Razvoj “naddržavnosti” pravnega reda Unije

Uvod v pravoznanstvo, 24.-25. marec 2009Matej Accetto

Schumanova deklaracija

…Skupno Visoko oblast, ki ji bo zaupano vodenje načrta, bodo sestavljale neodvisne osebe, imenovane s strani vlad po načelu enake zastopanosti. S skupnim dogovorom vlad bo izbran predsednik. Odločitve Oblasti bodo izvršljive v Franciji, Nemčiji in drugih državah članicah. Ustrezni ukrepi bodo na voljo kot sredstvo pritožbe zoper odločitve Oblasti.…

26/62, Van Gend en Loos, [1963] ECR 3

… [N]aloga Sodišča po 177. [zdaj 234.] členu, katerega namen je zagotoviti enovito razlago Pogodbe s strani državnih sodišč in razsodišč, potrjuje priznanje držav, da ima pravo Skupnosti moč, na katero se njihovi državljani lahko sklicujejo v postopkih pred njihovimi sodišči in razsodišči. Iz tega je moč povleči sklep, da Skupnost vzpostavlja nov pravni red mednarodnega prava, v prid kateremu so države omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in katerega naslovniki so ne zgolj države članice, temveč tudi njihovi državljani. Neodvisno od zakonodaje držav članic, pravo Skupnosti tako za posameznike ne določa zgolj obveznosti, ampak je njegov namen tudi ta, da jim podeljuje pravice, ki postanejo del njihove pravne dediščine.

6/64, Costa v. ENEL, [1964] ECR 1194

Vključitev določb, ki izvirajo iz Skupnosti, v pravo vsake države članice in, bolj splošno, vsebina in duh Pogodbe državam posledično preprečuje, da bi unilateralnim in kasnejšim ukrepom dale prednost pred pravnim sistemom, ki so ga sprejele na podlagi vzajemnosti. … Izvršna moč prava Skupnosti se med državami ne sme razlikovati v odvisnosti od kasnejših domačih zakonov, ne da bi to ogrozilo dosego ciljev Pogodbe, ki so določeni v 5.(2) členu, in privedlo do diskriminacije, ki jo prepoveduje 7. člen.

Formula evropske naddržavnosti

neposredni učinek+

nadrejenost (primarnost)=

naddržavni pravni red

Pet vprašanj in odgovorov nadrejenosti

V1: Kaj je nadrejeno čemu? V2: Kakšna je časovna veljavnost nadrejenosti? V3: Kdo lahko nudi pravno varstvo v primeru konflikta? V4: Kakšen je učinek ugotovitve nadrejenosti? V5: Kdo ima pristojnost za odločanje o pristojnosti?

O1: Vsakršno evropsko pravo vsakršnemu državnemu. O2: Evropsko pravo prevlada tudi nad kasnejšim državnim. O3: Pravica in dolžnost vsakega sodišča. O4: Učinek neuporaba, ne razveljavitev. O5: Sodišče Evropskih skupnosti.

3.a člen Ustave RS

Slovenija lahko z mednarodno pogodbo […] prenese izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodne organizacije, ki temeljijo na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, demokracije in načel pravne države...…Pravni akti in odločitve, sprejeti v okviru mednarodnih organizacij, na katere Slovenija prenese izvrševanje dela suverenih pravic, se v Sloveniji uporabljajo v skladu s pravno ureditvijo teh organizacij.

26/62, Van Gend en Loos, [1963] ECR 3

… [N]aloga Sodišča po 177. [zdaj 234.] členu, katerega namen je zagotoviti enovito razlago Pogodbe s strani državnih sodišč in razsodišč, potrjuje priznanje držav, da ima pravo Skupnosti moč, na katero se njihovi državljani lahko sklicujejo v postopkih pred njihovimi sodišči in razsodišči. Iz tega je moč povleči sklep, da Skupnost vzpostavlja nov pravni red mednarodnega prava, v prid kateremu so države omejile svoje suverene pravice, čeprav na omejenih področjih, in katerega naslovniki so ne zgolj države članice, temveč tudi njihovi državljani. Neodvisno od zakonodaje držav članic, pravo Skupnosti tako za posameznike ne določa zgolj obveznosti, ampak je njegov namen tudi ta, da jim podeljuje pravice, ki postanejo del njihove pravne dediščine.

Sodni nadzor v pravnem redu EU

Nadzor nad ukrepi držav članic

Nadzor nad ukrepi institucij Unije

Neposredni postopek pred SES

226. člen (Komisija)

227. člen (druga DČ)

228. člen (neizvršitev)

230. člen (neposredna tožba

upravičenih vlagateljev)

Postopek, ki vključuje državna sodišča in SES

234.(a) člen 234.(b) člen

Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – samo Sodišče Evropskih skupnosti

226. člen

Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke

obveznosti iz te pogodbe, poda o zadevi obrazloženo mnenje,

potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe.

Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga

določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču.

C-408/08 Komisija proti Sloveniji

“(1) Republika Slovenija s tem, da v predpisanem roku ni sprejela zakonov in drugih predpisov, potrebnih za uskladitev z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode, ni izpolnila obveznosti iz te direktive.

(2) Republiki Sloveniji se naloži plačilo stroškov.”

Sodni nadzor nad ukrepi držav članic – SES in državna sodišča234. člen

Sodišče je pristojno za predhodno odločanje o vprašanjih glede:a) razlage te pogodbe;b) veljavnosti in razlage aktov institucij Skupnosti in ECB;c) razlage statutov organov, ustanovljenih z aktom Sveta, kolikorje v teh statutih to predvideno.Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču državečlanice in če to sodišče meni, da je treba glede vprašanja sprejetiodločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanjepredloži v odločanje Sodišču.Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče predsodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalnempravu ni pravnega sredstva, je to sodišče dolžno predložiti zadevoSodišču.

Odlike postopka po 226. členu

Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico.

Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.

Slabosti postopka po 226. členu

Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije – preganja zgolj največje kršitve. Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka. Ogroženo varstvo pravic za posameznika – učinek sodb za

vnaprej, ne za nazaj. Izvršljivost sodb Sodišča – moč prisile.

Odpravljanje slabosti 226. člena

Slabosti 226. člena Obveščenost o kršitvah. Majhnost Komisije –

preganja zgolj največje kršitve.

Vpliv politike na odločitve o sprožitvi postopka.

Ogroženo varstvo pravic za posameznika – učinek sodb za vnaprej, ne za nazaj.

Izvršljivost sodb Sodišča.

Odlike 234. člena: Nadzor posameznikov. Državna sodišča in državni

pravniki. Ni političnih pomislekov

zasebnih strank. Posameznikove pravice so

zaščitene, sodno varstvo njegovih pravic.

Avtoriteta domačih sodišč.

Slabosti 234. člena

Vprašanje, ali ima posameznik dostop do sodnega varstva – stroški, usposobljenost odvetnikov, vprašanje procesne legitimacije.

Državna sodišča morajo biti pripravljena sodelovati.

… omilita odliki postopka po 226. členu:

Komisija ima moč, da sproži postopek zoper državo članico.

Pristojnost Sodišča ES je obvezna in izključna.