10/2010 revija z odgovori za velike in izzivi za male

JESPER JUUL — SAMOHRANILKE ALI SAMOSTOJNE MATERE?INTERVJU Z DR. ZORANOM MILIVOJEVIĆEM

DNEVNIK UŠIVE DRUŽINE

Družina

Razmišljam o tem, kako prijetno je, ko se zbere cela naša družina, ki je resda majhna, a trdna in enovita. Sestavljamo jo vse od enoinpolletnika do dvainosemdesetletnice, ki si izmenjujeta najlepše nasmehe, ki si jih lahko zamislite, vmes pa sta še dve generaciji, ki sta popolnoma različni. Ena je v intenzivni fazi vzgajanja otrok, kar ji gre, po mojem mnenju, zelo dobro od rok, druga, starejša, pa je začela uživati sadove preteklega dela in si končno zna privoščiti in uživati. In kaj nas druži, poleg iste krvi in v določeni meri genov? Vsi smo gurmani, kar z drugimi besedami pomeni, da radi dobro jemo, vedno raje se družimo in počasi prihajamo v obdobje, ko želimo biti povezani, ko se želimo videti večkrat, ne samo za rojstne dneve in praznike. No, ali pa samo jaz, pa sem to posplošila še na vse okoli sebe. Družina je tisto, kar ti je dano. Moraš jo sprejeti, tako kot je, manj kot jo skušaš spremeniti, bolj si lahko zadovoljen z njo. Ni vedno lahko in včasih res ne vem, od kje sem se jaz vzela, ko tako drugače razmišljam o kakšni stvari. Ampak očitno je, da je treba odrasti, da začneš družino razumeti in jo spoštovati. In potem lahko ceniš vsak babičin nasmeh in otroški jok. In predvsem si začneš želeti, da bi lahko večkrat videl vse na kupu in kuhal za njih, ker so tako fejst družba, pa še polni so lepih besed (če je dobro, seveda j).

Anja

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

skrat-crnobrad-print2-pop-brez.pdf 1 24.9.10 11:05

Ne spreglejte:

KOLOFONRingarajine iskrice - revija z odgovori za velike in izzivi za male Številka 10; letnik III, oktober 2010 Naklada: 35.000 izvodov 1855-2838Izdajatelj: Danu d.o.o.Direktor Danu d.o.o.: dr. Jaka Lindič Ul. Franca Mlakarja 32, 1000 LjubljanaVodja Danu Slovenija:Krešo Gotovackreso.gotovac@ringaraja.netOdgovorna in izvršna urednica: Anja Pelan anja.pelan@ringaraja.net041-667-077Spletna stran: www.ringaraja.net/iskriceOblikovanje: Andreja Vekarandreja.vekar@ringaraja.netFotografije: iStockphotoLektura: Danijela Cigale Oglasna sporočila so lektorirana s strani oglaševalcev.

Otroške iskrice ustvarja: Damjan AlešnikVodja oglasnega trženja:Petra Bališ,petra.balis@ringaraja.net041-779-653Oglasno trženje: iskrice@ringaraja.net Petra Prelec,petra.prelec@ringaraja.net,041-894-303Andreja Kočar,andreja.kocar@ringaraja.net040-723-676Tisk: DZS d.d.Distribucija: Tali, Barbara Novak Koritnik s.p.Seznam ustanov, kjer najdete revijo »Ringarajine iskrice«, si lahko ogledate na www.ringaraja.net/iskriceNAROČILAVrtci, OŠ, ZD in druge ustanove lahko revijo naročite na tel. št.: 01 600 51 80 ali na e-naslov iskrice@ringaraja.net.

Ne spreglejte

Razglednice – 4Čvekamo z dr. Milivojevićem – 8Jesper Juul: Samohranilke ali samostojne matere? – 12Zdravje: Dnevnik ušive družine – 14Notranjska družinska kuhinja – 18Pravljica o Evelin – 21Družinski dom – 22Urbani podvig: Barcelona – 24Dobra praksa – 28Cikcak – 31Družinski fant: Varuške – 32Lino akcija za vrtce in OŠ – 33Berem, bereš, berimo – 33

3

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

skrat-crnobrad-print2-pop-brez.pdf 1 24.9.10 11:05

Obdarajanje_188x135.5mm.indd 1 9/24/10 10:50 AM

DRAGI VZGOJITELJI IN UČITELJI

Kaj se dogaja v vaši skupini ali razredu to jesen? Se igrate, učite, raziskujete, pogovarjate, zabavate, počivate? Zanima nas prav vse, kar se vam dogaja!Pošljite nam svojo razglednico s fotografijo na naš e-naslov iskrice@ringaraja.net in objavili jo bomo že v prihodnji številki revije Ringarajine iskrice!

Razglednice

Predšolski oddelki s prilagojenim

programom pri OŠ Gustava Šiliha

Vrtec Šoštanj

Vrtec Veržej

Vrtec Hrastnik

Vrtec Sonček, Hrastnik

Vrtec Ringaraja,

Novo mesto

Vrtec Braslovče, enota Trnava

Dvojezične enota Prosenjakovci

4

ŠE BI ŠLI IZ TRNAVE V BRASLOVČE!Vrtec Braslovče, enota Trnava, vzgojiteljici Vesna Pospeh in Alenka DrevVsako poletje se vsi trije oddelki vrtca »preselimo« v matični vrtec, saj se število otrok, ki obiskujejo vrtec, precej zmanjša zaradi dopustov. Marsikateri otrok se na novo okolje težko privaja, zato sva se odločili, da jim ponudiva pestre dejavnosti, ki bodo zapolnile njihove misli in pregnale stiske, ki jih povzroča prilagajanje na novo okolje. Pod drobnogled smo vzeli morske živali, življenje v morju in gusarje. Ustvarjali smo vesele ribice z obrisovanjem dlani, morske konjičke iz pisanih slamic, meduze iz papirnatih krožnikov, ... Priredili smo tudi gusarsko zabavo s škropljenjem z vodnimi brizgalkami ter polivanjem z vodo. Manjkale niso niti pravljice in pesmice s poletno tematiko ter živahna glasba. Mesec julij je minil, kot bi mignil. Otroci so bili zadovoljni, ob pogledu nanje pa tudi midve, saj je bil cilj v celoti dosežen.

»SPET PRIŠLA JE K NAM JESEN …«Dvojezične enota Prosenjakovci, vzgojiteljica Bernarda Koroša PantovićTako se začne ena od otroških pesmic, ki jo v vrtcih zelo radi prepevamo. A jesen je prav zares prišla tudi v naše kraje. Vidna je na poljih, vrtovih, sadovn-jakih in vinogradih. V našem dvojezičnem vrtcu smo pisano jesen dočakali veseli in razigrani. Odločili smo se, da bomo iz jesenskih pridelkov naredili okras za naše dvorišče in otroci so se tega nadvse razveselili. V igralnici smo se pogovarjali o jeseni in otroci so znali veliko povedati o njej, nato pa smo se preselili na dvorišče. Otroci so od doma prinesli različne poljske in vrtne pridelke. Najprej smo si jih ogledali, jih poimenovali v obeh jezikih, nato pa smo začeli sestavljati »babico jesen«. Pomoč otrok pri izdelavi, od najmlajših do najstarejših, je bila zelo dobrodošla. Buča za glavo, orehi za oči, paprika za nos, šipek za usta, veje za lase in glava je bila končana. Našo »babico jesen« smo morali le še obleči in jo postaviti na primerno mesto. A kaj, ko nismo vedeli, kam naj jo postavimo. Skupaj z otroki smo se odločili, da je tokrat ne bomo postavili na ploščadi, ampak pod brajde. Soseda Jenöja smo zaprosili za velike bale slame, na katere smo dali pridelke, ki so nam še ostali. Steber pod brajdami pa smo »oblekli« s koruznimi stebli, ki nam jih je pripeljal eden od staršev. Našo »babico jesen« smo postavili med bale in sedaj ponosno stoji med jesenskimi plodovi. Po končanem delu, smo zapeli nekaj jesenskih pesmic ter se fotografirali z našo »babico jesen«. Upamo, da bo jesen topla in nadvse bogata, da se bomo s pridelki lahko sladkali celo zimo.

