1

REKREACIJA IN TEK - TEKAKI PREIZKUS ZMOGLJIVOSTI ZA VSAKO CENO?

V nedeljo 1. septembra 2013 se je tik pred startom 23,2 km

dolge tekake preizkunje ob ledenikem jezeru Aachenseee v

Avstriji zbralo nekaj manj kot 3000 tekaev s celega sveta. Sicer

preudovita pokrajina in jezero, ki je obdano z visokimi vraci lei

na nadmorski viini 925 m je bilo tokrat ovito v megleno in

deevno jutro. Na startu so se med tekai pojavili tudi atleti, ki

trenutno krojijo vrh svetovne atletike. V prvi vrsti so bili deleni

najve pozornosti prav kenijski tekai s Kiprotichem na elu. Med

profesionalci so bili pomeani tudi tevilni neko zelo uspeni

atleti, tekai na srednje in dolge proge, vrhunski rekreativni

tekai in tisti, ki so se na omenjenem teku znali prvi kot

debitanti.

Sama proga je bila za marsikoga prava neznanka, na spletnih straneh

organizatorja pa nisi mogel natanno ugotoviti za kakno vrsto proge

gre. Pisalo je, da je proga: asfalt, makadam, gozdna pot. Ves as je e

mono deevalo, temperatura pa se je kaj hitro spustila na 11 stopinj.

Vmes je tudi vekrat mono pihalo. Ob desetih zjutraj je starter le

pognal mnoico tekaev proti obali jezera, katera se je nato poasi

razvila in razvlekla vse do Muraua, 5 km po samem startu. Prvih 14 km

je tek potekal veinoma po asfaltu, deloma makadamu z rahlimi vzponi

in spusti. Do Aachenkirchna, kjer so tekai za seboj e opravili dobrih

14,5 km teka ni bilo posebnih teav. Nato pa iz koraka v korak veje

preseneenje. Na progi, ki je sledila v nadaljevanju, zagotovo pri nas ne

bi dobila naziva - polmaraton oz. tek, kvejemu gorski tek s plezanjem,

ali bolje reeno oviratlon s prepadi. Ni problem v oviratlonu, pa pa o

organizatorju, ki bi lahko tiste, ki prvi teejo na tej progi, opozoril za

kano progo gre in bi se temu primerno pripravili in tudi obuli. Ko sem

od blizu pogledal tekae jih je imela veina obute t.i. grifarce. Halo,

nekaj nas pa nejevernih tomaev v portnih copatah za asfalt, za

polmaraton, tako kot je pisalo.

2

lo je za zelo teko in zahtevno progo, ki je od tekaev zahtevala maksimalno previdnost, zbranost in psihofizino

pripravljenost. Sledil je rahel vzpon skozi gozd. Po blatni mehki razmoeni poti so se tekai prieli sooati z

nevarnostjo proge, ki je bila iz metra v meter bolj podobna visokogorskemu teku s tevilnimi prepadi in previsi.

Jurij Ora tik pred ciljem na 23,2 km dolgi tekaki preizkunji (foto: Din Mui)

7 km dolga gorska v kamnite skale vklesana steza je terjala tevilne odstope e utrujenih in prestraenih tekaev.

Ta del sedem kilometrske izredno zahtevne proge je bilo speljanih na tevilne vzpone tudi do 200 m visoko, ki so

jim takoj sledili e bolj nevarni spusti po spolzkih kamnitih tleh z umetno narejenimi prekladami t.i. vklesanimi

stopnicami s pritrjenimi klini za oprijemanje. Nekatere preklade so bile tako visoke, da so morali tekai z nijo

rastjo celo plezati nanje.

Proga je bila posejana in obdana s tevilnimi

globokimi prepadi, zelo ozka, zaradi deevja pa

e posebej spolzka in smrtno nevarna. tevilni

reevalci organizatorja, ki so stali na e posebej

nevarnih odsekih, tudi v olnih v jezeru in bili

pripravljeni na najhuje, so dajali vedeti, da je

proga vse prej kot lahka in varna. Spominjala je

kvejemu na nae gorske stezice na Kredarico ali

spust na Doli, Komaro, ko gre za previse in

prepadne stene. Ker na tem delu "pekla" ni bilo

mo prehitevati zaradi zelo ozke, nevarne in

strme steze, so se na tem delu tudi kopiile dolge

kolone tekaev, ki so disciplinirano akali en za

drugim.

3

Do prerivanja ni prihajalo, saj bi lahko e najmanja napaka

lahko pomenila katastrofo. Tisti hitreji so morali enostavno

poakati na pravo prilonost. In to prilonost za pobeg so

dobili v zadnjih dveh kilometrih ko se e s kankom rezervne

moi e uspejo prebiti mimo svojih poasnejih so-tekaev.

util se je strah, ki se je zasidral prav pri vseh tekaih,

vendar pa z mono voljo in maksimalno vloenim fizinim

naporom je bilo slehernemu v zadovoljstvo, ko je presreen

in nepokodovan, pa eprav premoen do kosti, pretekel

ciljno rto. e ena dodatna preizkunja ve in opozorilo vsem

tistim, ki se odpravljate na posamezne tekake preizkunje.

