UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO,

RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

Rok Pezdevšek

RAZVOJ SISTEMA GIS ZA PRIKAZ LOKACIJE

KLICATELJA NA 113 Z ODPRTOKODNIMI

ORODJI

Diplomsko delo

Gorica pri Slivnici, november 2016

RAZVOJ SISTEMA GIS ZA PRIKAZ LOKACIJE

KLICATELJA NA 113 Z ODPRTOKODNIMI

ORODJI

Diplomsko delo

Študent: Rok Pezdevšek

Študijski program: Univerzitetni študijski program

Računalništvo in informacijske tehnologije

Mentor: red. prof. dr. Borut Žalik

Somentor: dr. Aleksander Pur

Lektorica: Nina Gradič Planko, prof. slovenščine

i

Zahvala Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela

se zahvaljujem mentorju prof. dr. Borutu

Žaliku, somentorju dr. Aleksandru Puru in

Blažu Repniku, univ. dipl. inž. rač. in inf.

Prav tako pa se za vso podporo v času

študija zahvaljujem tudi svojim staršem in

bratu.

ii

Razvoj sistema GIS za prikaz lokacije klicatelja na

113 z odprtokodnimi orodji

Ključne besede: geografski informacijski sistem, GeoServer, položaj kličočega

UDK: xxxxxx

Povzetek

V diplomskem delu smo predstavili konfiguracijo strežnika ter izdelali spletno aplikacijo GIS

policija, ki uporabniku omogoča prikaz lokacije kličočega na 113. Aplikacija je sestavljena iz

grafičnega uporabniškega vmesnika, na katerem je zemljevid, s pomočjo katerega

prikazujemo lokacijo klicatelja. Vizualizacijo podatkov in zemljevida opravimo s knjižnico

OpenLayers in GeoServerjem. Aplikacijo smo razvili predvsem za testno uporabo na

operativno-komunikacijskih centrih.

iii

Implementation of GIS for visualizing the 113 caller

location by open source tools

Keywords: geographic infromation systems, GeoServer, caller location

UDK: xxxxxx

Abstract

In this diploma thesis the configuration of the server and designing of a WEB application GIS

policija, displaying 113 caller location is considered. The application consists of a graphical

interface, and a map where the location of the caller is displayed. The data and the map

visualisation is realised with the OpenLayers library and the the GeoServer. The application

is developed for test use in the Operational-communication Centers.

iv

KAZALO

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

2 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM .................................................................... 2

2.1 Zgodovina Geografskega informacijskega sistema policije ...................................... 2

2.2 Podatkovne plasti .................................................................................................... 3

2.3 Zemljevidi GIS ......................................................................................................... 4

3 GEOSERVER ................................................................................................................ 5

3.1 Registracija sloja ..................................................................................................... 6

4 TOMCAT ........................................................................................................................ 8

5 OPENLAYERS .............................................................................................................10

6 IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE ................................................................................11

6.1 Arhitektura aplikacije ..............................................................................................11

6.2 Aplikacija GIS POLICIJA ........................................................................................12

7 SKLEP ..........................................................................................................................18

8 VIRI ...............................................................................................................................19

v

KAZALO SLIK

Slika 2.1: Izgled aplikacije Geografski informacijski sistem policije ........................................ 3

Slika 2.2: Primer pokritosti bazne postaje .............................................................................. 4

Slika 3.1: Dodajanje zemljevidov - korak 1 ............................................................................ 6

Slika 3.2: Dodajanje zemljevidov - korak 2 ............................................................................ 7

Slika 3.3: Pregled vnesenega sloja ........................................................................................ 7

Slika 6.1: Arhitektura aplikacije .............................................................................................12

Slika 6.2: Okno operaterja ....................................................................................................13

Slika 6.3: Videz aplikacije po vnosu zemljevida ....................................................................15

Slika 6.4: Gumb za prikaz zgodovine operaterjev .................................................................16

Slika 6.5: Videz okna z zgodovino klicev ..............................................................................17

file:///C:/Users/Rok3368/Downloads/DiplomskaNaloga_RokPezdevšek_RIT_UN18_10_2016-BZ.docx%23_Toc466483935file:///C:/Users/Rok3368/Downloads/DiplomskaNaloga_RokPezdevšek_RIT_UN18_10_2016-BZ.docx%23_Toc466483937

vi

1

1 UVOD

V diplomski nalogi se bomo osredotočili na prikaz lokacije kličočega na telefonsko številko

policije za nujne klice 113, ki je vezana v operativno-komunikacijske centre na policijskih

upravah v Sloveniji.

