GLASILO OBINE RIBNICA 30. ApRIL 2013 / XVII

ApRIL 2013podpisali pogodbo za izgradnjo druge faze vrtca

Gasilsko zvezo Ribnica bo nadaljnjih pet let vodil Cveto MarinekV Ribniki dolini radi pojemo in pleemoRibniki simfoniki iz leta v leto boljiRibniki duatlon je uspel nad priakovanjiRibnike uenke med najboljimi ogobrci v draviLe tlku vam povajm za uvod, ostalo sledi

Utrinek z duatlona Ribnica 2013Foto: Brigita Kromar

Pet odstotkov je talent, ostalo pa delo.

Slikanje in risanje jo zanima e od vedno, a prej ni bilo pravega asa za to. Zaela je z nekaj teaji, saj, kot pravi, brez neke podlage je teko karkoli razvijati. Preko ljudske univerze je bila tudi mentorica petnajstim sluateljem, tam niso samo slikali, ampak ustvarjali tudi druge dekorativne izdelke. Tako jo je vleklo v spoznavanje novosti in v irjenje e pridobljenega znanja. Vpisala se je v likovno olo Lice, da bi se bolj poglobila v slikarstvo in kiparstvo. Po tirih letih so se morali opre-deliti za eno ali drugo in Francka se je odloila za slikarstvo. V oli so najve risali in slikali akt. Zelo zanimiv motiv je suha roba in pravi, da v oli velikokrat dobijo postavitve le-te. Hvaleen motiv se ji zdi tudi tihoitje, ker ga doma postavi in ima veliko asa za obdelovanje. Ravno nad mizo, kjer sva modrovala, je viselo njeno tihoitje s klasjem. Izjemno mehko osvetljeno je dajalo vtis gibanja v lahnem vetrcu.Razstavljala je v Maticovi etno hii v Ravnem Dolu na temo Ribnica skozi as. Prikazala je Ribnico od leta 1906 do danes, za izhodie pa je uporabila stare razglednice. Pravi, da ji je laje prenesti krajinski motiv na platno z e obstojee fotografije, zaradi osredotoenosti na konkretni motiv, ki slikarja obdaja pri slikanju v naravi, ne na celotne okolice. Prednost pri ustvarjanju pa je tudi njena tehnina podlaga iz slube, zaposlena je bila namre na Inlesu, kjer se je ukvarjala z izdelavo raznih nartov.Veliko dobrih slik krajine se zane z dobro fotografi-jo, zato Francka tudi sama veliko fotografira. Zgodilo se je, da sem ravno dan prej fotografiral krasen sonni zahod - fotografije so e ostale na spominski kartici Francki jih ponosno pokaem in ji dam fotke na razpolago, da bi jih prenesla na platno, a je dejala, da so pretemne in ne dovolj razlone. Saj je morda res vidna samo tista lisa sonnega zahoda in cel kup temnih silhuet smrek. Le kaj je hotel avtor s tem povedati? Ne ve.Na prostem po navadi slika v okviru likovnih kolonij preko Likovnega drutva Ribnica. Septembra bo ravno v okviru tega drutva razstavljala v Domu starejih obanov v Ribnici. Stopila sva v njen atelje, ki je, jasno, poln slik in videl sem jih nekaj, ki niso bile e nikjer razstavljene. Pritegnili so me lepi krajinski motivi na tirih platnih, iz tirih letnih asov. Vse to bo na ogled septembra. Francka je tudi trikrat babica in pravi, da imajo vedno, ko vnuki pridejo na obisk, ustvarjalne delavnice. In na stenah je skoraj ve stvaritev njenih vnukov kot pa Franckinih slik! Pravi, da je v Sloveniji ogromno slikarjev in da se je teko uveljaviti, zato iejo nove smeri. Sama pa prisega, kot pravi, na klasiko, na slovenske impresioniste. Teko je opisovati, slike je treba gledati. Z vsako sliko se ukvarja veliko asa, ker hoe, da so njene oi zadovoljne. Do sebe je zelo stroga. Sao Hoevar

Francka Dejak je ljubiteljs-ka slikarka in njena raz-stava na Bregu v sklopu Brekih dni je bila razlog za podrobneji pogovor z njo. Na Bregu je razstavila slike, ki prikazujejo stare in rahlo pozabljene predmeti, ki se ne uporabljajo ve, in jih tako spet obudila ali pa ljudi vsaj spomnila nanje. Francka je upokojenka. Zadnjih deset let se ukvarja s slikarstvom, pet let pa hodi v likovno olo Lice v Rokodelskem centru.

kiparSki proizvodi

igra barv

Franckine realiStine Slike

PREGLED DOGODKOV V maju 2013

30. 4. TRADICIONALNO KRESOVANJE na Grmadiob 19. uri Grmada1. 5. PRVOMAJSKA BUDNICA PO OBINI RIBNICAprietek ob 6. uri v Ribnici 1. 5. Prireditev PO NAGELJ NA GRMADO Grmada1. 5. 21. PRVOMAJSKI NOGOMETNI TURNIR portno igrie Dolenja vas4. 5. TURNOKOLESARSKA TURA: ob 9. uri ORTNEKI GRAD IN GRMADA (887 m) Start v Ribnici (pred cerkvijo)4. 5. ISTILNA AKCIJA Grmada6. 5. RAZGOVOR Z UENCI JANEZA DEBELJAKAob 20. uri Rokodelski center Ribnica7. 5. Potopisno predavanje Tatjane Cvetko: ob 19. uri Camino del Norte, severna romarska pot Knjinica Miklova hia8. 5. GLASBENA PRAVLJICA (Trio tolkal MP3), ob 17., 18. in 19. uri 25-min. pravljica za otroke in malo stareje Rokodelski center 8. 5. REKREATIVNA TEKAKA LIGAob 19. uri pri Sv. Marjeti10. 5. GLEDALIKA PREDSTAVA Drutva Drampil ob 20. uri A je kdu doma? TVD Partizan15. 5. PROMENADNI KONCERT PIHALNEGA ob 17. uri ORKESTRA GLASBENE OLE RIBNICA Pload pred Mercatorjem15. 5. Predavanje Marjana Gorjupa: ob 19. uri Zasvojenost, rak sodobne civilizacije kako nastaja in kako jo zdravimo Knjinica Miklova hia18. 5. Obinsko medvako tekmovanje v malem od 13h22h nogometu za POKAL KOT portno igrie v Dolenjih Lazih22. 5. REKREATIVNA TEKAKA LIGAob 19. uri pri Sv. Marjeti25. 5. 5. POHOD NA BELE STENE ob 8. uri start izpred lovskega doma v Rakitnici25. 5. KULTURNA PROMENADA 2013, od 9 h13 h kulturniki ustvarjajo na prostem Grad Ribnica25. 5. Obinsko medvako tekmovanje v malem od 13h22h nogometu za POKAL KOT portno igrie v Dolenjih Lazih 30. 5. PRAKTINA DELAVNICA za ljubitelje zdravega ob 18. uri ivljenja in samopomoi, vodi: Joe Cesar Maticova etno hia

aprila piEMO:

pOGOVOr Brane uni, naravoljub 6-7

DOGODKi MESECa Svetniki o kamnolomu in dopolnitvah OpN 8

Obina ribnica in podjetje riko podpisala

pogodbo za gradnjo druge faze vrtca 9

pred vrati je akcija zbiranja odpadne elektrine

in elektronske opreme, baterij in akumulatorjev

iz gospodinjstev 31

MED NaiMi lJUDMi predstavitev knjige le tlku vam povajm 12

Skrb za varno vonjo ribnikih Crknenih podgan 13

Kljub slabemu vremenu je bila tudi letonja

salamiada dobro obiskana 14

KUlTUrNi UTriNK Obmona revija odraslih pevskih zborov 10

Obmono sreanje Otrokih in odraslih

folklornih skupin 10

Druinski album Klavdija Slubana 11

OD VrTCa DO OlE ribniki in okoliki olarji imajo vesolje

na dosegu rok 38

Spodbujanje otrokovega razvoja z lutko 39

pOrTNi UTriNKi ribniki uenci so novi olski dravni prvaki

v tafetnem plavanju 40

reportaa z dravnega prvenstva v ju-jitsu

borbah za mladince in otroke 41

REETO 3

Obinsko glasilo REETO izdaja Obina Ribnica. Uredniki odbor:

MarkoModrej-odgovorni urednik PolonaKlaji-lanicaDomenMarin-lan

Programski svet: SabinaVuemilovi,NevailcVidmar,SimonaLovin,

Aleearek,UrulaJakliagar,NevenkaTurk,MatjaNosan,MihaKlunLektura:TanjaDebeljak

Trenje oglasnega prostora: GSM:041-536-889,051641021

Tisk in prelom strani:KVMGrafika,Ribnica.

Naklada: 3.300izvodov

Naslov: krabevtrg40,1310RibnicaTel.:051641021/8369765

E-pota:reseto@t-2.netIzid naslednje tevilke:

31.maj2013

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(Ur.listt.89/98)sodiglasiloReetomedproizvode,zakaterese

obraunavaDDVpostopnji8,5%.Vprimeruobjaveistihoglasovvdrugihtiskovinahsi

pridrujemopravicodoavtorskegahonorarja.Pridrujemosipravicodonenapovedanegaobiska

tiskarskegakratavnaemglasilu.

Gradivo za naslednjo tevilko oddajte do 20. maja 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stalia posameznih avtor-jev prispevkov ne odraajo nujno tudi

mnenj in stali urednitva.

lanki v asopisu niso uradno mnenje Obine Ribnica.

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Miheli, mihelic.zdenka@gmail.com.

4IZ

POD

UPA

NOV

EG

A P

ER

ESA

Tokrat bi vam rad predstavil monosti ezmejnega sodelovanja nae obine.Obina Ribnica se vse aktivneje vkljuuje v mednarodno sodelovanje. Utrjujemo vezi s pobrateno obino Arcevia v Italiji in irimo pov-ezovanje na portnem in kulturnem podroju. V zadnjih letih smo vzpostavili povezave tudi s hrvakimi, srb-skimi in avstrijskimi obinami. Odloili smo se, da gremo e korak dalje, in se letos pridruili t. i. Podonavski pobudi, ki zdruuje vse drave v poreju Donave. V okviru pobude smo aktivni na podroju prekome-jnega e-povezovanja. Tako smo skupaj s part-nerskimi obinami iz Slovenije e vzpostavili projekt: Obine brez meja v Podonavski regiji. Sodelovali smo na dveh delavnicah forumih; prvi je bil marca in drugi, mednarodni, 17. apri-la v Ljubljani (ve informacij: http://elivinglab.org/CrossBordereRegion/InterMunicipality/Workshops/2013-04-17_Italy-Slovenia.htm). Na sreanju sem predstavil tradicijo Ribnice in zamisel medobinskega sodelovanja.Ribnica je bila e pred ve kot 500 leti postav-ljena na zemljevid Evrope. Ribniani so lesene izdelke izdelovali in prodajali po evropskih dravah. Najprej so tovorili izdelke na hrbtu, potem z vozom, vlakom in avtomobilom. Vse, kar je trg potreboval, je Ribnian izdelal. Tako e danes izdelujemo preko 500 osnovnih izdelkov. Ve tiso izdelkov e danes predstav-lja razline velikosti, naine obdelave in sod-obne tehnike, ki se trijo tudi preko spletnih trgovin.Opis pove, kako gledamo Ribniani na e-sodelovanje. Najprej mora imeti idejo, pogledati okoli sebe, kaj ti je dano (narava, les, znanje, orodje), narediti izdelek in ga pro-dati. Z ribnikim procentom: kupim za en evro, prodam za tri in od 2 % nekako preivim. e danes izdeluje in prodaja lesene izdelke vesto druin. En sam bi naredil 1000 lic na leto in posla bi bilo konec. Zato je sodelovanje nujno.Dananji asi prinaajo nove prilonosti:- 17. 04. 2013 (enaindvajseto stoletje) je as, ko tehnologija e mono presega absorpci-jsko sposobnost loveka. Splonih informacij je preve, e vedno je premalo pravih, upora-bnih informacij.- Na svetovnem spletu je danes e vse, pravih povezav pa je malo.- Elektronska komunikacija je s svojo raunalniko kodo ena izmed redkih univer-zalnih jezikov. Za e-poslovanje meja ni.V realnem svetu tako ostajata le dve vrsti omejitev: v naih glavah in v naem delovanju, kar je pogojeno s sistemi: drava, brana, kul-tura Vsi, ki smo zbrani v Podonavski pobudi, smo

