GLASILO OBČINE RIBNICA 28. juNIj 2013 / XVII

juNIj 2013Ribnica v vsem svojem sijaju v središču Beograda

Vesele Rib’nčanke v BrusljuGrajski večeri odpirajo vrata bogatih prireditev

Slovenka leta na Škrabčevi domačiji

LICE vse bolj žariSrečanje pevskih zborov v Dolenji vasi

Mladi ribniški športniki uspešni doma in v tujini

Angleški lepotec pred Rokodelskim centrom RibnicaFoto: Marko Modrej

36. Srečanje pevskih zborov Zahodne Dolenjske pritegnilo nove zasedbe

PA SMO GA PELI!Ko smo na JSKD Ribnica zbirali prijave, se jih je zbralo kar 15. Na koncu so morali trije odpovedati in pristali smo na številki 12. Veliko, vse od Grosuplja, Velikih Lašč, do Predgrada. Na Skladu, Občini Ribnica in v KUD France Zbašnik, ki smo se lotili tega podviga, smo se veselo muzali, da srečanje živi tudi po vseh 36. letih, kolikor jih je že dalo skozi. Prvič so se tu predstavili Šentjurski fantje iz Grosuplja, ki jih vodi znani Tomaž Tozon, in se tako odzvali na povabilo, ki ga je izpostava poslala sorodnim izpostavam zahodno-dolenjskega okraja. K nam je prvič prišla tudi Mladinska glasbena skupina I. K. S., ki s petjem in instrumentalno skupi-naoustvari prave koncertne točke. Najmočnejša zasedba je bila, kot se spodobi, domača, in čeprav Feliks Podgorelec pravi, da so komaj za komaj uspeli priti, saj je kar nekaj nosečnic moralo začasno dati petje na stran, so se izkazali. Doma je le doma, če drugega ne, ne zgleda, da te na domačem

odru ni. Kot morajo vedno prvi zapeti naši Lončarji, ki so s srečanji sploh začeli. Ta čast bo neminljiva. Povabilu so se prvi odzvali tudi v Oktetu Gallus, ki se je ponovno dvignil, a so morali nastop žal odpovedati, ker je bil eden od pevcev službeno zadržan. Prvič se je pri nas pokazala tudi Mavrica iz Kočevja, ljudske pevke, medtem ko so tisti iz Predgrada zdaj že naši redni in dragi gostje, Grajski pevci namreč. Nonet Vitra ni izpustil še nobenega nastopa, za kar smo jim nadvse hvaležni, na cedilu nas v zadnjih petih letih, kar deluje, ne pusti niti Anamanka in prišli so spet Fantje od fare. Po daljši pavzi je spet zapel Komorni zbor p. Stanislava Škrabca, pon-ovno pa smo lahko videli še dve moški zasedbi: Svobodo iz Kočevja in Kvartet Zvon, ki ga tvorijo štirje pevci in prav vsak je iz svoje občine. Prava simbolika naše slovenske razčlenjenosti in simbol, kako se lahko deluje povezovalno.Marko Modrej je na duhovit način povezal vse niti kot pove-zovalec in k besedi izzval zborovodje, da smo jih lahko slišali tudi govoriti, ne samo gledati v hrbet, ko dirigirajo.

In najlepša zahvala tudi Podružnični osnovni šoli dr. Franceta Prešerna, kuharici Danici, ki vzame vsako delo v roke in čistilki. Brez takih ljudi nič ni nemogoče. In seveda ne brez zagretih članov KUD-a France Zbašnik, Feliksa Podgorelca in Davida Berkopca, vseh tistih, ki so pripravili in pospravili dvorano, in ... naše pokroviteljice Občine Ribnice ter župana Jožeta Levstka, ki je počastil tudi s tem, da so bila sila suha grla lahko vsaj malo mokra.Na koncu, ko noge od utrujenosti ne nesejo več, pa so besede občinstva, ko je odhajalo s prireditve, priznanja: Zares bi mi bilo žal, če ne bi prišel. Prav vsi so bili dobri!

AlenkA PAhulje Foto B. Šenk

Oh, kako paše hlad, kadar pripravlja-mo srečanja pevskih zborov Zahodne Dolenjske v Dolenji vasi. Pa ne zato, ker bi bili tako razgreta druščina, marveč ker smo tako velika, in nam je pri po navadi visokih junijskih temperaturah hudo vroče. Tokrat je poletje počakalo, in tako je imelo 195 pevcev 1. junija idealne pogoje, da zadonijo, kot se šika.

Zborovski del mlAdinske glAsbene skuPine i. k. s

Šentjurski fAntje. njihov umetniŠki vodjA tomAž toZon PrAvi, dA so nA dobri Poti, dA PostAnejo moŠkA PevskA skuPinA, ki ZrAven ubrAnegA PetjA ZAčenjA muZicirAti in Pri tem neZnAnsko uživA. PrAvi mAli “ProfesionAlci” , skrAtkA.

domAči Pevski Zbor sv. rok je PriŠel Z nAjvečjo ZAsedbo

REŠETO 3

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:

MarkoModrej-odgovorni urednik PolonaKlajič-članica

DomenMarinč-članProgramski svet:

SabinaVučemilović,NevaŠilcVidmar,SimonaLovšin,AlešČešarek,UršulaJakličŽagar,NevenkaTurk,

MatjažNosan,MihaKlunLektura:TanjaDebeljak

Trženje oglasnega prostora: GSM:041-536-889,051641021

Tisk in prelom strani:KVMGrafika,Ribnica.

Naklada: 3.300izvodov

Naslov: Škrabčevtrg40,1310RibnicaTel.:051641021/8369765

E-pošta:reseto@t-2.netIzid naslednje številke:

31.julij2013

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(Ur.listšt.89/98)sodiglasiloRešetomedproizvode,zakaterese

obračunavaDDVpostopnji8,5%.Vprimeruobjaveistihoglasovvdrugihtiskovinahsi

pridržujemopravicodoavtorskegahonorarja.Pridržujemosipravicodonenapovedanegaobiska

tiskarskegaškratavnašemglasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 19. julija 2013.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtor-jev prispevkov ne odražajo nujno tudi

mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

PREGLED DOGODKOV V JULIJU 2013 1. 7. Lumpi se predstavi v različnih jezikih od 10h–12h v Ribnici Igrišče pri TVD Partizan

1. 7. Lumpi se predstavi v različnih jezikih od 10h–12h v Dolenji vasi Športno igrišče v Dolenji vasi

2. 7. Lumpi svetovljan v Ribniciod 10h–12h Igrišče pri TVD Partizan

2. 7. Lumpija obišče Rus v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

3. 7. Lumpi gasilec v Ribniciod 10h–12h Igrišče pri TVD Partizan

3. 7. Lumpi svetovljan v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

3. 7. GRAJSKI VEČERI 2013ob 20. uri Beloruski državni plesni ansambel Haroški Ribniški grad

4. 7. Lumpi dela sadno kupo v Ribniciod 10h–12h Igrišče pri TVD Partizan

4. 7. Lumpi išče skriti zaklad v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

5. 7. Lumpi išče skriti zaklad in dela grafite od 10h–12h v Ribnici Igrišče pri TVD Partizan

5. 7. Lumpi dela sadno kupo v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

5. 7. Letni kinoob 20. uri Rokodelski center Ribnica

6. 7. 12. TEK PO LONČARIJIod 17h Športno igrišče v Dolenji vasi

7. 7. Gradnja KREATIVNEGA PARKAod 9h–13h in 15h–20h Rokodelski center Ribnica – zunaj

8. 7. Lumpi na norem potovanju v Ribniciod 10h–12h Igrišče pri TVD Partizan

8. 7. Lumpi frizer v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

9. 7. Lumpi obišče VDC in nadaljuje srečanje od 10h–12h na stadionu v Ribnici Igrišče pri TVD Partizan

9. 7. Lumpi dela grafite v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

10. 7. Lumpija obiščejo zvezdniki od 10h–12h (gostje iz Kočevja) v Ribnici Igrišče pri TVD Partizan

10. 7. Lumpijeve vodne igre brez meja od 10h–12h v Dolenji vasi Športno igrišče v Dolenji vasi

11. 7. Lumpijeve vodne igre brez meja v Ribniciod 10h–12h Igrišče pri TVD Partizan

11. 7. Lumpi, ne jezi se v Dolenji vasiod 10h–12h Športno igrišče v Dolenji vasi

12. 7. Lumpi se uredi in reče AUF WIEDERSEHEN od 10h–12h v Ribnici Igrišče pri TVD Partizan

12. 7. Lumpi se uredi in reče AUF WIEDERSEHEN od 10h–12h v Dolenji vasi Športno igrišče v Dolenji vasi

12. 7. Medobčinska liga v malem nogometu od 18h–21h Občine Ribnica (MLMN) Športno igrišče v Dolenji vasi

12. 7. GRAJSKI VEČERI 2013ob 20. uri Gledališka skupina DramŠpil – premiera igre Na kmetih Ribniški grad

14. 7. Gradnja KREATIVNEGA PARKAod 9h–13h in 15h–20h Rokodelski center Ribnica – zunaj

19. 7. GRAJSKI VEČERI 2013ob 20. uri Nuša Drašček + Tolkalisti MP3 – večer slovenske popevke Ribniški grad

21. 7. Gradnja KREATIVNEGA PARKAod 9h–13h in 15h–20h Rokodelski center Ribnica – zunaj

26. 7. GRAJSKI VEČERI 2013ob 20. uri Mednarodni poletni festival – Imago Sloveniae – Teater kvartet Ribniški grad

27. 7. 5. TRADICIONALNI TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI IN KOŠARKI (začetek odbojke bo ob 11. uri; košarke pa ob 14. uri) Športno igrišče na Griču

27. 7. REKREATIVNI KOLESARSKI VZPON ob 14. uri NA GRMADO Start v Hrovači

7. 7. Gradnja KREATIVNEGA PARKAod 9h–13h in 15h–20h Rokodelski center Ribnica – zunaj

28. 7. FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIKob 14. uri Grmada

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com.

4

IZ

POD

Ž

UPA

NOV

EG

A P

ER

ESA

Letošnje leto je še posebej pomembno, ker se v Sloveniji pripravljajo regionalni razvojni programi za obdobje 2014–2020 (+2 leti za izvedbo oz. zaključek pro-jektov). Ribnica je umeščena v razvojno regijo Jugovzhodna Slovenija, ki ima cen-ter v Novem mestu. Nosilec izdelave regionalnega raz-vojnega programa je RC Novo mesto d. o. o., ki opravlja tudi naloge region-alne razvojne agen-cije. Tako potekajo delovni sestanki že celo leto. V tem sklopu smo organizirali tudi junijsko srečanje županov, gospo-darstva in podpornih organizacij. GZS Zbornica osrednjeslovenske regi-je, Ljubljana, RC Kočevje Ribnica d.o.o., Razvojni center Novo mesto d.o.o. in Območno obrtno podjetniška zbornica Ribnica smo skupaj pogledali stanje gos-podarstva ob 3. a razvojni osi, mnenje anketirancev o prometni infrastruk-turi, vsebine Regionalnega razvojnega programa 2014–2020 ter možnosti in

Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani! priložnosti kočevsko-ribniške subregije.Zaključki srečanja so sledili predstav-ljenim vsebinam in jih lahko strnemo v naslednje točke:- Regionalni razvojni program 2014–2020 v razvojni regiji Jugovzhodna Slovenija

bo zelo pomem-ben dokument, ki bo opre-deljeval razvojne vizije, prioritete in možnosti za dostop do virov financiranja. Zato je pomembno, da tudi gos-podarstvenik i povedo svoje vizije, načrte

in potrebe. Potrebno bo organizirati srečanja vsaj z večjimi predstavniki gos-podarstva po posameznih občinah, da se v sodelovanju z njimi določijo prioritete. Glede na izkušnje in slabo odzivnost gospodarstvenikov bomo morali voditi dodatne promocijske in informativne akcije, da bi gospodarstvenike seznanili z regionalnim razvojnim programom.- Gospodarsko stanje območja 3. a raz-vojne osi je pretežno slabo. Pozitivno izstopajo določena podjetja in določene občine (med njimi tudi Ribnica), struktur-

ni kazalci in smer razvoja pa so neugodni za kakovosten in stabilen razvoj. - Zaključki anketiranja gospodarskih subjektov tega območja o promet-ni infrastrukturi podpirajo aktivnosti županov, ki se trudijo za kakovostnejši razvoj infrastrukture (cesta, železnica, širokopasovne povezave …) in ostalih vsebin na območju 3.a razvojne osi.- Nujna bo večja angažiranost regije, sub-regije, območnih partnerstev, občin in gospodarstva pri iskanju in aktiviranju dodatnih možnosti in priložnosti, pri čemer bodo pri iskanju rešitev pomemb-no vlogo igrale strateške inovacije.3. a razvojno os sestavljajo občine: Bloke, Dobrepolje, Grosuplje, Ig, Kočevje, Kostel, Loški Potok, Osilnica, Ribnica, Sodražica, Škofljica in Velike Lašče. Nekaj podatkov o stanju v Ribnici, občinah Škofljica, Sodražica in Loški Potok ter v povprečju vseh občin 3. a območja in primerjavi z Ljubljano:Zanimiva je struktura brezposelnosti, ki je (podobno območje 3. a) za Ribnico največja med starimi 30-39 let (26 %) in starejšimi nad 50 let (27 %). Po stopnji izobrazbe je struktura nezaposlenih do srednje šole – (58 %) s srednjo šolo – (28 %) in nad srednjo šolo – (12 %). Po spolu raste brezposelnost moških – razmerje je 209:186. Slabo je, da tudi v Ribnici narašča brezposelnost, kar pa je predvsem posledica odpuščanj naših občanov v drugih krajih.Podatki so sicer med seboj težko prim-erljivi in bi nujno zahtevali podrobnejše analize. Dejstvo je, da bo za prihodnost

nujno krepiti sodelo-vanje tako na različnih projektih, razvojnih programih kot tudi v oblikovanju javno-zasebnih partnerstev. Kakor že nekaj zadn-jih let gre vse priznan-je gospodarskim družbam in podjet-nikom posameznikom ter našim obrtnikom, ki uspešno krmarijo svoje posle v teh neugodnih časih.

Župan jože levstek

AK

TU

ALN

O

5

Pripravili smo kratek pregled ključnih vsebin dela občinske uprave v prvem polletju letošnjega leta. Pregled je prip-ravljen po posameznih področjih.Družbene dejavnosti: Priprava pogodb (ca. 25) s proračunskimi porabniki za leto 2013, izvedba treh javnih razpisov za področja ljubiteljske kulture, športa in humanitarnih dejavnosti ter priprava ustreznih pogodb o sofinanciranju (ca. 50 pogodb), prijava na javni razpis MZ za investicije v zdravstvu, aktivnosti za ured-itev šolskih prevozov v šol. letu 2013/14, dnevno usklajevanje aktivnosti z javnimi zavodi, društvi ...Na področju gospodarstva in kmeti-jstva je glavnina dela potekala v prip-ravi komasacije in agromelioracije za več območij. Komasacijska dela na območju Bukovice in Sajevca so se zaključila. Vloženi obe vlogi za ti dve komasaci-jski območji za sofinanciranje agrome-lioracijskih del sta trenutno v postopku obdelave na pristojni agenciji. Poleg tega sta v začetni fazi komasacija Brež in Otavic. Za obe je Upravna enota Ribnica izdala odločbo o uvedbi komasacije, vendar postop podaljšujejo pritožbe občanov, ki imajo zemljišča na komasacijskih območjih. Na področju sta izvedena tudi dva razpisa: za kmetijstvo in turistične dejavnosti. Podpisane so pogodbe o dodeljenih sredstvih. V teku je izbor izva-jalcev za vzdrževalna in investicijska dela na občinskih stanovanjih in objektih. Ostale aktivnosti v zvezi s stanovanji in objekti potekajo tekoče. Uspešno smo kandidirali na razpis za energetsko san-acijo zdravstvenega doma v Ribnici; v teku je razpis za izvajalca del.Okolje in prostor: Čistilna naprava v Ribnici je zgrajena in v maju smo jo slavnostno odpli. Nadaljuje se prva faza izgradnje vrtca, podpisana je pogodba za drugo fazo; zanjo so se že začela zemeljska dela. Teče projekt regionalnega vodovoda Sodražica, Ribnica, Kočevje, za katerega je izdano prvo gradbeno dovoljenje za odsek Blate-Jasnica, potekajo pa tudi javni razpisi za izvajalca del. Pripravili smo podatke za NUSZ, ki smo jih predhodno usklajevali s podatki Gurs-a. Naše delo je bilo tudi izdajanje lokacijskih infor-maciji in drugih upravnih postopkov. Po dolgi zimi z mnogo snega smo naredili obračun opravljenih storitev zimskega vzdrževanja cest, pripravili in izvedli rebalans, ki je zagotovil dodatna sredstva za plačilo zimske službe. Pripravili smo in s Komunalo Ribnica d.o.o. tudi podpisali pogodbo za zimsko in letno vzdrževanje občinskih cest, vzdrževanje in urejanje

okolice ipd. Izbran je izvajalec in pod-pisana pogodba za redno vzdrževanje gozdnih cest za leto 2013. Dokončan je projekt PGD, PZI za rekonstrukcijo loka-lne ceste in parkirišča pod Sv. Križem v Jurjevici, potekajo odkupi zemljišč. Izdelan je posnetek obstoječega stanja objekta OŠ Sveti Gregor v celoti, prido-bljena ponudba za izdelavo elaborata stanja objekta (statika …). Za izgradnjo nadomestnih cest Ortnek je dokončan PGD, PZI, izvedena in pravnomočna par-celacija, poteka odkup zemljišč in prenos javnega dobra železniške infrastrukture – vlada. V izdelavi je izvedbeni načrt o ured-itvi cestne infrastrukture za naselje Mlaka v Ribnici ter izvedbeni načrt obnove ceste Zlati Rep – Škrlovica. Dokončan je projekt PGD, PZI ter izvedena revizija projekta za obnovo ceste in izgradnja pločnikov skozi Nemško vas. V izdelavi je projekt PGD, PZI izgradnje nove povezovalne ceste Gornje Lepovče – Lepovče. Izvedena je nova faza komunalnega opremljanja območja v Hrastju. Potekajo pogovori o izvedbi prenove sistema javne razsvetljave.Finance so opravljale knjiženje vseh dogodkov, ki so povezani s finančnim poslovanjem občine, izdajanjem računov, plačevanje obveznosti po računih, zahtevkih in pogodbah, z davčnimi obračuni, kontrolnimi postopki realizaci-je proračuna in z mesečno realizacijo proračuna, s kontrolo pogodb, izvedbo obsežnih postopkov pridobivanjem kreditnih sredstev, s pripravo revizijskih vsebin, obračunom plač, izdelavo poročil za ministrstva ipd.Vložišče je sprejemalo in oddajalo pošto, sporočila, odpiralo spise za posamezne oddelke in zapiralo spise ter jih arhiviralo, knjižilo prejete izdane dokumentacije in spise, prejemalo telefonske klice, preje-malo prispelo elektronsko pošto na ura-dni e-naslov občine ipd.Premoženjskopravna služba je vodila različne postopke v zvezi z nakupom in prodajo občinskega premoženja in s sodnimi postopki, kot so: nakup, prodaja, sodni postopki, zemljiškoknjižne zadeve, geodetski postopki, pomoč pri pripravi občinskih aktov in reševanje različnih pravnih zadev.Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami je obsegalo podpis tripartitne pogodbe z gasilskimi društvi in Gasilsko zvezo Ribnica o opravljanju javne gasil-ske službe v občini Ribnica za leto 2013. Sofinanciralo gasilsko vozilo za moštvo, GVM-1 za potrebe gasilske enote PGD Goriča vas. Novo gasilsko vozilo je nado-mestilo devetindvajset let staro dotra-

jano vozilo Lada Niva. Redno dejavnost izvajajo v skladu s sprejetim planom dela in finančnim načrtom Gasilske zveze Ribnica.Medobčinski inšpektorat (MIR) je skrbel, da so bili zagotovljeni administrativni pogoji dela: obrazci za vložitev e-prijave, žiga, preizkus delovanja t. i. mobilne pisarne, aplikacija »Prekrškovni organ« evidence in poročanje. Pripravili so letno poročilo za sofinanciranje MIR. Pripravili postopke zaposlovanja »vodje MIR«. Vodili akcijo inšpekcijskega nadzora nad pravilnostjo postavitve cestne prometne signalizacije v območju nivojskih pre-hodov občinskih cest čez železnico. V Občini Ribnica je bila pregledana pro-metna signalizacija v območju treh nivojskih prehodov. V drugi polovici apri-la je bil začet poostren inšpekcijski nad-zor nad nezakonitim odlaganjem komu-nalnih odpadkov. Sprejemali so prijave občanov glede izvajanja določb predp-isov, ki se nanašajo na javne ceste, skrbeli za izvajanje zimskega vzdrževanja cest, uvedbo novih postopkov inšpekcijskega nadzora. Izvajali so inšpekcijski nadzor neposredno na terenu v občinah Ribnica, Velike Lašče, Sodražica in Loški Potok.Celotna uprava je tudi tekoče opravljala stalne naloge: pripravljala spremembe odlokov, pravilnikov, sodelovala na sejah občinskega sveta in odborov, sode-lovala na realizaciji proračuna, sklepala pogodbe, komunicirala s strankami, izva-jala upravne postopke, komunicirala z občani, zunanjimi izvajalci različnih del, ministrstvi in drugimi državnimi organi in izvajala ostale naloge, ki so v pristojnosti občinske uprave.

Župan jože levstek s sodelAvci

Kronika občinske uprave, junij 2013

Naslednja

številka

Rešeta izide

31. julija 2013.

Gradivo

oddajte

do 19. julija.

6

IN

TERV

JU

Cveto MarinšekCveto Marinšek je bil drugič izvoljen za predsednika Gasilske zveze (GZ) Ribnica. Z gasilstvom je povezan že od leta 1960. V Dolenji vasi je začel kot pionir, opravil je izpit za izprašanega gasilca, za nižjega častnika, bil je pomočnik pov-eljnika društva, leta 1979 se je preselil v Ribnico in delo v gasilstvu nadaljeval v Goriči vasi naslednjih trideset let. Leta 2007 se je na pobudo drugih članov in društev odločil, da bo kandidiral za predsednika GZ Ribnica in naslednje leto je bil prvič izvoljen.

Najprej vam čestitam ob ponovni izvolitvi za predsednika GZ Ribnica. Kateri uspeh iz prejšnjega mandata bi posebej izpostavili?Največji uspeh se mi zdi ta, da smo na novo vzpostavili neko tovarištvo med gasilci, da se res držimo načela »Na pomoč!«. Trudil sem se, da smo stare stvari, kot so razna medijska obtoževanja, pustili ob strani. Kamen spotike je obstajal med PGD Ribnica in GZ Ribnica. Na volitvah za predsednika PGD Ribnica je zmagal tov. Franc Klun in skupaj z njim smo lepo zgladili stvari in od takrat zelo spodobno sodelujemo, kot je za gasilce prav.

Kaj pa štejete za neuspeh, oziroma za manj uspešno izpeljan projekt?Ker smo imeli veliko dela sami s sabo, z vzpostavitvijo kupa stvari za normalno poslovanje, se z nekimi drugimi rečmi nismo ukvarjali in pokazale so se težave na nivoju Gasilske zveze Slovenija (GZS). Stik z njimi smo vzpostavili nekoliko prepozno in smo morali stvari reševati za nazaj.

Tudi v poročilu za prejšnje leto ste izpostavili nekoliko slabše sodelovanje z GZS, češ da ni prisluhnila vašim težavam. Katere so te težave in kako to, da GZS ni imela posluha zanje?Leta 2009 smo na GZ Ribnica urejali Vulkan (baza podatkov o gasilcih, društvih, zvezah …, op. a.) nismo pa uredili stvari v zvezi s predavateljskim kadrom, ker je za to zahtevana višja ali visoka stopnja izobrazbe. Mi kadra s tako izobrazbo nimamo, imamo pa dovolj višjih gasilskih častnikov, ki so tudi gasilci od glave do pete. Z birokrats-kimi predpisi so na GZS škodovali gasil-stvu, ker niso upoštevali gasilske izobrazbe. Kasneje se ni dalo več urejati Vulkana in mi smo ostali brez predavateljev, tako da smo morali zadnji dve leti najemati predavatelje od drugod.

Omenili ste tudi težave z regijskim poveljnikom, ker ni imel nikoli časa za GZ Ribnica. Kako je s tem?Uradno sem vse povedal na regijskem svetu, da ni sodeloval in dal zelene luči pri Vulkanu, ni prišel na občinska, mladinska tekmovanja. Klarič, poveljnik GZS, mi je celo rekel, da bom moral zamenjati pov-eljnika Pužlja, ker regijskemu poveljniku Behinu ni všeč?! Saj zato nismo potrdili Behinove kandidature za poveljnika GZS.

Maja letos ste bili na kongresu GZS. Kakšni so sklepi in vizija GZS in kako boste reševali zaplete GZ Ribnica na državnem nivoju?Pogovarjali in argumentirali smo vse te težave z obema kandidatoma za novega predsednika GZS, z Jankom Cerkvenikom in Joštom Jakšo, in oba sta imela v svojem programu zapisano tudi reševanje te prob-lematike v zvezi z izobrazbo. Poleg tega pa še spremembo tipizacije gasilskih vozil.

Ko sva že pri gasilskih vozilih, ali je nakup vseh teh sodobnih gasilskih vozil v vsaki vasi res optimalen, glede na to, da ta vozila – hvala bogu – večino časa stojijo, a tudi propadajo in zahtevajo še več vzdrževanja?Tipizacija zahteva, da ima društvo najprej intervencijsko vozilo, šele nato lahko nabavijo vozilo za prevoz moštva, ki pa bi bilo bolj optimalno in uporabno. Tako vozi-lo, kombi, se lahko uporablja v veliko več namenov v enem prostovoljnem gasilskem društvu. Za intervencije bi pa enostavno priklopili priklopnik z vso potrebno inter-

IN

TERV

JU

7

vencijsko opremo. Tako bi se vsa ta tehnika dejansko uporabljala v več namenov. Spet pa se vse zalomi pri birokraciji. Upam, da bomo to reševali z novim vodstvom GZS.

Zelo dobro sodelujete tudi s policijsko in reševalno postajo Ribnica v prometnih nesrečah ter z ostalimi organizacijami v lokalnem prostoru, težavo pa vidite v sodelovanju s podjetji. Za kaj gre?

Spet birokracija. Ko mi dobimo požarni načrt za podjetje, ki ga varujemo, se stvar zaključi. Dali smo pobudo tudi na GZS, da je to samo na papirju, v prakso se pa tega ne prenese. Gasilci bi morali bolje spoznati podjetje, njegovo specifiko, materiale, s katerimi dela, da znamo gasilci pravilno ravnati v primeru nesreče. Gre za pravilno opremo in izobrazbo gasilca, za kar bi mor-ali sodelovati s podjetji. Če ima, recimo, podjetje med zaposlenimi gasilca opera-tivca, potem bi lahko imel ta podjetnik tudi kakšne ugodnosti pri zavarovanju.

Če bi se nenadoma pojavil tukaj Ignacij Merhar, začetnik gasilstva na tem območju, mislite, da bi se prijel za glavo zavoljo vse te birokracije?Dobro vprašanje. Naceta bi zagotovo zaskrbelo zaradi vsega tega. On je prvi, ki je naredil vadbenik in slovenske komande, jih je tudi sam prezentiral v Ljubljani na paradi in to takrat, ko je bila slovenščina strogo prepovedana. Zato je tudi moj idol in smo se na svetu regije dogovorili, da bi po Nacetu poimenovali eno od gasilskih odlikovanj na področju države.

Bilančni izid za preteklo leto kaže dobrih 6.500 evrov izgube, ki ste jo pokrili s presežki iz preteklih let. Vidite kje kakšno rezervo za letos?Nismo imeli postavke »investici-jsko vzdrževanje«, ki bi morala biti že v občinskem proračunu. Nujna je bila men-java oken, zato smo sredstva vzeli iz druge postavke, zato je nastala ta luknja, ki pa se bo sanirala v nekaj letih.

V vašem načrtu za novi mandat je tudi »sprejetje dolgoročnega plana oprem-

ljanja PGD z vozili in zaščitno opremo«, kaj ta plan predvideva?Dva kombija za prevoz moštva, potem pa bo poudarek na zaščiti članov operativcev. Ena zaščitna obleka je približno deset let uporabna, začenja pa se ciklus zamen-jave. In to je prioriteta. Naslednja stvar so dihalni aparati, ki jih moramo poenotiti, da bo enostavnejša uporaba in servisiranje,

p o s o d o b i t i moramo pa tudi pozivnike in postaje.