ZAKLJUČEK PALČKA BRALČKAPredšolski oddelki s prilagojenim programom pri OŠ Gustava Šiliha, vzgojiteljica Simona BergauerPa smo ga dočakali! Slavnostni zaključek Palčka Bralčka je potekal 3. junija v telovadnici OŠ Gustava Šiliha. Tako smo slavnostno zaključili naše celoletno prebiranje knjig v okviru predšolske bralne značke. Vse leto smo z veliko radovednostjo poslušali različne zgodbe in deklamacije ter ob tem ustvarili svojo zbirko ilustracij prebranih knjig z naslovom Pojdi z menoj v svet pravljic. Vas zanima, katere knjige smo prebrali? To so: Hvaležni medved, O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov, Polž Vladimir gre na štop, Juri Muri v Afriki, Male živali, Ptiček Otročiček, Lonček kuhaj in Pedenjped. In kako je potekal zaključek? Praznično. Televizija RTS nas je celo posnela. Program je povezovala naša knjižničarka, ki tudi sicer vodi projekt Palček Bralček. Pozdravil nas je harmonikaš in nam zaigral. Otroci iz posameznih enot so se predstavili s kratkimi točkami. Otroci iz vrtca Lenka so deklamirali pesmi Male živali, enota Tezno je dramatizirala Polža Vladimirja, ki je šel na štop, otroci in vzgojiteljice iz enote Veveriček pa so ob velikem loncu kaše zapeli pesmico Lonček kuhaj. Otroci so za svoje celoletno marljivo branje prejeli priznanja bralne značke in iz sladkega testa pečenega medveda, bodoči prvošolci pa še knjigo.

PLES NORIH PRIČESKVrtec Sonček, Hrastnik, vzgojiteljica Helena Koritnik»Pikapolonice« smo 16. junija povabile v svojo sredino mamico, ki je po poklicu frizerka. Potrebovali smo pomoč pri urejanju pričesk za ples norih pričesk. Ko je mamica frizerka prišla, so ji otroci najprej pokazali prostor, kjer bo urejala pričeske. Medtem ko si je mama frizerka urejala kotiček, smo si otroci nadeli majice, ki smo jih dobili v dar, da bomo na plesu še lepši. Frizerka nam je uredila zelo lepe, predvsem pa nenavadne pričeske. Deklicam je vpletla različne dodatke (sponke, elastike) in okraske (pikapolonice, metuljčke, ptičke, gosenice). Vse pa je še obarvala z različnimi barvnimi spreji. Fantom pa je oblikovala barvite »irokeze«. Zaplesali smo ples norih pričesk. Nenavadne pričeske smo pokazali tudi ostalim otrokom v vrtcu.

SEPTEMBER JE TU!Vrtec Šoštanj, zgojiteljici Romana Cverle Krajnc in Irena ŽibertPočitnic je konec in spet smo v vrtcu. Spoznali smo nove prijatelje in pozdravili stare. Prestopili smo prag novega vrtca, enote Brina. Zdaj smo pa res že veliki. Ugotovili smo, da imamo boljše igrače, da se imamo tukaj lepo, da je veliko prijateljev in da se lahko odpravimo na novo igrišče v Tresimirjev park. Oblekli smo nove predpasnike, da nas vozniki hitreje opazijo, ter se hitro odpravili na novo igrišče.

MUHASTO VREME NAS NE USTAVIVrtec Veržej, vzgojiteljica Gabrijela KuharKljub muhastemu in deževnemu začetku šolskega leta je v našem vrtcu zelo zabavno. Oblečemo dežne plašče in obujemo škornje. Sledi čofotanje po lužah!

SNEMALI SMO GLASBENE PRAVLJICEVrtec Ringaraja, Novo mesto, vzgojiteljica Tanja Rauch KrušičV našem glasbenem vrtcu dajemo velik poudarek tudi na otrokovo ustvarjalnost. Tako že vsa leta ustvarjamo glasbene pravljice. Otroci si pravljice izmišljajo in pripovedujejo. Nato skupaj izberemo pesmice, ki ustrezajo vsebini, in male instrumente, na katere otroci igrajo. Ker želimo, da bi otrok nekaj te ustvarjalnosti odnesel tudi s seboj, ko zapusti vrtec in odide v šolo, smo se odločili, da s starejšimi otroki posnamemo njihove glasbene pravljice na CD-je strokovno, v snemalnem studiu. Na snemanje se je treba pripravljati dlje časa. Z otroki se najprej pogovorimo in se skupaj odločimo za projekt. Najprej nastajajo vsebine pravljic in risbice, šele kasneje postopoma izbiramo pesmice in instrumente. Mnogo pesmic otroci že poznajo, nekaterih se morajo še naučiti. Tako smo se zopet dogovorili z Markom Pezdircem in v njegovem snemalnem studiu Metulj že četrtič posneli glasbene pravljice. Otroci so nad poslušanjem glasbenih pravljic in pesmic s CD-jev zelo ponosni.

VRTEC SO OTROCIVrtec Hrastnik, vzgojiteljici Suzana Benčec in Martina LipajPočitnice so se razblinile kot milni mehurčki in prišel je september. V starejši skupini otrok, starih od 4 do 6 let, je letos 17 radovednih, radoživih otrok, željnih novih dogodivščin. Za varno in prijetno počutje vseh otrok bomo skrbele strokovne delavke Suzana, Martina in pripravnica Petra. Trudile se bomo, da se bomo imeli lepo vse leto, kar nam bo zagotovo uspelo v sodelovanju z vami, dragi starši. Večina otrok se med seboj že dobro pozna, zelo veseli pa smo bili tudi novinca, ki smo ga takoj sprejeli medse. Skupaj smo uredili kotičke v igralnici in se med seboj spoznali skozi igro. Vsak je želel povedati, kako in kje je preživel počitniške dni. Prvi dan smo bili tudi na sprehodu, kjer smo si ogledali bližnjo okolico vrtca. Otroci so med opazovanjem poimenovali zgradbe okrog vrtca. Kako so otroci preživljali prve dneve v vrtcu, pa si lahko ogledate na naših veselih fotografijah, ki povedo več kot besede.