Izpod upanovega peresa

Spotovane, spotovani! prvo omejitev e odpravili, predvsem tako, da smo jo spremenili v prilonost. Z enakim principom delovanja moramo odkrivati prilonosti za bolje povezovanje ljudi, bran, regij, drav. Pri analiza gradiv Podonavske pobude smo v Ribnici ugotovi-li, da so za nas pomembna in zanimiva vsa

podroja. Ker je podroij preve, bi morali prioritete poiskati in doloiti skupaj s partnerji. Zato smo se odloili za drugano razmiljanje in si postavili vpraanje: Kaj lahko Ribnica naredi dobrega v povezovanju in e-sodelovanju za sebe in za druge?Osnovna pris-

topa za spodbujanje prekomejnega sodelo-vanja sta dva: loveki in sistemski. Osebni pristop predstavlja posameznika in njegovo funkcijo v okolju: izobraevanje, slubo, kari-ero, bivanje. Od posameznika je odvisno ali bo One man band ali pa bo imel spleteno iroko mreo poslovnih in osebnih povezav. V Ribnici se praviloma odloamo za sodelovanje. Najbolji je praktini pristop, ki poteka preko treh stopnic: ideja beseda dejanje. Zamisli danes predstavljamo na tem sreanju, so e zapisane, osnovni modeli so predstavljeni, ostane nam le, da jih uresniimo. Optimalen je predlagani sistem prototipov, kjer bomo lahko razline monosti sodelovan-ja preizkusili v praksi in se odloili, katere bomo lahko nadgradili s projekti. Kljuna je tudi del-itev nalog. Ni mono, da bi posameznik (ali ena obina) vodil vse aktivnosti. Odloili smo se, da bomo v zaetku razvijali dve vsebini kot nosilni ali pomembni sodelujoi partner, da bo obina spodbujala sodelovanje z drugimi obinami, in izbrali vsebino etnoloke dediine, kar bo predstavljeno v nadaljevanju. Vsak korak v zahtevneje tehnologije lahko odpre nove prilonosti za tiste, ki novosti obv-ladujejo. Na drugi strani e vedno predstavlja omejitev za ca. 50 % populacije. Zato je nujno uporabiti vse prednosti e-sodelovanja. Vendar moramo e-aktivnosti nadaljevati tudi s pred-stavitvami rezultatov preko ostalih medijev v okolju, da bodo dostopne im iremu krogu. V Ribnici radi reemo, da znamo narediti vse od lesenega zobotrebca do najkvalitetnejega robota. A ni od tega danes ne bi delali, e ne bi bilo visokih tehnologij in e-sodelovanja.Aktivnosti moramo prilagajati razvojnim potrebam in razvojnim potencialom. V obini Ribnica smo se odloili, da bomo prieli takoj. Oja skupina v obini je pregledala razvojne ambicije, jih zapisala in definirala smeri aktivnosti. Izbrali smo dve vsebini, kjer lahko aktivno sodelujemo, za vse ostale pa se odloamo po izvedbi ostalih prototipov. Nekaj zamisli e pripravljamo. O nartovanih aktivnostih smo obvestili partnerske orga-nizacije, s katerimi sodelujemo in prieli z

delom na dveh vsebinah. Prototip bo pred-stavljen v panelu Cross-border Institutional eCollaboration in the eRegion the Network of Handicraft Centres.Sodelovanje med obinami spodbujamo preko informiranja na sreanju upanov v regiji JV Slovenija in zdruenju upanov ob 3a razvojni osi. V mesecu marcu smo orga-nizirali delavnico, kjer smo upanom pred-stavili zamisel sodelovanja. Na sreanju smo se dogovorili za novo delavnico med 15. in 25. majem, na kateri bo najmanj pet obin predstavilo dobre EU prakse (te obine so potencialni nosilci novih prototipov po pos-ameznih podrojih) ali nartovane razvojne aktivnosti (tu bomo poiskali monosti za sode-lovanje pri novih prototipih). V nadaljevanju delavnice bomo poiskali podroja, na katerih lahko zanemo sodelovati takoj. Vsekakor je eden od ciljev poiskati partnerje v sosednjih dravah in pripraviti mednarodni prototip.Veselilo nas bo, e se bodo delavnici pridruile tudi hrvake obine. V tem primeru lahko napovemo mednarodno delavnico npr. :Slovenia-Croatia Cross-border eCollabora-tion Workshop, kar bi bila odlina podlaga, da v kratkem asu realiziramo primer dobrega e-sodelovanja. Posebej je pomembno poud-ariti, da poteka 3a razvojna os od Ljubljane do Broda na Kolpi in bi bilo logino nadaljevanje do Reke in Istre na hrvaki strani.Nartujemo tudi vzpostavitev spletne strani, preko katere bomo povezali vse partnerje na prototipu (projektu).Predstavitev zamisli - prototipaDANUBE REGION, Cross-border eCollabo-rationObine brez meja v Podonavski regijiV letu 2013 najmanj tri delavnice z zainteresira-nimi obinami (regijami), kjer bi razvijali proto-tipe sodelovanja.V Ribnici smo ocenili, da lahko hitro in kako-vostno aktiviramo najmanj 3 podroja (z majh-nimi stroki v bistvu le lastno delo) in prej kot v enem letu ustvarimo pogoje za pripravo vejih projektov, ki bi jih izvajali do leta 2020: - Vzpostavitev medobinskega e-sodelovanja (skupne informacijske platforme, krepitev sodelovanja med obinami v razlinih dravah in preko tega predstavitev Podonavske regije ostalim EU regijam in ostalemu svetu).- Skupne reitve za razvoj turizma na podrojih naravnih vrednot in kulturne dediine.- Skupne reitev za pospeevanje razvoja gos-podarstva.Nain dela: Zasnovati sistem tako, da nadgra-juje nae dosedanje aktivnosti z minimalnimi vloki in omogoa sledenje dolgoronim pla-nom obin. Vsaka obina se s svojimi part-nerji lahko vkljui v katerokoli aktivnost in njeno fazo. e imamo nekaj e razvitega (npr. koledar prireditev, popis kulturne in naravne dediine, opis obstojeih gospodarskih con, turistinih programov .) damo to na skup-ni e-naslov. To lahko naredimo hitro (veina obin ima e mnogo vsebin na svojih spletnih naslovih, med seboj pa nismo povezani). Vse obine, ki doloenih vsebin nimajo razvitih, se pridruijo razvoju vsebin, ki jih zanimajo, z namenom izdelati skupni projekt, kjer bi te vsebine razvili. Ocenjujemo, da je to dovolj za zagon sodelovanja v prvi fazi vse ostalo se bo odvijalo naprej, glede na nae monosti.

upan Joe levStek

IZ

POD

UPA

NOV

EG

A P

ER

ESA

5

V mesecu aprilu smo konali s pripravo gra-div za zakljuni raun 2012. V zakljunem raunu primerjamo realizacija prejemkov in izdatkov s planiranimi. Ko prikazujemo realizacijo prihod-kov obinskega prorauna, odgovarjamo na vpraanje, katere in kolikne vire je obina v pre-teklem proraunskem letu dobila za realizacijo svojih aktivnosti. Pri prikazu realizacije odhodkov pa dobimo odgovore na naslednja vpraanja: Kdo je bil porabnik, t. j., katere enote so bile nos-ilci porabe (neposredni proraunski uporabniki)? Za katere namene oz. programe so se namenila proraunska sredstva (proraunske postavke)? Kaj se je plaevalo iz prorauna (konti)?Ob realizaciji oz. uresniitvi prorauna za preteklo leto lahko ugotovimo, da obina zasleduje svojo temeljno nalogo: Zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev.Poslanstvo obine se kae v: I. zagotavljanju raznolikega, uspenega in razvijajoega se gospodarstva v povezavi z: uprav-ljanjem obinskega premoenja, omogoanjem gospodarskega razvoja obine, nartovanjem prostorskega razvoja, varstvom okolja (skrb za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ), urejanjem in vzdrevanjem vodo-vodnih in energetskih komunalnih objektov.II. zagotavljanju ugodnih socialnih, izobraevalnih, drutvenih, portnih in kulturnih razmerij in pogojev delovanja s pomojo: pospeevanja socialnega skrbstva, predolskega varstva, varstva otroka in druine, socialno ogroenih, invalidov in ostarelih, ustvarjanja pogojev za izobraevanje odraslih, pospeevanje razvoja porta in rekreaci-je, pospeevanja kulturno-umetnike ustvarjal-nosti, knjinine dejavnosti, skrbi za kulturno dediino.III. uspenem in uinkovitem izvajanju nalog nadzorne, organizacijske in zakonske narave s pomojo: opravljanja nadzora nad krajevnim dogajanjem (n. pr. prireditvami), organiziranjau pomoi in reevanja pri elementarnih in drugih nesreah, skrbi za poarno varnost in organiziran-ja reevalne pomoi, organizaciji pokopalike in pogrebne slube, doloanju prekrkov in den-arnih kazni za prekrke (iz svoje pristojnosti), sprejemanju in prilagajanju statuta obine in drugih splonih aktov, smotrnemu organiziranju obinske uprave, urejanju drugih zadev lokalne narave.Lahko reemo, da je bilo leto 2012 z vidika javnih financ izredno dinamino in zahtevno. V samo izvrevanje prorauna je v letu 2012 bistveno posegel Zakon za uravnoteenje javnih financ. Za lokalne skupnosti se je z znianjem poprenine znial prihodek iz naslova dohodnine, ukinjena je bila t. i. finanna izravnava, istoasno so se zmanjali tudi nekateri odhodki, predvsem plae in druga povraila javnim uslubencem ter plaila na podroju predolske vzgoje. Zaradi uinkov omenjenega zakona je bilo potrebno v proraun vnesti spremembo in ga ponovno uravnoteiti, kar se je odrazilo s sprejetjem odloka o rebal-ansu prorauna v mesecu oktobru 2012. Vzrok za obravnavo in sprejem 2. rebalansa prorauna v mesecu decembru je bil v kandidiranju na javni razpis za energetsko sanacijo stavb ZD in O.Glede opravljenega dela osebno ocenjujemo leto 2012 (javnofinanne razmere) kot zelo uspeno, saj je na proraun prvi presegel 9 mio evrov pri-hodkov. Iz podatkov zakljunih raunov obine iz

preteklih let pa lahko razberemo tudi konstantno rast celotnih prihodkov, in to kljub dejstvu, da se je rast odstopljenega vira dohodnine, kot osred-njega prihodka lokalne skupnosti, e v letu 2010 ustavila oz. v letih 2011 in 2012 dobila negativni predznak.Ker so vse investicije vezane na pridobivan-ja nepovratnih sredstev, je v letu 2012 prilo tudi do izpada nekaterih projektov: Obnova vakega jedra Dolenja vas (nartovano sofinan-ciranje 230.000 EUR). irokopasovno omreje (nartovano sofinanciranje 790.000 EUR). Izpadli so tudi prvotno nartovani prihodki iz naslova prodaje premoenja (kapitalski prihodki) za ca. 300.000 EUR.Obina se je v letu 2012 dodatno dolgorono zadolila za 450.000 EUR. Njen dolg je na pre-bivalca v letu 2012 znaal 191 EUR, kar je na prebivalca za dobrih 20 EUR ve kot v letu 2011. V letu 2012 ni izdajala porotev javnim zavodom oz. javnim podjetjem.V letu 2012 nam je uspelo zakljuiti in plaati naslednje investicije:

Raziritev N Ribnica (v poskusnem obratovanju) 898.430 Vodovod- kanalizacija Lipovica - Ribnica 686.469 Sofinanciranje nabave gasilskih vozil ter gasil-ske zaitne in reevalne opreme 77.200 Komunalno urejanje stan. soseske v Lipovcu 49.066 Sanacija strehe v vrtcu Ribnica 36.830 Otroko igrie pri osnovni oli 33.500 Investicije in investicijsko vzdrevanje glasbenih ol 22.300 Investicije in investicijsko vzdrevanje vrtcev 12.780 Nadaljevali smo z izvajanjem naslednjih investicijGradnja vrtca Ribnica-1. faza 1.408.011 Najemnine portnih objektov -LEASING CR 135.843 Sanacija in iritev regionalnega vodo-voda Sodraica, Ribnica, Koevje-projekt. Dokument. 70.834 Komunalno urejanje ZN Hrastje 46.608 Izdelava projektne dokumentacije (DIP, IP,PGD,PZI) 41.447 iritev pokopalia Hrovaa 29.254 Neposredna plaila v kmetijstvu (premije) 28.905 Nakup stavbnih zemlji 23.487 Nakup knjig za splone knjinice 23.275 Ureditev infrastrukture za sortirnice odpadkov 18.406 Sofinanciranje obnov fasad v mestnem jedru Ribnica 10.000 Sofinanciranje izgradnje malih istilnih naprav na vodovarstvenih obmojih (javni razpis) 1.650 Opravljena so bila tudi naslednja pomembneja investicijska vzdrevanja, ki potekajo skozi veletna obdobja:Investicije in investicijsko vzdrevanje osnovnih ol (vertikalna komunikacija) 111.000 Investicije in inv.vzd. neprofitnih najemnih stanovanj in slubenih najemnih stanovanj 68.729 Investicije in investicijsko vzdrevanje lokal-nih cest in prometna signalizacija 48.879

