GLASILO OBČINE RIBNICA 27. fEBRuAR 2015 / XIX

fEBRuAR 2015VREME V RIBNICI … BORIBNIŠKI FANTJE Z RAZŠIRJENO ZASEDBO ZNOVA BLESTELI V LETOŠNJEM PuSTNEM SPREVODuSKLEPNE PRIPRAVE NA RIBNIŠKI PASIJONKULTURNO NA VELIKIH POLJANAH, V RIBNICI IN DRuGODV SKEDNJu ŠKRABČEVE DOMAČIJE SE SLAVNI OBRAZI KAR VRSTIJOMAREC JE MESEC LETNE ANA-LIZE V ŠTEVILNIH DRUŠTVIH RIBNIŠKI ŠPORTNIKI POSKRBIJO, DA POVSOD PLAPOLA RIBNIŠKA ZASTA-VA

PUSTNA cOUNTRy BANDA S SLAVKOM RUSOM V OSPREDJUFoto: Marko Modrej

www.ribnica.si

PO KNJIGI JE NASTALA ŠE ZVOČNA KNJIGA TROŠTOVIH ZGODB

N a s t a n e k zvočne knjige je tesno povezan z oblikovanjem knjige O Ribnici in Ribničanih in njene pred-stavitve, saj je približno ista zasedba » z a k r i v i l a « tudi nastanek z g o š č e n k e . Projekt je vodila Marina Gradišnik, za interpretacijo pa so poskrbeli najbolj poznani ribniški glasovi: Marjana Starc, Medard Pucelj in Metod Jaklič. Za tehnični del je poskrbe-la ekipa radia Univox pod vodstvom Uroša Novaka. Sodelovali so še Tomi Gavranič, Andrej Kosten, ki je skrbel za tehnično plat izvedbe, ter Jana Primčič, ki je brala besedilo v knjižni slovenščini. Zvočna knjiga je bila prvotno namenjena bralno oviranim, vendar pa je zelo zanimiva tudi za vse ostale bralce in poslušalce,

saj lahko tako v vsej pristnosti doživijo lokalno govorico. Zvočna knjiga je izšla v obliki dveh CD-jev s priloženim slovarčkom, tako da je res razumljiva tudi vsem, ki ne razumejo ribniško. Skoraj dve leti, od januarja 2013 do decem-bra 2014, so vzele priprave, vaje, snemanje, korekture ter montaža in izdelava. Potrebno je bilo kar nekaj vaj, da so »naučili« Metoda,

da ni vlekel po slemensko in da so bile vse besede izgovorjene pravilno, v ribniškem govoru. Snemanja so bila za prisotne pravi mali dogodek. Posneli so dobrih dvajset ur surove-ga materiala, končna verzija pa je dolga približno eno uro in štirideset minut.

Tekst in foto PRIMOŽ TANKO

28. januarja so v Muzeju Ribnica predstavili zvočno knjigo Troštovih zgodb, ki je bila zaključni del projekta seznanjanja in popularizaci-je Janka Trošta v Ribnici in širše. V sklopu projekta je nastala razstava, več člankov in knjiga Troštovih zgodb, ki je dobila nadgradnjo z zvočno knjigo. Na predstavitvi so nastopili vsi ustvarjalci pa tudi ple-sna para Folklorne skupine Grmada in godec na harmon-iki. Pričeli so z veseloigro, ki jo je Janko Trošt napisal za prvo kmečko ohcet, na temo Ribničana v Ljubljani, z Medardom Pucljem v glav-ni vlogi. Nastopil je tudi ribniško-kočevski kantavtor Žiga Bižal, ki je predstavil pesem, ki je nastala na pod-lagi Troštove veseloigre.

vOdjA PROjeKTA MAg. MARINA gRAdIšNIK

NePONOvljIvA MeTOd jAKlIč IN MedARd Pucelj

MeTOd vedNO RAd zAPleše, TOKRAT je zAvRTel MARjANO sTARc

MARINA gRAdIšNIK z glAvNIMI AKTeRjI IN OdgOvORNIM uRedNIKOM RAdIA uNIvOx TONIjeM gAvRANIčeM

KANTAvTOR ŽIgA bIŽAl

KOLEDAR DOGODKOV V Občini RibnicA mARcA 2015

REŠETO 3

Občinsko glasilo REŠETO izdaja Občina Ribnica. Uredniški odbor:

MarkoModrej-odgovorni urednik PolonaKlajič-članica

DomenMarinč-članProgramski svet:

NastjaDejak,BarbaraKoblar,MatejZobec,AlešMihelič,TadejaLovšin,FeliksPodgorelec,

GašperLevstik,ZalkaGoršeLektura:AnicaMohar

Trženje oglasnega prostora: GSM:041-536-889,051-641-021

Tisk in prelom strani:KVMGrafika,Ribnica.

Naklada: 3.300izvodov

Naslov: Škrabčevtrg40,1310Ribnica

Tel.:051-641-021/041-536-889E-pošta:reseto@t-2.net

Izid naslednje številke: 31.marca2015

NapodlagiZakonaodavkunadodanovrednost(Ur.listšt.89/98)sodiglasiloRešetomedproizvode,zakaterese

obračunavaDDVpostopnji8,5%.Vprimeruobjaveistihoglasovvdrugihtiskovinahsi

pridržujemopravicodoavtorskegahonorarja.Pridržujemosipravicodonenapovedanegaobiska

tiskarskegaškratavnašemglasilu.

Gradivo za naslednjo številko oddajte do 19. marca 2015.

Anonimnih pisem ne objavljamo.

Mnenja in stališča posameznih avtor-jev prispevkov ne odražajo nujno tudi

mnenj in stališč uredništva.

Članki v časopisu niso uradno mnenje Občine Ribnica.

3. 3. DIAGNOSTIČNO TESTIRANJE PAB (periferne arterijske bolezni) z registriranim medicinskim pripomočkom ter informacije o srčnem infarktu in možganski kapi. Prostori Društva invalidov Ribnica6. 3. Odprtje razstave ČAS STISKANJA, ob 19. uri MITO GEGIČ & ZMAGO LENARDIČ Galerija Miklova hiša6. 3. Potopisno predavanje Petre Draskovič: ob 20.15 ŠVEDSKA Ribniški študentski klub9. 3. BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA, od 11.–13. ure KRVNEGA SLADKORJA IN LEDVIČNE FUNKCIJE Zdravstveni dom Sodražica10. 3. MARČEVSKE PRIPOVEDI ZA ODRASLEob 19. uri Rokodelski center Ribnica11. 3. DELAVNICA IZDELOVANJA GREGORČKOVob 17. uri Rokodelski center Ribnica12. 3. BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA, od 8.–10. ure KRVNEGA SLADKORJA IN LEDVIČNE FUNKCIJE Zdravstveni dom Ribnica (čakalnica 3)13. 3. BREZPLAČNO MERJENJE KRVNEGA TLAKA, ob 9. uri KRVNEGA SLADKORJA IN LEDVIČNE FUNKCIJE Zdravstveni dom Loški Potok13. 3. OBČNI ZBOR Muzejskega društva Ribnicaob 19. uri Rokodelski center Ribnica13. 3. Potopisno predavanjeob 20.15 Ribniški študentski klub14. 3. Predavanje AVTOHTONE SLOVENSKE SORTEob 14. uri Dvorana Sv. Gregor

14. 3. Rokometna tekma, 1. NLB LEASING LIGA: ob 19. uri RD RIKO RIBNICA : RD URBANSCAPE LOKA Športni center Ribnica17. 3.–7. 4. Razstava SVET DRUGAČNIH OBČUTENJ v okviru projekta Knjižnica slepih in slabovidnih Knjižnica Miklova hiša18. 3. Odprtje muzejske razstave AMERIKANEC NA ob 19. uri OBISKU V STARI DOMOVINI Rokodelski center Ribnica 20. 3. OBČNI ZBOR Planinskega društva RIBNICAob 19. uri Lovski dom Ribnica 20. 3. Potopisno predavanje ob 20.15 Ribniški študentski klub21. 3. OBČNI ZBOR Društva invalidov RIBNICA in ob 11. uri zabava z ansamblom Nika Gostišče Pugelj 22. 3. MATERINSKI DAN, prireditevob 18. uri Dvorana DC-1627. 3. Potopisno predavanjeob 20.15 Ribniški študentski klub28. 3. 22. TRADICIONALNI POHOD V JELENOV ob 7.30 ŽLEB (980 m) Zborno mesto pri nakladališču lesa v Rakitnici28. 3. 15. SALAMIADA Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori (sprejem salam med 9. in 11. uro)28. 3. RIBNIŠKI PASIJON: ''To delajte v moj spomin''ob 19. uri Športni center Ribnica29. 3. RIBNIŠKI PASIJON: ''To delajte v moj spomin''ob 19. uri Športni center Ribnica

Koledar dogodkov pripravlja in zbira Zdenka Mihelič, mihelic.zdenka@gmail.com.

UREDNIKOV KOMENTARPozdravljeni, bralke in bralci.

Mesec se je odvrtel in čeprav je februar samo dva oz. tri dni krajši od januarja, je občutek precej drugačen. Dnevi so se zvrstili kot bi trenil. Pa vmes še pust, ki sicer že nekaj let ni več to, kar naj bi bil. Enostavno ni več pravega vzdušja, sproščenega doživljanja praznikov, pomembnih datumov. Kot da postajamo roboti, s katerimi upravljajo strici iz ozadja. Ampak res strici, ki vedno ostanejo zakrinkani, ne »medijski strici« … Ko spremljamo medije, se pridušamo, da novinarji vsako stvar napihnejo, da so novi-narji krivi za stanje kakršno je. OK, pa si novinarji izmišljajo zgodbe? Ja, nekateri tudi in zato upravičeno nosijo naziv mrhovinarji. Ampak večinoma, sploh v »resnih« medijih, ki niso obarvani rumeno, so dogodki odsev realnosti, stanja v katerem živimo, ko nič več ni sveto, ko se marsikateri politik ali gospodarstvenik okliče za boga in tako tudi ravna. Toliko nečednih stvari, kot jih je v zadnjih letih, ni bilo že zelo dolgo oz. do trenutka, ko je določena sila, pa ne sedma, stvari znova postavila na svoje mesto; žal vedno z velikimi človeškimi travmami. Ob

tem se lahko vprašamo, ali moramo res vedno trpeti zato, da nam je potem bolje, da se očistijo glave, da se stvari postavijo na svoje mesto. Pa ni pri tem nobene izjeme. Nas zgodovina skozi tisočletja res nič ne nauči? Nekateri boste rekli, da v tem uvodniku ni nobene vzporednice z dogajanjem v naši občini. Pa je, v vsakem od nas je. Vsak posameznik bi moral opraviti samorefleksijo, se ozreti vase in spoditi negativne, slabe sile v vseh segmentih starostnega zorenja, od zibelke do smrtne postelje. Učitelji bi morali znova dobiti veljavo, ki so jo imeli nekoč, ko smo se jih otroci bali. Pa bodo rekli nekateri, to je kršenje otrokovih pravic. Ja, če bomo iskali samo pravice in spregledali dolžnosti do družine, šole, občine, države, našega lepega planeta … potem je pot do kaosa, samouničenja zelo kratka. Pred dnevi mi je nekdo rekel. »Res smo včasih živeli v komunizmu, ampak je bil red, miličniki so imeli poo-blastila, kot jih morajo imeti, na ulicah ni bilo raznih parad itd.« Dobro, enoumje in diktat še nikoli nista prinesla nič dobrega, ampak svobodo in demokracijo si pa tudi zelo veliko ljudi napačno predstavlja. Tudi v demokraciji ni vse dovoljeno, so določene meje, ki jih mora vsak pos-ameznik spoznati, si jih začrtati, jih spoštovati, se včasih ravnati tudi po zdravi kmečki pameti, zakonih narave, spoštovati moralo, le tako bodo svobodni in demokratični tudi naši otroci. Pa prijetno gregorjevo, dan žena, skratka vsak suščev dan posebej!

MARKO MOdRej

4

IZ

POD

Ž

UPA

NOV

EG

A PERESA

Izpod županovega peresa

Spoštovane, spoštovani,

»Kdor izda tujo skrivnost, je izdajalec; kdor izda svojo skrivnost, je bedak.« Tako je zapisal slavni Voltaire, vsak pa si lahko po svoje razlaga ali je imel prav ali ne?Vsak pri sebi najbrž ve, da ni lahko spre-meniti navade in da je potrebna določena notranja trdnost in vztrajanje pri naši odločitvi. To nas seveda velikokrat postav-lja pred dejstvo, da v primeru slabega trenutka zamen-jamo odločitev ali popustimo različnim pritiskom. Tej odločitvi lahko sledi neza-dovoljstvo s samim seboj, razočaranje o lastni vrednosti in negativna samopodo-ba. Tako sklenemo začaran krog neus-peha in že po nekaj neuspehih lahko vse skupaj prepustimo usodi, kar pa je najslabša odločitev. Zato poskušajmo biti do sebe bolj prizanesljivi. Nič ni tako groz-no narobe, če nam je spodletelo, ne samo enkrat, včasih tudi stokrat. Če ne bi imeli skozi našo zgodovino velikih oseb, ki so

znova in znova poskušale, bi še danes živeli bog ve kje.Danes gre razvoj naprej s svetlobno hitrostjo v primerjavi s preteklimi časi, s tem pa se je povečala sama zahtevnost do vsega. Dandanes se vse odvija vse hitreje in ta hitrost se je nehote vgradila

tudi v nas. Zelo enostavno nam je zamenjati avto, stanovan-je, službo, če je danes mogoče, in glede na število ločitev tudi moža ali ženo. Niso nas učili, da si vzamemo čas in smo s seboj pri-

zanesljivi tudi takrat, ko ne stojimo na vrhu gore, ampak samo gledamo njihove vrhove. Neizpodbitno dejstvo je, da za vsak podvig, za vsako odločitev potrebu-jemo prvi korak do cilja. V tem zgodnjem spomladanskem času bi na primer vsi radi shujšali, imeli idealno postavo in gladko ter napeto kožo, čeprav smo že kar nekaj časa v Abrahamovem naročju. Zato si, če želimo shujšati, ne naložimo že prvi dan stroge diete, ampak korak po koraku. Se

pravi, najprej enega, nato naslednjega, tako bomo dobili pravo voljo in uspeh zagotovo ne bo izostal. Se nam pa kljub temu kdaj zgodi, da po desetih korakih naredimo enega nazaj, vendar brez pani-ke, dobro je to, da smo jih vseeno naredili devet naprej, kar je zagotovo uspeh.Vsi imamo različne talente in sposob-nosti. Na določenem področju smo lahko odlični brez napora, pri drugih stvareh in nalogah pa moramo vložiti več časa, truda, moči in znanja, da nam na koncu le uspe. V življenju se nam dogajajo tudi stvari, ki se nam upirajo, do katerih imamo podza-vesten odpor, ker nas je strah neuspeha, in se jih zato tudi ne polotimo. Vendar so vse stvari na svetu rešljive na tak ali drugačen način, pa naj na prvi pogled izgledajo še tako nemogoče in nerealne. Verjemite, da bo tisto, kar smo premagali, kljub strahu in bojazni ter morda nela-godju, za nas pomenilo največji dosežek. Se pravi, če hočemo, zmoremo!Danes praktično ni nič nemogoče. Začeta pot nas morda pripelje na novo in vmes se nam zgodijo tudi porazi, ki pa običajno to v resnici sploh niso. So samo križišča, ki nas preusmerijo tja, kjer je za nas boljše. Sam Bog ve, v kateri smeri bo naša oseb-nost napredovala, zato sprejmimo vse korake, tudi tiste, ki po našem prepričanju niso potrebni. Ko bomo pogledali nazaj, bomo videli, da je dobro in da se je tako moralo zgoditi …

Župan jOŽe levsTeK

MUZEJ RIBNICAvabi na odprtje razstave Amerikanec na obisku v

stari domovini, ki bo v sredo, 18. marca, ob 19. uri v Rokodelskem centru Ribnica.

Matija Arko (Sodražica 1891 – Cleveland 1960), pd. Hojer, se je rodil v Sodražici in se že kot mladenič izselil v Ameriko. V svet je s seboj ponesel tudi veselje do glasbe in har-monike. Glasba je postala pomemben del njegovega življenja in s svojo skupino Hoyer trio je postal zelo priljubljen med Slovenci in izseljenci drugih narodnosti. S prepletanjem slovenske ljudske glasbe in različnih oblik ameriške popularne glasbe tistega časa je postavil temelje t. i. »polka glasbi«, ki je zaradi privlačnosti prestopila etnične meje in pozneje dosegla vsesplošno popularnost. O Matiji Arku, v Ameriki bolj poznan kot Matt Hoyer, in njegovem glasbenem ustvarjanju vemo v Sloveniji zelo malo. Z muzejsko raz-stavo želimo osvežiti spomin na njegovo življenje in delo. Razstava je nastala v sodelo-vanju z Glasbeno narodopisnim inštitutom ZRC SAZU.

MATIjA ARKO s svOjO dIATONIčNO hARMONIKO. vIR: The NATIONAl clevelANd sTyle POlKA hAll Of fAMe

NAlePKA NA OsRedNjeM delu PlOšče, NA KATeRI je POsNeT šAljIv PRIzOR v IzvedbI Pevcev PevsKegA zbORA AdRIjA IN MATIjA ARKA. vIR: gNI dzgP

AK

TU

ALN

O

5

ZAČETNI POŽARI V KUHINJAHHiter način življenja in »multi sposobnost« vsakega posameznika za delo več stvari hkrati nas lahko tudi v kuhinji pripeljeta do katastrofalnih posledic. Tako kot v avtomo-bilu, je lahko tudi v našem stanovanju, kje se počutimo morda najbolj varne, samo en telefonski klic vzrok, da nas odpelje stran od

trenutne situacije. Vendar se procesi nadalju-jejo … naj bo to nepravilno odložen likalnik, vklopljen štedilnik itd. Ena od največjih poten-cialnih nevarnosti je zagotovo goreče olje. Panika in nepoznavanje zakonitosti nas pri

gašenju tovrstnega požara lahko pripeljeta do hudih telesnih poškodb - opeklin. Goreče olje ima po svoji zakonitosti kar 1700-krat večjo volumensko kapaciteto kot voda. Ko na goreče olje polijemo vodo, se le-ta nad oljem uparja, vsaka kapljica vode pa ima na sebi tanek sloj maščobe, kar povzroči »vzbuh« oz.

t.i. maščobno eksploz-ijo. Podobno se zgodi, če na goreče olje vržemo sladkor, moko … To so organske trdne snovi, pri katerih nas reakcija pripelje do prašne eksplozije. Od tu naprej se prepro-sto gašenje sprevrže v pravo katastrofo. Po eksploziji navadno sledijo težke opekline, požar pa se razvije po kuhinjskih elementih z veliko intenzivnostjo gorenja. Kako pravilno ravnati? Goreče olje najlažje

pogasimo tako, da brisače ali serviete najprej namočimo v vodi in nato z njimi odločno, vendar ne sunkovito, pokrijemo goreče olje. Nato ugasnemo štedilnik in olje previdno odnesemo iz stanovanja. Naj

vas ob tej priložnosti tudi pozovem k red-nem vzdrževanju filtrov nape. Filter se ne čisti samo zato, da soseda vidi, kako lepo vzdržujemo in čistimo kuhinjske elemente, ampak je večjega pomena požarna preventi-va, saj od oljnih maščob prepojen filter zagori že ob najmanjšem plamenu. Na primer, ob preprostem flambiranju hrane.

130. občni zbor Gasilskega društva Ribnica bo v soboto, 7. marca, ob 18 uri.

gRegOR vIRANT, poveljnik PGD Ribnica

gAšeNje KuhINjsKegA POŽARA

OljNA eKsPlOzIjA

Mesec februar je že skoraj za nami, v marcu pa vas vabim, da si ogledate in morda poizkusite gašenje prej opisanega gašenja maščob. Prikaz bomo pripravili v sklopu red-nih gasilskih vaj, in sicer v nedeljo, 8. marca, ob 11. uri, v gasilnem domu Ribnica.

LETNA SKUPŠČINA ROKOMETNEGA KLUBA RIKO RIBNICAČetrto mesto med člani lani, drugo mesto mladincev in mlajših dečkov B, prevetritev v drugih igralskih selekcijah, izjemen finančni izkupiček, s katerim so prepolovili enormni dolg iz leta 2011, ter odstiranje načrtov za tekočo sezono in sezono 2015/2016, so pou-darki z redne skupščine Rokometnega kluba Riko Ribnica.

