RAZVOJ IN UČENJE OTROKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJUpsihologija-svsgl.weebly.com/uploads/5/1/9/6/5196937/interno_gradivo_3... · sprotno učenje primeren odnos do predmeta in trud za dobre

Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana PREDŠOLSKA VZGOJA

RAZVOJ IN UČENJE OTROKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU, 3.letnik pripravila: Maja Krajnc

I

Ime in priimek:

L

Letnik:

Š

Šolsko leto 2010/2011

RAZVOJ IN UČENJE

OTROKA V

PREDŠOLSKEM

OBDOBJU INTERNO GRADIVO

3.LETNIK – PREDŠOLSKA VZGOJA

Ime in priimek:

Letnik:

Šolsko leto 2010/2011



1

PREDSTAVITEV MODULA

1. OPIS IN CILJI MODULA

Modul se osredotoča na različna področja razvoja predšolskega otroka in tako pripomore k

celovitemu razumevanju predšolskega otroka, temelju kvalitetnega dela bodoče pomočnice

vzgojiteljice. Teoretična znanja kot npr. kdaj otroci shodijo, kateri zunanji dejavniki lahko

škodljivo vplivajo na plod v času nosečnosti ali kako televizija vpliva na vedenje otrok, se

povezujejo s praktično uporabnimi kompetencami za opazovanje in spodbujanje otrokovega

razvoja. Dijaki se bodo tako poleg pridobivanja strokovnih znanj izpopolnjevali v prepoznavanju

razvojne stopnje otroka, ustreznem načrtovanju in spodbujanju razvoja otroka (npr. načrtovanju

različnih aktivnosti za spodbujanje razvoja zaznavanja in pozornosti, spodbujanja prijateljskih

odnosov in pripravljenosti pomagati drugemu) ter pomoči pri vključevanju otrok s posebnimi

potrebami. Modul tako teoretično in praktično odgovarja na številna vprašanja vsem, ki bodo

kadarkoli v življenju v stiku s predšolskimi otroki.

Vsebinski sklopi, ki jih bomo obravnavali, so:

Osebnost (obča psihologija)

Telesni, motorični in zaznavni razvoj otroka

Spoznavni razvoj otroka

Razvoj govora

2. NALOGE DIJAKOV

redno delanje zapiskov

aktivno sodelovanje pri pouku

sprotno učenje

primeren odnos do predmeta in trud za dobre medosebne odnose

3. LITERATURA

Horvat.L, Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: DZS

zapiski

interno gradivo

Interno gradivo vsebuje zbirko delovnih listov in vaj, ki jih dijak/-inja potrebuje za redno delo

pri pouku. Zato je interno gradivo obvezno, prav tako ga je poleg zvezka obvezno prinašati k

pouku. Če dijak/-inja ne prinaša k uri zvezka ali/in internega gradiva ali ga ne uporablja, se

mu/ji ukine napovedano spraševanje.

**dodatna literatura:

Kompare, A., Stražisar, M., Vec, T., Dogša, I., Jauševec, N. in Curk, J. (2001). Psihologija: Spoznanja

in dileme. Ljubljana: DZS.

4. OCENJEVANJE

4 pisna ocenjevanja, 2 ustni oceni, ocena iz zbranih vaj (portfolijo)



2

kriterij pri pisnem ocenjevanju:

od 50 do 62% za oceno zadostno (2)

od 63 do 76% za oceno dobro (3)

od 77 do 89% za oceno prav dobro (4) in od 90 do 100% za oceno odlično (5)

ustno spraševanje napovedano, 3 vprašanja

če dijaka/-inje neupravičeno ni pri uri, ko bi moral/-a biti vprašan/-a, bo vprašan/-a

nenapovedano

v vsakem vsebinskem sklopu bodo dijaki izvedli dve vaji, ki se bosta praktično povezovali s

snovjo Izmed vseh opravljenih vaj bo dijak izbral štiri, po eno iz vsakega vsebinskega sklopa, in na

podlagi navodil izdelal poročilo za posamezno vajo. Zbrana poročila bodo ocenjena, navodila za

izdelavo vaj in kriteriji za ocenjevanje pa bodo dijaki prejeli sproti.