Upravljanje in tek. vzdr. portnih objektov (portne dvorane, telovadnice, igria ) 43.773 Investicije in investicijsko vzdrevanje cestne infrastrukture 27.703 Investicije in investicijsko vzdrevanje komu-nalne in vodovodne infrastrukture 19.792 Investicije in investicijsko vzdrevanje kulturnih domov-TVD Partizan 19.076 Obina je v letu 2012 tekoe izpolnjevala vse pogodbene obveznosti do posrednih upo-rabnikov (javni zavodi in drugih izvajalcev javnih slub), javnih podjetij in vse ostale obveznosti do dobaviteljev.Uspelo nam je rpati evropska sredstva transfer-ni prihodki so dosegli skoraj 2,6 mio eur. Brez teh sredstev ne bi bilo mogoe izvajati investicij, kot so: istilna naprava Ribnica, Vrtec Ribnica, Vodovod in kanalizacija Lipovica-Ribnica, Komasacija Bukovica, Komasacija Sajevec, Vzdrevanje gozd-nih cest, Nabava gasilske opreme REBALANS: Marec in april sta bila zelo dinamina meseca glede pridobivanja finannih virov. Glede na nova dejstva, smo morali spreminjati finanno strukturo projektov, zagodla pa nam jo je tudi dolga zima. Zato smo morali zgodaj pripraviti tudi rebalans prorauna za leto 2013.S predlogom rebalansa prorauna se, glede na sprejeti proraun, predvideva viji nivo dolgorone zadolitve, in sicer iz nivoja 2,000.000 EUR na 2,750.000 EUR. Razloga za poveanje sta dva:- predvidena ne-realizacija kapitalskih prihodkov,- prenos dela predvidenih del na projektu Gradnja vrtca - 2. faza iz leta 2014 v leto 2013 in na ta nain e v letonjem letu rpati odobrena sred-stva tako iz dravnega prorauna kot Slovenskega razvojno - regionalnega sklada, od katerega je obina e prejela ustrezne odlobe.Dodatna sredstva zadolevanja so torej v celoti namenjena izgradnji novega vrtca Ribnica.Nivo skupnih predvidenih prihodkov za leto 2013 v znesku 12,689.072 EUR se zmanjuje zaradi priakovanega izpada vejega delea kapitalskih prihodkov. Nov nivo predvidenih prihodkov za leto 2013 je s predlogom rebalansa ocenjen na 12,231.018 EUR, kar je za 458.054 EUR manj. Razlog je v slabem gospodarskem poloaju na trgu nepreminin - tveganje za ne-realizacijo prodaj, predvidenih zemlji je preve.Po predlogu rebalansa prorauna za letonje leto se spreminja tudi skupna viina odhod-kov. Prvotno ocenjeni odhodki v skupni viini 14.620.287 EUR se poveujejo na 15.201.286 EUR, kar je za 580.999 EUR ve. Tekoi odhodki se poveujejo iz prvotno planiranih 2,533.555 na 2,648.555 , kar je za 115.000 ve. Znesek predstavlja predvideno poveanje sredstev za tekoe vzdrevanje cest - zimske slube. Vzrok za poveanje so bile nadpovpreno zahtevne zimske razmere.Investicijski odhodki so po predlogu rebalansa planirani v viini 9,500.544 EUR, kar je za 465.999 EUR ve od planiranih po sprejetem proraunu (9,034.545 EUR). Omenjeni znesek je skupni uinek : zmanjanja sredstev za nakup opreme v okviru Energetske sanacije CR za 30.000 EUR, poveanja sredstev za novogradnjo vrtca (2. faza) za 515.999 EUR, zmanjanja sredstev za izdelavo projektne dokumentacije za 10.000 EUR.

upan Joe levStek S Sodelavci

Kronika obinske uprave april 2013

6POG

OV

OR

Brane uni, naravoljubZARADI HUDE ZIME PREIVELO KAR ZA TRETJINO MANJ DIVJADI

Sam zase pravi, da je malo poseben, ne boji se rei, da tudi malo uden, e bi se moral kar na prvo ogo oigosati. To pa zato, ker ne 'para' besed in se upa veidel sooiti z vsakim, e pose-bej, ko gre za boj za naravo.

Tokrat sva imela alosten povod za pogovor, saj je okiral s podatkom, da je zaradi dolge zime in debele snene odeje v tukajnjih gozdovih poginila kar tretji-na divjadi. Krhke ivali so shirale zaradi pomanjkanja hrane, premalo sonnih dni in nezmonosti gibanja po snegu, ki je bil celo viji od njihovih teles. Potem je prilo e deevno obdobje in vidno je lo vse h koncu. Ko je priel na pogovor, se je ravno spraeval, ali bo oblast sploh upotevala katastrofalne zimske okoliine ali pa bo pon-ovno odredila enak odstrel. Kot posamezniki gledamo na ivali in naravo zelo ozko. Eni zagovarjajo medvede, drugi rise, a e ni hrane, tudi te zveri ne bodo mogle preiveti. Plena ni, vsi pa zagovarjajo plenilce. Na koncu vedno plaa najvijo ceno ival, ker smo se ljudje preve vpletli v naravne procese in jih nartujemo v pisarnah, in ne v sozvoju z ljudmi. Ve ko govorimo o naravi, bolj ji kodimo. al nekdo, ki se ukvarja samo z gozdarstvom, vidi samo gozd in lastni interes, ne vidi pa posledic na ivalih in klimi Zato se mora-mo v naravo vtikati samo s isto duo in jo im bolj pustiti takno, kot je. Zveni para-doksalno, a ljubitelji narave, kot so gobarji, lovci, kolesarji, zaitniki voda in drugi, so po svoje njeni kodljivci. e najmanj gorja ji naredi tisti, ki se ji poveini ogne oz. prepro-sti ljudje, ki se z njo ukvarjajo le toliko, kot je najnujneje.

Kako potem lahko reimo ta kontradik-torni zaplet? Ravno s tem, da spotujemo ljudi, ki jim ne moremo pripisati ni slabega v zvezi z naravo in uporabnikom prostora povemo, kaj smejo in esa ne. Zadovoljujejo se ozki interesi, veinsko okolje pa se v to ne vtika in ne postavlja pogojev, eprav je narava javno dobro in bi o njej morali odloati vsi. Trajnost narave nam mora biti edini cilj, zato zamerim politiki, da staro dobro prak-so izrabe gozdov ni oplemenitila, ampak

je negirala vso stroko. Kdo sploh e vodi politiko izrabe prostora? Vzemiva primer divjega petelina, ki je zaiten. Potrebuje mir in poznano okolje, ki pa izginja. Nihe se ne ukvarja s tem, kje petelin sploh e poje in kako okolje mu ustreza. e ne smemo imeti mrhovi, zakaj ne dajemo medvedom na njihova krmia rastlinske hrane? Dvomim, da je evropska zakonod-aja tako stroga, kot je naa. Najhuje pa je, ker med naravovarstveniki in izkorievalci gozda sploh ni nobenega konflikta ve.

Kolikor vas razumem, trdite, da smo v Sloveniji nekdaj bolje gospodarili z naravo?Oblast se bolj vpleta, kot se je v bivi Jugoslaviji, kjer se okoli narave nismo toliko zapletali. Zdaj imamo manj domaih ivali, a rabimo ve prostora. Manj je divjadi, a menda premalo krme. Kje je problem? Pestrost rastlin se drastino zmanjuje zara-di intenzivne strojne konje. Tako smo vsi udarjeni: roe nimajo asa odcveteti, izgin-jajo metulji in hroi, redijo se rastlinske vrste in s tem se siromai celo okolje.

Kaj se je tako spremenilo v politiki izrabe prostora?Zavojevala nas je pretirana porenost. Uniilo se je malega kmeta in poprenega loveka, ki ni izrabljal narave, marve sobival z njo. Slovenija bi bila z lahkoto samozadostna in nekdaj smo to skoraj bili. Zdaj pa se bomo namesto z danim nara-vnim obiljem in darovi ukvarjali s poman-jkanjem vode in z razredenimi gozdovi, ki nam bodo najprej prinesli moan veter, odnesli pa najbolji les, kar ga premoremo.

Se Ribnica tudi sooa z nespametnim obvladovanjem narave?Imamo zeleno okolje, a ne ivimo od njega. Z vsemi gozdovi naokrog bi se lahko ogre-valo 50 % porabnikov, tako pa zdaj les uvaajo iz drugih koncev Slovenije ali celo tujine. In namesto lesnih odpadkov se za kurjenje uporabablja okrogli les! Sedimo na zelenem zlatu, a razen barve nimamo od tega ni, e uniujemo se. Mletje lesa za ogrevanje je pravi genocid nad naravo. Hlodovino bi morali predelovati pri nas, ostanke pa pokuriti. S tem bi posekali pol manj gozda.

Prav pred kratkim mi je prijateljica, ki se je zelo zgodaj zjutraj peljala iz Cerknice v Ribniko dolino, dejala, da je bila pre-sunjena ob pogledu na niz tovornjakov, ki so od nas vozili hlodovino. Tako je. Nekdaj je bil les cenjen, zdaj pa se ga na veliko izvaa v tujino, kjer zanj dobijo veje plailo. To bi drava lahko takoj ustavila. Z enim samim zakonom, a se ni ne stori. Ali pa Obina. Gozd je s sta-rostjo vse vredneji, saj se debelina drevja poveuje. Kvalitetno drevo raste kar 70 let in za to nam ni treba prav ni storiti, le pustiti ga je treba pri miru.

Brane uni iz Graric ima gozd v krvi. Iz gozda izhajata tudi oe in ded, sam pa je lovec, gozdni uvaj in hribolazec. Vedno v oblailih zelene barve, da se lahko kadarkoli zlije z naravo. In vedno s psom. aka ga na trgu, ko skoi po opravkih, z njim hodi v gozd, unievo druino pa razveseljuje in varuje tudi doma. e kot kulturnik uni ustvarja iz lesa. Prav tako lahko ta bogati material najbolj oplemeniti, pravi. Za razstavo so e narejene lesene figure konjev, ki ponazarjajo naravno gibanje teh gracioznih ivali.

POG

OV

OR

7

Tudi v Ribnici je vasih polovica prebival-stva ivela z gozdom, zdaj pa se izdeluje plastina okna, zeleni rudnik pa imamo pred nosom. Preprian sem, da bi v dravi lahko ustvarili 30.000 delovnih mest pri predelavi lesa, pa se tega ne lotimo. V konni fazi je bilo lesarstvo pri nas panoga, ki je delovala. Zakaj je ugasnila?

Oboujete fotolov in nenehno snemate in fotografirate ivljenje v naravi. Greste kdaj tudi s kakim tujim gostom?Sram me je sploh gozd kazati komu, ker se z njim ne dela, kot bi se moralo. Le izrablja se ga, ker so nas zapeljali lobiji, zavedanja o vrednosti narave pa ni. Pomembno je le, im hitreje okrogli les spraviti iz drave. Namesto da bi porabili le toliko, kot rabimo, smo neverjetno poreni. Doma sem tri leta imel divjega praia in ga dobro opa-zoval ter se uil od njega. Spomladi je odgriznil le tri liste lapuha, ostalo je pustil, da se nadaljuje vrsta. Vzel je samo, kar je rabil. In to ve divji prai Zatorej: ko praznujemo dan zemlje in nizamo akcije, se zaveda-jmo, zakaj ji tisti dan dela-mo tako veliko ast. Narava lahko preivi sama sebe in brez nas, mi pa smo veliko veji revei - brez nje nas ni ve.

Pogovarjala sem se alenka paHulJeFotoarhiv druine uni

Z redenjem si uniujemo mikroklimo, a prav nobena politina stranka se ni obreg-nila ob vse to. A je narava res tako nep-omembna? Prav zdaj, ko je kriza, bi nas lahko reevala. Polja so prazna, kapitalnih gozdov je vse manj, pogovarjamo se pa o slabih bankah. Nekdaj so se veleposest-niki ponaali s tem, koliko gozda in lesa posedujejo, zdaj pa se vsi ukvarjajo le s tem, kako bi im bolje izkoristili morje.

PREVENTIVNE informacije in A K T I V N O S T I Zdravstvenega doma dr. Janeza Orama Ribnica v MAJU

PETEK, 17. maj - Svetovni dan hipertenzije, ki v letonjem letu poteka pod slo-ganom Zdrav srni utrip - zdrav krvni tlak.

PONEDELJEK, 6. maj in TOREK, 21. maj Delavnica - predavanje z naslovom ALI LAHKO S SVOJIM IVLJENJSKIM SLOGOM VPLIVAM NA ZDRAVJE (predavalnica zdravstvenega doma Ribnica ob 18. uri) .

ETRTEK, 23. majTEST HOJE na 2 km (Hrovaa krabeva domaija, od 17. do 18. ure 30), kjer vam bomo izmerili telesno zmogljivost ali fitnes indeks, krvni tlak in varno obmoje pulza. Moen bo pos-vet pri zdravniku.V primeru slabega vremena test hoje odpade.

TEAJ NORDIJSKE HOJE

Za PRIJAVO na teaj nordijske hoje in dodatne informacije lahko pokliete na telefon 040 / 664 754 ali na e-poto: adebeljak.zdrib@gmail.com.

Vabljeni!

Naslednja tevilka Reeta

izide 31. maja.

Gradivo oddajte do 20. maja.