»Na dobri poti smo, da letos na igriščih ponovimo lanske dosežke in pridemo na finančno zeleno vejo, kar bo za slovenske razmere izjemen športni in gospodarski uspeh. Ne pozabimo, ni športne družine, ki ne bi imela gromozanskih težav z den-arjem. Pri nas gre na bolje in smo pri tem lahko vsem za vzor. Zato smo toliko bolj pogumni,« je več kot zadovoljen z razmera-mi znotraj društva, povedal predsednik Marko Oberstar. Zvrhani košari dobrih zgodb je treba dodati še večji interes otrok za šolo rokometa ter organizacijski premik pri stvareh, ki so sicer majhne (spletna stran, fotografiranje ekip, informiranje …) »Ob koncu februarja z dvignjeno glavo gle-damo na sezono 2015/16. Prepoznavnost kluba se vrti okoli članske ekipe, zato lahko

povem, da smo s trenerjem Robertom Begušem že podaljšali pogodbo še za dve sezoni. On je tisti, ki sestavlja ekipo, zato je prav, da se držimo tega dogovora. Sledili bodo pogovori z vsemi igralci. Želja tren-erja in tudi moja je, da jih vse obdržimo, saj fantje želijo igrati v Ribnici. Tudi to potrjuje, da smo verodostojen klub, ki izpolnjuje pogodbe in stoji za tem, kar se dogovo-rimo,« je še dejal Marko Obrstar. Sicer je tre-nutno peto mesto članske ekipe, ki ga bodo Ribničani zagotovo obdržali, veliki uspeh, čeprav še niso izgubili vseh možnosti, da ponovijo lanski uspeh, ko so bili četrti. Ta cilj bo prioriteta tudi v sezoni 2015/16. MIlAN glAvONjIĆ

ZAHVALAKaj pomeni videti svetlobo, nove stvari v njihovem prebujanju, življenje okoli sebe … ve le tisti, ki vidi. Še bolj se tega zaveda tisti, ki vid izgublja, počasi, zanesljivo. Postane ga strah teme.Sama sem 52 let nosila očala, ki so posta-jala vse težja, dioptrija je bila vse višja, vse manj in manj sem videla. Bilo me je strah!Po naključju sem se v okulistični ambulan-ti srečala z dr. Lidijo Petrovič iz Očesnega centra Preskar iz Novega mesta. Ona je bila prva, ki je prepoznala »napredovan-je« moje očesne dioptrije in našla rešitev, operacijo sive mrene, ki je vse bolj pešala moje oči. Šla sem na operacijo.Vse to je sedaj za mano in stanje vida je nepredstavljivo boljše, vidim brez očal. Vse okrog sebe opazujem z vidom, ki ga, mislim, nikoli nisem imela. Počutim se prerojeno.Zato izrekam vso zahvalo dr. Lidiji Petrovič in celotnemu osebju očesnega centra, ki je zelo pozorno in ljubeznivo.Posebna zahvala je namenjena tudi dr. Petru Preskarju za uspešno opravljeno operacijo in najiskrenejša hvala za pov-rnjen vid.Želim vam veliko uspehov pri vašem delu in še veliko zadovoljnih pacientov.

Hvaležna pacientka IdA guzIjAN

6

POG

OV

OR M

ESEC

A Tokrat pa o vremenu Vreme je izredno hvaležna tema za pogovor, saj se udeleženci navadno o vsem izrečenem kar strinjajo, se malo pritožujejo in potolažijo; saj bo bolje! Časa kislih kumaric na Rešetu sicer ne občutimo, a bomo vseeno rekli kakšno o vremenu, tako, podprto z meritvami in dejstvi. Na ribniškem so štiri ljubiteljske vremen-ske postaje, pogovarjal pa sem se z dvema lastnikoma postaj - z Rokom Nosanom in Jožetom Levko.

Rok Nosan iz Prigorice se je po končani gimnaziji vpisal na Fakulteto za matematiko in fiziko, smer fizikalna merilna tehnika, in obiskuje drugi letnik. Za vreme pa se je začel zanimati že v osnovni šoli, »glavno vlogo je tu igrala predvsem zima s sne-gom in mrazom«. Ob zanimivih vremen-skih dogodkih si je delal zapiske in ker je njegovo zanimanje za meteorologijo z leti raslo, zato si je pred dvema letoma privoščil vremensko postajo, ki podatke beleži in shranjuje avtomatsko ter jih nato pošiljala na svetovni splet. Tako mu je bilo prihran-jeno vsakodnevno ročno beleženje vre-menskih podatkov, ki jih ima od leta 2009 za kar nekaj zvezkov, ozaljšanih z izrezki iz časopisja. Za nakup vremenske postaje je Rok navdušil tudi mojega drugega sogov-ornika Jožeta Levko iz Ribnice, natančneje s »ciglarne«, kakor je tudi poimenoval svojo vremensko hišico.

Vremenska postaja ima vetrni in temperaturni senzor ter senzor za padavine. Vsi zbrani podatki se prenesejo na glavno postajo, ki izgleda kot tablica in potem, jasno brezžično, podatki potu-jejo v računalniški program, ki jih obdela in osvežuje na spletu. Temperaturni senzor je v radiacijskem ščitu, ki je približek vremen-ske hišice, tako je dovolj zračen in sonce ne more posijati direktno nanj, saj dobljeni podatki potem ne bi bili realni. Postaja kaže trenutno vreme: temperaturo, vlago, hitrost in smer vetra, podatke o tendenci zračnega tlaka ter podatke o padavinah. Rokove meritve lahko najdete na inter-netni strani Vremenska postaja Prigorica. Tam dobite vedno sveže, tako rekoč tople, podatke, saj se obnavljajo na vsakih pet minut. Tudi Jože je postavil ažurno spletno stran, ki prikazuje napoved vremena v bese-di in sliki, količino zapadlega snega, poleg je

tudi slika s spletne kamere s »Ciglarne«, potem so tu še podatki z Rokove postaje in s postaje Mitje Merharja iz Blat, celo napoved cvetnega prahu je pripeta, ampak trenutno je ta nevarnost nična. Vremenski portal »Ciglarna«, ki deluje od oktobra 2013, je tudi poln panoramskih fotografij in raznih zanimivosti o vremenu, tu je zbrana kopica pregovorov o vremenu … Za veliko noč ne boste potrebovali toplih puhovk in lopat za kidanje snega, saj pregovor pravi: »Ako je svečnica zelena, bo velika noč snežena.«Takih postaj, kot je Rokova in Jožetova, je danes po Sloveniji okoli 200, vse skupaj pa

se je začelo z bliskovitim razvojem mer-ilnih naprav, ki so postale tudi cenovno dostopnejše, in s prihodom svetovnega spleta, »pravi razcvet pa je slovenska lju-biteljska meteorologija doživela leta 2004, ko se je pojavil prvi slovenski vremenski forum«. Kasneje je omenjeni forum prene-hal z delovanjem, nastalo pa je več društev in drugih vremenskih skupnosti, ki so se usmerile vsaka na svoje področje. Danes je Rok član Društva za raziskovanje vremena in podnebja, ki je bilo ustanov-ljeno pred dvema letoma. »Naše društvo je usmerjeno v raziskovanje vremenskih pojavov v regijah, ki so slabo raziskane in jih Državna meteorološka služba RS slabše pokriva. Naš trenutno največji projekt je vzpostavitev mreže višinskih merilnih post-aj, ki nam bodo dajale podrobnejše podat-ke o vremenskem dogajanju v višjih prede-

ROK NOsAN jOŽe levKA

POG

OV

OR M

ESEC

A

7

lih naše države.« Trenutno so osredotočeni predvsem na Dinarsko pregrado, kjer že delujejo vremenske postaje na Blegošu, Javorniku, Nanosu, Golakih in na Vremščici. Ukvarjajo se tudi z meritvami v mraziščih, s katerimi želijo raziskati skrajnosti sloven-skega podnebja. Za mrazišča je značilno, da se temperatura ob mirnih in jasnih nočeh spusti bistveno nižje kot v okolici na podob-ni nadmorski višini. Verjetno je vsem dobro poznano Babno polje, ki s svojimi -34,5 ºC uradno slovi kot najhladnejši kraj v Sloveniji, kljub temu pa je pri nas še veliko, večinoma neposeljenih, drugih krajev, kjer se temperatura lahko spusti bistveno nižje kot na Babnem polju. »Kot zanimivost lahko povem, da je

skupina raziskovalcev mrazišč Slovenskega meteorološkega foruma 9. januarja 2009 v mrazišču Mrzla Komna izmerila tempera-turo kar -49,1 ºC!«Jože je član Vremenskega društva Zevs, ki združuje okrog 180 ljubiteljev opazovanja vremena, in tudi predpisuje pogoje za post-avitev amaterskih vremenskih postaj. Tako je Slovenija dobro pokrita z meritvami z lju-biteljskih postaj in Jože izpostavi, da bi lahko bolje sode-lovali z ARSO-m, saj le-ti nimajo pokrite vse države s posta-jami, »v Ribnici ARSO nima svoje postaje, imamo pa tri ljubiteljske«.Ko sem Roka vprašal, na katero internetno stran se lahko zaneseš, da bi ti napoved-ala dovolj točno vreme čez deset dni, je odgovoril, da on to preveri na meteoroloških kartah. Se pravi, da oblački in sončki niso najbolj točni. Za nekako zelo zanesljive vel-jajo napovedi do okoli pet dni vnaprej, z vsakim nadaljnjim dnem pa se zanesljivost napovedi zmanjšuje. Točnost današnjih napovedi vremena je precej večja kot je bila točnost napovedi včasih, z nadaljn-jim razvojem meteoroloških modelov ter računalniške tehnologije pa se v prihod-nosti pričakuje še točnejše napovedi, kljub temu pa še vedno ne bodo sto odstotno zanesljive.

Seveda v pogovoru nisem mogel mimo podnebnih sprememb in globalnega seg-revanja. Rok pravi, da je šla zemlja v času od svojega nastanka že skozi več ciklov tako globalnega segrevanja kot tudi global-nega ohlajanja. Med strokovnjaki se še vedno krešejo mnenja, kakšen vpliv ima na

današnje globalno segrevanje človek in koliko je to pravzaprav pos-ledica naravne spremenljivosti. Nekako se je vsee-no izoblikovalo večinsko mnenje, da je človek glavni krivec podnebnih sprememb, Rok pa meni, da so te spre-membe del nara-vnega procesa.Jože pravi, da povprečna temper-atura ozračja vsako leto zraste za 0,7 ºC in izpostavi teorijo zarote, češ da naj bi spuščali kemične spojine iz letal in s tem direktno vplivali na vremen-

ske pojave kot je na primer žled. »Vzemi ali pusti,« vrže kost.Ljubiteljske vremenske postaje so dobra alternativa uradnim meritvam predvsem s stališča pokritosti in ažurnosti. Seveda tudi ARSO izpolnjuje ta dva pogoja, ampak če greste v točno določen kotiček Slovenije, lahko zelo natančno preverite vreme točno na vašem cilju.

Tekst in foto sAšO hOčevAR

Nekaj zanimivih vrednosti izmer-jenih na vremenski postaji (od začetka meritev 15. julija 2013 dalje).Najvišja temperatura je bila izmerjena med ekstremnim vročinskim valom leta 2013 in sicer kar 38,0 ºC (7. 8. 2013). Istega dne so ponekod po Sloveniji beležili tudi 40 ºC, izenačen je bil tudi uradni slovenski temperaturni rekord iz daljnega leta 1950 (40,6 ºC).Najnižja temperatura je bila izmerje-na ob polarnem vdoru ob koncu pre-teklega leta (30. 12. 2014) in sicer -19,8 ºC. Istega dne sem na Dolenjevaškem polju ob sončnem vzhodu z ročnim ter-mometrom izmeril kar -28,5 ºC. Glede na zračno maso, ki se je v tistih dneh zadrževala nad našimi kraji, bi lahko bila izmerjena tudi še bistveno nižja temperatura, vendar sta nočno ohla-janje nekoliko motila veter in občasna oblačnost. V Prigorici smo v leto 2015 vstopili pri -19 °C. Če sklepamo na podlagi tem-peraturnih podatkov sosednje kočevske postaje (ARSO), ki ima precej daljši niz meritev, je bila to daleč najnižja tem-peratura ob vstopu v novo leto po letu 1961.V Prigorici je v letu 2014 v 220 pada-vinskih dneh padlo skoraj 2100 mm padavin. Ob primerjavi podatkov s sos-ednjih meteoroloških postaj, ki delu-jejo v okviru Državne meteorološke službe, sem ugotovil, da je bilo lansko leto rekordno tako po številu padav-inskih dni kot tudi po količini padavin. Najdaljše sušno obdobje lanskega leta je trajalo 15 dni (od 7. do 22. marca). Najvišja temperatura lanskega poletja je bila izmerjena že pred začetkom dopustniškega časa (11. junija), ko je bilo 32,5 ºC. V dveh osrednjih poletnih mesecih (julij in avgust) se je nato tem-peratura le še trikrat povzpela na 30 ali več ºC.

ROK NOsAN

ROK PRed vReMeNsKO POsTAjO

leseNI del je jOŽe IzdelAl sAM

8

IZ

POSTAV

LJEN

I D

OG

ODK

I VALENTINOV KARNEVALLetošnji pustni karneval, 22. po vrsti, je znova spodbudil številne maske, da se mu pridružijo pri preganjanju zime. Skoraj 700 mask se je zbralo na karnevalu, ki se je odvijal od Rokodelskega centra do konca Škrabčevega trga, ogledala pa si ga je velika množica obiskovalcev. Povorko sta tradicionalno odprla burovž in maskota pustnega društva, ki sta sledila zastavi PD, zastavonoša jo je letos ubiral kar peš, saj so menda vsi konji ostali nekje na divjem zahodu.

dobe so se s svojimi vozili pripeljali kremenčkovi iz Jelovca, naravnost s festivala trubačev v Guči pa Okameneli svatje. Kot je v navadi, sta nastopila tudi Žuk in Ulčar s korobačem, letos pa je pomagal tudi Beno Oberstar. Nenehno sta bili na tleh kar dve skupini: domine iz Dolenjih Lazov in lipovški pajdaši, ki so poskušali ubrano voziti sedemsedežno kolo s krmarjem. Kot vsako leto, so se predstavili tudi gostje: Pustno društvo iz Prezida, Pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah in pa približno trideset korantov z Dravskega polja. Povorko je zaključila velika skupina Country banda, ki je predstavila celoten divji zahod, od številnih kavbojev do saloona in kvartopircev, manjkale pa niso niti pištole in prodajalke ljubezni za samotne jezdece. Kavbojem pa ni bilo treba razganjati množice obisk-ovalcev, se je kar sama hitro razkropila po koncu karnevala.Povorko je s komentarji in opisom skupin tradicionalno spremljal Medard Pucelj, ki ni "šparal jezika" niti organi-zatorjem: Pustnemu Društvu Goriča vas, Turističnemu društvu Ribnica in občini Ribnica, ki je, kot je v navadi, prispevala dobršen del sredstev.

Tekst PRIMOŽ TANKOfoto Primož Tanko in Marko Modrej

Sledila je skupina Ribničanov, ki pa svojih kuhalnic niso prodajali, pač pa so jih kar delili. Ne vem, kaj bo s tako opevanim ribniškim procen-tom, če bomo navadili obisk-ovalce na zastonj kuhalnice. Takoj za njimi je šla pisana skupina iz vrtca, devet-desetih otroških in skoraj toliko odraslih mask. Te so predstavljale lego kocke in vrečke čaja pa morda še kaj. Ko maske prerastejo vrtec, gredo v šolo pa tudi nekaj več se jih zbere: približno sto devetdeset otroških mask in petnajst odraslih klovnov. Sledile so skupinske maske, ki so stalnice karnevala; pihalni orkester in mažoretke, pa skupina VETD Hrovača, ki letos ponujala ener-getske izkaznice. Iz kamene cveTO MARINšeK z MOdeRATORjeM MedARdOM PucljeM

POdMlAdeK buROvŽA jAKA blATNIK

NA čelu sPRevOdA sO šlI buROuŽ, MAsKOTA PusTNegA dRušTvA gORIčA vAs IN RIbNIčANI

IZ

POSTAV

LJEN

I D

OG

ODK

I

9

PIKA NOgAvIčKA v sPReMsTvu POlIcIsTKe

sIMPATIčNI del cOuNTRy bANde

NA čelu cOuNTRy bANde je jezdIl jOŽe ARKO

Iz RIbNIšKegA vRTcA je bIlO KAR 88 OTROK IN 51 OdRAslIh

lIPOvšKI PAjdAšI NA KOlesu

PUSTNO DRUŠTVO GORIČA VAS

se zahvaljuje vsem sodelujočim in obiskoval-cem na letošnjem sprevodu pustnih mask po ulicah Ribnice.

Prireditev so omogočili: Občina Ribnica, Inotherm d.o.o., Koving d.o.o., Dnevni bar Lorena, KGZ Ribnica, Peskokop in prevozništvo Rigler, Gostilna Ribn'čan, Računovodski servis ALF-F, Zaključna dela v gradbeništvu DE-GRAZ – Prigorica, Gostilna Pri Andoljšku – Hrovača, TOAZA d.o.o., Dnevni bar Tanko – Nemška vas, ARTS d.o.o., RIKO BAR – Jože Mihelič s.p., Gozdar Commerce d.o.o., Maboles d.o.o., Gostilna pri Pildarju, Pekarna Đorđevski.

10

IZ

POSTAV

LJEN

I D

OG

ODK

I Slovenski kulturni praznik na Velikih PoljanahProslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika smo morali tudi letos, že drugič zapored, premakniti malo naprej v naslednji teden, saj je sveta Doroteja tudi tokrat držala besedo in nas na svoj god obilno zasula s snegom. 6. februarja tako nismo mogli niti izpod strehe, kaj šele, da bi si upali v poljanski šoli pričakovati ljubitelje kulture.

Smo se pa zato potrudili v petek, 13. februarja, in spet skupaj z osnovno šolo Sušje počastili Pesnikov spomin. Na začetku so seveda, kot se spodobi, pevci mešanega cerkvenega pevskega zbora pod vodstvom Ivana Koširja zapeli himno, nato je sledil

program učencev osnovne šole Sušje.Že dvanajst let zapored učenci POŠ Sušje sodelujejo na prireditvi ob slovenskem kul-turnem prazniku na Velikih Poljanah.Vsako prireditev povezuje rdeča nit. Letos so podoživljali življenje in delo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna.Pri pouku se učenci seznanijo in spoznava-jo njegovo življenje. Da pa jim približamo takratne razmere v šoli, izbiro poklica, družbene razmere in da lažje razumejo nekatere pesmi, izhajamo iz sedanjosti.Na prireditvi so se učenci predstavili s pesmi-mi, ki govore o šoli, vzgoji in delu. Trudili so se opisati njegovo pesniško pot. Ker pa je Prešeren pesnik najlepših ljubezenskih pesmi, so povedali, kako ljubezen cveti v njihovem razredu.Vse recitacije in dramatizacije so učenci popestrili s pesmicami, ki so se jih naučili pri pevskem zboru.Poljanci smo želeli prikazati Prešernovo življenje skozi prerez od otroštva do smrti. Ob odlomkih iz Slodnjakovega romana Neiztrohnjeno srce in zaigranih prizorčkih iz mejnikov v njegovem življenju smo prip-

ravili tudi deklamacije sonetov Je od vesel-ga časa teklo leto in Matiju Čopu, odlomek iz Povodnega moža in nežno Nezakonsko mater. Besedni del sta bogato popestri-la Peter Andolšek na klaviaturah in Katja Andolšek s citrami. Manca Arko pa je ob Vidovi spremljavi s kitaro zapela Kreslinovo uglasbitev pesmi Vrba.Pevke mladinskega pevskega zbora so na koncu pod vodstvom Teje Levstik zapele še serenado Pod oknom.Poleg vaščanov in staršev sodelujočih učencev osnovne šole Sušje nas je tudi letos s svojo prisotnostjo počastil gospod župan Jože Levstek. Po končani proslavi smo se še kar nekaj časa zadržali v prijet-nem pomenku in seveda ugotavljali, kako potrebno je v današnjih hitrih časih ustaviti misli in čustva ob Pesnikovem sporočilu pekla in neba človeške duše.

ANdRej AMbROŽIč IN jOŽe ANdOlšeKOTROšKI PevsKI zbOR POš sušje

POljANsKI RecITATORjI

IZ

POSTAV

LJEN

I D

OG

ODK

I

11

P.S. Hvala vsem, ki si prizade-vate, da šola na Poljanah vsako leto ob tem prazniku zaživi svoje poslanstvo, nas kulturno bogati in vzgaja. V tej šolski stavbi lažje začutimo čas, minevanje in hkra-ti sprejemanje novega, samo našega … Hvala staršem za spremljanje otrok in hvala orga-nizatorjem za topel čaj, rožico in prijaznost.Turistično društvo Grmada se zahvaljuje vsem nastopajočim: učencem in učiteljicam POŠ Sušje, staršem otrok za prevoz na Poljane, recitatorjem, glasbenim izvajalcem, pevcem in vsem, ki ste nam na kakršenkoli način pomagali počastiti spomin in spoštovanje našemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Zahvaljujemo se Občini Ribnica za podporo in sofinanciranje iz programa lju-biteljske kulturne dejavnosti.

Tekst MARIjA OblAK in MARIjA lOvšINFoto Janez Zajec

PROslAve se je udeleŽIl TudI ŽuPAN jOŽe levsTeK

PRAVLJIČNO VZDUŠJE V ROKODELSKEM CENTRUSimpatične zgodbe, odlična pripovedovalka, zasanjano vzdušje … in še bi lahko naštevali, če bi hoteli opisati pripovedovalske večere, ki se odvijajo v Rokodelskem centru Ribnica.