Povezujete se tudi z gasil-skimi tovariši s Hrvaške. Kakšne so te povezave in katere so njihove pred-nosti?To sodelo-vanje obstaja še iz bivše Jugoslavi je. Ko so se pri nas ustanovile Gasilske zveze pa bolj direk-tno s Hrvati

sodelujeta GZ Loški Potok in Kočevje. Mi sodelujemo pri večjih zadevah, kot so gozd-ni požari, na prireditvah, na skupščinah … Sodelujemo pa tudi z ostalimi iz regije. Pet občin skupaj se dogovarja o nakupu avta-lestve, to je v tem mandatu tudi moja prior-iteta. Imamo zelo širok krog sodelovanj.

V poročilu ste tudi omenili težavo s plačevanjem avtorskih pravic SAZAS-u, kljub temu da je vsaka vesel-ica dobrodelne narave, saj je zaslužek namenjen opremljanju gasilcev. Ali se je mogoče kakorkoli izogniti ali upreti plačilu SAZAS-u?Enake probleme opažajo tudi kolegi iz drugih gasilskih zvez. Na plenumu pred kongresom smo sprejeli dogovor, da mora-mo najti rešitev. Treba je iti v akcijo in ta zakon prevetriti in ločiti pridobitno od dobrodelne dejavnosti. V prejšnji državi veselice niso bile obdavčene, zato smo lahko naredili vse te domove in nabavili opremo. Smatram, da je to popoln rop s tem SAZAS-om in da si nekateri samo polnijo žepe.

Letos se na območju GZ Ribnica obetajo štiri gasilske proslave. Se boste udeležili vseh štirih?(smeh) Mislim, da je samoumevno, da smo zraven. Vodstvo GZ se zaveda, da smo mi servis društvom. Trudimo se, da je vse nare-jeno na nivoju, in gledam, da ne prihaja do kakšnih političnih manifestacij. Gasilci smo apolitični, zato smo tudi preživeli več kot 140 let.

Tekst: sAŠo hočevArFoto: Marko Modrej

cveto mArinŠek v družbi gostov iZ ostAlih gAsilskih ZveZ

Kriza se pozna tudi na RibniškemEna izmed temeljnih dejavnosti, ki jih izvaja Območno združenje Rdečega križa Ribnica, je socialna dejavnost, zato se na OZRK obrača vse več ljudi, ki se znajdejo v stiski ali je ogroženo celo njihovo preživetje. Med recesijo se je prihodek veliko družin in posameznik-ov zmanjšal, mnogi pa so odvisni od socialnih transferjev. Na OZRK Ribnica opažajo, da je stiska ljudi, ki že dalj časa prejemajo njihovo pomoč, vse hujša, pri večini ljudi se stanje še poslabšuje, poglablja se revščina, povečuje se zadolževanje. V zadnjem času pa narašča tudi število ljudi, ki se na OZRK obračajo prvič. Največ je mater samohranilk. V letu 2012 je OZRK razdelil 339 paketov pomoči v skupni vrednosti 5.763 € iz naslova Ukrepa dobave hrane, iz intervencijskih zalog pa še za 12.000 € hrane, vendar pa je ta ukrep vezan na presežke kmetijskih pridelkov na trgu Evropske skupno-sti in je namenjen kot socialna pomoč socialno najbolj ogroženim osebam. Za nakup šolskih potrebščin so name-nili 2.000 €, kot finančno pomoč pa 1.800 €, tako da je skupna vrednost sredstev, ki so jih v letu 2012 razdelili pomoči potrebnim občanom, 21.764 €. Organizirali pa so tudi letovanje otrok na Debelem rtiču. Pri organizaciji leto-vanja je z izdatnim denarnim vložkom pomagalo podjetje Inotherm d.o.o., ki že od leta 2005 z vsakoletno donacijo sodeluje pri projektu. Solidarnost pod-jetij in posameznikov omogoča, da so prizadeti, ki so zaradi različnih spletov okoliščin pristali na družbenem obrob-ju in potrebujejo pomoč organizacij, kot je Rdeči križ, vsaj malo na boljšem.

jurij kožAr

8

DOG

ODK

I M

ESEC

A

Ribniški krošnjarji v BeograduRazstava v središču srbske prestolnice in srbska premiera filma: Sita in rešeta mojstra Debeljaka

Lansko leto je minilo 520 let, odkar je bil pridobljen cesarski privi-legij, ki je bil podlaga za razvoj krošnjarske trgovine na širšem ribniško-kočevskem območju. V počastitev te obletnice so oktobra v Muzeju Ribnica oz. Rokodelskem centru Ribnica (RCR) pripravili premiero filma Sita in rešeta mojstra Debeljaka.

Film je nastal v sodelovanju Ribnice in Beograda, v koprodukciji Muzeja Ribnica in filmskega studia Fira video Beograd. Pobudnica in scenaristka filma, režiral ga je Dragomir Zupanc, Slovenec, ki živi v Beogradu, je bila direktorica Rokodelskega centra Ribnica in višja kustosinja Polona Rigler Grm. Zgodba pripoveduje o krošnjarski družini Cvar-Debeljak.

Pol leta po tem dogodku se je sodelo-vanje razvilo do stopnje, da sta Ivan Debeljak in Dragomir Zupanc skupaj z Nacionalnim svetom Slovencev v Srbiji, Slovenskim veleposlaništvom v Beogradu ob prazniku slovenske manjšine v Srbiji in slovenskem državnem prazniku orga-nizirala izjemen dogodek, odprtje razstave Pregled ribniškega krošnjarjenja od pat-enta (1492) do danes. Sicer je bil dogodek v sklopu številnih dvostranskih srečanj med državama. Pred odprtjem ribniške razstave so v Beogradu uradno predstavili EP v košarki, ki bo letos v Sloveniji, za tem je Beograd obiskal še slovenski zunanji min-ister Karl Erjavec. Razstava, s katero je Muzej Ribnica gos-toval v Beogradu, je del občasne razstave , ki si jo še vedno lahko ogledate v pros-torih RCR-ja. Lični panoji, ki so 14. junija s suho robo krasili prostore Občine Vračar, so delo Mateje Goršič, odprtje pa so pospre-mili vidni predstavniki srbskega javnega življenja, Slovencev v Srbiji, slovenski veleposlanik v Srbiji Franc But, beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar in drugi.Gostovanje ribniške delegacije v Srbiji, v kateri smo bili: višja kustosinja Muzeja Ribnica mag. Marina Gradišnik, župan Jože

Levstek, ribniški župnik in dekan mag. Anton Berčan, predsednik Muzejskega društva Ribnica Franc Ivanec, vodja JSKD OI Ribnica Alenka Pahulje, etnologinja in antropologinja v Muzeju Ribnica Vasja Pavlin, oblikovalka Mateja Starc, ambasa-dor ribniške besede in krošnjarjev Medard Pucelj ter moja malenkost, so pospremili številni izredno pozitivni odzivi. Prijaznost Srbov, sprejem v prostorih slovenske ambasade, beograjske nadškofije, doma pri Debeljakovih je kronal nastop Marine Gradišnik in župana v živo na Pink TV, na RTS, srbski nacionalni televiziji v eni od najbolj gledanih sobotnih jutranjih oddaj, številni intervjuji za ostale srbske medije, med drugimi tudi Marte Razboršek, dop-isnice TVS iz Srbije za osrednje dnevno-informativne oddaje v Sloveniji.

Po odprtju razstave, na kateri se je gnet-lo obiskovalcev in novinarjev, smo si v prostorih Občine Vračar ogledali še srb-sko premiero filma Sita in rešeta mojstra Debeljaka. Krošnjarstvo je v tem filmu prvič v svoji več kot 500 let stari zgodovini zajeto v celoti. Film, ki je nastajal od lanskega maja, so podprli Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter Občina Ribnica. Režiser Dragomir Zupan je v filmu z izjem-nim občutkom za dramaturgijo razkril krošnjarski obraz, ki je pravzaprav podo-ba slehernega nekdanjega krošnjarja, s pomembnim poudarkom na njegovi pod-jetnosti in humorju. »Čeprav so me starši, mama je doma iz Slatnika na Ribniškem,

hiša je pri Pintarjevih, oče pa z Velike Slevice pri Velikih Laščah, v zibelko položili v Beogradu leta 1942, sem se v Ribniško dolino vedno rad vračal. Prvič s stricem, bratom mojega očeta, ob koncu druge svetovne vojne, leta 1945. Imel sem le tri leta in pol, ko sva po poldrugem mesecu peš prišla v Slatnik. Stric je bil hudo ran-jen na sremski fronti, brez pol telesa je skoraj bil, a je zmogel pot. Leta 1947 sem se vrnil v Beograd in tam seveda tudi s sestro in bratom ter družinama ostal,« je v pristnem ribniškem govoru s ponosom povedal Ivan Debeljak, ki ima delavnico v bližini Plečnikove cerkve v Beogradu. On je bil tudi pobudnik ustanovitve slovenskega društva Sava, v katerem danes poje in igra harmoniko. Povpraševanje po njegovih izdelkih v Srbiji sicer upada, čeprav izde-luje sita še iz stare zaloge obodov. Ohranil je tradicijo predhodnikov, jo prenesel v Beograd in tam tudi ohranil.Za celotno ribniško delegacijo je bila beograjska izkušnja izredno doživetje, enot-no mnenje je bilo, da dogodek takšnega odziva v Ribnici oz. Ljubljani ali kjerkoli v Sloveniji ne bi doživel. Jože Levstek je bil ob koncu ‘misije’ ponosen, da je Ribničan, da je Slovenec in župan občine Ribnica, in je župana občine Vračar že povabil na

obisk v Slovenijo. Prvi obisk ob Ribniškem semnju, naj bi bil iztočnica za kasnejše trdnejše sodelovanje med občinama. Vodja ‘ekspedicije’, ki tudi nadomešča direktorico JZ RCR, Marina Gradišnik, se je ob koncu pridružila županovim besedam, da je lahko dogodek v velik ponos ne samo Ribničanom, temveč celi Sloveniji.

Tekst in foto: mArko modrej

delovnA vnemA ob PostAvitvi rAZstAve

nA sPrejemu v reZidenci slovenskegA velePoslAniŠtvA v srbiji

v živo nA srbski nAcionAlni televiZiji

(Z desne) ivAn debeljAk Z ženo, sestro, sinom in brAtom

DOG

ODK

I M

ESEC

A

9

ČRNI POTOK BOGATEJŠI ZA NOV CESTNI ODSEK

V vasi Črni Potok, ki leži ob meji med občinama Ribnica in Velike Lašče, na zahodnem delu Slemen, so v soboto, 1. junija uporabi predali nov cestni odsek, dolžine 200 metrov, ki so ga asfaltirali prejšnji mesec. Zahtevni odsek so gradili pol leta. Investicijo, vredno 40 tisoč evrov, je financirala Občina Ribnica, ki zgledno skrbi za enakomeren razvoj okoliških vasi in krajevnih skupnosti.

Predsednik Krajevne skupnosti Sv. Gregor, Franc Modic, ki je skupaj z županom Jožetom Levstkom prer-ezal trak, za vas Črni Potok veliko pridobitev, je ob tem izrazil željo, da bi v prihodnjem letu preplastili še drugi del ceste, ki Črni Potok pove-zuje z zgornjim in spodnjim delom, v obeh delih prebiva 30 ljudi. Trenutno je makadamske ceste še dobra dva kilometra.

Tekst in foto: mArko modrejslAvnostni PrereZ trAku

Občinska proslava ob dnevu državnostiLetošnja občinska proslava ob dnevu državnosti se je bila v petek, 21. junija v večernih urah, tako kot je v navadi, po maši za domovino. V prvih vrstah so poleg neka-terih vidnejši predstavnikov občine sedeli predvsem uniformirano gasilci, ki so s svoji-mi prapori pripomogli k slovesnejšemu vzdušju. Program se je pričel ob 20. uri v župnijski cerkvi v Ribnici, pripravila in vodi-la pa ga je Veronika Mravljak Andoljšek.

Začel se je z slovensko in evropsko himno, ki ju je zaigral Ribniški pihalni orkester. Sledil je kratek nagovor župana Jožeta Levstka. Osredotočil se je na principe vodenja države, kot jih predpostavlja Platon v Državi, kjer predstavi svoj razmislek o družbi in državi, predvsem pa se je osredotočil na voditelje. Nadaljeval je s spominom na tisočletni slovenski sen, Karantanijo in ustoličevanje koroških vojvod, zaključil pa s pozivom, da

je potrebno Slovenijo ohraniti še za prihodnje rodove. Župnijski pevski zbor je zapel Slovenec sem in kasneje še Oj, Triglav, moj dom, Patricija Levstik in Tina Pelc, učenki osnovne šole, pa sta recitirali Gregorčičevo Soči. Slavnostni govornik dr. Janez Juhant, predstojnik oddelka za filozofijo pri Teološki fakulteti, je želel govoriti o vrednotah, ki naj bi gradile našo domovino, pri čemer je izpostavil predvsem katoliška tradicijo in njen doprinos k samostojni sloven-ski državi. Spomnil je na dejavnost časopisa Slovenec, predvsem pa se je osredotočil na komunizem in njegovo delovanje v družbi. Slovesnost se je zaključila z koncertom Ribniškega pihalnega orkestra, ki je na parkirišču pred cerkvijo požel glasen aplavz, ter s krajšo pogostitvijo.

Tekst in foto: Primož tAnko

žuPAn jože levstek

dr. jAneZ juhAnt

D E JAV N O S T I D R U Š T V A I N V A L I D O V RIBNICADI Ribnica obvešča vse svoje člane, da bosta v mesecu juliju orga-nizirana dva kopalna dneva. Prvi dan bo v torek, 9., drugi pa v četrtek, 23., v Izoli. Prijave zbiramo do zasedbe avtobusa.

Prijave in dodatne informacije dobite v pisarni društva v urad-nih urah, in sicer :

v ponedeljek in petek od 9. do 11. ureali po telefonu: 836-11-69

10

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Dramšpilovci uvrščeni v spremljevalni program regijskega Linhartovega srečanja

V STROKOVNIH KROGIH OPAŽENI ŽE S PRVO PREDSTAVOBolje se skorajda ne bi moglo iziti. Naša nova gledališka skupina DramŠpil, ki je lani uprizorila svojo prvo predstavo, je takoj užila zanimanje gledališke publike in strokovne javnosti. Potem ko si je lanskega oktobra v Dolenji vasi Gašper Jarni v okviru izbora predstav za Linhartovo srečanje ogledal A je k'du doma?, je z igralci še dolgo posedel in se z njimi pogovarjal, kako je bilo in kako dalje, a že takrat ni skrival navdušenja nad avtorsko komedijo naših dramšpilovcev. Že

itak je težko najti besedilo, kjer bi igralo kar 12 ljudi, pa še to večinoma ženske, to, da so se lotili avtorskega pristopa, pa je sploh vedno sprejeto z odobravanjem. Mentorica Lucija Ćirović in režiser Boštjan Štorman sta predstavo dodelala do te mere, da je lahko gostovala tudi v ljubljanskem KUD France Prešeren in nato še drugje preko desetkrat. Bravo vsem!No, in nato smo čakali. Vse do začetka maja, ko je Jarni z muko odločil, kdo se je umestil na regijski nivo in pri tem rekel: naj se zdaj zlije name ves srd. Odločal se je med 28 predstavami, ki so bile odigrane v osred-nji Sloveniji, lahko pa je izbral le štiri. In dve spremljevalni – no, in tamkaj se je znašel tudi naš DramŠpil. A je k'du doma bo tako zaigral v jesenskem času na odrih izpostave

JSKD Ljubljana-okolica, kjer so se 31. maja in 1. junija predstavile tudi izbrane štiri. Na zadnji večer so na odru v Medvodah podelili priznanja vsem izbranim skupinam; v imenu naše ga je prevzela predsednica Tončka Češarek.Zgodilo pa se je še nekaj. Mladi poštar iz predstave, Maks Lesar, je dobil še poseb-no priznanje za odigrano vlogo. Strokovni selektor Jarni je njegovi igri dodal naslednjo obrazložitev: »Maks Lesar je najmlajši, komaj

14-letni član dramšpilovcev, a je zagotovo ena najsvetlejših zvezd v skupini. V svoji poštarski vlogi je izkazal zavidljivo mero tal-enta, izjemne improvizacijske sposobnosti in odličen posluh za komičnost. Ustvaril je lik firbčnega poštarja, ki vse ve (česar še ne ve, pa mora prvi izvedeti!), ki je vedno in povsod prisoten in je glavni raznašalec pošte – tako tiste papirnate kot tudi one druge, izrečene, tračarske ... Govorno arti-kuliran, telesno prezenten, v glasu in stasu celosten in zabaven lik poštarja Janeza je Maks Lesar ustvaril nadvse prepričljivo in si postavil visoke standarde za – verjamem – še dolgo guljenje odrskih desk.« Kajpak smo se z njim vsi veselili, Maks pa je od presenečenja in velikanske energije, ki jo premore, kar poletel po stopničkah na oder.

Gledališče mu je pri srcu in tako si je ogled-al kar vse predstave letošnjega regijskega srečanja, tako tudi večina naših igralcev, ki so se pripeljali v Medvode, da vidijo, kako se je letos v osrednji Sloveniji dobro igralo. Ali pa vsaj računalo na to, da bi se, saj nekat-ere predstave niso pustile najboljšega vtisa. Pride pač tako, da eni blestijo na premieri, drugi na enem izmed gostovanj, tretji pa ostanejo na selektorskem situ letos, drugič pa izpadejo. DramŠpilovci prihajajo na grajski oder že z novo premiero, predstavo Vinka Möderndorferja. Pospešeno vadijo v TVD Partizanu, odkupili so sceno, začinili bese-dilo in se gredo pravo kriminalko. Ni se lahko zbrati enkrat tedensko, zdaj se bodo morali še večkrat, da bo predstava 12. julija stala, kot mora. Zatorej, dramšpilovci, držite nas v napetosti!

AlenkA PAhuljeFoto Arhiv Dramšpil

Javni sklad RS za kulturne dejavnosti organizira 52. Linhartovo srečanje - Festival gledaliških skupin Slovenije 2013. Namen fes-tivala je prikazati in nagraditi najbolj kakovostne ljubiteljske gledališke predstave in s tem vzpodbuditi razvoj in kakovostno rast tovrstne gledališke produkcije. Območna in regijska srečanja so se že zvrstila povsod po Sloveniji, državni Festival pa bo potekal od 26. – 28. 9. 2013 v Postojni.

nAgrAjencA: mAks lesAr in PredsednicA druŠtvA drAmŠPil, AntonijA čeŠArek

9. Večer na vasi posvečen folklori

POLJANCI SO ZA KAJ!Še dobro, da ima kdo voljo in prevzame to, kar je bilo že leta zelo dobro utečeno, kot so to Večeri na vasi, na Velikih Poljanah. Začeli so se pred devetimi leti na pobudo Jožeta Andolška ml., ki je večer pripravl-jal v okviru Športnega društva in pripeljal v to našo najmanjšo krajevno skupnost veliko različnih skupin: plesnih, gledaliških, športnih itd. Zdaj je predal štafeto drugim (čeprav tudi sam še zagreto pomaga) in tako je Turistično društvo Grmada 7. maja pripravilo že deveto srečanje. Ne več v Štrukljevem skednju, kjer je bil najlepši ambient, ampak spet na igrišču sredi vasi, kjer so se Večeri dejansko tudi začeli. Ker so bili zdaj organizatorji člani TD Grmada,

je bilo srečanje folklorno. FS Grmada je povabila v goste še Lončke, velikolaške folkloriste in skupino gluhonemih, ki so presenetili s svojim občutkom za ritem. Poljanci so pripravili nato še veselico, delila se je velika torta, ki jo je prinesel vaščan, ki se je naslednji dan poročil, in plesalo se je, dokler se je hotelo. TD Grmada pravi, da bodo v naslednjih letih vabili v goste razne skupine in nadaljevali pot, kot je bila začrtana v začetku, naslanjali pa se bodo na izročila svojih prednikov, saj vedo še zdaj marsikatero lepo povedati o nekdanjem druženju na vasi, je povedala predsednica Mara Okorn.

FS Grmada pa je lahko ponosna še na nekaj: prav na dan Večera na vasi smo dobili njeno zloženko, ki priča o živahni dejavnosti te odrasle folklorne skupine, ustanovljene leta 2010. Ne samo, da so se postavili na noge, kličejo jih na vse konce, da se predstavijo s svojimi ribniškimi plesi in z oblekami, za katere je skupini uspelo pridobiti kar nekaj evropskega denarja.

AlenkA PAhulje

ZAHVALATuristično društvo Grmada se zah-valjuje vsem nastopajočim na Večeru na vasi 2013, ki so nam pričarali lep kulturni folklorno-pevsko obarvan večer. Zahvaljujemo se tudi vsem pos-ameznikom, ki so nam pomagali pri izvedbi prireditve, PGD Velike Poljane za uporabo prostorov in Občini Ribnica za sofinanciranje preko razpisa za kul-turo. TD Grmada

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

11

Razpis za vpis v prvi letnik likovne šole 2013/14Galerija Miklova hiša razpisuje vpis v prvi letnik štiriletnega likovnega izobraževanja.Izobraževanje bo potekalo v obliki ustvarjal-nih delavnic in predavanj, ki bodo enkrat tedensko trajali po tri ure v popoldanskem času, občasno tudi dvakrat tedensko.Učni program obsega predvsem slikarstvo in kiparstvo, dotakne pa se tudi večine ostalih likovnih področij.Izobraževanje je namenjeno pos-ameznikom, starejšim od dvanajst let, ki jih zanima osebna ustvarjalnost in izobraževanje na likovnih področjih, tistim, ki se želijo vpisati na likovne šole in morajo opraviti sprejemni izpit, ter ostalim zain-teresiranim.Šolnina za osnovno izobraževanje znaša 30 EUR na mesec.Za vpis pošljite izpolnjeno prijavnico do 31. avgusta 2013 na naslov LICE GMH Rokodelski center, Cesta na Ugar 6, 1310 Ribnica, ali po elektronski pošti galer-ija@amis.net. Vprašanja lahko pošljete na isti e- naslov ali pokličete telefonsko številko M 041 578079.O začetku izobraževanja boste vpisani obveščeni na skupnem sestanku, ki bo 2. septembra t. l., ob 19. uri v Rokodelskem centru.

LICE se na ogled postavi Kulturno valovanje z močnim pridihom prepletene družabnosti, ki so ji niti od sep-tembra lani pa do pred dnevi pletli kip-arji in slikarji, je v torek, 18. junija, doseglo svoj vrhunec. Sprva je bil višek v pred kratkim odprti gal-eriji Kolopart v Kočevju, uro kasneje pa v Rokodelskem centru v Ribnici. Ta dan je namreč potekala zaključna razstava likovnih del , ki so jih slušatelji Likovno izobraževalnega cen-tra postavili na ogled. V Kočevju so se s pregledno razstavo predstavili mat-uranti petega letnika, v Ribnici pa z obveznim pro-gramom slikarstva, kiparst-va, grafike, grafičnega in industrijskega oblikovanja ter fotografije slušatelji od prvega do četrtega letnika. Vseh skupaj jih je bilo 77,

od tega 20 maturantov. Šola, ki je z delom začela jeseni 2008, se je kasneje preimenovala v center. Iz skrom-

nih načrtov se je izoblikoval velik projekt. Že ob prvem vpisu se je območje vpisa s Kočevsko-Ribniškega razširilo vse do Ljubljane ter do Krke in Cerknice. Tako je tudi danes. V center, ki ponuja široko pale-to znanja, z več kot 20 mentorji ter preda-vatelji z Likovne akademije iz Ljubljane, so

po znanje hodile cele družine. Veliko podpro projektu je ves čas nudila tudi Občina Ribnica, ki preprosto razume, kako je za družbo pomembna tudi lik-ovna in kiparska kultura. LICE je z delom začelo v Galeriji Miklova hiša, se zaradi utesn-jenosti drugo leto preselilo v podjetje Komunala, tretje leto pa je lokacija ustvarjalnosti Rokodelski center.Pohvaliti je treba neutrud-nega vodjo projekta Staneta Kljuna in njegova kočevska kolega, Marka Glavača in Saša Koprivca.

Tekst in foto: mArko modrej

mAturAnti PredAjAjo ključ tretjemu letniku slikArstvA in kiPArstvA

12

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Pred kratkim je ljudske pevke VESELE RIB'NČANKE dolga pot z avtobusom popel-jala tudi v belgijsko prestolnico Bruselj. Potovale smo pod okriljem Zveze kmetic Slovenije, namen poti pa udeležba na kon-ferenci „Mladi in kmetijstvo“, katere gostitelj je bil evropski poslanec dr. Milan Zver, ki je tovrstni posvet z druženjem v Evropskem parlamentu organiziral že tretjič. Na konfer-enci je sodeloval tudi slovenski minister za kmetijstvo in okolje, mag. Dejan Židan, od slovenskih poslancev pa so se konference udeležili še Ivo Vajgl, Jelko Kacin, Zofija Mazej Kukovič in Lojze Peterle. Po končani konferenci smo Vesele Rib'nčanke skupaj z ostalimi članicami in poslanci v samem par-lamentu zapele še nekaj slovenskih pesmi, med katerimi ni manjkala tudi „V dolini tihi“, seveda ob spremljavi Peterletovih orglic.Poleg nastopov na občnih zborih – našem in sosednjih društev, smo leto začele z druženjem v Strunjanu, kjer je bilo srečanje članic Zveze kmetic Slovenije; v februarju je nekaj naših pevk sodelovalo pri odprtju spominske sobe Zmage Kumer, na pustno soboto pa smo se v izvirnih oblačilih in pose-bej narejenih ribniških pokrivalih udeležile tudi pustnega sprevoda v Kočevju.Tudi predstavitev našega Zbornika v Rokodelskem centru je bila lepo priprav-ljena; poleg pečenih dobrot in zapetih pesmi so bili predvajani tudi kratki šegavi posnetki, ki jih je v našem arhivu poiskal in pripravil Franci Vesel. Povabljeni gos-tje, predvsem naši sponzorji, ki so nam v prvih desetih letih finančno pomagali pri delovanju, pa so prejeli tudi izvod našega Zbornika s posvetilom.

Nastopile smo tudi na dobrodelnem koncertu v čudoviti cerkvici na Slivnici na Kozjanskem. Svoj del smo prispevale v organizirano pomoč slepemu fantu za nakup računalniške brailove vrstice.Prepevale smo tudi starostnikom dolen-jske regije na srečanju v ŠC Ribnica.Gostovale smo še na Tolminskem, v vasi Rut pri Vaški grapi, na prireditvi Čaščenje lipe, pod katero smo z ostalimi prepevale in uživale v njeni senčici, kajti lipa ima več kot 8 metrov premera in temu primerna je tudi njena orjaška krošnja.Pot nas je zanesla tudi na Hrvaško, saj smo se na povabilo Turističnega društva Trbuhovica z veseljem udeležile njihovega praznika češenj na dan sv. Vida, kjer smo spoznale čudovite skupine tako iz Slovenije kot tudi iz Hrvaške in nam je bila pesem skupno vodilo za medsebojno prijateljst-vo.Seveda pa se naše društvo loteva tudi drugih aktivnosti, saj poleg pevk v okviru Društva podeželskih žena Ribnica sode-lujejo tudi ostale članice društva. V tem času smo imele že dva kuharska tečaja (priprava divjačine na več načinov in peka kruha pri naši članici Bredi Trdan iz Sušja) in predavanje Ane Ogorelec, o pripravi in vzgoji sadik.Z veseljem smo gostile in razkazale našo dolino tudi članicam iz Društva podeželskih žena Zagorje-Mlinše in iz Zveze kmetic Slovenije in spet drugič iz DPŽ Bela krajina. Ob tej priložnosti se zahvaljujem našim članicam, ki so bile pripravljene sodelovati s peko peciva in gostoljubjem.Čeprav so počitnice pred vrati, leta še ni

konec in tudi naš program je še bogat raznih aktivnosti, povabil in gostovanj, saj gremo pevke že v naslednjem mesecu na Europeado v Nemčijo, v Gotho, kjer bo potekalo 10. srečanje vseh ljudskih pevcev, godcev in folklornih skupin ... Ko se vrnemo, pa morda v naslednjem prispevku tudi kakšna beseda o tem …Projekte je sofinancirala Občina Ribnica, zato zahvala vseh udeleženih članic!Lepo pozdravljeni in vabljeni v naše društvo.

Predsednica DPŽ Ribnica: mArinkA vesel

vesele rib’nčAnke in ribniŠkA ZAstAvicA v PArlAmentu v bruslju

VESELE RIB'NČANKE ZAPELE V BRUSLJULjudske pevke VESELE RIB'NČANKE smo letos izredno aktivne in lahko se pohvalimo, da smo v prvi polovici leta nastopale ...

Naslednja

številka Rešeta

izide

31. julija 2013.

Gradivo oddajte

do 19. julija.

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

13

DOŽIVELI SMO NAJLEPŠI DAN DSO DOLENJSKIH REGIJ, ZBRANIH 5. JUNIJA V NAŠI RIBNICISpoštovani oskrbovanci DSO, ura je 9.30 in vas prosim, da se napotimo proti dvorani ŠPORTNEGA DRUŠTVA RIBNICA. Rečeno, storjeno. In kolona se je počasi bližala cilju. Kako čudovito, enk-raten pogled, med pešci so se vozili invalidi vozičke so vozile prostovoljke, Ribničanke, oblečene v zelene majice, z oznako RIBICE, in napisom RIVE.