V sodelovanju z ministrstvom za notranje zadeve smo izdelali spletno aplikacijo s pomočjo

programa GeoServer v tehnologiji Google Web Toolkit. Cilj naloge je bil preveriti novejše

tehnologije, saj aplikacijo s to funkcionalnostjo slovenska policija že ima.

Diplomska naloga je sestavljena iz sedmih poglavij. V drugem poglavju opišemo geografski

informacijski sistem ter njegovo uporabo v policiji nekoč in danes. V tretjem poglavju

opišemo GeoServer, ki je razvit za obdelavo, pripravo in registracijo prostorskih podatkov. V

naslednjem poglavju opišemo vzpostavitev in konfiguracijo strežnika Tomcat ter predstavimo

njegove osnovne lastnosti. Peto poglavje je sestavljeno iz kratke predstavitve knjižnice za

prikaz zemljevidov v spletni aplikaciji. Šesto poglavje opisuje implementacijo aplikacije. V

zadnjem poglavju povzamemo nalogo.

2

2 GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEM

Geografski informacijski sistem (GIS) je skupek programske opreme, ki omogoča zajem,

shranjevanje, vzdrževanje, obdelavo, analizo in prikaz geografskih podatkov ter njihovo

kombiniranje z drugimi vrstami podatkov [1]. Ob pomoči geografskega položaja se sicer

nepovezani podatki povezujejo v celoto in s tem omogočajo njihovo analizo. GIS nam

odgovori na različna vprašanja glede lokacije, določenih pogojev, analiziranja in ugotavljanja

različnih vzrokov, trendov ter predvidevanj.

Podatki, ki jih želimo uporabljati v GIS, morajo imeti svoj položaj v prostoru oziroma t. i.

geolokacijo.

Geografske informacijske sisteme uporabljajo v policiji za prikaz raznih podatkov, kot so

podatki o prometnih nesrečah, kaznivih dejanjih, kršitvah javnega reda in miru, območjih

policijskih postaj, policijskih uprav, upravnih enot, varnostnih okoliših, ulicah, hišah in ostalih

dogodkih, ki jih obravnavajo policisti na terenu. Geografski informacijski sistem policije se

danes uporablja v operativno-komunikacijskih centrih na policijskih upravah pa tudi na vseh

policijskih postajah [2].

2.1 Zgodovina Geografskega informacijskega sistema policije

Razvoj Geografskega informacijskega sistema policije se je pričel leta 1992 v operativno-

komunikacijskem centru na generalni policijski upravi, uprava za informatiko in

telekomunikacije pa je sodelovala z zagotavljanjem potrebnih informacij. Razvoj je trajal do

leta 1994 [4]. Aplikacija je bila najprej nameščena na operativno-komunikacijski center

generalne policijske uprave, nato pa na vse delovne postaje v operativnih sobah operativno-

komunikacijskih centrov na policijskih upravah, kjer policisti sprejemajo klice 113. Pomenil je

pomembno pomoč glede informacij o mejah policijskih postaj, policijskih uprav, varnostnih

okolišev, lokacijah stanovanjskih hiš po naslovih, podatkih o osebah, ki prebivajo na

določenih naslovih, podatkih o telefonskih številkah, še posebej pa za pomoč ob napotitvah

policistov na njim nepoznane lokacije in za prikaz lokacije kličočega na telefonsko številko

113. Aplikacija se je skozi čas nadgrajevala z raznimi dodatnimi funkcionalnostmi, ki so jih

predlagali sami uporabniki. Omenili bi prikaz oziroma sevalni diagram klica iz mobilnega

telefona in pa prikaz lokacije policijskih patrulj oziroma radijskih postaj digitalnega sistema

Tetra z vgrajenim modulom GPS [5]. Dostop do aplikacije Geografski informacijski sistem

policije je že nekaj let mogoč tudi prek intraneta policije, zato lahko do nje dostopajo tudi

3

dežurni policisti na vseh policijskih postajah v Sloveniji. Trenutni izgled aplikacije Geografski

informacijski sistem policije vidimo na sliki 2.1.