Lani decembra so začeli s pripovedmi za otroke, januarja letos za odrasle, feb-ruarja za otroke, v marcu bodo nadalje-vali za odrasle. V jan-uarskih pripovedih, ki so bili namenjeni prehodu iz starega v novo, se je Nastji pridružila tudi Katarina Nahtigal, s katero sodelujeta tudi v Slovenskem etnografskem muze-ju. Februarske pripov-edi, ki so časovno še najbolj sveže, je zaznamoval pust. Zimske duhove so otroci preganjali z zvoncem, kakršnega

nosi burovž, ki so ga sami izdelali, prisluh-nili so lahko zgodbi o kurentu in njegovih dogodivščinah še preden je postal to, po čemer ga pozna-mo danes.Nastja Dejak, avtorica večerov, ki potekajo pod okriljem Muzeja Ribnica, se v zgod-be zna vživeti. Iz njih posrka najbolj žlahtne teme in jih s toplino glasu in premišljenim gov-orom tenkočutno p o s r e d u j e poslušalstvu.Nastja, ki je v muzeju od oktobra lani kot prostovoljna prip-ravnica, je povedala,

da sta idejo za večere oblikovali skupaj z mag. Marino Gradišnik, višjo kustosin-jo ribniškega muzeja. Večeri so tematski, nanašajo se na letni čas, povezani pa so tudi z ribniškim okoljem. Pripovedi izbira Nastja z veliko mero odgovornosti do tega, kar je pripovedovanje pomenilo v preteklosti. Pripovedovalci so bili nekoč zelo čislani ljudje. Oseba, ki je imela dar govora, ki je znala dobro povedati določeno zgodbo, ji dodati ščepec humorja, je imela v družbi veliko veljavo. V zadnjih desetletjih se je to izgubilo. In ravno to želijo v muzeju obuditi in ob tem zbrati, raziskati ter ohraniti že sko-raj pozabljene pripovedi, hkrati pa pridobiti čim več sodobnih pripovedk iz vsakdana, ki se nam zdaj zdijo nekaj samoumevnega, čez deset, dvajset let pa bodo pomemben temelj za razumevanje identitete kraja in časa. Vabljeni torej tudi bralke in bralci, ki imate doma oz. v spominu kakšno zanimivost iz preteklosti in sedanjosti, da obiščete Muzej Ribnica in Nastji Dejak zaupate zaklad, ki ga bodo dekleta zbrusila, oplemenitila in predala širšemu občinstvu. 10. marca ob 19. uri pa ne pozabite na Marčevske pripovedi za odrasle, ki bodo v znamenju ljudskih godcev. Pripovedovali bodo: Tina Koščak, Lan Vošnjak in Nastja Dejak, na klarinetu pa bo zgodbe spremljal Maximiljan Vovk.

T: 01 835 0376E: muzej.ribnica@amis.net

Tekst in foto MARKO MOdRejPRIPOvedOvAlKI NAsTjA dejAK IN KATARINA NAhTIgAl

12

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI Globoka širina I. – Marko Glavač

Devetindvajsetega januarja so v Galeriji Miklova hiša odprli razsta-vo Globoka širina I. akademskega kiparja Marka Glavača. Razstava prikazuje ustvarjalnost in delo Marka Glavača v zadnjih nekaj letih, s fokusom na sam ustvarjalni postopek in razumevanje umet-nosti.

Glavačevo ustvarjanje je zadnjih nekaj let usmerjeno v lokalno okolje, v naravo in predvsem v gozd, in na ustvarjanje, na sam kreativni proces kot predmet raz-stave. Sodelovanje Marka Glavača pri Hufnaglovem letu v Kočevju se odraža na vrsti stvaritev povezanih z tematiko gozda, od veličastne skulpture klopa pred vho-dom v Miklovo hišo pa do kosa odmrlega debla iz pragozda Krokar, za kar je moral pridobiti soglasja Ministrstva za kmetijstvo

in gozdarstvo in Zavoda za gozdove. O nas-tanku dela Pieta, ki je razstavljeno v drugem prostoru Galerije Miklova Hiša, je spregov-oril Tomaž Hartman, strokovnjak za pragoz-dove iz Zavoda za Gozdove, ki je izpostavil predvsem tradicijo upravljanja z gozdom in Hufnaglovi uredbi, ki je določila, da so določeni deli gozda zaščiteni in vanje najbrž še ni stopila človeška noga. Nadaljeval je Iztok Simoniti, ki je izpostavil brezkompro-misnost umetniškega ustvarjanja in pomen

avtorske refleksije na aktualno dojemanje sveta in njegov angažma v njem. Zaključil pa je profesor ALUO, Srečo Dragan, ki je pojasnil, kako Glavač uporablja novomedi-jski likovni izraz . Del razstave so tudi živi predmeti, tako rastline, kot verjetno gmota bakterij v razpadajočem kosu lesa, posebnost pa je prav gotovo del razstave, ki je bil viden samo na otvoritvi, in sicer nastop harmon-ikarja Marka Hatlaka s spremljevalko, preo-stanek dogodka na razstavi pa sta stola in

ozvočenje. Še nekaj zaznamuje to razstavo, in sicer katalog razstave, ki nastaja hkrati z otvoritvijo razstave in bo sam po sebi nekaj posebnega, ker bo namenjen tudi dogod-ku razstave in ne zgolj njenemu artefaktu.

Tekst in foto: PRIMOŽ TANKO

AvTOR RAzsTAve MARKO glAvAč s TOMAŽeM hARTMANOMMARKO glAvAč z MARjANO dOlšINA, ŽuPANOM ObčINe RIbNIcA jOŽeTOM levsTKOM IN ŽuPANOM ObčINe KOčevje dR. vlAdIMIRjeM PRebIlIčeM

TURIZEM IN PROSTI ČAS Turistično društvo Ribnica je tudi letos izko-ristilo povabilo Turistične zveze Slovenije in se zadnjo januarsko soboto predstavilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani - na sejmu Alpe-Adria, Turizem in prosti čas. Stojnica s promocijskimi vabili na letošnje Grajske večer in predvsem 40. semenj suhe robe in lončarstva je bila zelo obiskana. Velik in svetleč kamenček v mozaiku uspešnosti sta s svojo navihanostjo in šegavostjo dodala Metod in France Jaklič, ki jima dobre volje in pozitivne energije nikoli ne manjka. Tako pri stojnici kot na obiskih pri ostalih društvih, javnih zavodih in podjetjih, ki so se na sejmu predstavljala, se je izvirnemu dvojčku pridružila tudi ves dan dobre volje in nasmejana kraljica suhe robe Danica Čampa Marinč.

Tekst MARKO MOdRejFoto Peter Golob

KRAljIcA suhe RObe dANIcA čAMPA MARINč z MeTOdOM IN fRANceM jAKlIčeM 'NA ObIsKu' PRI svečINsKI vINsKI KRAljIcI sAbINI vAldhubeR

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

13

Filmska ikona v skednju Škrabčeve domačije Kot ladja je bil poln skedenj Škrabčeve domačije v Hrovači, kjer je, v okviru tematskih večerov pomenkovanja, svoj igralski opus pred-stavil Ljubiša Samardžić, ikona zlate dobe filma v drugi Jugoslaviji. Z njim se je pogovarjal filmski kritik in novinar Marcel Štefančič.

»Dve leti sem študiral pravo. Moram pou-dariti, ali pa se pohvaliti, brez težav. A sem hkrati očarano zrl vse filmske in gledališke predstave po Beogradu ter kmalu 'pre-begnil' na igralsko akademijo. Tam sem srečal Bojana Stupico, slovenskega arhitekta, sicer igralca, režiserja in scenografa, ki mi je položil 'preprogo' na stopnice proti 'nebe-som',« je dejal 79-letni srbski kultni igralec. Že med študijem so nanj trnek vrgli številni režiserji, njegova stalna partnerica v filmih pa je bila Milena Dravić. Nase je še posebej opozoril v filmu Jutro (1967). S festivala v Benetkah je tistega leta prinesel zlatega leva za najboljšo moško vlogo. Kmalu je prišlo povabilo, naj pride pilit obrt filmske umetnosti v London, stran od socialistične zavese. Gladko je odbil dolarje in zahodno slavo, raje je ostal zvest domovini, domačemu občinstvu in vlogi partizanskega šaljivca v Bulajićevi (režiser Veljko Bulajić) Bitki na Neretvi. Pred tem je igral v Kozari, Desnatu na Drvar, Orli zgodaj letijo, kasneje v Valter brani Sarajevo, Bitki na Sutjeski … Zapisal se je v serijah kot so Kam gredo divje svinje, Šurda, Vroči veter, Policaj s Petelinjega hriba. Bitko na Neretvi je v Jugoslaviji videlo več kot štiri milijone gledalcev, po celem svetu pa blizu tristo petdeset milijonov. Stal naj bi okoli dvanajst milijonov dolarjev, bil je nominiran za Oskarja. »Ker je film prihajal iz komunistične države, je bila nominacija zakrita,« je poudaril vsestranski igralec kult-nih stvaritev. Njegovo ime je zapisano v več kot 200 filmskih špicah (na filmu in na televiziji) in kajpak tudi v srcih milijonov gledalcev ter tudi pri slovenskih režiserjih Boštjanu Hladniku, Jožetu Babiču, Milanu Ljubiću in Borisu Jurjaševiču. Njegovo igral-sko umetnost so vpletli tudi v slovenski film. Samardžić svoj igralski opus nadgrajuje z bogato režisersko in producentsko kariero od filma Nebeska udica (Nebeški trnek), ki

je odprl jubilejni 50. tekmovalni program Berlinskega festivala, do Nataše, ki pobi-ra številne nagrade po svetu. Televizijska serija Miris kiše na Balkanu (Vonj dežja na

Balkanu) se je uvrstila med deset najboljših TV serij na Emmy Awards 2012.»Ko se je začela vojna v Jugoslaviji, nisem hotel, da bi jaz ali moja družina pri tem kakorkoli sodelovali. Sin je bil pred vpoklicem v vojsko. Izvlekel sem ga. Ustanovili smo producentsko hišo. Tako sem tudi sam zbežal od igralskih vlog,« se spominja popularni »Smoki«. Ob koncu je podčrtal razliko med filmi iz sedemdesetih, osemdesetih in današnjimi: »Razlika je ogromna. V tistemu času se je film spoštoval kot vrhunska umetnost, v današnjem času pa se film pogosto izkorišča, da se iz njega naredijo popačene zgodbe, brez vsebine in smisla, zato niti nimajo gledalcev,« je ocenil. Poudaril je še, da v njem kot človeku in umetniku močno preveva kulturološki duh prostora nekdanje skupne države in da je predvsem zaradi tega povsod dobrodošel gost. Tudi v Ribnici, kamor ga je povabil prijatelj Janez Škrabec.

Tekst in foto MIlAN glAvONjIĆ

12. marec – SVETOVNI DAN

LEDVIC poteka pod geslom

»Ledvice se starajo skupaj z vami!«.

Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo kronično ledvično bolezen, ki za 10-krat poveča tveg-anje za srčno žilne bolezni in s tem umrljivost.

OBVESTILO IN POVABILOORGANIZATOR: Zdravstveno vzgojni center zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma Ribnica.

NAMEN: Izboljšanje ozaveščenosti ljudi o zdravju ledvic, zgodnjem odkrivanju in ustreznem zdravljenju kronične ledvične bolezni.

KAJ: Informativna točka, kjer bo potekalo brezplačno merjenje krvnega tlaka, krvnega sladkorja in ledvične funkcije.

KJE in KDAJ:Zdravstvena postaja Sodražica, ponedeljek, 9. marec, od 11. do 13. ure.Zdravstveni dom Ribnica (čakalnica 3), četrtek, 12. marec, od 8. do 10. ure. Zdravstvena postaja Loški Potok, petek, 13. marec, ob 9. uri. Vabljeni !

Dodatne informacije dobite na tel.: 040 664 754 ali preko e-pošte: adebeljak.zdrib@gmail.com

ljubIšA sAMARdŽIĆ z gOsTITeljeM jANezOM šKRAbceM IN NOvINARKO dARjO gROzNIK

14

MED

N

AŠIM

I LJU

DM

I RIBNIŠKI PASIJON 2015 vabi Tebe, Mene, Njega … Vsakega!Kljub temu, da bomo letos v Ribnici uprizorili Ribniški pasijon že deveto leto zapored in je to postala že nekakšna tradicija v postnem času, to še zdaleč ne pomeni, da priprave nanj niso pomembne. Te so namreč ključnega pomena za dobro izvedbo projekta. Z njimi smo začeli že v septembru 2014, vrhunec pa dosežejo v postnem času. Ribniški pasijon dojemamo kot duhovno pripravo za doživeto praznovanje velikonočnih praznikov, njegov namen pa je poživiti osebno vero vseh sodelujočih in obiskovalcev.

Eden naših ciljev je bil v scenarij vključiti aktualne dogodke ter jih preko pasijonske zgodbe posredovati ljudem, v navdih pa so nam bile J e z u s o v e besede: »To delajte v moj s p o m i n « . Tako je letos v ospredje postavljena zgodba mla-dostnika, ki je deležen kritik, opazk, ki v življenju tava in se zgubi, ki išče smisel in nato vzlju-bi Jezusa, d o s e ž e odpuščanje in najde

pravi mir. Ribniški pasijon želi pokazati, da Jezus, ki ga bo že peto leto zapored uprizoril Franc Debeljak, ni le zgodovin-

ska oseb-nost izpred dva tisoč let, ampak je naš prijatelj, ki nas spremlja na vseh naših poteh in nas vedno čaka z odprtimi rokami.Ob zgodbi mladostnika letos oblju-bljamo veliko nove avtor-ske glasbe, ki ji bodo poleg benda ž i v l j e n j e p r e m i e r n o

KOORdINATORjI PAsIjONA, Od leve PROTI desNI: gORAzd TuRK, leA KluN, RObeRT levsTeK, MARjANcA RIgleR, sTANKA ANdOljšeK, MlAdeN PAhOvIĆ, bARbARA vOgRINec jeseNšeK, heleNA Ilc, PeTRA lIKAR

Poklon spominu pokojnega pred-sednika DEMOS-a nekdanje občine Ribnice

vdihnili tudi godalci. Komaj čakamo, da vam predstavimo skladateljsko delo Nejca Podobnika in Roka Osojnika, ki sta se pridružila glasbenim ustvarjalcem. Pričakujete lahko še več petja P-zbora, nad katerim tudi letos skrbno bdi zagnana zbo-rovodkinja Petra Likar iz Kočevja. Prvič v zgodovini Ribniškega pasijona bomo na povabilo občine Velike Lašče izvedli upri-zoritev Ribniškega pasijona v gosteh, izven naše občine. Scenska ekipa je tako post-avljena pred številne nove izzive, saj bo tradicionalni grajski ambient zamenjala športna dvorana in tudi novi prizori ter stari scenski elementi kar kličejo po spremembi in prenovi.

Zato lepo povabljeni na Ribniški pasijon prvič, drugič …, petič … ali devetič:

• v soboto, 28. marca 2015, ob 19. uri (Športni center RIBNICA)• v nedeljo, 29. marca 2015, ob 19. uri (Športni center RIBNICA)• na velikonočni ponedeljek, 6. apri-la 2015, ob 19. uri (Športna dvorana VELIKE LAŠČE)Vstopnine ni!

Ne glede na vreme Ribniški pasijon 2015 zagotovo bo. Na tem mestu bi se radi zahvalili g. Sašu Hribarju in občini Ribnica za najem športne dvorane in prostorov za vaje ter vsem, ki ste nam in nam še boste nudili kakršnokoli podporo, bodisi finančno, materialno ali duhovno.Vsaka uprizoritev Ribniškega pasijona je edinstvena, dovoli da Te, Me, Ga nagovori.

Tekst MARjANcA RIgleR(služba za komunikacijo RiP 2015)Foto Nejc Ilc

V jubilejnem letu spomina na prve svo-bodne večstrankarske volitve je prav, da se spomnimo s tem povezanih mejnikov in oseb. Tako smo se letos 25. januarja zbrali sodelavci ribniškega DEMOSA iz SKD Ribnica na pokopališču pri Sv. Gregorju, kjer počiva dr. Vlado Andoljšek, pred-sednik tedaj zmagovite koalicije DEMOS nekdanje občine Ribnice. Podpredsednik Franc Mihič je ob grobu izrekel besede: »Dragi dr. Vlado Andoljšek, predsednik DEMOS-a občine Ribnica! Minilo je že 25 let, odkar si kot intelektualec in član SDZ vodil prebujanje ribniške politične pomla-di. To je bila odprava enoumnega in uved-

ba demokratičnega sistema. Sledil je pro-ces osamosvajanja Slovenije, referendum in proglasitev samostojne demokratične Slovenije. Žal nisi dolgo užival sadov tega svojega velikega dela!

Po dolgem času smo se tu zbrali vsaj neka-teri iz SKD, ki smo sodelovali s teboj v ribniškem DEMOSU, da počastimo tvoje delo za samostojno Slovenijo. Zgodovina naj zabeleži tvoje delo! To cvetje in sveča naj vsaj malo popestri spomin nate«!

Tekst in foto fRANc MIhIč

zbRANI Ob gRObu Od leve MARIjAN hOčevAR, MARIcA MIhIč, sTANKA hITIj hOčevAR, POKOjNIKOvA sOPROgA dRAgA ANdOljšeK IN fRANc MIhIč

ZA

HV

ALE OB SM

RTI

15

Ko ti življenje je čaša trpljenja,je smrt odrešitev, je tožba odveč …Le mir in pokoj mi dragi želitein zame prižgite lučko v spomin.

ZAHVALA ob boleči izgubi našega moža in atija

FRANCA LEVSTKA (1952-2015)iz Zadnikov

Ob smrti moža in očeta Franceta Levstka se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sorodnikom, bratom in sestrama ter sosedom Valentinovim, Štefki in Kržetovim, ki ste mu v času njegove bolezni krajšali trenutke z obiski in mu stali ob strani do njegove zadnje ure.Obenem se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darove za svete maše, sveče in cvetje. Posebna zahvala dr. Žagarjevi in sestri Andreji, za vso strokovno medicinsko pomoč in nasvete, hvala tudi patronažni sestri Dominiki za oskrbo na domu.Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Muleju za lepo opravljen obred, Komunalnemu podjetju Ribnica, gasilcem, pevcem za lepo zapete pesmi in vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.

ŽALujoči VSi NjEgoVi

ZAHVALA Rajni duhovnik in župnik v Retečah pri Škofji Loki,

gREgoR DoLŠAK,

je želel svoj zadnji zemeljski počitek imeti v domači zemlji. Zahvaljujemo se vsem, ki ste spoštljivo pripravili pogrebno slovesnost pri Svetem Gregorju: gospodu nadškofu Stanislavu Zoretu, gospodu župniku Andreju Muleju, Olgi in Cirilu Marič, pevcem, skrbnim župljanom, požrtvovalnim gasilcem, gospodu dekanu Antonu Berčanu in številnim duhovnikom ter vsem, ki ste ga sprejeli in spremljali z molitvijo na poti v domači grob.

SESTRi iN TRijE bRATjE DoLŠAK

Prazen dom je in dvorišče,zaman oko te moje išče.

ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica

LuDViKA KLjuNA iz Nemške vasi

1938 – 2015

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče in cvetje.

Hvala Komunali Ribnica, pevcem in gospodu dekanu Antonu Berčanu za lepo opravljen obred.

ŽALujoči ŽENA ALbiNAiN oSTALo SoRoDSTVo

Naslednja

številka Rešeta izide

31. marca 2015.

Gradivo oddajte

do

19. marca.

16

OBV

ESTILA MALI OGLASI

PRODAM Prodam 2-sobno stanovanje v izmeri 63,60 m2, z

zaprtim balkonom, s pripadajočo kletjo in parkirnim pros-torom. CK je na biomaso, stanovanje je etažno urejeno (vpisano v zemljiško knjigo), v 2. nadstropju (južna stran) na Knafljevem trgu v Ribnici, v bližini TC Spar. Cena po dogovoru. Telefon: 031 449 565.

Na Bregu pri Ribnici, na lepi lokaciji v Hrastju, pro-dam nezazidano stavbno zemljišče v skupni izmeri 1.127 m2. Parcela je komunalno opremljena z vsemi potreb-nimi priključki. Dostop je urejen po javni asfaltirani cesti. Možna takojšnja gradnja. Cena po dogovoru. Telefon: 041 244 845.

V centru Ribnice, na mirni, sončni lokaciji, prodam hišo. Velikost hiše je 160 m2, celotne parcele 750 m2. Cena po dogovoru. Tel.: 031 207 718.

V Dolenji vasi, na Obrtniški ulici, prodam gradbeno parcelo velikosti 682 m2. Parcela leži na mirni lokaciji, teren je raven, primeren za gradnjo hiše. Na njej sta tre-nutno sadovnjak in star kozolec. V bližini so pošta, šola, trgovina. Čez cesto možen tudi dokup manjše parcele, namenjene za sadovnjak, vrtiček ... Cena po dogovoru. Tel.: 041 285 606 – Bernard.

V Ribnici (Trubarjeva 6) prodam dvosobno stanovanje (dve sobi, kuhinja, kopalnica, predsoba, loža, klet), veliko-sti 71,82 m2. Stanovanje je v pritličju. Poleg balkona ima tudi atrij, CK-ogrevanje. Vredno ogleda. Cena je 70.000 EUR oz. po dogovoru. Tel.: 031 840 255, 01 836 95 90.

Na sončni strani Ribniške doline (Kurirska pot) prodam parcelo: 1054, velikosti 789 m2. Parcela je na mirni lokaciji, na ravninskem terenu, vsa infrastruktura je v bližini, 2 minuti iz centra Ribnice, oddana vloga na zemljiškem oddelku za zazidljivost. Tel.: +3816 1 689 9756.