Presenetile so nas domske uslužbenke, vse v enakih rožnatih bluzah, po meri narejenih v naši DOMSKI šivalnici. Vstop v dvorano ŠCR nam je ponudil enkraten pogled na nešteto pogrnjenih miz, obloženih s sad-jem, sladicami in steklenicami brezalkohol-nih pijač. Vse to so preko noči in v ranem jutru pripravile naše drage uslužbenke. Štejemo tudi tiste, ki jih je čas privezal na delo v samem DSO. Pa morda veste, da so se vse sladkarije rodile v DSO RIVE? Seveda, to že kar nekaj dni prej. Hvala vam !Dvorana se je počasi polnila z gosti iz ČRNOMLJA, GROSUPLJA, LOŠKEGA POTOKA, METLIKENOVEGA MESTA, KOČEVJA, TREBNJEGA, ZAVODA SV. TEREZIJE Z VIDMA DOBREPOLJE in prireditelji srečanja DSO RIVE Ribnica. Čakal nas je ansambel RIBNIŠKI PUŠELJC s pevko. Kot gos-titelj nas je pozdravil direk-tor DSO Ribnica BRANKO GOREČAN in nam zaželel veselo srečanje, veliko zabave, sprostitve in uspešno tekmovanje. Nato nam je župan Ribnice JOŽE LEVSTEK zaželel vse najlepše v pravem ribniškem govoru. Že za sam pričetek srečanja so nas uslužbenke DSO Ribnica nemalo presenetile s pesmijo VESELI RIB'NČAN. Tudi MAŽORETNA SKUPINA iz Ribnice nam je sredi dvorane prikazala svoje enkratne veščine. Pod vodstvom mentorice in koreografinje JANE RUS je druga skupina odplesala EGIPČANKE z velikim aplavzom. Ne smemo pozabiti tudi domskega pevskega zbora RIBICE, ki je zapel pesem ZVEZDE ŽARIJO. Ne, nismo pozabili ljudskih pevk VESELE RIB'NČANKE, ki so nam zapele OD KOD SI PA, DEKLE, TI DOMA in PRIŠLA JE PRIŠLA ZELENA POMLAD. ANTON ORAŽEM je za to priložnost spesnil SREČANJE in pesem recitiral. Seveda, vmes smo bili postreženi tudi s krompirjevim golažem z mesom. Vsi smo čakali na trenutek tekmovalnih obračunov med DSO. Povejte, le kdo ne bi

želel biti prvi? Žreb je določil tekmovalni vrstni red in vsak DSO je za vsako igro izbral po tri tekmovalce. Tekmovalni čas je bil 1 minuta. Tekmovalci prve skupine, gremo! To je bilo metanje tenis žogic v luknje škatle s tremi luknjami, vrednost lukenj od 1, 2, in 3. Seštevek tega je bil končni rezultat tekmovalne skupine. Druga skupina je bila ribiško obarvana. Ribe, rumene in črne, so na sebi imele železni krogec, ta je bil pravi za prejem magneta, temne barve krogci pa se niso menili za magnet – DSO Ribnica, prvi ste na vrsti! Začeli smo kar obetavno, a za nami je bilo še 21 tekmovalcev –

stop! igre je konec. Preštejte ribice. Dosegli smo 54 točk in nestrpno čakali konca igre. Ko smo slišali, da je DSO Ribnica prva s 54 točkami, je bilo v dvorani nepopisno veselje in ploskanje. Ribiči Ribnice smo od ponosa zrasli za kak centimeter, saj se nam je izpolnila želja biti prvi. Čas je tekel in že smo bili pri tretji ali besedni igri. Vrgla se je kocka, namesto številk so bile črke. Če je bila črka E je bilo v minuti treba napisati čim večje število besed z začetnico E. Za nas gledalce ali navijače je čas hitro tekel, kaj šele za tekmovalce – STOP! Komisija preverja pravilnost, nam se tresejo ustnice vse do tedaj, dokler nismo slišali glasu: DSO Ribnica 20 točk in 1. mesto. Ponovno

glasno pozdravljanje zmagovalcem.In že so bile na vrsti 3 zgodbe z naslovom: Zgodba mojega otroštva. Vsaka zgodba je imela 10 predmetov, ki si jih je bilo treba zapomniti ob branju teksta in jih, pomešane z neimenovanimi predmeti, izvleči iz škatle. Naš DSO je nabral 8 točk, tako da smo bili v skupnem seštevku tekmovanja PRVI. S ponosom smo prejeli prehodni POKAL in manjši pokal v obliki srca za stalno. Tako pokončne drže že dolgo ne ali pa nikoli. Vrstni red zmagovalcev: DSO Ribnica 1. mesto: 85 točk, Grosuplje 2. mesto: 66, Črnomelj pa 3. mesto z 52 točkami.To je le delček srečanja. Kje je hrana iz naše kuhinje! Super postrežba tudi kosila s čevapčiči, pečenko in za prilogo solata, sladice in kakor vedno – za konec kavica. Hvala vam, saj je bilo vse to treba prepeljati iz kuhinje DSO Ribnica. Skoraj bi pozabil na srečelov in resnično bogate dobitke.Ples, veselje, vriskanje, medsebojno srečanje, spoznavanje je nadelo vsako-

mur svoj pečat. Izrazili smo željo, da se v n a s l e d n j e m letu zopet s r e č a m o . R a z d e l i t e v priznanj, poka-lov in podelitev cvetja, ki ga je razdelil in se zahvalil spon-zorjem Branko Gorečan, direk-tor DSO RIVE Ribnica, je bil vrhunec dneva. Pokazali ste, da je to res kolek-tiv, ki ga je iskati z lučjo, poseb-no v današnjem času. Ta dan srečanja je bil

z nami, je z nami in tudi ostane. Nikogar ne želim imensko pohvaliti, kajti zahva-lo zaslužite prav vsi zaposleni in zunanji sodelavci. Ko bomo odšli, bo delček vas vseh odšel z nami.Naj pogoltnem besedo, da nobenega po imenu. Vodenje programa od pričetka do konca je profesionalno vodila ALENKA PAHULJE in vse niti držala v svojih rokah. Hvala vam! Še enkrat hvala vam, gospod direktor, in preko vas vsem, prav vsem zaposlenim in zunanjim sodelavcem in sponzorjem.

Varovanec m. jeklerFoto: M. Modrej

stArejŠi so se skuPAj Z ZAPoslenimi v njihovih domovih sProŠčeno ZAbAvAli

14

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Možina predvajal film o OpekiSlovenska demokratska stranka je v juniju organizirala filmski večer z režiserjem in scenaristom Jožetom Možino, ki je predstavil svoj prvenec 'Pedro Opeka: Dobri prijatelj' in opisal dogajanje za kamero.

Izsek iz filmskega gradiva, ki ga je v Rokodelskem centru Ribnica pred-vajal svetovno znani avtor dokumen-tarnih filmov Jože Možina, nosi močno sporočilo. Pripoveduje o zamejskem Slovencu, rojenem v Argentini, ki mu zažarijo oči, ko govori o svoji domovini in slovenskemu narodu, čeprav so bili njegovi starši prisiljeni bežati v tujino pred 'izbranci ljudstva', ki so jim stregli po življenju. »On je duhovnik v pravem pomenu besede,« pravi vaščanka Velikih Lašč o Pedru Opeki, ko je ta obiskal rojstno mesto svoje matere. Opeka že več kot 24 let opravlja delo misi-jonarja na afriškem otoku Madagaskar, kjer rešuje stiske najrevnejših prebival-cev. S sodelavci je ustanovil humani-tarno gibanje Akamasoa, kar v prevodu pomeni 'Dobri prijatelj', preko katerega

je pomagal že desettisoč otrokom, mladim in družinam do dostojnejšega življenja. Njegovo delo bi brez Jožeta Možine, ki ga je predstavil svetovni javnosti, najbrž ostalo skrito nekje med madagaskarskimi smetišči in revnimi kolibami. Da se tako velikega človeka ne sme prezreti, so bili tudi mnenja v Ženskem odboru SDS Ribnica in Slovenski demokratski mladini Ribnica, zato so organizirali projekcijo filma 'Pedro Opeka:

Dobri prijatelj' in povabili Jožeta Možino, da ga podrob-neje predstavi. Možina, ki je na mednarodnem festivalu ITN v ameriškem Hollywoodu prejel nagrado za najboljšega režiserja, je spregovoril o težavah malgaške družbe, ki se še vedno spopada s pos-ledicami zgrešene politike socializma, ko je produk-tivnost podržavljenih podjetij strmo padla in sprožila celo val lakote. V nekaj besedah je orisal Opekovo življenjsko zgodbo in izpostavil raz-loge njegove nominacije za Nobelovo nagrado za mir.

Tekst domen m. č. mArinč foto Damjan Adamič

jože možinA (2. Z leve) Z orgAniZAtorji

PETRA VRH VREZEC NASTOPA V OPERI GORENJSKI SLAVČEKMorda vsak človek kdaj pa kdaj zahrepeni doseči najsvetlejšo zvezdo s svojega neba in jo pokazati svetu na odprti dlani svojega življenja. Toda pot do želenega uspeha je pogosto trnova in polna preprek, zato je pravi uspeh pogosto možno doseči le s poštenim delom in vztrajnostjo.

To sta tudi vrlini Petre Vrh Vrezec, ki si je že kot mladostnica želela, da bi nekoč nastopala tudi v Operi. S tem namenom je prevadila mnogo ur klavirja in zatem še solo petja, pri tem pa vedno ponosno hodila za svojimi sanjami. Dokler se ji niso uresničile. Tako smo se Petrinega vabila na njen nastop v operi Gorenjski slavček razveselili tudi člani Komornega zbora »P. Stanislav Škrabec« in se 11. maja pomešali med publiko. Rdeča nit zgodbe govori o dekletu Minki s prekras-nim glasom, ki jo je nekoč slišal peti fran-coski učitelj petja Chansonette. Ker se kar ni mogel načuditi njenemu glasu, se je odločil, da jo poišče in odpelje na študij petja v svojo deželo. Minko je poimenoval Gorenjski slavček. Toda Minka bi se z njim odpravila v tujino le zaradi denarja, saj sta bili z mamo zaradi bratovih peripetij tik pred finančnim zlomom. Njeno srce pa je ostajalo privezano na dom, na Slovenijo, in na domačina Franja. Avtor opere, sprva operete, je Anton Foerster, si je z njo prizadeval ustvariti slovensko naro-dno opero. Od 19. stoletja dalje so sledile mnoge predelave njegove priljubljene opere. Za tokratno predelavo pa sta sprva združila

moči režiser Vito Taufer in dirigent Igor Švara. Sodobna predelava Gorenjskega slavčka sicer nekoliko odstopa od originalne operne ver-zije (predvsem v zaporedju pesmi, opazen je tudi odmik od nekdanjih čitalniških elemen-tov), vendar sta se v sami srži opere sodobna avtorja želela čim bolj približati originalu. Tudi v njuni različici je Minko možno občutiti kot izraz ljubezni do domovine, ki pa za pos-ameznika ne sme postati omejujoča. Petra Vrh Vrezec igra Ninon, Chansonettovo ženo. S svetlim koloraturnim sopranom zapoje fran-cosko arijo (vse ostale pesmi so zapete v slov-enskem jeziku) ter z mimiko, plesom in kos-tumom dogradi celotno operno sliko. Ninon in Chansonette namreč predstavljata pros-trani zunanji svet, marsikomu tudi neznani umetniški svet. Minkina razdvojenost med dvema svetovoma pa je, tako kot v pretek-losti, marsikomu poznana tudi v današnjem času. Sodobna predelava opere Gorenjski slavček ne navdušuje le z igralci in z izborom sloven-skih narodnih pesmi, temveč tudi s kostumi in celotno sceno: pletena hiška, marjetice in mušnice velikanke, gostilna v obliki buče,

turkizno ozadje in še bi lahko naštevali. Z bese-dami, ki so potovale med obiskovalci in kritiki, bi opisali sodobno predelavo opere Gorenjski slavček kot čarobno oz. pravljično. Pričakuje se, da bo Gorenjski slavček na sporedu še vsaj dve ali tri sezone. Ob tem pa naj kot skrivnost navedemo, da bo Petra Vrh Vrezec kmalu nastopala še v eni znameniti operni predstavi. Kateri? Naj pove sama!Petra, vsi pevci in pevke Komornega zbora »P. Stanislav Škrabec« ti želimo veliko uspehov in lepih trenutkov v svetu opere.

stAŠA ivAnec, foto: Darja Štravs Tisu (SNG Opera in balet Ljubljana)

soPrAnistkA PetrA vrh vreZec v vlogi ninon s tenoristom mAtejem vovkom - v vlogi rAjdlA, in bAsistom frAncem jAvornikom - v vlogi žuPAnA - nA odru ljubljAnske oPere.

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

15

Slovenka leta na Škrabčevi domačijiGostja junijskega večera na Škrabčevi domačiji je bila slov-enska ilustratorka Jelka Reichman, ki s svojo srčnostjo kot častna botra tudi bdi nad novim vrtcem v Ribnici. O njenem opusu, ki ga ne more prez-reti noben pregled slovenske ilustracije, ter o pravljičnosti in vsakdanjosti njenega življenja se je z njo pogov-arjala televizijska voditeljica Bernarda

Žarn. »Že dejstvo, da so mi zaupali botrst-vo nad novim vrtcem, hramom otroške sreče, je zame velik ponos,« je poudarila Reichmanova, ki je začela risati, kot je deja-la, že v plenicah. Dobra štiri desetletja, v katerih se je način življenja in doživljanja sveta temeljito spremenil, so njene podobe ostale tako rekoč nespremenjene, a vedno znova izvirne, izrazno močne in s tem tudi aktualne. Ohranile so ne le svet otroštva, temveč tudi mir, v katerem je vztrajala, in s tem občutek varnosti, ki ga danes tako pogrešamo. Jelka Reichman je dobitnica številnih prestižnih slovenskih nagrad, leta 2011 je bila tudi izbrana za Slovenko leta.

mArko modrejFoto: Milan Glavonjić

v sredini jelkA reichmAn Z jAneZom ŠkrAbcem

Letni koncert Ribniškega pihalnega orkestra V soboto, 15. junija, so se na odru ribniškega Gradu, na tradicional-nem letnem koncertu predstavili člani KUD Ribniški pihalni orkester. Enourni koncert je bil posvečen slovenskemu skladatelju, dirigen-tu, aranžerju, pozavnistu in tek-stopiscu Vinku Štruclu. Vsestranski umetnik je napisal veliko skladb tudi za pihalne orkestre. Godbeniki so bili počaščeni s številnim obiskom. Posledica načrtnega dela je vse večja kako-vost, zato so bile vse predvajane skladbe med poslušalci zelo lepo sprejete. Na odru, v ambientu, ki ga premore le redko kateri slovenski kraj, se je predstavilo

35 predvsem mladih glasbenikov. Po dol-gem času je članom Pihalnega orkestra uspelo nastopiti v enotnih uniformah. Še bolj so prepoznavni v zelenih suknjičih, črnih hlačah ter belih srajcah. Prizadevanja Stanislava Grebenca, predsednika KUD Ribniški pihalni orkester, so končno obrodila sadove.

mArko modrejFoto: Milan Glavonjić

ribniŠki PihAlni orkester nA odru ribniŠkegA grAdu

Društvo mažoret in plesalcev Ribnica je v nedeljo v Športnem centru Ribnica prip-ravilo zaključno prireditev z naslovom: Ko muzej oživi. V njihovem muzeju so se

mudile tudi gostje, Trio Dalmatinke. Na zaključni prireditvi so se predstavile vse skupine od najstarejših mažoret, ki so članice društva že vrsto let, do najmlajših,

ki so mažorete post-ale letošnje šolsko leto. Dekleta so nas s plesom popeljala v svet domišljije in umetnosti, tudi z domiselno pov-ezavo Urše Jaklič Žagar. Za bogate scenarije zaključnih in božično-novoletnih prired-itev gre ribniškim mažoretam vsa poh-vala.

Tekst in foto: mArko modrej

mAžorete so ZnovA nAvduŠile

Plesni zaključek Ribniških mažoret

16

IZ

G

IM

NA

ZIJSK

IH K

LOPI

MEDNARODNA IZMENJAVA NA KOČEVSKI GIMNAZIJI

Od 20. do 27. aprila 2013 je na kočevski gimnaziji potekala že osma medn-arodna izmenjava dijakov, tokrat z gim-nazijo Gymnázium Antona Bernoláka iz slovaškega mesta Námestovo ob slovaško-poljski meji. 26 dijakov in dijakinj Gimnazije in srednje šole Kočevje je gostilo 31 dijakov iz Slovaške.Gimnazija Kočevje je pričela z mednaro-dnim sodelovanjem skupaj z uvedbo prilagojenega gimnazijskega programa evropskimi oddelki (2004/05–2010/11). Od letošnjega leta dalje pa so v program medn-arodnega sodelovanja vključeni dijaki, ki se v 2. in 3. letniku gimnazije odločijo za izbirni predmet kultura in civilizacija. Cilj predmeta je, da dijaki z modernimi učnimi pristopi in oblikami dela, kot so projektno delo in avtentično učenje, pridobijo znanja in spretnosti, s katerimi znajo vrstnikom

iz drugih držav predstaviti svojo šolo, svoj kraj in državo. Tako so vse dejavnosti med šolskim letom usmerjene v en sam cilj: kako gostom čim bolje predstaviti našo naravno in kulturno dediščino.Letošnjo izmenjavo smo poimenovali Kočevska v objemu gozdov (Kočevska in the heart of forest). Program in izvedba je plod timskega dela učiteljic angleščine, prof. Ane Mihelič, ki je bila odgovorna za pedagoški proces (avtorica in mentorica dveh projektov pri predmetu) in za nep-osredno delo z dijaki, in prof. Mojce Adamič Varga, koordinatorice mednarodnega sodelovanja na šoli. Seveda pa izmenjave ne bi bilo brez dijakov – ti so sooblikovalci programa, med izmenjavo pa nastopajo v raznih vlogah: kot voditelji, reporterji, igral-ci, učitelji slovenskega jezika, vodiči, pevci, povezovalci programa, fotografi itd.

Na tem mestu bi se radi zahvalili vsem, ki so pomagali pri izvedbi projekta bodisi s svojim sodelovanjem,s finančno pomočjo ali z donacijami: Občini Kočevje in gos-podu županu, dr. Vladimirju Prebiliču, za pozdravne besede in finančno pomoč, Občini Ribnici, Pokrajinskemu muzeju Kočevje, Zavodu za gozdove Slovenija OE Kočevje, Rokodelskemu centru Ribnica, Sodexu, Integralu Kočevje, firmi Uskok d.d. (Costella), Pekarni Seferović iz Ribnice in seveda vsem družinam – gostiteljicam.

mojcA AdAmič vArgA, koordinatorica medn-arodnega sodelovanja

Kako pa mednarodno izmenjavo začutijo dijaki? Sara Hočevar in Bria Vilicer, dijakinji 2. a, sta zapisali:Vsi smo nestrpno pričakovali 20. april, saj so takrat okoli 19. ure v Kočevje končno prispeli naši slovaški vrstniki. Pričakali smo jih na šolskem dvorišču. Po prvih pozdravih in stiskih rok smo se kaj kmalu odpravili na naše domove, kjer smo namestili svoje goste, preostanek večera pa smo preživeli skupaj s prijatelji. Že v nedeljo (t. i. družinski dan) smo se vsi udeleženci izmenjave dobili na Rudniškem jezeru in prvi dan preživeli v spoznavanju novih prijateljev. Izmenjava se je uradno pričela v pone-deljek s sprejemom v predavalnici šole – naše goste sta pozdravila ravnateljica šole, ga. Meta Kamšek in kočevski župan, dr. Vladimir Prebilič, dijaki pa smo pripravili kratek pozdravni program in pogostitev. Sledil je »lov za zakladom« po kočevskih ulicah, ogled razstav v Pokrajinskem muzeju Kočevje, dan pa smo zaključili s preživetvenim tečajem slovenščine – kljub obilici smeha smo goste uspeli naučiti kar nekaj slovenskih besed in kratkih povedi. Med tednom smo si ogledali veliko sloven-skih znamenitosti. Obiskali smo Postojnsko jamo, Muzej solinarstva v Sečovljah, Piran, staro mestno jedro Ljubljane, v Ribnici pa smo obiskali grad in Rokodelski center. En dan smo preživeli tudi v gozdu. Dolgemu pohodu ob robu Rajhenavskega pragoz-da je sledil piknik in pa merjenje moči v nogometu in odbojki. Slovaške dijake sta najbolj navdušila morje in Piran, očarala pa jih je tudi stara Ljubljana. V petek smo jim za zaključek pripravili še kratko prireditev z izbranimi utrinki izmenjave, nato pa smo vsi skupaj preživeli še zadnji večer v lastni režiji.V soboto zjutraj je nastopilo slovo, ki je bilo zelo čustveno, saj smo se v tem kratkem času močno navezali drug na drugega. Skupaj smo preživeli nepozaben teden, ki se ga bomo vsi radi spominjali še dolgo. Zdaj pa se že močno veselimo septembra, ko bomo mi obiskali Slovaško. sArA hočevAr in briA vilicer, 2. A

MED

K

NJIG

AM

I

17

Izid študentske publikacije SkupMeseca junija je pod okriljem Ribniškega študentskega kluba (Ršk) svet ugledala prva številka publikacije Skup (Samostojna kulturno-umetniška publikacija). Z njo smo študentje želeli povezati vse mlade iz naše doline z besedo, sliko in rimo. Mladim smo ponudili pot do izražanja in možnost, da pokažejo, kaj zmorejo. Rezultat je grafično dovršena, vsebinsko izpopolnjena in mla-dinsko obarvana publikacija, ki je okolju prijazna, saj je tiskana na reciklirani papir. Vsi člani Rškja so jo prejeli po pošti na dom (publikacija je vsem dostopna tudi na spletni strani Ršk). Ideja za prvo periodično

publikacijo je nastala že v začetku tega leta. Zbrala se je ekipa, se določile vloge in skupaj smo se sproti učili, kaj točno pomeni izdati publikacijo. V prvi številki tako lahko bralci preberejo, zakaj se ribniški študentje ne vozijo s Prevozi.org ali kako z malo den-arja do velikega potovanja. Zimske mesece so slovenske ulice pretresli jezni koraki pro-testnikov, a pri nas je bilo vedno vse tiho. Kje je naša civilna iniciativa? Razpisali smo se tudi o študentski politiki in za filozofe po duši pisali o panoptikumu. Osnvnošolcem in srednjesošlcem smo ponudili svoj vogal, kjer so nam razkrili, kako je v njihovih očeh

biti študent. Ršk vedno poskrbi tudi za družabne dogodke mladih. V publikaci-ji smo objavili poročila, kako smo se na njih imeli, še posebej na prvem Rib'nškm žagajnu v Ljubljani, koncertu Chicksy Dicks, Epicenter in All One to Me. V publikacijo smo vsi vložili veliko truda in 7. junija smo v Ršk praznovali izid težko pričakovanega Skupa. Prva številka je za nami, a čas je za novo. Nismo še povedali vsega, še se v naših glavah skrivajo ideje in če se še kdo prepozna, da bi rad z nami pisal, risal, fotografiral ali se kako drugače umetniško izražal, naj se pogumno javni na publikaci-ja.skup@gmail.com. Kjer je volja, je tudi pot in upamo, da se nam na naši pridruži čim več podpornikov.

Za RŠK elvirA koŠele. Foto: Maša Mlakar

Notranja preureditev knjižniceKnjižnica Miklova hiša v Ribnici ima novo podobo! Za vse, ki ste letos po 17. juniju bili v njej, veste, da knjižnica od znotraj ni več enaka. Knjižnični pult ni več v stranskem delu stavbe in gradiva ni moč dobiti tam kot prej. Kaj se je zgodilo, da je prišlo do notranje preureditve?Knjižnica je v letu 2012 postala preobremenjena in neurejena. Knjižnično gradivo je toliko naraslo, da vseh knjig ni bilo moč dati na polico. Gradivo za mlade je bilo na oddelku za odrasle. Prostor za študij je bil tesen, težko bi našli prostor za mirno prebiran-je gradiva. Prerazporeditev v knjižnici je bila nujna.V prvi fazi (lansko leto) se je knjižnično osebje premak-nilo v pisarno na koncu knjižnice in v drugo nad-stropje. Tako se je naredil prostor, ki ga je bilo moč uporabiti za smiselno pre-razporeditev. V drugi fazi je izposojevalni pult dobil mesto v središču knjižnice.

Na levi strani se zdaj razprostira pros-tor za mladinsko in otroško gradivo, na desni pa multimedija in gradivo za odrasle. Odrejeni so prostor z računalniki in kotički za mirno branje in listanje po časopisju ali revijah.Kljub temeljni urejenosti in dostopno-sti do knjig, brošur, DVD-jev, CD-jev, čitalniškega gradiva in razporeditve računalnikov je veliko stvari, ki jih bo potrebno dopolniti, da bo knjižnica dobila dokončno podobo: kotičke bo potrebno dopolniti z udobnimi sedeži, posodobiti računalniško opremo, opremiti multimedijski pros-tor, teraso narediti uporabno, vgraditi dvigalo …Naš cilj je narediti knjižnico prijazno, dostopno in uporabno. Knjižnično osebje bo naredilo vse, da se bodo uporabniki čutili sprejete in dobrodošle. Upam in verjamem, da bo knjižnica s ponudbo in dejavnos-tmi postala prostor ustvarjalne kul-ture in posredovanja znanja.

mArko ZuPAnc, direktor Knjižnice Miklova hiša

med PreurejAnjem je bilA knjižnicA “nA tleh”

18

RA

ZPISI

JAVNA DRAŽBA ZA ODDAJO NEPREMIČNIN V NAJEM1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica.

2. Predmet oddaje v najem:Profitno dvosobno stanovanje št. 1 v pritličju stanovanjske stavbe na Škrabčevem trgu 5, Ribnica (ID znak pos-ameznega dela 1625-1234-1), neto tlor-isna površina stanovanja je 65,70 m2. Stanovanjska stavba, v kateri je predmet-no stanovanje, je bila zgrajena leta 1960, stanovanje pa obnovljeno leta 2000. Stanovanje sestavljajo: dve sobi, kuhinja z jedilnim kotom, kopalnica, predsoba in klet. V najem se oddaja neopremljeno.

3. Vrsta pravnega posla za predmet najema pod 2. točko: najemna pogod-ba.V najemni pogodbi bo navedeno, da najemnik v stanovanju ne sme imeti domačih živali.

4. Izklicna cena in najnižji znesek njen-ega višanja:- izklicna mesečna najemnina za stano-vanje pod točko 2.: 168,10 EUR, najnižji znesek višanja: 5 EUR.

Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo najemnino.Najemnina se bo usklajevala z rastjo življenjskih stroškov v Republiki Sloveniji (inflacije) in ne vključuje obratovalnih stroškov.

5. Način in rok plačila najemnine:Najemnino bo najemnik plačeval mesečno v rokih dospetja, določenih s strani upravljavca stanovanj lasti Občine Ribnica. Položena varščina se všteje v plačilo prve najemnine.

Najemnik bo poleg najemnine plačeval še obratovalne stroške (ogrevanje, voda-rino in kanalščino, elektriko, odvoz smeti …), stroške rednega vzdrževanja, nado-mestila za uporabo stavbnega zemljišča, zavarovanj in še morebitne druge stroške, ki jih najemnik z uporabo povzroča.

Pred vselitvijo v stanovanje je najem-nik dolžan plačati najemodajalcu znesek 3 mesečnih najemnin, kar je kavcija za morebitno povzročeno škodo v stanovan-ju ali morebitne neporavnane obveznos-ti. Ta znesek mu bo najemodajalec vrnil z obrestmi po obrestni meri 0,25 % v roku osmih dni po prevzemu stanovanja in ugotovitvi, da je najemnik stanovanje uporabljal v skladu z veljavnimi norma-

tivi in standardi ter da so poravnane vse obveznosti do najemodajalca.

6. Kraj in čas javne dražbe:Javna dražba bo v torek, 2. julija 2013, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer ob 11.00 uri.

7. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini ene izklicne mesečne najemnine. Varščino je treba nakazati na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja) z navedbo »plačilo varščine za najem stanovanja«.

8. Plačana varščina bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe.

9. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše), pri omenjeni kontaktni osebi dobite tudi dodatne informacije o nepremičnini. Vse ostale informacije glede javne dražbe dobite na tel. št. 01 837 20 10 (Ana Lesar Oražem).