Namesto enega poročila lahko dijak pridobi delno oceno tudi skozi recenzijo psihološke

knjige. Navodila za izdelavo recenzije in kriterije za ocenjevanje prejmejo dijaki pri profesorici.

Prav tako lahko dijak/-inja skozi šolsko leto izdela raziskovalno nalogo. Raziskovalna naloga

pomeni praktično raziskovanje nekega problema v okolju – opredeljevanje raziskovalnega

problema, izdelava raziskovalnega načrta, pridobivanje podatkov, obdelava in interpretacija

rezultatov –, lahko pa tudi sodelovanje na tekmovanju mladih raziskovalcev. Izdelava

raziskovalne naloge je primerna za tiste dijake/-inje, ki jih zanima področje psihologije in

psihološkega raziskovanja v tolikšni meri, da si želijo pridobiti dodatna znanja in so pripravljeni

v to vložiti dodaten trud in čas. Temo raziskovalne naloge si lahko dijak/-inja izbere sam/-a ali

pa jo oblikuje skupaj s profesorjem.

Nezadostne ocene lahko dijaki popravljajo sproti za tekočo konferenco v dogovoru z

profesorjem.

Pri oblikovanju končne ocene so ustne in pisne ocene ter ocene izdelkov enakovredne.

Vsa druga določila ocenjevanja so zapisana v Pravilniku o ocenjevanju znanja v srednjih

šolah



3

OSEBNOST

RAZVOJ GOVORA

TELESNI, MOTORIČNI

IN ZAZNAVNI

RAZVOJ OTROKA

SPOZNAVNI RAZVOJ

OTROKA



4

I. OSEBNOST

1. STRUKTURA OSEBNOSTI

Za spodnje opise opredelite ali opisujejo temperament (T), značaj (Z), sposobnosti

(S) ali konstitucijo (K) tako, da k opisu pripišite ustrezno oznako.

Zelo dobro riše. Mu nikoli ne moreš zaupati.

Ima suhljato postavo. Ima dolge noge.

Je družaben. Je zadržan, tudi ko se razveseli.

Vedno reši matematično nalogo. Je iskren.

Hitro teče Ima veliko mišic.

2. TIPOLOŠKO IN DIMENZIONALNO POJMOVANJE OSEBNOSTI

Na voljo imate štiri skupine lastnosti. S križcem označite, katera skupina lastnosti

v največji meri odraža vašo osebnost!

silovitost

razburljivost

naglost

aktivnost

prepirljivost

nezadovoljstvo

lahkotnost

živahnost

odzivnost

vedrina

podjetnost

spremenljivost

neodzivnost

mirnost

hladnokrvnost

počasnost

stabilnost

počasno, a globoko doživljanje

pesimizem

zavrtost

depresivnost

Ocenite z ocenami od 1 do 5 (1-sploh ni značilno, 5-zelo značilno) v kolikšni meri

določena lastnost velja za vas!

aktivnost

družabnost

zgovornost

impulzivnost

nagnjenost k tveganju

čustvenost

seštevek ocen:

OPAZUJ ! ! !



5

3. INTELIGENTNOST

vrednost IQ klasifikacijski razred

% oseb v razredu

130 in več

120-129

110-119

90-109

80-89

70-79

69 in manj

zelo visoka inteligentnost

visoka inteligentnost

nadpovprečna inteligentnost

povprečna inteligentnost

podpovprečna inteligentnost

mejna inteligentnost

umska podnormalnost

2,6

6,9

16,6

49,1

16,1

6,4

2,3

Pojasnite, kaj pomeni, da se inteligentnost v populaciji razporeja v obliki normalne

distribucije!

Dopolnite spodnjo razpredelnico in s pomočjo tabele presodi

raven inteligentnosti za posamezno osebo!

oseba KS MS IQ raven

inteligentnosti

A 6 3

B 11 100

C 4 75

D 9 150

E 12 14



6

Izmed dveh člankov si izberite enega in odgovorite na sledeča vprašanja!