Zelo pomembno je, da se predhodno podrobno seznanite s

kakno vrsto proge se boste sooili. Nekaterim

organizatorjem je malo mar za vae zdravje in varnost.

Nekaterim denar od pobranih taks pomeni ve od same

zagotovitve varnosti in udobja ter poutja udeleencev. Vsak

tekmuje dejansko na lastno odgovornost, kar nedvomno tudi

dri, saj smo primorani takno poetje organizatorjev

podpirati prav vsi, ko moramo podpisovati takne izjave. To

je nedopustno in neodgovorno! Do kdaj? Zato pa se moramo

tako portni delavci, portniki kot rekreativci e naprej

odloati sami po lastni volji glede na svoje zmogljivosti, e posebej pa moramo posebno prednost dati le tistim

organizatorjem, ki so se e v preteklosti izkazali za odline. Sledili bomo novim izzivom le dobro pripravljenim ter

organiziranim tekakim prireditvam, ki jim bo cilj udobno poutje, predvsem pa varnost in zadovoljstvo

slehernega udeleenca. Z visokimi startninami posamezni organizatorji nesramno sluijo, pozabljajo pa na

osnovno varnost in udobje udeleencev. To velja tudi za ostale portne panone zveze, ki dopuajo anomalijo

posameznih klubov brez potrebnega nadzora. Potroniki, mi udeleenci portnih prireditev pa smo vekrat tudi

sami krivi, da se taknih prireditev sploh udeleujemo. Slovenija al v teh pogledih zopet prednjai v negativnem

smislu.

e se samo ozremo k sosednjim dravam boste kaj kmalu

spoznali, da imajo sosednje drave kot so Italija, Avstrija idr.

viji ivljenjski standard, viji BDP kot Slovenija in dale nije

startnine od slovenskih organizatorjev. Kaj kdo za doloeno

startnino nudi, pa presodite sami! Tu nekaj ni povsem na

mestu! Kdo ima koga za bedaka? Nedvomno ostaja dejstvo, da

tuji organizatorji slovijo po bolji organizaciji in gostoljubju kot

nekateri nai "veliki organizatorji". V tem sicer osamljenem

avstrijskem primeru pa je lo enostavno za zavajanje in

ogroanje tekaev. Da je lo za klasien tek, to nedvomno dri,

vendar le za prvih 14,5 km in 2 km pred samim ciljem. Vmesnih

7 km grozljivke pa gre za precej kaj drugega kot tek. Kdor ga

bo preizkusil naj se nanj maksimalno pripravi .... sicer pa sami

presodite ali je vredno tei za 35, 50 ali celo 70 evrov in ve v

Sloveniji, ali za 8, 10, 15 ali maksimalnih 25 evrov na istih

razdaljah v tujini, predvsem v sosednji Avstriji, Italiji, Hrvaki,...

Podobna situacija je tudi v borilnih portih, ko eni organizatorji

pretiravajo z visokimi prijavninami, ponudijo pa bore malo ali

skoraj ni. Skoparijo tako z medaljami, kot z nagradami,

medalje pa so poveini majhnega formata, so neprivlane,

neatraktivne iz slabega materiala in zagotovo bodo ostale v

oeh udeleencev odraz in obraz organizatorja v dobrem in slabem smislu. V naem klubu smo pri organizaciji

regijskih, dravnih in najvejih mednarodnih portnih prireditev vedno poskrbeli, da so se vsi udeleenci

tekmovanj odlino poutili, zmagovalci pa s seboj ponesli neprimerljivo lepe in kvalitetne medalje, unikatne

4

pokale in predvsem dober filing za ponovno vrnitev v mesto pod Lisco, mesto Sevnica, ki lei ob sotoju reke

Mirne in Save, kjer ima Karate e tiri desetletja svojo tradicijo. Dobrodoli!

Skratka, elim vam e veliko prijetnih in srenih trenutkov in uivajte v gibanju!

Ossssssssssss

Jurij Ora

Prikazane fotografije so bile narejene v lepem sonnem vremenu. Mi smo tekli v deevnem vremenu, v mrazu, po razmoenem

kamenju in skalah, kar je e oteevalo samo gibanje in tek je postal e bolj nevaren predvsem na ozkih in strmih pobojih in

previsih, zaradi bojazni zdrsa.

Aachenkirchen

(v ozadju proga prvih 14 km idilinega teka ob jezeru Aachensee, nato pa desno v gozd in dobesedno v skale)