10. Pogoji za sodelovanje:Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin.Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:- dokazilo, da ima dražitelj pravico prido-biti nepremičnino v RS (kopija osebne izkaznice oziroma potnega lista – fizične osebe, oziroma izpis iz ustreznega regis-tra – pravne osebe in s.p. ipd.),- notarsko overjeno pooblastilo v prim-eru, da fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo,- dokazilo o stalnih prihodkih, razen socialnih transferjev, zase ali za poroka,- potrdilo Občine Ribnica o plačanih zapadlih obveznostih do občine Ribnica,- dokazilo o plačilu varščine s priloženo številko računa za primer vračila kavcije,- davčno, EMŠO in telefonsko številko.

Interesenti, ki ne bodo dokazali izpoln-jevanja pogojev iz prvih petih alinej 10. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.

11. Z najugodnejšim dražiteljem se sklene najemna pogodba v obli-ki notarskega zapisa za dobo 5 let, najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše najemne pogodbe v navedenem roku iz razlogov,

ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži njegovo kavcijo.

12. Pravila javne dražbe:- javno dražbo bo izvajala dražbena komisija, imenovana s sklepom župana, v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skup-nosti,- ugovore proti dražbenemu postopku je možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe,- morebitne ugovore takoj reši predsed-nik komisije,- komisija lahko s soglasjem predstojni-ka začne postopek, ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgovornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrnejo plačana varščina in izkazani stroški.

14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si.

občinA ribnicA

JAVNA DRAŽBA ZA PRODAJO NEPREMIČNIN1. Naziv in sedež organizatorja javne dražbe: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica.

2. Predmet prodaje: Profitno enosobno stanovanje št. 1 v pritličju večstanovanjske stavbe na naslovu Knafljev trg 13, Ribnica (ID pos-ameznega dela 1625-454-3), neto tlor-isna površina 26,60 m2, stanovanje še ni vpisano v zemljiški knjigi kot etažna lastnina.

Večstanovanjska stavba, v kateri je pred-metno stanovanje, je bila zgrajena leta 1979 in stoji na parc. št. 119/32 k. o. 1625 – Ribnica. Stanovanje je sestav-ljeno iz naslednjih prostorov: predsobe, kuhinjske niše, večnamenske sobe in kopalnice z WC-jem. Stanovanju pri-pada tudi shrambni prostor v pritličju objekta. Stanovanje je delno opremljeno, opremljeni sta kuhinjska niša in kopal-nica, medtem ko soba in predsoba nista opremljeni.

3. Vrsta pravnega posla za oba pred-meta prodaje pod 2. točko: prodajna pogodba.

4. Izklicna cena in najnižji znesek njen-ega višanja:- izklicna cena za stanovanje pod točko 2. je 31.574,00 EUR, najnižji znesek višanja: 200 EUR.Izklicna cena ne vključuje zakonsko

RA

ZPISI

19

določenega 2-odstotnega davka na pro-met nepremičnin, ki ga plača kupec.

Na javni dražbi bo uspel dražitelj, ki bo ponudil najvišjo kupnino.

5. Način in rok plačila kupnine:Uspeli dražitelj je dolžan kupnino poravnati v roku 30 dni od dneva podpisa prodajne pogodbe na transakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476.Plačani znesek varščine se všteje v kup-nino.

6. Plačilo kupnine v navedenem roku je bistvena sestavina prodajne pogod-be. Ta je avtomatično razdrta, če kupec kupnine ne plača v navedenem roku. Plačana varščina se v tem primeru ne vrne.

7. Kraj in čas javne dražbe:Javna dražba bo v torek, 2. julija 2013, v sejni sobi Občine Ribnica (pritličje), Gorenjska cesta 3, Ribnica, in sicer ob 12. uri.

8. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe plačati varščino v višini 10 % izklicne cene nepremičnine, ki jo bodo dražili. Varščino je treba nakazati na tran-sakcijski račun Občine Ribnica, št. 01304-0100005476, sklic 00 DŠ 722100 (DŠ – davčna številka dražitelja), z navedbo »plačilo varščine za nakup stanovanja«.

9. Plačana varščina bo brez obresti po končani javni dražbi vrnjena tistim dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, in sicer v roku 3 dni od dneva izvedbe javne dražbe.

10. Ogled predmetnega stanovanja bo možen po predhodnem dogovoru na tel. št. 01 837 20 28 (Zalka Gorše), pri navedeni kontaktni osebi dobite tudi dodatne informacije o nepremičnini. Vse ostale informacije glede javne dražbe dobite na tel. št. 01 837 20 10 (Ana Lesar Oražem).

11. Pogoji za sodelovanje:Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki lahko v skladu s pravnim redom Republike Slovenije postanejo lastniki nepremičnin.Dražitelji morajo pred začetkom dražbe komisiji predložiti:- dokazilo, da ima dražitelj pravico prido-biti nepremičnino v RS (kopija osebne izkaznice oziroma potnega lista – fizične osebe, oziroma izpis iz ustreznega regis-tra – pravne osebe in s.p. ipd.),- notarsko overjeno pooblastilo v prim-eru, da fizična oseba za udeležbo na dražbi pooblasti drugo pravno ali fizično osebo,- dokazilo o plačilu varščine s priloženo številko računa za primer vračila kavcije,

- davčno, EMŠO in telefonsko številko.

Interesenti, ki ne bodo dokazali, da izpol-njujejo pogoje iz prvih treh alinej 11. točke, bodo po sklepu komisije, ki bo vodila dražbo, izločeni iz postopka pred začetkom dražbe.

12. Z najugodnejšimi dražitelji se sklene prodajna pogodba najkasneje v roku 15 dni po zaključku dražbe. Če dražitelj ne podpiše prodajne pogodbe v navedenem roku iz razlogov, ki so na strani dražitelja, Občina Ribnica zadrži že plačano varščino.

13. Pravila javne dražbe:- nepremičnina pod točko 2. se proda v celoti po načelu videno-kupljeno, kasnejše reklamacije ne bodo upoštevane, proda-jalec ne daje nikakršnih jamstev ali garan-cij za nepremičnino,- vse stroške v zvezi s prenosom lastništva (notarska overitev pogodbe, vknjižba v zemljiško knjigo), vključno z davkom na promet nepremičnin, nosi kupec,- javno dražbo bo izvajala dražbena komisija, imenovana s sklepom župana, v skladu z Uredbo o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skup-nosti,- ugovore proti dražbenemu postopku je možno podati, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe,- morebitne ugovore reši takoj predsed-nik komisije,- komisija iz prejšnje alineje lahko začeti postopek s soglasjem predstojnika ustavi do sklenitve pravnega posla brez obrazložitve in brez odškodninske odgo-vornosti, pri čemer se dražiteljem v roku 10 dni povrnejo plačana varščina in izka-zani stroški.

14. Ta javna dražba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na uradni spletni strani Občine Ribnica www.ribnica.si.

občinA ribnicA

JAVNO NAZNANILOŽupan občine Ribnica obvešča javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega Osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za območje Ribniška prom-enada Ri_2 (Mala Mlaka) v Ribnici I.Občina Ribnica naznanja javno razgrni-tev in javno obravnavo dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega pros-torskega načrta (OPPN) za območje Ribniška promenada Ri_2 (Mala Mlaka) v Ribnici, ki ga je izdelala družba Arealine

d.o.o., Novi trg 9, 6230 Postojna, pod št. projekta U-03/2012. II.Gradivo iz I. točke bo z vsemi prilogami javno razgrnjeno v prostorih Občine Ribnica, na Oddelku za okolje in pros-tor, v I. nadstropju, Gorenjska cesta 3, Ribnica, od 8. julija do 7. avgusta 2013. Javna obravnava o razgrnjenih doku-mentih bo potekala v sejni sobi Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, dne 17. julija 2013, s pričetkom ob 16. uri.III.Območje urejanja OPPN Ribniška prom-enada zajema zemljišča in dele zemljišč parc. št. 929/3, 932, 935/8, 935/12, 935/15-del, 935/91-del, 935/95, 935/96, 935/97, 935/98-del, 935/172, 935/201, 935/202 in 1441/2-del, vse k. o. Ribnica. Vplivno območje za navezavo na Grajsko pot: 935/15-del, 935/173-del, 939/3-del, 939/4-del, 939/5, 040/1-del, 940/2-del, 1435/12-del (Grajska pot), vse k.o. Ribnica.Vplivno območje vodotoka (409 ZD): 1441/10-del, 1442/2-del in 935/98-del k.o. Ribnica. Vplivno območje odvodnega jarka in infrastrukture: 935/2-del, 935/14-del, 935/17-del, 935/20-del, 935/24-del, 935/25-del, 935/80-del (stadion), 935/81- del in 1434/2-del (Cesta na Ugar) vse k.o. Ribnica.V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz, velja grafični prikaz.IV.V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na razgrnjeno gradivo. Pripombe in pred-logi se lahko do vključno 14. 8. 2013 podajo pisno, na mestu javne razgrni-tve kot zapis v knjigo pripomb in predl-ogov, lahko jih pošljejo na naslov Občine Ribnica, Oddelek za okolje in prostor, Gorenjska c. 3, Ribnica ali na elektronski naslov obcina@ribnica.si, pri čemer se v rubriki “zadeva” navedejo ključne besede “Pripomba na javno razgrnitev OPPN Ribniška promenada”.Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pris-tanek za objavo teh podatkov v stališčih, ki bodo objavljena na spletu. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.V.Javno naznanilo se objavi na spletni stra-ni Občine Ribnica http://www.ribnica.si. in na oglasni deski Občine Ribnica.

Župan Občine Ribnicajože levstek

20

RA

ZPISI

JAVNI RAZPIS za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za nakup in vgradnjo malih komu-nalnih čistilnih naprav v Občini Ribnica za leto 2013Občina Ribnica bo v letu 2013 sofinancirala nakup in vgradnjo malih (individualnih ali skupinskih) čistilnih naprav, velikosti do 50 PE, na območju Občine Ribnica.

Nepovratna sredstva se dodeli samo za nakup in vgradnjo malih čistilnih naprav na območjih, na katerih ni predvidene gradnje javnega kanalizacijskega sistema. 1. Upravičenci: Fizične osebe s stalnim prebivališčem na območju Občine Ribnica, ki so malo čistilno napravo vgradile v letu 2013.

Čistilna naprava mora biti izven območij, na katerih je predvidena izgradnja kanali-zacije skladno z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Ribnica. Območja, na katerih je možno sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav do 50 PE, so navedena v prilogi I.

2. Razpisana sredstva: Občina Ribnica razpisuje nepovratna sredstva v višini 2.000,00 EUR iz proračunske postavke 1528 Sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav na vodovarstvenih območjih. Višina sofinanciranja je odvisna od kapacitete novozgrajene male komunalne čistilne naprave, in sicer v višini 150 €/PE, vendar ne več, kot je v proračunu Občine Ribnica zagotovljenih sredstev.

3. Vlogi za dodelitev sredstev morata biti priložena:- izjava o nameravani vgradnji male čistilne naprave, ki ima certifikat oz. listino o sklad-nosti z zahtevami, glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih predpisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunal-nih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07); - izpisek iz zemljiške knjige ali notarsko overjena služnostna pogodba za lokacijo male čistilne naprave.

4. Rok za prijavo in obdelavo vlog:Razpisna dokumentacija je na voljo v vložišču Občine Ribnica in na spletni strani www.ribnica.si. .Vloga mora biti poslana ali dostavljena na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, Ribnica, predložena v zapečatenem ovitku,

ta pa mora biti na sprednji strani označen z napisom »NE ODPIRAJ – MČN 2013«. Na hrbtni strani ovitka mora biti označen poln pošiljateljev naslov. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji javnega razpisa.Rok za oddajo vloge je 30. 9. 2013. Če vloga ob vložitvi ni popolna, se vlagatel-ja obvesti, da vlogo v roku 8 dni dopolni. Če tega ne stori oziroma je vloga kljub dopolnitvi še vedno nepopolna, se jo s sklepom zavrže.Postopek javnega razpisa in razdelitev sred-stev vodi tričlanska komisija, ki jo imenuje župan Občine Ribnica. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale zahtevanih pogojev, bodo izločene iz nadaljnje obravnave. Sredstva bodo dodeljevanja po vrstnem redu pris-petja popolne vloge do porabe sredstev. Vlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh od dne, ko komisija pripravi predlog dodelitve proračunskih sredstev. Sklep o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo male čistilne naprave v letu 2013 izda župan Občine Ribnica na podlagi predloga komisije. Sklep župana je dokončen.Na podlagi sklepa bo z upravičenci sklen-jena pogodba.

5. Delitev sredstev: Sredstva se bodo odo-brila pa načelu prispelosti popolne vloge, vendar najdlje do porabe načrtovanih sredstev. Popolne vloge, ki zaradi porabe proračunskih sredstev v tekočem proračunskem letu ne bodo realizirane, se prenesejo v naslednje leto, upošteva pa se vrstni red prispelosti.

6. Črpanje sredstev: Upravičenec lahko črpa sredstva na osnovi pogodbe, sklen-jene med upravičencem in občino. Za črpanje sredstev je do 15. 11. 2013 zavezan posredovati naslednje dokumente:- zahtevek, - certifikat oz. listino o skladnosti z zahteva-mi glede doseganja mejnih vrednosti parametrov odpadnih vod, kot jih pred-pisuje Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Ur. l. RS, št. 98/07);- ustrezno upravno dovoljenje za poseg v prostor za malo čistilno napravo (lokacijsko informacijo),- zapisnik o pregledu dokumentacije in naprave, ki ga opravita predstavnik JKP Komunala Ribnica d.o.o. in lastnik naprave, - dokazila o poravnanih stroških izgradnje (fotokopije plačanih računov in potrdil o plačilu).

7. Dodatne informacije: Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Ribnica, na tel. št. 837 20 07 , pri g. Alojzu Pahuljetu.

ŽUPAN jože levstek

Priloga I: Območja, na katerih je možno sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav do 50 PE

KS Sveti Gregor: Praproče, Maršiči, Pusti Hrib, Rigelj, Gašpinovo, Hojče, Graben, Hudi Konec, Sv. Gregor, Andol, Krnče, Levstiki, Marolče, Junčje, Grebenje, Zlati Rep, Brinovščica, Črnec, Zadniki, Perovo, Pugled pri Karlovici, Vintarji, Črni Potok.

KS Velike Poljane: Ortnek, Gorenje Podpoljane, Dolenje Podpoljane, Finkovo, Vrh pri Poljanah, Škrajnek, Bukovec pri Poljanah, Žukovo, Dule.

KS Ribnica: Gorenji Lazi, Jelendol, Jelenov Žleb, Zapuže pri Ribnici.

KS Dolenja vas: Grčarske Ravne, Makoše.

PGD Goriča vas

ob slavnostnem prevzemu novega gasilskega vozila

vabi na proslavo in veseli-co, v soboto, 13. 7., od 17. ure dalje pred gasilnim

domom v Goriči vasi.

Zabaval nas bo ansambel Zdomarji.

NA POMOČ!

PGD Sv. Gregor

vabi v soboto, 20. 7., ob 19. uri, na gasilsko proslavo ob obnovljenem gasilskem domu in odprtju gasilske

muzejske sobe.

Proslavi sledi gasilska veselica z ansamblom Mladi

Dolenjci.

NA POMOČ!

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

21

Tiho si trpel,Mirno so odšel,Med nami vedno boš živel.

Zahvala Od nas se je poslovil dragi mož, oči in dedi

JaneZ Cvar (10. 3. 1940 - 17. 5. 2013)

iz Dolenjih Lazov 57

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se ZD Ribnica, posebna zahvala dr. Alenki Nadler-Žagar, gospodu župniku, pevcem, Komunali Ribnica in Ave.

Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.

Smrt se zlilaje v bledo obličje,pogled je zaplaval v neznan spokoj,ni več trpljenja in bolečine,življenje je trudno končalo svoj boj.

Zahvala V 82. letu se je za vedno poslovil od nas naš ljubljeni oči in

ata

rUS lUDvIK (2. 5. 1931 - 27. 5. 2013)

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so se poslovili od njega in ga pospremili na zadnji poti.Zahvaljujemo se vsem, ki so ga obiskali v času njegove bolez-ni. Predvsem se zahvaljujemo LD Velike Poljane, ZD Ribnica, Veteranom vojne za Slovenijo, Komunali Ribnica in borcem.Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu.

ŽalUJOČI vSI nJeGOvI

Še vedno čutim na koncih prstov njen zadnji utrip,Utrip srca, ki je mojemu srcu dalo prvi utripIn je bilo do zadnjega diha manj zase ko zame.Do zadnjega hipa, ko sem spoznal: nimam več mame. (T. Kuntner)

Zahvala V razcvetu rož nas je nepričakovano, nenadoma in tiho zapus-

tila naša draga mama in stara mama

Marta lOvšIn (12. 7. 1939 – 6. 6. 2013)

Hvala vsem, ki ste ji v času življenja do njenega zadnjega dne s svojimi besedami, dejanji in druženjem omogočili mirno, dostojno in lepo življenje.Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za topel stisk roke, objeme tolažbe in iskrene besede ob slovesu.Zahvala tudi vsem, ki ste darovali sveče, rože, svete maše in jo pospremili na njeni zadnji poti.Njen spokojni obraz ob zadnjem izdihu ostaja v naših srcih.

SIn Z DrUŽInO

Odšel si tja,kjer ni bolečine.Tja v večnost,kjer je vse lepo in nič ne mine.

Zahvala V 84. letu se je od nas za vedno poslovil dragi mož, oče, dedi

in pradedi

FranCe ČešareK (5. 5. 2013)

iz Lončarske ulice 19, Dolenja vas

Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.Hvala osebju ZD Ribnica za pomoč na domu. Posebna zahvala je namenjena župniku Alešu Pečavarju za lepo opravljen obred. Hvala moškemu pevskemu zboru Lončar in Francetu Trdanu za poslovilni govor. Hvala vsem pevcem, ki ste se od njega tako lepo poslovili, ga pospremili v cerkev in h grobu. Hvala za cvetje in sveče.Hvala vsem.

Žena MarIJa In vSI nJeGOvI

22

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

MALI OGLASIPRODAM

Na Knafljevem trgu ugodno prodam 2-sobno stanovanje z balkonom, velikost 62,2 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 040 – 734 974.

V centru Ribnice, Škrabčev trg, v 1. nadstropju majhnega bloka (le 3 stanovanja), prodam dvosobno stanovanje v skupni izmeri 42,36 m2. Stanovanje je v celoti obnovljeno, v bližini vrtca, trgovine, šole, lekarne, avtobusne postaje … ZK ure-jena (vpisano v etažno lastnino), vsa infrastruktura, možnost priključitve na CK na lesno biomaso. Vseljivo takoj. Vredno ogleda. Cena je 45.000 EUR. Tel.: 041 – 897 097.

V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Leto gradnje je 1971. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 600 m2. Hiša je ograjena, z vrtom. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 207 718.

Na Travni gori prodam stanovanjsko hišo. Je opremljena, takoj vseljiva. Cena po dogovoru. Informacije: Nadja Podreka, Savudrija. Tel.: 00385 52 759 529.

Ob glavni cesti pri naselju Humec v Dolenji vasi prodam gradbeno parcelo v izmeri 780 m². Na isti lokaciji ob avtobusni postaji prodam še parcelo v izmeri 914 m2. Cena po dogovoru. Informacije: Mija Češarek, tel.: 070 - 842 625.

ODDAM V najem oddam kočo v Mali gori, v bližini Francetove jame,

za leto ali več. Cena po dogovoru. Tel.: 031 - 353 899. V Ribnici, v stanovanjski hiši, oddam opremljeno dvo-

sobno stanovanje. V stanovanju je BTV, internet … Najemnina je 250 EUR + stroški. Tel.: 040 – 323 787.

V okolici Ribnice oddam stanovanje v pritličju hiše. Več informacij dobite na tel.: 051 - 381 303.

Na Knafljevem trgu oddam v najem v celoti opremljeno dvosobno stanovanje. Cena najema je 250 EUR + stroški. Več informacij dobite na tel.: 031 - 353 899.

Na Gallusovem nabrežju, v centru Ribnice, oddam v najem opremljeno stanovanje. Ima CK, Kabelsko TV, internet. Vseljivo takoj. Ogled je možen po predhodnem dogovoru vsak dan, na tel: 031 - 632 082.

RAZNO Podarite odvečne knjige, revije … Pospravljate ali renovi-

rate stanovanje, hišo, podstrešje in bi se radi znebili odvečnih knjig, revij in ostalega tiskanega gradiva? Ne zavrzite, raje podarite. Z veseljem pridem, odpeljem in jih ohranim. Info. na 030 - 996 225.

PODPOrneMU ČlanU FranCU BOJCU v SlOvO

V KUD-u Ribniški pihalni orkester nas je nepričakovano pretresla vest, da se je od nas prezgodaj poslovil naš podporni član Franc Bojc. Še nedavno nazaj sva pokramljala ob kavici, ko sem ti predstavljal naše načrte za prihodnost in si bil ves navdušen nad aktivnostjo celotnega društva. Nikdar ne bom pozabil, kako si se hitro in v trenutku odločil za podporno članstvo, saj si v delovanju godbeništva videl velik prispevek h kulturnemu in glasbenemu življenju občine Ribnica ter brez vsakršnega oklevanja daroval prispevek. Bil si skromen, veder, resen in nasmejan, pošten človek, pisano z veliko začetnico, saj to priznavajo tudi vsi, ki so te kot sodelavci poznali in imeli s teboj stik še v tvojem delovnem kolektivu. Kot takšnega pa se te bomo spominjali tudi vsi ostali, ki smo te poznali v domačem okolju.Pred kratkim je imel KUD Ribniški pihalni orkester vsakoletni tradicionalni poletni koncert, na katerem smo se te spomnili in ti v spomin podarili nekaj lepih melodij.Hvala ti, Franc, in miren počitek ti želim v imenu vseh članov KUD Ribniški pihalni orkester.

StanISlav GreBenCPreDSeDnIK KUD

rIBnIšKI PIhalnI OrKeSter

Zdaj ne trpiš več, draga mama.Zdaj počivaš.Kajne, sedaj te nič več ne boli?A svet je mrzel, prazen, opustošenza nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič)

Zahvala V 91. letu starosti se je tiho poslovila od nas naša draga

mama, babica in prababica

ela šKOF - rojena Samsa(30. 8. 1922 - 21. 5. 2013)

iz Jurjevice

Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, za tople stiske rok, podarjene sveče in svete maše. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala vsem sosedom, ki ste jo v času onemoglosti obiskovali. Hvala Zdenki Tomazin za poslovilni govor. Hvala članicam Uršule, društvu ZB, upokojencem, invalidom. Hvala gospodu kaplanu Matevžu za lepo opravljen obred, pevcem za zapete pesmi, gasilcem PGD Jurjevica.Iskrena hvala zdravnici dr. Alenki Nadler Žagar za vso pomoč, sestri Andreji in bivši sestri Branki, patronažni sestri Jani in ostalemu osebju ZD Ribnica.Vsem in vsakomur posebej, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot, še enkrat hvala.

ŽalUJOČI vSI nJenI

*- novogradnja ali rekonstrukcija stanovanjskih in poslovnih stavb (subvencija za pasivne in nizkoenergijske hiše)- celotna energetska sanacija stavb (subvencija za energetsko sanacijo do 7000 €)- adaptacija kopalnic in ostalih prostorov (izris tlorisa, izvedba vseh del na ključ)- zunanja ureditev (tlakovanje dvorišč, asfaltiranje, izdelava škarp…)- sanacije (balkonov, pločnikov, vlage v zidu, temeljev…)- rušitvena dela (vodni izrez betonskih ali opečnih površin)

*- (brezplačna barvna študija, strokovni nadzor, kvalitetna izvedba) (pripravimo vam celotno dokumentacijo za nepovratna sredstva 2400 €, ugodni krediti)

**

- (keramika, kamen, parket, laminat, pvc)

*

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

MEGADOM JE VAŠA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, METALURGIJO, INŠTALACIJAMI IN KOPALNICAMI, ORODJEM, VIJAKI IN OKOVJEM, BARVAMI IN LAKI, BELO TEHNIKO IN MALIMI GOSPODINJSKIMI APARATI, ZABAVNO ELEKTRONIKO, POHIŠTVOM (LOGO LES IN VSE ZA DOM IN VRT.

STREŠNIKI RAZLIČNIH PROIZVAJALCEV

ROČNOORODJE

KOPALNIŠKAOPREMA

že za 589 EUR/m2

KERAMIČNE PLOŠČICE

VRTNA ROTACIJSKA KOSILNICAEfco LR53 TK Allroad plus 4 - 5 %kovinsko ogrodje, samohodna 3,6 km/h70l prostornina zbiralne košare

42655 EUR

44900 EUR

VRTNO POHIŠTVO

MAREX

FASADNISISTEMI

izkoristite subvencije EKO sklada, obrnite sena našega prodajalca 041 834 396 ali 051 683 683

MEŠALNICA BARV

Slik

e so

sim

bolič

ne.

URESNIČI IDEJE CENEJE

BELATEHNIKA

DEMITOPTI COLOR

- 30 %

MEGADOM RIBNICA OB ŽELEZNICI 4, 1310 RIBNICAtel.: 01/835 1 640mobi: 041 834 396 in 051 683 683ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00www.megadom.si

PRIHRANI z Mega KarticoVsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.

UGODNOSTI:

ponudbo izjemno ugodnih izdelkov,

MEGADOM RIBNICA OB ŽELEZNICI 4, 1310 RIBNICA, tel.: 01/835 1 640, mobi: 051/683 683; ODPRTO: pon.-pet. 7:00-19:00, sob. 7:00-13:00 www.megadom.si

VERMITAGRO VERMIT:- naravnega izvora- se ne stara in ne trohni- idealen za kaljenje in rast rastlin

TERMO VERMIT:- naravnega izvora- negorljiv

NOVO V PONUDBI

MKČN VH6 zadostuje do 6 uporabnikov in VH8 zadostuje do 10 uporabnikov.

BIOLOŠKEČISTILNENAPRAVE

SAMOLEPILNEFOTOTAPETE

AKCIJA ZA IMETNIKE

ZA CVETOČE ROŽE, 1300 ml

NLB HITRI KREDIT MEGA KARTICA AKCIJA ZA IMETNIKE KARTICE

RAZŠIRJENA PONUDBA

VSE ZA VRT INOKOLICO DOMA

MINERALNAKAMENAMOKAJe popolnoma naravna in biološko neoporečna, izboljšuje sestavo tal, pomaga pri odstranitvi polžev in uši, primerna za ekološke vrtnarje.

vedro 6l ali 16l

- 80 %nüvi 760nüvi 255 WT

PEČICAKONVEKCIJSKA

29999 EUR64090 EUR

ODPRODAJA RAZSTAVNEGAEKSPONATA

keramični umivalnik s klik sifonom, steklena pokrivna plošča, ogledalo z integrirano lučko, prižiganje na dotik

29999 EUR69720 EUR

KOLPA SAN – fruit orange, izdelan iz keroccka

550 EUR 597 EUR

- 8 %

- 20 %

Večstanovanjski objekti

zmanjšajmo stroške ogrevanja in mislimo na prihodnost

WWW.BLESK2.SI

T://031-647-188T://051-334-826E://info@blesk2.si

Tone Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

kontakt:

- z nami do subvencije ekosklada (2400 €)- brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta

TOPLOTNO IZOLACIJSKE FASADE

- izolacija podstrešja (celuloza, volna)- toplotno izolacijska fasada- dobava in montaža oken (ral montaža)- izkop do temeljev (hidroizolacija, izolacija sten v zemlji)

CELOTNA ENERGETSKA PRENOVA STAVBE- z nami do subvencije ekosklada (do 7.000€)

- adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - izvedba vseh del na ključ

- slikopleskarska dela

- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki...)- zidarska dela

- polaganje talnih oblog (parket, pvc, kamen)- keramičarska dela (prenova kopalnic) - čistilni servis

GRADBENA IN ZAKLJUČNA DELA

Stanovanjski objektiPoslovni objekti

G R A D B E N O P O D J E TJ E

Knafljev trg 16 ,1310 Ribnica

GSM: 051 692 550, 041 503 513, E-pošta: bs-gradbenik@siol.net

Priporočamo se za izvedbo: stanovanjskih hiš, industrijskih objektov, poslovnih objektov, adap-tacij vseh vrst, ureditev okolic, nadzor pri gradnji.

Pošljite nam povpraševanje in izdelali vam bomo predračun.

NOVO V RIBNICI

CELOVITE TISKARSKE STORITVEPO VAŠI MERILASTNA PROIZVODNJA IN REPRO STUDIO OMOGOČA HITRE, KVALITETNE IN KONKURENČNE STORITVEOFFSET TISK Z VSO DODELAVO (RAZLIČNE VEZAVE, ZGIBANJE, PLASTIFICIRANJE, IZSEKOVANJE...)

DIGITALNI TISK ZA TISKOVINE MANJŠIH NAKLAD IN TISKOVINE URGENTNEGA ZNAČAJA (IZDELAVA V DVEH URAH)

P&G Gregor Virant, s.p. Lepovče 2, 1310 Ribnica, T: 01/320 45 60 F: 01/320 45 59 PE- Tiskarna, Obrtna cona Ugar 5, Ribnica M: 041/958 153, E: petra@pgroup.si

2,80 €brez DDV

AKCIJSKA PONUDBA:AKCIJSKA PONUDBA !!!OB NAROČILU DOPISNIH LISTOV IN KUVERT

VIZITKE GRATIS **PONUDBA VELJA V RAZMERJU 1000/1000/100, 2000/2000/200 itd.