»Visoko inteligenten narod se prepozna po napredku« (A. Zgonik, Delo, 12.4.2006; str.17) 1. Kakšna je predpostavka o inteligentnosti, ki jo zagovarja dr.Richard Lynn?

2. Zakaj je njegova predpostavka problematična?

3. Kako bi lahko rezultate raziskav razložili še drugače (in ne le s preseljevanjem

posameznih ras)? Pomagajte si s temeljnimi dejavniki duševnosti!

4. Kakšno je tvoje mnenje o vsebini članka?

» Teorija o več inteligencah« (B.Hanuš, Delo, 22.2.1996) 1. Kako Howard Gardner pojmuje inteligentnost?

2. Naštejte in na kratko opišite vse inteligentnosti, ki jih predpostavlja Gardner?

3. Kako lahko Gardnerjevo teorijo uporabimo pri pouku/v okviru predšolske vzgoje?

4. Kakšno je tvoje mnenje o vsebini članka?

PROSTOR ZA ODGOVORE:



7



8



9

4.DINAMIKA OSEBNOSTI

KONFLIKTI IN OVIRE

Premislite in zapišite ali gre v spodnjih primerih za zunanjo ali notranjo oviro!

o Marko bi šel rad na dopust, pa mu nadrejeni ne dovoli.

o Mojca sanja o tem, da bi šla na koncert svoje naj skupine na Dunaj, pa nima

vozniškega izpita.

o Alenki je všeč fant iz sosednjega bloka, pa se ga ne upa povabiti na zmenek.

o Tine želi napredovati v službi, vendar se za isto mesto poteguje tudi njegov

sodelavec, ki ima več izkušenj kot Tine.

o Uroš si je zadal, da bo še letos splezal na Triglav, vendar je v zelo slabi kondiciji.

o Tadeja si je želela za malico kupiti kos pice, pa jih je zmanjkalo.

Premislite in zapišite za katere vrste konflikt gre v spodnjih primerih!

o Igorju v družbi ponudijo alkohol. Ne ve, kaj naredi, saj želi narediti vtis na

družbo, a sicer nikoli ne pije alkohola.

o Jana ne mara svoje službe, a ima tri otroke in potrebuje redno plačo.

o Mateja ne ve ali bi se peljala v Maribor z avtom ali vlakom. Avto je hitrejši, a

porabiš dosti denarja za bencin in cestnine, vlak pa je počasnejši, a cenejši.

o Gregor ne ve ali si naj za zmenek obleče bel ali rdeč pulover. Oba sta mu všeč in

oba mu pristajata.

o Simona sosed obtoži, da je z žogo razbil okno. Ne ve, kaj naredi, saj okna ni razbil

on, temveč ga je razbil njegov najboljši prijatelj Robi, ki pa bi mu zameril, če bi ga

Simon izdal.

OPAZUJ ! ! !



10

STRES IN STRATEGIJE SPOPRIJEMANJA S

STRESOM

Ocenite kolikšen stres predstavljajo za vas naštete situacije!

1 – situacija ne predstavlja stresa

2 - situacija predstavlja nekolikšen stres.

3 – situacija predstavlja zmeren stres.

4 – situacija predstavlja precejšen stres.

5 – situacija predstavlja zelo močan stres.

Zamuditi k pouku.

Nakupovati v nakupovalnem središču.

Čakati v vrsti za kruh.

Pisati test pri psihologiji.

Izgubiti mobitel.

Biti vprašan pri matematiki.

Vprašati neznanca koliko je ura.

Skregati se s starši.

Iz vljudnosti pojesti nekaj, kar ne maraš.

Biti neprespan.

Učiti se za maturo.

Ugotoviti, da je nekdo izbrisal tvoje delo

na računalniku.

Poslušati »drgnjenje« stiropora.

Biti bolan.

Znajti se v tujem mestu.

OSEBNOSTNA ČVRSTOST

Spodnje trditve so del vprašalnika osebnostne čvrstosti (Kobasa, Maddi, 1979; vir:

Psihodiagnostika osebnosti I, 1994, str. 129). Za posamezno trditev presodite (1)

na katero komponento osebnostne čvrstosti se nanaša ter (2) ali predstavlja

osebnostno čvrstost ali ne.