8AK

TU

ALN

O

Svetniki o kamnolomu in dopolnitvah OPNV aprilu je poteka-la 15. redna seja obinskega sveta Obine Ribnica. Na upanovo pobudo so svetniki prestavili na naslednjo sejo sprejemanje spre-memb Pravilnika o merilih za doloanje podaljanega obra-tovalnega asa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostin-ska dejavnost zaradi zavrnitve na Odboru za gospodarstvo in kmetijstvo. V osta-lih tokah dnevne-ga reda so svetniki sprejeli Pravilnik o uporabi javne portne infrastrukture, Pravilnik o spremembah Pravilnika o oddaji slubenih stanovanj v najem, Sklep o doloitvi javnih portnih objektov v obini Ribnica, razpravljali pa so

tudi o iritvi stavbnih zemlji na katastrskih obmojih Rakitnice in Dan. Zlasti iritev v k. o. Dane je sproila veliko razburjenja med svetniki, saj eli investitor na kmetijskem zemljiu 1. kategorije zgraditi skladie,

po mnenju svetnice Andreje krabec, pa naj bi investitor tam namesto skladinega objekta zgradil stanovanjski objekt. Oba sklepa sta bila na obinskem svetu spre-jeta. Nadaljevala pa se je tudi zgodba okrog kamnoloma v Kotu. Svetnik Miha Klun je

predlagal, da bi Svet za preventivo ponovno preuil prometno signal-izacijo na obmoju, obenem pa bi poslali tudi dopis na Policijo za bolj dosledni nadzor nad izvajan-jem predpisov. Kot smo e omenili, se rudarske pravice investitorjema izteejo leta 2016 oz. 2021 ven-dar pa za nadaljevanje izkopavanj investitorja potrebujeta dovoljenje za iritev kamnoloma. To lahko pri-dobita zgolj potem, ko bo zgrajena obvozna cesta, saj se je Obina v 9. lenu OPN zavezala, da iritev kam-noloma ne bo mogoa pred izgrad-njo obvozne ceste. Svetniki so Petra Rusa, dr. med., za dobo enega leta potrdili za v. d. ZD Ribnica. Na koncu seje je Mateja Zobca zani-malo, kako je mono, da je bil za gradnjo novega otrokega igria pred dvorano C Ribnica izbran

izvajalec z najdrajo ponudbo, saj je ta stala 21.142 EUR.

Tekst: JuriJ koar Foto: Marko Modrej

Odgovor na januarski lanek:

Je ribniko zobozdravstvo pikavo?

V januarski tevilki Reeta je bil pod zgornjim naslovom objavljen prispe-vek urednitva, v katerem so opisane razmere na podroju otrokega zobozdravstva. Ker je med odgov-ornimi za opisano stanje natet tudi zdravstveni dom, elimo bralcem podati nekaj pojasnil.Zobozdravstvene storitve otrok, mla-dine in odraslih sodijo med zagotov-ljen program zdravstvenega varstva, ki ga obani s kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljamo pri nosil-cih zobozdravstvene dejavnosti. V preteklosti se je ustanovitelj in last-nik zdravstvenega doma odloil, da na pobudo zobozdravnikov tri od tirih zobozdravnikih mest preidejo med zasebne izvajalce zobozdravst-vene dejavnosti. S podelitvijo koncesij je tako zdravstvenemu domu v oji Ribnici ostalo eno mesto zobozdravni-ka v mrei in povezovalna vloga pri nartovanju nadomeanja, orga-niziranja nujne zobozdravstvene pomoi ter podroje zobozdravst-vene vzgoje. S tem je zdravstveni dom izgubil monost strokovnega nad-

zora, monost razvoja dodatne diag-nostike in storitev, pa tudi kadrovsko nartovanje. Za trditve v lanku je naslov za pritobe, ki se nanaajo na izvedbo storitev, Zdravnika zbor-nica Slovenije, za pritobe glede dostopnosti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, glede prever-janja nael higiene in strokovnega pristopa v zdravstveni dejavnosti pa tudi Zdravstveni in trni inpektorat. Tovrstna pojasnila in napotke smo dosledno dajali vsem obanom upo-rabnikom, ki so se v svojih pritobah doslej obraali na zdravstveni dom.Iz napisanega sledi, da zdravstveni dom ni pristojen za ugotavljanje ute-meljenosti v lanku navedenih pritob. Gotovo pa je na mestu opozorilo ustanovitelju, pod kaknimi pogoji bo koncesijska pogodba vezala zasebnika k zagotavljanju zdravstvenih storitev.

peter ruS, dr. med., v. d. direktorja

GASILSKO ZVEZO RIBNICA BO TUDI NASLEDNJIH PET LET VODIL CVETO MARINEK

Na aprilski skupini Gasilske zveze Ribnica je dvajset delegatov, predstavnikov vseh gasilskih drutev iz obin Ribnica in Sodraica, ki so vkljuena v Gasilsko zvezo Ribnica, za predsednika Zveze izvolila dose-danjega predsednika Cveta Marinka. 60 gostov, med njimi upana Joe Levstek in Bla Milavec, je prisluhnilo poroilom posameznih odborov, komisij za mladino, lanice, veterane, raunovodij, dose-danjemu poveljniku Janezu Pulju in predsedniku Nadzornega odbora Vinku Levstku. Poleg novega-starega predsednika so delegati izvolili tudi novega poveljnika. V naslednjem mandatu bo to Metod Pucelj iz Sodraice. Janez Puelj je bil poveljnik 10 let. Novi predsednik nadzornega odbora Franc Vesel bo zamenjal Vinka Levstka.Ve o delu Zveze v prejnjem mandatu in nartih za prihodnjih pet let boste brali v prihodnji tevilki, ko se bomo pogovarjali s Cvetom Marinkom.

Marko ModreJ

AK

TU

ALN

O

9

Visoko olstvo avtonomna aka-demska praksa ali proizvodnja kadra v slubi kapitala?Visoko olstvo v Sloveniji je drago plaujemo ga davkoplaevalci, medtem ko tudenti za ta denar lenarijo. Potrebno je uvesti olnine, da se jih brcne v rit in se jim da razlog, da dotudirajo. tipendije naj dobijo samo tisti, ko so si izbrali smer v povezavi z gospodarstvom in bodo vsaj kaj ustvarili s svojim znanjem.

Blagovni fetiizem je zajel vse pore drubenega ivljenja. Povsod se postav-lja vpraanje, ali se ustvarja dobiek ali gre iz epov davkoplaevalcev? Odnosi med ljudmi se kaejo kot odnosi med stvarmi, aenje denarja pa je postalo temeljni kamen odnosov v drubi. Izjave, kot so zgornje, se edalje bolj pogosto in edalje bolj agresivno pojavljajo v medijih, javnosti in v dravnih in mednarodnih programih olstva.

V Sloveniji dotudira le priblino polovica tudentov. To pomeni polovico energije in polovico denarja, ki sta bila porabljena zaman. e huje zapravljena leta mladih ljudi. Reitev, ki se nam ponuja, so olnine. Delovale naj bi kot neki ventil (tudirat bodo li tisti, ki so resni) in poveale odgo-vornost ter motivirale (za svoj denar se bom potrudil/a). Zakaj to ne dri? Prvi (ventil): tudij ne bo omejen tistim, ki niso resni, ampak tistim, ki si ga ne morejo privoiti. Slednji bodo zato imeli slabi ekonomski poloaj, zaradi esar bo tudij onemogoen tudi njihovim otrokom. S olninami torej poteptamo naelo enako-

sti in zagotovimo reprodukcijo neenakosti. Potrebno je najti bolj pravino reitev. Npr. povianje standardov v gimnazijah in sred-njih olah. Drugi (motivacija): v dravah s olninami so tudenti primorani vzeti posojilo denarja, ki ga jih veliko odplauje veji del ivljenja. To jim povzroa veliko skrbi in frustracij, pogosto je to tudi razlog, da se izpiejo iz programa ali pa sploh ne vpiejo. Raziskava amerikega programa Kalamazoo Promise, ki je omogoil dijakom v tem mestu brezplano olanje, je poka-zala, da so dijaki dobili ve motivacije in bili bolj uspeni. Vpliv olnin na motivacijo je pojav, ki bi ga morali dobro raziskati, pre-den ga lahko oznaimo za pozitivnega.

e huje kot polovini izpad tudentov pa se vse bolj omenja, da univerze pro-ducirajo nezaposljive kadre, kar naj bi reili z zmanjanjem vpisa neproduktivnih smeri in z omejitvijo dravnih tipendij ob poveanju kadrovskih. Zakaj discipliniranje univerze s trnim mehanizmom ne deluje? Prvi: univerza je zbirokratizirana in se ne more dovolj hitro prilagajati trnim spre-membam. Drugi: tudij traja predolgo -

ugoden poloaj na trgu, zaradi katerega se oseba vpie na doloeno smer, po koncu tudija morda ne bo ve ugoden. Tretji: ko bodo doloeno trno gibanje zaznala univerzitetna vodstva, ki bodo razpisala smeri, in tudenti, ki bodo povpraevali po programih, bo trna nia zasiena, saj jo bodo opazile tudi druge univerze.

Podreditev visokega olstva logiki kapi-talske akumulacije pripelje do dveh neg-ativnih posledic. Prvi: padec kvalitete izobraevanja. tudij se kraja, da bi hitreje sproduciral kadre, zaradi esar je potrebno zoati izbor snovi. Te pa vse bolj strogo doloajo uni narti, ki se jih morajo pro-fesorji drati. as za svoje teoretsko delo izgubijo izvajati morajo le e rutinski, neproblemski izobraevalni proces. Gre za poseg trga v avtonomnost univerze. Drugi: vpeljevanje kapitalistinih delavskih odnos-ov med delavce na univerzi. Dele polno zaposlenih v visokem olstvu se je zmanjal iz 83,9 % (1988) na 57,9 % (1998) in na 48,1 % (2008). Izkorianje delavcev, ki ga vzdruje drava z nezadostnim financiran-jem, se kae v poveani obremenitvi pro-fesorjev (manj sredstev za uiteljski kader in poveevanje tevila tudentov). Kvaliteta pa se manja.

O tej temi smo se pogovarjali v Skupini za kritino obravnavo, ki je bila sestavljena, da se popestri dogajanje na podroju kritine prakse v Ribnici. V skupini si prizadevamo biti aktualni in zanimivi za iri krog ljudi. Temu so prilagojena tudi naa sreanja, ki potekajo v sproenem vzduju in aktivnem sodelovanju vseh udeleencev. Vsak, ki ga to zanima, je lepo vabljen, da se nam pridrui. Nae projekte lahko sprem-ljate prek obvestil RK, kontaktirate pa na: kriticna-obravnava@googlegroups.com.

Za RK tilen noSan

Obina Ribnica in podjetje Riko podpisa-la pogodbo za gradnjo druge faze vrtcaNaloba v najveji nizkoenergijski vrtec v Sloveniji, ki ga gradi Riko, je vredna dobrih 7 milijonov evrov. Kot je e prejnji mesec povedal upan Joe Levstek, bodo takoj, ko bo znano, iz katerih virov bodo uspeli zago-toviti denar za nadaljevanje gradnje, torej druge faze, z gradnjo tudi zaeli. Omenjal se je junij. Pre s e n e t l j i vo hitro pa so se stvari obrnile v pozitivno smer in pogodbo za drugo fazo grad-nje sta Obina in Riko podpisala e prejnji torek,

23. aprila. Gradnjo vrtca so e na zaetku razdelili v dve fazi, skupaj bo skoraj 4000 kvadratnih metrov povrin. V vrtcu bo dva-jset igralnic, kar pomeni, da bo prostora za 365 otrok. Lastnik in direktor podjetja Riko, Janez krabec, je ob podpisu pogodbe izrazil

zadovoljstvo, estital upanu Joetu Levstku, da je obini v teh asih uspelo pridobiti finanna sredstva za, po njegovem mnenju, najveji in najprijazneji vrtec v Sloveniji, ki predstavlja eno najvejih investicij v obini v zadnjih 20-ih letih. upan je na to odgov-oril, da je Ribnici tokrat res uspel veliki met, saj je od potrebnih 2,4 milijona evrov za drugo fazo pridobila 1,352 milijona evrov iz Regionalnega sklada Novo mesto, 620 tiso evrov iz ribnikega sklada za regionalizem, razliko pa bo dodala obina. Trenutno imajo v Vrtcu Ribnica vpisanih 355 otrok v 20. oddelkih, 40 pa jih je na akalni listi. Septembra letos, ko bo konana prva faza vrtca, se bo vanj preselilo deset oddelk-ov druge starostne skupine oz. 180 otrok. Gotovo pa po dokonanju vrtca na akalni listi ne bo ve otrok, je dejala ravnateljica Darja ilc. Obe fazi naj bi bili zakljueni do konca leta 2014.

Tekst in foto: Marko ModreJpogodbo So podpiSali na gradbiu novega vrtca

10

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

RIBNIKA DOLINA POJE OBMONA REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV 2013

V nedeljo, 21. aprila, je JSKD OI Ribnica v Sodraici pripravil pri-jeten veer, preet z vokalno glasbo, kjer so ljubitelji zborovskega petja lahko nali popolno zadoenje.

Vsako leto Javni sklad RS za kulturne dejavnosti po vseh obmonih izposta-vah v dravi prireja podobne obmone revije, kjer se predstavljajo voka-lni sestavi, da bi ponudili najbolje in morda kdo od njih tudi upa, da se znajde v regijskem izboru ali pa celo na Nai pesmi, ki je ravno na ta dan potekala v Mariboru.Od domaih zborov sta se predstavila Nonet Vitra, ki ga e skoraj tiri desetletja uspeno vodi Bernarda Kogovek, in mlada, pers-pektivna Vokalna skupina Anamanka pod vodstvom Simona Koroca. Gostujoi zbori so bili tokrat trije: enski pevski zbor Petrol iz Ljubljane, ki je na glasbenem vrtiljaku e

36. leto. Vodi ga eljka Ulnik Remic. Potem Meani pevski zbor Anton Foerster iz Ljubljane, ki ga je ustanovil prof. Joe Trot.