Prodam staro kaščo (4 x 4 m). Tel.: 041 590 362. Prodam gradbeni parceli v Dolenji vasi, v naselju

Humec. Parceli sta ob glavni cesti Kočevje Ribnica. Vsaka parcela je po ca. 900 m2. Lahko obe skupaj. Cena za m2 je 23 EUR. Tel.: 070 842 625.

Prodam vso gostinsko opremo z inventarjem. Lokacija Humbi, Dolenja vas. Cena po dogovoru. Tel.: 070 842 625.

Prodam VW Touran, Comfortline 1,9 TDI, letnik 12/2005, črne barve, prevoženih 250.000 km. Redno servisiran, zadnji servis in teh. pregled 01/2015. Dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Ribnica, tel.: 051 620 921.

Prodamo KAVARNO v centru Ribnice (Škrabčev trg 25). Tel.: 051 341 042.

ODDAM V poslovni stavbi Območne obrtno-podjetniške

zbornice Ribnica na Vrvarski poti 3, v Ribnici, ugodno oddamo v najem dva poslovna prostora v II. nadstropju, v izmeri 18 m2 in 21 m2. Cena najema znaša 9 EUR/m2 in vključuje vse stroške. Za vse informacije smo dosegljivi na tel.: 01 8369 340 ali osebno v pisarni Zbornice.

V Obrtni coni Ugar oddam poslovni prostor v veliko-sti 70 m2 – novogradnja, primeren za skladišče ali delavnico. Tel.: 031 677 387.

V najem oddam 150 m2 velik prostor, primeren za delavnico oz. skladišče. Leto izgradnje 2010. Voda in elek-trika sta v objektu. Cena najema po dogovoru. Tel.: 031 369 908.

V Kočevju – UHM – oddam delno opremljeno trisobno stanovanje. Vseljivo takoj. Cena najema 300 EUR. Tel.: 041 454 275.

V Slatniku oddamo v najem hišo s centralno kurjavo na olje ali drva. Vseljivo takoj. Info. na tel.: 041 631 693.

V Ribnici, na Knafljevem trgu 5, oddam opremljeno enosobno stanovanje. Tel.: 040 398 761.

Na Knafljevem trgu v Ribnici oddam v najem enosob-no stanovanje, velikosti cca. 40 m2, 2. nad. Stanovanje je delno opremljeno (kuhinja), vendar je možen še dodaten dogovor. Najemnina je 195 EUR/mesec. Za več informacij lahko pokličete 031 827 042.

KUPIM Kupim samonakladalko SIP. Tel.: 031 894 965.

RAZNO Preurejate hišo, stanovanje … in bi se radi znebili

odvečnih knjig? Ne zavrzite jih, raje jih podarite. Pokličite, z veseljem pridem, jih odpeljem in ohranim. Kontakt: 030 996 225.

Prodam domači krompir. Tel.: 031 894 965.

SPLOŠNA IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU

BOJAN POGORELEC, BLESK D.O.O. KOSTEVC 7, 1331 DOLENJA VAS

tel.: 041-647-188, 051-456-646, e-mail: blesk@siol.net, www.blesk.si

*FASADERSTVO IN ENERGETSKE SANACIJE- KVALITETNA IZVEDBA FASAD, BREZPLAČNA BARVNA ŠTUDIJA (PRIPRAVIMO VAM CELOTNO DOKUMENTACIJO ZA NEPOVRATNA SREDSTVA 2.400 €)- CELOTNA ENERGETSKA SANACIJA STAVB (PODSTREŠJE, FASADA, OKNA, HIDROIZOLACIJA STEN (SUBVENCIJA ZA ENERGETSKO SANACIJO DO 7.000 €)

*GRADBENA DELA- NOVOGRADNJA ALI REKONSTRUKCIJA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH STAVB (3D VIZUALIZACIJA OBJEKTA)- ADAPTACIJE STANOVANJSKIH PROSTOROV (IZRIS TLORISA, IZVEDBA VSEH DEL, Z MOŽNOSTJO NA KLJUČ)- ZUNANJA UREDITEV (TLAKOVANJE DVORIŠČ, ASFALTIRANJE, IZDELAVA ŠKARP…)- SANACIJE (BALKONOV, PLOČNIKOV, VLAGE V ZIDU) - RUŠITVENA DELA (VODNI IZREZ BETONSKIH, ASFALTNIH ALI OPEČNIH POVRŠIN)

*SUHOMONTAŽNA IN SLIKOPLESKARSKA DELA

*POLAGANJE TALNIH OBLOG - (KERAMIKA, KAMEN, PARKET, LAMINAT, PVC VINIL)

*ČISTILNI SERVIS

www.avtotrade.kia.si

ZDAJ JE ČAS ZA NOVO KIO! SAMO ŠE 89 VOZIL NA ZALOGI!

Omejena zaloga vozil KIA z neverjetnimi popusti po nepremagljivih cenah!

+4X ZIMSKE PNEVMATIKE ZA 1 EURPOSEBNA UGODNOST OB NAKUPU NOVEGA VOZILA

AVTOTRADE VRHNIKASEDAJ TUDI POOBLAŠČENISERVISER ZNAMKE KIA

36x 29x bogato opremljen športen Kia pro_cee'd: že za 9.990 EUR

53x 37x zapeljiv in varčen SUV Kia Sportage: že za 16.990 EUR

45x 29x večnamenski karavan Kia cee'd Sportswagon: že za 12.190 EUR

Kombinirane porabe goriva: 3,7 – 8,5 l/100km, emisije CO2: 97 – 197 g/km CO2. Emisijska stopnja: EURO 5. Emisije NOx: 0,01 – 0,16 g/km.

KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAŠ DENAR!

Akcija velja za vozila na posebni ponudbi. Cena 9.990 EUR velja za pro_cee'd 1.4 CVVT FUN, popust 6.000 EUR velja za pro_cee'd 1.6 T-GDI GT. Cena 12.190 EUR velja za cee'd SW 1.4 CVVT DUN, popust 6.150 EUR velja za cee'd SW 1.6 CRDi Champion ISG. Cena 16.990 EUR velja za Sportage 1.6 GDI Fun ISG, popust 6.600 EUR velja za Sportage 1.7 CRDi Urban. Veljavnost ponudbe: 2.1. 2015. Cene vsebujejo vse dane popuste in prihranke ter ne vsebujejo stroška barve in priprave vozila. Ob nakupu novega vozila KIA zimske pnevmatike za doplačilo 1 EUR (ne vklj. platišč in montaže). Pogoji garanc. na voljo v garanc. knjižici vozila, oz. pri poobl. zastopniku vozil Kia. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka, zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter NOx. Vse ostale info. o porabi goriva in emisijah CO2 na voljo v priročniku in na www.kia.si/emission. Specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,00800-0,15580 g/km, število delcev 0,00011-0,00158 g/km. Slike so simbolične. KMAG d.d., Leskoškova 2, Ljubljana.

AVTOTRADE, D.O.O., Sinja gorica 11,VRHNIKA, 01-755-79-05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis)

YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 www.yaskawa.eu.com

MegadoM je vaša trgovina z gradbeniM MaterialoM, Metalurgijo, inštalacijaMi in kopalnicaMi, orodjeM, vijaki in okovjeM, barvaMi in laki, belo tehniko in MaliMi gospodinjskiMi aparati, zabavno elektroniko, pohištvoM (logo les in vse za doM in vrt.

SPOMLADANSKA VRTNA PONUDBA

UGODNO

Samokolnicalivvarjena, lakirana,volumen korita 80 l,nosilnost 130 kg,kovinsko platišče

3899€ 4377€

Tekoče mineralno gnojilo Zemlja Za

Sejanje inpikiranje

569€ 299€

SPOMLADANSKO ČIŠČENJE-razširili smo ponudbo

kuhinjSkiraZmaščevalec

180€750 ml, Banex

čiSTiloZa STeklo

130€750 ml, Banex

TaBleTe Zapomivalni

STroj360€

32 kos v paketuBanex

paclan

večnamenSko čiSTilo

150€1000 ml, Banex

UGODNO

• metle• krpe• vrečke Za SmeTi

za balkonske in drugecvetoče rastline2000 ml, Substral

vrTna Semenaroyal SeedS

UGODNO

TraveZalivalka

MEGACENA

5 l

299€ 349€10 l

10l, asef

vrTno ročno orodje

ponudba velja od 9. 3. 2015 dalje.

Akcija velja do 31. 3. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnicatel.: 01/835 1 640

ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00

PRIHRANI z Mega KarticoVsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.UGODNOSTI:• samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov,• dodatnipopusti,• zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet

BANKAKOPER

HITRI KREDIT

DINERSOBROKI

možnoSTnakupa

darilnega Bona

DARILNIBON

SUMMITLEASINGDO 12 OBROKOV

AMERICAN EXPRESSDO 12 OBROKOV

NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV

www.megadom.si

S A L O N K O P A L N I C

odprodajaoSTale Zaloge po akcijSkih cenah

keramične ploščice gorenje

890€/m21251€/m2

S A L O N P O h I Š T V A

AKcIJA TRAJA DO 2. 3. 2015

Sedežna garniTura72300€

49999€ekSponaT

260 x 170 cm

pralni STroj

19999€

MEGA CENA

s 5-letno garancijoza samo

Beko

AKCIJA

260 cmkuhinja primula leSnina

79900€

Slika je simboli na. Izberete lahko katerikoli model iz programa kopalnic Gorenječ .

www.gorenje.si/dom

Ob nakupu katerekoli kopalnice

Gorenje v vrednosti nad 720 EUR*

pripadajočega umivalnika

Doživljenjska

zaš ita protič

bakterijam.1 €

Prihranite

do 390 €

vam maloprodajno ceno

znižamo na 1 EUR!

UMIVALNIK ZASAMO 1 €

SUPER CENA

Slika je simboli na. Izberete lahko katerikoli model iz programa kopalnic Gorenječ .

www.gorenje.si/dom

Ob nakupu katerekoli kopalnice

Gorenje v vrednosti nad 720 EUR*

pripadajočega umivalnika

Doživljenjska

zaš ita protič

bakterijam.1 €

Prihranite

do 390 €

vam maloprodajno ceno

znižamo na 1 EUR!

UMIVALNIK ZASAMO 1 €

SUPER CENA

SamBa

poSoda

Akcija velja do 31. 3. 2015 oz. do odprodaje zalog. Popusti se obračunajo na blagajni. Akcije se ne seštevajo. Cene so v EUR z DDV. Slike so simbolične. Pridružujemo si pravico do spremembe programa in cen. Za morebitne napake v tisku ne odgovarjamo.

MEGADOM RIBNICA ob Železnici 4, 1310 ribnicatel.: 01/835 1 640

ODPRTO:pon.-pet. 7:00-19:00,sob. 7:00-13:00

PRIHRANI z Mega KarticoVsi, ki boste postali člani MegaKluba boste brezplačno pridobili MegaKartico ugodnosti.UGODNOSTI:• samozačlanebomovsakmesecpripravilipestro ponudboizjemnougodnihizdelkov,• dodatnipopusti,• zbiranjetočkspopustiinpridobivanjebonitet

BANKAKOPER

HITRI KREDIT

DINERSOBROKI

možnoSTnakupa

darilnega Bona

DARILNIBON

SUMMITLEASINGDO 12 OBROKOV

AMERICAN EXPRESSDO 12 OBROKOV

NLB PRODAJA DO 12 OBROKOV BREZ OBRESTI IN STROŠKOV

www.megadom.si

S A L O N K O P A L N I C

odprodajaoSTale Zaloge po akcijSkih cenah

keramične ploščice gorenje

890€/m21251€/m2

S A L O N P O h I Š T V A

AKcIJA TRAJA DO 2. 3. 2015

Sedežna garniTura72300€

49999€ekSponaT

260 x 170 cm

pralni STroj

19999€

MEGA CENA

s 5-letno garancijoza samo

Beko

AKCIJA

260 cmkuhinja primula leSnina

79900€

Slika je simboli na. Izberete lahko katerikoli model iz programa kopalnic Gorenječ .

www.gorenje.si/dom

Ob nakupu katerekoli kopalnice

Gorenje v vrednosti nad 720 EUR*

pripadajočega umivalnika

Doživljenjska

zaš ita protič

bakterijam.1 €

Prihranite

do 390 €

vam maloprodajno ceno

znižamo na 1 EUR!

UMIVALNIK ZASAMO 1 €

SUPER CENA

Slika je simboli na. Izberete lahko katerikoli model iz programa kopalnic Gorenječ .

www.gorenje.si/dom

Ob nakupu katerekoli kopalnice

Gorenje v vrednosti nad 720 EUR*

pripadajočega umivalnika

Doživljenjska

zaš ita protič

bakterijam.1 €

Prihranite

do 390 €

vam maloprodajno ceno

znižamo na 1 EUR!

UMIVALNIK ZASAMO 1 €

SUPER CENA

SamBa

poSoda

WWW.BLESK2.SI

KONTAKT:

T://051-334-826T://01-836-99-33E://info@blesk2.si

Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica

- slikopleskarska dela- polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi)- keramičarska dela (prenova kopalnic)

Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti)

Gradbena in zaključna dela- manjša zidarska dela- ureditev okolice (tlakovci, škarpniki)- čistilni servis (redna in generalna čiščenja)

Brezplačna 3d vizualizacija vašega objekta

Toplotno izolacijske fasadeZ nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €)

- fasada- izolacija podstrešja (volna, celuloza)- dobava in montaža oken (RAL montaža)- hidroizolacija in izolacija sten v zemlji- sanacija kapilarne vlage (vdor vlage iz tal)

Celotna izolacija ovoja stavbe:

Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €)

EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015- brezplačna priprava dokumentacije- krediti + subvencije

ZAGOTAVLJAMO- visoka kakovost storitev- konkurenčne cene- 100% zadovoljstvo strank

Gregor Bojc s.p., Za vodo 3, 1331 Dolenja vas

• Vse vrste Elektroinštalacij • LED SISTEMI • Alarmni sistemi • Šibko točne instalacije• Električno ogrevanje, prostorov DEVI• Električno ogrevanje žlebov DEVI

e-mail: elbo.elektroinstalacije@gmail.com

gsm: 031 765 790

45

45

www.terra-rb.si

Vrata za varen, topel in urejen dom

42 mm

42 mm

42 mm

Garažna sekcijska vrataM-vodoravni motiv, površina Woodgrain, RAL 9016vklj. motorni pogon Hörmann ProMatic, montaža in 9,5 % DDV, v 4 akcijskih dimenzijah: 2375 x 2000 mm, 2375 x 2125 mm, 2500 x 2000 mm, 2500 x 2125 mm.

vrata EPU z debelino lamel

42/20 mmza samo

888 €

vrata LPU z debelino lamel

42 mmza samo

925 €

POOBLAŠCENI ZASTOPNIK:ˇ

ELSTAR Starc Matjaž s.p.Gorica vas 85a | 1310 RIBNICAGSM: 041 612 590matjaz.starc@amis.net

ˇ

TZ-Anz-4c-98x68-SLO-Starc.indd 1 25/02/14 13:23

Dobra hrana in dobro vino gresta vkup. Zato bodi pozdravljen pohodnik, ljubitelj suhomesnatih izdelkov, človek vedrega srca in pozitivnih misli, morda zgolj firbec ali samotar, veseljak ali

limona,

pridi k Sv. Ani, kjer bo 28. 3. 2015

15. SALAMIADAPotek salamiade:• Sprejem salam med 9. in 11. uro.• Prijavnina 10 EUR.• Začetek ocenjevanja ob 11. uri.• Zaključek ocenjevanja ob 14. uri.• Razglasitev zmagovalca ob 14.30.• Pogostitev vseh prisotnih z »ihanskim brancinom« lanskega zma-govalca.Vsak udeleženec prejme za ocenjeni vzorec diplomo z doseženim rezultatom, prve tri salame pa prejmejo trofejo za osvojeno mesto. Zmagovalec se vpiše tudi na mesnico slavnih. Vsaka salama bo v pokušino tudi obiskovalcem. Sistem in način ocenjevanja bo izveden skladno s pravilnikom o ocenjevanju mesa in mesnih izdelkov. Komisija je sestavljena iz petih članov.

Tudi za dobro kapljico in harmoniko bo poskrbljeno. Zato si le vzemite čas in pridite. Veselo bo!

Levč - 041/552 056, Bobl - 041/644 415

GENERALNI SPONZOR:

26

BR

SK

AM

O PO STA

RIH A

RHIV

IH Ribniški okruški v mojem spominu

2. del

Leto ali dve kasneje / prvi delV Ribnici sem se prvič srečala s tekočo vodo in sprejela sem jo kot nekaj živega. V Suhi krajini, kjer je mama službovala, sem poznala le dež, ki smo ga lovili in shranjevali v »štirni«, se pravi v betonskem vodnjaku, za vsakdanje potrebe. In seveda luže, po katerih smo čofotali po dežju. V Ribnici pa tekoča voda!Najprej sem se seznanila z Bistrico. Zdela se mi je prijazna in vredna zaupanja. Kadar sva šla z očetom na sprehod, me kar ni mogel spraviti z mostu. Ure bi gledala vodo, ki je odhajala in odhajala in – ostajala. » Sajevček se pa igra,« sem vzkliknila, ko

sem ta miniaturni potoček prvič videla. »Ves čas skače čez kamenčke!« In ko mi je oče zadnjikrat pisal iz sanatorija, v katerem je umrl, je pismo zaključil s stavkom: Sajevček se pa igra … Končno pa še čemerna, temna, vase zatopljena reka Ribnica, ki mi ni dovolila prodreti v svoje skrivnosti ne ob prvem srečanju in tudi pozneje ne. Do Sajevčka in do reke Ribnice sva z očetom hodila na sprehod, udomačena, ustrežljiva in potrpežljiva Bistrica, ki mi je bila najljubša, pa je bila na dosegu roke. Nanjo me vežejo številna doživetja. V mojem spominu je sinonim brezskrbnosti in življenjske pomembnosti. Ob njej sem spoznala praktično uporabnost reke, s katero me je seznanila hišna pomočnica, možnost razve-drila pa mi je ob njej odkril oče.Bistrica se je z vsem svojim bistvom vključevala v naše življenje. Ob ponedeljkih je bilo pri nas najpomembnejše opravilo pranje perila. Že zjutraj je nekdo zakuril v pralnici nad velikim vzidanim polkroglastim železnim kotlom, ki je imel zgoraj prem-er približno dober meter in v njem se je potem kuhalo umazano perilo. V tem kotlu so na poseben način kuhali tudi v tesne kite spleteno žimo, ki jo je stari oče pripravljal za prodajo.V njem so ob sobotah zvečer kopali tudi

mene. Priprava na kopanje v kotlu je bilo posebno razburljivo doživetje. Micka je skrbno izbrala pet ne predebelih pa tudi ne predrobnih polen in zakurila. Ko je vseh pet polen pogorelo, je bila voda ravno prav topla, zato je ogenj pogasila. Skrbno sem gledala, ali res ni več nobene žerjavice. Kaj če bi zagorelo, ko bom v kotlu! Kar groza me je stresla. A Micki sem popolnoma zaupala. Popoldne sem smela z njo v Bistrico. »Na údo,« tako je rekla. Po današnji Urbanovi ulici do mostu. Tu sta bila na desni strani mostu dva perilnika. Dve gladki, poševno postavljeni betonski plošči na zidnih pod-stavkih. Micka je močila oprano perilo v vodi in potem tolkla z njim po perilniku.

To je počela tako dolgo, da je bila voda, ki je odtekla, popolnoma čista. Pri tem je škropilo vse naokrog in jaz sem se smela postaviti pod to škropljenje, pod »perilno roso« sem rekla, in smela sem se čisto zmočiti. To je bila ena od mojih najimenitnejših iger tistega časa.Medtem ko je bila tu, na desni strani mostu, kjer se je pralo, voda bistra, globlja in čista, pa se je na levi strani mostu razle-zla v široko, mirno plitvino. Sem so si hodile gasit žejo

ribniške krave. Zame so bile vse Bozbirtove. O prvih, ki sem jih videla, je Micka rekla: »To so pa Bozbirtove krave.« in tako je ostalo. Bile so navajene in zabrodile so do srede vode in se tu kdaj pa kdaj tudi olajšale. Zato so se v s hrano bogati vodi razrasle alge, ki so delale neprijeten, mračen vtis tolmunov pod oboki francoskega mostu in za njimi. Voda je tu zaradi rastlinja imela poseben, ne neprijeten vonj. Tam so gospodovale race. Ves čas so vtikale glave v vodo in dvigale repke v zrak. Le zakaj to počno, sem se spraševala. In sem si tudi odgovorila. Najbrž se igrajo.Kadar je izpiranje perila le predolgo trajalo in na drugi strani mostu ni bilo krav, sem stekla tja, se sezula in zabrodila v plitvino - na novo igro. Tu so se zbirale cele jate majhnih ribic, ki smo jim rekli kraševci. Če sem mirno stala, so priplavale prav do mojih nog in me ščegetale. Kakšno je njihovo pravo ime, v svojo sramoto, nisem nikoli odkrila. Morda podzavestno nisem hotela. Zame so za vse življenje ostali kraševci in srečala jih nisem nikoli nikjer drugje. Bili so kraševci iz Bistrice. Kraševci mojega otroštva.