Slika 2.1: Izgled aplikacije Geografski informacijski sistem policije

2.2 Podatkovne plasti

Prostorski podatki so v podatkovnih bazah organizirani v podatkovnih slojih, ki obravnavajo

določeno lastnost območja. Poleg rastrskih in vektorskih slojev s prostorskimi podatki pa

aplikacije vsebujejo še atributne podatke, kot so podatki o času, podatki o postopkih, opisni

podatki lokacije itd [1].

Grafične podatkovne plasti v GIS delimo v dve večji skupini:

- rastrske podatkovne plasti in

- vektorske podatkovne plasti.

Rastrske podatkovne plasti so geoorientirane slike, zemljevidi, letalski posnetki ortofoto in

satelitski posnetki [1].

4

Vektorske podatkovne plasti najpogosteje delimo v tri skupine. Prva skupina prikazuje eno ali

več točk, druga je namenjena prikazovanju lomljenk, tretja pa za prikaz mnogokotnikov, ki se

v policiji uporabljajo za določanje pokritosti bazne postaje mobilnih operaterjev, katere primer

lahko vidimo na sliki 2.2.

Slika 2.2: Primer pokritosti bazne postaje

2.3 Zemljevidi GIS

Ko vse želene podatke zberemo v geografskem informacijskem sistemu, jih povežemo v

aplikacijah, ki nam omogočajo ustrezno vizualizacijo in prostorske analize. V policiji te

analize uporabljajo za načrtovanje in analizo gibanja, ob zgostitvi prometa v primeru

prometnih nesreč, analizi kršitev cestnoprometnih predpisov, za načrtovanje razporejanja

policijskih patrulj, kršitev javnega reda in miru, kazniva dejanja ipd. Organizacija podatkov v

podatkovne sloje omogoča, da lahko uporabniki podatke med seboj kombinirajo in

povezujejo [4].

5

3 GEOSERVER

GeoServer je odprtokodna programska oprema, ki jo razvijajo podjetja Boundless Spatial,

GeoSolutions in Refractions Research in množica posameznikov [6]. Razvit je v

programskem jeziku Java. GeoServer je programski vmesnik, ki omogoča deliti, obdelovati,

urejati in prikazovati prostorske podatke na standarden način po specifikacijah konzorcija

Open Geospatial Consortiuma (OGC) [8]. Podpira številne formate, kot so KML, GML, PNG,

JPEG, TIFF in druge.

GeoServer omogoča ustvarjanje zemljevidov v različnih izhodnih formatih, ki jih nato

posreduje po OGC-specifikaciji Web Map Service (WMS). WMS je vmesnik HTTP, preko

katerega izdajamo zahteve za georegistrirane mape iz ene ali več podatkovnih baz. Sama

zahteva WMS definira sloj, območje ter stil. Odziv na to zahtevo je slika, ki jo prikažemo v

spletni aplikaciji [9]. GeoServer ima vključeno tudi odprtokodno knjižnico OpenLayers, ki

omogoča hiter pregled podatkov, ki jih posredujemo preko GeoServerja. Več o knjižnici

OpenLayers bomo izvedeli v poglavju 5.

Prav tako kot z WMS je GeoServer skladen s standardom WFS ali Web Feature Service.

Preko WFS standarda pridobimo geometrijske in atributne podatke ter z njegovo pomočjo

prikažemo vektorske podatke.

6

3.1 Registracija sloja

Registracija sloja v GeoServerju poteka v naslednjem vrstnem redu. S pomočjo

uporabniškega vmesnika dodamo datoteke s slikami zemljevidov. Prvi korak je prijava, po

kateri se nam prikaže začetni zaslon in izgleda tako kot kaže slika 3.1.