V zbor so se vedno radi vkljuevali mladi verni tudentje, peli so tudi ob sreanjih s papeem Janezom Pavlom II., jeseni 2001. Vodi ga Damijana Boi Monik, in Meani pevski zbor Dolomiti iz Dobrove z zbo-rovodjem Borutom Dolinarjem, ki orga-nizirano nastopa od leta 1977, izhaja pa iz nekdanjega cerkvenega in prosvetnega zbora.

Na koncu udovitega pevskega veera, vsi so bili naravnost izvrstni, je Alenka Pahulje, vodja obmone izpostave JSKD Ribnica, vsem zborom podelila priznanje za sode-lovanje na letonji reviji. Zborovodje pa so se e pomenili s strokovnim spremljevalcem, Matejem Penkom, ki je glasbi zapisal svoje poklicno udejstvovanje in prosti as. Na mednarodnih zborovskih tekmo-vanjih je prejel posebno nagrado za zborovodje, s postojnskim zborom pa dosegal najvija priznanja.Zborom sta poleg upanov Sodraice in Ribnice, Blaa Milavca, Joeta Levstka, prisluhnila tudi ribniki podupan Vinko Levstek in evropski poslanec Lojze Peterle.

Tekst: Marko ModreJFoto: Marko Burger

alenka paHulJe z vodJi pevSkiH SeStavov

Obmono sreanje Otrokih in odraslih folklornih skupinV petek, 5. aprila, je v Dolenji vasi potekalo prvo skupno sreanje otrokih in odras-lih folklornih skupin iz ribnike obine in gostujoih. Tovrstno sreanje je bilo tudi prvo v organizaciji JSKD-ja, obmone izpostave Ribnica, na Ribnikem. Na odru olske dvorane DC-16 sta se v otroki kategoriji predstavili Otroka folklorna skupina Lonki iz dolenjevakega KUD-a France Zbanik, ki jo vodita Eva Podgorelec in Mira Sedmak,

in Otroka folklorna skupina Slemenci s podrunine Osnovne ole dr. Ivan Prijatelj Sodraica, od Svetega Gregorja. Za sku-pino skrbita Zdenka Kljun in Ana Porenta. Med odraslimi folklornimi skupinami so se predstavile: domaa Folklorna skupina Grmada, ki deluje pod okriljem Turistinega drutva Grmada z Velikih Poljan, vodi jo Zmago Leben, Folklorna skupina Ponikve iz Dobrepolja, ki jo vodi Barbara Brodnik, in

Folklorna skupi-na Predgrad, iz Predgrada. Njihov vodja je Marko Tekavec.Sreanje je p o t e k a l o pod budnim oesom strok-ovnih sprem-ljevalk. Otroke je spremljala Nina Lua, pro-fesorica razred-nega pouka na O Koper.

S folklorno dejavnostjo se ukvarja e od srednjeolskih let. e enajsto leto je strok-ovna vodja mediteranskega folklornega festivala MIFF, ki ga organizira FD Val Piran. Na razlinih prireditvah vodi delavnice istrskih plesov. Strokovno pomaga e ve kot 10 let slovenski folklorni skupini iz Augsburga v Nemiji. Obmona sreanja otrokih folklornih skupin spremlja e esto leto. Vsako leto se redno udeleuje otrokih folklornih taborov in drugih izobraevanj tako za otroke kot za odrasle folklorne skupine, ki jih organizira JSKD.Odrasle skupine pa je spremljala Klavdija abot, ki se je prvi sreala s folklorno dejavnostjo leta 1988, ko je zaplesala v otroki folklorni skupini Osnovne ole Razkrije. Leta 1993 je stopila v vrste Folklorne skupine KUD Razkrije. V tudentskem obdobju se je vkljuila v Akademsko folklorno skupino France Marolt in tam deset let aktivno sodelovala v organizacijskem in umetnikem odboru. V vlogi umetnike vodje je bila aktivna v skupini FS Veselje Mestnega drutva gluhih Ljubljana in FS Prekmurje iz Lendave.Sreanje je uspelo nad vsemi priakovanji. Z zadovoljstvom ni skoparila niti vodja JSKD-ja obmone izpostave Ribnica, Alenka Pahulje, ki je zadnja leta, poleg pevskih zborov obudila tudi gledaliko in plesno dejavnost v Ribniki dolini.

Tekst: Marko ModreJFoto: Borut enkvodJe FolklorniH Skupin S priznanJi JSkd

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

11

Druinski albumDruinski album kot album spominov na mladost in okolje, v katerem je preivljal del svoje mladosti Klavdij Sluban. Francoski fotograf slovenskega rodu, rojen v Parizu slovenskim starem. Navezan na rodni kraj svojih starev in blinjih sorodnikov, pred-vsem tete, ki je kot mona figura na neki nain nosilka razstave.

Leta 2005 je Sluban razstavljal svoje fotografije v Galeriji Miklova hia. Ob tisti prilonosti je razstavljenih 62 fotografij podaril galeriji, v zameno za obljubo, da bodo ugledale lu sveta v knjini obliki. Razstava je tematsko in asovno zamejena, med let-oma 1978 in 1983, to je med avtorje-vim 15. in 20. letom, tematsko pa se nanaa na ivljenje v Livoldu, kjer je Sluban preivljal poitnice, obenem pa se kalil tudi kot fotograf.

Letonja razstava, ki so jo odprli le dva dni po izidu knjige z naslovom Druinski album, 11. aprila, prinaa ravno to, kar

nakazuje naslov. Fotografije, na katerih so znanci in sorodniki, ujeti pri svojem delu, ali pa predmeti, ki privabljajo obutke in spomine na pretekle dni. Tako nas e ob vhodu pozdravita "protvan" s potico in "porhet", ki kar klieta po spominih.Knjigo, ki spremlja razstavo, je ob odprtju razstave predstavil dr. Jure Miku. Izpostavil je izbor fotografij, morda najteji del postopka, saj med tevilnimi fotografijami izbrati tisto, ki nosi univerzalno sporoilo, ki ga lahko razume vsakdo, ni lahko. e pose-bej je to vano pri druinskem albumu, ki zajema vse spektre ivljenja. V knjigi je tudi nekaj praznih strani, ravno tako kot v albumu, iz katerega iztrgamo slike, ki jih ne elimo med spomini. Poudaril je, da je izbor mladostnih fotografij s skoraj tridesetletno oddaljenostjo zelo teak, saj je pogled na fotografije precej drugaen kot v mladosti.Klavdij Sluban je ob odprtju razstave, ki se ga je udeleil tudi koevski upan, dr. Vladimir Prebili, povedal, da mu je v poseb-no veselje razstavljati v Ribnici, saj je njemu ljubemu Livoldu to najblije razstavie, in je vesel, da lahko predstavi svoje delo tudi domaemu obinstvu.

Tekst in foto:priMo tanko

klavdiJ Sluban ob protvanu in porHetu

etrti letni koncert simfoninega orkestra Glasbene ole RibnicaRibnica je ena redkih obin, ki se lahko pohvali s simfoninim orke-strom. V Sloveniji je preko 60 glasbenih ol, ki jih obiskuje tudi sedemsto, osemsto, tiso uencev, pa takega orkestra nimajo.

Simfonini orkester Glasbene ole Ribnica se je formiral v zaetku leta 2006 na pobudo takratne ravnateljice Bernarde Kogovek. Povabilu so se odzvali tevilni bivi uenci in skupaj z uenci glasbene ole je uspeno nastal novi orkester. Kot je dejala biva ravnateljica, se ji je s tem uresniila dolgo-letna elja. Orkester se je prvi predstavil 23. maja 2006, na koncertu orkestrov glas-

bene ole v Ideal centru v Ribnici. V nasled-njih letih je lepo napredoval in nastopal vedno pogosteje tako v Ribnici kot v Velikih Laah in drugod.Leta 2009 se je prvi predstavil na reviji simfoninih orkestrov v Krkem in pre-jel zelo dobre kritike. Od ustanovitve je sodeloval na vseh tradicionalnih boino-novoletnih koncertih v Ribnici. Prelomnico

v njegovem delovanju prav gotovo pome-ni uspeen prvi samostojni koncert, 13. marca 2010, pred mnoinim obinstvom v portnem centru Ribnica. Letonji e etrti samostojni koncert kae na dejstvo, da je spomladanski koncert orkestra postal stalnica. Od samega zaetka orkester vodi bivi ravnatelj Glasbene ole Ribnica, Matja Jevnikar, ki je povedal, da voditi taken sestav ni enostavno, je pa prijetno, ko vidi, da glasbeniki v njem igrajo z veseljem. S pripravami na vsakoletni koncert zanejo e v oktobru. Letonji koncert je zaznamoval zelo zanimiv in kvaliteten program, bistveno teji od vseh predhodnih. Poleg znanih melodij iz filmov, muzikala, risank in tudi glasbe iz obdobja romantike je orkester zaigral tudi znano glasbo iz legendarnega filma Cvetje v jeseni. Pri tej skladbi se je orkestru na cit-rah pridruila Mateja Avi.V petek je simfonini orkester Glasbene

ole Ribnica nastopil tudi na samos-tojnem koncertu v kraju Ltzelflh v bliini glavnega mesta vice, Berna.Ravnateljica Glasbene ole Ribnica Majda Kokoinek je po koncertu s ponosom poudarila, da bi si taknih talentov, kot jih ima ta glasbena ola, marsikje eleli. Tudi mi, ki smo bili na koncertu, 12. aprila v portnem centru Ribnica, se z njo strinjamo.

Tekst: Marko ModreJ Foto: Agara Vuemilovi

veliaSten pogled na ribnike SiMFonike

12

MED

N

AIM

I LJU

DM

I

Predstavitev knjige Le tlku vam povajmKnjiga Janeza Andoljka, Jejevega iz Hrovae

Ribniki humor ima dolgo zgodovino in eden od ustvarjalcev aljivk in zgodb o Ribnianih in nai pameti je tudi Janez Andoljek, Jejev iz Hrovae. Njegovi zapisi, ki jih je ustvaril v tridesetih letih dvajsetega stoletja, so ugledali lu sveta na predstavitvi 5. aprila v polni dvorani Rokodelskega centra.

V sproenem pogovornem veeru je knji-go, v kateri so zbrane zgodbe, predstavila Ema Andoljek, pogovor pa je moderira-la mag. Marina Gradinik. Poglavitni del pogovora je bila kratka zgodovina nas-tanka knjige. To je uredila Ema Andoljek, ki je hranila oetova besedila in jih naz-adnje izdala v knjini obliki. Projekt je bil tako reko druinski, saj je knjigo grafino oblikoval in uredil avtorjev vnuk, Kristjan Andoljek. Knjiga je strukturirana dvoplastno; veji, osrednji del strani zaseda faksimile tipkopi-sa Janeza Andoljka, stranski del pa prinaa neke vrste 'prevod' ribniine v nekoliko bolj zborno obliko govora, ki sicer poskua obdrati znailnosti ribnike govorice, ven-dar je zborni jezik ne dosega. Poseben ar pristnemu zapisu dajejo tudi takratne znailnosti dialekta, predvsem ponovitev trditve: sem rekel in sem rekel, ter avtorjeve korekture. Iz vidika raziskav nareja zna biti knjiga odlino gradivo, saj poleg nekaterih posebnih besed prinaa tudi avtentino stavno strukturo. Ema Andoljek je predstavila ivljenjsko zgodbo svojega oeta, rojenega v Hrovai 1901, njegovo mladost, dela in selitve v Ljubljano. Posebej je predstavila plodno sodelovanje s takratnim Radiem Ljubljana, za katerega so v veini nastali zapisi, pogosto pa je sodeloval tudi pri njihovem predvajanju. Sodelovanje je al prekinila svetovna vojna, ki je bila usodna tudi za avtorja, Janeza Andoljka, ki je umrl kot rtev povojnih pobojev. V pravi maniri so veer zaeli klepet-ulje iz Radia Mlajku, za izvirno in pristno interpretacijo Andoljkovih besedil pa je poskrbel eden najboljih govorcev pristne ribniine, Medard Pucelj, ki je interpre-tiral dve besedili iz knjige, in sicer eno, ki se nanaa na ribniko pamet in drugo, z vedno aktualno temo med moem in eno. Za Ribniane in posebej za Hrovaane pa bo knjiga zanimiva tudi zaradi krajev oseb, ki sodelujejo v njej, pa morda samo zaradi Krimeka, ki je zadaj za Betankovim skedn-jem dobil s olsko tablico po glavi.