1. Škoda je truda za spoznavanje same/ga sebe. 2. Večinoma delam tisto, kar družba od mene zahteva.

3. Težko si zamišljam, da bi nekdo z navdušenjem opravljal svoje delo.

OPAZUJ ! ! !

OPAZUJ ! ! !



11

4. Preden začnem z delom, ga skrbno načrtujem in organiziram.

5. Vznemiri me, ko se znajdem v situaciji, kjer ne vem, kaj lahko pričakujem. Tadej in Matej imata popravni izpit iz matematike. Tadej je na vprašalniku

osebnostne čvrstosti dosegel visoko število točk, kar pomeni, da je zelo osebnostno

čvrsta oseba. Matej je prav tako reševal isti vprašalnik a dosegel nizko število

točk, kar pomeni, da ni osebnostno čvrsta oseba.

Pojasnite, kako se bosta na stresno situacijo odzvala Tadej in Matej!

OBRAMBNI MEHANIZMI

Zapišite kateri obrambni mehanizem predstavlja posamezni primer ter definicijo

obrambnega mehanizma!

(vir primerov: PSIHOLOGIJA, Spoznanja in dileme - delovni zvezek)

Fant se ne more spomniti imena prijatelja svojega dekleta, ki ga doživljal kot nevarnega

tekmeca v boju za njeno ljubezen, čeprav ga že dolgo pozna.

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

Dekle razburjeno razlaga prijateljici: »Rekel mi je, da sem hinavka, pa me to sploh ni

prizadelo, res, niti malo ne!«

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

OPAZUJ ! ! !



12

Dijak razburjeno razlaga sošolcu zakaj je dobil negativno oceno (kljub temu, da ni znal

odgovoriti niti na eno vprašanje):«Tale profesor me sovraži že od začetka šolskega leta!

Zato mi privošči neuspeh!«

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

Mati, ki se ne ukvarja s svojim otrokom in ga večino časa prepušča babici, oponaša možu,

da z otrokom preživlja premalo časa.

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

Potem ko neki maturant ni bil sprejet na študij psihologije, razlaga prijateljem, da je

tega pravzaprav vesel, saj bo lahko študiral ekonomijo, ki nudi več možnosti za finančni

uspeh.

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

Da bi se počutil pomembnejšega med soigralci nogometa, šestletnik pljuva naokoli kot

»pravi nogometaš«.

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

Strokovnjakinja se je potegovala za vodilno mesto, a ga žal ni dobila. Pustila je službo in

se povsem posvetila družini, a še vedno je čutila zavist do poklicno uspešnih kolegic.

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:



13

»Zakaj sem se odločil za študij matematike? Zato, ker mi je pri tem predmetu šlo vedno

slabo! Hotel sem dokazati sebi in drugim, da zmorem uspeti, če si le dovolj želim.«

OBRAMBNI MEHANIZEM:

ZNAČILNOSTI:

5. DUŠEVNE MOTNJE (DELO V

SKUPINAH)

1. Opredelite duševne motnje.

2. Navedite in na kratko pojasnite

kriterije nenormalnosti.

3. Opredelite in pojasnite koncept

osebnostne zrelosti.

4. Pojasnite pojem »stigmatiziranje«!

5. Povzemite ugotovitve Rosenthalove

raziskave!

6. Navedite nekaj kulturno značilnih duševnih motenj!

7. Kaj so glavne razlike med psihološkim svetovanjem in psihoterapijo?

8. Katera vrsta psihološke pomoči se v večji meri nanaša na delo v otroških

posvetovalnicah?

9. Kdaj lahko ocenimo uspešnost psihoterapije?

10. Pojasnite razlike med poklicem psihologa, psihiatra in pedagoga.

11. Pojasnite značilnosti pojavljanja shizofrenije (pomen izraza, dejavniki starosti,

spola).