(Papir 300g premazni, tisk 4/4 digital color)

Uspešni nastopi Maje Rudež na dresurnih turnirjih doma in v tujiniV poletnem delu sezone se je Maja Rudež udeležila dveh dresurnih turnirjev. V soboto, prvega junija je z dvema konjema sodelovala na tekmovanju za Pokal Slovenije na ljubljanskem hipodromu v Stožicah. V kategoriji M je nalogo s Tarkanom izvedla najbolj prepričljivo in z rezultatom 63,676 % osvojila prvo mesto. Nastopila je tudi v kategoriji S, kjer je s Skylinejem zasedla 3. mesto.Dva tedna zatem se je Maja udeležila mednarodnega turnirja serije Alpe Adria Dressage Trophy, kjer moči merijo jahači Slovenije, Italije in Avstrije. Tokratno izvedbo turnirja je gostil avstrijski konjeniški cen-ter v kraju Unterferlach, v konkurenci pa so nastopile štiri slovenske tekmovalke. Tako kot na predhodnem turnirju je Maja nastopala s konjema Tarkanom in Skylinejem v kategorijah M in S. Uvodni dan tridnevnega turnirja je zabeležila po eno 8. in 6. mesto. V soboto je v kategoriji S svoj dosežek še izboljšala in z oceno 64,414 % kot najboljša slovenska tekmovalka zasedla 5. mesto. Najboljšo uvrstitev turnirja je Maja dosegla ravno v nedeljo, zadnji dan turnirja, ko je v kategoriji M z rezul-tatom 65,307 % prepričljivo slavila pred konkurenco.Turnirji serije Alpe Adria Dressage Trophy so dobra priložnost za slovenske tekmovalce in tekmovalke, da se preizkusijo v mednarodni konkurenci ter pred-vsem pred tujimi sodniki. Tekmovanj na slovenskih prizoriščih se tujci namreč udeležujejo le izjemoma, ocenjevanje dresurnih nalog pa je težko v celoti objek-tivno. Zato so takšna tekmovanja pomembna tudi za celosten napredek posameznega jahača, ki na ta način lažje oceni svojo in konjevo pripravljenost.

Na Posestvu Ugar smo gostili Avtomoto ekipo spletnega por-tala Planet Siol V sodelovanju z avtomobilsko znamko Opel je Avtomoto ekipa slov-enskega spletnega portala Planet Siol na Posestvu Ugar organizirala izobraževalne delavnice na temo družinskih avtomobilov in potovanj z njimi. Petnajst v nagradni igri izžrebanih družin se je tako preizkusilo v spretnostni vožnji po konjeniški maneži, se odpeljalo na orientacijski izlet po ribniški okolici in tekmovalo v nalaganju počitniške opreme v avtomobil. Na izobraževalnih delavnicah so starši prejeli obilico koristnih napotkov glede varne vožnje, prehrane otrok med potovanji, slabosti in podobnega, za športni pridih pa je poskrbel tudi Gaj Riossa s predstavitvijo preskakovanja ovir. Celotna reportaža v sliki in besedi je na voljo in jo lahko preberete na www.siol.net/avtomoto.

ugAr equestriAn teAmfoto: arhiv Posestva Ugar, Siol Avtomoto

32

RA

ZPISI

O D L O Č B A o izbiri izvajalcev kulturnih programov in projek-tov ter prireditev v letu 2013I. V letu 2013 bo Občina Ribnica iz proračuna sofinancirala naslednje izvajalce in njihove kulturne programe, projekte in prireditve:

REDNA DEJAVNOST KULTURNIH DRUŠTEV (višina sofinanciranja v EUR): 1. KUD Ribniški pihalni orkester, Ribniški pihalni orkester 3.467,54

2. KUD Ribniški pihalni orkester, Z-GODBA Ribnica 522,66

3. KUD Gallus Ribnica, Nonet Vitra 2.062,54

4. KD Komorni zbor »p. Stanislav Škrabec« 680,02

5. Društvo mažoret in plesalcev Ribnica 2.321,06

6. Vaško turistično etnološko društvo HROVAČA, Dramska skupina s podmlad-kom 421,50

7. Društvo likovnega ustvarjanja Ribnica 1.697,24

8. Društvo katoliške mladine Ribnica,Mladinska glasbena skupina I.K.S. 775,56

9. KUD Sveti Gregor, Mešani pevski zbor 859,86

10. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni otroški pevski zbor 590,10

11. KUD France Zbašnik Dolenja vas,Otroška folklorna skupina LONČKI 1.146,48

12. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Cerkveni mešani pevski zbor sv. Rok 877,84

13. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Moški pevski zbor Lončar 1.579,22

14. KUD France Zbašnik Dolenja vas, Župnijski pevski zbor 556,38

15. Turistično društvo Grmada, Folklorna skupina Grmada 747,46

16. Društvo VETER Breg, Etnološko kulturna sekcija 713,74

17. Društvo podeželskih žena Ribnica, Ljudske pevke Vesele Rib'nčanke 1.073,42

18. Društvo DramŠpil, Gledališka skupina DramŠpil 904,82

KULTURNI PROJEKTI IN PRIREDITVE (višina sofinanciranja v EUR): 1. Muzejsko društvo Ribnica O Janezu Debeljaku in njegovem delu, (publikacija), november 2013 2.150

2. Muzejsko društvo Ribnica Oblačila in pokrivala na Ribniškem v začetku 20. stoletja, oktober 2013 300

3. Vrtec Ribnica, TIM KULTURA Zaključna prireditev »Zavrtimo vetrnico«, junij 2013 450

4. Vrtec Ribnica, TIM KULTURA Zimska pravljica, december 2013 200

5. Društvo joga v vsakdanjem življenju Ribnica 21. september – mednarodni dan miru, september 2013 200

6. Jelušić Mojca Izdaja 4. pesniške zbirke »Ovitek iz črnega snega«, jesen 2013 500

7. Mladinsko društvo Okameneli svatje Dolenja vas Predbožično rajanje s pohodom, 23. in 24. 12. 2013 200 II. Izbrani izvajalci morajo v roku 30 dni po dokončnosti odločbe z Občino Ribnica podpisati pogodbo o sofinanciranju javne-ga kulturnega programa oz. projekta.O b r a z l o ž i t e v: Na javni razpis zbiranja predlogov za sofi-nanciranje programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica v letu 2013, ki je bil objavljen v občinskem glasilu REŠETO dne 28. 2. 2013, je prispelo skupaj 24 vlog; od tega je 18 vlagateljev kandidiralo za redno dejavnost, za projekte in prireditve 6 vlagateljev. Ena vloga, ki se je nanašala na prijavo kulturnih projektov in prired-itev, je bila s posebnim sklepom direktorja občinske uprave, zaradi neizpolnjevanja razpisnih pogojev, zavrnjena, prav tako so bile zaradi nepravilnih prijav (dvojnih kandidatur) delno zavržene oz. izločene iz postopka še tri vloge. V razpisnem postopku je bilo ugotov-ljeno, da so bile vloge iz izreka odločbe pravočasne in popolne oz. so bile dopol-njene v predpisanem roku ter da vlagatelji izpolnjujejo razpisne pogoje. Vse vloge je pregledala od župana imeno-vana strokovna komisija ter opravila ocenje-vanje in vrednotenje vlog na podlagi določil in strokovnih meril veljavnega pravilnika. Pripravila je predlog izbora programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti vključno s predlogom razdelitve razpoložljivih proračunskih sredstev, kat-erih višina za ljubiteljsko kul-turno dejavnost po razpisu v letu 2013 znaša 25.000 EUR, od tega

21.000 EUR za redno dejavnost kulturnih društev ter 4.000 EUR za kulturne projekte in prireditve. Redna dejavnost kulturnih društev je vrednotena v skladu z veljavnimi točkovnimi merili pravilnika. Komisija je vrednost točke za redno dejavnost določila tako, da je razpoložljiva proračunska sred-stva delila s skupnim številom točk vseh vlagateljev. Izračunana vrednost točke v letu 2013 znaša 1,124 EUR. Višina sredstev, do katere je upravičen posamezni vlagatelj, pa je izračunana tako, da se je vrednost dodeljenih točk pomnožila z vrednostjo ene točke.Od ponujenih sedmih kulturnih projek-tov je izbranih v izbor sofinanciranja vseh sedem projektov. Delež financiranja je določen glede na javni interes, vsebinsko učinkovitost ter kulturni in promocijski pomen, ki ga imajo za občino Ribnica. Predlagatelji kulturnega programa oz. pri-javitelji na razpis imajo pravico do vpogleda le v tiste dele strokovnih mnenj, zapisnikov in poročil, ki se nanašajo na obravnavo njihove vloge in predloga sklepa o sofi-nanciranju. Izbrani izvajalci bodo v roku 30 dni po dokončnosti odločbe poklicani k podpisu pogodbe o sofinanciranju javnega kulturnega programa oz. projekta.

PostoPek vodilA: metkA trAmtedirektor občinske uPrAve: jAneZ mAte

Sofinanciranje sterilizacije malih živaliObčina Ribnica je zagotovila sredstva za sofinanciranje sterilizacije lastniških mačk in psov prebivalcev občine Ribnica. Občani lahko cenovno ugodnejše pogoje posegov izkoristijo do novembra oziroma do porabe razpoložljivih sredstev, in sicer pri izvajalcu veterinarskih storitev – Veterinarski postaji Ribnica. Posebej je potrebno poudariti, da je preprečevanje rojstev nezaželenih živali za lastnike obveznost, ki izhaja iz določb 11. člena Zakona o zaščiti živali, usmrtitev ali namerna zapustitev pa je tudi kazniva.Poseg sterilizacije živali lokalna skupnost sofinancira v višini 25 % za posamezno žival, polovico sredstev zagotovi lastnik, dodatno pa je ceno za 25 % znižal tudi izvajalec.Akcija subvencioniranja posledično pome-ni zmanjšanje števila prostoživečih živali. To pa je tudi za občino nižji strošek za oskrbo teh živali v zavetišču.

občinA ribnicA

ZA

Č

ISTO OK

OLJE

33

Akcija »E-odpadke ločuj in okolje varuj!« je končana!

Poleg glavne nagrade smo podelili še devet praktičnih nagrad. Nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado – kompostnik, so:• Metka Lesar, Jurjevica 6, 1310 Ribnica • Alojz Tanko, Žlebič 37, 1310 Ribnica• Ivan Šega, Ravni Dol 1a, 1317 Sodražica• Jože Levstek, Prvomajska cesta 14, 1317 Sodražica• Emil Stanešič, Draga 29, 1319 Draga • Alojz Car, Retje 113, 1318 Loški Potok

Nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado – nahrbtnik, so:• Andrej Mulej, Kolodvorska 4, 1310 Ribnica• Janez Krže, Kračali 3a, 1317 Sodražica. • Helena Čamernik, Lazec 9, 1319 Draga

Vsem udeležencem akcije se organizatorja zahvaljujeta za dober odziv v upanju, da bomo skupaj nadaljevali s takimi in podobnimi akcijami tudi v pri-hodnje in s tem poskrbeli za lepše in boljše življenje vseh nas.

V sklopu akcije »E – odpadke ločuj in okolje varuj!« nas je v petek, 17. maja, pred osnovno šolo dr. Franceta Prešerna v Ribnici obiskal tudi E-transformer.E-transformer je multimedi-jsko vozilo, ki se v celoti napa-ja iz lastne solarne elektrarne, nameščene na strehi prikolice. Učenci in učenke od 2. do 9. razreda ter predšolski otroci so si z vodstvom podjetja Zeos d.o.o. ogledati tudi v notranjo-sti razstavljene najbolj značilne električne in elektronske aparate ter kratek film o zbiranju in predelavi tovrstnih odpadkov, starejši učenci pa so se preiz-kusili v razporejanju odpadne električne in elektronske opreme v namenski igri ZEOS Zetris.E- transformer si je ogledalo 400 otrok in 20 občanov. Sam namen obiska e- trans-formerja je bil povečati ozaveščenost o okoljskih vprašanjih v zvezi s proizvodnjo in uporabo električne in elek-tronske opreme (OEEO), ravnan-jem z OEEO in njihovo obdelavo ter predelavo (vključno s pon-ovno uporabo in recikliranjem), s posebnim poudarkom na ozaveščanju gospodinjstev in šolskih otrok.

komunAlA ribnicA d.o.o.

Foto: M. Modrej

Komunala Ribnica d.o.o. in družba Zeos d.o.o. sta tudi letos pod okriljem LIFE+ organizirali akcijo »E – odpadke ločuj in okolje varuj!«. Akcija je potekala od 10. do 31. maja v Zbirnem centru Ribnica. Za vse, ki jim je pot do Zbirnega centra predstavljala težavo, pa smo v treh majskih sobotah orga-nizirali dodatno zbiranje na posameznih lokacijah, ki so bile bližje občanom (11. maja v občini Ribnica, 18. maja v občini Sodražica ter 25. maja v občini Loški Potok).

Akcije se je udeležilo 338 občanov vseh treh občin, ki so skupaj oddali 10.009 kg odpadne električne in elektronske opreme, in sicer 730 kg velikih gospodinjskih aparatov (VGA), 2.620 kg hladilno zamrzovalnih aparatov (HZA), 3.763 kg TV in ekranov, 2.215 kg malih gospodinjskih aparatov (MGA), 45 kg sijalk, 173 kg baterij in 463 kg akumulatorjev. Tako so občani Ribnice, Sodražice in Loškega Potoka v tej akciji zbrali 0,75 kg e-odpadkov na pos-ameznega prebivalca.

Kdor je prinesel katerokoli oeeo, odpadno sijalko ali baterijo, je z izpolnjenim kuponom sodeloval v nagradnem žrebanju 31. maja ob 13. uri v prostorih komunal-nega podjetja. Glavno nagrado je izžrebal predstavnik podjetja Zeos d.o.o., praktične nagrade pa so izžrebali: župan občine Ribnica, podžupan občine Sodražica in župan občine Loški Potok.

Glavno nagrado (hladilnik) je prejela MARIJA MOHAR, Podpreska 17, 1319 Draga.

nA žrebAnju so sodelovAli: (Z leve) žuPAn jože levstek, direktor komu-nAle ribnicA bojAn trdAn, PredstAvnik PodjetjA Zeos borut bernArt, PodžuPAn občine sodrAžicA Andrej Pogorelec, žuPAn občine loŠki Potok jAneZ novAk in PredstAvnicA komunAle ribnicA metkA dobovŠek jerbič

Pravilna rešitev MEGAKVIZA majske številke Rešeta je:

URESNIČI IDEJE CENEJE

Med pravilnimi rešitvami je žreb določil naslednje nagrajence:

Bon v vrednosti 20 EUR prejme: MARIJA NADVEŠNIK, Strma pot 3, 1331 DOLENJA VASBon v vrednosti 10 EUR prejme: ANICA OLUIČ, Knafljev trg 1, 1310 RIBNICABon v vrednosti 5 EUR prejme: FRANČIŠKA ORAŽEM, Hrib 4, 1331 DOLENJA VASMajico prejme: JULIJA LOVŠIN, Goriča vas 78, 1310 RIBNICAKapo prejme: BRIN ROVAN, Breg 93, 1310 RIBNICA

Nagrade poklanja Megadom - PE Ribnica, Ob železnici 4, RIBNICA.

Nagrajencem iskreno čestitamo! Obvestila za prevzem nagrad boste

prejeli po pošti.

nagradni kviz bo znova objavljen v naslednji številki.

34

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

Po mesecih mečkanja se je na Okrožnem sodišču v Ljubljani z obsodilno sodbo končal prvostopenjski sodni postopek proti Janezu Janši in ostalim v zade-vi Patria. Velik del javnosti je nad sodbo presenečen, saj so prepričani, da sodba ni bila izrečena na osnovi dokazov, ampak osnovi namiga, da naj bi Janša neznanega dne na neznanem kraju, na neznan komunikacijski način sprejel obljubo plačila zase in za stranko, ki jo vodi (SDS).Več vplivnih pravnikov, med njimi so tudi nekdanji sodniki Ustavnega sodišča, se je izrazito negativno opredelilo do procesa in do sodbe Janezu Janši. Zanimivo je, da je med njimi več takih, ki so izrazito proti politiki SDS in tudi do Janeza Janše niso in ne gojijo kakšnih političnih ali drugih simpatij.Eden od njih, mag. Matevž Krivic, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča (in velik podpornik izbrisanih), je 10. junija v Delu v članku z naslovom »Žalostna real-nost« zapisal naslednje: “Zakaj se tudi meni obsod-ba Janše zdi pravno neutemeljena? Za potrebe časopisnega članka bom zelo poenostavil: ker se mi zdi v očitnem nasprotju s starim pravnim načelom »in dubio pro reo« (kar pomeni, da je v dvomu potrebno obtoženca oprostiti). Prav nespoštovanje tega temeljnega načela mi tukaj tako bije v oči, da ne morem molčati.” Nadalje pa zapiše še naslednje: “… za obsodbo mora obstajati na sodišču gotovost, ne le verjetnost, da je bilo res tako. In te gotovosti

sodišče niti zatrjevalo ni, kaj šele prepričljivo ute-meljilo.” Tako torej Krivic.Dr. Lovro Šturm, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča, je v intervjuju Reporterju (17. 6. 2013) še bolj oster. Pravi naslednje: “Če povzamem: seveda se povsem strinjam glede ugotovitve kolega Krivica, da

bi moral biti prvoobtoženi oproščen, toda ne samo zaradi tega, kar trdi Krivic, da torej ni bila izkazana goto-vost, ampak, ker ni izkazana niti ver-jetnost.” Zelo nedvoumen je bil v svojih izja-vah tudi eden najbolj znanih slov-enskih odvetnikov, dr. Aleksander Čeferin. Dejal je: “Najprej po tem, kolikor sem se seznanil z listinami iz spisa, zoper bivšega predsednika vlade ne obstajajo niti indici, kaj šele dokazi za obsodilno sodbo. Če se v resnih državah preganja predsed-nika vlade, potem bi morali obsta-jati zelo resni dokazi, kar pa v tem

primeru očitno ne drži.” In njegova trditev, da nas je lahko strah, da živimo v taki državi, dobi z gornjimi izjavami pravo težo.Zanimivo pa je tudi stališče nekaterih rednih komen-tatorjev vsega mogočega, ki sicer podpirajo ta tožilsko-pravosodni “dosežek” in ki javnosti sporočajo, da se sodb sodišča ne sme komentirati. Ne samo politiki, ampak celo odvetniki, pravniki, nekdanji ustavni sodniki – torej pravni strokovnjaki, naj ne bi smeli komentirati sodbe, oziroma naj bi to veljalo še posebej za njih. Kot da se vračamo v povojni čas, ko

se tudi ni smelo govoriti o množičnih izvensodnih pobojih, o Gotenici ali drugih »dosežkih« prejšnjega režima. Kot da je državljanom dovoljeno samo, da smo tiho. Govorijo pa lahko le tisti, ki podpirajo razsodbo. Taka sporočila in zahteve so namenjene le temu, da se obrani t. i. neodvisno sodstvo in njihove »strokovne« sodbe, ne pa resnica. Čeferina je ena izmed odvetnic celo prijavila Odvetniški zbornici, ker naj bi bil zaradi komen-tarjev o tej sodbi nespoštljiv do sodišča. Menda je edini od vseh, ki so komentirali sodbo, ki bo šel še na disciplinsko.Naj vas spomnim, da sta bila minister za obrambo v Janševi vladi, Karel Erjavec, in tedanji načelnik generalštaba slovenske vojske, general Albin Gutman, oba najbolj odgovorna za izpeljavo medn-arodnega razpisa za oklepnike, v sodnem postopku pred leti celo oproščena. Erjavec je večkrat javno in na sodišču zatrdil, da se Janša v posel ni vtikal, kar pomeni, da sta ga v celoti izpeljala ministrstvo in slovenska vojska. Sicer pa nobena institucija doslej ni zaznala nič spornega v klientelističnem ravnanju Ropove vlade (LDS), ki je leta 2003 nekdanjemu podpredsedniku LDS, Pavčku, tedaj direktorju in solastniku Viator Vektorja, poceni in brez razpisa prodala Sistemsko tehniko, čez čas pa z njo podpisala še pismo o nameri za izdelavo vojaških oklepnikov za ca. 300 mio evrov. Prav tako brez razpisa. Tu, kjer je veliko dejstev in dokazov, tožilstvo ni sprožilo nobene preiskave. Rop, Cvikl in drugi niso bili ničesar niti osumljeni, nagrajeni pa so bili z dobro plačanimi službami v institucijah EU.Nihče od teh ni v kazenskem postopku. Je pa spro-cesiran in obsojen Janša, ki ga ni bilo nikjer zraven. Tudi nobena priča, ki jo je sodišče povabilo na zaslišanje, domnevnih sumov tožilstva ni potrdila. To daje podlago trditvam, da gre v primeru Janše in SDS za politični proces, podoben tistim iz svinčenih let.

Zato nas je lahko strah, da živimo v taki državi.

POSLANČEVA ZAPISNICA:

Za obsodbo dokazi niso več potrebni Piše: poslanec SDS Jože Tanko

Dolgo smo jih čakali in končno tudi dobili nekaj peklensko vročih dni. Nekaterim ljudem baje vročina godi, drugim pa očitno zelo škoduje. Pa ob tem ne mislim zgolj na njihovo zdravje, ampak pred-vsem na njihovo trezno presojo. Kot da vročina sama ni dovolj težko breme, nas ob tem segrevajo še dnevne novice. Kaj vse se ne dogaja v tej naši mali, lepi Sloveniji.Novice, ki nam dvigajo pritisk in vročino tako hitro ‘dežujejo’, da jim je že slediti težko. Naj se najprej obregnem v gospodarske nov-ice. Slovensko javnost zelo razburja prodaja Mercatorja in drugih slovenskih podjetij. Kdo je vpleten, kdo je kriv za slabo prodajo, zakaj se ni prodajalo prej, ko so bile delnice vredne več in še mnogo drugih vprašanj se poraja ob takih novicah. Politične stranke kažejo s prstom druga na drugo, nihče od njih pa se ne zaveda, da vsi živimo v eni državi, pod eno streho in da bi moral biti naš skupni cilj tisto, kar bo lju-dem zagotavljalo delovna mesta in spodobno plačilo za življenje. Ta primer zelo dobro kaže, da vpletanje politike v gospodarstvo očitno ne prinaša nič dobrega. Edini interes države bi morali biti infrastruktura in naravni viri, vse ostalo pa ostati stvar trga, pa če se sliši še tako kruto. Ob zapisanem ne želim povedati,

da država ne more biti dober lastnik, ugotavljam pa, da slovenska država ne more biti dober lastnik, ker je političnih apetitov očitno preveč.Nekatere je pretresla tudi novica, da večni diplomat, dr. Dimitrij Rupel, izpolnjuje pogoje za upokojitev, ki jih je določil ZUJF. Seveda priza-deti ni pozabil omeniti, da gre za politično potezo in načrtno odstranitev Rupla kot nezaželene osebnosti.

Zanimivo, da morajo tudi ostali javni uslužbenci, kot so medicinske sestre, učitelji, poklicni gasilci in drugi po ZUJFU v pokoj, če le izpolnjujejo tam zapisane pogoje, pa nihče ne zapiše, da gre za politične odločitve. Njih nihče ne sliši, nobenega ne zanima, koliko kreditov jim je še ostalo, koliko volje in energije za delo še imajo, oni MORAJO iti v pokoj. Pri izbranih pa gre zgolj in vedno samo za politično odločitev, mar ne?Še najbolj vroča tema v teh dneh je bila zadeva Patria. Obsodba (čeprav še ne pravnomočna) bivšega premiera Ivana Janeza Janše je nekater-im povzročila pravo travmo. Jokanje in padanje posameznikov v »žvaliment« sta dejanji, ki sta presegli vse meje razuma. Resnično ne morem verjeti, da se ob vsem znanem, napisanem in videnem in ob vseh zgodovinskih izkušnjah še vedno zgodi, da ljudje tako slepo sledijo nekemu političnemu vodji brez vsake trezne presoje. Na tem mestu ne želim ugotavljali, ali je nekdo kriv ali ne, ampak odziv posameznikov

na takšno presojo pa je za napredno 21. stoletje skrajno neprimerno. Dokler bomo vodilne poli-tike jemali kot ikone, nadljudi ali edine zveličane, nam resnično ni pomoči.Ob vseh novicah se zdi, da smo v Ribnici prav izolirani od političnih neprijetnosti. Zdi se, da življenje teče po ustaljenih tirih. Niti dejstvo, da je bila tokratna proslava za državni praznik v cerkvi, ne zmoti tega prijetnega vzdušja. No, vsekakor moram županu za to potezo čestitati. Pogumno dejanje, ki mu je prineslo med verni-ki rimokatoliške cerkve marsikakšen glas na naslednjih volitvah. Tudi name je naredila ta nje-gova poteza poseben vtis. Župan res ne izstopa po svojem znanju, sposobnostih in strokovnos-ti, vsekakor pa ima poseben občutek za pogla-bljanje ideološkega prepada med ljudmi. Na tem področju mu res ni para. In če kdo, potem on dobro ve, kako zaostriti prepad med pripad-niki različnih ver in kako državljane Slovenije selekcionirati med verne in neverne. Bravo, za to mora človek res imeti jajca! Še dobro, da nas v tako mirnem obdobju pretresajo vsaj potresi, mogoče nas vsaj ti malce prebudijo.

Mag. andreja škrabec, predsednica OO Zares Ribnica

VROČINSKI VALV RUBRIKI

‘V POLITIČNIH KROGIH’ ČLANKI NE ODRAŽAJO MNENJA POSAMEZNIH POLITIČNIH STRANK,

TEMVEČ GRE ZA KOMENTARJE AVTORJEV.

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

35

prioritet, a vendarle se mi zdi pomembno izpostavljati tovrstne probleme. Navsezadnje hitre in strokovne reakcije sodišč vračajo lju-dem zaupanje v pravično politiko, predvsem pa v pravno državo, česar danes zagotovo manjka.Prav tako ne razumem, zakaj se določeni problemi na lokalnem področju rešujejo tako dolgotrajno. Kot primer lahko navedem že stotič izpostavljeno problematiko kamnolo-mov v Kotu. Ne morem se znebiti občutka, da bi rad nekdo to in še mnogo podobnih prob-lemov enostavno pometel pod preprogo. Že pred dobrim mesecem je bila ustanovljena skupina za reševanje problematike peskoko-pov v Kotu, pa žal še vedno ni bila formirana, kar jasno kaže na nezainteresiranost občine pri reševanju tega in drugih problemov. Prepričan sem, da se stvari odvijajo prepočasi. To občutim tudi sam kot član Odbora za okolje in prostor. Minevajo leta od obljub o

ureditvi gradu, struge in obrežja Bistrice, ure-ditvi trga Ribnice, dvorane v Dolenji vasi itd., a po skorajda 8 letih ostaja zgolj pri besedah. Ne trdim, da ni bilo ničesar narejenega, mar-sikaj je potrebno tudi pohvaliti, a prepričan sem, da bi z drugo energijo v Ribnici naredili več in bolje. Na enem izmed zadnjih odborov za Okolje in prostor sem predlagal, da bi bilo koristno, če bi se člani omenjenega odbo-ra na določene, za vaščane posebej pereče teme ali probleme dobili večkrat, pri tem pa sem se pripravljen odpovedati sejninam. A je bil predlog o bolj konstruktivnem delu zavrn-jen s pojasnilom, da se »kar tako nima smisla dobivati«. Sam sem drugačnega mnenja. Verjetno pa omenjeni strah pred skupnim konstruktivnim delom izhaja iz nekonstruk-tivnega ali neracionalnega dela v preteklosti?

lukA ilc, predsednik OO SLS Ribnica

Spoštovane bralke in spoštovani bralci,v preteklem mesecu se je na političnemu parketu dogajalo marsikaj, nedvoumno pa je bil vrhunec, ko je sodišče za krivega obsodilo predsednika največje opozicijske stranke. Sam spoštujem odločitve sodišč in menim, da bi jih morali spoštovati tudi drugi, tudi, ko gre za njihove politične voditelje. Ob tem pa sem bil rahlo presenečen, ko sem prek medijev izvedel, da se je shoda v podporo obtoženim udeležil tudi poslanec iz Ribnice. Palica mora biti enako dolga za vse, tako politične vel-jake kakor tudi za navadne državljane. Po poročanju medijev naj se obtoženi ne bi branili z argumenti, kako izpodbijati dokaze, temveč kako odstraniti dokaze iz obravnave. Osebno se mi to zdi z moralnega vidika spor-no in me spominja na sodni proces »Balkanski bojevnik«. Nekomu, ki v lokalnem okolju želi s političnim angažiranjem spremeniti stvari na boljše, nacionalne politične teme ne predstavljajo

MANJKA ENERGIJE

PISARNAVABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO SOBOTO MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, MOŽNO PA JE SREČANJE TUDI IZVEN URADNIH UR PO PREDHODNEM DOGOVORU PO MAILU LUKA.ILC@SLS.SI .VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!