Se nadaljuje …

TATjANA ANgeReRFotografija iz digitaliteke Muzeja Ribnica

RIbNIcA, OKROg 1918, POgled NA ceRKec

V pričakovanju devetdesetlet-nice arhitekta Milana Miheliča Arhitektura predstavlja posebno poglavje likovne umetnosti, saj je v nasprotju z ostalimi zvrstmi, kot sta slikarstvo ali kip-arstvo, njena sporočilnost zožena le na tiste oblike izraza, ki s svojim utelešenjem ne okrnijo njene fundamentalne vloge: funkcionalnosti. To pa ne pomeni, da je arhitektura s tem kakorkoli omejena ali prikrajšana, nasprotno, zavezanost utili-tarnosti je tisto, kar jo kot umetnostno panogo določuje in jo razločuje od ostalih. Lahko si predstavljamo, da most, po kat-erem ne moremo prečiti vodne površine, v resnici dojemamo kot monumentalno plastiko in enako je s hišo, v katero ne moremo vstopiti. Druga njena posebnost izhaja iz bistveno večjih dimenzij končnih umetniških del in z njimi povezano drago izdelavo, ki izključuje arhitektovo učenje s poskusi in napakami. Ključno vlogo tu odigra avtorjeva sposobnost vizualizacije, kar pomeni, da je stavba v njegovih mislih zgrajena veliko prej, preden je položen temeljni kamen. Podobno jalovi bi bili tudi poskusi zapolnjevanja vrzeli v tehničnem znanju z izpostavljanjem likovne izraznosti, kar je pri drugih zvrsteh povsem možno. Stavba, ki se podre, namreč ni več stavb-no telo, ampak le kup ruševin. Omenjene značilnosti je v svojem delu Deset knjig o arhitekturi (De Architectura libri decem) rimski pisec in prvi arhitekturni teoretik, Mark Vitruvij, združil v tri preprosta načela, ki se jim mojstri arhitekturne stroke niso odpovedali vse do danes. Utilitas (uporab-nost), firmitas (trdnost) in venustas (lepota) tako predstavljajo nadčasovne, univerzalne smernice za načrtovanje stavb, ki so se od antike naprej le še potrjevale in ne glede na aktualno slogovno usmeritev ohranjale svoj dogmatični status. Arhitekturo, kat-ere snovalec preudarno sledi vsem trem načelom, lahko upravičeno imenujemo modra arhitektura. S tem izrazom je kustos, mag. Gojko Zupan, naslovil razstavo ust-varjalnega opusa arhitekta Milana Miheliča (rojen 1925 v Dolenjih Lazih pri Ribnici), ki je nastala pod okriljem Galerije Miklova hiša in je bila v Rokodelskem centru na ogled decembra lani. Najmlajši brat slikarja Franceta Miheliča po svojih dosežkih zagotovo ni ostal najmanjši v družini, saj si je kot eden bolj uspešnih učencev Edvarda Ravnikarja, utemeljitelja mednarodnega funkcionalizma pri nas, prislužil posebno mesto v zgodovini arhi-tekture 20. stoletja.

KU

LTU

RN

I U

TRIN

KI

27

Z njim so Le Corbusierjeva načela in načela B a u h a u s a kot temelji modernistične a r h i t e k t u r n e estetike zaživela v novi, prevred-noteni obliki, ki je odgovarjala na praktične potrebe, pa tudi idejne in estetske tokove po drugi svetov-ni vojni. Plod neusahljivega navdiha, ki ga je spremljal vseh štirideset let delovanja, pred-stavlja okoli šestdeset arhitekturnih del, če neizvedenih načrtov sploh ne upoštevamo. Med njimi so tudi širši javnosti dobro poznane ljubljanske zgradbe kot npr. Konstrukta za Bežigradom, paviljona B in C Gospodarskega razstavišča, samo delno uresničeni kompleks stolpnic Bavarskega dvora, stanovanjske stolpnice v Savskem naselju itn. Nekatere med njimi so po svoji izvirni formi in uporabi najnaprednejše tehnologije precej izstopale. Mednarodna telefonska centrala se je Ljubljančanom priljubila celo do te mere, da so ji nadeli kar lastno ime »Klavir«. Tudi v tujini niso ostali ravnodušni do Miheličevih stvaritev: trgov-sko hišo Market v Osijeku so po požaru zaradi njene prepoznavnosti v sodelovanju

z arhitektom v celoti obnovili in delno celo postavili na novo, kar je pri novejših arhitekturah prej izjema kot pravilo.Milan Mihelič je s svojim delom neizbrisno zaznamoval ne le arhitekturno in urbanistično podobo Ljubljane, ampak tudi razvoj slovenske arhitekture nas-ploh, in velja za enega vodilnih predstavnikov Ljubljanske šole za arhitekturo. Od leta 1981 kot izredni ter od leta 1987 kot redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti zastopa svoje področje tudi v slovenski akademski srenji. Z nenehnim porajanjem unikatnih idej in sposobnostjo njihovega arti-kuliranja v uresničljivo obliko, je Ribničanom lahko v ponos, vsem arhitektom pa vzor za lastno strokovno delo. Virtuoz modernističnega načrtovanja bo julija letos praznoval svojo devetdesetletnico. Z voščilom bomo tako še malce počakali, lahko pa se mu zahvalimo za njegov izjemni doprinos k raz-

voju arhitekture in promociji Ribnice kot

mesta, kjer se rojevajo ljudje progresivnega duha.Ob naslednji priložnosti, ko boste obiskali mestno središče naše prestolnice in po Slovenski cesti v naglici hiteli proti avto-busu ali parkirnemu mestu ob glavni železniški postaji, se na Bavarskem dvoru za hip ozrite navzgor in nekaj korakov zatem vrzite pogled še na Klavir. Z zadovoljstvom boste namreč lahko ugotovili: to je ustvaril Ribničan. Članek je v nekoliko prilagojeni različici objavljen tudi v glasilu Trobla.

Tekst in foto MARjANA dOlšINA

sTROKOvNO vOdsTvO PO RAzsTAvI MAg. gOjKA zuPANA, KusTOsA RAzsTAve

ObIsKOvAlcI sO gOjKu zuPANu z zANIMANjeM PRIsluhNIlI

RIBNIŠKI ŠTUDENTSKI

KLUB VABI NA SKLOP

POTOPISNIH PREDAVANJ

Ribniški študentski klub vabi na tradicionalna potopisna predavanja – »Študent gre v svet«. Predavanja bodo potekala vsak petek v marcu ob 20.15 v prostorih Ribniškega študentskega kluba (Knafljev trg 2). Letošnji sklop predavanj bo sestav-ljen iz štirih večerov, na katerih bomo spoznavali države različnih celin sveta (Evropa, Latinska Amerika, Severna Amerika, Afrika). Potopisna predavanja so idealna za vse, ki se na potovanja odpravljate ali pa le želite spoznati novo kulturo in drugačen pogled na življenje.Na prvem potopisnem predavanju, ki bo potekalo 6. marca, se bomo podali v skandinavsko državo, ki je svetu dala Nobelove nagrade, mobilno telefonijo in glasbeno sku-pino Abba. Predavanje o doživetjih na potovanju po Švedskem nam bo predstavila Petra Draskovič. Pregled ostalih predavanj je objav-ljen na spletni strani Ribniškega študentskega kluba (http://www.rsk-klub.si/).Pravijo, da spoznavanje drugačnega odpira oči in širi obzorje. Vabljeni v RŠK!

lučKA Ilc

28

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

Do sedaj nam je bilo nekoliko prizanešeno z mrazom in snegom in zima bo, kot kaže, šele ta mesec pokazala svoj pravi zims-ki obraz. Toda vreme se bo slej ko prej otoplilo in snežne ovire, ki zaustavijo veliko aktivnosti, bodo izginile same po sebi. Kljub temu pa vročih tem ne zmanjka. Ne na lokalni ne na državni ravni.Eno najpomembnejših opravil, ki je pred župani, je priprava proračuna za letošnje leto. Imajo težavno nalogo, saj so »županski« predstavniki v pogajanjih z vlado pristali tako na veliko znižanje t. i. povprečnine kakor tudi na zmanjšanje sredstev za sofinanciranje projektov. To pomeni, da bo prišlo do precejšnjega upada investicij v občinah, saj bo šel praktično ves denar občin za pokrivanje obveznih oz. fiksnih stroškov. Ob tem pa tisti, ki jemljejo občinam denar, venomer ponavljajo, da občine ne morejo preživeti z lastnimi viri. Seveda ne morejo preživeti, če jim jemlješ. Je pa to zmanjšanje sredstev tiha napoved reforme lokalne samouprave, ki bo posledično pripeljala do zmanjšanja števila občin. Vlada pa ni tako zagnana, da bi zmanjševala stroške pri sebi. Ne da bi se kaj veliko spraševala o njihovi potrebnosti ali umest-nosti, ohranja nedotaknjene številne urade, komisije, agencije …, več kot 200 jih je, od katerih je veliko takih, ki ne prinašajo prav nobene dodane vrednosti. Prav tako vlada

dopušča številne nepotrebne pogodbe za pisanje raznih aktov, nalaga še dodatne preverbe že odobrenih projektov, ustvarja nove obrazce itd., s čimer skuša vzbuditi vtis, da je zelo natančna in dosledna. V resnici pa se s tem izogiba reševanju in ure-janju velikih in pomembnih zadev.

Eno takih je področje pravo-sodja, kjer z vsakim dnem pri-hajajo na dan nove nepravil-nosti in nezakonitosti. Ne samo, da se proti nekaterim osumljencem zadeve že leta ne premaknejo z mrtve točke, druge pa se sproce-sira že po nekaj tednih, ali da je več sodnikov v sodbah kršilo človekove pravice, kar je razvidno iz razveljavitev na inštancah, zadnje čase pri-hajajo na dan podatki, da se je goljufalo tudi pri dodeljevanju

sodnih spisov sodnikom. Za več primerov je dokumentirano, da se je s spisi rokovalo tako, da so jih niso dobili v roke tisti sod-niki, ki bi jih po pravilih morali, ampak se je postopek dodeljevanja spisov prirejalo tako, da so jih dobili vnaprej izbrani sod-niki. Kar pomeni, da se sojenje ni izpeljalo zakonito in objektivno, ampak prirejeno. Kar je velik škandal. Eden takih primerov je tudi Patria. V poslanski skupini SDS smo te dni gradivo z dokazili vložili v zakonodajni postopek in prav zanimivo bo videti, kako bodo ravnali vlada in druge poslanske skupine, saj so vse izrazito zagovarjale pravila pravne države.

Take nezakonitosti ni mogoče pokriti z neresnimi izjavami oblastnikov. Eno takih si je privoščil minister za pravosodje Goran Klemenčič, ki je zavestno kršitev zakona, ki sta si jo privoščila generalni državni tožilec Zdenko Fišer in nekdanji minister za pravo-sodje Aleš Zalar, ko sta nezakonito zaposlila Boštjana Škrleca, pospremil z besedami, da je bila nezakonitost z novim postop-kom sanirana. Mimogrede, nezakonitost je ugotovilo Upravno sodišče v Ljubljani, v »sanacijskem« postopku pa je bil Škrlec ponovno imenovan na funkcijo. Sicer pa, zakaj ne bi tudi drugim omogočili, da bi na tak način lahko popravljali storjene neza-konitosti? Ob tem ne moremo prezreti, da Fišer za potrebe odrejenega inšpekcijskega nadzo-ra noče niti izročiti dokumentacije o prim-eru Škrlec. Minister Klemenčič pa nič. Kaj potrebujemo potem neke etične standarde, če predstojnik tožilcev, ki »poganjajo« pro-cese obtožb proti kršiteljem zakonov, sam krši zakone in akte in se požvižga na sodbe sodišč in inšpekcije? Kot da za njega pravila pravne države ne veljajo.Že iz tega primera se vidi, da vlada Mira Cerarja ne ukrepa in vodi politiko dvojnih meril. Ko ena veljajo za posvečene, druga pa za ostale. Ko se velike napake lahko »sanirajo«, za malenkosti pa ti naložijo visoke denarne ali zaporne kazni.

Pričakovanja, da bo s Cerarjem začela bolje delovati pravna kultura in pravna država, hitro kopnijo.

POSLANČEVA ZAPISNICA:

Kopnenje pričakovanj Piše: poslanec SDS Jože Tanko

Poslanska pisarna v marcu: v ponedeljek, 9. in v ponedeljek, 16. marca, obakrat med 09. in 10. uro, v prostorih SDS Škrabčev trg 40, Ribnica.

NSi zahtevala sistemske ukrepe za izboljšanje razmer v zdravstvu

Piše: Ljudmila Novak, predsednica NSi inposlanka v Državnem zboru

V preteklih tednih smo v Novi Sloveniji sklicali kar nekaj nujnih sej parlamentarnih odborov, saj se je v javnosti pojavilo več perečih problemov. Od vlade in odgov-ornih oseb smo zahtevali odgovore in prip-ravo ustreznih rešitev. Tako je epidemija gripe v ljubljan-skem UKC pokazala na številne sistemske težave v našem zdravstvu. Bolniki so ležali dobesedno na hodnikih, kar je nesprejemljivo. Vzrok za slabo situacijo je bilo očitno tudi pomanjkanje bolnišničnega osebja in slabo načrtovanje dela. Od ministrice za zdravje in vodstva UKC Ljubljana smo zahtevali pojasnila in takojšnjo ureditev razmer. Naši državljani plačujejo prispevke za zdravstveno zavaro-vanje, zato si tudi zaslužijo, da so primerno in hitro obravnavani. Na sistemske rešitve v tem trenutku še čakamo.Tudi ko je vlada objavila namero, da bo uvedla davčne blagajne za vse, ki poslu-jejo z gotovino, smo na vlado naslovili

apel, da še enkrat premisli o smiselnosti takega ukrepa. Dejstvo namreč je, da vir-tualne davčne blagajne že imamo in bri-sanje računov ni več mogoče. Tistih, ki že sedaj delajo na črno in poslujejo brez

računov, pa tudi prave davčne blagajne ne bodo kaznovale. Zato v NSi nasprotujemo nepremišljenim ukrepom, ki bodo tistim, ki že sedaj pošteno delajo, naložili nove stroške z novimi blagajnami in jih dodatno obremenili. Naj vlada proti delu na črno najde boljšo rešitev!

Veliko prahu v javnosti je nedavno dvignil tudi predlog ZL, ki želi izenačiti istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo med možem in ženo. Naj poudarim, da si v NSi želimo, da imajo istospolni pari urejen status, a predlogu ZL odločno nasprotu-jemo, saj bistveno spreminja razumevanje slovenske družine oziroma zakonske zveze. Menimo, da bo predlog ZL zakonsko zvezo razvrednotil, saj popolnoma ignorira njeno

naravno in biološko usmerjenost v novo življenje. Krščanski demokrati naspro-tujemo tudi posvajanju otrok s strani istospolnih parov, ker gledamo predvsem na pravice in koristi otrok. Zato vztrajamo na stališču, da imajo otroci pravico do očeta in matere.V NSi smo prisluhnili tudi mladim. Ti so lani novembra na Konferenci o participaciji otrok in mladostnikov izrazili željo, da bi radi bolj intenzivno oblikovali slovensko državo in soodločali o vprašanjih, ki jih zadevajo. Zato smo prav na pobudo te konference v NSi podali predlog, da se v srednje šole uvede predmet Državljanska in domovinska vzgoja ter etika. Slovenija je ena izmed redkih držav, kjer srednješolci takšnega predmeta nimajo. Predlog je naletel na dobre odzive zainteresirane javnosti, žal pa so mu nasprotovale neka-tere koalicijske stranke. Še posebej smo se čudili odločitvi koalicije, da iz naslova umakne besedo etika. Mar ni prav poman-jkanje etičnih vrednot privedlo Slovenijo, predvsem pa njene finance, v veliko krizo in na rob propada?

Moja poslanska pisarna deluje vsak ponedeljek na sedežu NSi v Ribnici, Škrabčev trg 40, 1310 Ribnica, med 15. in 16. uro.

IZ

POLITIČ

NIH K

ROG

OV

29

plačati zaradi verjetno neugodnih razsodb v dveh sodnih postopkih, kar gotovo ne priča o kvalitetnem vodenju občine. Sredstva za šport in kulturo v skupni vred-nosti 50.000 EUR ostajajo že vrsto let na enaki ravni. Ko analiziramo proračune sos-ednjih občin, ugotovimo, da te v povprečju na občana namenijo občutno več sred-stev. Omenjena sredstva bi morali, po mojem mnenju, nedvomno dvigniti na ustrezen nivo. V letošnjem proračunu se (kljub izredno slabemu stanju občinskih cest po mojem mnenju) krepko znižujeta postavka »Urejanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest« (za 45.000 EUR) ter post-avka »Investicijsko vzdrževanje in grad-nja občinskih cest« (za 296.000 EUR), kar menim, da je nesprejemljivo. Naj izpostavim še del županovega pred-loga proračuna, ki je zavajajoč predvsem za vaščane Goriče vasi in Nemške vasi. V predlogu proračuna lahko na 15. stra-ni najdemo postavko »Zunanja športna igrišča (Nemška vas, Goriča vas …)«, kjer je namenjenih 12.400 EUR. Slednje bi kot vaščan Goriče vasi z veseljem podprl, v kolikor ne bi prebral obrazložitve. Iz slednje namreč izhaja, da se omenjena sredstva iz

te postavke ne namenijo za izgradnjo igrišč ne v Nemški vasi kot tudi ne v Goriči vasi, temveč za najem in tekoče vzdrževanje nogometnega igrišča na Ugarju. Prišel bo čas spoznanja, da se z ljudstvom, ki te izvoli, ravna spoštljivo in ne zavajajoče ter da je potrebno napake priznati in jih ne skrivati, še posebej v primeru, ko gre za denar občanov. Prositi oziroma dovoliti, da ti nekdo pomaga v situaciji, ki ji sam nisi kos, ni sramotno, temveč častno dejanje, saj je v splošno korist, da se izogne napak-am, ki po žepu udarijo slehernega občana. Bojim se, da bo čas za omenjeno spoznanje v Ribnico prišel prepozno.

luKA Ilc, predsednik OO SLS Ribnica

Spoštovane bralke in spoštovani bralci, letošnji februar je poseben mesec z različnih perspektiv. Ena izmed teh je zagotovo ta, da smo lahko na isti dan s pustnimi norčijami odganjali zimo ter hkrati praznovali praznik zaljubljencev. Za člane občinskega sveta Občine Ribnica je letošnji februar še posebej delavno aktiven mesec, saj smo na mizo končno dobili županov predlog proračuna Občine Ribnica za leto 2015. V SLS Ribnica smo se svetniki in člani strokovnih odborov resno posvetili delu in analizi predlaganega proračuna. Naše ugotovitve glede pred-laganega proračuna so jasne in jih bomo celovito predstavili županu na redni seji Občinskega sveta, ki bo 26. februarja. Na tem mestu pa vam lahko, kolikor mi prostor dopušča, predstavim nekaj proračunskih cvetk za vašo lažjo predstavo »razvojno« naravnanega proračuna. Glede primerjave med tem, kaj je imel župan oz. vodilna stranka navedeno v volilnem programu, in tem, kaj je v predlaganemu proračunu, ne bom izgubljal besed, saj gre za izra-zito razhajanje. Zato vedno pred volitvami poudarjam, da se spodobi obljubljati zgolj tisto, kar lahko tudi realiziraš. Ob pregledu proračuna ne moremo spregledati post-avke »Kazni in odškodnine«, kjer si je župan rezerviral kar 90.000 EUR, ki naj bi jih, kot je razvidno iz obrazložitve, morala občina

PRORAČUN? PISARNAVABIM VAS, DA NAS OBIŠČETE OB URADNIH URAH, IN SICER VSAKO ZADNJO SOBOTO V MESECU MED 10. IN 11. URO V PROSTORIH SLS RIBNICA, ŠKRABČEV TRG 40, 1310 RIBNICA.

VESELIM SE SREČANJA Z VAMI!

POLITIČNI ČLANKI NISO STALIŠČA

UREDNIŠTVA REŠETA, AMPAK SO NAMENJENI

PREDSTAVNIKOM POLITIČNIH STRANK.