5

Vrtec Veržej

Vrtec Šoštanj,

enota Urška

Vrtec Vrhnika,

enota Žabica

Vrtec pri OŠ Duplek,

vrtec Dvorjane

Vrtec pri OŠ Žirovnica

Vrtec Šentvid

Enota vrtca pri

OŠ Ribnica na Pohorju

Vrtec Trebnje

6

POLETJE PRI »MIŠKAH«Vrtec Vrhnika, enota Žabica, vzgojiteljica Polona U. JerebicV poletnem času so otroci iz skupine Miške veliko časa preživeli zunaj ob igri z vodo, ob kopanju v bazenih, na zgornjem peščenem igrišču, na asfaltnem igrišču, v dolini in na sprehodih. Ob tem smo izvajali naravne oblike gibanja, spoznavali in utrjevali različne elementarne igre s športnimi pripomočki ter plesne igre, preko aktivnih sprehodov pa smo spoznavali naravo in varno hojo po prometnih poteh. V naravi smo bivali vsak dan, ob tem so jo otroci primerjali, raziskovali, opazovali, kar so strnili tudi na plakatu o travniških cvetlicah. Otroci so poslušali pravljice, zgodbice, uganke, jih po svojih zmožnostih samostojno pripovedovali, opisovali, začenjali pogovor o določeni temi, komunicirali med seboj. Preko slikanic so se navajali na ravnanje s knjigami, ogledali so si knjižnico in se pogovorili o izposoji slikanic. Po kosilu so se otroci ob mirnih družabnih igrah navajali na strpno igro z ostalimi otroki, predvsem pri igri Človek ne jezi se, na delitev igrač in na primerno komuniciranje ob igri (brez kričanja, užaljenosti in nagle jeze). Spoznali so tudi različne socialne igre (Telefon, Osliček, kdo te jaha). Umetnost so spoznavali in izražali skozi gnetenje, oblikovanje plastelina, slanega testa, izdelovanja namizne dekoracije iz školjk in naravnega materiala, striženje, lepljenje, slikanje, ustvarjanje z odpadnim materialom, kot so plastika, papirnati tulci in škatle, stiropor, furnir, lesen odpadni material. Petje otroških pesmic so spremljali z malimi in Orffovimi instrumenti, s plesom in z dramatizacijo. Praznovali smo rojstni dan, ob katerem so se navajali na čestitanje, uporabo desne roke in bontona pri praznovanju. Z matematiko so se seznanjali preko vsakdanjih dejavnostih v vrtcu, štetja predmetov, poimenovanja let ob rojstnih dneh, ob igri s konstruktorji (lego kocke, lesene kocke), ob sestavljankah in družabnih igrah. Popoldneve smo preživljali na spodnjem travniku, kjer nam ob igri in toboganu ni bilo vroče.

PRAV LEPO JE RES NA DEŽELI …Vrtec Šentvid, vzgojiteljica Marjetka Žokan… je znana ljudska pesem, ki smo jo v tem mesecu prepevali v našem vrtcu, hkrati pa smo raziskovali, kako so živeli v starih časih. V kraju smo poiskali starejše hiše, hleve, kozolce, vodnjake, orodja in predmete, se pogovarjali s krajani in v goste povabili še babice, ki so nam pripovedovale o svojem otroštvu. Okušali smo žgance z mlekom, pogače, se naučili nekaj ljudskih pesmi, iger in plesov ter pripravili razstavo starin in risbic.Projekt smo zaključili s prireditvijo za starše, krajane in šolarje v jedilnici osnovne šole. Preoblekli smo se v preprosta oblačila, se bosi zavrteli, zapeli ob kitari in tako obiskovalcem pričarali spomine na otroštvo, sami pa spoznali, da je bilo brez igrač, risank, računalniških iger prav lepo.

RADI IMAMO SEPTEMBEREnota vrtca pri OŠ Ribnica na Pohorju, vzgojiteljici Katja Mori in Hermina OstruhSeptember je za otroke zelo pomemben mesec. Tudi za našo skupino je bil poseben mesec, kajti spoznali smo nove prijatelje, prostore v vrtcu in šoli. Seznanili smo se s pravili v skupini, si ogledovali lepote našega gozda in kraja, ustvarjali iz naravnega in drugega materiala, se udeležili programa pro-metne vzgoje KOLESARČKI, se seznanili z vedenjem v prometu in se naučili nekaj pesmic, deklamacij ter plesov, ... Svoja doživetja smo izrazili s plesom, z risbo in besedo. Mesec september je res zelo zabaven mesec.

EKO PRAZNIK V TREBNJEMVrtec Trebnje, vzgojiteljica Marta RogeljNa srečo se čedalje več ljudi ozavešča z elementi zdravega načina življenja – tako pri sebi kot tudi v širšem okolju. Da bi se omenjeno vzdrževalo in raz-vijalo še naprej, je treba še veliko delati na promociji eko življenja. Tega se strokovne delavke Vrtca Trebnje še kako zavedamo, zato že naše najmlajše navajamo k spoznavanju in uživanju pestrosti zdrave prehrane, pomena gibanja za zdravje, vpliva recikliranja na okolje, varčevanja z energijo ipd. Na otrokom primeren način imajo tako najmlajši že v predšolskem obdobju možnost spoznavanja sebi prijaznejšega življenja. Delček tega smo strokovne delavke eko tima predstavile na omenjenem eko prazniku, kjer smo ponujale sveže pirine vaflje in skupaj z mimoidočimi družinami oz. njihovimi otroki izdelovale okrasne sončnice iz naravnih in odpadnih materialov. Najbolj nas je razveselilo to, da je bilo kljub deževnemu vremenu pri eko delavnicah veselo, saj so za to poskrbeli ravno razigrani otroci.

PRVIČ V VRTECVrtec Šoštanj, enota Urška, Topolšica, vzgojiteljica Štefka KompanVelika rumena hiša, v njej pa polno otrok, igrač, vzgojiteljic in staršev. O, tu je pa kar prijetno. Nekaj dni uvajanja skupaj s starši, potem pa samostojno bivanje v vrtcu. Malo solzic in pogosta vprašanja: »Kje je moja mami, kdaj pride?« Tolaženje, pestovanje, petje, igranje in prigovarjanje: »Prav kmalu, že pri malici ali kosilu. Pridi, bova skupaj pogledala tole knjigo, popestovala dojenčka, mu zapela pesmico, se igrala bibo leze ali prve kapljice, …« In takoj sledi nekaj drobnih nasmehov.

POLICIST MED NAMI Vrtec Veržej, vzgojiteljica Gabrijela KuharMed vsemi udeleženci v prometu so prav otroci tisti, ki jih je treba že od majhnih nog seznanjati s prometno varnostjo. Zato smo ob pričetku novega šolskega leta v našo skupino povabili policista. Otroke je preko pogovora seznanil z varno ter redno uporabo otroškega varnostnega sedeža in varnostnega pasu. Spomnil jih je na Pasavčka, ki ga otroci že dobro poznajo, saj jih opominja z besedami: »Red je vedno pas pripet!« Nekaj besed smo namenili uporabi varnostnih čelad pri vožnji s kolesom in pri vožnji na rolerjih ali skirojih. Otroke je preko zgibank in pobarvank seznanil z nevarnimi situacijami v prometu ter jim predstavil varno uporabo rumenih rutic, odsevnikov ter kresničk. Med krajšim sprehodom po kraju so otroci spoznali pomen nekaterih prometnih znakov ter različne situacije, ki jim zagotavljajo oz. omogočajo varno udeležbo v prometu. Še posebej so se seznanili z varno hojo v urejeni koloni in z varnim prečkanjem ceste preko prehodov za pešce. Želela sem, da bi bila otroška prometna pot čim bolj varna, predvsem pa sem želela vplivati na osveščenost otrok ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost posameznega otroka v prometu.