Tekst in foto:priMo tanko

laHtni govorec Medard

eMa andolJek

esti plavalni mitingZa pokal Inles

V soboto, 23. marca, je v portnem centru Ribnica potekal esti plavalni miting za pokal Inles. Udeleilo se ga je preko 270 mlajih plavalcev iz 13. slovenskih klubov. Za organizacijo dogodka lahko reemo, da je vsako leto na visokem nivoju. To posledino vea tudi udelebo tekmoval-cev, eprav je bila letos ta nekolika manja od lanske, ko se je tekmovanja udeleilo 440 plavalcev. Plavalni klub Inles, organiza-tor tekmovanja, je tudi edini v Sloveniji, ki prvim trem uvrenim v vsaki disciplini in kategoriji podeli pokale in praktine nagrade. V domaem klubu je to sezono vpisanih preko 200 plavalcev, izmed vseh klubov v Sloveniji imajo v svojih vrstah najve otrok, pa tudi lane; pokrite imajo vse sta-rostne skupine od etrtega leta dalje, ter reprezentanta Chada Andoljka. Na pragu reprezentance so tudi Jot Pavlin, Tima Zobec in Lucija Kous. Sedemlanski uprav-ni odbor s predsednikom, mag. Andrejem Matetom, in trenerjem, Mihom Korenom na elu, dela nartno, kvalitetno in posledi-ca tega so tudi vse odmevneji rezultatih lanske ekipe kluba. Na mitingu je bil od domainov najuspeneji Chad Andoljek, ki je zmagal na 100 m delfin, 100 m hrbtno, 100 m prosto in 100 m meano. Ribniani so zmagali e na 100 m prsno, kjer je slavil Jot Pavlin; Andoljek je bil v tej disciplini tretji. Visoke rezultate so v svojih starost-nih skupinah dosegli e Nik Obranovi, Matej Padar, Tim Zobec in Vid Lovin. Med dekleti sta najbolj izstopali Nadja Padar in Ana Kastigar, medtem ko Lucija Kous ni tekmovala. Rezultate 6. plavalnega mitinga v Ribnici si lahko ogledate na spletni strani www.plavalna-zveza.si.Rihard Pavlin, neutrudni lan kluba, je po letonjem plavalnem mitingu, kjer je bil vodja tekmovanja in vrhovni sodnik, pov-edal, da gre za razvoj kluba vsa zahvala podjetju Inles in Obini Ribnica, ki jim vsa leta stojita tesno ob strani.S tekmovanjem, organiziranostjo Plavalnega kluba Inles, sodelovanjem starev plavalk in plavalcev, je bil zelo zado-voljen tudi predsednik kluba Andrej Mate, ki si ob tem eli, da bi v Ribnici im prej zrasel nov, olimpijski bazen.eprav asi niso najbolj ronati, lahko idejo o zunanjem, 50-metrskem bazenu v Ribnici podpremo v celoti, razvoj plavalnega kluba Inles je dokazal, da lahko tudi v Ribnici iz ni zraste zdrav, uspeen klub, ki skrbi tako za pozitiven razvoj otrok kot za promocijo Ribnice doma in v tujini.

Marko ModreJ

KULTURNA PROMENADA 2013sobota, 25. maj 2013, od 9.

do 13. ure, Grad RibnicaNajlepi grajski ambient bo zadnjo majsko soboto dom domaih kulturnih

ustvarjalcev. Naj kultura navdihuje!

Vstop je prost.V primeru deevnega vre-mena prireditev na pros-

tem odpade.

MED

N

AIM

I LJU

DM

I

13

VARNO NA MOTORJU Z MK CRKNENE PODGANEMotoristini klub Crknene podgane iz Dolenje vasi je v soboto, 13. aprila, na portnem igriu v Dolenji vasi pripravil prikaz varne vonje z motorjem in reevanje ponesreenca v primeru prometne nesree. Akcijo so pripravili skupaj s Policijsko postajo Ribnica, s kat-ero sodelujejo tudi na zaetku olskega leta, Postajo prometne policije Ljubljana in Policijsko upravo Ljubljana. Sodeloval je tudi reevalec na motorju, dr. Dani Andoljek iz UKC Ljubljana. Poudaril je, da je pri prometni nesrei potrebno motorista pre-gledati po celem telesu in ugo-tovitvi, ali ima veje krvavitve. Ko se krvavitev ustavi, se je treba osredotoiti na zaetne postopke oivljanja z masao, v kombinaciji z umetnim dihan-jem. Pomembno je ugotoviti pokodbe motoristove glave in pravilno ravnati s elado. Dani je posredoval e vrsto drugih nas-vetov.

Vinko Rus, lan motoristinega kluba, ki sicer teje le osem lanov, je povedal, da klub zelo skrbi za ozaveanje vseh starost-nih skupin za vejo varnost v prometu, e posebej voznikov motornih koles. Z omenjeno akcijo so eleli opozoriti na nevarnosti na cestah, e posebej na zaetku motoristine sezone. e reijo eno ivljenje,

je namen doseen, je e povedal Rus. Zbrani motoristi so si na igriu v Dolenji vasi z zanimanjem ogledali tudi spret-nostno vonjo na poligonu in se v njej tudi sami preizkusili.Letonjo akcijo so omogoili: Podjetje Inotherm, MzM, Obina Ribnica, Andrej earek iz Rakitnice in Bar Tina iz Dolenje vasi.

Tekst in foto: Marko ModreJ

prikaz reevanJa poneSreenca

Letonji duatlon Ribnica 2013 v znamenju Hrvatovestnajsti duatlon, ki je tel za slovenski pokal, je v nedeljo, 21. aprila, v Ribnico privabil ve kot 150 duatloncev. Letonjo prired-itev je zaznamovala precejnja prevlada hrvakih tekmovalcev. Gordan Petkovi (TK Zrinski Novatec) in Marina Milkovi (TK Swibir) sta postala zmagovalca na prvi slovenski tekmi sezone.

Hrvaka trojica (Petkovi, porar, Sari) je narekovala tempo, ki ni pustil blizu noben-emu od preostalih duatloncev. Tako je kmalu postalo jasno, da si bodo prva tri mesta na kole-su priborili sosedje. Po nesrei na kolesu pri dekletih vodee Sare Vili (WFV Finkenstein am Tasken) je bila v najbolji pozici-ji prav tako Hrvatica Marina Milkovi, ki je na koncu tudi zmagala pred naima dvema tekmovalkama, Niko Koar ter Lauro imenc (obe Triatlon klub Inles Riko Ribnica). Domai klub je moral letos prvi prizna-ti premo gostujoih tekmov-alcev, sta se pa presenetljivo dobro odrezala Andrej Pucelj, ki je bil esti, ter Nika Koar, ki je bila po enoletnem

premoru odlina druga. Poznala se je tudi odsotnost pokodovanih Bojana Cebina in Monike Oraem, ki sta na ribnikem duat-lonu zmagala laniSuper sprint sta si pritekla lana TK Trisport Alprem iz Kamnika, Matev Planko pri fantih ter Kristina Uri pri dekletih. Organizatorji so bili zelo veseli tudi obiska kar 48 mladih nadobudnih duatloncev v cici kategoriji, ki so v Ribnico znova prinesli veliko dobre volje, odnesli pa medaljo za pogum in tek-movalnost. Nova pravila TZS letos njihovim rezultatom niso dovoljevala uradnih podel-itev, teli bodo le nasmeki na zadovoljnih

licih tekmovalcev. Ostale rezultate v absolutni razvrstitvi in po kategorijah si lahko ogledate na spletni strani: www.triatlon-klub-ribnica.si S tekmo, organizaci-jo in udelebo je bil zelo zadovoljen tudi Damjan Kromar, eden prvih triat-loncev v Ribnici in gonilna sila kluba. tevilne pohvale so organizatorjem izrekli tudi tekmov-alci, ki so prili iz vse Slovenije in tujine.

Tekst: Marko ModreJFoto: Brigita Kromarz leve: MateJ porar, nika koar, Marina Milkovi, goran petkovi, laura iMenc,

viktor Sari

14

MED

N

AIM

I LJU

DM

I

KLJUB SLABEMU VREMENU JE BILA TUDI LETONJA SALAMIADA DOBRO OBISKANANa idilien zimski dan, 6. aprila, v globoki pomladi, smo se prijatelji suhomesnatih izdelkov zbrali e na 13. tradicionalni salami-jadi, na Mali gori, pri Sv. Ani. Petlanska komisija, vodja Franc ampa ter Gregor Miheli in lani Janko Divjak, Esad ati in Slavko Mlakar, je ocenila 26 izdelkov.Letonji izdelki so bili vrhunski, saj je bilo podeljenih 6 bronastih, 6 srebrnih in 2 zlati priznanji. Najbolji letonji 'salamar' je postal Botjan Brumec iz Koevja. Drugo mesto je zasedel Toni Lovin, tretje pa Andrej Zobec. Vsem tekmovalcem iskreno

estitamo!Zahvala tudi generalnemu sponzorju, pod-jetju Inotherm, trgovini Pri Kovau Vinice,

Bojanu Oramu za vrhunskega ihan-skega brancina, Milici Ponikvar za odlino joto, piku in nje-govim sanem, vsem tekmovalcem in vsem udeleencem vedrega srca, obenem pa tudi neustranima oskrbnikoma koe erifu in Lukatu.

leon lovin Foto: Toni Lovin

pogled za bogove, SaMo ne vegetariJanSke

veterinar Franc aMpa Je rad v dobri drubi

Azra irovnik o ljubezni in odnosihKnjinica Miklova hia je v aprilu gostila pisateljico Azro irovnik, ki je v pogovoru z novinarko Dnevnika, Zdenko oki, razpravljala o zelo spomladansko obarvani temi: ljubezni in odnosih. Peter Alojz Marn je pripravil glasbeni uvod na kitari.

Pisateljica ljubezenskih in erotinih romanov, med katere sodijo Na hrbtu rnega rebca, Taa, Bog ima ivce in Za ovinkom zakona, je preteno enskemu obinstvu zaupala del svoje ivljenjske zgodbe, ki jo je pripeljal do pisanja. Skoraj celo mladost se je poutila utesnjeno v drubene okvirje, ki ji niso dovoljevali iveti po lastni volji. Opisala je strog patriarh-alni odnos v njeni rojstni domovini Bosni in napredne svetovne nazore Slovenk. Svoje hrepenenje po svobodi je lahko poteila ele v zrelejih letih, ko je priela s pisan-jem. Gradivo za svoja provokativna dela rpa iz lastnega ivljenja in svojega pri-jateljskega kroga. Njena najnoveja knjiga nosi naslov Kronika napovedane ljubezni in sledi stopinjam prejnjih, ki tematizirajo poelenje, stisko in izkorianje ensk ter meejo slabo lu na moke, ki so prikazani kot manipulatorji in lomilci enskih src.

Foto in tekst doMen M. . Marinazra irovnik

ZAHVALASeptembra lani je 72 uencev in 8 spremljevalcev O dr. Franceta Preerna Ribnica: Mojca Jelui, Mira Mie, Sonja Pogorelc, Vida Arko, Janez Ilc, Ale Pugelj, Tadej Levstek in Gregor Ilc obiskalo olo v naravi, v kampu hotela Adria Convent v Ankaranu. Kot pedagoka vodja se zahvaljujem celotni ekipi za dosledno oprav-ljeno delo. Zapomnili si bomo le tisto najlepe. Zagotovo pa si je zasluilo pohvalo v Knjigo pohval streno osebje hotela Adria Convent, ki je za nas, poleg odline hrane, poskrbelo tudi z izredno hitro postrebo in prijaznostjo. Zahvaljujemo se tudi dr. Justini Luin za nasvete in Lekarni Ribnica za podarjena zdravila. Obenem pa se zahvaljujemo sponzorjema: INOTHERMU in TRIM SPORTU za podarjene majice.

Mojca Jelui, pedagoka vodja

DI Ribnica obvea vse svoje lane, da bo 18. 5. organiziran izlet v

Posavje.

Ogledali si bomo Breice in okolike znamenitosti.

Omogoeno bo tudi triurno kopanje v velnes centru

Paradiso v Dobovi. Izlet bo delno sponzoriran z don-acijo okolikega podjetja. Prijave zbiramo do pone-

deljka, 13. 5.