12. Naštejte nekaj simptomov shizofrenije. Upoštevajte motnje mišljenja, motnje

hotenja in vedenja, motnje vsebine mišljenja, motnje čustvovanja in motnje zaznavanja.

13. Naštejte nekaj legalnih in nekaj ilegalnih drog.

14. Pojasnite kratkotrajne učinke in naštejte nekaj primerov halucinogenih drog,

opijatov, poživil in pomirjeval.

15. Pojasnite razliko med zmernim uživanjem, zlorabo droge in odvisnostjo.

16. Naštejte nekaj najpomembnejših vzrokov za uporabo drog v mladostništvu.

17. Pojasnite s kakšnimi težavami se sooča posameznik pri odvajanju od droge.

18. Na kratko razložite naslednje pojme: splošna anksioznost, fobija, obsesivno

kompulzivna motnja.

19. Razložite razliko med depresijo kot duševno motnjo in depresijo kot normalen

odgovor na življenjske težave.



14

20. Naštejte nekaj simptomov depresije. Upoštevajte kognitivne, motivacijske,

čustvene, telesne in vedenjske simptome.

21. Pojasnite naslednja pojma: anoreksija in bulimija.

22. Pri katerem spolu se motnje hranjenja pogosteje pojavljajo?

23. Pojasnite teorijo, ki predpostavlja kot vzrok motenj hranjenja poskus vzdrževanja

nadzora nad lastnim življenjem.

Ustrezno izpolnite spodnji prikaz duševnih motenj!

KLASIFIKACIJA

DUŠEVNIH MOTENJ



15

6. POMEMBNI POJMI

PONOVI ! ! !



16

II. RAZVOJNA PSIHOLOGIJA

1. ZGODOVINA RAZVOJNE PSIHOLOGIJE

Povežite posamezna imena/obdobja z ustrezno predpostavko o razvoju otroka tako,

da vpišete ustrezno številko!

1 Platon Razvije prvo lestvico za merjenje inteligentnosti

2 srednji vek Za razvoj otroka je najpomembnejše otroštvo.

3 Jan Amos Komensky Otrok se rodi nepokvarjen in čist.

4 Jean J. Rousseau Ustanovi gibanje za preučevanje otroka.

5 Charles Darwin Raziskuje razvoj mišljenja in govora.

6 Stanley Hall Raziskuje razvoj mišljenja.

7 Alfred Binet Otrok je homunculus.

8 John B. Watson Primerja razvoj otroka in potomce drugih živih bitij.

9 Sigmund Freud Vzgoja otroka je vključena v sistem države.

10 Jean Piaget Na razvoj otroka vpliva izključno le okolje.

11 Lev S. Vigotski Otroka moramo obravnavati v skladu z njegovimi

razvojnimi zmožnostmi.

2. METODE V RAZVOJNI PSIHOLOGIJI

Študent psihologije želi raziskovati razvoj besednega zaklada.

a) Pojasnite kako bi potekalo raziskovanje v okviru longitudinalnega oz. transverzalnega

pristopa!

b) Izberite eno izmed tehnik opazovanja in opišite konkretni primer, ki bi ga lahko

uporabili v raziskavi.



17

3. ZNAČILNOSTI RAZVOJA

Spodaj so zapisana različna področja raziskav razvojne psihologije. Presodite katera

razvojna področja zajemajo tako, da ob njih zapišete posamezno razvojno področje.

1. Ali deklice prej poimenujejo štiri osnovne barve kot dečki?

2. Ali prvorojenci oblikujejo drugačna prijateljstva kot drugorojenci?

3. Ali hojica prispeva k usvajanju hoje?

4. Se slovenski in vietnamski dojenčki razlikujejo v izkazovanju strahu?

5. Ob kateri starosti otrok loči zvok trobente in flavte?

6. Ali igranje računalniških igric vpliva na razvoj sposobnosti reševanja problemov?

Vriši in označi smeri

razvoja!

Documents

RAZVOJ IN UČENJE OTROKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJUpsihologija-svsgl.weebly.com/uploads/5/1/9/6/5196937/interno_gradivo_3... · sprotno učenje primeren odnos do predmeta in trud za dobre