Slika 3.1: Dodajanje zemljevidov - korak 1

Nato kliknemo na gumb, ki je na sliki 3.1 označen z rdečo obrobo in ki nas preusmeri na

drugo zaslonsko sliko. Sledi izbira vira podatkov, kjer smo se odločili za ImageMosaic.

ImageMosaic je vtičnik za GeoServer, ki omogoča izdelavo kazala večih georeferenciranih

rastrskih podatkov, kar nam omogoča časovno optimalen dostop do posameznih slik. Vtičnik

lahko uporabljamo s formatom GeoTIFF, prav tako pa z rastrskimi podatki, združenimi z

datoteko .pgw, za datoteke PNG in .jgw za datoteke JPG [7]. V zaslonski sliki izberemo pot

do mape, kjer imamo datoteke, ki smo jih dobili od Ministrstva za notranje zadeve, s katerim

sodelujemo pri izdelavi te naloge. Koordinatni sistem, ki ga uporablja naš zemljevid, je

Gauss-Krugerjev, ki je tudi stari uradni državni koordinatni sistem. Poleg poti moramo izbrati

tudi delovni prostor in ime, ki ga bomo kasneje uporabljali za izbiro sloja, ki ga hočemo

prikazati s knjižnico OpenLayers. Po kliku na gumb shrani, ki ga lahko vidimo na sliki 3.2, se

nam pojavi novo okno, na katerem nam ni treba spreminjati ničesar, zato nastavitve samo še

potrdimo in zemljevidi so dodani v server.

7

Slika 3.2: Dodajanje zemljevidov - korak 2

Če smo sloj pravilno dodali, se v zavihku Layer Preview prikaže ime, ki smo ga nastavili v

prejšnjih korakih. Imamo tudi možnost pregleda sloja v knjižnici OpenLayers, kar storimo s

klikom na povezavo OpenLayers (na sliki 3.3 označeno z rdečim okvirjem).

Slika 3.3: Pregled vnesenega sloja

8

4 TOMCAT

Tomcat oz. pravilno Apache Tomcat je odprtokodna implementacija specifikacij JavaEE, ki

ga je razvil Apache Software Foundation in je bil prvič predstavljen leta 1999. Programsko

opremo Apache Tomcat uporabljajo različna podjetja in organizacije za razne spletne

aplikacije [10].

Namestitev Apache Tomcat poteka v naslednjih korakih:

Korak 1:

Preverimo, katero verzijo Jave imamo nameščeno na računalniku, kar storimo z ukazom:

java –version

Če je verzija enaka ali večja od 1.7.0, vtičnika Java ni treba posodabljati, če pa je verzija

starejša, moramo vtičnik posodobiti.

Korak 2:

Pomaknemo se v začasni imenik, kamor bomo prenesli stisnjeno datoteko Tomcat 7, kar

storimo z:

wget http://www.us.apache.org/dist/tomcat/tomcat-7/v7.0.54/bin/apache-tomcat-7.0.54.tar.gz

Korak 3:

Paket, ki smo ga prenesli, odpremo in v mapi /usr/local ustvarimo nov direktorij tomcat 7 ter

ga tja premaknemo z:

mv apache-tomcat-7.0.54 /usr/local/tomcat7

Korak 4:

Program zaženemo z:

9

./bin/startup.sh

Če smo program pravilno namestili, se nam prikažejo naslednje vrstice:

Using CATALINA_BASE: /usr/local/tomcat7

Using CATALINA_HOME: /usr local/tomcat7

Using CATALINA_TMPDIR: /usr/local/tomcat7/temp

Using JRE_HOME: /opt/jdk1.8.0_31

Using CLASSPATH: /usr/local/tomcat7/bin/bootstrap.jar:/usr/local/tomcat7/bin/tomcat-juli.jar

Tomcat started

Korak 5:

Tomcat je nameščen in zagnan v primeru, ko lahko do njega dostopamo iz brskalnika na

naslednjem naslovu:

localhost:8080

Kot rezultat dobimo začetno stran Tomcat.