PRED SPREJETJEM PRORAČUNA

Proračun je splošni akt občine, v kater-em so opredeljeni načrtovani prihodki in odhodki občine za obdobje enega leta, sestavni del pa je tudi načrt razvojnih programov občine. Razvojni programi so običajno opredeljeni v večletnem obdobju, glede na trajanje investicije. Sestavni del je tudi načrt pridobivanja in razpolagan-ja z nepremičnim premoženjem občine ter kadrovski načrt, s katerim se opredeli dovoljeno število zaposlenih in ga pripravi župan. Sprejema se kot se sprejemajo odloki, razen kolikor je glede proračuna drugače določeno. Na kratko povzeto, predlog mora biti predložen občinskemu svetu v treh mesecih od nastopa mandata novega občinskega sveta. Župan ga predstavi, člani občinskega sveta pa lahko podajo predloge in pripombe, vendar morajo upoštevati načelo proračunskega ravnovesja (če se odhodki nekega uporabnika povečajo, se morajo na drugi postavki zmanjšati oziroma se morajo povečati prihodki, ki to omogočajo). Župan se mora opredeliti do

vsake pri-pombe. Ko so pripom-be in pred-logi spre-jeti, župan p r i p r a v i nov pred-log. Ta se obravnava na seji, člani občinskega s v e t a pa nanj

lahko vplivajo le tako, da pravočasno vložijo pisne amandmaje (predloge za spremembe ali dopolnitve) in upoštevajo proračunsko ravnovesje. Proračun se po predpisanem postopku lahko med letom spremeni (rebalans proračuna). V skladu s poslovnikom se mora vsak akt, ki ga občina sprejema na področju, za katera so imeno-vana delovna telesa, tem tudi posredovati v mnenje oziroma obravnavo. Sam sem bil prisoten na dveh obravnavah predloga proračuna, in sicer na seji odbora za kmetijstvo in odbora za gospodarstvo. Sicer sem podpredsednik obeh odborov. Na obeh področjih občina načrtuje zmanjšano porabo v primerjavi z letom 2014. Odbora

sta se s predlaganim proračunom strin-jala, čeprav se kot član občinskega sveta težko sprijaznim s tem, da na tako vitalno pomembnih področjih zmanjšujemo pora-bo. Pripravljavci proračuna so razložili, da denarja pač ni dovolj. Skrbno bomo sprem-ljali predstavitev proračuna, obravnavo pri-pomb in predlogov v razpravi in se odločili glede morebitnih amandmajev, če bi ti omogočili izvedbo posameznih aktivnosti, ki jih podpiramo v Združeni levici. Poskušali bomo delovati z argumenti in pri tem še vedno računamo tudi na vaše predloge in pobude. V času od prejšnjega izida Rešeta smo pre-jeli vsaj dve zanimivi:- predlog za asfaltiranje Kurirske poti (župan že daljši čas obljublja), - prometna ureditev – omejitev prometa za tovorna vozila v vaseh Jurjevica in Sajevec tako, da se tovorni promet preusmerja iz Kota proti Vinicam na regionalno cesto. Obe pobudi bom kot občinski svetnik predložil na seji občinskega sveta in vas obvestil o stališču občine, ko bo to znano.

Aleš hOge zdRuŽeNA levIcA - dsd

30

IZ

M

IK

LOV

E HIŠE

Knjižne novosti v februarjuenega najbolj krvoločnih nacistov tistega časa, in tako preobrnila tok zgodovine.

BOLEZEN JE ZDRAVILO – Peter Wilberg Angleški magister filozofije, politologije, humanistične psihologije, učitelj, terape-vt in avtor Peter Willberg v delu s pod-naslovom Uvod v življenjsko medicino in življenjsko zdravljenje utemeljuje danes vedno bolj razširjeno prepričanje, da je telesno stanje sočasno stanje zavesti. To je prepričanje, da imajo vse naše depresije, anksioznosti, bolezni in druge tegobe glo-blji pomen; učijo nas, da se moramo zaz-reti vase, da bi izzvali zdravilne sposobnosti svojega telesa. Ob bok »znanstveni« medi-cini, ki po njegovem le pripomore k širitvi bolezni, tako postavlja novo, življenjsko medicino, s katero se bomo poglobili v vzroke naših tegob in se jih tako rešili na celosten način.

MOČ NAVADE – charles Duhigg S Pulitzerjevo nagrado za novinarske uspe-he nagrajeni avtor nam v knjigi s pod-naslovom Zakaj počnemo, kar počnemo, in kako to spremenimo raziskuje natanko to: s pomočjo osupljivih znanstvenih odkritij in na primeru številnih slavnih in manj slavnih ljudi od Michaela Phelpsa do Martina Luthra Kinga nam pokaže, zakaj navade obstajajo in kako jih lahko spremenimo. To zadnje je pomembno predvsem na področju mar-ketinga, kjer je pomembno, da predvidiš potrošnikove navade, prepoznavanje in spreminjanje neželenih navad pa je zago-tovo tudi v vsakdanjem življenju eden od modelov za uspeh in zadovoljstvo.

STRES: KAKO SE GA ZNEBIMO – Kate Middleton Angleška zdravnica in psihologinja nam v poljudno napisani knjigi ponudi odgovor na vprašanje, kaj je stres, kako nastane in kako se ga na uspešen način rešimo. Med drugim zavrže kar nekaj uveljavljenih mitov o stresu, kot je na primer ta, da je stres pos-ledica šibkosti, ali pa, da se stres zmanjša z manjšanjem obveznosti. Pojasni, zakaj so nekateri posebej občutljivi na stres, in poudari pomen različnih metod sproščanja za obvladovanje stresa. V sodobnem času, kjer je stres razlog za tri od petih obiskov pri zdravniku, je še kako pomembno, da se ga naučimo obvladovati sami.

NAsTjA hAfNAR, bibliotekarkaFoto Marjeta Oberstar Knjižnica Miklova hiša

PREŠUŠTVO – Paulo coelhoNovi roman priljubljenega brazilskega pisatelja, v Sloveniji znanega predvsem po romanih Veronika se odloči umreti in Alkimist, pred nami razprostira zgodbo sod-obne ženske v sodobnem svetu. Do pred nekaj trenutki se ji zdi, da ima vse: moža, ki ga ljubi, dva ljubka otroka, službo, ki jo ima rada in dovolj denarja, da se je eksis-tencialne skrbi ne dotaknejo. Potem pa se po pogovoru z nekim pisateljem njen lepo premišljen tok življenja za trenutek ustavi: nenadoma ugotovi, da je njeno življenje monotono, utesnjujoče, skratka, da tako ne more več naprej. Stiska te ugotovitve jo peha v različne poskuse ponovne osmis-litve življenja, od nakupovanja do joge, dokler se ji ne postavi na pot mladostna ljubezen. Ji bo ta prinesla odrešitev, srečo?

LJUBO ŽIVLJENJE – Alice Munro Nobelovo nagrajenko za književnost iz leta 2013 pri nas že poznamo v dveh prevodih – Preveč sreče in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva, oba iz leta 2010. V najnovejšem prevodu Ljubo življenje nam v zbirki novel, v nekaterih ne manjka avtobiografskih elementov, pred-stavi intimne trenutke iz življenja oseb iz kanadske realnosti. Preprost slog pripovedi z melanholičnim pridihom nam kaže sliko kanadske družbe nekega časa.

MOSKVA 2042 – Vladimir VojnovičPrvi v slovenščino prevedeni roman ruske-ga pisatelja hrvaških korenin pred nas post-avi osvežujočo mešanico humorja in bolj trpkih tonov. Roman je bil napisan nekaj let pred padcem Sovjetske zveze. V njem protagonist, avtorjev alter ego, potuje skozi čas v prihodnost, točneje v leto 2042, kjer v Moskvi opazuje izgradnjo utopičnega komunizma. Najprej se zdi, da je oblasti tokrat dejansko uspelo; kmalu pa s v tej idealni ureditvi začnejo kazati razpoke … Roman v sijajni maniri distopične satire se je v letih, ki so sledile izidu, pokazal za skoraj preroškega.

HHhH – Laurent BinetPrvenec francoskega avtorja je že leta 2010 prejel prestižno Goncourtovo nagrado za literarni prvenec. Zgodovinski roman, katerega naslov (v nemških okrajšavah) pomeni »Himmlerjevi možgani se imenu-jejo Heydrich«, opisuje napeti čas druge svetovne vojne, ko odpornika Jozef Gabčik in Jan Kubiš zasnujeta operacijo Antropoid. Ta naj bi likvidirala Reinharda Heydricha,

Novo gradivo v e-knjižnici Biblos Knjižnice Ribnica:KAJ SPLOH VEŠ O LJUBEZNIfRescuRA lORedANA, TOMATIs MARcOCIVILIZACIJANIAll feRgusONKRADLJIVKA KNJIGMARKus zusAKBOLEZEN JE ZDRAVILOPeTeR WIlbeRgSTALINOVI OTROCIOWeN MATTheWsSTRAH ZA METULJE V NEVIHTIfeRI lAINščeKNORIŠKO KRALJESTVO, BELI PANTER, 1. DELjANez jANšAČLOVEK: NAVODILA ZA UPORABONARA PeTROvIčOČEMIljeNKO jeRgOvIĆ

E-knjige so na voljo na spletni strani www.biblos.si. Vse informacije o izposoji in novostih pa najdete na naši spletni strani www.miklovahisa.si.

Muzejsko društvo Ribnica

vabi na zbor članov, ki bo v petek, 13.

marca, ob 19. uri v dvorani Rokodelskega

centra Ribnica.

Vabljeni vsi člani in ljubitelji lokalne zgodovine in dediščine!

MED

SREDN

JEŠOLC

I

31

Državni prvaki na Gimnaziji in sred-nji šoli KočevjeNa Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani je 29. novembra 2014 potekalo državno tekmovanje iz razvedrilne matematike za srednješolce. Na tekmovanje so se lahko uvrstili tisti dijaki, ki so na šolskem tekmo-

vanju dosegli dovolj visoko število točk. Z Gimnazije in srednje šole Kočevje je na državno tekmovanje odšlo šest dijakov, ki so na tekmovanju zablesteli in pobrali najvišje nagrade. Dijaki Polona Aupič (4.

A GIM), Klemen Gorše (2. B GIM) in Marija Marolt (2. A GIM) so postali državni prvaki v razvedrilni matematiki! Vsi trije so pre-jemniki zlatega priznanja, v svoji katego-riji si delijo prvo mesto. Zlato priznanje sta osvojili tudi Tajda Beznik in Ana Gorše (obe 4. A GIM), ki si delita deveto mesto. Žan Mihelič (2. B GIM) je zasedel 17. mesto in dobil srebrno priznanje. Dijaki so morali na tekmovanju rešiti osem nalog v 90 minutah brez uporabe žepnega računala in ostalih pripomočkov. Državni prvaki so brezhibno rešili vseh osem nalog in si poleg zlatih priznanj prislužili še prve nagrade, ki bodo podeljene na posebni prireditvi ob koncu šolskega leta. Glavni temi v nalogah sta bili prostorska predstavljivost (mreže oglatih teles, labirinti na površju oglatih teles) in matematična logika. Nekatere naloge so od dijakov zahtevale tudi dobro splošno matematično znanje. Letos je že potekalo tudi državno tekmovanje v znanju logike, na katerem je Polona Aupič z uvrstitvijo na 7. mesto osvojila zlato priznanje, Mariji Marolt pa je do zlatega priznanja zmanjka-lo samo pičle pol točke in je osvojila srebr-no priznanje. Odlični rezultati na državnih tekmovanjih iz razvedrilne matematike in logike so na kočevski gimnaziji že stalnica, saj smo imeli državno prvakinjo iz razve-drilne matematike tudi pred tremi leti, ko je zmagala Ana Gorše. Vsem tekmovalcem in mentorjema, profesorjema Mirku Škofu in Rudolfu Zajcu, za blesteče rezultate iskreno čestitamo!

Tekst TOMAŽ MARKOvIč, GSŠ KočevjeFoto Atelje Iris, Kočevje

dRŽAvNI PRvAKI z MeNTORjeMA

EKSKURZIJA V MÜNCHEN V soboto, 6. decembra 2014, smo gimnazi-jci v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom krenili iz Kočevja proti Münchnu, glavne-mu mestu Bavarske. Vozili smo se dobrih 8 ur z vmesnimi postanki. V bavarsko prestolnico smo prispeli približno ob 8. uri dopoldan in se napotili proti Nemškemu muzeju. Ta tehnični muzej je 2. največji na svetu, saj obsega kletne prostore, pritličje ter šest nadstropji. Zgradba muzeja stoji na otoku reke Isar. V muzeju so interaktivno prikazane teme s področij fizike, kemije, biologije, mehanike in sodobne tehnologije. Poleg razlag določenih tem so pred-stavljeni pripravljeni poskusi, ki jih lahko izvede vsakdo. Zaradi velikosti in obsežnosti področji si žal nismo mogli ogledati vseh vsebin, ki jih muzej ponuja. Okrog poldneva je sledil ogled mestnega jedra. Slabo uro smo spoznavali mesto München in njegove znamenitosti, med katere sodi tudi Marijin

trg, glavni trg v Münchnu. Nato smo imeli prosti čas, katerega je vsak izkoristil po svoje. Nekateri so šli v McDonald's, spet

drugi v Starbucks, v Fanshop bavarskega nogometnega kluba – Bayerna, nekateri pa so si ogledovali božično-novoletne stojnice

na trgih. Popoldne je sledil ogled muzeja BMW in BMW Welt. V muzeju smo si lahko ogledali razvoj avtomobilov in motorjev te prestižne znamke. V BMW Welt pa smo si ogledali najnovejše modele avtomo-bilov in motorjev znamke BMW. V nekatere modele avtomobilov smo se lahko celo usedli in občudovali notranjost, nekateri

modeli so bili razstavljeni tako, da smo se lahko z njimi zapeljali krog ali dva. Ogled je trajal eno uro. Potem smo krenili domov. Na poti domov je na jugu Nemčije snežilo. Sneg se je počasi spreminjal v dež, ko smo se približevali domu. Domov smo prišli v poznih večernih urah. Ekskurzija v München je bila zame zelo zanimiva in poučna izkušnja. Navdušena sem bila nad prikazom sodobne tehnologije. V München bom šla še kdaj, saj je v tehniškem muzeju veliko področij, ki bi si jih ogledala, pa mi je na ekskurziji zanje zmanjkalo časa, München pa mi je tudi kot mesto zelo všeč.

TjAšA gORše, 3. aGSŠ Kočevje

32

IZ

ŠOLSK

IH K

LOPI PRIJATELJSTVO IN SREČA V KROGU

MLAJŠIH IN STAREJŠIHMorda še ne veste, kaj druži Sladkosneda, Snežaka, Vrabčka in Zajčka? Če ne, ste zago-tovo zamudili nastop učencev podružnične šole Dolenja vas, ki je potekal v torek, 20. januarja, v Domu starejših občanov Ribnica. Odgovor je prijateljstvo. In kjer je prijateljstvo, je tudi sreča. Z roko v roki ple-menitita vsak dan in vsak trenutek našega življenja.Prijateljstvo in z njim objem sreče so tokrat starejšim občanom v okviru projekta Sožitje med generacijami prinesli učenci prvih, drugih, tretjih in četrtih razredov POŠ Dolenja vas pod mentorstvom učiteljic Špele Gornik Oražem, Bernarde Benčina, Tatjane Levstik in Nataše Mavrin Corl.Otroški pevski zbor je nastopajoče mlade s starejšim občinstvom povezal s pesmimi Sladkosned, Poj z menoj in Ne zdi se mi prav. Da bi se spomnili, kakšen je bil januar

v časih pred podnebnimi spremembami, so prvošolci v goste s plesom in recitacijo pripeljali Snežaka. Drugošolci so z recitacijo pesmice Vrabček pokazali pot v pomlad. Zaplesali so ob pesmi Kdor išče srečo in z

igrico Kaj je sreča pokazali, da jo lahko v dobri družbi ujame prav vsak. Ustvarjalno razmišljanje so nadaljevali učenci tretje-ga razreda z igrico Zajček in prijatelji. Ta je razkrila, da smo si sicer različni, a vsi potrebujemo prijatelje za druženje, igro in

pogovor. »Kjer sta iskrenost in zaupanje, tam prijateljstvo kraljuje«, so potrdili s pesmijo Prijateljstvo. In res … Kjer vladata iskrenost in zaupanje, ni prostora za sovraštvo in skrbi, tam je obzorje radosti. Stopnjevanju dobrega razpoloženja se je še kako prilegel ples četrtošolcev Z nogo ob tla ob igrivi, kavbojski glasbi Čukov. Prek oceana dovršenih nastopov je iz Divjega zahoda v slov-ensko, zaradi prijateljskega druženja še toplejše, zimsko dopoldne naposled pripeljal

drugošolec Rok Ogrinc z diatonično har-moniko.

Napisala in fotografirala MARINKA MATe

OTROKOM vAROvANcI dOMA vedNO RAdI PRIsluhNejO

… DA KODER SONCE HODI, PREPIR IZ SVETA BO PREGNAN …Že pred novim letom smo se pripravljali na slovenski kulturni praznik, saj smo poleg prireditve planirali tudi predstavitev knjige našega učenca.

Februar nam je nasul snega. Mediji so objavljali rdeči alarm. Na našem koncu, kjer smo snega sicer navajeni, smo obvestila vzeli zelo resno, a pouka nismo odpovedali. V četrtek, 5. februarja, smo kljub obilici snega proslavili naš kulturni praznik. Na šoli smo praznik obeležili dopoldne, popoldne pa smo prireditev ponovili še za javnost. Ponosni smo, da nam občina zaupa pri-reditev ob tako velikem prazniku, zato jo pripravimo z vso odgovornostjo. Letošnja rdeča nit je bila recital slovenske poezije, v ospredju pa sta bila pesnika Tone Pavček

in Ervin Fritz. Skoraj štirideset nastopajočih je poslušalce ob glasbeni spremljavi popeljalo v čudoviti svet poezije. Učenci so odigrali tudi prizor Med odmorom in razmišljali, kaj je kultura. Našo himno smo slišali kar v desetih jezikih: poljščini, češčini, slovaščini, ruščini, francoščini, nemščini, makedonščini, hrvaščini, angleščini in italijanščini. Devet učiteljic, ki so pripravljale prireditev, je koordinirala učiteljica Jelka Mate, ki je bila vodja prireditve, napisala pa je tudi prizorček Med odmorom. Po aplavzu sodeč so bili poslušalci navdušeni

nad programom. Nato se je sneženje umirilo, tako da smo 11. februarja izpeljali še eno prireditev v okviru praznovanja Prešernovega dne posvečeno Tjažu Miheliču, učencu 8. a razreda naše šole, ki svoja razmišljanja sicer deli na blogu, pred kratkim pa so njegove kolumne izšle tudi v tiskani obliki. Na pobudo Tjaževe razredničarke ge. Zvonke Šilc smo se odločili, da je izid knjige našega učenca tako pomem-ben dogodek, da sodi v čas kulturnega praznika. Vsi, ki smo knjigo prebrali, smo bili navdušeni nad njegovim razmišljanjem. Še posebej pa nas je

razveselilo, da se je prireditve udeležila nje-gova teta, sicer znana slovenska novinarka, mag. Nataša Briški. Hvaležni smo ji, da je svoj čas delila z nami. V sproščenem pogo-voru sta nam povedala, da je Tjaž začel pisati blog na nekem potovanju. K pisanju ga je spodbudila prav teta Nataša, ki mu je tudi mentorica in svetovalka. Tjaž je pred-stavil nekaj svojih razmišljanj, in sicer o stereotipih, civilizaciji, odnosu med ljudmi, odločitvah, nasilju, veri, življenju … Na pogovoru so bili vsi Tjaževi sošolci, ki so mu na koncu podarili majico z napisom TJAŽ JE GENIJ, in še veliko učencev pred-metne stopnje, učitelji, občani, sorodniki, prijatelji ... Tjaževa sošolka Nika Mihelič je za uvod zaigrala na violončelo, učenka 7. raz-reda Nika Žlindra pa je recitirala Pavčkovo pesem Dober dan, življenje.Želimo, da bi se Tjaževo pisanje dotak-nilo čim več ljudi, mladih in starih, saj na ta način lahko spreminjamo svet na bolje. Če je sredin večer koga spodbudil, da bo tudi sam pisal blog in svoja razmišljanja delil z nami, se lahko veselimo novih ustvarjalcev.

Tekst MAjdA vAlčIĆ, pom. ravn.Foto Tina MiheličTjAŽ MIhelIč z NATAšO bRIšKI IN RAvNATeljIcO

ANdRejO MOdIc

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

33

OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOVVOJNE ZA SLOVENIJO R I B N I C A

VETERANI NASTOPILI NA 11. VETERANSKEM PRVENSTVU V VELESLALOMU

PLAVALKE IN PLAVALCI NAVDUŠILI NA ZIMSKIH DRŽAVNIH PRVENSTVIH

Za plavalkami in plavalci Plavalnega kluba Inles Ribnica so nadvse uspešna državna prvenstva v 25 m bazenih v vseh starostnih kat-egorijah. Ribničanke in Ribničani so osemkrat stopili na najvišjo stopničko, devetnajstkrat na drugo in štirinajstkrat na tretjo stopničko.

Prvi so se v boj za državne naslove podali kadeti, mladinci in člani v ljubljanskem Tivoliju od 22. do 25. januarja. Med Ribničani si je naslov absolutne državne prvakinje po enem letu spet priplavala Lucija Kous, ki je slavila na 100 m hrbtno, temu je dodala še srebro na 200 m hrbtno in bron na 50 m hrbtno. Med mladinci je prvak postal Chad Andoljšek, ki je slavil na 50 m prosto, poleg tega je na 100 m prosto, 50 m delfin in 100 m delfin stopil na drugo stopničko, ter na 100 m hrbtno na tretjo stopničko. Tim Zobec je med mladinci osvojil 2. mesto na 50 m prsno, 3. mesto na 100 m mešano in 100 m prsno.

