z letom 2014.

Tabela 16: Povzetek za ukrepe z vračilnim rokom do 5 let

POVZETEK ZA UKREPE Z VRAČILNIM ROKOM DO 5 LET prihranek od

skupne letne porabe




skupno zmanjšanje stroškov na leto 645,08 €/a 0,22%

skupni znesek potrebnih investicij 2.500,00 €


Tabela 17: Povzetek vseh predlaganih ukrepov

POVZETEK VSEH PREDLAGANIH UKREPOV prihranek od

skupne letne porabe




skupno zmanjšanje stroškov na leto 82.185,52 €/a 28,66%

skupni znesek potrebnih investicij 1.537.207,30 €


11. Priloga:

11.1 Elaborat gradbene fizike za področje učinkovite rabe energije v stavbah

ELABORAT GRADBENE FIZIKE ZA PODROČJEUČINKOVITE RABE ENERGIJE V STAVBAH

izdelan za stavbo

Nova porodnišnica UKC LJ

Številka projekta: REP-01-2015

Izračun je narejen v skladu s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah in sTehnično smernico za graditev TSG-1-004:2010 Učinkovita raba energije.

Stavba ni skladna z zahtevami Pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Projektivno podjetje: GGE d.o.o.

Odgovorni vodja projekta: Matic Baškovč u.d.i.g.

Elaborat izdelal: Miha Babnik u.d.i.s.

Ljubljana, 26.01.2015

TEHNIČNI OPIS

Lokacija, vrsta in namen stavbe

Naselje, ulica, kraj: LJUBLJANA, Šlajmerjeva 4,

Ljubljana

Katastrska občina: ŠENTPETER

Parcelna številka: 367/2

Koordinate lokacije stavbe: X (N) = 101372 Y (E) = 463473

Vrsta stavbe: 12640 Stavbe za zdravstvo

Namembnost stavbe: javna stavba

Etažnost stavbe: do sedem etaž

Investitor: UKC Ljubljana

Zaloška cesta 2

1000 Ljubljana

Geometrijske karakteristike stavbe

Površina toplotnega ovoja stavbe A: 9.388,34 m 2

Kondicionirana prostornina stavbe V e: 26.185,77 m3

Neto ogrevana prostornina stavbe V: 21.821,48 m3

Oblikovni faktor f o: 0,359 m-1

Razmerje med površino oken in površino

toplotnega ovoja stavbe z: 0,159

Uporabna površina stavbe Ak: 8.451,81 m2

Vrsta zidu: Težka gradnja ( >= 1000 kg/m3 )

Način upoštevanja vpliva toplotnih mostov: na poenostavljen način

Metoda izračuna toplotne kapacitete stavbe: na poenostavljen način

Projekt je izdelan za rekonstrukcijo stavbe oziroma njenega posameznega dela, kjer se posega v manj kot

25 odstotkov toplotnega ovoja stavbe oziroma njenega posameznega dela

oziroma za investicijska in druga vzdrževalna dela.

2Izračun je narejen s programom Gradbena fizika URSA 4.0

Klimatski podatki

Začetek kurilne Konec kurilne Temper.primanjkljaj Proj. temperatura Energija sončnegasezone (dan) sezone (dan) (K dni) (°C) obsevanja (kWh/m 2)

270 135 3300 -13 1121

Povprečne mesečne temperature in vlažnosti zraka:

I II III IV V VI VII VIII IX X XI XII LetoT -1,0 1,0 6,0 10,0 15,0 18,0 20,0 19,0 15,0 10,0 4,0 1,0 9,9p 83,0 77,0 72,0 71,0 73,0 72,0 74,0 76,0 80,0 82,0 84,0 86,0 77,5

Povprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najhladnejšega meseca Tz,m,min: -1,0 °CPovprečna mesečna temperatura zunanjega zraka najtoplejšega meseca Tz,m,max: 20,0 °C