Vse dodatne informacije dobite v pisarni drutva v

uradnih urah, in sicer:

v ponedeljek in petek od 9. do 11. ureali po telefonu: 01 / 836 11 69

MED

N

AIM

I LJU

DM

I

15

Izvajatelj: Kreativni laboratorij RibnicaPartnerji:Rokodelski center RibnicaTuristino drutvo RibnicaKnjinica Miklova hia RibnicaJSKD izpostava RibnicaObmona obrtno-poslovna zbornica RibnicaPokrajinski muzej KoevjeOPIS PROJEKTA:Enoleten program delavnic, seminarjev, kulturno-izobraevalnih dogodkov, delavnic za otroke, ekskurzij, izobraevalnih kampov, umetnikih projektov, prostovoljskih akcij ,ki bodo zajeli podroja, kot so: ekoloko kmetovanje, zdrava prehrana, osebna rast, zeleno podjetnitvo, ekoumetnost, kreativni turizem, skupnostno ustvarjanje, nove monosti zaposlitve na podeelju CILJI:- ozavestiti lokalno prebivalstvo, da bo delovalo skladneje z okoljem- vzpodbuditi nove pristope in naine ekolokega kmeto-vanja- vzpodbuditi nove monosti razvoja zelenega turizma- s kreativnimi delavnicami za mlade in stare poveati oseben stik z naravo- dvigniti pomen ohranjanja naravne dediine med mladi-mi- vzpostaviti nova delovna mesta in v okolici promovirati zeleno podjetnitvo - promovirati zdravo, ustvarjalno in pozitivno ivljenjePOPULACIJA:Projekt je namenjen najiri populaciji, od okrog 5 do 70 let.Prirejali bomo dogodke in izobraevanja tako za otroke, tudente, odrasle kot tudi za upokojence. Namen je ozavestiti im iro populacijo, saj s povezovanjem in medgeneracijs-kim ustvarjanjem vzpostavljamo bolj harmonino drubo. Cilj je vzgajati otroke ekoloko, zdravo in kreativno ter pribliati mnoici pomen tega poetja v skupno dobro.FINANCIRANJE:Projekt se financira iz sredstev Ministrstva za okolje in pros-tor LAS (Po poteh dediine od Idrijce do Kolpe), lastnih sredstev in sredstev pokroviteljev.VE INFORMACIJ:www.eko-365.siDOGODKI V MAJU:6. 5. PREDSTAVITEV PROJEKTA EKO 365+ javnosti (Ribnica, Miklova hia ob 19h)10. 5. ZDRAVA PREHRANA - Naravni sokovi (Ribnica, Miklova hia ob 18h)18. 5. GOZDARSTVO V KOEVJU (Koevje, Pokrajinski muzej ob 18h)30. 5. EKODELAVNICA ZA OTROKE 1 - Izdelava reciklirane vetrnice (Ribnica, Rokodelski center ob 17h) (Za osnovnoolske otroke in mladino)*** KREATIVNI PARK skupnostno ustvarjanje VSAKO NEDELJO od 10h-13h (otroci in mladostniki) / 16h-20h (odrasli) KJE: Ribnica, Rokodelski center zunaj(Zbiramo odpadni material: plastenke, steklenice, les, kera-miko, dekorativno kamenje, drobni pesek, mivko, gume, roe, slamo v balah, palete, zemljo, barve itd. (Prijava za odvoz na tel.: 040 345 999)

Zdruenje multiple Skleroze Slovenije

praznuje 25. maja 2013 - 40-letnico delovanjaV mesecu aprilu, natanneje 7. aprila, smo obeleili svetovni dan zdravja, s katerim Svetovna zdravstvena organizacija vsako leto opozori iro svetov-no javnost na aktualne teave, ki vplivajo na nae ivljenje. Vsak izmed nas si lahko mirno prizna,da temu datumu ni posveal posebne pozornosti , da jemlje pomen zdravja kot nekaj samoumevnega Morda pa si lahko samo za trenutek predstavljamo obutke, ki jih ima na prijatelj ali sorodnik, partner , ko zboli za kronino boleznijo multiplo sklerozo.Multipla skleroza je najpogosteje nevroloko obolenje, ki v najaktivneji ivljenjski dobi prizadene mlaje odrasle, tako enske kot moke, vendar enske bistveno pogosteje. Po podatkih internacionalne federacije je obo-lelih za multiplo sklerozo na svetu e okoli 3 milijone ljudi. Vzrok njenega nastanka vse do danes kljub intenzivnim medicinskim raziskavam ni jasen. Njeni sploni simptomi pa se lahko pokaejo na zaetku tudi v zelo blagih oblikah, tako da jim sprva sploh ne posveamo posebne pozornosti ( utru-jenost, dvojni vid, motnje koordinacije, blago mravljinenje). Sasoma pa lahko nepredvidljivo napredovanje bolezni privede do blage ali celo najteje oblike invalidnosti.Zdruenje MS Slovenije je bilo ustanovljeno pred 40 leti v Koevju z namenom, da zdruuje in pomaga vsem obolelim za to boleznijo. Od zaetnih samo nekaj deset lanov je danes Zdruenje MS Slovenije, s sedeem v Ljubljani, razvejana in prepoznavna nacionalna invalidska orga-nizacija. Ima status reprezentativnosti in s status drutva, ki deluje v javnem interesu na podroju socialnega varstva za osebe z multiplo sklerozo. V svojem 40-letnem delovanju smo razvili vrsto posebnih socialnih pro-gramov. V grobem jih delimo na rehabilitacijske in podporne. Vsi pro-grami uresniujejo prvotni namen oz. cilje drutva pomagati osebam z multiplo sklerozo na vseh nivojih (ohranjanju in izboljanju telesnega stanja, vkljuevanju v ivljenjsko in delovno okolje, pomo pri zagotavljanju ekonomskega, socialnega, zdravstvenega in pravnega varstva, spremljanje vse raziskave medicinske in rehabilitacijske, ter o tem obveati tako lane kot javnost). Med najpomembneje pa sodi prepreevanje vseh vrst zlorab invalidnih oseb.Zdruenje MS Slovenije je lan Nacionalnega sveta invalidskih organizacij, kjer tvorno sodeluje pri usklajevanju interesov vseh invalidov v Sloveniji. Od leta 1991 je lan obeh najvejih svetovnih organizacij Multiple sclerosis international federation ter Evropean multiple sclerosis platform, kjer sode-luje v programih vkljuevanja oseb z MS tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju.Zdruenje MS Slovenije sodeluje za celovito pomo osebam z MS - na podroju zdravstva in sociale - z vsemi institucijami na lokalni in dravni ravni ( Domovi za stareje obane, Centri za socialno delo, fakultete, tudentski domovi, obine, upravne enote, SpiZ, Ministrstvo za delo, druino in socialne zadeve, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Republikem zavo-dom za zaposlovanje, Univerzitetni klinini Center Ljubljana in Maribor, ter Univerzitetni rehabilitacijski center Soa, zdravstveni domovi, socialno zbornico ) vse za pravoasno pomo in kvalitetneje ivljenje z multiplo sklerozo bolnih ljudeh. Vrsto let organiziramo v mesecu maju teden multiple skleroze, predvsem da osveamo o potrebah in ovirah, s katerimi se sooajo tako oboleli kot njihovi druinski lani v povsem vsakdanjem ivljenju (25. maja prvi pod pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja ).In ker se vsak izmed nas lahko znajde v pomoi potrebnem poloaju, lahko tudi vsak prispeva k boljemu in kakovostnejemu ivljenju soloveka. Zato iskrena hvala vsem, ki so nam pomagali, da smo vse nae aktivnosti in pro-grame v letu 2012 izpeljali v zastavljenem obsegu. Koevski podrunici so pri tem pomagali: Obina Koevje, Obina Ribnica, Obina Loki Potok, Obina Sodraica, Inotherm d.o.o., Inles Ribnica d.d., Lekarna Ribnica ter SD.

Za Zdruenje MS Slovenije, pela Selan, sekretarka, www.zdruzenje-ms.si

16

OBV

ESTILA

DRUTVO UPOKOJENCEV

Ribnica vabi na zanimiv izlet z ladjico po Ljubljanici, ki bo

v soboto, 11. 5. V sredo, 29. 5., pa bo

sreanje s lani DU Ostrono v Ribnici.

Vljudno vabljeni.Informacije in prijave na tel.

tevilki: 01 / 836 12 77 ali 031 /792 694.

Drutvo podeelskih ena

Ribnica vabi vse lanice, da se udeleijo dobrodelnega

koncerta za slepe - nakup brailove vrstice, v cerkvi na

Slivnici.Odhod avtobusa bo v nedeljo,

5. maja, ob 7. uri, izpred Ideal centra.

Obvezno se prijavite Branki Vesel, t.: 041 / 228 848.

Lepo vabljeni!

Kolesarski klub Ribn'an organizira

spomladansko kolesarjenje po

Mali gori v soboto, 4. maja, z zaetkom ob 14. uri

Izhodie: Kolesarska(bmx) proga v Dolenjih Lazih

Dolina: 28 km in ca. 715 viinskih metrov

Startnine NI.

Krona pot nas bo vodila izpred bmx-proge po gozdni poti mimo Francetove jame. Nato po zgornji makadam-

ski poti v smeri rnega vrha. Sledi dalji poitek za okrepilo (kriie za

Koblarje). Pot nazaj po spod-nji cesti in pri smetiu zavoj spet v klanec proti Seljanu, mimo Seljana in pri prvem kriiu levo. Nadaljujemo v spustu mimo Tobakove

hruke proti izhodiu, kjer nas bo e akal topel obrok, da si spet povrnemo moi.

Tura ni tehnino zahtevna, je zmerno kondicijsko naporna ter jo je mono prevoziti tudi s trekingkolesom z ustrezni-mi gumami. Vonja na lastno

odgovornost.

Vabljeni!V primeru deja bo tura

prestavljena na naslednjo soboto.

Prvomajski vaki nogometni turnir

2013 v Dolenji vasi.Vabimo, da se udeleite

prvomajskega turnirja v malem nogometu, ki bo

potekal na igriu portnega parka Lonar v Dolenji vasi,

v sredo, 1. maja.

Tekmovali bodo ves dan, in to v dveh starostnih skupinah (osnovan ola, ostali). elja

je, da se ekipe formirajo, kot je tradicionalno po vaseh, uli-cah ali kakni drugi poveza-vi. Rezultat na tem turnirju

ni najvaneji, saj elimo ohraniti e uteeno druenje

ob prazniku dela.

portno drutvo Lonar

Medgeneracijsko drutvo za kako-

vostno starost Ribnica vabi vse lane

kluba svojcev in vse, ki oskrbujete bolne, stareje

svojce, prijatelje znance na sreanje

v etrtek, 9. maja, ob 18. uri, v sejno sobo

Zdravstvenega doma Ribnica.

Supervizija lanov medgen-eracijskega drutva za kako-vostno starost Ribnica pa bo v ponedeljek, 13. maja, ob 19. uri, v Domu starejih

obanov Ribnica.Lepo vabljeni!

TEAJ IVANJA v Domu starejih obanov Ribnica

11. maja, od 13. do 16. ure.

Prijave: mojasivarica@gmail.com ali 068 / 165 993

Nove termine teajev ivanja spremljajte na: http://www.

kreativni-tecaji.com/Preberite blog: http://sabi-artandcraft.blogspot.com/

Obiite Videouilnico: http://www.youtube.com/

watch?v=Gsjaqi0oesI.

BLAGOSLOV TRAKTORJEV IN TRAKTORISTOV

PRI SV. GREGORJU

STROJNI KROEK URBAN vabi vse traktoriste k bla-goslovu traktorjev, ki bo

1. maja, na igriu pri Sv. Gregorju, s prietkom ob 14. uri. Zborna mesta so

v Velikih Laah, Ortneku in Sodraici, ob 13. uri,

od koder se bo v konvoju traktorjev peljalo proti Sv.

Gregorju.Posebno so vabljeni vsi, ki imajo staro restavrirano

kmetijsko mehanizacijo, za katero bo pripravljen pose-

ben razstavni prostor.Po blagoslovu bo na igriu

druabno sreanje in monost ogleda stare in nove

kmetijske mehanizacije.Vljudno vabljeni!

ZDRAVSTVENO LETOVANJE OTROK 2013

Obmono zdruenje Rdeega kria Ribnica tudi letos

organizira zdravstveno leto-vanje za 80 otrok, starih

od 7 do 14 let, na Debelem rtiu.

Zdravstveno letovanje bo potekalo:

od 4. 8., do 14. 8.Vse zainteresirane

obveamo, da predloge otrokega zdravnika zbi-

ramo do 31. 5.Dodatne informacije dobite vsak dan med 9. in 12. uro,

na tel t.: 01 / 836 20 56.V ta namen zbiramo dodat-na finanna sredstva, zato

obveamo podjetnike in posameznike, ki bi eleli

pomagati, da svoj prispevek nakaete na:

TTR 02321 1001 1113 634 DONACIJA ZA DEBELI

RTI.Vsem, ki se boste odzvali, se e vnaprej najlepe zahvalju-

jemo.

OZRK Ribnica

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

17

Skrb, delo in trpljenjetvoje je bilo ivljenje.Ni res, da si odel,z najlepimi spominite bomo spremljali v tiini.

Zahvala Za vedno se je od nas poslovil

JaNEZ KOIR (6. 10. 1954 24. 3. 2013)

po domae Botjankov Janez iz Retij 30 v Lokem Potoku, stanujo v Ribnici, Prijateljev trg 12.

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreeno soalje, cvetje in svee.Hvala osebju ZD Ribnica za pomo, gospodu upniku, pevcem, Komunali Ribnica in vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot.

vsI NJEgOvI

Vsi bomo enkrat zaspali,v miru poivali vsi,delo za vselej konali, v hio Oetovo li! A. M. Slomek

Zahvala V 82. letu se je od nas poslovil dragi mo in oe

CIRIl MaROlT (11. 11. 1931 - 20. 3. 2013)

z Gorenjske ceste 40.

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtejih trenutkih priskoili na pomo, darovali cvetje, svee in za sv. mae.Zahvaljujemo se zdravnici dr. malc in patronani sestri Darinki za pomo v asu njegove bolezni, Gasilskemu drutvu Ribnica in g. Francu Klunu za poslovilni govor.Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Matevu Mehletu za lepo oprav-ljen obred, pevcem za zapete pesmi in Komunali Ribnica za vse opravljene storitve ter vsem, ki ste naega dragega oeta pospre-mili na njegovi zadnji poti.

vsI NJEgOvI

Zahvala V 103. letu starosti je 15. aprila 2013 za vedno zaspala naa

ljuba mama, babica in prababica

FRaNIKa OBERsTaR (rojena Andoljek, 3. 9. 1910, v Breah pri Ribnici)

Njena ljubezen je nad ivljenjem in smrtjo. Veno bo ostala v naih srcih.