POLETNI VROČI DNEVIVrtec pri OŠ Duplek, vrtec Dvorjane, vzgojiteljici Karmen Čeh in Alojzija Drevenšek V poletnih vročih dneh, ko marsikdo ne ve, kako bi se ohladil, smo si mi privoščili kar ohlajanje v bazenu. Starši so navdušeni in z veseljem so poskrbeli za dodatna oblačila, da smo mi lahko brezskrbno čofotali.

NAŠ DENARVrtec pri OŠ Žirovnica, vzgojiteljici Mija Debevc in Breda OblakPošiljamo vam nekaj fotografij otrok iz skupine Pikapolonica, ki smo jih ujeli pri ustvarjalni igri oziroma igri vlog na temo Naš denar. V »otroški banki« otroci zbirajo denar z vsega sveta, ga med seboj primerjajo, poimenujejo, razvrščajo in urejajo. Spoznavajo države, iz katerih prihaja denar, njegovo vrednost in se seznanjajo z državnimi simboli (zastavami, grbi, ...), obenem spoznavajo države, ki jih denar povezuje v Evropsko unijo.

7

Čvekamodr. Zoran Milivojević: »ZAPUŠČENIM LJUDEM SKUŠAMO POMAGATI PREDVSEM ZATO, DA BI SE ZNEBILI OBČUTKA MANJVREDNOSTI IN SAMOPODCENJEVANJA.«

Dr. Zoran Milivojević je psihoterapevt, ki je postal znan zaradi svojih odličnih knjig, kot so Formula ljubezni, Emocije, Mala knjiga za velike starše itd. Je odličen psihoterapevt z mnogimi izkušnjami. Ukvarja se predvsem s problematiko, ki zajema širšo javnost in s katero se vsakodnevno srečujemo skorajda vsi, pa ne vemo, kako bi se z njo spoprijeli. Vodi tudi delavnice transakcijske analize. Živi in deluje v Novem Sadu, aktiven pa je tudi v Sloveniji in drugod.

Nazaj Naprej

Mija7, 16. 9. 2010, 20.01

Prebrala sem Formulo ljubezni. Vse moje prijateljice govorijo o tej knjigi. Menda je njen avtor dr. Zoran Milivojević prisoten tudi v Sloveniji!

Tanja99,16. 9. 2010, 20:14

Res je. Obiskovala sem njegove delavnice. Ker je aktiven tudi na spletu, sem ga povabila v našo spletno debato. Ringarajevke, kar na dan z vprašanji.

? Lea22, 16. 9. 2010, 20:16

Z veseljem! Dr. Milivojević, dober dan! Živite v Novem Sadu, pri nas pa vodite delavnice transakcijske analize in svetovanja za posameznike in pare. Kako dolgo ste že prisotni v Sloveniji in kaj vas je prineslo k nam?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:23

Aktivna vez s Slovenijo se je pričela pred več kot dvajsetimi leti. Takrat me je poklicala psihoterapevtka Zora Burnik iz Ljubljane iz Svetovalnice za otroke in mladino, ki je delovala na Gotski ulici, in sicer v imenu skupine psihologov in psihiatrov, ki so se želeli naučiti metod transakcijske analize. Tako sva skupaj s kolegico začela izvajati te delavnice.

? Mia22, 16. 9. 2010, 20:25

Ste svetovno priznani strokovnjak. Kje še delujete?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:27

Večinoma delujem na Balkanu, nekaj malega pa tudi v Avstriji, kjer na zasebni fakulteti Sigmund Freud na Dunaju občasno predavam. Sem tudi član odbora Evropske asociacije za psihoterapijo.

? Petja6, 16. 9. 2010, 20:29

Kaj je transakcijska analiza?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:27

Transakcijska analiza je psihološka teorija, ki je zasnovana na analizi akcije in reakcije, torej komunikacije. Je socialna teorija, ki se ukvarja s tem, kako ljudje razumejo sporočila. Temelji na humanističnih predpostavkah, da so ljudje sposobni misliti s svojo glavo in da so odgovorni za lastno življenje. Ljudje se lahko razvijajo celo življenje. Ta analiza temelji na stališču: »Jaz sem v redu, ti si v redu«. Obstaja tudi istoimenska knjiga, ki jo je napisal ameriški psihiater Thomas Harris in je prevedena v slovenščino – v njej lahko vsak dobi največ informacij o transakcijski analizi. Transakcijska analiza ima tudi zelo pomemben koncept življenjskega scenarija. To je nezavedni scenarij, ki ga v otroštvu pišejo otroci s pomočjo svojih staršev, ki jim takrat oblikujejo sliko o sebi, drugih ljudeh in o svetu.

? Lea10, 16. 9. 2010, 20:30

Kdo največkrat prihaja k vam po nasvet in pomoč? So to posamezniki, pari, družine?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:32

Glavno prakso opravljam v Novem Sadu, večinoma pa k meni prihajajo ženske. 70–80 % žensk, ki pridejo k meni, pridejo zaradi partnerskih problemov in problemov z otroki. Razen individualnega dela delam tudi s pari in z zakonci. Z družinami ne delam. Ženske nimajo težav z iskanjem pomoči, zaradi tega tudi ne mislijo nič slabega o sebi. Moški pa mislijo, da so manjvredni in šibki, če poiščejo pomoč. Ko imajo problem, se izolirajo, dobro premislijo in skušajo sami rešiti problem. V praksi imam glede tega pogosto nesrečne razplete – žena je v razmerju nezadovoljna, zato vztraja, da gresta s partnerjem na terapijo, vendar on noče. Težave rešuje sama še kakšno leto, potem pa se odloči za odhod. Ko partner vidi, da žena odhaja, se tudi on odloči za terapijo, vendar je takrat že prepozno, ker se je že odločila in ga je čustveno že zapustila.

8

? Mia22, 16. 9. 2010, 20:35

Psihoterapevtska pomoč je v novi dobi »moderna«. Veliko ljudi ima težave zaradi sodobnega načina življenja, ki je zelo zahteven in mu je težko slediti. So imeli ljudje v preteklosti manj težav, ker zavedanje o tem, da je lahko tudi drugače, ni bilo tako izrazito kot danes?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:38

Ko so ljudje revni in je življenje težko, prevlada miselnost preživetja, kar se odraža tudi na čustvih. To pomeni, da so ljudje zelo potrpežljivi. Ker je treba potrpeti, so tudi odnosi drugačni. Ljudje so bolj povezani s sorodniki, z družino, … V nekem dogodku, pomembnem za posameznika, sodeluje cela socialna mreža. Ko pa družba obogati, kar se je zgodilo na Zahodu po drugi svetovni vojni, ljudje prevzamejo miselnost, ki temelji na kakovosti življenja. Želijo uživati življenje, zelo jim je pomembno, kako se sami počutijo. Postanejo pomembni predvsem sami sebi, ne želijo trpeti, drugi ljudje so jim manj pomembni. Vse to se odraža na odnosih. Prej so ljudje trpeli, to dejstvo so sprejemali kot del življenja in zato ostali v zvezah do konca življenja. Danes zveza traja, dokler je nekomu prijetno oziroma dokler se v njej dobro počuti. Zaradi tega prihaja do odtujitve, po drugi strani pa do novega načina življenja, v katerem se ljudje ne znajdejo. To pripelje do novih potreb, da se ljudje na novo orientirajo in si zastavijo nove cilje. Na področju vzgoje otrok obstaja velika zmeda. Z vseh strani prihajajo zelo različna pravila in navodila o tem, kaj je dobra vzgoja in kako lahko dobro vzgajamo otroka. Starši so potem seveda zmedeni. Enako se dogaja tudi na področju ljubezni.