Globalno sončno sevanje (Wh/m2)orientacija orientacija

nakmes S SV V JV J JZ Z SZ mes S SV V JV J JZ Z SZ0 917 917 917 917 917 917 917 917 1.731 1.731 1.731 1.731 1.731 1.731 1.731 1.73115 577 646 825 1.032 1.156 1.108 920 700 1.188 1.282 1.563 1.872 2.076 2.019 1.738 1.39430 428 486 754 1.111 1.350 1.255 911 535 692 940 1.414 1.962 2.333 2.225 1.704 1.08245 I 385 407 686 1.145 1.480 1.347 882 441 II 614 734 1.276 1.965 2.477 2.327 1.639 87360 343 354 623 1.126 1.535 1.374 838 379 546 611 1.128 1.877 2.494 2.311 1.537 74275 299 310 544 1.059 1.509 1.331 763 331 478 516 962 1.717 2.379 2.183 1.384 63490 257 264 466 943 1.401 1.220 673 281 410 436 803 1.474 2.134 1.941 1.206 5400 2.759 2.759 2.759 2.759 2.759 2.759 2.759 2.759 4.049 4.049 4.049 4.049 4.049 4.049 4.049 4.04915 2.163 2.260 2.559 2.876 3.043 2.970 2.689 2.352 3.474 3.560 3.806 4.040 4.149 4.075 3.853 3.59330 1.499 1.782 2.350 2.891 3.199 3.068 2.568 1.923 2.789 2.997 3.500 3.917 4.094 3.976 3.576 3.05445 III 951 1.413 2.126 2.808 3.208 3.044 2.396 1.561 IV 2.027 2.459 3.153 3.668 3.879 3.743 3.241 2.52260 846 1.162 1.879 2.600 3.063 2.879 2.172 1.297 1.415 2.022 2.777 3.290 3.500 3.374 2.869 2.08975 740 973 1.618 2.307 2.768 2.599 1.909 1.089 1.210 1.668 2.375 2.826 2.973 2.904 2.468 1.73890 634 805 1.344 1.912 2.334 2.196 1.611 898 1.027 1.364 1.948 2.282 2.329 2.351 2.041 1.4270 4.894 4.894 4.894 4.894 4.894 4.894 4.894 4.894 5.274 5.274 5.274 5.274 5.274 5.274 5.274 5.27415 4.383 4.463 4.651 4.816 4.866 4.799 4.626 4.444 4.818 4.841 4.955 5.078 5.138 5.123 5.019 4.88830 3.705 3.874 4.290 4.583 4.648 4.548 4.238 3.838 4.184 4.233 4.515 4.735 4.812 4.812 4.626 4.32245 V 2.893 3.219 3.863 4.202 4.246 4.149 3.787 3.165 VI 3.399 3.523 4.008 4.258 4.319 4.352 4.142 3.64060 1.993 2.626 3.378 3.685 3.664 3.617 3.293 2.574 2.505 2.858 3.466 3.666 3.654 3.763 3.606 2.97975 1.462 2.120 2.852 3.066 2.946 2.992 2.777 2.093 1.764 2.313 2.897 2.993 2.881 3.081 3.036 2.43190 1.200 1.698 2.301 2.386 2.129 2.320 2.250 1.693 1.417 1.841 2.322 2.288 2.026 2.363 2.451 1.9480 5.469 5.469 5.469 5.469 5.469 5.469 5.469 5.469 4.739 4.739 4.739 4.739 4.739 4.739 4.739 4.73915 4.952 4.985 5.151 5.326 5.412 5.385 5.237 5.052 4.130 4.206 4.460 4.722 4.840 4.782 4.546 4.27130 4.227 4.303 4.693 5.010 5.126 5.100 4.829 4.428 3.356 3.537 4.089 4.545 4.742 4.647 4.230 3.65145 VII 3.336 3.525 4.171 4.535 4.637 4.633 4.323 3.674 VIII 2.463 2.853 3.654 4.209 4.432 4.338 3.824 2.98860 2.326 2.812 3.594 3.919 3.940 4.009 3.755 2.973 1.543 2.285 3.177 3.720 3.917 3.860 3.361 2.42775 1.592 2.228 2.981 3.197 3.103 3.274 3.154 2.411 1.236 1.841 2.672 3.123 3.224 3.258 2.859 1.98690 1.270 1.738 2.359 2.425 2.154 2.493 2.541 1.928 1.040 1.471 2.149 2.448 2.413 2.570 2.330 1.6060 3.354 3.354 3.354 3.354 3.354 3.354 3.354 3.354 1.911 1.911 1.911 1.911 1.911 1.911 1.911 1.91115 2.745 2.835 3.122 3.424 3.580 3.505 3.236 2.916 1.458 1.541 1.769 2.006 2.128 2.056 1.837 1.58930 2.047 2.276 2.835 3.375 3.661 3.527 3.030 2.412 981 1.200 1.610 2.038 2.267 2.133 1.731 1.27145 IX 1.298 1.797 2.531 3.212 3.581 3.413 2.762 1.940 X 789 962 1.444 1.995 2.311 2.128 1.596 1.02260 1.051 1.444 2.201 2.918 3.337 3.151 2.446 1.585 702 809 1.269 1.871 2.252 2.033 1.431 84875 918 1.179 1.863 2.535 2.938 2.769 2.108 1.309 615 693 1.085 1.681 2.086 1.856 1.240 71790 787 974 1.514 2.058 2.400 2.276 1.743 1.080 526 585 907 1.420 1.821 1.595 1.040 5990 983 983 983 983 983 983 983 983 698 698 698 698 698 698 698 69815 712 779 920 1.062 1.125 1.066 927 784 464 521 648 785 850 799 669 53330 540 617 853 1.112 1.232 1.120 867 623 377 410 605 848 974 875 640 41745 XI 487 523 781 1.122 1.290 1.133 799 523 XII 340 354 559 878 1.057 918 602 35460 432 457 708 1.088 1.294 1.103 725 454 302 312 512 872 1.091 922 557 30975 378 397 620 1.013 1.239 1.029 634 393 264 273 455 828 1.072 883 499 27090 324 340 532 896 1.126 913 542 336 226 232 394 748 997 804 433 230


Seznam konstrukcij

Zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom , Umax = 0,280 W/m 2K• Fasada, U = 0,429 W/m2K, Ti = 20 °C

Zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu , Umax = 0,350 W/m 2K• Stene ogrevanih kleti proti terenu, U = 0,690 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe) , Umax = 0,350 W/m 2K• Tla ogrevanih kletnih prostorov, U = 0,447 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo, Umax = 0,350 W/m 2K• Tla nad neogrevanimi kletmi, U = 0,461 W/m2K, Ti = 20 °C

Tla nad zunanjim zrakom , Umax = 0,300 W/m 2K• Tla nad odprtim podhodom_1. nadstropje, U = 0,342 W/m2K, Ti = 20 °C

Strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe), Umax = 0,200 W/m 2K• S1_streha_poševna, U = 0,348 W/m2K, Ti = 20 °C• Ravni strop mansarde_nepohodno, U = 0,303 W/m2K, Ti = 20 °C• S2_zunanji del mansarde_HA, U = 0,265 W/m2K, Ti = 20 °C• S3_ravna streha nad 1. nadstropjem, U = 0,364 W/m2K, Ti = 20 °C

Vertikalna okna ali balkonska vrata in greti zimski vrtovi z okvirji iz kovin , Umax = 1,600 W/m 2K• Okna_troslojna_ALU, U = 3,000 W/m2K, Ti = 20 °C• Zasteklitev atrijskega dela, U = 3,000 W/m2K, Ti = 20 °C

Strešna okna, steklene strehe, Umax = 1,400 W/m 2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Fasada Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanje stene in stene proti neogrevanim prostorom.