MaJda, TaNJa, NaTaa, haNNah, MaRCO IN MaNuEl

V Trepetju zapozneli telohi cveto,a tvoje jih oko nikoli ve ... zrlo mi ne boin ... poslednjo pesemgozdne ptice ti pojo,morda samo zato, da te popeljejo v nebo ...In vem, da tam ti bo lepo ... Igor

Zahvala Ob izgubi dragega moa, ata in brata

JOETa OBERsTaRJa (29. 11. 1932 - 6. 4. 2013).

po domae Seljanovega ata iz Jurjevice

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izreeno soalje, podarjeno cvetje, svee in mae. Hvala gos-podu kaplanu Matevu in gospodu patru Filipu za lepo opravljen obred, hvala pevcem, gasilcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

vsI NJEgOvI

18

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

MALI OGLASI

PRODAM Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z

balkonom, velikost 62,2 m2, s pripadajoim parkirnim prostorom in kletjo, CK etano urejena. Stanovanje je v 1. nadstropju, ima sonno lego, v bliini je center SPAR. Parketi so obnovljeni, v kopalnici in kuhinji so obnovljeni ventili. V kuhinjo je napeljana voda za pomivalni stroj. Topla voda v kuhinji je iz kopalnikega bojlerja. Vsi ventili na radiatorjih so novi. Cena 60.000 EUR. Tel.: 040 734 974.

V centru Ribnice prodam hio. Leto gradnje 1971. Velikost je 176 m2. Hia je ograjena z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Na Travni gori prodam stanovanjsko hio. Je opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.

V Koevski Reki prodam garsonjero. Cena po dogovoru. Ve informacij dobite na tel. t.: 041 - 821 594.

V vasi Ravni Dol pod Novo tifto prodamo starejo kmeko hio z gospodarskim poslopjem, skupne povrine 290 m2, od tega 150 m2 bivalnih prostorov, na v celoti zazidljivi parceli, v velikosti 1800 m2, in njivo, 655 m2. Hia ima kurjavo na trda goriva, vodo-vod, elektriko, telefon, dostop po asfaltirani poti, je brez obreme-nitev, cena 72.000 EUR. Za informacije in ogled pokliite na tel.t.: 031 - 673 110.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m. Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam e parcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Mija earek, tel.: 070 - 842 625.

V Hrastju prodam gradbeno parcelo v izmeri 860 m. Za ve informacij samo resni kupci pokliite na tel. t.: 041 - 536 889.

ODDAM V najem oddam koo v Mali gori, v bliini Francetove jame, za

leto ali ve. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V Ribnici, v stanovanjski hii, oddam opremljeno dvosobno

stanovanje. V stanovanju je BTV, internet Najemnina je 250 EUR + stroki. Tel.: 040 323 787.

V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritliju hie. Ve infor-macij dobite na tel.: 051 - 381 303.

V Gorii vasi oddam v najem za dalje obdobje dvoinpolsob-no stanovanje v hii, s souporabo vrta. Cena po dogovoru. Kliite v popoldanskem asu, od 16. ure dalje, na telefon: 041 - 336 254.

V Ribnici, na Knafljevem trgu, oddam dvosobno stanovanje (58 m2), z balkonom in kletjo. Stanovanje je v celoti opremljeno in delno obnovljeno. Kabelska TV, internet, klima. Vseljivo takoj. Ogled je moen vsak dan, po predhodnem dogovoru. Informacije na tel.: 041 - 437 035.

V najem oddamo gostinski lokal - Okrepevalnica Humbi v Dolenji vasi, z vso opremo in drobnim inventarjem. Najemnina po dogovoru. Mija, tel.: 070 - 842 625.

RAZNO Podarite odvene knjige, revije Pospravljate ali renovi-

rate stanovanje, hio, podstreje in bi se radi znebili odvenih knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996 225.

Prodam metrska hrastova drva. Informacije: 051 - 201 200. Prodam 5 metrov suhih javorovih drv, narezana so na dolino

28 cm in primerna za tedilnik. Telefon: 031 208 554.

Zdaj ne trpi ve, draga mama.Zdaj poiva.Kajne, sedaj te ni ve ne boli.A svet je mrzel, prazen, opustoenZa nas, odkar te ve med nami ni. (S. Makarovi)

Zahvala V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila

Magda OTaR iz Ribnice

Ob bolei, nenadni izgubi nae drage mame, babice, prababice in tae Magde otar se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izreeno soalje in tople stiske rok, besede tolabe, za podarjeno cvetje, svee in darovane svete mae.Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala vsem zaposlenim Doma starejih obanov Ribnica, ki ste ji olajali zadnji mesec ivljenja, deurni slubi Zdravstvenega doma Ribnica, pogrebni slubi Komunale Ribnica in upniku, g. Francu Bizjaku, za lepo sveto mao zadunico in pogrebni obred.Iskrena hvala vsem.

hERKa BaRBaRa Z dRuINO

Oh, kako boli,ko, ljuba mama, te ve mednami ni.Ostali so sledovitvojih pridnih rok,ki jih cenil bo e pozni rod.Ponosna, trdna kakor skala,sebe in vso ljubezen si nam dala.Za vse, prav vse, ti e enkrat hvala.

Zahvala V 102. letu starosti je umrla

MaRJETa ZIdaR, Puljeva mama iz Bre.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nao drago mamo obiskovali, jo spre-mili na zadnji poti in se je spominjate v molitvi.

vsI NJENI IZ KaNadE

41-0i/"*/;",-+6/"%&-"7(3"%#&/*i576*(3"%#&/"%&-"

- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija za pasivne in nizkoenergijske hie)- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 )-adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na klju)- zunanja ureditev (tlakovanje dvori, asfaltiranje, izdelava karp)- sanacije (balkonov, plonikov, vlage v zidu, temeljev)- ruitvena dela (vodni izrez betonskih ali openih povrin)

*'"4"%&34570- (brezplana barvna tudija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba) (pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 , ugodni krediti)

*4-*,01-&4,"34570*10-"("/+&5"-/*)0#-0(

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

**45*-/*4&37*4V MESECU FEBRUARJU IN MARCU PRIZNAMO 5% POPUSTA NA VSA DELA IN V NAPREJ SKLEPANA NAROILA

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

MEGADOM JE VAA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHITVOM (LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

NAVADNE in SAMOLEPILNEFOTOTAPETE

HLADILNIK

e za 15999 EUR

Pestra ponudbapredpranikovin namiznihprtov

KUHINJANINA200 cm, barva bukev

16900 EUR28556 EUR

NOVO

Razirjena ponudba malih gospodinjskihaparatov ingospodinjskegalanterije

STROJKI IN VREKEza vakumiranjeSTATUSGranito gres ploice

e od 9,99 EUR/m2

KERAMINE PLOICEpriznanih proizvajalcev po akcijskih cenah.

Ragno

NA ZALOGI

NA ZALOGI

Stargres

MEGADOM RIBNICA OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICAtel.: 01/835 1 640mobi: 041 834 396 in 051 683 683ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00www.megadom.si

PRIHRANI z Mega KarticoVsi, ki boste postali lani MegaKluba boste brezplano pridobili MegaKartico ugodnosti.

UGODNOSTI:t TBNP[BMBOFCPNPWTBLNFTFDQSJQSBWJMJQFTUSP QPOVECPJ[KFNOPVHPEOJIJ[EFMLPWt EPEBUOJQPQVTUJt [CJSBOKFUPLTQPQVTUJJOQSJEPCJWBOKFCPOJUFU

"LDJKBWFMKBEPP[EPSB[QSPEBKF[BMPH1PQVTUJTFPCSBVOBKPOBCMBHBKOJ$FOFTPW&63[%%74MJLFTPTJNCPMJOF1SJESVVKFNPTJQSBWJDPEPTQSFNFNCFQSPHSBNBJODFO;BNPSFCJUOFOBQBLFWUJTLVOFPEHPWBSKBNPMEGADOM RIBNICA OB ELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051/683 683; ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si

VSE ZA VRTNOVOURESNII IDEJE CENEJE

AGRO in TERMO VERMIT

NOVO

AGRO VERMIT:OBSBWOFHBJ[WPSBTFOFTUBSBJOOFUSPIOJJEFBMFO[BLBMKFOKFJOSBTUSBTUMJOVSBWOBWBWMBOPTU J[CPMKVKF[SBOPTUTERMO VERMIT:OBSBWOFHBJ[WPSBOFHPSMKJWPEMJOBUPQMPUOBJO [WPOBJ[PMBUJWOPTU

10 let garancijeOgraje:

J[WBSKFOFNSFFQBOFMOFPHSBKFQMFUJWBPLSBTOBVOJWFS[BMOB[BLNFUJKTUWP

Ograjni sistemi Dirickx

AKUMULATORJI BANNER

- 20 %

MKN VH6 zadostuje do 6 uporabnikov in VH8 zadostuje do 10 uporabnikov.

MEALNICA BARV

Slik

e so

sim

boli

ne.

URESNII IDEJE CENEJE

BIOLOKE ISTILNE NAPRAVE

V PONUDBI od 8. maja 2013

SUPER PETEK IN SOBOTA z|wlyjlulS

UP

ER

PE

TEK

IN

SO

BO

TA

SU

PE

R P

ETE

K IN

SO

BO

TA

15 %POPUST

Vestanovanjski objekti

zmanjajmo stroke ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://info@blesk2.si

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 )- brezplana 3d vizualizacija vaega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstreja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaa oken (ral montaa)- izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na klju

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, karpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramiarska dela (prenova kopalnic) - istilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

ENOSTAVNO IN PREGLEDNO EO

M=0%

&;"/&7&3+&5/*)

139 EUR.&4&/0;"*7*7&*7-

+&/+"POPOLNOMA NOVI

Kiina vozila imajo rekordno nizko porabo, 7- letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u.KIA - NAJVE AVTA ZA VA DENAR

#3&;10-0("&63#3&;0#3&

45*#3&;4530,07&63

Dinamien, porten in temperamenten.

&;"299 EURNajbolje prodajan terenec v Sloveniji*

Najbolj atraktiven portni terenec na trgu navduuje z bogato serijsko opremo in nepremagljivo ceno. Vrhunski in dinamini dizajn, prepriljivi bencinski in dizelski motorji z zavidljivo nizko porabo goriva ter inteligentnim sistemom aktivnega pogona na vsa tiri kolesa Dynamax.

POVPRENAPORABA GORIVA ODSportage 1.7 CRDi 5,3l/100 km

*Po stat. podatkih o novoreg. vozilih v RS (ARDI) za leto 2012 in 2013. Akc. ponudba velja za nakup novega vozila KIA cee'd, Rio, Sportage, Optima ML 2013 po ponudbi prodajalca ob sklenitvi pogodbe o finan. leasingu preko VBS Leasinga d.o.o., Hypo Leasinga d.o.o. in Summit Leasing Slovenija d.o.o.. Financ. zajema: obdobje financ. do 84 mesecev (velja za model pro_cee'd, ostali modeli odpla. doba do 60 mesecev), fiksna OM 0%, EOM 0%, stroki odobritve 0 EUR. Primer izrauna za KIA pro_cee'd 1.4 CVVT LX Fun s ceno 11.690 EUR (MPC 12.490 EUR - Joker popust "Staro za novo" 400 EUR - Joker "Iz zaloge" 400 EUR - Joker "0% financ"), z odpla. dobo 84 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 139 EUR/mesec in fiksna OM 0%, stroki financ. 0 EUR, EOM 0%, skupaj za plailo potro. je 11.690 EUR, kar je enako nabavni vrednosti vozila. Cena za KIA Sportage 1.6 GDI Fun 17.990 EUR (MPC 19.990 EUR Joker popust Iz zaloge 1.000 EUR Joker Krpan 1.000 EUR Joker 0% financ.), z odpla. dobo 60 mes. ter 0% pologom, je obrok leasinga 299 EUR/mesec. MPC cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke in ne vkljuujejo kovinske barve in stroka priprave vozila. Akcija EOM 0% velja od 6. 4. do 30. 5. 2013. Financ. se lahko zavrne, e stranka nima ustrezne bonitete. Vse ostale info. o porabi goriva in emis. CO2 so na voljo v priro. o varni porabi goriva in emis. CO2, na prod. mestu in na www.kia.si/emission. Pogoji garanc. so na voljo v garanc. knjiici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Slike so simboline. KMAG d.d., Leskokova 2, 1000 Ljubljana.

Kombinirane porabe goriva: 3,7 6,0 l/100km, emisije CO2: 97 145 g/km CO2.

AVTOTRADE, D.O.O.Vrhnika, Sinja Gorica 11, Vrhnika, 01/750 51 99www.avtotrade.kia.si

G R A D B E N O P O D J E TJ E

Knafljev trg 16 ,1310 Ribnica

GSM: 051 692 550, 041 503 513, E-pota: bs-gradbenik@siol.net

Priporoamo se za izvedb