? Lea10, 16. 9. 2010, 20:40

Ali vodite statistiko o tem, koliko družin se razdre? Morda primerjava med Slovenijo in Srbijo?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:42

Natančnih številk ne poznam. Mislim, da je delež v obeh državah precej podoben. Že nekaj časa obstaja trend, da število ločitev raste. Zdi se mi, da se številka približuje polovici vseh zakonov.

? Lea10, 16. 9. 2010, 20:45

Zakaj se ljudje ločujejo?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 20:47

Ljudje so zelo različni, imajo različna pričakovanja do ljubezni, odnosa, zveze in zakona. Pričakovanja so večinoma nerealna in podkrepljena z mediji. Ljudje poskušajo ta pričakovanja uresničiti v lastnih življenjih, ker pa to ni mogoče, je veliko razočaranih – ne samo tistih, ki se ločujejo, ampak tudi tistih, ki ostajajo skupaj. Zaradi tega so zakoni in družine nestabilni, prav tako kot tudi sama zahodna civilizacija. Tisto, kar ogroža našo civilizacijo, je pričakovanje – obljuba sreče v ljubezni. Miselnost, da če je oseba, s katero sem, prava, potem bom popolnoma srečen/srečna!

? Petja6, 16. 9. 2010, 20:50

Zakaj ljudje nenehno težijo k ponavljanju vzorcev, ki so jih nekoč doživeli in jih ne morejo pozabiti, v bistvu pa ravno zaradi teh vzorcev ne morejo resnično zaživeti?

Dr. ZoranM, 16. 8. 2010, 20:53

Ljudje ne ponavljajo vzorcev namerno oz. zavestno, ampak imajo vtis, da se jim vzorci dogajajo. Ne delajo razlik med vzorci in življenjem. Zato je dobro oditi k strokovnjaku, da pomaga osebi prepoznati lasten vzorec. Vsak vzorec ima pravila, vendar to veliko lažje prepozna strokovnjak.

? Lea10, 16. 9. 2010, 20:55

Na kakšen način se ljudje skušajo rešiti travm iz otroštva in iz prejšnjih razmerij? Kaj svetujete ljudem, ki nenehno razmišljajo o tem, kaj se jim je zgodilo, in se zaradi tega bojijo vsakega koraka v prihodnosti?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:01

Najprej je treba definirati pojem travma. Če je nekdo bil z nekom, pa ga je ta drugi zapustil, prevaral in odšel z neko drugo osebo, potem je normalno, da je zapuščena oseba žalostna. Ampak kdaj žalost preide v travmo? Ko oseba vidi v tem dodatne pomene. Na primer: šel je z drugo, ker jaz nisem vredna, ker nisem dovolj lepa, pametna, sposobna, … Odšla je edina oseba, s katero sem lahko čutila srečo, nikoli več ne bom našla takšne osebe, … Neumna sem, ker nisem prepoznala, da me bo zapustil, nikoli več ne bom mogla zaupati svoji izbiri, … Takšno prepričanje pripelje do tega, da se žalost pretvori v travmo. Naloga terapevta je, da pomaga osebi, da neha razmišljati na tak način. Možnost, da izgubimo ljubljeno osebo, vedno obstaja. Žalostno je izgubiti nekoga, ki si ga ljubil. Vendar naj ostane samo žalost, brez dodatnih čustev, kot so samoprezir, zavrženost itd.

? Mia22, 16. 9. 2010, 21:05

Kaj rečete zakoncu, ki vam pove, da partnerja ne ljubi več, želi pa ohraniti družino?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:08

Ena od zablod je, da terapevti govorimo ljudem, kaj naj delajo. Čeprav se naše delo imenuje svetovalno, je naša naloga, da ljudem pomagamo, in sicer v smislu, kako se počutijo in kaj mislijo, da znajo iskati možnosti, ki jih imajo pred seboj. Predpostavka je, da ljudje živijo svoje življenje in so odgovorni za lastno življenje. Primer, ki ste ga dali, nosi odločitev, za katero je posameznik odgovoren sam. Nihče ni prisiljen, osebno verjamem samo v fizično prisilo, vse ostalo je izbor. Masovni problem, ki ga imajo ljudje, so nerealne predstave o ljubezni. V mnogih situacijah so večji problem pričakovanja druge osebe kot pa realnost odnosa. Takrat je rešitev ta, da sprejmemo realnost in partnerja. Ko oseba preneha z nerealnimi pričakovanji glede ljubezni, kamor poskuša umestiti svojega partnerja, se pojavi tudi ljubezen.

V novembrski številki Iskric preberite klepet z Alenko Terčič, predsednico društva Medvedek Zdravko, s katero smo se pogovarjali o tem slavnem medvedku, o energijskih metodah, o zakonu privlačnosti, o coachingu, ...

NE SPREGLEJTE

9

Cvekamo

? Petja6, 16. 9 . 2010, 21:12

Statistično gledano je več parov, ki se ločijo zaradi akutnih razlogov, kot pa tistih, ki imajo že leta težave, pa ostajajo skupaj, ker jih je strah samostojnega delovanja. Kakšno je vaše mnenje o tem?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:15

Ne verjamem, da so to tako izključujoče kategorije. Akutni razlogi so pogosto posledica dolgoletnih nesoglasij. Akutna kriza je samo povod, ni vzrok. Predpostavka je, da ljudje ostajajo skupaj, ker jim to odgovarja. Tudi v tako imenovanem gnilem zakonu vsak dobi svoje psihološke dobičke.

? Mia22, 16. 9. 2010, 21:17

Kakšna naj bi bila najbolj »zdrava« terapija za otroke, ki doživijo zakonski brodolom svojih staršev?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:20

Problem je zapleten. Vsak otrok doživlja ločitev kot travmo, zato ga je treba na to pripraviti pred ločitvijo, treba ga je voditi skozi ločitveni proces in biti ob njem po ločitvi. Otroci imajo nekaj definiranih logik, ki so škodljive, če jih starši ne prepoznajo in ne spremenijo. Na primer deklica reče, da je ona kriva, ker je očka odšel. Njeno razmišljanje je naslednje: »Razumem, da se oče ne razume z mamo, ampak če bi me imel bolj rad, bi ostal z nama samo zaradi mene. Ker nisem bila dobra, me očka ni imel dovolj rad in je zato odšel. Če bi bila boljša, bi ostal.« Otrokom je treba nenehno pojasnjevati, se z njimi nenehno pogovarjati. Danes je jasno, da otroci ne smejo biti žrtve ločitve svojih staršev, da lahko kasneje odrastejo v uspešne in zdrave osebnosti. Zato je narobe, da nekateri starši ostajajo v nesrečnem zakonu, da ne bi travmatizirali otrok. Pogosto smo priča temu, da so prav v takšnih zakonih otroci tisti, ki staršem predlagajo, naj se ločijo.