1 2 3 4 5

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 18002 BETON 22003 MINERALNA VOLNA4 SLOJ ZRAKA5 LAHKI BETONSKI ELEMENTI

sloj material debelina gostota spec.topl. topl.pr. dif.odpor topl.odpor.cm kg/m J/kgK W/mK m2K/W

1 PODALJŠANA APNENA MALTA 1800 1,500 1.800 1.050 0,870 20 0,0172 BETON 2200 12,000 2.200 960 1,510 30 0,0793 MINERALNA VOLNA 7,000 140 1.030 0,040 1 1,7504 SLOJ ZRAKA 4,000 1 1.005 0,176 1 0,2275 LAHKI BETONSKI ELEMENTI 4,000 1.200 920 0,470 10 0,085

Izračun toplotne prehodnosti

RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 2,159 + 0,040 + 0,000 = 2,329 m2K/WUc = U + DU = 0,429 + 0,000 = 0,429 W/m2K Umax = 0,280 W/m2K , toplotna prehodnost ni ustrezna

Izračun kondenzacije na površini

Kriterij: preprečevanje plesniNačin izračuna: uporaba razreda vlažnosti Razred vlažnosti: pisarne, stanovanja z normalno uporabo in prezračevanjem

Mesec Qe je pe Dp pi psat(Qsi) Qsi,min QI fRsi

°C Pa Pa Pa Pa °C °CJanuar -1,0 83,00 466 640 1.170 1.463 12,7 20 0,650Februar 1,0 77,00 505 708 1.284 1.605 14,1 20 0,688Marec 6,0 72,00 673 548 1.276 1.595 14,0 20 0,569April 10,0 71,00 871 420 1.333 1.667 14,7 20 0,465Maj 15,0 73,00 1.244 260 1.530 1.913 16,8 20 0,361Junij 18,0 72,00 1.485 164 1.666 2.082 18,1 20 0,074Julij 20,0 74,00 1.729 100 1.839 2.299 19,7 20 -Avgust 19,0 76,00 1.669 132 1.814 2.268 19,5 20 0,516September 15,0 80,00 1.364 260 1.650 2.062 18,0 20 0,599Oktober 10,0 82,00 1.006 420 1.468 1.835 16,2 20 0,616November 4,0 84,00 683 612 1.356 1.695 14,9 20 0,682December 1,0 86,00 564 708 1.343 1.679 14,8 20 0,725

fRsi = 0,893 > RRsi,max = 0,7246 konstrukcija ustreza glede površinske kondenzacije

Izračun difuzije vodne pare

V konstrukciji ne pride do kondenzacije vodne pare.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Stene ogrevanih kleti proti terenu Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: zunanja stena ogrevanih prostorov proti terenu.

1 2 3 4 5

N Z1 POROLIT 12002 URSA XPS N-III-L3 BETON 22004 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 12005 ZDROBLJENA OPEKA


1 POROLIT 1200 5,000 1.200 920 0,520 4 0,0962 URSA XPS N-III-L 3,000 35 1.500 0,034 150 0,8823 BETON 2200 25,000 2.200 960 1,510 30 0,1664 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,0535 ZDROBLJENA OPEKA 5,000 800 920 0,410 1 0,122


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,130 + 1,319 + 0,000 + 0,000 = 1,449 m2K/WUc = U + DU = 0,690 + 0,000 = 0,690 W/m2K







V konstrukciji pride do kondenzacije vodne pare.


Izračun kondenzacije in akumulacije vodne pare

Ravnina 2

Mesec gc

Ma

gc

Ma

kg/m2 kg/m2 kg/m2 kg/m2

Oktober 0,012 0,012 0,000 0,000

November 0,028 0,040 0,000 0,000

December 0,036 0,077 0,000 0,000

Januar 0,040 0,117 0,000 0,000

Februar 0,033 0,150 0,000 0,000

Marec 0,024 0,173 0,000 0,000

April 0,011 0,184 0,000 0,000

Maj -0,008 0,176 0,000 0,000

Junij -0,022 0,154 0,000 0,000

Julij -0,033 0,121 0,000 0,000

Avgust -0,027 0,093 0,000 0,000

September -0,008 0,086 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla ogrevanih kletnih prostorov Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla na terenu (ne velja za industrijske zgradbe).

12

34

56

7

1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA2 CEMENTNI ESTRIH 22003 PVC FOLIJA 12004 URSA XPS N-III-L5 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 12006 BETON 22007 PESEK IN DROBNI GRAMOZ


1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA 2,000 2.750 880 2,330 65 0,0092 CEMENTNI ESTRIH 2200 6,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0433 PVC FOLIJA 1200 0,020 1.200 960 0,190 42.000 0,0014 URSA XPS N-III-L 6,000 35 1.500 0,034 150 1,7655 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,000 1.200 1.460 0,190 14.000 0,0536 BETON 2200 10,000 2.200 960 1,510 30 0,0667 PESEK IN DROBNI GRAMOZ 20,000 1.750 840 1,500 15 0,133


RT = Rsi + Sdi/li + Rse + Ru = 0,170 + 2,069 + 0,000 + 0,000 = 2,239 m2K/WUc = U + DU = 0,447 + 0,000 = 0,447 W/m2K


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla nad neogrevanimi kletmi Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad neogrevano kletjo, neogrevanim prostorom ali garažo.

12

34

5

6

1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA2 CEMENTNI ESTRIH 22003 PVC FOLIJA 12004 MINERALNA VOLNA5 BETON 22006 MINERALNA VOLNA


1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA 2,000 2.750 880 2,330 65 0,0092 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0363 PVC FOLIJA 1200 0,020 1.200 960 0,190 42.000 0,0014 MINERALNA VOLNA 2,000 140 1.030 0,040 1 0,5005 BETON 2200 25,000 2.200 960 1,510 30 0,1666 MINERALNA VOLNA 5,000 140 1.030 0,040 1 1,250




IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Tla nad odprtim podhodom_1. nadstropje Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: tla nad zunanjim zrakom.

12

3 4

5

6

N

Z

1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA2 CEMENTNI ESTRIH 22003 PVC FOLIJA 12004 MINERALNA VOLNA5 BETON 22006 MINERALNA VOLNA


1 PLOŠČE IZ GOST. APNENCEV, MARMORJA 2,000 2.750 880 2,330 65 0,0092 CEMENTNI ESTRIH 2200 5,000 2.200 1.050 1,400 30 0,0363 PVC FOLIJA 1200 0,020 1.200 960 0,190 42.000 0,0014 MINERALNA VOLNA 2,000 140 1.030 0,040 1 0,5005 BETON 2200 25,000 2.200 960 1,510 30 0,1666 MINERALNA VOLNA 8,000 140 1.030 0,040 1 2,000











IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S1_streha_poševna Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

34

5Z

N

1 JEKLO2 MINERALNA VOLNA3 LES - SMREKA, BOR4 STREŠNA LEPENKA5 STREŠNIKI


1 JEKLO 0,300 7.800 460 58,500 600.000 0,0002 MINERALNA VOLNA 10,000 140 1.030 0,040 1 2,5003 LES - SMREKA, BOR 2,500 600 2.090 0,140 70 0,1794 STREŠNA LEPENKA 0,800 1.100 1.460 0,190 2.000 0,0425 STREŠNIKI 1,500 1.900 880 0,990 40 0,015











IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: Ravni strop mansarde_nepohodno Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

Z

N

1 BETON 22002 MINERALNA VOLNA


1 BETON 2200 25,000 2.200 960 1,510 30 0,1662 MINERALNA VOLNA 12,000 140 1.030 0,040 1 3,000











IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S2_zunanji del mansarde_HA Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

2

3

4 567

Z

N

1 BETON 22002 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 12003 URSA XPS N-III-L4 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 12005 POLIETILENSKA FOLIJA 10006 PESEK IN DROBNI GRAMOZ7 BET. ELEMENTI 2400


1 BETON 2200 25,000 2.200 960 1,510 30 0,1662 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 0,400 1.200 1.460 0,190 14.000 0,0213 URSA XPS N-III-L 12,000 35 1.500 0,036 150 3,3334 VEČPLASTNA BITUMENSKA HIDROIZOL. 1200 1,200 1.200 1.460 0,190 14.000 0,0635 POLIETILENSKA FOLIJA 1000 0,020 1.000 1.250 0,190 80.000 0,0016 PESEK IN DROBNI GRAMOZ 3,000 1.750 840 1,500 15 0,0207 BET. ELEMENTI 2400 5,000 2.400 960 2,040 70 0,025












Ravnina 4

Mesec gc

Ma

gc

Ma


Oktober 0,002 0,002 0,000 0,000

November 0,005 0,006 0,000 0,000

December 0,006 0,012 0,000 0,000

Januar 0,006 0,019 0,000 0,000

Februar 0,005 0,024 0,000 0,000

Marec 0,004 0,027 0,000 0,000

April 0,001 0,029 0,000 0,000

Maj -0,002 0,027 0,000 0,000

Junij -0,004 0,022 0,000 0,000

Julij -0,006 0,016 0,000 0,000

Avgust -0,005 0,011 0,000 0,000

September -0,002 0,009 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji ni v dovoljenih mejah.


IZRAČUN GRADBENIH KONSTRUKCIJ STAVBEKonstrukcija: S3_ravna streha nad 1. nadstropjem Notranja temperatura: 20 °CVrsta konstrukcije: strop v sestavi ravne ali poševne strehe (ravne ali poševne strehe).

1

23

4

5Z

N

1 BETON 22002 PARNA ZAPORA3 MINERALNA VOLNA4 SLOJ ZRAKA5 STREŠNA LEPENKA


1 BETON 2200 18,000 2.200 960 1,510 30 0,1192 PARNA ZAPORA 0,017 1.330 960 0,190 588.235 0,0013 MINERALNA VOLNA 8,000 140 1.030 0,040 1 2,0004 SLOJ ZRAKA 30,000 1 1.005 0,735 1 0,4085 STREŠNA LEPENKA 1,500 1.100 1.460 0,190 2.000 0,079












Ravnina 1

Mesec gc

Ma

gc

Ma


November 0,001 0,001 0,000 0,000

December 0,002 0,003 0,000 0,000

Januar 0,003 0,006 0,000 0,000

Februar 0,001 0,007 0,000 0,000

Marec -0,002 0,005 0,000 0,000

April -0,005 0,001 0,000 0,000

Maj -0,009 0,000 0,000 0,000

Junij 0,000 0,000 0,000 0,000

Julij 0,000 0,000 0,000 0,000

Avgust 0,000 0,000 0,000 0,000

September 0,000 0,000 0,000 0,000

Oktober 0,000 0,000 0,000 0,000

Skupna količina kondenzata je manjša o 1,0 kg/m2. Notranja kondenzacija v konstrukciji je v dovoljenih mejah.

PROZORNE KONSTRUKCIJE

Konstrukcija Ffr U Umax UstrezaW/m2K W/m2K

Okna_troslojna_ALU 0,20 3,00 1,60 NE

Zasteklitev atrijskega dela 0,20 3,00 1,60 NE

Strešna okna_mansarda 0,20 2,50 1,40 NE


PODATKI O CONI - NP UKC LJ

Kondicionirana prostornina cone V e: 26.185,77 m3

Neto ogrevana prostornina cone V: 21.821,48 m3

Uporabna površina cone Ak: 8.451,81 m2

Dolžina cone: 44,30 m

Širina cone: 38,30 m

Višina etaže: 3,00 m

Število etaž: 7,00

Ogrevanje: cona je ogrevana

Način delovanja: neprekinjeno delovanje

Notranja projektna temperatura ogrevanja: 21,00 °C

Notranja projektna temperatura hlajenja: 26,00 °C

Dnevno število ur z normalnim ogrevanjem: 24,00 h

Število dni v tednu z normalnim hlajenjem: 7 dni

Način znižanja temperature ob koncu tedna: brez znižanja

Mejna temperatura znižanja: 15,00 °C

Urna izmenjava zraka: 0,00 h-1

Površina toplotnega ovoja cone A: 9.388,34 m2


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE

Toplotne izgube skozi zunanje površine

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine

Neprozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/K0,00 0,000 0,00

Fasade_SZ SZ 90 704,92 0,429 302,41Tla 1. nadstr. nad uvozom/vhodom 0 249,35 0,342 85,28SZ_streha nad 1. nadstropjem 0 178,00 0,364 64,79Fasade_SV SV 90 918,65 0,429 394,10Fasade_JZ SZ 90 918,65 0,429 394,10Tla 1. nadstr. nad podhodom 0 145,47 0,342 49,75Fasade_JV JV 90 720,87 0,429 309,25Tla nad odprtim podhodom_1. nadstropje 0 229,52 0,342 78,50Streha_nad 1. nadstr._SV SV 90 93,10 0,364 33,89Tla nad prehodom_1.nadstr_SV 0 190,00 0,342 64,98Poševni del strehe_mansarda 45 650,00 0,348 226,20Ravni strop mansarde 0 880,62 0,303 266,83Streha nad 1. nadstropjem_JV 0 387,00 0,364 140,87Streha HA nad 4. nadstr. 0 90,00 0,265 23,85Skupaj 6.356,15 2.434,80

Prozorne površineOznaka orientacija naklon ploščina U topl.izgube

° m2 W/Km2 W/KOkna_SZ SZ 90 292,04 3,000 876,12Okna_JZ JZ 90 306,24 3,000 918,72Okna_JV JV 90 310,96 3,000 932,88Okna_SV SV 90 306,24 3,000 918,72Zasteklitev atrija_JZ JZ 90 98,60 3,000 295,80Zasteklitev atrija_SV SV 90 98,60 3,000 295,80Steklena streha atrijskega hodnika_1 JZ 45 38,50 3,000 115,50Steklena streha atrijskega hodnika_2 SV 45 38,50 3,000 115,50Skupaj 1.489,68 4.469,04

Skupne transmisijske toplotne izgube skozi zunanje površine S Ai * U i = 6.903,84 W/K.