10

5 OPENLAYERS

Prikaz zemljevidov v spletni aplikaciji je mogoč na različne načine. Eden izmed njih je tudi

knjižnica OpenLayers, ki je ena izmed najbolj uporabnih ta trenutek. OpenLayers je

odprtokodna knjižnica JavaScript, ki omogoča prikaz zemljevidov oz. njihovih podatkov v

spletnih brskalnikih. Knjižnica je uporabna predvsem zaradi preprostosti pri vstavljanju

dinamičnih zemljevidov v katerokoli spletno stran. Z njeno pomočjo lahko prikazujemo sloje

zemljevidov in vektorskih podatkov. Izdana je pod licenco FreeBSD. Prvi izvod knjižnice je bil

izdan leta 2006 [11].

Do zemljevidov knjižnica OpenLayers dostopa prek protokola WMS, ki za vsak del

zemljevida zahteva svojo sliko, ki jih potem zlaga v celoto. Vsakič, ko se uporabnik s

kurzorjem premakne ali zemljevid približa, knjižnica OpenLayers pošlje zahtevo in sliko

posodobi. WMS pa ni edini protokol, ki ga knjižnica uporablja, saj zna interpretirati tudi

protokol WFS. WFS ali »Web Feature Service« je specifikacija OGC, s katerim knjižnica

OpenLayers dela z vektorskimi podatki. Eden izmed označevalni jezikov, ki ga knjižnica

uporablja za prenos podatkov, je GML, kar pomeni »Geography Markup Language« in

temelji na označevalnem jeziku XML. Poleg prej omenjenega označevalnega jezika

OpenLayers zna delati tudi z JSON, CSV in drugimi [11].

11

6 IMPLEMENTACIJA APLIKACIJE

Za diplomsko nalogo smo namestili operacijski sistem Ubuntu 14.07 in na njem skonfigurirali

programsko opremo, potrebno za izdelavo aplikacije GIS, nato pa izdelali spletno aplikacijo,

imenovano GIS policija. Aplikacija je namenjena prikazu lokacije kličočega na številko 113 s

stacionarnega telefona na zemljevidu Slovenije s pomočjo označja. Razvoj same aplikacije je

potekal v razvojnem okolju Eclipse z vgrajenim vtičnikom Google Web Toolkit.

6.1 Arhitektura aplikacije

Najnižji nivo naše aplikacije predstavlja telekomunikacijski operater (v našem primeru

Telekom Slovenije), ki skrbi za podatke o klicatelju in jih dostavi v obliki tekstovne datoteke.

Sestavljena je iz telefonske številke klicatelja, ki ji sledita obe koordinati. Naslednja podatka

sta ulica in mesto klicatelja, sledijo pa jim identifikatorji naselja , ulice in hišne številke.

Naslov tekstovne datoteke je sestavljen iz metapodatkov, ki so pomembni za razpoznavo

operaterja, ki je zadolžen za klicatelja, katerega podatki so v datoteki. Zahtevo za podatke

odda policija, ki jih v nekaj sekundah po njej dobi in shrani v datotečni sistem. Vsaka

policijska uprava ima svoj datotečni sistem s podatki o klicateljih. Podatki iz datoteke se

programsko obdelajo in uporabijo za prikaz v spletni aplikaciji. Naslednji nivo naše aplikacije

je odprtokodni spletni strežnik Apache Tomcat, na katerega je nameščena spletna aplikacija.

Srednji nivo predstavlja aplikacija GeoServer, v kateri so shranjeni podatki za prikaz

zemljevida. Na najvišjem nivoju aplikacije je knjižnica OpenLayers.

12

Slika 6.1: Arhitektura aplikacije

6.2 Aplikacija GIS POLICIJA

Razvoj aplikacije se je začel z izdelavo gradnikov aplikacije. Aplikacija ima dve okni. Prvo

okno sestavljata dva dela. Levi del je namenjen prikazu petih operaterjev operativno-

komunikacijskega centra. Vsak operater ima svoje okno, na katerem je številka operaterja,

gumb za zgodovino klicev na številko 113 in informacije o zadnjem klicu, ki ga je operater

dobil. Vse našteto lahko vidimo na sliki 6.2.