? Lea10, 16. 9. 2010, 21:25

V Sloveniji je pogost sindrom žrtve – primer iz literature je npr. t.i. cankarjanska mati. Ženske v družini prevzamejo vlogo žrtve, ker jim je na ta način lažje opravičevati svoje nezadovoljstvo z ustaljenim življenjem, in jo prenesejo na otroke. Je po vašem ta vzorec res močneje izražen v Sloveniji?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:28

Do neke mere res, morda prav zaradi Cankarja. Žrtvovanje za dom, otroke in moža je del tradicionalne ženske vloge. Biti dobra žena, mama in gospodinja je vrsta zanikanja sebe na račun družbenih vlog. Žrtvovanje sebe in svojega življenja za nekaj, kar je pomembnejše od lastnega življenja, zasluži herojski čin. Od konca druge svetovne vojne dalje, ko se je spremenila miselnost, žrtvovanje ni bilo več moderno. Matere so nekoč bile hčerke mam, ki so se žrtvovale. Prišla je nova generacija žensk, ki se noče žrtvovati in živeti kot njihove mame, ampak hoče kakovostno živeti. Vendar je treba pogledati širše. Sodobni človek se ne želi žrtvovati za nikogar in ničesar, razen za svoje cilje in morda za svoje otroke. Z vidika preživetja je mama heroj, z vidika kakovostnega življenja pa je »trapa«.

? Lea10, 16. 9. 2010, 21:30

Zaradi česa se zakonci najpogosteje ločijo? Je najpogostejši razlog nezvestoba?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:32

Prevara nikoli ni samo prevara. Psihoterapevti prevaro večinoma razumemo kot posledico, simptom, ki obstaja v nekem odnosu s partnerjem. V večini primerov se izkaže, da je to res tako. To pomeni, da ima nekdo osebni problem, neko vrsto čustvene nezrelosti, zaradi katere išče neko novo dokazovanje, ali pa odnos ni dovolj dober, ker je nekdo v nekem pogledu ves čas »lačen«. Ko pa je nekdo lačen nečesa, česar nima doma, je prepričan, da se lahko nasiti na nekem drugem mestu.

? Petja6, 16. 9. 2010, 21:35

Kaj rečete ženskam, ki tožijo, da jim njihovi partnerji ne pokažejo oz.ne vračajo čustev? Zakaj ima veliko moških težave z izkazovanjem čustev?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:37

To je posledica vzgoje. Ko se težko živi, morajo biti ljudje močni, da bi preživeli. Biti močan pomeni zdržati, biti samostojen, sam reševati probleme, ne pokazati čustev, … Moški se bojijo pokazati šibkost, ker jih ženske ne bodo sprejele kot moške in jih bodo odbile. Ženske pa mislijo, da če moški ne govori o tem, kako jo ima rad, ga ona ne privlači. Gre za napako, ki jo delata oba, in to potem postane problem.

? Petja6, 16. 9. 2010, 21:40

Zakaj se veliko ljudi, predvsem moških, še vedno boji razmerja oziroma tega, da se bodo na nekoga navezali? Spet drugi pa vztrajajo v razmerjih samo zato, da niso sami? Kje pride do teh močnih razkorakov doživljanja?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:42

»Bati se razmerja« je ženski izraz. Gre za odpor do razmerja – če se moški veže z eno žensko, bo izgubil ostale. Vezal se bo, ko odraste. Ampak kdaj se bo to zgodilo? To je civilizacijski problem. Številni moški ne želijo odrasti, ker se hočejo igrati, nočejo obveze. Ženske pa na drugi strani ponavadi hočejo zvezo, mislijo, da bodo v njej uživale in pričakujejo moške kavalirje.

? Petja6, 16. 9. 2010, 21:45

Kaj pa odgovornost – koliko je zaznavate pri moških in ženskah znotraj razmerij? Večkrat opažamo, da so nekateri odgovorni starši, partnerji pa ne. Ali celo obratno. Ali pa se odgovornosti otepajo na splošno. Zakaj imajo nekateri bistveno bolj izražen občutek odgovornosti kot drugi?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:47

To povezujem s čustveno zrelostjo, s sposobnostjo vezati se čustveno. Ljudje, ki so tega sposobni, so veliko bolj odgovorni. Neodgovornost je otročje obnašanje. Problem je v tem, da številne ženske doživljajo neodgovorne, impulzivne moške kot duhovite, igrive in seksi. Moški, ki so dobri za zabavo, pa pogosto niso dobri za zvezo in obratno.

? Lea10, 16. 9. 2010, 21:50

V kakšni meri družina vpliva na kasnejše ravnanje in dojemanje posameznika in kolikšen vpliv ima okolje?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:51

Zelo. Družina je izvor glavnih psiholoških stališč do sebe, družbe in sveta. Potem šele pridejo vrtec, šola, mediji, prijatelji, … Sprva pa zagotovo družina. Med puberteto se mladi nekoliko odtujijo od družine, ker so jim vrstniki pomembnejši od staršev.

10

Zahvaljujemo se dr. Milivojeviću za njegov dragocen čas in izjemen pogovor.Vse osebe, z izjemo Dr. ZoranM, so izmišljene.

Spraševala: Irena Kovač PavčičFotografije: Milan Simčič

? Lea10, 16. 9. 2010, 21:53

Koliko je za uspešen razvoj družine pomembno negovanje partnerstva? Številni starši se sploh ne znajo pogovarjati o ničemer drugem razen o otrocih.

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:55

Najprej sta fant in dekle, potem mož in žena, naenkrat pa oče in mama. Ko dobita otroka, se lahko odločita in prevzameta vlogi mame in očeta ali žene in moža. Če med njima obstaja ali se pojavi problem, potem tako ona kot on raje prevzameta vlogi staršev, da se izogneta sporom, napetostim, nesoglasjem. To sicer lahko dolgo funkcionira, kriza pa nastopi, ko otrok odraste in se osamosvoji. Pare z otroki učimo, da je pomembno, da v partnerstvu negujejo odnos moža in žene. Nekateri pari, ki dobro funkcionirajo, imajo ritual, da so na določene dneve v tednu, pa četudi samo za nekaj ur, samo žena in mož, in ne mama in oče.

? Lea10, 16. 9. 2010, 21:57

Ali oblastna mati vpliva na to, da si tudi sin najde oblastno ženo in hči ubogljivega moža?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 21:59

Da, pogosto. Dominantna mama lahko funkcionira samo z ljudmi, ki se ji podredijo. Otroke nauči, da se ji podredijo, da bi bili ljubljeni. Potem tudi oni iščejo takšne partnerje, katerim se podredijo. Z dominantno mamo je težko odrasti in se od nje oddvojiti, ker se še vnaprej vmešava, četudi otroci odidejo od doma.

? Mia22, 16. 9. 2010, 22:01

Zakaj ste se odločili za študij psihologije? Je tudi vas kaj težilo v ranem otroštvu ali kdaj kasneje? V družbi kroži prepričanje, da veliko psihoterapevtov študira psihologijo zato, ker želijo razrešiti lastne travme in probleme.

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 22:05

Končal sem medicino, nisem specializiral psihiatrije, ampak sem prestopil neposredno v psihoterapijo. Od nekdaj me je zanimal pojem ljubezni, od osnovne šole dalje, ko me je neko dekle zapustilo. Zanimalo me je, zakaj sem toliko trpel, kaj je ljubezen, zaljubljenost itd. Zato sem se odločil za ta poklic.

? Mia22, 16. 9. 2010, 22:08

Iz kakšne družine izhajate? Ste imeli doma urejene odnose?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 22:10

Relativno da. Moj oče je bil filmski snemalec iz osrednje Srbije, mama pa Dalmatinka. Bila sta zelo različna, zato sta se pogosto prepirala. Mama je bila pogosto razočarana, ampak sta mi oba vedno govorila, da so to njune stvari in da me imata rada, zato tega nisem doživljal kot travmo. Mislim, da je generacija moje mame bila generacija, ki je verjela, da tisto, kar vidi na filmu, lahko postane resnično.