Toplotni mostovi

Vpliv toplotnih mostov je upoštevan na poenostavljen način, s povečanjem toplotne prehodnosticelotnega ovoja stavbe za 0.06 W/m 2K.

Transmisijske toplotne izgube skozi toplotne mostove znašajo 563,30 W/K.

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj cone L D

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 6.903,84 W/K + 563,30 W/K = 7.467,14 W/K

Toplotne izgube skozi zidove in tla v terenu


Tla v kletiOznaka Ploščina Ui Umax Ustr.

(m2) (W/m2K) (W/m2K) tla na terenu - Tla ogrevane kleti 681,0 0,098 0,350 DAkletni zid - Tla ogrevane kleti 230,5 0,282 0,350 DA

Toplotne izgubeOznaka topl.izgube

W/KTla ogrevane kleti 131,74

LS = 131,74 W/K.

Toplotne izgube skozi neogrevane prostore

Površine med ogrevanim in neogrevanim delom Oznaka Površina Ui Umax

(m2) (W/m2K) (W/m2K)Tla pritličja proti neogrevanim prostorom kleti 631,00 0,461 0,35

Toplotne izgubeNeogrevani prostor HU W/KStrojnice, dizel, zaklonišče 226,993

HU = 226,99 W/K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE

HT = L

D + L

S + H

U = 7.467,14 W/K + 131,74 W/K + 226,99 W/K = 7.825,87 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE ZARADI PREZRAČEVANJA

lokacija količina (m3/h) ur na dan dni v letuSistem L2_klet 6.001,92 24 365Sistem L3_garderobe 3.348,77 24 365Sistem L4_mlečna kuhinja 3.645,60 24 365Sistem L4_sterilizacija 2.602,60 24 365Sistem L5_intenzivna nega 2.470,20 24 365Sistem L5_baza novorojencev 2.058,75 24 365Sistem L6_hospital zahod 6.146,55 24 365Sistem D1_dezinfekcija postelj 3.318,00 24 365Sistem D2_ordinacije v pritličju 6.543,60 24 365Sistem D3_porodne sobe 12.060,93 24 365Sistem D3_septična porodna soba 500,00 8 20Sistem D4_operativni blok 3.600,00 10 365Sistem D4_operativni blok_sk. prostori 4.368,00 10 365Sistem D5_hospital vzhod 9.815,40 24 365

Povprečna letna količina vtoka zunanjega zraka znaša 61.341,45 m3/h.Izkoristek sistema za vračilo odpadne toplote h = 65,00 %

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 7.623,24 W/K.


KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB

H = HT + H

V = 7.825,87 W/K + 7.623,24 W/K = 15.449,11 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 9.388,34 m2

H'

T = H

T / A = 0,834 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,472 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Prispevek notranjih toplotnih virov se upošteva z vrednostjo 4 W/m2 na enoto neto uporabne površine.

Qi = 33.807,24 W.

DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Konstrukcija Površina Orie. Nagib Faktorzasen.

[m 2] [°]Okna_SZ 292,04 SZ 90 0,90Okna_JZ 306,24 JZ 90 0,80Okna_JV 310,96 JV 90 0,90Okna_SV 306,24 SV 90 0,80Zasteklitev atrija_JZ 98,60 JZ 90 0,70Zasteklitev atrija_SV 98,60 SV 90 0,70Steklena streha atrijskega hodnika_ 38,50 JZ 45 0,70Steklena streha atrijskega hodnika_ 38,50 SV 45 0,70

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 156.923 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 151.179 kWh.


SPECIFIČNE TRANSMISIJSKE TOPLOTNE IZGUBE STAVBE

Transmisijske toplotne izgube skozi zunanji ovoj stavbe LD

LD = S Ai * U i + S lk * Yk + S cj = 6.903,84 W/K + 563,30 W/K = 7.467,14 W/K

Vpliv toplotnih mostov se upošteva na poenostavljen način, s povečanjemtoplotne prehodnosti celotnega ovoja DUTM = 0.06 W/m 2K.

TRANSMISIJSKE IZGUBE STAVBE

HT = L

D + L

S + H

U = 7.467,14 W/K + 131,74 W/K + 226,99 W/K = 7.825,87 W/K.

TOPLOTNE IZGUBE STAVBE ZARADI PREZRAČEVANJA

Toplotne izgube zaradi prezračevanja HV = 7.623,24 W/K.

KOEFICIENT SKUPNIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE

H = HT + H

V = 7.825,87 W/K + 7.623,24 W/K = 15.449,11 W/K.

KOEFICIENT TRANSMISIJSKIH TOPLOTNIH IZGUB STAVBE PO ENOTI POVRŠINE OVOJA

Površina ovoja ogrevanega dela A = 9.388,34 m2

H'

T = H

T / A = 0,834 W/m

2K

Največji dovoljeni H'T,max

= 0,464 W/m2K

Koeficient specifičnih toplotnih izgub ne ustreza zahtevam pravilnika.

NOTRANJI DOBITKI

Qi = 33.807,24 W.

DOBITKI SONČNEGA SEVANJA

Toplotni dobitki sončnega sevanja v ogrevalnem obdobju: 156.923 kWh.Toplotni dobitki sončnega sevanja izven ogrevalnega obdobja: 151.179 kWh.