Kako do boljšega gospodarjenja z državnimi goz-dovi?

Piše: Ljudmila Novak, poslanka v Državnem zboru in predsednica NSi

Nova Slovenija še vedno nadaljuje z obiski po slovenskih regijah, kjer želi iz prve roke izvedeti, s kakšnimi problemi se srečujejo ljudje v vsakdan-jem življenju, v službah, kaj tare podjetnike, kmete ... Tako smo na obisku Notranjske regije prišli do informacij, da se pri gospodarjenju z državnimi gozdovi pojavljajo številne nepravilnosti, zato smo 12. junija sklicali nujno sejo parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje. Razpravljavci na seji so ugotavljali, da prihaja predvsem do slabe organizacije javnih služb, ki delujejo na področju goz-darstva v Sloveniji, pojavlja se problem nezadostnega nadzora koncesionarjev, zelo nizkih koncesnin ter nezakonitega poseka lesa. Ugotovljeno je bilo, da v Sloveniji vlada skoraj paradoksalno stanje, ko imamo v lasti ogromno gozdov in lesa, hkrati pa od tega skoraj nobene prave koristi. V Novi Sloveniji menimo, da državljani upravičeno pričakujejo, da se področje gozdarstva ustr-ezno uredi in da ne prihaja do oškodovanja pri gospodarjenju z (državnimi) gozdovi, ki so eno največjih bogastev naše države.

Na koncu seje je bil tako sprejet sklep, naj vlada v roku šestih mesecev pripravi

predlog konkretnih ukrepov za podporo slovenski lesno-predelovalni industriji.Nova Slovenija je že konec meseca maja opozorila tudi na nesprejemljivo povišanje katastrskega dohodka, hkrati pa je s spremembo zakona predlagala, da se odpravi

obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici (KGZS). Namen našega predloga je, da se slovenskega kmeta razbremeni plačevanja obveznega zborničnega prispe-vka in da se zbornica v prihodnje s svojim delom in ponudbo še bolj potrudi za prido-bivanje članov. Z omenjenim predlogom želi Nova Slovenija kmetom ponuditi pred-vsem možnost svobodne izbire – enako kot je to zagovarjala tudi v primeru obrtnikov in Obrtne zbornice Slovenije. Po številnih pričevanjih namreč kmetje od KGZS nimajo praktično nobene koristi. V Novi Sloveniji se zato verjetno upravičeno sprašujemo, komu je torej KGZS pravzaprav namenjena? Predvidevamo, da bo prostovoljno članstvo zbornico prisililo, da bo kmetom ponu-

dila bolj uporabne storitve, ki jih kmetje sedaj očitno pogrešajo. Glede povišanja katastrskega dohodka pa so očitno naša nasprotovanja obrodila sadove, saj si je vlada premislila in že pripravlja nov pred-log, za katerega upamo, da bo upošteval naše pripombe.Glede širše politične situacije lahko rečem, da se je slovenska politika – kljub enolet-nemu pogajanju in nasprotovanju zdajšnje koalicije - vendarle uspela poenotiti glede zapisa fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015 in glede spremembe referendumske zakonodaje, ki bo odslej v rokah ljudstva in ne politikov. Oba koraka, pri katerih je Nova Slovenija aktivno sodelovala in zago-varjala tiste rešitve, ki so bile na koncu tudi sprejete, ocenjujem kot državotvorna in za Slovenijo na dolgi rok dobra. Naj se na koncu še zahvalim vsem, ki ste prišli na že tradicionalni tabor Nove Slovenije v Kamnik in s svojo prisotnostjo in dobro voljo pokazali, da smo stranka, ki pre-more veliko pridnih, spodobnih in poštenih ljudi, ki Sloveniji želijo le dobro. Situacija, v kateri se nahajamo, ni rožnata, vseeno pa upam, da bomo Slovenke in Slovenci tik pred zdajci uspeli združiti moči in z lastnim znanjem, voljo in ljubeznijo do domovine zapluli v manj viharne vode. Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, med 14. in 15. uro.

36

PISM

A OBČ

AN

OV

OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO

Premislek po obisku brezen v ROGUPo vnovičnem obisku brezen z izvensodno pobitimi v ROGU je moje mnenje, da je bilo zelo narobe, celo zločin, kot pravi pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, da je partija med NOB oz. med okupacijo pre-vzemala oblast z lažjo in nasiljem, likvidaci-jami političnih nasprotnikov. Komunistični veljak in vodja OZN-e Ivan Maček Matija je namreč dejal: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«O vsem tem se, sicer redko, a sedaj že javno govori, tudi slovenska zgodovinska stroka. Opomba: akademik dr. A. Bajt in tudi olimpionik, pravnik Leon Štukelj sta bila privrženca gibanja slovenskih četnikov«, kraljeve vojske v domovini«, kar se je lahko zvedelo šele po osamosvojitvi. »Kraljevo vojsko, plavo gardo«, četnike, so partizani likvidirali že l. 1943 v Grčaricah.Lani, na dan praznika Ljubljane, mesta zmagovalca, 9. maja, sem bil slučajno v glavnem mestu in to na Trgu republike, na nekdanjem dolgoletnem osrednjem slov-enskem Trgu revolucije, če smem spom-niti? Poslušam državni radio, kjer poteka oddaja o dnevu zmagoslavja v Ljubljani. Devetdesetletni partizanski major in komisar, pravnik dr. Vrhunec pove, kako so tedaj z zanosom korakali in jezdili na belem konju v Ljubljani, kot del zmagovite strani v boju s fašisti in nacisti. Verjamem mu, da je bilo to polno upravičenega zanosa in ponosa. Pove pa tudi, da do tedaj ni govoril o revoluciji. Po njegovi izpovedi o teh velikih dogodkih ga na radiu dopolni še zgodovinarka. Ta pa pravi, takoj po prvih dneh zmagoslavja je zmagovalna oblast nadaljevala z revolucionarnimi dejanji, ki so bila že izvajana med NOB, to je žal tudi z likvidacijo, eliminacijo vseh še potencialnih nasprotnikov nove revolucionarne oblasti. Takoj je utrjevala enopartijski sistem po sovjetskem vzoru.Tudi tako se občasno le izve prava in logična resnica, čeprav se zgodovina žal še vedno drugače uči in promovira, kot češ, revolucije ni bilo, in ni bilo protirevolucionarjev, bili so samo okupatorji in njihovi hlapci, izdajalci, ki jih je tedanja komunistična oblast le (ne) upravičeno po vojni izvensodno pobila. Bivši predsednik države Milan Kučan pa je v javni izjavi zapisal, da obžaluje in obsoja povojne zunajsodne poboje, ki bodo v slov-enskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin; NEDELO, 9. julij 2000. Zmagala je torej »Revolucija, tudi in predvsem s pomočjo Stalina«, a revolucija je bila samo po vojni, skoraj v enem dnevu, prej, med celo 2. svetovno vojno, pa revo-lucije seveda ni bilo, čisto nič?! Kdo lahko to še verjame in dojame?

frAnc mihič

Afera Patria, politika in pravosodje.Sem kdaj kaj rekel čez pravno državo? Tako se sprašuje Marko Crnkovič v naslovu svojega članka v DELU. Enako tudi jaz, ko to pišem. M. Crnkovič pravi: »Janez Janša je nesramnež in zoprnež, ki mu včasih moram dati prav, da pa nikakor ni baraba, ki bi se dal podkupiti.« Strinjam se. Nemalokrat je » zoprnež«, po moje brez razloga in koristi, ki pa bi se ne dal podkupiti. Večinoma mu dajem prav, a zaradi »zoprnosti« izgublja volitve. Zato menim, da zaradi tega vsekakor ni oseba za na sodišče. Odvetnik A. Čeferin jasno pravi: »Kolikor sem seznanjen z listinami iz spisa, zoper bivšega predsednika vlade ne obstajajo niti indici, kaj šele dokazi za obsodilno sodbo. Če se v resnih državah preganja predsednika vlade, potem bi morali obsta-jati zelo trdni dokazi, kar pa v tem primeru očitno ne drži. Sodniki sploh ne izrekajo več oprostilnih sodb, tudi če bi to bilo nujno za pravično sodbo. Verjemite mi, da nas je lahko močno strah živeti v taki državi. Nikoli ne vemo, kdo je naslednji.« Odločno se postavi v bran svobode javnega izražanja in protestiranja, saj pravi, da so zlasti pravniki, ki menijo, da gre pri sodbi za sum kršenja človekovih pravic, prvi poklicani, da javno povedo svoje mnenje. Tudi dr. Klemen Jaklič, profesor prava, je enakega mnenja. Sam menim, da enako, kot lahko komentiramo in kritiziramo parlament in vlado, pa tudi avtonomno odločata, lahko komentiramo tudi pravosodje, pa bo še vedno avtonomno. Dr. Rok Čeferin jasno pravi: “Sodstvo mora trpeti kritike na račun svojega dela. In to velja tudi za komentiran-je tekočih sodnih postopkov.” Tudi dr. Miro Cerar pravi, da je javna razprava o pravnih zadevah in postopkih, seveda v sodob-nem demokratičnem in pravnem prostoru, dopustna in v določeni meri koristna. Sicer pa meni: »Ne pozabimo, da se je afera Patria pričela na nepravnem prizorišču, v predvolilni kampanji. Po volitvah, ki jih je Janševa stranka z majhno razliko izgubila, je zadeva Patria grozeče obvisela v zraku, pravni postopki niso intenzivneje stekli, kar je bilo povsem v duhu ‘obtoži in pusti obtoženega, da je obtožen’. Afera Patria ima že iz tistega obdobja takšno politično dimenzijo, ki ji ni v čast.« Predvsem pa ni v čast »aferaški predvolilni politiki« in tudi ne pravosodju, bi lahko rekel!?

frAnc mihič

Veliko lesa, a propadajoča lesna indus-trija.Naslov v DELU – 11. junija 2013, ki je žalosten za vsakega, zlasti brezposelnega Slovenca. Že dolgo akutna tema, žal odraz znanja in sposobnosti slovenske ekonomije. Lesna industrija, pa ne samo ta, propada, ker prevladuje pri lastnikih, nadzornih svetih in upravah pohlep, ne pa vrednota skupno dobro in potrebni menedžment, znanje in poštenje. Današnje stanje je posledica premalo znanja, odgovornosti, poštenja, zlasti slovenske ekonomske stroke, prava in menedžmenta. Preredke so izjeme. Vse to pa politika povzema in podpira, ker v politiki kot vrhu demokratične piramide še vedno ni pozitivne selekcije, ki je naro-du preprečena, saj jo čisti proporcionalni sistem onemogoča!Prevladuje in izkorišča se »nacionalni interes«, »samo da bo naše«, ne glede, kdo in kako je lastninil in je in bo lastnik«, drugi pa pristajajo na cesti, v slepi stranski ulici.Menim, da ni zadosti ali pravega znanja za pravilno in pravočasno oceno tehničnega razvojnega in predvsem tržnega potencia-la, kar so vse države, stroke in ekonomije, celo z bistveno manj lesa, že davno storile in tako tudi zagotovile veliko dobro plačanih delovnih mest in priliva v proračun, saj so les visoko oplemenitile in ovrednotile.Pred desetletjem sem bil priča, ko so to v lesni industriji ugotovili tudi svetovalci za menedžment, ki so v okviru projekta EBRD – Evropske banke za razvoj, sicer strokovn-jaki in menedžerji iz Danske, ki so tedaj brezplačno svetovali podjetju v težavah, a jim uprava ni verjela ali ni razumela, kako je pomembna zelo strokovna ocena raz-vojnega in tržnega potenciala in stanja.Z lastniki, ‘med katerimi je bila tudi država’, to je posredno z nadzornim svetom, ki upravi določa ali odobrava poslovne cilje in rezultate, pa sploh niso dobili kontakta. Danska pa je znana po tem, da ima v naravi zelo malo lesa na prebivalca, pri uporabi lesa in ovrednotenju na prebivalca pa je med vodilnimi na svetu.Takrat so mi danski svetovalci banke EBRD razočarani dejali, takšni nadzorni sveti, ki jih ne zanimajo mednarodno podjetniško svetovanje in njih izsledki, so pogreb za gospodarstvo!

frAnc mihič

PISM

A OBČ

AN

OV

37

OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO OBČANI PIŠEJO

Ob rob proslavi ob dnevu državnostiDan državnosti je državni praznik, posvečen spominu na razglasitev samostojne Slovenije pred dvaindvajsetimi leti, in prav je, da se takšno obletnico praznuje. Pomembno se je spominjati prelomnih točk zgodovine, tako v spomin kot v opomin.Pa vendar, ker se je letošnja proslava najpomembnejšega državnega praznika zgodila v cerkvi, imam glede tega kar nekaj pomislekov. Mnoga leta je potekala tradicio-nalno proslava v Gradu ali Športnem centru, pred tem pa je bila v cerkvi maša za domov-ino. Popolnoma legitimna ponudba in tudi izbira; če želiš na proslavo, greš na proslavo. Če želiš prisostvovati maši za domovino, se je lahko udeležiš. In oboje skupaj je ravno tako izvedljivo, saj je časovni razmik dovolj velik, da se obiskovalci udeležijo obeh, tako maše kot proslave, nobena pa ni določala druge. Glede na to, da ima Občina vsaj tri primerne pokrite lokacije (Športni center, dvorana TVD in dvorana Rokodelskega centra) ter letno gledališče v Gradu, bi pač pričakoval, da bo svojo lastnino tudi primerno ali pa, če želite, reprezentativno uporabljala. To velja še pose-bej v takšnih primerih, ko naj bi bila prireditev namenjena kar najširšemu občinstvu, torej prebivalcem Republike Slovenije, na podlagi ustavno zagotovljene enakosti, ne glede na “narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje.”

Po eni strani je razumen ekonomski argument, češ, v cerkvi so klopi, osvetlitev in ozvočenje. Vendar je videti, da se varčuje, pa naj stane, kolikor hoče. Pa čeprav se na ta način in ob najprimernejšem trenutku za povezovanje, zavestno izključuje velik del javnosti, ki bi se morda proslave udeležil, če ne bi bila v cerkvi, pa čeprav je to najlepša dvorana v Ribnici. Verjamem, da je vsaj nekaj Ribničanov, tudi članov občinskega sveta, ki bi želeli priti na proslavo, ker je samostojnost Slovenije za vsakdanje življenje morda najpomembnejša vrednota, pa so se temu odrekli, ker s(m)o mnenja, da, če je proslava za vse, potem ta v takšni družbi, v kakršni živimo, žal, ne more biti v cerkvi.In če sem že načel temo proslave, potem se bom obregnil še ob nekaj zadev: Pohvaliti velja lepo pripravljeno prireditev. Godba in zbor sta predstavila to, kar lahko vedno pričakujemo od njiju. Po eni strani dobro izvedbo in skoraj rutiniran nastop, ki ne pušča dvoma v kvaliteto, vendar je pihalne-mu orkestru nekoliko primanjkovalo prostora, zbor pa je sicer izkoristil akustične kapacitete, vendar je na koru bil na nekako oddaljen od javnosti. Županov govor je bil priložnosti primeren, osredotočil se je na povezovalne elemente slovenske zgodovine, pa tudi začetek in konec sta bila dovolj blizu, da se poanta ni izgubila. Voditeljica in scenaristka je dobro opravila

svoje delo, tako z vidika oblikovanja veznega besedila kot same izvedbe, nekoliko pa se je zataknilo pri protokolu: Manjkal je namreč pozdrav županu Jožetu Levstku, podžupanu Vinku Levstku in poslancu Jožetu Tanku. Pozdrav pa je manjkal tudi županu sosednje Sodražice, posedlo pa se ga je kar v drugo vrsto.Na vrhuncu proslave, v slavnostnem govoru, pa sem močno pogrešal širino duha. Širino, ki je sposobna sprejeti za državljane Slovenije tudi tiste, ki vere ne želijo ali pa imajo kakšno drugo. In ki volijo drugače, kot bi si govornik želel. Jaz pa si želim, da bi z govorom poskusil bolj izpostaviti točke povezovanja, ne točk ločitve. Poleg tega pa si želim, da bi govornik vsaj malo podvomil v svoja izhodišča, čeprav bi bilo od filozofa to smiselno pričakovati. In morda bi moral v izhodišča dodati še koga, ki morda misli drugače. In ko govornik govorit o preseganju meja miselnega sveta, morda bi moral poskusiti preseči tudi meje svojega sveta? In za kone: neprimerno je javnosti, pa čeprav je to samo ribniška, ponujati recik-liran govor s slovesnosti ob dnevu krivde, odpuščanja in sprave.Glede na to, da gre za praznik samostojne in demokratične Slovenije, bi si v prihodnje želel proslavo, ki je namenjena povezovanju in vrednotam vseh prebivalcev samostojne Slovenije.

Primož tAnko

GRMADA 2013

11. REKREATIVNI KOLESARSKI VZPON NA GRMADO Rekreacijska kolesarska prireditev za vse generacije. Proč od prometa, s kolesom med hladne gozdove Male gore. Spoštovani prijatelji kolesarjenja, tudi letos vas vabimo na že 11. rekreativni kolesarski vzpon na Grmado.Štartno mesto: Hrovača pri Ribnici, v soboto, 27. julija, ob 14. uri. Proga: 35 km, ravninska, gozdna, makadam, asfalt, 2 vzpona. Višinska razlika 372 m. Startnina je 8 €. Cilj pri domu na Grmadi.Vsak udeleženec prejme spominsko darilo in topel obrok. Priporočamo gorska ali treking kolesa. Prijave uro pred startom.Kontakt: 041 663 972

7. FESTIVAL KLAVIRSKIH HARMONIK, nedelja, 28. julij, ob 14. uriTekmuje lahko vsak, ki je dopolni 10. let. Vsak tekmovalec bo zaigral tri skladbe, ena mora biti slovenska narodna pesem, drugi dve po lastni izbiri; zaželene so narodne, kajti tudi to je priložnost, da ohranjamo ljudsko izročilo. Vsi igrajo v eni kategoriji, starostne omejitve ni. Tekmovalce bo ocenjevala strokovna komisija in na koncu podelila nagrado za najboljšo izvedbo in najobetavnejšega izvajalca. Podelitvi bo takoj po končanem programu sledilo družabno srečanje.Informacije: 041 663 972.

PRIJAVNICAza sodelovanje na 7. festivalu klavir-skih harmonik GRMADA 2013

Priimek in ime _____________________Datum rojstva _____________________Naslov in občina ____________________________________________________Telefon __________________________Glasbena izobrazba ________________Klavirsko harmoniko igram _______ let

Zaigral-a bom:Naslov skladbe 1. _______________________________ 2. _______________________________ 3. _______________________________Avtor skladbe 1. _______________________________ 2. _______________________________ 3. _______________________________

Prijave: TD Grmada, Velike Poljane 45, 1316 Ortnek ali na el.naslov: grafa@siol.net.

Datum: Podpis:

38

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I

Starodobniki v RibniciV petek, 21. junija, so se ribniške ulice, predvsem Kolodvorska in Škrabčev trg, spremenila v ulice zgodnjega 20. stoletja. Iz Anglije je 'prihrumelo' preko 40 lepotcev angleške znamke Frazer Nash, po kateri se tudi imenuje 80 let staro društvo lju-biteljev starodobnikov. V njem je s svojimi lepotci včlanjenih preko 100 ljubiteljev štirikolesnikov. Obisk starodobnikov v Ribnici je bil v sklopu potepanj po Sloveniji. V okviru 'turneje' so obiskali še Rogaško Slatino, Bled, Medano, Postojnsko jamo, Lipico … Zasluga za obisk Slovenije in Ribnice gre Ribničanki Aniti Gentilli, rojeni Anica

Gorenc, ki že 40 let živi v Angliji. Anica, sedaj Anita, se je poročila v ribniški cerkvi.Ekipa je iz Anglije v Slovenijo z avtomo-bili letnikov od 1928 – 1934, potovala 4 dni. Navada je še, če kakšen tudi odpove, se družba ob tem ne vda. Avto pustijo na poti in ga vzamejo ob povratku, za nadaljevanje poti pa najamejo taksi, po možnosti staro-dobnik. Člani društva se tudi sicer veliko družijo in radi potujejo.Slovenija je bila lastnikom bleščečih unika-tov izjemno všeč, presenečeni so bili nad lepotami narave, urejenostjo, gostoljubnos-tjo domačinov. Očaral jih je tudi Rokodelski center, kjer so se za slabe tri ure ustavili, svoj žlahtni kamenček v mozaik slovenske gostoljubnosti pa so vsekakor dodali člani VETD Hročava, ki so Angleže postregli z domačimi dobrotami in v vročem opold-nevu s pijačo na 'delovni' temperaturi.

Tekst in foto: mArko modrejAnitA gentilli Z možem in njunim stAro-dobnikom

Tretji Blagoslov koles V Žlebiču se radi družijo

V nedeljo, 9. junija, so vaščani 'Spodnjega Žlebiča' tretjič pripravili blagoslov koles in kolesarjev. Pod krošnjami znamenite vrbe, pred Krčmo Gostač, se je zbralo precej kolesarjev. Po pozdravu požrtvovalnega 'vaškega župana' Antona Šilca in 'podžupanje' Sabine Peterlin pri vhodu, je obred opravil ribniški župnik in dekan, mag. Anton Berčan.

S kolesi so se pripeljale številne družine, ki so se v lepem nedeljskem popoldnevu v senci košatih dreves družile do poznih ur. Vaščani so nedaleč stran, ob mogočni lipi, pred štirimi leti postavili lesen stolp, mizo, predlani pa še kažipot. Vsekakor so takšni dogodki dodana vrednost vsaki vasi in kraju, saj druženja in veselja v krogu sosedov in domačih vse bolj primanjkuje.

Tekst in foto: mArko modrejZ desne: “žlebiŠki žuPAn” Anton Šilc, sAbinA Pertlin in mAg. Anton berčAn

BRŠKI KOZOLEC DOKONČNO PREDAN UPORABISeptembra pred tremi leti so na Bregu ura-dno odprli novi oz. obnovljeni vaški kozolec, simbol slovenske pokrajine, prvobitnosti in narodove biti. Takrat je bila zaključena prva faza gradnje. Druga faza (dvorana v zgornjem delu) pa je bila zaključena maja letos. Gradbeni odbor je v začetku junija dela slovesno zaključil in 7,2 metra visok, 12 metrov dolg in 5 metrov širok lepotec, ki stoji v neposredni bližini razvaline gradu Willingrain, v upravljanje predal upravne-mu odboru društva. Kozolec je po načrtu Franca Bartola z Vinic izdelal Janez Arko iz Dolenjih Lazov.Predsednik gradbenega odbora Andrej Klun je za pridobivanje dovoljenj pose-bej pohvalil prizadevnost Mihe Kluna in župana Jožeta Levstka. Pri gradnji kozolca, ki bo služil zbiranju vaščanov, prireditvam in ostalim dogodkom, je sodelovala vsa vas. Vloženega dela je preko 1000 ur, s finančno

ali materialno pomočjo pa je priskočilo na pomoč še preko sedemdeset pokroviteljev, podjetij, ustanov, samostojnih podjetnikov in drugih institucij. Bržani se jim iskreno zahvalju-jejo.Med prostovoljci, ki so v kozolec vložili preko 300 ur svojega časa, je Klun izpostavil tudi Franca Rusa in Marjana ter Janeza Levstika.Vrednost objekta je okoli 70 tisoč evrov, vrednost društvenega 'premoženja' pa že presega 100 tisoč evrov. Semkaj spadajo: kapelica sv. Ane, obnovljena pot k Tobakovi hruški in ostale manjše pridobitve.Društvo Veter, ki mu predseduje Tomaž Horžen, sicer vsako leto priredi precej dogodkov, npr. tradicionalno šaharijado, praznovanje materinskega dne, prireditev ob žegnanju (prazniku) sv. Ane, kostani-

jado, brški kulturni dan in miklavževanje. Doslej so pripravili še nekaj prijetnih pri-reditev, na katerih so se predstavili glasbe-niki, pesniki in celo pisatelji, vsi pa doma z Brega. Kozolec s prijetno dvorano bo tako zadovoljil vsem potrebam društva, namen-jen je tudi raznim dogodkom drugih orga-nizatorjev.

Tekst in foto: mArko modrej

delovni in uPrAvni odbor druŠtvA veter

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

39

Knjiga o letošnji mariborski zimi, ki je bila napisana leto poprej

Tako je znani novinar in publicist Ervin Hladnik Milharčič opisal knjigo dr. Mateje Ratej Človek v času, ki sta jo v zanimivem pogovoru predstavila v sredo, 19. junija, na Škrabčevi domačiji. Ratejeva poleg svojega dela na Inštitutu za kulturno zgodovino piše kolumne za časopis Večer, knjiga pa je izbor najboljših kolumen iz zadnjih let. Te so slogovno in jezik-ovno zelo zanimive, saj so praktično iz dveh delov: prvi je izbrskan drobec ali zgodba iz arhiva ali med-vojnega časopisja, drugi pa je kritika in razmislek o trenutnem času. Pomemben del pogovora je bil namenjen samemu pisanju ter predvsem o razliki med starodavnim zgodovinskim in novi-narskim pisanjem. Prvi zahteva eksaktnost in zelo natančno sledenje virom ter tudi predpostavko, da bralec pozna poglavitne koncepte in metode zgodovinopisja.

V drugem pa mora avtor predstaviti vse potrebne informacije ter mnogo lažje pred-stavi osebno mnenje. Dr. Ratejeva v svojih kolumnah pogosto "krtači zgodovino proti dlaki" in prikazuje inspirativne možnosti preteklosti.

Poleg tega pa sta se gosta dotaknila tudi mariborskih protestov, ki so pravzaprav odsev družbenega stanja, v katerem smo se znašli, še posebej prebivalci Maribora, ki je na nek način zelo posebno mesto. Družba je oblikovala popolnoma potrošniško nara-vnanega posameznika, ki mobilizacijskega momenta ne začuti in se mu ne odzove, dokler ni neposredno udarjen po žepu, kot se je to zgodilo z radarji. Pogovor se je sukal tudi o Slovencih, ki smo na nek način narod brez junakov, še tisi junaki, ki jih imamo, pa niso junaki vseh Slovencev, pač pa samo dela. Poleg tega se poraja vprašanje, koliko zgodovine imamo kot narod, glede na to, da ima praktično

vsak svojo interpretacijo zgodovine. Poleg tega je odvisno, kako se konstruira realnost preteklosti, kaj se v zgodovino zapiše in kaj pomete pod preprogo. Še posebej je to občutljiva tema pri novejšem zgodovi-nopisju, ki je pogosto izra-bljeno v politične namene z interpretacijami, ki ne zdržijo resne zgodovinske presoje, zelo uporabni pa so za populističen pristop k javnosti.

Tekst in foto: Primož tAnko

ervin hlAdnik milhArčič v Pogovoru Z mAtejo rAtej

Stari piskerČeprav Ribnica nima kinodvorane, je bila 11. junija v dvorani Miklove hiše pred-stavitev slovenskega celovečernega filma Darka Nikolovskega Stari pisker.Gre za devetdeset minut dolg film o pravzaprav mitskem dogodku iz sloven-ske novejše zgodovine, in sicer osvoboditev ujetnikov iz Starega piskra, znanega celjskega zapora. Film so začeli pripravljati konec leta 2011, končan pa je bil lansko jesen, tako da je bil predstav-ljen tudi na Festivalu sloven-skega filma.Širši okvir dogodkov na Štajerskem v času nemške okupacije je predstavil zgodovinar in muzealec dr. Tone Kregar, ki je v pogovoru z Janezom Tankom pojasnil posebnosti nemškega oku-pacijskega režima.

Ta je na Štajerskem sledil politiki "nared-ite mi to deželo zopet nemško", in je v ta namen pregnal vse učitelje, duhovnike in narodno zavedne prebivalce. Številne so preselili v Srbijo, mnogi pa so bili po zaporih ali v delovnih taboriščih. Poleg tega je izva-jal močan pritisk na civilno prebivalstvo, še posebej, če so podpirali upor. Poleg tega je pogovor potekal v smeri oblikovanja mitičnih točk zgodovine.

Scenarista Ivan Grobelnik in Darko Nikolovski sta na podlagi knjige in pri-povedovanja Ivana Grobelnika, edinega še živega udeleženca iz te akcije, naredila film. Režiser in glavni igralec Darko Nikolovski je razložil potek snemanja filma, od priprave scenarija in scene pa vse do snemanja, ki je potekalo deloma v Celju, deloma pa na drugih lokacijah Štajerske. Film, posnet na 'ljubiteljski bazi', z minimal-

nim proračunom in pred-vsem sodelovanjem pros-tovoljcev, so snemali samo ob vikendih. Posebnost podviga osvo-boditve zapornikov iz Starega piskra je, da je šlo za praktično spontano akcijo, v kateri ni padel niti en strel, ekipa šestih partizanov pa je uspešno osvobodila približno 120 zapornikov.