? Mia22, 16. 9. 2010, 22:12

Napisali ste nekaj odličnih knjig. Kakšno literaturo bi svetovali našim bralcem? Kdaj pomagajo knjige, kdaj pa nastopi trenutek za psihoterapevta?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 22:15

Knjige pomagajo, da se oseba orientira. V knjigah piše vse mogoče, z nečim se strinjamo, z nečim ne. Dobre so tudi knjige, s katerimi se ne strinjamo. Mamam priporočam knjigo o vzgoji z naslovom Mala knjiga za velike starše, ki sem jo napisal skupaj s kolegi iz vzgojnega doma v Jaršah. Potem je odlična knjiga Skrivnost srečnega otroštva, avtorja Steva Biddulpha. Pomoč je treba poiskati takrat, ko si ljudje ne morejo pomagati sami, niti jim ne morejo pomagati prijatelji, zato je dobro, da gredo k strokovnjaku.

? Mia22, 16. 9. 2010, 22:12

Kaj svetujete tistim, ki želijo priti k vam po pomoč, pa si tega finančno ne morejo privoščiti?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 22:15

Nisem edini psihoterapevt, veliko je dobrih strokovnjakov, ki se iz različnih razlogov ne pojavljajo v javnosti. Osebno se v medijih veliko pojavljam, ker menim, da je tak način obveščanja javnosti del mojega poklica. V ordinaciji lahko pomagam samo majhnemu številu ljudi, preko medijev pa mnogim. Obstajajo terapevti, ki so boljši od mene, pa se ne želijo izpostavljati v javnosti. V Sloveniji je nekaj generacij odličnih terapevtov. Ker veliko potujem in sem veliko odsoten, nisem najboljša izbira za terapevta. Nekaj let nazaj, ko še nisem toliko potoval, sem bil strankam bolj na razpolago. Zdaj sem bolj učitelj psihoterapije, predavatelj in pisatelj kot pa praktični psihoterapevt.

? Mia22, 16. 9. 2010, 22:12

Če katero od naših bralk zanima, kako priti do vas, kam jo lahko napotimo?

Dr. ZoranM, 16. 9. 2010, 22:15

Praktično ne sprejemam več novih strank, ker ne zmorem vsega. Ljudem svetujem, da najdejo pomoč v mestu, kjer živijo. Nihče ni tako dober terapevt, da bi zaradi njega potovali sto kilometrov daleč. Dobri terapevti so tisti, ki so izobraženi, poleg tega pa tudi običajni razumni ljudje, ki čvrsto stojijo na zemlji. Takih pa v Sloveniji ni tako malo.

11

Jesper Juul

Samohranilke ali samostojne matere?Samohranilke se pogosto soočajo z miti in s predsodki. Kaj je res in kaj ne? besedilo: Jesper Juulprevod: Marija Zlatnar Moe

Mati samohranilka seveda ne more biti »mama in oče hkrati«.

www.ringaraja.net/druzinske_finance

12

Moj odgovor temelji na desetletnem sodelovanja s skupinami samohranilk (približno 1.600 ljudi) in na številnih srečanjih z njimi v času dolgega izobraževanja. Imel sem priložnost, da sem nekatere otroke spremljal celo 25 let.

Miti o samohranilkah pogosteje temeljijo na kulturi kot na psihologiji. Pred dvajsetimi leti so vsi govorili o »ubogih« samohranilkah, danes se govori o »močnih« samohranilkah. Vsa odstopanja od norme v neki kulturi avtomatično spodbudijo nastanek mitov. Seveda pa je največ odvisno od tega, o kateri materi govorimo, o njenem odnosu z otroki in nenazadnje od tega, kakšen odnos ima do sebe. Je gospodarica svojega življenja ali se vidi kot žrtev nezvestega moškega, ki je zapustil njo in otroka zaradi mlajše ženske? Ali v otroku in svojem materinstvu vidi edini smisel življenja? Ali ima tudi delo in mrežo odraslih okrog sebe? A oglejmo si trditve, ki ste jih navedli vi.

Edinci so čudni. Po mojih izkušnjah niso čudni. Kaže se, da so edinci (in najstarejši otroci) manj otročji in bolj (odraslo) razumni od drugih in tretjih otrok, saj imajo ti tudi otroške vzornike.

Otroci samohranilk razvijejo ženske lastnosti. Kajne? Sedijo, ko lulajo! (Kar so sanje vsake gospodinje). Po mojih izkušnjah sinovi močnih, samozavestnih samohranilk v veliki meri vključijo tradicionalno ženske lastnosti v svoje naravno vedenje, tako da imajo dober stik z lastnimi čustvi, da jih znajo dobro izraziti in govoriti o njih. Pogosto so tudi nadpovprečno občutljivi za ženski svet, ker imajo pač več izkušenj z njim. Zaradi tega ne postanejo poženščeni moški, ampak bolj celostni ljudje.

Težko se odtrgajo od mame. Ja, na tem je nekaj, a problematika je nekoliko bolj zapletena. Pokazalo se je, da sinovi v starosti 15–16 let drugim ljudem težko rečejo "ne", tudi mami, in to raje opravijo na posreden način. Rečejo »ja« in naredijo po svoje. Nekaj obljubijo, a ne držijo besede. Zlažejo se, namesto da bi povedali resnico. Najpreprostejša razlaga je, da ne živijo z moškim in tako ne vejo, kako moški ženski reče »ne«. Niso se soočili s tistim, kar pogosto imenujemo »moški ne«, ki je tradicionalno jasnejši, izrazitejši in dokončnejši od »ženskega ne«.

Če želite to do neke mere preprečiti, je morda pametno, da začnete vaditi jasne negativne odgovore, kadar ste s sinom. Moški »ne« ni rezerviran za moške in številni moderni moški so ga pozabili.

Samohranilke pogosto čutijo dolžnost, da morajo biti »mama in oče hkrati«, kar je seveda nemogoče. To prinaša slabo vest in občutek krivde, kar še bolj otežuje uporabo jasnega »ne«, tudi kadar resno mislijo in je v skladu z njihovimi vrednotami, mejami in potrebami.

Zagotovo obstajajo sinovi samohranilk, ki imajo težave pri iskanju partnerk, ker so nezreli, nesamostojni ali so žrtve preveč vnetega servisiranja s strani matere, ki je stalno zatrjevala, da ji sin pomeni vse. To vendar drži za večino staršev. Res se v dvostarševskih družinah izraža na manj čustven način in učinek se tudi velikokrat izniči, ampak prav toliko sinov iz dvostarševskih družin trpi natančno enako usodo.

Najpomembnejša stvar, ki manjka otrokom iz enostarševskih družin, je dolgotrajna in stalna izkušnja, kako dva odrasla živita skupaj. Kako njuna intimnost vpliva na vzdušje v družini, kako rešujeta spore, kako drug drugega podpirata in podobno. Ali je to bolje ali slabše od odraščanja v slabem ali neharmoničnem odnosu med partnerjema, pa ne vem.