POTREBNA ENERGIJA ZA OGREVANJE STAVBE

QH,tr QH,ve QH,ht QH,sol QH,int QH,rev QH,gn gH hH,gn aH,red QNH Qem,en

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 128.094 124.777 252.871 12.822 25.153 0 37.974 0,15 1,00 1,00 214.897 214.897Februar 105.180 102.456 207.636 18.825 22.718 0 41.543 0,20 1,00 1,00 166.094 166.094Marec 87.337 85.075 172.412 27.625 25.153 0 52.777 0,31 1,00 1,00 119.648 119.648April 61.981 60.376 122.357 34.225 24.341 0 58.567 0,48 1,00 1,00 64.019 64.019Maj 16.904 16.466 33.370 18.757 12.171 0 30.928 0,93 0,90 1,00 5.539 5.539Junij 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Julij 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0Avgust 0 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0 0September 4.508 4.391 8.899 3.928 3.245 0 7.174 0,81 0,94 1,00 2.136 2.136Oktober 64.047 62.389 126.435 19.927 25.153 0 45.080 0,36 1,00 1,00 81.386 81.386November 95.789 93.308 189.097 11.331 24.341 0 35.672 0,19 1,00 1,00 153.425 153.425December 116.449 113.434 229.883 9.482 25.153 0 34.635 0,15 1,00 1,00 195.248 195.248Skupaj 680.287 662.673 1.342.960 156.923 187.427 0 344.350 0,00 0,00 0,00 1.002.392 1.002.392

Za izračun je privzet poenostavljeni pristop upoštevanja vračljivih toplotnih izgub sistemov.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje stavbe QNH = 1.002.392 kWh/a.Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve = 38,280 kWh/m 3a.Največja dovoljena letna potrebna toplotna energija za ogrevanje, preračunana na enoto prostornine ogrevanega dela QNH/Ve, max = 6,656 kWh/m 3a.

Letna potrebna toplotna energija za ogrevanje ne ustreza zahtevam pravilnika.

POTREBNA ENERGIJA ZA HLAJENJE STAVBE

QC,tr QC,ve QC,ht QC,int QC,sol QC,gn gC hC,gn aC,red QNC

MeseckWh kWh kWh kWh kWh kWh kWh

Januar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Februar 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Marec 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0April 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Maj 33.056 32.201 65.257 12.982 18.377 31.359 0,48 0,48 1,00 125Junij 45.077 43.910 88.987 24.341 35.961 60.302 0,68 0,66 1,00 1.540Julij 34.935 34.030 68.965 25.153 37.841 62.993 0,91 0,83 1,00 5.975Avgust 40.757 39.702 80.459 25.153 35.559 60.712 0,75 0,72 1,00 2.591September 53.717 52.326 106.043 21.096 23.442 44.538 0,42 0,42 1,00 81Oktober 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0November 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0December 0 0 0 0 0 0 0,00 0,00 1,00 0Skupaj 207.542 202.168 409.710 108.724 151.179 259.903 0,00 0,00 0,00 0

Letna potrebna energija za hlajenje QNC = 10.312 kWh/a.


OGREVALNI PODSISTEM

Podsistem ogrevala: Ogrevalni sistem 1Vrsta ogrevala: vgrajena površinska ogrevalaCona: Vse coneStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 90 / 70Regulacija temperature prostora: neregulirana, samo centralna regulacija vstopne vodeNačin vgradnje ogreval: ploskovno ogrevanje brez toplotne izolacijeVrsta sistema: mokri sistemNazivna moč grelnika zraka: 0,00 WNazivna moč črpalke: 0,00 WŠtevilo črpalk: 0Nazivna moč regulatorja: 0,00 WNazivna moč ventilatorja: 0,00 WŠtevilo ventilatorjev: 0

Dodatna električna energija: Wh,em = 0,00 kWhVrnjena dodatna električna energija: Qrhh,em = 0,00 kWhDodatne toplotne izgube: Qh,em,l = 325.777,39 kWhV ogrevala vnesena toplota: Qh,em,in = 1.328.169,35 kWhPotrebna toplotna oddaja ogreval: Qh,em,in = 1.002.391,97 kWh

HVAC SISTEM

Opis naprave: HVAC sistemVrsta naprave: s konstantnim prostorninskim pretokomŠtevilo izmenjav zraka: 2,00 h-1

Dnevni čas delovanja: 24,00 hTedenski čas delovanja: 7,00 dniDovajanje zraka v prostor: vrtinčni difuzorji, režni izpustiVrsta mehanskega prezračevanja: s HVAC napravoVrsta dovodnega ventilatorja: dovodni ventilator HVAC

Prigrajeni elementi

Vrsta dov.vent. odv.vent.dodatni mehanski filter 0 0HEPA filter 0 0plinski filter 0 0prenosnik toplote (H2 ali H1) 0 0hladilnik 0 0

Hladilni sistem: hladna voda 6/12Način vračanje odpadne toplote: vračanje toplote brez prenosa vlageVračanje odpadne toplote: rotacijski, brez sorpcijskega materialaZahteve glede vlage: zahteve za vlažnost s tolerancoVrsta generatorja vlage: električniVsebina vodne pare: 6 g/kgRegulacija ovlaževalnika vlage: kontaktni in namakalni, nereguliran - regulacija z ventilomVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemStandardna temperatura ogrevnega medija: radiatorji, konvektorji 70 / 55

Namestitev akumulatorja: akumulator ni nameščen v istem prostoruNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi niso izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruToplotne izgube akumulatorja pripogojih preizkušanja: 1,61 m2

Nazivni volumen akumulatorja: 120,00 l


Cone, po katerih poteka razvodni sistem: NP UKC LJDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 149,74 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 890,76 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 6.532,26 m 0,000 W/mK

Potrebna toplota grelnega registra: Qh* = 217.067,57 kWhPotrebna toplota za ogrevanje HVAC sistema: Qh*,out,g = 296.704,17 kWhPotreben hlad hladilnega registra: Qc* = 88.402,31 kWhPotreben hlad za hlajenje HVAC sistema: Qc*,out,g = 106.966,79 kWhPotrebna končna energija za ovlaževanje: Qst*,f = 482.970,45 kWhPotrebna dodatna energija pri ovlaževanju: Wst,aux = 2.932,81 kWh

HLAJENJE

Opis sistema: Potrebna energija za hlajenjeEnergent: električna energijaNajvišja dopustna notranja temperaturapri projektnih pogojih: 26 °CDovoljena notranja temperaturna sprememba: 2,00 °CFaktor energetske učinkovitosti EER: 3,00 kW/kWFaktor delne obremenitve PLV: 1,00 kW/kWČasovni interval delovanja sistema za hlajenje kondenzatorja: 1,00 hPovprečni faktor učinkovitosti sistema za hlajenje kondenzatorja: 0,90 Vrsta mehanskega prezračevanja: s HVAC napravoVrsta hladilnega sistema: kombinacija RAC in CAC/HVAC sistemovHladilni sistem: vodni, 6/12Vrsta zračnega prenosnika: ventilatorski konvektorji 6 °CSistem hlajenja kondenzatorja: brez dodatnega glušnika (aksialni ventilator),

zaprti krogKrogotoki

Krogotok za centralno hlajenje (CAC)Hidravlična uravnoteženost: hidravlično uravnotežen sistem.Regulacija črpalke: črpalka ima regulacijo.