Jošt Pavlin je osvojil 2. mesto na 100 m prsno in 3. mesto na 50 m prsno. Zelo uspešno je nastopila tudi moška štafeta v postavi Chad Andoljšek, Tim Zobec, Matej Padar in Tilen Kočevar, ki je na 4 x 100 m prosto s 4. mestom zabeležila najvišjo štafetno uvrstitev Ribničanov do sedaj. V mladinskih štafetah pa so Ribničani osvojili drugo mesto v štafetah 4 x 100 in 4 x 200 m prosto ter 4 x 100 m mešano. Nov mejnik v ribniški plavalni zgodovini so dosegli naši najmlajši plavalci. V skup-nem seštevku so na državnem prvenstvu v Mariboru med 31. januarjem in 1. febru-arjem dosegli 4. mesto in prehiteli mnoge,

do sedaj po tradiciji, bolj uspešne klube. Na stopničke se je med najmlajšimi uspelo zavihteti na 2. mesto na 50 m in 100 m delfin Vidu Lovšinu. Prav tako drugo mesto je med dekleti osvojila Maja Levstek na 50 m delfin in 200 m hrbtno. V mlajši kategoriji se je zmage veselila Dora Đukić na 200 m hrbtno, na stopničke pa je stopil tudi Filip Čirovič s 3. mestom na 50, 200 in 400 m prosto. Piko na i uspešnemu državnemu prvenstvu za najmlajše pa je postavila moška štafeta z drugim mestom na 4 x 50 m mešano v postavi Jaka Lovšin, Klemen Topolnik, Vid Lošin in Filip Čirovič. Zadnji so zimsko državno prvenstvo končali plavalci in plavalke v kategoriji dečkov in deklic v Kranju od 6. do 8. februarja. Odlična generacija deklic je serijsko stala na stopničkah in dokazala svojo kvaliteto z dvema zmagama v štafetah 4 x 100 m mešano in 4 x 100 m prosto v postavi Nadja Padar, Neža Poje, Maša Lovšin in Ana Kastigar. Naslova državne prvakinje sta se veselili Ana Kastigar in Nadja Padar. Ana je slavila na 400 in 800 m prosto ter osvojila še drugo mesto na 100 in 200 prosto in 400 m mešano. Nadja pa je slavila na 50 m hrbtno, osvojila drugo mesto na 50 m prsno in 100 m hrbtno, tretje mesto na 100 in 200 m prsno ter na 200 m hrbtno. Tretje mesto je osvojila še Neža Poje na 50 m hrbtno in 100 m prosto. V mlajši kategoriji je trikrat na tretjo stopničko stopila še Nana Poje na 50, 100 in 200 m hrbtno. Drugo mesto je osvojila tudi štafeta na 4 x 200 m prosto v postavi Nadja Padar, Gaja Radivojevič, Neža Poje in Ana Kastigar.

ČESTITAMO!

Za PK Inles, MIhA KOReN, trener

V Smučarskem centru Cerkno je 31. jan-uarja v okviru spominskega tekmovanja ''Partizanske smučine - Cerkno 45'' potekalo 11. državno prven-stvo veteranov vojne za Slovenijo v velesla-lomu. Poleg vojakov SV in policistov so se ga udeležili tudi vet-erani iz Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ribnica. Naši člani so na tekmovanju nasto-pili v dveh starostnih skupinah. Člani so tek-

movanje uspešno zaključili in zavzeli mesta v sredini nastopajočih. Na veleslalomu so

tekmovali: Ludvik Kos, Albin Centa, Anton Perhaj, Ludvik Zalar in Jože Kebe. V mlajši skupini je bil naš najboljši Albin Centa, v starejši skupini pa Anton Perhaj. Po tekmo-vanju je sledilo druženje in preizkušanje še drugih prog na smučišču Smučarskega centra Cerkno. Po zaključku tekmovanja so člani ekipe sklenili, da se naslednje leto znova srečajo in tekmujejo z ostalimi vet-erani na smučišču SC Cerkno.

Borut KozinaeKIPA veTeRANOv Ozvvs RIbNIcA NA sc ceRKNO

34

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

Vse mlajše ekipe ŠD Extrem uvrščene v končniceČLANI: Zadnja dva kroga sta bila zaradi obilnih snežnih padavin v dveh zaporednih petkih preložena in tako se je spreme-nil tudi ves koledar tekmovanj 1. SFL. Po 12. krogih 1. slovenske futsal lige zaseda ekipa ŠD Extrem 6. mesto. Končnica, v katero se uvrstijo prve 4 ekipe, se je za Extremovce nekoliko odmaknila, vendar je še dosegljiva. V nadaljevanju sledi več domačih tekem. Zaradi izjemnega vzdušja v dvorani so tekme pravi spektakel in vsekakor vredne ogleda, tako da vabimo vse bralce Rešeta na obisk v Sodražico.

Naslednje domače tekme članske ekipe:Športna dvorana Sodražica – petek, 27. 2., ob 19.30 - 15. krog - ŠD EXTREM : KMN VELIKE LAŠČEŠportna dvorana Sodražica – petek, 13. 3., ob 20.00 - 15. krog - ŠD EXTREM : RE/MAX MARIBOR

ČLANICE: Pri članicah je letos opažen izraziti napredek tako v znanju futsala kot tudi v fizični pripravljenosti. Tekmujejo v državnem prvenstvu v futsalu NZS in zasedajo 4. mesto. U-19: Mladinci ŠD Extrem čvrsto držijo 1. mesto na lestvici DP U-19 skupine CENTER in so z mislimi že v končnici. V končnico se uvrstita prvi dve ekipi iz vsake skupine in dve najboljši tretjeuvrščeni ekipi. Prva četrtfinalna tekma bo v soboto, 14. marca. Nasprotnika bo določil žreb. Povratna četrtfinalna tekma bo v Športni dvorani Sodražica teden kasneje, v soboto, 21. marca, ob 19. uri.U-15: Starejši dečki U-15 so gladko opravi-li z vsemi tekmeci v skupini in z vsemi osvojenimi točkami čvrsto držijo 1. mesto na lestvici. Gol razlika med danimi in pre-jetimi zadetki je kar 129 : 21. S končnico (četrtfinalom) pričnejo v nedeljo, 15. marca. Nasprotnik bo 4. uvrščena ekipa iz vzhodne skupine. Povratna četrtfinalna tekma se bo igrala teden kasneje, v nedeljo, 22. marca, v Športnem centru Ribnica.DEKLETA U-15: ŠD Extrem je 7. febru-arja organiziral v Športnem centru Ribnica zelo močan mednarodni turnir, ki se ga je udeležilo 9 ekip (7 ekip iz Slovenije in 2 ekipi s Hrvaške), ki so bile v rednem delu

razvrščene v dve skupini. Konkurenca je bila zelo močna in obema našima ekipama, Extrem Ribnica in Extrem Sodražica, se je le za las izmuznilo polfinale. Zmagovalna ekipa je bila ŽNK Krim iz Ljubljane, drugouvrščena ekipa je bila ŽNK Ajdovščina, tretja pa ŽNK Rijeka Jack Pot.

U-13: Po vsej verjetnosti bosta v četrtfinale uvrščeni obe naši ekipi, A in B, ki nasto-pata na tem tekmovanju. Ekipa A zaseda 1. mesto na lestvici in bo imela v četrtfinalu nekoliko lažje delo. Četrtfinalne tekme se bodo igrale 7. in 14. marca. Boljši ekipi z obeh tekem se uvrstita v polfinalne obračune, ki bodo 21. in 28. marca.DEKLETA U-13: 7. februarja je v Športnem centru Ribnica pred turnirjem U-15 potekal mednarodni turnir za dekleta tudi v mlajši kategoriji U-13. Sodelovale so 4 ekipe. Ekipe so se pomerile vsaka z vsako. Extremovke so presenetile s svojim znanjem in osvojile na tem turnirju 1. mesto, 2. so bile igralke ŽNK Rijeka Jack Pot, tretje ŽNK Radomlje, četrte pa ŽNK Celje. U-11: Na tem tekmovanju nastopajo kar 3 ekipe ŠD Extrem: EXTREM RIBNICA, EXTREM SODRAŽICA in EXTREM LOŠKA DOLINA BLOKE. Tekmovanje je organizira-

no v obliki turnirjev na približno vsakih 14 dni. Naslednja turnirja bosta v soboto, 7., in nedeljo, 29. marca, v Športni dvorani Velike Lašče.U-9: Na tem tekmovanju nastopajo kar 4 ekipe ŠD Extrem: EXTREM RIBNICA A, EXTREM RIBNICA B, EXTREM SODRAŽICA in EXTREM LOŠKA DOLINA BLOKE. Tekmovanje je organizirano v obliki turnir-jev na približno vsakih 14 dni. Naslednji turnir bo v soboto, 14. marca, ob 10. uri v Športni dvorani Sodražica.

U-7: V tej kategoriji uradnih tekmovanj ni, so pa približno enkrat na dva meseca organizirani interni turnirji, na katerih se v igri »3na3« ali »4na4« pomerijo vrstniki naših nogometnih šol iz občin, kjer društvo deluje (Ribnica, Sodražica, Bloke in Loška dolina). Naslednji turnir bo v drugi polovici marca v Sodražici.U-5: V tej skupini so predšolski otroci, ki imajo 2x tedensko organizirano vadbo v Športnem centru Ribnica. Vadba poteka na način, da se otroci učijo najrazličnejših športnih iger in spretnosti tako z žogo kot tudi brez nje.

Tekst jOŽe zIdAR Foto Drago Perko / futsal.si

exTReMOvKe NA TuRNIRju v POdčeTRTKu, KjeR sO zAbeleŽIle PRvO zMAgO. ŽNK ceRKveNjAK sO PReMAgAle s 4:2

ŠPORTN

I U

TRIN

KI

35

ŠTEVILNI NASTOPI IN USPEHI ČLANOV ŠD IN ŠK SIBOR INOTHERM

V soboto, 31. januarja, so se člani Siborja Inotherm udeležili državnega prvenst-va za člane in kadete v ju-jitsu borbah. Tekmovanje je bilo v OŠ Šempeter pri Celju. Udeležilo se ga je 11 klubov in okoli 50 tekmovalcev.Naši tekmovalci so dosegli naslednje uvrstitve: Tim Klun, kadeti do 46 kg - 2. mesto, Matic Ilc, kadeti do 73 kg - 2. mesto, Vid Belič, kadeti do 73 kg - 3. mesto, Tina Pelc, kadetinje do 63 kg - 3. mesto, David Gotovac, člani do 85 kg - 4. mesto, Lara Jelič, članice do 70 kg - 1. mesto, Boštjan Divjak, člani nad 94 kg - 2. mesto, Gašper Brezar, člani do 77 kg - 7. mesto,Sara Besal, članice do 55 kg - 1. mesto.Devet članov Siborja je osvojilo 7 medalj, kar je dobra popot-nica za nadaljnja tekmovanja, ki jih čakajo.

V soboto, 7. februarja, so se člani Siborja Inotherm udeležili turnirja slovenskega pokala v prikazu ju-jitsu tehnik v Artičah. Tekma je bila v OŠ Artiče, udeležilo pa se je je 128 tekmovalcev iz desetih klubov.Tekma je štela tudi za seštevek štirih tekem prikaza tehnik za slovenski pokal. Barve Siborja je zastopalo 30 tekmovalcev, ki so dosegli odlične uvrstitve: Nika Kotar je bila tretja, Luka Čirovič tretji v kategoriji 2 in drugi v absolutni kategoriji. Neli Podlogar je bila druga, Naja Poje Mihelič prva, Jaka Divjak je prav tako zmagal, Gal Košir je bil tretji, Tjaž Mihelič drugi, Andraž Žlindra drugi in Tim Benčina Grgurič prvi.Čestitke tudi vsem ostalim članom, ki so dosegli uvrstitve od 4. mesta dalje v svojih kat-egorijah, še posebej tistim, ki so prvič nastopili na ju-jitsu tekmi.

Člani Siborja Inotherm so se v soboto in nedeljo, 14. in 15. februarja, v Športni dvora-ni Lukna v Mariboru udeležili močnega mednarodnega turnirja v ju-jitsu tehniki - Robi Rajh 2015. Mednarodnega tekmo-vanja se je udeležilo preko 200 tekmoval-cev iz 29 klubov iz 9 držav. Barve Siborja je zastopalo 30 tekmovalcev, ki so dosegli naslednje uvrstitve:

Patricija Delač in Sara Besal – duo sistem mladinke ženski pari - 2. mesto, Tina Pelc in Anton Ambrožič - duo sistem kadeti mešani pari - 2. mesto, Matic Jakšič in Lovro Divjak - duo sistem kadeti moški pari - 1. mesto, Tina Pelc - kadeti, borbe do 63 kg - 3. mesto, Tim Benčina Grgurič - otroci

do 10 let, borbe do 31 kg - 2. mesto, Naja Poje Mihelič - otroci do 10 let, borbe do 30 kg - 1. mesto, Neli Podlogar - otroci do 10 let, borbe do 30 kg - 2. mesto, Anže Žlindra - otroci do 12 let, borbe do 35 kg - 3. mesto, Andraž Žlindra - kadeti, borbe do 46 kg - 2. mesto, Gal Košir - kadeti, borbe do 46 kg

- 3. mesto, Gašper Marolt - kadeti, borbe do 66 kg - 3. mesto, Nejc Špehar - otroci do 12 let, borbe do 35 kg - 3. mesto, Alen Zgonc - otroci do 12 let, borbe nad 45 kg - 2. mesto, Vid Belič - kadeti do 73 kg - 3. mesto in v kategoriji otroci, borbe nad 64 kg - 1. mesto, Lana Poje Mihelič - otroci do 8 let, borbe do 24 kg - 2. mesto, Rok Petrič - otroci do 8 let, borbe nad 25 kg - 2. mesto, Vid Potisk - otroci do 8 let, borbe nad 25

kg - 3. mesto, Jure Benčina Grgurič - otroci do 8 let, borbe do 25 kg - 1. mesto, Anže Golež - otroci do 10 let, borbe do 27 kg - 2. mesto, Tim Klun, kadeti do 50 kg - 2. mesto, Maj Bebič - otroci do 12 let, borbe do 40 kg - 2. mesto.

Ekipa Sibor Inotherm je bila na tekmi najštevilčnejša in je osvojila kar 22 medalj. Čestitke tudi vsem članom, ki so se uvrstili od 4. mesta dalje. Tekma je bila tudi izbirna za udeležbo na Svetovnem prvenstvu za mladince in kadete, ki bo od 13. do 15. marca v Atenah. »Naši člani so bili zelo uspešni, saj se je v reprezentanco uvrstilo kar sedem tekmovalcev, kar je skoraj polovica slovenske repr-ezentance,« je povedal pred-sednik ekipe Sibor Inotherm Elvis Podlogar. Barve Slovenije bodo zastopali

naslednji člani Siborja: Matic Jakšič in Lovro Divjak - duo kadeti moški pari, Sara Besal in Patricija Delač - duo mladinke ženski pari, Tina Pelc in Anton Ambrožič - duo kadeti mešani pari in Gašper Marolt - borbe kadeti do 66 kg.

Ozrimo se še v Črnomelj, kjer je bilo v nedeljo, 22. februarja, državno prvenstvo v prikazu ju-jitsu tehnik. Tekmovanja se je udeležilo 143 tekmovalcev iz osmih klubov. Tekma je štela tudi za seštevek štirih tekem prikaza tehnik za slovenski pokal.Barve Siborja je zastopalo 44 tekmovalcev. Nika Kotar je bila druga, Luka Čirovič tretji v kategoriji 2 in drugi v abso-lutni kategoriji. Neli Podlogar je osvojila tretje mesto, Naja Poje Mihelič prvo, Gal Košir tretje, Tjaž Mihelič drugo,

Andraž Žlindra tretje, Lana Poje Mihelič drugo in Karin Ambrožič tretje mesto. Sibor Inotherm je tako osvojil 10 medalj, ekipno pa je bil tretji.

MARKO MOdRejFoto ŠD Sibor Inotherm

člANI IN KAdeTI sIbORjA s sTROKOvNIM vOdsTvOM v šeMPeTRu

eKIPA sIbORjA v ARTIčAh

36

NE SPREG

LEJTE Dolžnosti lastnikov zemljišč ob kat-

egoriziranih cestah v času zimskega vzdrževanja cestLetošnja zima do sedaj ni bila bogata z snegom, pa vendar bi vam radi v nadaljevanju predstavili nekaj najpogostejših kršitev cestno prometnih predpisov v zimskem času, s katerimi se srečujemo inšpektorji za ceste, policija, občinsko redarstvo, upravljavci cest, še posebej pa izvajalci rednega vzdrževanja javnih cest. Kršitve so povezane z odmetavanjem in odstranjevanjem snega na zemljiščih ob javnih cestah. Nekateri lastniki takih zemljišč zaradi nepozna-vanja ali slabega poznavanja predpisov, spet drugi predvsem z namenom, da bi, kot sami pravijo, na ta način zavarovali svojo lastnino ob cesti, ne upoštevajo predpisov.

V praksi se tako pogosto dogaja, da pos-amezni lastniki zemljišč ob cesti sneg s svojih dvorišč in dovoznih poti narinejo ob cesto ali celo na cesto ali pločnik, češ, saj bo zimska služba sneg že odrinila drugam. To je tako ali tako njihova nalo-ga in za to tudi plačujemo cestne dajatve. Zakon pa pravi drugače. V času sneženja je izvajalec zimske službe dolžan zag-otavljati vsaj minimalno prevoznost cest, pri čemer se pluženje in prevoznost cest zagotavlja glede na prioritetni vrsti red. Najprej se plužijo glavne ceste, sledijo jim regionalne ceste, nato so na vrsti lokalne ceste ter kot zadnje kategoriz-irane javne poti. Sneg se vedno pluži od ceste višje kategorije proti cestam nižje kategorije. Individualni priključki, dovozi na zasebna dvorišča ter pristopi do zemljišč in objektov se na javno cesto »priključujejo«, zato so v primerjavi z javno cesto »v podrejenem položaju«. Tej ugotovitvi sledi tudi veljavna zakonod-aja. Zakon o cestah (Ur. l. RS št. 109/10, 48/12, 36/14; v nadaljevanju ZCes-1) v 5. členu določa, da je prepovedano izvajati ali opustiti kakršnakoli dela na javni cesti, na zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. V drugem odstavku tega člena je določeno, da je še zlasti prepovedano na cestišču javne ceste razsipati sipek material (torej tudi metati sneg nanjo), razen posipnih materialov v času izvajan-ja zimske službe, nanašati blato na cesto ali cesto kako drugače onesnaževati ter puščati sneg ali led, ki pade ali zdrsne na cesto. Za posameznika, ki ravna v naspro-tju s to zakonsko določbo, je zagrožena tudi globa v znesku 1.000 evrov.

Dalje 19. člen ZCes-1 posebej ureja obveznosti lastnikov zemljišč ob javni cesti in sicer, da so lastniki zemljišč ob cesti dolžni na svojem zemljišču dopusti-ti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo javne ceste, zlasti pa so dolžni dopustiti odlaganje snega na njihovo zemljišče, če se jim s tem ne povzroča škoda in če snega ni mogoča odlagati v okviru cestnega sveta. Lastnika zemljišča, ki ne dovoli ali ovira odlaganje snega s ceste na svoje zemljišče, se lahko kaznuje z globo 500 evrov.Lastniki zemljišč ob cesti, ki sneg s svojih dvorišč in individualnih dovozov ali dostopov odlagajo v kupe ob cesti ali pa ga narinejo ob rob ceste v prepričanju, da je zimska služba dolžna te kupe snega z roba ceste očistiti ter jih odpel-jati drugam, ravnajo v nasprotju z 97. ter 98. členom ZCes-1. V 97. členu ZCes-1 je določeno, da je ob občinski cesti tako imenovani varovalni pas, ki je namenjen varovanju ceste, varnosti udeležencev v prometu ter tudi nemotenemu izvajanju rednih vzdrževalnih in drugih del. Širina varovalnega pasu ob cesti je odvisna od kategorije ceste in znaša vsaj 2 m ali več. Raba prostora v varovalnem pasu ceste je omejena ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem se varovalni pas ceste nahaja, posegi v ta prostor pa so dovoljeni le s soglasjem upravljavca občinske ceste, torej občine. Posameznik, ki v varovalnem pasu občinske ceste brez soglasja upravljavca ceste odlaga sneg ali izvaja kakršnakoli druga dela, je lahko že samo zaradi tega, ker to počne brez soglasja upravljavca, kaznovan z globo 200 evrov.