13

Desni del zaslona prvega dela je rezerviran za prikaz zemljevida ter lokacije posameznih

klicateljev. Oznaka, ki predstavlja lokacijo kličočega, se ob klikih na operaterje spreminja,

tako da lahko vsak uporabnik s klikom na svoje okno z informacijami prestavi sloj z označjem

na lokacijo svojega klicatelja.

Po vnosu sloja v GeoServer lahko nadaljujemo s prikazom sloja v aplikaciji, kar storimo s

knjižnico OpenLayers. Najprej dodamo sloj, kar storimo z ukazom, ki ga vidimo v

nadaljevanju. Sledita še vrstici za dodajanje naslova url, kjer se sloj nahaja in izbira sloja, ki

ga želimo v tej spremenljivki prikazati.

var tiled = new ol.layer.Tile({

visible: false,

source: new ol.source.TileWMS({

url: 'http://localhost:8080/geoserver/it.geosolutions/wms',

params: { 'FORMAT' : format,

'VERSION : '1.1.1' ,

tiled: true,

LAYERS: 'it.geosolutions:Atlas3',

STYLES: ' ',

}

})

});

V nadaljevanju moramo definirati še mapo, na katero lahko pripnemo sloje (ukaz, viden v prvi

vrstici nadaljevanja). V spremenljivki map ustvari mapo, na katero pripenjamo sloje, ki jih

želimo v aplikaciji uporabljati. Struktura ukaza je videti tako:

Slika 6.2: Okno operaterja

14

var map = new ol.Map({

controls: ol.control.defaults({

attribution: false,

}). extend([mousePositionControl]),

target: 'map',

layers: [tiled, vectorLayer],

view: new ol.View({

projection: projection,

})

});

Ko imamo definiran sloj in mapo, na katero ga bomo pripeli, lahko v jeziku HTML kreiramo

blokovni element div, ki ga bomo uporabili za prikaz mape na naši aplikaciji. Ko vse to

uredimo, se nam mora v aplikaciji prikazati zemljevid, ki pa ima zaradi dodatnih

funkcionalnosti programa OpenLayers že vgrajena dva gumba za približanje in oddaljevanje.

Videz naše aplikacije po vnosu zemljevida je na sliki 6.3.

15

Slika 6.3: Videz aplikacije po vnosu zemljevida

Zadnja stvar, ki jo moramo omeniti pri prvem oknu, je izdelava označja. Označje smo izdelali

s pomočjo dodatnega vektorskega sloja, za prikaz pa smo uporabili sliko končnice png, ki je

kot modra označba kraja, na katerem se je ob klicu na 113 nahajal klicatelj, prikazana na sliki

6.3.

var iconFeature = new ol.Feature({

geometry: new ol.geom.Point([xkoordinata,ykoordinata]),

name: 'Marker',

population: 4000,

rainfall: 500

});

var iconStyle = new ol.style.Style({

image: new ol.style.Icon(/** @type {olx.style.IconOptions) */ ({

anchor: [0.5, 60],

anchorXUnits: 'fraction',

anchorYUnits: 'pixels',

opacity: 0.75,

src: '/blue-circle.png'

}))

});

16

iconFeature.setStyle(iconStyle);

var vectorSource = new ol.source.Vector({

features: [iconFeature]

});

var vectorLayer = new ol.layer.Vector({

source:vectorSource,

//visible:true

});

Pri izdelavi označja moramo najprej določiti njegovo funkcijo, s katero nastavljamo

geometrijski tip ter koordinate in njegovo ime. Sledi določitev njegovega stila, znotraj

katerega nastavimo sidro, motnost in pa naslov url do slike, ki jo bomo uporabili za prikaz

označja. Izvedemo še samo pripetje funkcije in stila na vektorski sloj, ki ga kreiramo na

koncu.

Kot smo že omenili, ima aplikacija dve okni. Prvo smo že opisali, sedaj pa se preselimo na

drugo. Preusmeritev na njega se izvede, ko operater klikne na ikono, ki se nahaja v zgornjem

desnem kotu njegovega okna o informacijah slike in je obrobljen z rdečim okvirjem na sliki

6.4.