Moč črpalke 0,00 WNeto tlorisna površina hlajene cone 1.696,69 m2

Velikost uporov na krogotoku: zmerni upori

Dovedena energija za hlajenje: Qc,in,g = 115.008,55 kWhPotrebna električna energija za končne prenosnike: Wc,em,aux = 372,96 kWhPotrebna električna energija generatorja hladu: Wc = 4.227,98 kWhPotrebna električna energija za primarni krogotok: Wc,primarni = 0,00 kWhPotrebna električna energija za hlajenje kondenzatorja: Wc,f,R,e = 0,00 kWhPotrebna električna energija: Wc,d,aux = 0,00 kWhSkupna dodatna energija za hlajenje: Wc,g,aux = 372,96 kWh


DALJINSKO OGREVANJE

Opis: Daljinsko ogrevanjeTedensko število dni obratovanja toplotne podpostaje: 7 dniNazivna toplotna moč toplotne podpostaje: 1.353,16 kWOgrevalni sistem:Vrsta toplotne postaje: vročevodRazred toplotne izolacije toplotne podpostaje: izolacija primarne strani 1, izolacija sekundarne strani 2Razvodni sistemi, v katere je vnesena toplota: Razvodni sistem 1

Toplotne izgube toplotne podpostaje: Qh,DO,l = 6.582.138,51 kWhToplotna oddaja za ogrevanje: Qh,out = 1.325.666,80 kWhToplotna oddaja za pripravo tople vode: Qw,out = 388.524,79 kWhSkupna toplotna oddaja: Qout = 1.714.191,59 kWh

RAZSVETLJAVA

Način izračuna: poenostavljen izračun letne dovedene energije za razsvetljavo za stanovanjske stavbe.

Vrsta svetil v stavbi: pretežna uporaba sijalk

Potrebna energija za razsvetljavo: Qf,l = 31.694,29 kWh

RAZVOD OGREVALNEGA SISTEMA

Razvodni sistem: Razvodni sistem 1Ogrevalni sistem: Ogrevalni sistem 1Način delovanja: neprekinjeno delovanjeVrsta razvodnega sistema: dvocevni sistemTlačni padec: 0,00Hidravlična uravnoteženst: hidravlično uravnotežen sistemDodatek pri ploskovnem ogrevanju: 0,00 kPaRegulacija črpalke: delta p je konstantenMoč črpalke: 0,00 WNamestitev dvižnega in priključnega voda: namestitev pretežno v notranjih stenahIzolacija razvodnih cevi: cevi so izoliraneNamestitev horizontalnega razvoda: horizonatalni razvod v ogrevanem prostoruIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvod: NP UKC LJDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 149,74 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 890,76 m 0,000 mCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 6.532,26 m 0,000 W/mK

Potrebna električna energija za razvodni podsistem: Wh,d,e = 2.551,51 kWhVrnjene toplotne izgube: Qh,d,rhh = 390.397,66 kWhNevrnjene toplotne izgube: Qh,d,uhh = 0,00 kWhToplotne izgube razvodnega sistema: Qh,d = 390.397,66 kWhV razvodni sistem vrnjena toplota: Qd,rhh = 637,88 kWhV okolico koristno vrnjena toplota: Qrhh,d = 391.426,33 kWhV razvodni sistem vnesena toplota: Qh,in,d = 1.327.140,68 kWh


PRIPRAVA TOPLE VODE

Opis: Priprava tople vodeEnergent: daljinska toplota s kogeneracijoCirkulacija: sistem za toplo vodo s cirkulacijoŠtevilo dni zagotavljanja tople vode v tednu: 7,00Vrsta stavbe: bolnišnicaPovršina sob s posteljo: 2.000,00 m2

Namestitev priključnega voda: standardniIzolacija razvoda: razvod je izoliranIzolacija zunanjega zidu: zunanji zid je izoliran zunajCone, po katerih poteka razvodni sistem: NP UKC LJDolžine cevi, dolžinska toplotna prehodnost:

Cona Lv - cevi v ogrevanem prostoru 109,81 m 0,000 W/mKCona Lv - cevi v neogrevanem prostoru 0,00 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v notranji steni 2.672,29 m 0,000 W/mKCona Ls - cevi v zunanjem zidu 0,00 m 0,000 / 0,000 W/mKCona Lsl 890,76 m 0,000 W/mK

Namestitev hranilnika: grelnik in hranilnik sta v istem prostoruTip hranilnika: posredno ogrevaniDnevne toplotne izgube hranilnika v stanju obrat. pripr.: 0,80 kWhNamestitev črpalke: črpalka je nameščena v ogrevanem prostoruRegulacija črpalke: črpalka ima regulacijoMoč črpalke: 44,00 W

Potrebna toplota za pripravo tople vode: Qw = 386.900,00 kWhPotrebna toplota grelnika za toplo vodo: Qw,out,g = 388.524,79 kWhVrnjene toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qrww = 352,04 kWhSkupne toplotne izgube sistema za toplo vodo: Qtw = 1.976,82 kWhSkupne vrnjene toplotne izgube: Qw,reg = 1.473,88 kWh