Če pa je lastnik zemljišča ob cesti kup snega nametal na priključku njegove dovozne poti do ceste, pa čeprav je to sneg, ki je bil na njegovo dvorišče ali dovozno pot odrinjen z javne ceste, ravna v nasprotju z 98. členom ZCes-1. Ta namreč določa, da v območju cestnih priključkov na občinsko cesto ni dovolje-no storiti ničesar, kar bi lahko oviralo preglednost s priključka na javno cesto. Posameznik, ki je kup snega na mestu priključka nametal tako, da ovira pre-glednost ter je s tem povzročil nevarno vključevanje v promet s priključka na javno cesto, se lahko kaznuje z globo 500 evrov.Osnovni namen teh zakonskih določb ni v kaznovanju posameznikov, ki imajo to nesrečo, da je njihova lastnina ob javnih cestah. Pravilno ravnanje lastnika zemljišča ob cesti je v prvi vrsti namen-jeno njegovi lastni varnosti, ko se bo s svojega dvorišča vključeval v prom-et na javno cesto. Namen teh zakon-skih določb je splošna varnost vseh udeležencev v prometu, saj udeleženec v prometni nesreči praviloma nikoli ni samo povzročitelj nesreče. S svojim pravilnim ravnanjem boste kot lastnik zemljišča ob cesti prispevali k svoji varnosti in k večji varnosti vseh udeležencev v prometu. Ko boste odstra-nili sneg, ki je bil v času pluženja s ceste odrinjen ali narinjen na vaše zemljišče ob cesti ali na vašo dovozno pot ter ga na svojem zemljišču odložili čim dlje stran od ceste, boste tudi bistveno pripomogli k čim bolj učinkovitemu izvajanju zim-ske službe na javnih cestah. Na ta način boste zagotovili dovolj prostora za odla-ganje snega, ki je v času sneženja padel na cesto, izvajalec vzdrževanja ceste bo tako lahko hitreje splužil cesto ter s tem zagotovil njeno prevoznost. Ker bo izvajalec tako hitreje opravil svoje delo na cestah višje kategorije, bo lahko prej začel tudi z zagotavljanjem prevoznosti kategoriziranih javnih poti, ki so na vrsti kot zadnje. Pri vašem ravnanju, ko boste kot dober lastnik zemljišča odstranjevali sneg stran od ceste, se ne gre ozirati na početje ostalih sosedov. Za tiste, ki bodo ravna-li v nasprotju z opisanimi zakonskimi določbami, bomo poskrbele za to pris-tojne inšpekcijske službe, policija in občinsko redarstvo. MedObčINsKI INšPeKTORAT IN RedARsTvO ObčIN Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče

RA

ZPISI

37

J A V N I R A Z P I S zbiranja predlogov za sofinanciranje

programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica za leto

2015.

1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica.2. Predmet razpisa je sofinanciranje materi-alnih in programskih stroškov za naslednje vsebine:- redna dejavnost registriranih kulturnih društev oz. njihovih sekcij, kulturna dejavnost v drugih društvih, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost,- kulturna dejavnost predšolske, osnovnošolske, srednješolske in študentske populacije - vse le v delu, ki presega šolske vzgojno-izobraževalne programe,- izobraževanje strokovnih kadrov za vodenje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti,- kulturne prireditve in projekte, ki so v intere-su občine.3. Za kulturne programe štejejo vse oblike ustvarjanja, poustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, glasbene, plesne, mažoretne, folk-lorne, gledališke, lutkovne, literarne, likovne, fotografske, filmske in video dejavnosti ter kulturne dediščine. 4. V roku prispele prijave bodo ovredno-tene na podlagi določil in strokovnih meril Pravilnika za vrednotenje programov lju-biteljske kulturne dejavnosti v Občini Ribnica (Ur. l. RS, št. 13/12). Pravilnik z merili je priložen razpisni dokumentaciji.5. Okvirna vrednost sredstev razpisa je 25.000 EUR. 6. Dodeljena proračunska sredstva morajo biti porabljena v obdobju proračunskega leta 2015, upoštevaje plačilne roke, kot jih določa Zakon o izvrševanju proračuna RS in ostali podzakonski predpisi. 7. Pogoji sofinanciranja: Na javni razpis se lahko prijavijo kulturna društva, zveze kul-turnih društev, ki jih ustanovijo društva, ostala društva, ki imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano kulturno dejavnost, javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanovit-venega akta javnega zavoda ter samostojni kulturni ustvarjalci (nepoklicni), katerih dose-danje delo potrjujejo javno priznani uspehi oz. so na enem od opisanih področij ustvarili zaključen projekt ter izpolnjujejo naslednje pogoje:- da imajo sedež v občini Ribnica,- da so registrirani za izvajanje kulturnih dejavnosti,- da izvajajo kulturne programe najmanj eno leto,- da imajo zagotovljene materialne, kadrovske, prostorske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih kulturnih dejavnosti,- da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini,- da opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi,

- da občinski upravi vsako leto redno dostav-ljajo poročila o realizaciji programov ter načrt aktivnosti za prihodnje leto,- posamezni kulturni ustvarjalci morajo imeti stalno prebivališče v občini Ribnica.8. Vsebina vloge: Ponudbe morajo biti obvez-no podane na prijavnih obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo dobite ves čas razpisa v času uradnih ur na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica. Razpisna dokumentacija je objavljena tudi na spletni strani občine (www.ribnica.si).9. Rok in način prijave: Pisne prijave na pri-javnih obrazcih, z vsemi obveznimi prilogami, morate predložiti najkasneje do torka, 31. 3. 2015 do 11. ure na naslov Občina Ribnica, Gorenjska c. 3, 1310 Ribnica (glavna pisar-na), v zaprtih ovojnicah s svojim naslovom in pripisom »Javni razpis LJUBITELJSKA KULTURA 2015 – NE ODPIRAJ«.10. Datum, čas in kraj odpiranja ponudb: 31. 3. 2015 ob 11.30, v pisarni Oddelka za družbene dejavnosti. Odpiranju vlog smejo prisostvovati predstavniki društev, javnih zavodov oz. vsaka oseba, ki kandidira na raz-pisu.11. Obveščanje o izboru: Ponudniki bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi direktorja občinske uprave. Z izvajalci kulturnih programov in projektov bo župan Občine Ribnica sklenil pogodbe o sofinanciranju. 12. Podrobnejše informacije v zvezi z raz-pisom dobite na Občini Ribnica, Oddelku za družbene dejavnosti pri Metki Tramte, telefon 01/837-20-23, e-pošta: metka.tramte@ribnica.si.

Številka: 41010-0001/2015Ribnica, 27. 2. 2015

ŽUPANjOŽe levsTeK

------------------------------------------------------J A V N I R A Z P I S

ZA SOFINANcIRANJE IZVAJALcEV LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA.

1. Naročnik javnega razpisa: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica.2. Predmet javnega razpisa je izbor pred-logov za sofinanciranje vsebin in predlogov izvajalcev letnega programa športa na območju občine Ribnica (v nadaljevanju: LPŠ) v skladu z določili Pravilnika o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa v občini Ribnica (Ur. l. RS, št. 2/13 in 15 /14, v nadalje-vanju: Pravilnik) v višini 25.000 EUR in oddaja športnih površin za naslednje vsebine: • športna vzgoja otrok, mladine in študentov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa in ni vključena v interesno dejavnost, ki jo financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport,

• kakovostni šport, vrhunski šport in šport invalidov ter • športne prireditve. 3. Na javni razpis lahko kandidirajo:• športna društva in klubi, ki izvajajo programe športa,• zveze športnih društev, ki jih ustanovi-jo športna društva s sedežem na območju občine,• zavodi na področju vzgoje in izobraževanja s sedežem v občini Ribnica ter Osnovna šola dr. Ivan Prijatelj Sodražica za učence s stalnim prebivališčem v občini Ribnica,• zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu,• ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne ter• organizacije invalidov, ki izvajajo športni pro-gram za invalide.4. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu so določeni v 3. členu Pravilnika, ki je priložen razpisni dokumentaciji. 5. Merila za vrednotenje športnih progra-mov so sestavni del Pravilnika. 6. Izvajalci LPŠ lahko črpajo odobrena sred-stva do 30. 11. 2015.7. Kraj in čas, ko zainteresirani lahko pre-vzamejo razpisno dokumentacijo:• od 2. marca 2015 dalje v glavni pisarni Občine Ribnica in na spletni strani http://www.ribnica.si. 8. Podajanje dodatnih informacij v zvezi z razpisom: • od 9. marca 2015 dalje Nevenka Turk Kraljić – tel. št. 01/ 837 20 08.9. Način dostave vlog ter dan in ura, do katere občina sprejema vloge: • 20. marec do 13. ure.Vloge morajo biti poslane ali dostavljene na naslov: Občina Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo vlog oddana na pošti priporočeno ali 20. marca do 13. ure osebno oddana v glavno pisarno Občine Ribnica, Gorenjska cesta 3, 1310 Ribnica. Vloga mora biti predložena v zapečatenem ovitku z oznako »Ne odpiraj – LPŠ 2015«. Na ovitku mora biti napisan poln naslov pošiljatelja, v ovitku pa v mapo vložena in speta razpisna dokumentacija s prilogami. Vloge, ki ne bodo oddane na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, bo komisija izločila iz nadaljn-jega postopka. 10. Datum odpiranja vlog:• 24. marec 2015 ob 9. uri v pisarni Občine Ribnica z oznako M22. 11. Rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa: • 8 dni po sprejeti odločitvi oz. v 60 dneh od datuma odpiranja vlog.

Številka: 41010-0002/2015Datum: 27. 2. 2015

jOŽe levsTeKŽupan l. r.

38

OBV

ESTILA

" Kdor je odvisen od semen, je tudi od hrane" Lokalna skupnost Sveti Gregor v sodelo-vanju z društvom Učni sadovnjak

vabi na predavanje Avtohtone sloven-ske sorte,

ki bo v soboto, 14. marca, ob 14. uri, v dvorani Sv. Gregor.

Čas, v katerem živimo, nas je privedel do točke, ko se znova vračamo nazaj k naravi, torej k samooskrbi s sadjem in zelenjavo. Na predavanju se bomo spoznali z avtohtoni-mi in tradicionalnimi sortami zelenjave ter tudi z že pozabljenimi sortami. Dotaknili se bomo tudi avtohtonih sort jabolk in hrušk. Strokovno predavanje bo vodil Jernej Mazej, predsednik društva Učni sadovnjak.

Po predavanju bo tudi izmenjava semen, ki jih prinesite s seboj.

Vabljeni

ČLANI DRUŠTVA INVALIDOV RIBNIcA

vabljeni na občni zbor društva, ki bo potekal v soboto, 21. marca, v gostišču Pugelj ob 11. uri. Po urad-nem delu bo sledila zabava z ansam-blom Nika. Prijave za udeležbo na zboru članov zbiramo do 16. marca.

Svoje člane hkrati obveščamo, da se lahko udeležijo diagnostičnega testiranja PAB (periferne arterijske bolezni) z registriranim medicinskim pripomočkom ter se hkrati poučijo o srčnem infarktu in možganski kapi. Cena testiranja zanaša 19,90 EUR, v kolikor se prijavite preko Društva invalidov Ribnica.

Kdaj: v torek 3. marca. Kje: v prostorih Društva invalidov Ribnica.

Za dodatne informacije in prijavo na dogodek, smo vam na voljo v času uradnih ur društva v ponedeljek in petek od 9. do 11. ure na telefonski številki 01/836 11 69 oz. po elektronski pošti: di.ribnica@gmail.com.

Vljudno vabljeni,dRušTvO INvAlIdOv RIbNIcA

RAZPIS ZA VPIS PREDŠOLSKIH OTROK V VRTEc RIBNIcA za šolsko leto 2015/2016

Vrtec Ribnica objavlja razpis za vpis predšolskih otrok v programe vrtca za šolsko leto 2015/2016 (vpis z dnem 1. 9. 2015).

V skladu z Zakonom o vrtcih (Ur. l. RS, št. 100/05, 25/08 in 36/10), vrtec lahko sprejme otroka, ko je dopolnil starost najmanj 11 mesecev, če starši ne uvel-javljajo več pravice do starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela.

Vpis otrok bo potekal na sedežu Vrtca Ribnica, Majnikova 3, 1310 Ribnica / uprava vrtca, pri svetovalni delavki.

Izpolnjene obrazce Vloga za vpis otroka v Vrtec Ribnica, ki jih dobite na upravi vrtca ali na spletni strani vrtca www.vrtecribnica.si, v vrtec vrnite osebno ali po pošti najkasneje do petka, 3. aprila 2015.

Starši bodo o sprejemu otroka v vrtec pisno obveščeni najpozneje do konca meseca junija 2015.

V primeru, da bo prijav za sprejem otrok v programe vrtca z dnem 1. 9. 2015 več kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v vrtec.

Pomembno: Staršem, ki so vloge za vpis otroka v Vrtec Ribnica že oddali, le-te ni potrebno ponovno oddajati.

Dodatne informacije dobite osebno ali po telefonu pri svetovalni delavki Bernardi Osojnik na tel. št. 01/620 93 75 ali na upravi vrtca na tel. št. 01/620 93 71.

svetovalna delavka beRNARdA OsOjNIKravnateljica dARjA šIlc

Datum: nedelja, 1. marecKaj: INTERNO USPOSABLJANJE VODNIKOV skupaj s PD Kočevje.

Datum: petek, 20. marecKaj: OBČNI ZBOR PD Ribnica. Kje in kdaj: v Lovskem domu Ribnica s pričetkom ob 19. uri.Vabljeni!

Datum: sobota, 28. marecKaj: 22. TRADICIONALNI POHOD V JELENOV ŽLEB (980 m) OB 72. LETNICI BITKE V JELENOVEM ŽLEBU.Zborno mesto: ob 7.30 v Rakitnici (pri nakladališču lesa).Načrt poti: Rakitnica (500 m)–Črni vrh (gozdarska koča)–Gozdarska koča Korita–Brezno v Jelenovem žlebu, Jelenov žleb (980 m)–Rakitnica.Zahtevnost: lahka pot, zimska tura, težavnost odvisna od razmer.Trajanje hoje: 6 ur.Prijave: niso potrebne.Potrebna oprema: Primerna planinska obutev in obleka, pohodne palice, varen korak in evidenčni kartonček o številu pohodov v Jelenov žleb.Vodji pohoda: Gregor Češarek (informacije: 031 538 005) in Janez Centa (informacije: 031 844 910).

Za vsak pohod oz. izlet bodo izobešeni plakati z vsemi potrebnimi podatki (pri-jave, ura odhoda, potrebna oprema …).

Srečno in varen korak!PlANINsKO dRušTvO RIbNIcA

MAREc 2015

Naslednja številka Rešeta

izide 31. marca 2015.

Gradivo oddajte do

19. marca.

Šola z okusom nagajivosti

Glede na število točk, s katerimi so v četrtek, 12. februarja, v Domu starejših občanov Ribnica nastopali učenci podružnične osnovne šole Sušje, lahko rečem, da so pripravili slavnostno večerjo s tremi pred-jedmi, razkošno glavno jedjo in res slast-nimi posladki. Učiteljice Maja Golež, Marija Lovšin, Vida Arko in Petra Pogorelec so nam tokrat pripravile izvrstno »pojedino«. Učenci, ki očitno veliko vedo o Francetu Prešernu in času, v katerim je živel, so nam pokazali, kako lepo jim je v primerjavi s tis-tim časom v šoli danes. Seveda se morajo potruditi in se učiti, vendar je vse precej lažje, če v šolo hodijo z veseljem.

Šolsko življenje je začinjeno z veliko žlico veselja in humorja, pa tudi pikantnim ščepcem nagajivosti.Občinstvo v DSO Ribnica se je nasmejalo duhovitim dekla-macijam in dramatizacijam, za razigrano noto predstave pa so poskrbele še plesne in pevske točke. Tako kot vsako leto so učenci iz Sušja tudi tokrat očarali gledalce. In pri nas vzbudili veliko apetita … Že zdaj nas zanima, kako bodo svoj nastop začinili naslednje leto!

Tekst in foto KATjA Rus

Jasno je, da sta kuhanje in peka veliki umetnosti. Vsaka kuharica ve, da pri kuhi omake z lahkoto dodaš ščepec soli preveč, pozabiš na česen ali zažgeš čebulo … in že se vsi zmrdujejo za mizo. Ni enostavno narediti nekaj RES dobrega.

čAKAlO NAs je Res velIKO šTevIlO zAbAvNIh TOčK

učeNcI sO TudI zAPlesAlI

bRez PevsKIh TOčK NI šlO

NAsTOPAlO je vseh 35 učeNcev POš sušje

učeNcI sO veselO POMAhAlI v slOvO

GRADOVE SVETLE ZIDA SI V OBLAKE …. Zapis o podvigu pod Peco

Gradovi so vedno povezani z nečim mističnim, so sestavni del bajk in legend, pogosto središčni objekt dogajanja. V gradovih so živeli plemiči, princese, kralji – utelešenje dobrega ali zla ali pa samo preprosto poose-bljena želja ljudstva po svobodi in blaginji.

Kralj Matjaž si je za svoj grad izbral podzemlje gore Pece na Koroškem, kjer s svojo vojsko čaka dan, ko bo prišel in odrešil slovenski živelj. Vendar Kralj ne bo prišel iz teme podzemlja osvobajat rajo kar sam od sebe; potrebno ga je poklicati in priklicati, si neizmerno želeti njegovega prihoda.Temu je namenjena tradicionalna prireditev Gradovi kralja Matjaža v Črni na Koroškem. Vsako leto se zbere več sto zagretih (bilo jih je tudi že tisoč, letos šeststo), ki gradijo gra-dove in skulpture iz snega. To je vseslovenski dogodek, udeležba resnično skoraj mednaro-dna, prireditev odmevna in predvsem prisrčna. Odrasli postanejo otroci, se »igrajo« v snegu, gradijo, podirajo … se družijo. Tak je prvi vtis nepoznavalca.V resnici gre za zelo resno stvar. To je tek-movanje! Za nagrade, za slavo, za pozornost medijev, za nesmrtnost!Zato je nujna dobra organizacija, ekipni duh in prava ideja! In mi smo vse to imeli.Kdo mi? »Ravninarji« iz Nemške vasi, »hri-bovci« iz Dan, oplemeniteni z enim članom iz Litije, dvema članoma iz Ljubljane in skoraj domačinko iz Mežice. Vse skupaj - dve ekipi po osem tekmovalcev.Brez ustreznega servisa (kuhano vino, ocvirki … ni za naštevat, je podobno bogatiji na ribniški novi maši) si ni moč zamisliti tako obsežne in zahtevne odprave. Lačen ni še nihče dobro delal.Kaj zgraditi iz snega, da bo aktualno, primerno renomeju kralja Matjaža in hkrati sporočilno.Ideja: naredimo kralja Matjaža, ki v rudniškem vagončku (gora Peca je prevrtana z rudniškimi rovi) po železniških tirih (ker na Koroško niko-li ne bo avtoceste) drvi v Ljubljano, v par-

lament (ki ga je napadel zmaj oholosti in samovšečnosti), da naredi red! Grafična podoba projekta (Nada iz Dan, hvala) je dobila tudi pesniško podlago; Frenk si je vzel čas in zapisal:

Po železni cesti pridem, če drugače se ne da,

naravnost izpod votle Pece, kjer sem prebudil se iz sna.

V belo mesto grem premagat zmaja,

s svojo vojsko bom zasedel tron,

že predolgo me na Kranjskem čaka raja,

da jo tegob osvobodim in vseh učenih kron.

In smo šli na pot. V petek, 30. januarja, popol-dne. Tri močno otovorjena prevozna sredstva(lopate, loparji, žage, letve, plinska bomba, sanke, leseni koli, debela oblačila …) v snežnem metežu (20 do 30 na uro smo se vozili do Ljubljane, potem je šlo bolje). Pred odhodom nam je svoj »blagoslov« podelil tudi naš župan Jože Levstek – tako kot se spodobi, če gre ekipa v daljno deželo. Pa še ribniško zastavo nam je vtaknil v roke: »Da bodo vedeli, od kod prihajate.« Pot do Mežice je trajala 4 ure (kar se ceste tiče, jim lahko podamo roko). Pa ne kar na slepo, organizirano! V Mežici smo bili gostje mežiškega župana Dušana Krebla in njegove družine, tri dni – do nedelje. Toliko časa pač to traja – kot ribniški semenj. Lepo je bilo, prijetno, domače.V soboto, na osrednji prireditvi, nam je vse teklo tako, kot je potrebno: Jaka, Jure, Anže … so rezali sneg, Martin, Petra, Kaja, Maja in Duša so vozili sneg na »gradbišče«, Stane, Frenk in Janez iz Litije so zidali parlament, Lauro in Tajdo je mučil zmaj, z Ano in Nejo smo »gradili« kralja Matjaža v vagončku, Mojca, Elika in Andreja so skrbele (tudi za druge ekipe in obiskovalce …), da ni kdo omagal.Morda kdo ne bo verjel, ampak podatek je

verodostojen: delali smo od 9. do 16. ure, brez prestanka, prepeljali in vgradili vsaj 17 m3 snežnih blokov in pojedli vse ocvirke, pohančke, krompirčke in kakšno malenkost tudi popili.Rezultat: druga nagrada strokovne žirije! Pa to ni bilo vse: Ana je postala spremljevalka kralja Matjaža – Alenčica.Za nagrado bomo šli s čolni v podzemlje Pece. Enkrat poleti, ko ne bo snega.Do takrat pa ostaja najpomembnejši občutek, da je prebujena otroška radost, ki je ta dan oživela v odraslih v dolini (beri: na igrišču) pod Peco, prebudila vse tiste vrednote, ki nam jih manjka v naših vsakdanih: veselje, delovno vnemo, prijaznost, medsebojno sodelovanje in zadovoljstvo. Kralj Matjaž je ostal v podzemlju Pece. Očitno si nismo dovolj iskreno želeli njegovega pri-hoda, nismo naredili dovolj velikega in lepega gradu zanj in za njegovo Alenčico. Žal.Naslednja priložnost bo prihodnje leto. Morda takrat uspemo priklicati legendarnega vladarja v naš svet. Hudo nam je potreben.Naj slike povedo, kako je bilo …

Tekst jANez PuceljFoto arhiv ekipe

v gRAdNjO sNeŽNIh sKulPTuR je vlOŽeNegA OgROMNO delA IN POTRPeŽljIvOsTI

RIbNIšKA zAsTAvA v RAju POd PecO

MATjAŽevO PRAvljIčNO KRAljesTvO

RIbNIšKO-lITIjsKA NAvezA je PRIPRAvljeNA