Ružica Boškić, višja raziskovalka

Inštitut RS za socialno varstvo – Otroška opazovalnica

Ruzica.Boskic@guest.arnes.si

Metodologija

1. Faza: Analiza revščine in socialne izključenosti družin z otroki (spomladi 2008):

Analiza statističnih podatkov (AGP, SILC) Fokusne skupine Intervjuji s prejemniki humanitarne pomoči

Metodologija2. faza: Raziskava Revščina in socialna izključenost med

družinami z otroki – materialni in nematerialni obraz revščine (jesen 2008):

Analiza podatkov iz obrazcev za uveljavljanje otroškega dodatka za upravičence od I. do vključno V. razreda prejemnikov otroških dodatkov

Anketni vprašalnik na reprezentativnem vzorcu družin z otroki pod pragom minimalnega dohodka ter družin z otroki od II. do vključno V. razreda otoških dodatkov.

Anketni vprašalnik prilagojenim otrokom med otroki v anketiranih družinah, starimi od 12 do 18 let (en otrok v družini).

Revščina otrokKonvencija o otrokovih pravicah (27. člen) opredeljuje

pravico otrok do življenjske ravni, ki ustreza njihovemu telesnemu, umskemu, duhovnemu, nravstvenemu in družbenemu razvoju.

Otroci kot del družine delijo usodo ostalih družinskih članov.

Hkrati pa se revščina otrok od revščine odraslih razlikuje v vzrokih, zaradi katerih je otrok reven in v dolgoročnih učinkih.

 Tip družine 1 otrok 2 otroka 3 otroci

Mera revščine MD Prag TR

MD Prag TR

MD Prag TR

Enostarševska 289 644 355 792 422 941

Dvostarševska 444 891 511 1.040 577 1.188

Prag tveganja revščine izražen v dohodku in višina minimalnega dohodka glede na tip družine

• Minimalni dohodek posameznih tipov družin znaša od 45% do 49% praga tveganja revščine.

• Pod pragom tveganja revščine je v letu 2007 živelo 11,5% ali 233.000 ljudi, med njimi 19.000 otrok.

• DSP pa je prejemalo zgolj 28% le-teh oziroma 65.000 ljudi, med njimi 15.000 otrok.

Razred Dohodek na družinskega

člana v % povprečne

plače RS

Dohodek na družinskega

člana

Populacija

št. družin

Vzorec

- število

družin

Prvi do 15% do 193 EUR 21.865 123

Drugi nad 15% do 25% nad 193 do 321 EUR

32.002 180

Tretji nad 25% do 30% nad 321do 385 EUR

19.818 111

Četrti nad 30% do 35% nad 385 do 450 EUR

21.633 121

Peti nad 35% do 45% nad 450 do 578 EUR

41.870 306

Populacija in vzorec

Realizacija vzorca 459 anketirancev – 59,6%

Segmentacija revnih družin z otroki

»RESNIČNO REVNI«

»NEVIDNI REVNI«

»NAVIDEZNO REVNI«

»REVNI NAD PRAGOM MINIMALNEGA DOHODKA /REVNI ZAPOSLENI«

Ključne značilnosti najrevnejših družin

Struktura prihodkov

13

3,9

10

14,2

10,5

16,7

11,9

02468

1012141618

Zaposlenost

46%

37%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

moški ženske

Stopnja izobrazbe

7,1 7,5

30,4

37,5

21,425

26,825

5,42,5

8,9

2,5

0

5

10

15

20

25

30

35

40

nedokončanaOŠ

OŠ poklicna Š srednja Š višja Š Visoka Š

mati oče

Zdravstveno stanje

18,222

0

5

10

15

20

25

mati oče

pogostostost bolezni ali kronična bolezen

Stanovanjske razmereSlabše stanovanjske razmere pri najrevnejših družinah se

kažejo predvsem v tem, da:ima slaba petina (18%) družin zaradi previsokih

tekočih obratovalnih stroškov hude ali zelo hude težave;

12,7% jih živi v stanovanjih z neustreznimi higienskimi pogoji;

njihov stanovanjski status je bolj negotov od ostalih, saj kar 32,4% teh družin prebiva v stanovanjih sorodnikov.

Stanovanjski stroški (% celotnih mesečnih stroškov)

36,3%27,1%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

družine zminimalnimdohodkom

vse družine

PrehranaZa prehrano revne družine porabijo petino prihodkov.

V bistveno večji meri kot druge družine si pri preskrbi s prehrano pomagajo z lastno pridelavo. Hrano na ta način v večjem ali manjšem obsegu pridobiva skoraj 70% družin.

Znatno nižji je delež pomoči v prehrani s strani sorodnikov in prijateljev.

Pomoč humanitarnih organizacij pri preskrbi s prehrano prejema 16% revnih družin.

Delež tistih, ki ocenjujejo, da njihova prehrana ni ustrezna, znaša 13,2%.

Poraba

0,0%

5,0%

10,0%

15,0%

20,0%

25,0%

1.razred 5 razred

Ostale ugotovitve – I.Ključno vlogo pri izboljševanju socialnega položaja

najrevnejših družin imajo socialni transferji in družinski prejemki (predvsem OD) in subvencije storitev (brezplačni vrtci, šolska prehrana, prevozi, subvencije najemnin).

Indikatorji socialnega položaja, ki smo jih spremljali, izkazujejo manjše razlike med dohodkovnimi razredi kot smo jih pričakovali.

Razlike v dohodkih med prvim in petim razredom OD so majhne, zlasti če upoštevamo celoten učinek socialnih transferjev in subvencij, ki so jih deležne najrevnejše družine.

Ostale ugotovitve – II.Ob tem, ko je Slovenija vodila izredno uspešno socialno

politiko v odnosu do najrevnejših, so zaskrbljujoče majhne razlike v plačah srednjega, zlasti spodnjega srednjega razreda.

Kar 77% anketirancev je navedlo nizke plače kot največji razlog za trenutne slabe življenjske razmere njih in njihovih družin. Med njimi je navedlo ta razlog kar 82% anketirancev iz petega razreda OD.

Potrebno bi bilo - I.

Zaradi omejenosti vpliva socialnih transferjev, ki predstavljajo pasivne oblike pomoči, vzpostaviti ponudbo oblik aktivnega reševanja socialne izključenosti (krepitev posameznikov, vključenost v ukrepe APZ, razvoj socialnega podjetništva…)

Zagotoviti enotno vstopno točko v sistem socialnih pomoči ter zagotoviti celosten in pregleden sistem vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.

Potrebno bi bilo - II.Vzpostaviti sistem, v katerem bi bile sistematično povezane

vse službe in nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z reševanjem revnih in bi s svojim delovanjem zagotavljale celostno obravnavo socialno ogroženega primera.

Določiti uradnega nosilca koordinacije dela med vsemi organizacijami, ki zagotavljajo pomoč socialno ogroženim (RK; Karitas, občine, druge nevladne organizacije).

Bolj kot doslej je potrebno delati na izenačevanju izhodiščnih možnosti za vse otroke.