POTREBNA TOPLOTA

Toplotni dobitki pri ogrevanju QH,gn = 344.350,06 kWh

Transmisijske izgube pri ogrevanju QH,ht

= 1.342.959,93 kWh

Potrebna toplota za ogrevanje QH,nd

= 1.002.391,97 kWh

Toplotni dobitki pri hlajenju QC,gn

= 259.903,44 kWh

Transmisijske izgube pri hlajenju QC,ht

= 409.710,31 kWh

Potrebna toplota za hlajenje QC,nd

= 10.312,14 kWh

Potrebna toplota za pripravo tople vode QW,nd

= 388.524,79 kWh

Potrebna toplota na neto uporabno površino QNH

/Au = 118,60 kWh/m2a

Potrebna toplota za ogrevanje na enoto ogrevanje prostornine QNH

/Ve = 38,28 kWh/m3a

Potreben hlad na neto uporabno površino QNC

/Au = 1,22 kWh/m2a

Potreben hlad na enoto ogrevane prostornine QNC

/Ve = 0,39 kWh/m3a

DOVEDENA ENERGIJA

Dovedena energija za ogrevanje Qf,h,skupni

= 1.405.303,40 kWh

Dovedena energija za hlajenje Qf,c,skupni

= 10.685,10 kWh

Dovedena energija za prezračevanje Qf,V

= 345.143,08 kWh

Dovedena energija za ovlaževanje Qf,st

= 485.903,26 kWh

Dovedena energija za pripravo tople vode Qf,w

= 388.524,79 kWh

Dovedena energija za razsvetljavo Qf,l

= 31.694,29 kWh

Dovedena energija fotonapetostnega sistema Qf,PV

= 0,00 kWh

Dovedena pomožna energija za delovanje sistemov Qf,aux

= 349.475,70 kWh

Dovedena energija za delovanje stavbe Qf = 3.013.796,80 kWh

PRIMARNA ENERGIJA

daljinska toplota s kogeneracijo 1.714.191,59 kWh

električna energija 3.041.110,74 kWh

Letna raba primarne energije Qp = 4.755.302,32 kWh

Letna raba primarne energije na neto uporabno površino Qp/A

u = 562,637 kWh/m2a

Letna raba primarne energije na enoto ogrevane prostornine Qp/V

e = 181,599 kWh/m3a

EMISIJA CO2

daljinska toplota s kogeneracijo 565.683,22 kg

električna energija 644.715,48 kg


Letna emisija CO2 1.210.398,70 kg

Letna emisija CO2 na neto uporabno površino 143,212 kg/m2a

Letna emisija CO2 na enoto ogrevane prostornine 46,224 kg/m3a

ZAGOTAVLJANJE OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE

stavba je najmanj 50 % oskrbovana iz energetsko učinkovitega

sistema daljinskega ogrevanja/hlajenja 100 % DA

letna potrebna toplota za ogrevanje stavbe, preračunana na enoto

kondic. prostornine, je najmanj za 30 % manjša od mejne vrednosti 575 % NE

POTREBNA ENERGIJA ZA STAVBO

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda

Občutena Latentna Občutena Latentna

toplota toplota (navlaž.) toplota toplota (razvlaž.)

L1 Toplotni dobitki in 344.350 259.903

in vrnjene toplotne izgube

L2 Prehod toplote 1.342.960 409.710

L3 Toplotne potrebe 1.002.392 0 10.312 0 388.525

SISTEMSKE TOPLOTNE IZGUBE IN POMOŽNA ENERGIJA

C1 C2 C3 C4 C5

Ogrevanje Hlajenje Topla voda Prezračevanje Razsvetljava

L4 Električna energija 2.552 373 1.408 345.143 31.694

L5 Toplotne izgube 7.377.950 320 1.977

L6 Vrnjene toplotne izgube 6.973.565 0 352 0 0

L7 V razvodni sistem 1.327.141 10.632 388.525

oddana toplota


PROIZVEDENA ENERGIJA

C1 C2 C3

Vrsta generatorja Potrebna energija za hlajenje Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje

Sistem oskrbe hlajenje ogrevanje topla voda

L8 Toplotna oddaja 114.912 1.325.667 388.525

L9 Pomožna energija 0 0 0

L10 Toplotne izgube 97 2.786.511 0

L11 Vrnjena toplota 0 0 0

L12 Vnesena energija 4.228 4.112.178 388.525

L13 Prozvedena elektrika 0 0 0

L14 Energent električna energija daljinsko ogrevanje daljinsko ogrevanje

PORABA PRIMARNE ENERGIJE

C1 C2 C3

Dovedena energija

daljinska toplota s kogeneracijo električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 1.714.192 1.216.444

L2 Faktor pretvorbe 1,0 2,5

L3 Obtežena vrednost 1.714.192 3.041.111 4.755.302

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 0,0

L6 Obtežena vrednost 0 0

L7 Iznos 4.755.302

EMISIJA CO2C1 C2 C3

Dovedena energija

daljinska toplota s kogeneracijo električna energija Skupaj

L1 Dovedena energija 1.714.192 1.216.444

L2 Faktor pretvorbe 0,33 0,53

L3 Emisija CO2 565.683 644.715 1.210.399

Oddana energija

električna energija toplotna energija

L4 Oddana energija 0

L5 Faktor pretvorbe 0,00

L6 Emisija CO2 0 0

L7 Iznos 1.210.399


SKUPNA RABA ENERGIJE IN EMISIJA CO2 ZA IZRAČUN ENERGIJSKEGA RAZREDA

Toplotne potrebe stavbe Učinkovitost sistemov Dovedena energija Energijski razred(brez sistemov) (toplotne-vrnjene izgube) (vsebovana v energentih) (obtežena količina)QH,nd = 1.002.392 QHW,ls,nd = 406.010 Edalj,kog = 1.714.192 SEP,del,i = 4.755.302QH,hum,nd = 0 QC,ls,nd = 320 Eelek = 4.228 SmCO2,exp,i = 1.210.399QW,nd = 388.525 El. energija = 381.170QC,nd = 10.312 WHW = 3.960QC,dhum,nd = 0 WC = 373

EL = 31.694EV = 345.143

Oddana energija(neobteženi energenti)QT,exp = 0 SEP,exp,i = 0Eel,exp = 0 SmCO2,exp,i = 0

EP = 4.755.302mCO2 = 1.210.399

Proizvedena obnovljivaenergijaQH,gen,out = 0Eel,gen,out = 0


Documents

RAZŠIRJENI ENERGETSKI PREGLED OBJEKTA - mz.gov.si · Slika 9: Klimat L2 - klet v strojnici klet-zahod ... Tabela 1: Podatki o stroških za energente za obratovanje objekta (za leto