Ob kliku na gumb se uporabniku odpre tabela s pogledom na zgodovino zadnjih klicev na

številko 113. Tabela je sestavljena iz štirih stolpcev. V prvem je datuma sprejetja klica, drugi

predstavlja telefonsko številko klicatelja, v tretjem in četrtem stolpcu pa sta ulica in kraj

Slika 6.4: Gumb za prikaz zgodovine operaterjev

17

klicatelja. Če uporabnik želi pogledati lokacijo klicatelja iz zgodovine, lahko to opravi s klikom

na vrstico v tabeli. Videz drugega okna lahko vidimo na sliki 6.5.

Slika 6.5: Videz okna z zgodovino klicev

18

7 SKLEP

Pri izdelavi diplomskega dela smo se naučili dela z orodjem Geoserver in knjižnico

OpenLayers. Proučili smo njuno integracijo v spletno aplikacijo in osnovno uporabo. Seveda

pa pri izdelavi diplomskega dela ni šlo brez težav. Največ težav smo imeli s konfiguracijo

orodij GeoServer in Apache Tomcat, saj je dokumentacija o povezovanju teh dveh nekoliko

pomanjkljiva. Vzelo nam je dosti časa, da smo ugotovili, katera verzija orodja GeoServer je

primerna za uporabljeno verzijo Tomcat. Pri vstavljanju sloja v GeoServer so nam težave

delale datoteke, saj nismo imeli vseh, ki so potrebne za vnos sloja v GeoServer. Zato smo

morali za vsako sliko zemljevida sami napisati datoteko s končnico .prj in jo dodati v mapo,

kjer smo že imeli datoteki .jpg in .jgw. Večjih težav z izdelavo vmesnika nismo imeli.

Seveda pa aplikacija še zdaleč ni popolna. Imamo veliko novih možnosti za razvoj

funkcionalnosti, ki bi izboljšale našo aplikacijo. Ena izmed njih je prikaz lokacije kličočega, ki

kliče z mobilne številke. Druga možnost razširitve aplikacije bi bila povezava s še eno

aplikacijo, ki jo uporabljajo na ministrstvu in se imenuje Dnevnik dogodkov. Tako bi bile vse

informacije, ki bi jih potrebovali v informativno-komunikacijskih centrih, prikazane v eni

aplikaciji in operaterjem ne bi bilo treba pridobivati informacij o dogodkih iz različnih aplikacij.

19

8 VIRI

[1] Wikipedija, „Geografski informacijski sistem,“ [Elektronski]. Dostopno na:

https://sl.wikipedia.org/wiki/Geografski_informacijski_sistem. [Poskus dostopa 21. 8. 2016].

[2] Navodilo GIS policije na intranetu, interni dokument.

[3] National Geographic, „Geographic information system gis,“ [Elektronski]. Dostopno

na: http://nationalgeographic.org/encyclopedia/geographic-information-system-gis/. [Poskus

dostopa 21. 8. 2016].

[4] Drago Perko in Ivan Šprajc, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2005–2006,

Ljubljana: Založba ZRC, 2006.

[5] Tomaž Podobnikar, Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2001–2002, Ljubljana:

Založba ZRC, 2002.

[6] GeoServer, „GeoServer about,“ [Elektronski]. Dostopno na:

http://geoserver.org/about/. [Poskus dostopa 21. 8. 2016].

[7] GeoServer, „ImageMosaic,“ [Elektronski]. Dostopno na:

http://docs.geoserver.org/2.6.3/user/data/raster/imagemosaic.html. [Poskus dostopa 22. 8.

2016].

[8] GeoServer, „ImageMosaic,“ [Elektronski]. Dostopno na:

http://docs.geoserver.org/2.6.3/user/data/raster/imagemosaic.html. [Poskus dostopa 22. 8.

2016].

[9] WMS, „Web Map Service,“ [Elektronski]. Dostopno na:

http://www.opengeospatial.org/standards/wms. [Poskus dostopa 22. 8. 2016].

[10] Apache, „Tomcat,“ [Elektronski]. Dostopno na: http://tomcat.apache.org/. [Poskus

dostopa 26. 08. 2016].

[11] Openlayers, „Openlayers,“ [Elektronski]. Dostopno na: http://openlayers.org/. [Poskus

dostopa 24. 8. 2016].

20