Tekst in foto: Primož tAnko

dr. tone kregAr in dArko nikolovski (desno)

40

POG

LED

V

PRETEK

LOST

Iz muzejskih zbirk - Muzej RibnicaXviii. del

Piše: Vasja PavlinFotografije so iz zbirke Muzeja Ribnica.

Do sredine 20. stoletja je bilo povsem običajno, da so se gostilniški prosto-ri nahajali v objektu, v katerem je živel gostilničar s svojo družino. Kot javni pros-tor so za potrebe gostilne služile veža in soba ali dve. Na podeželju so se gostje pogosto zadrževali še v kuhinji. V kotu gostilniške sobe je stala krušna peč, ki so jo obdajale lesene klopi. V prostoru je bilo več miz, ki so jih po potrebi združevali v večja omizja. V prvi polovici 20. stoletja so se v gostilnah vse pogosteje pojavljale kre-dence za spravilo drobnega inventarja. Do napeljave vodovoda, in s tem povezanega razvoja umivalnih korit, je na posebni mizi,

običajno je le-ta stala v veži, redkeje v sobi, stal škaf z vodo za pomivanje posode.Gostilniški prostori in oprema so se skozi čas spreminjali, saj so se gostilne vedno pri-lagajale zahtevam novega časa. Lastniki so prenavljali sobe, hišam dozidavali nove prostore in jih poimenovali z zvenečimi imeni, kot so salon, plesna dvorana, lovska soba in podobno. Morda je bila največja sprememba, nekje sredi 20. stoletja, uvedba

točilnega pulta, ki je v gostilne prinesel do takrat povsem neznano prakso – pitje pijače stoje ob pultu. Z dvigom stan-darda v drugi polovici 20. stoletja so gostilničarji začeli zidati samostojne stanovanjske hiše, ki so bile ločene od gostiln.Do druge s v e t o v n e vojne je bil izbor stenskih slik odvisen zgolj od last-

nikovega okusa. Po drugi svetov-ni vojni pa je bilo potrebno slike z nabožnimi motivi odstraniti ter izobesiti sliko maršala Tita. Na steni pa je moralo nujno viseti tudi dovoljenje za opravljanje gostilniške obrti.Gostilne so nekdaj ponujale le po dve, tri jedi. Na predvojnih in

še povojnih jedilnikih tako najdemo golaž, vampe, pljučka, jetrca, pečenko, govejo juho ter domače mesnate izdelke. V drugi polovici 20. stoletja so gostilne v svojo ponudbo dodale še razne enolončnice oziroma jedi na žlico ter narezke. Kultura prehranjevanja se je tako začela spreminjati in ponudba jedi je postajala vse bolj razno-lika. Nekatere gostilne so dodatno slovele po hišni specialiteti, ki so jo pripravili le ob posebnih dnevih. Tak dan je bilo marti-novo, ko so pri Jaklovcu v Goriči vasi v peči spekli purana ali gosko. Tudi spomin na v

peči pečeno tele, ki so ga imeli pri Ulčarju ob sejemskih dnevih, je še vedno živ.Verjetno je ni gostilne, ki že pred drugo svetovno vojno ne bi imela v ponudbi vina, različnih žganj ter malinovca. Piva, kave in sifona pa že niso imeli v vsaki gostilni. Priljubljene so bile mešanice pijač, kot sta

na primer musolin špricar, ki je mešanica rdečega vina, sifona in malinovca, in pa slovenček, ki je mešanica »šnopsa« in mal-inovca. Skozi čas je ponudba pijač posta-jala vse pestrejša, hkrati pa med gostilnami čedalje bolj enotna.

Da se pod neko streho odvija gostilniška dejavnost, je mimoidoče opozarjal kovan ali pločevinast izvesek, včasih zgolj lesena tabla, ponekod še napis na fasadi. V drugi polovici 20. stoletja so se pojavile reklamne table za razne pijače, na katerih je bilo hkrati napisano ime gostilne.

stojAlo ZA Preste iZ cenetove gostilne. ZbirkA muZejA ribnicA.

birmAnci nA vrtu grebenčeve gostilne Pri svetem gregorju. fotogrAfirAno v 30. letih 20. stoletjA. fototekA muZejA ribnicA.

ribniŠkA gostilničArjA Andrej Podboj - cene in Albin Pelc - PildAr med nAkuPovAnjem vinA. fototekA muZejA ribnicA.

»So imajlә možakarjә posjebno igro, so rjaklә lomәt prjesto. In je bilu tokle lej: dva sta pәrjela prjesto, usak na sujmә kuoncә, in kәtjermә je ostala sredina, zvitәk, je muogu pa prjesto plačat. Je biu pa edәn tam, je biu pa pregnan, je pa lәpu z dvajmә prstә prjesto zәgrabu, pa hitru stisnu in je sam tistu ostalu, kar je blu med pәrstә, un je muogu pa plačat.« Pogovor Z AlojZem riglerjem. ZbirkA intervjujev muZejA ribnicA.

cvrenje krofov v gostilni Pri mAtjAku v ortneku. fototekA muZejA ribnicA.

IZ

M

IK

LOV

E HIŠE

41

Novice iz Knjižnice Miklova hiša

množičnega, ter knjigi Brezplačno, kjer razl-aga, kako izkoristiti brezplačno kot poslov-no strategijo. V Izdelovalcih pokaže pod-jetnikom učinkovite nove pristope s pov-ezovanjem naprednih tehnik proizvajanja s spletnimi informacijskimi tehnologijami.Ajurveda : način življenja – Vinod VermaDoktorica nevrobiologije in reproduktivne biologije nam v priročniku Ajurveda pojas-ni ključne pojme, namen in cilje ajurvede. Tako se v knjigi dotakne modrosti Ved, razl-aga doše, vključi pa tudi čiščenje telesa, masažo in jogo. Kar nekaj prostora nameni različnim obolenjem in ajurvedskim zdravi-lom ter zdravilnim rastlinam, ki so nam lahko v pomoč. Torej priročnik, kot nalašč za začetnike v tej stari indijski modrosti.Čisti – Julianna BaggottPrvi del fantazijske postapokaliptične trilogi-je Čisti ameriške pisateljice J. Bagott nas popelje v svet, ki so ga razdejale eksploz-ije. Preživeli se delijo na »čiste«, ki živijo v Kupoli, in ostale, ki si prizadevajo preživeti v razdejanem zunanjem svetu. V tem svetu se odvija zgodba dveh mladih ljudi, Pressie

in Jereba, ki se odločita poiskati fantovo mamo.Alhambra – Kirsten BoieMladinski roman nemške avtorice pripoveduje o dečku, ki na jezik-ovni ekskurziji nenadoma presto-pi časovna vrata v Granado leta 1492, v leto španskega odkritja Amerike. V času hude inkvizici-je se kmalu znajde v nevarnosti tudi fantovo življenje …

Razburljiv pustolovski in zgodovinski roman za mlade bralce.

Iz Knjižnice Miklova hiša vam želimo lepe počitnice – in ne pozabite, obvezna potrebščina na dopustu je knjiga!

nAstjA hAfnAr, bibliotekarka, Knjižnica Miklova hiša

Najpogosteje rezervirani romani v pre-teklem mesecu so bili žanrsko in tematsko bolj razgibani: Poleg stalnic (biografija Cavazza Vesne Milek, trilogija Petdeset odtenkov E. L. James) so bile večkrat rezervi-rane knjige zgodovinska študija Izgubljene

kočevske vasi Mitje Ferenca, kriminalni romani Brez napake Lee Childa, Tujka Camille Lockberg in Pentagram Jo Nesbøja, priročnika Gabrielova metoda hujšanja Jona Gabriela in Zeleni kvad-rat Kornelije Benyovsky Šoštarić, knjiga receptov Moč žive hrane Saše Tasevski ter ljubezenski romani Obljuba v poljubu Stephanie Laurens, Predana Sylvie Day in Spravljaj me v težave Laure Moore.

(Iz)brano iz novostiČloveško telo – Paolo GiordanoGiordana, ki se je pred kratkim mudil tudi v Sloveniji, pri nas poznamo po prvencu Samotnost praštevil, zgodbe

o odraščanju dečka in deklice, ki ju boleči izkušnji zaznamujeta za vedno. Za prvenec je v Italiji osvojil prestižne literarne nagrade. Drugi roman italijanskega pisatelja, po izo-brazbi sicer doktorja fizike, pa pripoveduje zgodbo italijanskih vojakov v Afganistanu ter odnosov v napetih vojnih razmerah.Ameriški bogovi – Neil GaimanA m e r i š k e g a pisatelja Gaimana poznamo pred-vsem po fantazi-jskem romanu Zvezdni prah, po katerem je bil posnet tudi film. V Ameriških bogov-ih smo priča prepletu fantazi-jskega ter staro-davne in sodobne mitologije, doga-janje pa je postav-ljeno v sodobno Ameriko. Kot zanimivost naj dodamo še, da po knjigi tele-vizijska hiša HBO (odgovorna tudi za Igro prestolov) pravkar snema nadaljevanko.Izdelovalci – Chris AndersonKnjiga Izdelovalci je Andersonov tretji prispevek k analizi sprememb poslovnih modelov v zadnjem času - po knjigi Dolgi rep, v katerem avtor raziskuje, zakaj je pri-hodnost poslovanja v večji prodaji manj

Dogajanje v preteklem mesecuZ junijem smo v knjižnici počasi končali sezono prireditev – znova pa se začnejo že s septembrom! V sodelovanju z Andrejo Škrabec smo si v torek, 11. junija, ogleda-li slovenski film z naslovom Stari pisker.

Dogodek, v katerem so sodelovali avtor filma Darko Nikolovski, dr. Tone Kregar in Ivan Grobelnik, je moderiral profesor zgodovine Janez Tanko. Na otroškem oddelku pa smo v začetku meseca med drugim izpeljali bibliopedagoško uro za pete razrede OŠ Kako naredim plakat, kjer je knjižničarka Marjeta Oberstar vodila teoretično in praktično delavnico, kako sami izdelamo odličen plakat – brez pomoči staršev! Otroci so si tako izbrali vsak svojo žival, o njej poiskali literaturo, nato pa s pomočjo miselnega vzorca izdelali ustvarjalne in zanimive plakate. Sodelovali smo tudi pri podelitvi pohval Vrtca Ribnica za opravljeno predšolsko bralno značko – po pogovoru o branju so bili otroci deležni tudi pravljice.

Najbolj iskane knjige Katere knjige ste si v preteklem mesecu največkrat izposodili? Če izločimo obvez-no šolsko branje in knjige za otroke, se je na vaših policah znova največkrat znašel erotični roman Petdeset odtenkov sive E. L. James. Sledi mu novost 1Q84 japonske-ga avtorja Harukija Murakamija. Seznam nadaljuje nekaj ljubezenskih romanov: Ko se boš prebudila avtorice Maureen Mccarthy, Nebeška vročica avtorice Sandre Brown in Pepel v vetru Kathleen Woodiwiss. Sledita še dva romana slovenskih avtoric, in sicer roman Tašča pisateljice Azre Širovnik, ki je pred kratkim gostovala tudi v Knjižnici Ribnica, ter biografija Cavazza Vesne Milek.

V Knjižnici Miklova hiša smo pretekli mesec prešli kar nekaj spre-memb, bolje rečeno posodobitev: novo podobo je dobila tako Knjižnica Ribnica kot naša spletna stran, ki smo ji dodali koledar vseh dogodkov in galerijo. Na spletni strani so tako svoj prostor končno dobili utrinki z naših aktivnosti in dogodkov.

POLETNI DELOVNI ČAS

Med 1. julijem in 31. avgustom Knjižnica Miklova hiša Ribnica obratuje po polet-nem delovnem času:Ponedeljek: 11.00 – 19.00Torek: 08.00 – 16.00Sreda: 08.00 – 16.00Četrtek: 11.00 – 19.00Petek: 08.00 – 16.00Sobota: zaprto

Delovni čas Knjižnice Sodražica in Knjižnice Loški Potok ostaja nespre-menjen!

Podelitev PohvAl ZA PredŠolsko brAlno ZnAčko – skuPinA metuljčki

(iZ)brAno iZ novosti

42

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

TIHE ŽELJE ZA NAŠE OTROKE …

Se še spomnite, ko smo kot otroci tekali po travniku in na majh-nih zelenih listih zagledali drobceno rdečo suknjico in nekaj črnih pik? Pustili smo, da nam spleza na roko, močno zaprli oči in poti-hem izrekli željo v upanju, da se čim hitreje uresniči.

Zase pomnim, da sem si vedno zaželela zlato kolo, zlato uro … Ne vem zakaj, najbrž zato, ker so besedo zlato pogosto upora-bljali knjižni junaki v pravljicah, ki sem jih prebirala.

Želje o zlatem kolesu, zlati uri … se niso uresničile, pa vendar kljub temu še vedno verjamem v moč izpolnitve potiho izrečenih sanj, saj so nam – staršem iz oddelka Pikapolonic (Vrtec Ribnica) – prinesle zlati vzgojiteljici. Vzgojiteljici, ki našim otrokom nudita drugi dom, v katerem se počutijo sprejete.

Vedno nasmejana in dobrosrčna Erna ter nežna in ljubeča Mira skrbita, da se mi in otroci vedno znova z veseljem vračamo v vrtec. Skrbita za medsebojno povezanost s srečanji, kjer starši z velikim ponosom opazujemo svoje otroke v interakciji z drugimi otroki, mi pa si izmenjamo kakšno informacijo in si naklonimo prijazen pogled in nasmeh.

Ja, lepo je čutiti pozitivni energijo, ki jo vzgojiteljici vlagata v svoje delo, otroke in s tem v prijateljske odnose med nami vsemi.

Lepo nam je ob misli na naše otoke v vrtcu, saj vemo, da so v dobrih rokah.

Zlat pikapolonični pozdrav …

AndrejA bregAr v imenu staršev otrok skupine Pikapolonic

Start Point 2013Letošnja razstava Start Point, ki so jo v Galeriji Miklova hiša odprli v četrtek, 20. junija, predstavlja izbor najboljših d i p l o m s k i h del zadnjega študijskega leta z ljubljanske Akademije za lik-ovno umetnost in oblikovanje.Izbor del z odd-elkov za slikarst-vo in kiparstvo sta letos pripravi-la profesorja Jure Mikuž in Nadja Zgonik, in tako na razstavo uvrstila štiri slikarska dela in dve kiparski diplomski deli, med katerimi se

bo eno od predstavljenih to jesen uvrstilo na mednarodno razstavo v Pragi in se tako potegovalo za nagrado Start Point 2013.Tokrat razstavljajo slikarji: Suzana Brborović, Lucijan Prelog, Anamari Hrup in Eva Lucija Kozak ter kiparja Boris Beja in Roman Kariž.

Posebnost letošnje razstave je, da gre za mlade avtorje, med katerimi so nekateri že imeli samostojne razstave, so že bili nagrajeni ali pa so tudi že sodelovali na mednarodnih umetniških dogodkih.Ljubljanska likovna akademija pri evrop-skem projektu Start Point sodeluje že od leta 2010. Gre za dogodek, ki poteka v dveh fazah. V prvi v 19 sodelujočih državah potekajo nacionalni izbori diplomskih del iz vseh 34 vključenih evropskih akademij, čemur sledi še mednarodna predstavitev vzhajajočih umetnikov v Pragi.Nagrajenca izbere mednarodna žirija, podeljuje glavno nagrado in častna priznanja. Eno od štirih častnih omemb je lani z ljubljanske akademije prejel mladi slikar Jon Derganc.Razstavo, katere odprtje je pospremil prodekan za razvojne naloge ALUO UL, izr. prof. Alen Ožbolt, si lahko v Galeriji Miklova hiša ogledate do 21. julija.

Tekst in foto mArko modrej

Profesor Alen ožbolt je ob odPrtju rAZstAve iZbrAnA delA Zelo Poh-vAlil

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

43

PRVOŠOLCI IN PODRUŽNIČNA ŠOLA SUŠJE SO Z NASTOPOMA V DOMU STAREJŠIH OBČANOV RIBNICA

PRAVLJIČNO ZAKLJUČILI LETO SOŽITJA GENERACIJ 2012/2013Koledarsko leto se začne z januarjem, rodovitno leto s pomladjo … Plodno, skupno šolsko leto 2012/2013 osnovne šole in Doma starejših občanov Ribnica pa se je začelo lani septembra.

Od tedaj so učenci in mentorji ribniške matične šole in podružničnih šol iz Dolenje vasi in Sušja stanovalce doma starejših pridno obisk-ovali vsak mesec. Skupaj z njimi so ustvarjali, pripravljali razstave, jim prinašali pesmi, recitacije, igre, smeh in živopisane podobe. S sabo so odnašali glasen aplavz, radoživ smeh, marsikatero dobro izkušnjo in topel stisk rok … Pred dolgim, vročim poletjem so v petek, 31. maja, Dom starejših občanov obiskali prvošolci, v sredo, 12. junija, pa vseh 39 učencev podružnične šole Sušje. Da se slovo do še vedno toplega septembra ne bi preveč ohladilo, so tudi tokrat za starejše poskrbeli s prijetnimi, ustvarjalnimi presenečenji. Učiteljica Polona Porenta je z 22 učenci 1. c razreda, ki sodelujejo pri interesni dejavnosti Zanimiva slovenščina, pripravila predzad-nji dogodek v tem šolskem letu. Za zbrano občinstvo so uprizorili dramsko igrico, ki jo sestavlja več bolj ali manj znanih pravljic in zgodb, zaokrožila in uokvirila pa jih je zgodba Švigazajčkova gozd-na šola. Na odru so se zvrstile: Zrcalce, ki jo je napisal Grigor Vitez, Repa velikanka, prirejena po ruski pravljici … Tu je bila tudi Mojca Pokrajculja iz znane koroške pripovedke, pa Medved in miška iz letonske pravljice. Da je bila mera zabave zvrhana, so uprizoritve povezale različne pesmice in izštevanka. Učenci 1. c razreda so se odlično naučili zanje zelo dolgega besedila in prepričljivo pred-stavili vse dramske, recitatorske in gibalne spretnosti, ki jih je zahtevala uprizoritev. Mentorica Polona Porenta je poskrbela tudi za sceno, scenarij in režijo. Za dobro tehnično izvedbo pa sta ji pomagali še Metka Turk z zvočnimi efekti ter Jana Petek Volčanšek z ozvočenjem. Na zadnjem dogodku se je predstavila celotna podružnica Sušje. Pod mentorstvom učiteljic Maje Golež, Marije Lovšin, Vide Arko in Petre Košmrlj so pripravili zaokrožen program pesmi, recitacij, izštevank in plesa. Rdeča nit programa je bil poklon mamam, očetom ter dedkom in babicam. V uvodu se je pevski zbor poklonil dedkom s pesmijo Zapoj mi, dedek, nadaljevali so z raznolikimi točkami in se na koncu poklonili vsem mamicam.

mArinkA mAte in urŠA jAklič žAgAr

44

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

KJE JE DOMOVINA?Živeli so trije bratje, ki niso imeli očeta. V njihovi deželi niso bili ravno dobri časi. Imeli so različne težave, od suš do poplav. Tudi hrane ni bilo v izobilju. Nekega dne jim je mama rekla: »Sinovi moji, pojdite po svetu. V tej deželi ni prihodnosti za vas.«

Sprva ni hotel iti nihče. Potem pa se je najstarejši sin opogumil in odšel po svetu. Hodil je peš po brezpotju. Prišel je do velike posesti, kjer je prosil za prenočišče. Vzeli so ga pod streho in mu dali jesti. Ko mu je gospodinja prinesla hrane, se je takoj zalju-bil vanjo. Že naslednji dan sta skupaj odšla v širni svet. Ko sta tako nekaj časa hodila, sta prišla do velike jase. Obema se je zdel ta kraj čudovit, zato sta se odločila, da bosta na tej jasi postavila hišo. Delala sta noč in dan in po enem letu sta jo zgradila. Poleg nje sta postavila tudi velik nadstrešek, spo-daj pa sta imela žago. Po nekaj mesecih sta obogatela, saj v bližini ni bilo nobene žage. »Prvega sina ne bo več domov, verjetno se mu dobro godi. Pojdita še vidva,« je mati velela drugima dvema sinovoma.

Drugi je brez obotavljanja odšel v svet. Hodil je po puščavi in prišel do neke vasi. Tam je povprašal, če iščejo kakšnega delav-ca, a službe ni dobil. Hodil je dalje in na poti srečal arabskega šejka. Tudi njega je vprašal, če ima kaj dela. Šejk mu je rekel, da bi lahko delal zanj, in mladenič je privolil. S šejkom sta sčasoma postala nerazdružljiva prijatelja. Čez nekaj let pa je šejk hudo zbolel. Bil je že tako slab, da tudi hoditi ni več mogel. Rekel je svojemu dobremu pri-jatelju: »Kar je danes moje, bo po moji smrti tvoje.« Ko je šejk umrl, je njegov prijatelj postal pravi bogataš.

Ko je odšel tretji sin od doma, se mu ni prav nikamor mudilo. Počasi je hodil po gozdu, opazoval ptice, nabiral veje ter jih nosil na kup. Čez čas je tam postavil majhno leseno barako. V njej je spal, vse drugo pa je počel zunaj. Jedel je gozdne jagode, borovnice, lešnike, orehe … Ker se s tem ni mogel preživljati, je začel iskati službo. Vsak dan je hodil v mesto, a dela ni dobil. Na poti v mesto pa je sleherni dan srečal dekle, ki je hodilo po cesti, pod pazduho je nosilo stol, na rami pa culico. Nekega dne jo je zasledoval, kam gre. Hodil je nekaj deset metrov za njo. Dekle se je ustavilo, se na sredi poti usedlo, iz nahrbtnika potegnilo zvezek in svinčnik ter začelo risati. Prišel je bliže ter jo vprašal, kaj dela. Odgovorila mu je, da riše slike, ki jih nato proda, da se lahko preživi. Njemu se je zdelo to zelo zanimivo. Prosil jo je, naj da tudi njemu list papirja in

svinčnik. Deklica mu je dala list in svinčnik. Fant je začel risati. Ko je risbo dokončal, jo je nesel v mesto, kjer jo je prodal. Odločil se je, da ne bo več iskal službe, ampak bo raje risal. Kupil je zvezek in svinčnik. Vsak dan je hodil po gozdu in risal, kar je videl lepega in zanimivega. Vedno znova pa se je vračal tudi k deklici, ki ga je naučila govoriti s podobami … Toliko časa, dokler se ni s svinčniki, papirji in s fantom, ki ga je vzlju-bila, tudi sama podala po svetu.

Po nekaj letih so se vsi trije sinovi vrnili k mami. Ko so videli, da se v mamini deželi stvari nič bolje ne godijo kot pred nekaj leti, so sklenili, da bo mamo vzel k sebi eden od njih. Pa reče prvi, najstarejši sin, svoji mami:« Jaz imam veliko denarja. Tudi veliko prostora imam, pa še otroke, ki bi ti delali družbo. Pridi živet k meni.« Mama ga je pogledala, rekla pa ni nič. Pa reče drugi sin: »Jaz imam nafto in zaradi tega veliko denarja. Tudi pri meni ti ne bo dolgčas, saj poznam veliko tebi enako starih žensk, ki bi se z veseljem družile s teboj.« Mama se tudi na njegovo povabilo ni odzvala. Pa pristopi s svojo izvoljenko tretji, najmlajši sin, in reče: »Mama, vse, kar imam jaz, me spremlja po svetu. Ljubljeno dekle, svinčniki, čopiči in belina platna, ki čaka, da ji vdahnem življenje in prenesem, kar je lepega v naravi, nanjo. Le domovine in tebe, ki je nočeš zapustiti, ne morem vzeti s sabo. Z izvoljenko se bova preselila k tebi, napolnila dom z življenjem in slikami naših ljudi, gozdov, rek in ptic … in povabila svet, da spozna našo domovino v najlepših barvah …« Mama ga je pogledala, se s tresočo roko rahlo dotaknila dekličinih in njegovih las, se nasmehnila in mu rekla: »Dobrodošla, hči in sin moj, v svoji rodni domovini.«

DOMOVINADomovina je res »fina«,zdi se mi kot rima,a ta je edina.

mAŠA klun, 8. A OŠ dr. Franceta Prešerna Ribnica mentorica: Marinka Mate

SUBVENCIJA MALICE IN

VRTCA

Center za socialno delo Ribnica obvešča vse uporabnike ter poten-cialne uporabnike, da lahko v mesecu avgustu pri pristojnem cen-tru za socialno delo vložijo vlogo za pridobitev pravice do subvencion-irane malice.Prav tako morajo v mesecu avgustu vložiti vlogo vsi, ki bodo svojega otroka prvič vpisali v vrtec in želijo pridobiti pravico do subvencije vrtca z mesecem septembrom. Obe navedeni pravici se uveljavlja na obrazcu Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki je dostopen tudi na spletni strani. Pozivamo vas, da nam sporočite vse morebitne spremembe, ki vplivajo na višino in upravičenost posamezne pravice iz javnih sredstev (spremem-ba vzgojno-izobraževalnega zavoda oziroma visokošolskega zavoda, sprememba statusa učenca, dijaka ali študenta, izguba ali začetek pre-jemanja dohodka iz dela pridobitev dohodka, sprememba stalnega prebivališča, sprememba števila družinskih članov). Pristojnemu centru za socialno delo morajo sporočiti spremembo vsi, ki imajo otroka pred vstopom v šolo v domačem varstvu, ter vsi, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok in je spremem-ba vzgojno-izobraževalnega zavoda enega od otrok bistvenega pom-ena, ki vpliva na izračun nove višine subvencije vrtca za otroke, ki so še vključeni v vzgojno-izobraževani zavod. Spremembe sporočite v 8 dneh pred nastalo spremembo ali po njej, na obrazcu za sporočanje sprememb, ki je dostopen na spletni strani ali ga dobite na Centru za socialno delo.Za dodatne informacije nas lahko pokličite na tel. št. 01 320 44 14, ali pošljete elektronsko pošto na naslov gpcsd.ribni@gov.si.

OD

V

RTC

A D

O ŠOLE

45

MAŠA KLUN – NAGRAJENKA LITERARNEGA NATEČAJA »MOJA RODNA DOMOVINA« V četrtek, 6. junija, se je Maša Klun kot nag-rajenka literarnega natečaja Moja rodna domovina udeležila zaključne prireditve s podelitvijo priznanj v Osnovni šoli Zbora odposlancev Kočevje. Četrti domoljubni

literarni natečaj je organizirala Osnovna šola Vič iz Ljubljane skupaj s Koordinacijo veteranskih in domoljubnih organizacij Slovenije z namenom, da vzpodbuja naro-dno zavest pri osnovnošolcih.

Kako uspešna in literarno pretanjena pri tem je bila Maša, povedo naslednje številke.

Na natečaju so sodelovali učenci od 6. do 9. razreda iz 105 šol iz 53 slovenskih občin. Poslali so 152 prispevkov, komisija pa je izmed njih nagradila 52 učencev, med njimi tudi Mašo za pravljico 'Kje je domovina'.

Zaključne prireditve so hkrati potekale v Kočevju, Ljubljani in Velenju, da so na ta način prišli nagrajeni prispevki do širšega avditorija. Tudi datum prireditve ni bil izbran naključno, saj je zelo blizu 8. 6., dneva Primoža Trubarja, ki ga mnogi štejejo za prvega literarnega pionirja slovenstva. Med izbranimi kulturnimi nastopi kočevskih osnovnošolcev so se na natečaju nagra-jenim učencem zahvalili za njihovo sode-lovanje in prispevek k dvigovanju domov-inskih vrednot številni vidni govorniki. Spregovorili so jim: župan občine Kočevje Vladimir Prebilič, ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje Peter Pirc, tajnik društva TIGR Miha Pogačar, predsed-nik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Anton Vovk ter predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Marko Repenšek. Slednji je prisotnim prebral pismo dr. Jerneja Pikala, ministra za

izobraževanje, znanost in šport, ki se zara-di drugih obveznosti dogodka ni mogel udeležiti. Minister je v njem med drugim zapisal, da je domovina najgloblja kore-nina, ki nas napaja in navdaja s ponosom. Seveda pa je najpomembneje, da so do besede prišli tudi vsi nagrajeni učenci, ki so občinstvu prebrali svoje literarne prispe-vke. In prebrane besede … zares izbrane, iskrene in narodno zavest dvigajoče, so segle v srca prisotnih kot najmlajše korenin-ice in jih napojile in navdale s ponosom.

mArinkA mAte

nAgrAjenkA mAŠA klun

LUMPIJADA 2013 – RIBNICAV RIBNICI NA IGRIŠČU PRI TVD PARTIZANU OD 10. DO 12. URE PO SLEDEČEM PROGRAMU

JULIJ 2013

1. Lumpi se predstavi v različnih jezikih 2. Lumpi svetovljan3. Lumpi gasilec4. Lumpi dela sadno kupo5. Lumpi išče skriti zaklad in dela grafite8. Lumpi na norem potovan-ju 9. Lumpi obišče VDC in nadaljuje srečanje na stadi-onu10. Lumpija obiščejo zvezd-niki (gostje iz Kočevja)11. Lumpijeve vodne igre brez meja12. Lumpi se uredi in reče AUF WIEDERSEHEN

LUMPIJADA 2013 – DOLENJA VASV DOLENJI VASI NA IGRIŠČU OD 10. DO 12. UREPO SLEDEČEM PROGRAMU

JULIJ 2013

1. Lumpi se predstavi v različnih jezikih 2. Lumpija obišče Rus3. Lumpi svetovljan4. Lumpi išče skriti zaklad5. Lumpi dela sadno kupo8. Lumpi frizer9. Lumpi dela grafite10. Lumpijeve vodne igre brez meja11. Lumpi, ne jezi se12. Lumpi se uredi in reče AUF WIEDERSEHEN

TŠD GRIČvabi na 5. tradiciona-

lni turnir v odbojki na mivki in v košarki,

ki bo na športnem igrišču Grič pri Ribnici. Turnirja bosta potekala v soboto,

27. 7. Začetek odbojke bo ob 11. uri, košarke pa ob 14. uri. Informacije:

041/981-849.

Vabljeni na ta športni dogodek.

46

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

PRVI POZDRAV ŠPORTU & PREDSTAVITVE KLUBOV

Turistično športni klub O3 je bil ustanov-ljen z namenom, da bi promoviral tur-izem in šport v domačem kraju in širše. Članom Kluba O3 omogočamo sodelo-vanja na različnih tekmovanjih – od nogo-meta, odbojke, kolesarstva, potapljanja in še in še.

Cilj kluba O3 je podpirati profesionalne amaterje ter organizirati dogodke in tek-movanja, s katerimi si bomo prizadevali širiti turistično in športno kulturo.Konec zime je tako padla ideja, da bi predstavili in prikazali različna društva in se med seboj povezali. Nastal je dogodek, imenovan 1. pozdrav športu & predstavitve klubov. Ker sami predobro vemo, da je s skupnimi močmi možno doseči vse, smo na dogodek povabili različna turistično-športna društva.

Da bi bil dogodek čim bolj odmeven, smo povabili tudi znanega slovenskega komika Ranka Babića, ki nas je nasmejal in zabaval od 10. do 16. ure. Med tem so se predstvili klubi in društva, ki so nas s svojimi točkami dvignili na noge in pokazali, da v Ribnici zmoremo. Naj se ob tej priložnosti zah-valim Plesnemu klubu Jasmin, ki je s svoji-mi mladimi in talentiranimi plesalci očaral vse navzoče, ne morem mimo Društva mažoret in plesalcev Ribnica, ki so nas

celo uro držali pokonci s svojimi plesnimi točkami, Airsoft klub Tarča je prikazal varno in zabavno uporabo orožja s plastičnimi naboji, Kickbox klub Shadow je z vrato-lomnimi vajami očaral s prikazom umet-nosti kickboxa, potapljači društva Ponirek so prikazali uporabo potapljaške opreme in njeno delovanje, Turistično športno društvo Grič nas je na svoji tradicionalni dogodek povabil na golaž.Na naše povabilo sta se odzvala tudi Padalska šola Paranoja, ki je pokazala opre-mo in možnosti v njihovi šoli, ter Gokart team Hitri dirkač, ki je razstavil svoj gokart in vsem hitrostnim navdušencem zaprl sapo z dejstvom, da njihovi gokarti razvi-jejo 100 km/h v pičlih 3 sekundah.Zahvala gre tudi Padalski šoli Paranoja, ki je podarila tečaj padalstva kot nagra-do, Potapljaškemu društvu Ponirek, ki je podaril spoznavni potop, ter tudi Kickbox klubu Shadow, ki je podaril 1 mesec vadbe v njihovem klubu.Želimo si, da bi dogodek rastel iz leta v leto ter bi se poletni izvedbi pridružila tudi zimska različica.Ker pa se vsi zavedamo, da žal brez spon-zorjev ne gre, smo veseli, da smo v tako kratkem času pridobili zaupanje Mazde Slovenija, ki je finančno podprla dogodek ter nam omogočila glavno nagrado mazdo 6, ki jo je izžrebani obiskovalec dobil za ves vikend. Omeniti moram še Gallop pub, ki je nesebično odstopil svoje parkirišče za izvedbo dogodka, ter Radio 1 – Urban, ki nam je omogočil medijsko objavo.

Da si v prihodnosti želimo več podobnih dogodkov, so se strinjali vsi udeleženci, zato se že oblikujejo nove ideje. VABLJENI!Več o klubu O3 in delovanju si lahko ogle-date na strani Facebooka. www.facebook.com/KLUBO3

Predsednik Turistično športnega kluba O3gAŠPer krže

odPrtje 1. PoZdrAvA ŠPortu in PredstAvitve klubov (Predsednik klubA o3 gAŠPer krže in PoveZovAlec rAnko bAbiĆ)

mAtjAž Pogorelc, srečni dobitnik čudovite mAZde 6

druŠtvo mAžoret in PlesAlcev ribnicA

Dogodki v JULIJU 5. 7. – LETNI KINO (Ribnica, Kreativni park ob 20. uri) – Vstop je prost! Ob zaključku iz odpadnih ploščic izg-rajenega mozaika, ki bo lahko služil tudi kot

plato (oder) različnim kulturno-izobraževalnim prireditvam v Kreativnem parku, bomo namesto slavnostnega odprtja organizirali letni kino. Za uvod bomo zavrteli nekaj risank za najmlajše, nato pa še kaj za starejše. V primeru dežja pred-stava odpade! 10. 7. – 14. 7. GOZD-ART (5-dnevni kreativni tabor) 10 različnih slovenskih in tujih umetnik-ov od kiparjev, slikarjev, grafitarjev, oblikovalcev, arhitektov, glasbenikov do igralcev in filmarjev bo v Ribnici sodelovalo pri kreiranju ekoloških umetnin iz naravnega in odpadnega materiala. Za 5 dni se bomo zaprli v gozd, točneje na ekološko kmetijo Boltetni v Danah, kjer bomo ustvarjali, se povezovali in prepletali ideje. V goste pride japonski umetnik Tets Ohnari, pa znana igralka Urška Bradaškja, pa avstrijska diplomantka novih medijev Maša Jazbec. Ob koncu projekta bo skupina pripravila zanimivo razstavo v Kreativnem Parku. VSAKO NEDELJO !!! – gradnja KREATIVNEGA PARKA Kreativni park je ustvarjalno-izobraževalni atelje na prostem, v katerem se gradi in preizkuša različne načine ustvarjanja iz odpadnega in recikliranega materiala. Gradimo celo poletje, vsako nedeljo od 9. – 12. in od 17. – 20. ure. Obisk je brezplačen, otroci od 5–15 let pa morajo priti v spremstvu ene odrasle osebe. Tudi študentje in odrasli so vabljeni, da se nam pridružijo! (Rokodelski center Ribnica – zunaj) Napoved: SIMBIOZA (9. 8.-25. 8.) V avgustu prihaja k nam posebna šola življenja in bivanja v naravi ,imenovana SIMBIOZA. Primerna je za vse tiste, ki si želijo narediti nekaj zase, se popolnoma odklopiti od vsakdanjega življenja, se spočiti, umiriti, očistiti telo, misli ter spoznati nekaj novega. Zasnovana je na 3–17-dnevnem umiku v naravo, kjer se na samotni lokaciji udeleženci posvečajo zdravi prehrani, dihanju, meditaciji, masaži, športno-rekreativnim vad-bam, plesu, ustvarjanju in izletom na zanimive lokacije. Večino časa govorjenje ni dovoljeno, saj le tako lahko naše telo učinkovito regenerira celice in obudi zaspana čutila. Veliko vaj temelji ravno na odpiranju čutil (vonj, sluh, vid, tip, okus), za kar pa je potrebna koncentracija in tišina. Prav tako je uporaba elektronskih naprav (telefoni, računalniki, tv, radio) za udeležence omejena oz. izključena. Če bi se želeli udeležiti delavnice, se lahko prijavite na tel. št. 040 345 999 ali na email info@eko-365.si. Prijave zbi-ramo do 20. 7. Vse potrebne informacije glede lokacije, prehrane, spanja itd. boste prejeli ob prijavi! Lahko se udeležite uvodnega 3-dnevne-ga seminarja, ali pa eno- oz. dvotedenskega izziva. Cena programa je: 150 eur / 3 dni, 350 eur / 7 dni, 650 eur / 14 dni, 750 eur / 17 dni. Število udeležencev v tedenskem programu je omejeno na 12, uvodni del pa je odprt za večje število obiskovalcev.

Projekt Eko 365+ je sofinanciran s strani Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru programa LEADER. Več o projektu na www.eko-365.si.

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

47

Laura Lovšin državna podprvakinja v teku na 1000 mV sredo, 5. junija, je na stadionu Bonifika v Kopru potekal finale posamičnega prvenstva v atletiki. Iz naše šole se je vanj uspelo letos uvrstiti le Lauri. Lep rezultat s področnega prvenstva je obetal, da lahko upravičeno pričakujemo dobro uvrstitev tudi v Kopru.

Z velikim zanimanjem smo čakali na klic njenega trenerja Miloša Petelina. Miloš nam je sporočil veselo novico, da se je Laura, čeprav triatlonka, odlično kosala z atletinjami, ki po večini nas-topajo na tem tekmovanju. Tako je v disciplini tek na 1000 metrov s časom 3:02.43 med 20 tekmovalkami dosegla več kot odlično drugo mesto, in s tem srebrno odličje.

V imenu učencev in učiteljev naše šole Lauri iskreno čestitamo za srebrno odličje, njenemu trenerju Milošu Petelinu pa za Lavrino dobro telesno in psihično prip-ravo.

Želimo jima, da nas skupaj še večkrat razve-selita s takimi ali pa morda še boljšimi rezul-tati, saj tako z velikim ponosom razširjata ime naše šole širom po Sloveniji.

tAdej levstek, prof. šv

Z odličnim tekom se je lAurA PovZPelA nA ZmAgovAlni oder

12. TEK PO LONČARIJI

Športno društvo Lončar in Občina Ribnica

vabita na 12. TEK PO LONČARIJI,

ki bo v soboto, 6. julija.- ob 17. uri:

start mladih na 300 m- ob 17.15:

start mladih na 600 m- ob 17.30:

start mladih in rekreativcev na 2.000 m

- ob 17.30: pričetek tečaja nordijske

hoje- ob 18.30:

start 12. TEKA PO LONČARIJI na 9.400 m

- ob 20. uri: razglasitev zmagovalcev Teka po Lončariji in pri-

jetno druženje

Več informacij: www.sportno-drustvo-loncar.si

ZA EN DAN BODI SPET OTROK

ORATORIJ PLUS 2013

KDO? vsi starejši od 30 letKDAJ? nedelja, 8. septem-

ber KJE? Ribnica z okolico

KAJ? edinstveno doživetje celodnevnega

programa Oratorija PlusZAKAJ? da za en dan

postanete ponovno otroci, se prepustite igri, smehu,

pogovoru, ustvarjal-nosti, duhovni umiritvi,

otroškim norčijam …

Več informacij na www.dkm.si ali

oratorij.plus@dkm.si.Prijavnice so na voljo v

ribniški cerkvi ali na spletni strani

www.dkm.si/oratorijPlus. Rok za prijave: 1. avgust 2013.

48

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

MLAJŠI DEČKI BMlajši dečki B (letnik 2011 in mlajši) so v sezoni 2012/13 v ligaškem delu tekmovali v skupini Center 2 ter se kot drugouvrščena ekipa uvrstili v polfinalno skupino, kjer so bili v konkurenci 4 ekip najboljši, in si tako priigrali nastop na zaključnem turnirju četverice za prvaka Slovenije. Zaključni turnir so odigrali v soboto, 18. maja, v dvorani Osnovne šole Stična, v organizaciji RK Sviš iz Ivančne Gorice.

V prvi tekmi turnirja so domači dečki RK Sviš Pekarna Grosuplje več kot prepričljivo premagali dečke RK Drave iz Ptuja z izidom 19:8. V naslednji tekmi so na parket sto-pili tudi naši dečki in se pomerili z mladimi rokometaši MRK Krke iz Novega mesta. Začeli so odlično in po nekaj minutah pov-edli s 4:0, nato pa nerazumljivo padli in na koncu za las izvlekli neodločen izid 15:15. Tudi naslednjo tekmo so naši ostali na par-ketu ter se pomerili s Ptujčani. Tem pa niso dovolili, da jih presenetijo in so na koncu zmagali z izidom 18:15. V četrti tekmi so

domačini pokazali, da jih zanima samo 1. mesto, in dečke iz Novega mesta suvere-no premagali s 15:6. Predzadnja tekma turnirja je že dala odgovor, katera ekipa bo dobila bronasto medaljo. To je bila ekipa MRK Krke, ki si je z neodločenim izidom 12:12 priigrala točko naskoka pred zadnje uvrščeno ekipo RK Drava. Zadnja tekma turnirja med RK Sviš in RD Ribnico RH je bila torej tudi tekma za prvaka Slovenije. Domači dečki so začeli tako kot vse ostale tekme, saj so do izida 9:3 povsem prevla-dovali na igrišču. Takrat pa so se naši dečki prebudili, in že kmalu po začetku drugega polčasa imeli celo napad za izenačenje na 10:10, ki pa ga žal niso izkoristili. Do konca tekme je bilo nato zelo napeto, vendar pa ribniškim dečkom ni uspelo obrniti poteka tekme. Končala se je z izidom 15:13 za domačine.

Drugo mesto v Sloveniji in srebrna medalja je izreden uspeh in velika vzpodbuda za nadaljnje delo. Čestitamo!Na koncu so izbrali tudi najboljše pos-ameznike turnirja. Od naših fantov je izs-topal Matevž Petek, ki je bil razglašen za najboljšega strelca turnirja. V idealno sed-merko turnirja pa sta bila izbrana Marko Šolaja in Nik Ćirović.Ob povratku v Ribnico pa je slovenske podprvake doletela še čast, da so se med polčasom članske tekme predstavili domačemu občinstvu, ki jih je nagradilo z

aplavzom. Konec koncev je to tudi najboljši izid v sezoni izmed vseh ekip, ki trenirajo pod okriljem RD Ribnica Riko Hiše. Poleg igralcev, ki so opravili svoje delo na igrišču, moramo pohvaliti tudi izvrstno delo tren-erja Janeza Ilca ob občasni asistenci Nikole Radića. Iz dečkov, ki so še lansko leto igrali mini rokomet, sta naredila že prave male rokometaše.

Vse dosežke ostalih kategorij, najnovejše novice in ostale zanimivosti v RD Ribnica Riko Hiše lahko tekoče spremljate na naši spletni strani www.rokometno-drustvo-ribnica.si.

Za RD Ribnica Riko Hiše željko ĆiroviĆ

Datum: SOBOTA, 13. 7.Kam: na KEPO (2143 m) – obvezna prip-ravljalna tura za Triglav (možnost 2).Načrt poti: parkirišče v soteski Belce (1000 m) – Kepa – enako nazaj.Zahtevnost: zahtevna pot.Trajanje hoje (okvirno): 8 ur.Prijave z akontacijo: v torek pred poho-dom, 9. 7., ob 19. uri, na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Osebna planinska opre-ma, oprema za zahtevne planinske poti, pohodniške palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak.Vodja: Roman Petelin, vodnik PZS.

Datum: SOBOTA in NEDELJA, 27. in 28. 7.Kam: na TRIGLAV (2864 m).Načrt poti: Zadnjica, Trenta, 50. ovinek (650 m) – Tržaška koča na Doliču (2151 m, B: čez Komar do Doliča) – Triglav (2864 m) – Dom Planika pod Triglavom (2401 m, spanje) – Vodnikov dom (1817 m) – Pokljuka (1350 m).Zahtevnost: zelo zahtevna pot.Trajanje hoje (okvirno): 9 in 5 ur.Prijave z akontacijo: v torek pred pohodom, 23. 7., ob 19. uri, na sedežu PD Ribnica, Škrabčev trg 5, Ribnica. Potrebna oprema: Osebna planinska opre-ma, pohodniške palice, oprema za zelo zahtevne planinske poti, veljavna planin-ska izkaznica (plačana članarina PZS) in varen korak.Vodja: Roman Petelin, vodnik PZS.

JULIJ 2013

OBVESTILO!Društvo

upokojencev Ribnica ob četrtkih orga-nizira kopanje v

Selcah.

Termini v juliju: 11., 18., 25.

Termini v avgustu: 1., 8., 15. in 22. Lepo vabljeni.

Prijave sprejemamo ob ponedeljkih na telefon:

836 12 77 ali 031 792 694 .

Odbor Društva upokojencev Ribnica

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

49

AKTIVNE POČITNICEPlavalni klub Inles

Ribnica v sodelovanju z Občino Ribnica

organizira aktivne počitnice za otroke, stare od 6 do 14 let.

Aktivne počitnice bodo potekale v Športnem centru Ribnica v treh tedenskih terminih:

- 8. – 12. 7. - 15. – 19. 7. ter

- 22. – 26. 7.

Za otroke bo poskr-bljeno od 6.30 ure dalje,

dejavnosti pa bodo potekale do 16. ure. Poudarek bo na pla-

valnem tečaju ter vod-nih pustolovščinah in

vragolijah ob bazenu in v njem.

Za prijavo in vse ostale informacije se obrnite na elektronsko pošto: vedno.aktivni@gmail.com ali na telefonsko številko 040 519 817.

Število prostih mest je omejeno, zato pohitite

s prijavo.

Naj vaši otroci energi-jo porabijo za šport,

druženje ter reševanje gibalnih in miselnih

nalog!

PLAVALCA LUCIJA KOUS NA SREDOZEMSKE IGRE IN CHAD ANDOLJŠEK NA EVROPSKE IGRE MLADIH

Na mednarodnem plavalnem tekmovanju za Pokal mesta Kranj sta 1. in 2. junija ribniške barve odlično zastopala Lucija Kous in Chad Andoljšek. Oba sta potrdila mesti v slovenskih pla-valnih reprezentancah. Lucija bo z izbra-no člansko vrsto ta mesec nastopila na Sredozemskih igrah v turškem Mersinu, Chad pa bo kot najmočnejši člen slovenske kadetske reprezentance sredi julija nastopal na evropskih igrah mladih v nizozemskem Utrechtu. V Kranju je Lucija v absolutni kat-egoriji zmagala na 100 in 200 m hrbtno, na 50 m hrbtno pa je osvojila 2. mesto. Chad je v absolutni kategoriji na 200 m hrbtno osvojil 2. mesto.Na več kot 80 let starem bazenu Ilirije pa

je potekal tradicionalni Mišov memorial 2013, ki je namenjen najmlajšim plavalcem in plavalkam. Med več kot 400 plavalci se je prve zmage med 10-letniki veselil Vid Lovšin na 50 m delfin, na tretjo stopničko pa se je uvrstila še Nadja Padar s 50 m hrbtno in 50 m prsno. Odlično so nasto-pili še Jaka Lovšin s 5. mestom na 50 m prsno, Ana Kastigar s 5. mestom na 200 m mešano. Med 13-letniki je Gašper Hlebec dosegel 5. mesto na 50 m hrbtno, Jan Arko pa 8. mesto na 100m prosto. Med 9-letniki je Ema Tomšič zasedla 9. mesto na 100 m prosto, Nana Poje je bila na 100 m prosto, 50 m prsno in 50 m hrbtno, deseta.

Za PK Inles rihArd PAvlin

mlAde ribniŠke PlAvAlke s Petrom mAnkočem

Zvezde nogometa v ZalužjuV nedeljo, 9. junija, je v Prigorici (Zalužje) potekal že 8. veteranski turnir povabljenih ekip v malem nogometu na travi.

Turnir poteka že osmo leto, in sicer med povabljenimi ekipami, ki si med seboj izmenjujejo gostiteljstvo in organizacijo dogodka. Tokrat je bila organizator ekipa Pristava iz Prigorice. Pridružili sta se še ekipi Gemax iz Ljubljane, katere vodja je Janez Hočevar, prvič po dvajsetih letih pa so uspeli združiti fante iz Ribnice, ki so pred približno 25

leti uspešno zastopali ekipo Ribnice v velikem nogometu, za katerega mlajše generacije sploh ne vedo, da je v Ribnici obstajal. Veterani Ribnice so bili seveda zvezde dneva in glavni govorci, čeprav je bila ekipa Gemax iz Ljubljane tokrat v zvezdniški zasedbi, saj so prišli Marko Elsner (60), dolgoletni igralec jugoslovanske repr-ezentance, Jožko Prelogar (59), najboljši

strelec jugoslovanske lige leta 1986, Željko Mitrakovič (72) – večkratni reprezentant Slovenije in podobni.Po končanem turnirju se je nadaljevalo pri-jetno druženje in pogovori, ki se navadno začnejo z: "A se spomniš …" Za vse pogo-vore je bil dan seveda prekratek, zato sivi panterji pravijo, da se čim prej ponovno snidejo.Rezultat turnirja sploh ni pomemben, ampak fantje s Pristave zagotavljajo, da bodo nasprotnikom na naslednjem srečanju v Ljubljani vse vrnili.

sAŠo hočevAr

50

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

dodatka kroma vplivalo na znižanje LDL (slabega holesterola) in trigliceridov in po drugi strani na zvišanje nivojev HDL (dobre-ga holesterola).Da bi sinergijo izdelka za optimalno izgu-bo maščobe pripeljali do vrhunca, vsebuje X3M ShredXX visoko kvaliteten in potenten izvleček iz zelenega čaja, ki je skozi številne študije potrjen kot izjemno sredstvo za topljenje maščobe. V tej formuli pa je nje-govo delovanje še toliko pomembnejše, saj katehini iz zelenega čaja preprečujejo pro-pad norepinefrina in cikličnega adenozin-monofosfata (cAMP)! Posledica je super hiter metabolizem in učinkovito zaviranje apetita - optimalno topljenje maščob. Da pa bi maščobe kurili na vse možne

načine, je dodatek l-karnitina jasen. Ne le, da je odgovoren za prenos maščobnih kislin v mitohondrije, kjer se porabijo za energijo ; l-karnitin povečuje vzrdžljivost in ščiti glikogenske zaloge ter igra izredno vlogo v energetski presnovi.X3M ShredXX je izdelek, ki temelji na trdnih temeljih znan-stvenih raziskav in je sestavljen izključno iz sestavin, ki na pod-lagi optimalne sinergije zag-otavljajo hitro in trajno izgubo maščobe.

»X3M Shredxx DELUJE« je bil slogan televizijske kampanje za naš najbolj priljubljeni in učinkoviti Fat Burner, oz. pripomoček za hujšanje in hitrejšo izgubo maščobe. Reklamno kampanjo ste lahko v mesecu maju spremljali na POP TV in A KANAL-u. Razlog, da smo se odločili X3M ShredXX predstaviti širni Sloveniji preko najbolj gledanih medijev. Ker smo prepričani, da resnično DELUJE. Zakaj ne bi v tem toplem letnem času naredili še kaj za lepšo postavo? Preizkusite ga.

X3M ShredXX predstavlja novo stopničko v evoluciji izdelkov za lipolizo (topljenje maščob). Deluje na principu sinergije med sestavinami, ki so se izkazale kot najuspešnejši borci proti maščobnim oblogam.Gymnema Sylvestre je rastlina, ki je doma v Indiji. Ime v prevodu pomeni “uničevalec sladkorja.” Kot že ime pove, ta rastlina pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja. Težave z uravnavanjem krvnega sladkorja pogosto vodijo v debelost in diabetes. Številne študije, ki so preučevale učinke Gymnema Sylvestre na sladkorno bolezen tipa I, so našle znatno izboljšanje ravni sladkorja v krvi in zmanjšano potrebo po inzulinu. Druga pomembna korist Gymnema Sylvestre so zmanjšani napadi lakote in želje po sladkem. To je lahko še posebej koristno za posameznike, katerim se je težko odreči skušnjavam po sladkarijah. Študija učinkov Gymnema Sylvestre je ugotovila še eno pozitivno lastnost te rastline: pomaga nižati nivoje trigliceridov v krvi. Visoke ravni trigliceridov so dokazano povezane z nastankom bolezni srca in ožilja, srčnim infarktom in možgansko kapjo.X3M ShredXX vsebuje krom, ki je eden izmed devetih esencialnih mikromineralov. Človek ga potrebuje majhne količine, vendar je vnos tega minerala pomemben za optimalno delo-vanje procesov v telesu. Krom v krvi vpli-va tako na raven glukoze kot tudi na raven maščob. Office of Dietary Supplements je objavil študije, ki so pokazale, da je uživanje

www.the-nutrition.com

Naročilo na THE Nutrition revijo: Če vas zanima tematika fitnesa in prehrane, pošljite svoj naslov na: info@the-nutrition.com in se naročite na BREZPLAČNO REVIJO.

X3M Shredxx DELUJE! Vam je kaj znano s POP TV?Piše natan hojč, ISSA Specialist in Performance Nutrition,Inštruktor fitnesa FZS

OGLASNO SPOROČILO

Trgovina s športno prehranoObrtna cona Ugar 29080 3545

X3m shredXX deluje

Medobčinska liga v malem nogometu Občine Ribnica

Za nami je polovica tekmovanja medobčinske lige v malem nogometu Občine Ribnica. Na vrhu se je brez izgubljene točke utrdila ekipa THE Nutrition.

Tekmovanje bo zanimivo do konca, saj so ekipe pre-cej izenačene. Najboljši strelci so: Jure Kordiš (KMN Vodnar Loški Potok) s 14. zadetki, Mitja Mihelič (THE Nutrition) z 11. zadetki in Timotej Zakrajšek (Pristava DE-GRAZ) z 10. zadetki. V juliju se bosta odvila le dva kroga, saj sledi počitniški premor. Tekmovanje se bo nadaljevalo sredi avgusta.Vse novice, razporede, rezultate, lestvice in obves-tila je mogoče spremljati preko interneta na naslovu mlmn.sd-extrem.si.

jože ZidAr, vodja MLMN

Šolska skupnost poskrbela, da nas v šolski jedilnici pozdravlja svetla in topla poslikava na steni

Šolska jedilnica je bogatejša za prijazno posli-kano steno z motivom sadja po celotni dolžini prvega prostora jedilnice. Idejna vodja pos-likave Katarina Drobnič, profesorica likovne umetnosti in mentorica, je naredila predlogo poslikave, predstavniki Šolske skupnosti pred-metne in razredne stopnje pa so prijeli za čopiče in nastala je čudovita podoba. Veseli smo, da je vodstvo šole podprlo našo idejo in nam omogočilo nakup barv. Jedilnica je s pos-likavo toplejša, prijaznejša in bolj igriva, motiv in barve pa vabijo in vzpodbujajo apetit po zdravi hrani. Sicer pa kaj bi še govorili in pisali, pojdite v jedilnico in si poslikavo poglejte! Vse leto smo zbirali star papir in zamaške, zbrana sredstva od prodaje pa varčujemo za sodelovanje s slovenskim društvom za terapijo s pomočjo psov »Tačke pomagačke«. Društvo je humanitarno, deluje v javnem interesu, pros-tovoljno in nepridobitno.

Člani s svojimi psi terape-vtsko pomagajo starost-nikom, otrokom in vsem ostalim ljudem s posebnimi potrebami ali omejitvami. Njihovih storitev sicer ni potrebno plačevati, potreb-no pa je zagotoviti denar za njihove potne stroške in prigrizek za psa. Z veseljem lahko povemo, da smo do sedaj zbrali 2200 kg starega papirja in 700 kg zamaškov. Zahvaljujemo se učencem Ekokrožka in učiteljici

Tanji Kozina Češarek, ki je skrbela za logistiko pobiranja starega papirja. Razred 6. a, ki je na predmetni stopnji zbral največ zamaškov, pa si bo za nagrado v Koloseju Ljubljana ogledal kino pred-stavo. Stroške bosta krila šola in pod-jetje Lesoj d.o.o. Vabimo vas, da tudi čez poletje pridno ločujete zamaške in zbirate star papir, saj bomo z akcijama v novem šolskem letu nadaljevali.

Mentorici urŠulA jAklič žAgAr in kAtArinA drobnič

V Šolski skupnosti razredne in predmetne stopnje, kjer sta vključena vsaj po 2 učenca iz vsakega razreda, so naše prednostne naloge soust-varjanje pozitivne klime na šoli in skrb za dobre odnose, soustvarjanje kulturnega utripa šole ter načrtovanje in organizacija skupnih akcij. V letošnjem letu smo poleg mesečnih projektov izvedli tri celoletne akcije, in sicer poslikavo jedilnice, zbiranje zamaškov in starega papirja.

urŠulA jAklič žAgAr med ustvArjAnjem

4. SUHOROBARSKE IGREna dan Ribniškega semnja, 1. 9. 2013, v Ribniškem Gradu

Vasi, društva, klubi, prijatelji ... sestavite ekipo šestih tekmovalcev (3 moški, 3 ženske) in se prijavite na elektronski naslov: marusa@zdesar.si.