(Pomanjkljiv) odnos vašega sina do očeta bo seveda vplival na njegovo življenje in njegovo doživljanje samega sebe. A v življenju je pač dobil takšne karte. Ne delajte si skrbi zaradi tega, samo ljubeče ga spremljajte in mu ponudite oporo, kadar jo potrebuje. Ta odnos je med njim in očetom in sama ga bosta morala rešiti. Nikakršne odškodnine za bolečino in hrepenenje mu ne morete dati.

Družinske razmere močno vplivajo na vse otroke. To velja za otroke alkoholikov, diplomatov, učiteljev, psihologov, samohranilcev, revežev in bogatašev. So, kakršni so, in primerjave z drugim oz. nekakšnim idealnim otrokom ni smiselna. Kot starši jim nujno povzročamo bolečino, a tudi to počnemo vsi starši. Med drugim tudi zato, kar smo sami imeli starše, kakršne smo pač imeli.

Jesper Juul je danski družinski terapevt, predavatelj in avtor, pa tudi oče in dedek, ki je že tri desetletja eden vodilnih avtorjev v razpravi o vzgoji otrok ter samosvoj in odločen zagovornik novih in boljših pristopov. Njegova prva knjiga za starše in nasploh odrasle »Kompetenten otrok« je prevedena v dvanajst jezikov in razprodana v več kot 250.000 izvodih. Med skandinavskimi starši še danes, desetletje po izidu, velja za »biblijo«.

Prispevek izraža mnenja in stališča avtorja in ne nujno tudi uredništva.

Poiščite več Juulovih nasvetov na največjem spletem portalu za družine - Ringaraja.net.V novembrski številki preberite o otrokovih strahovih in tesnobnosti.

Živim sama s triletnim sinom. Sama sva, odkar je dopolnil leto in pol. Dobro nama gre. Iznajdljiva ženska sem, dobro mi gre tako v službi kot po finančni plati. Do petintridesetega leta sem se posvečala karieri. Ko sem dobila otroka, se je središče mojega življenja premaknilo in to se mi zdi čudovito. Vendar tudi veliko delam, ker sem na vodilnem delovnem mestu. Nimam veliko časa zase, še posebej, ker ne živim v domačem kraju. A se ne pritožujem. Moj čas bo še prišel, zdaj pa uživam s sinom.Otrok je pri očetu vsak drugi konec tedna, včasih tudi redkeje, če oče nima časa. Menim, da otrok potrebuje moškega vzornika v življenju, ne glede na to, kako dobra mama sem. A ne morem prav veliko storiti, kadar ga oče pusti na cedilu. Seveda ga obdajam z ljubeznijo in s pozornostjo in poskušam nadomestiti očetovo pomanjkanje pozornosti, čeprav vem, da ga ne morem nadomestiti. Zato sem bila zadnjič kar žalostna, ko sem v časopisu prebrala, da rano zavračanja nosimo v duši vse življenje. Moj sin doživlja v odnosu do očeta prav zavračanje.S sinom nimam težav. Je običajen otrok, ki se lepo razvija, tako menim jaz in drugi. Pišem pa vam, ker me skrbijo »predsodki« v zvezi s samohranilstvom in teorije o tem, kako se razvijajo otroci samohranilk, npr.: »Edinci postanejo čudni. Otroci samohranilk zaradi pomanjkanja moškega vpliva razvijejo bolj ženske lastnosti.« »Sinovi samohranilk se težko odtrgajo od mater, težko najdejo žensko itn.« Ali o tem obstajajo raziskave? Lahko storim kaj, da se to ne bi zgodilo? mama

BARVITA JESEN V EKO TERMAH SNOVIKLe 33 km od Ljubljane se naužijte svežega zraka in preživite nepozabne počitnice.

Terme Snovik - Kamnik, d.o.o. Snovik 7 1219 Laze pri Tuhinjurecepcija 01 83 44 100 rezervacije 01 83 44 221e-mail: info@terme-snovik.si www.terme-snovik.si

3 dni v dvoposteljni sobi s polpenzionom

92 EUR/oseboPaket vključuje še kopanje v termalnih bazenih, 1x vstop v savno, dnevno telovadbo v vodi in animacijski program.

V ponudbi so tudi 5 in 7-dnevni paketi. Ob rezervaciji 7- dnevnega paketa masaža za odrasle in darilo za otroke. Ponudba velja do 21. 11. 2010.

13

Zdravje

Dnevnik ušive družinepiše: A. M.

Uši so nas napadle prvič in (do zdaj) zadnjič. Ko so mi prijateljice razlagale to nočno moro, si je niti približno nisem predstavljala … Takole se je začelo.

še v spalnico, tam v posteljici spi še naš najmlajši. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Joj, ta ima pa pravo leglo. Vsaka ostane na glavničku, mrtva. Groza. Ene velike, druge majhne. Vsaj 30 sem jih dala že ven … Bom danes sploh lahko spala?

20.40Kje imamo že tista navodila iz šole, vrtca, ki so nam jih dali, ko so se pojavile uši? Ne najdem. Itak! Ko iščeš, ne najdeš. Hitro na net, kaj piše na forumu. Berem. »Šampon nam ni čisto nič pomagal.« »Vso posteljnino smo preoblekli, vse presesali, čez 14 dni spet uši.«»Edino, kar pomaga, je biokill. Kar vliješ ga na glavo.« Kaj? Biokill na glavo, pa vrečko čez? Je to možno? O. k., bom poskusila, nekaj moram narediti, nedelja zvečer je, tako ali tako ne bom mogla spati. Bo, kar bo. Mi bo scvrlo lase?

21.15Z insekticidom in vrečko na glavi ter brisačo okrog ramen, ker se vse cedi, brskam po forumih … »Uši ostanejo tudi na avtosedežih, vse je treba pregledati, oprati.« »Uši preživijo pranje, vse je treba oprati najmanj na 60 °C.« »Oprati je treba tudi vse plišaste igrače.« Po 15 minutah operem glavo in počasi češem svoje goste lase z najbolj

Nedelja, 9. maj 20.10Aaaah. Otroci so v postelji, končno imam čas zase. Usedem se pred računalnik, da bi pregledala sporočila … Popraskam se po glavi … Berem, pišem … Se spet popraskam … Pa kaj me tako srbi? Že dva dneva me srbi glava. PRAVZAPRAV RES. ŽE DVA DNEVA ME SRBI GLAVA! Grem v kopalnico. Od blizu opazujem najprej levo stran glave. Kaj je to? Je to gnida? Moj bog, pa tule tudi? Pa tule? Prešine me: kjer so gnide, so tudi uši! Uši imam!!! Panika. Hitro letim do moža. Gleda me, kot bi me prvič videl. »Si prepričana?« Hm, ja, na žalost sem prepričana. O. k., zdaj pa mirno. Kako bom ukrepala, nedelja zvečer je? Pokličem prijateljico, ki mi je nekaj tednov nazaj pripovedovala, kako je bilo, ko so vsi družinski člani dobili uši. »Imaš še tisti električni glavniček? Si ga lahko pridem sposodit?«

20.25Z glavničkom si grem skozi lase. »Če glavnik prekine piskanje, je našel uš,« preberem v navodilih. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. OMG, uši kolikor hočeš. Posodim glavniček možu. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Pibi-i-i-p. Tudi on. Greva v otroško sobo, kjer mirno spita dva otroka. Glavniček skozi lase … Pri obeh piska brez prekinitve. Uuuh, si oddahnem, vsaj ta dva nimata uši. Jutri moramo pogledati natančneje, si mislim. Pa

1414

gostim glavnikom, kar jih imam. Gnide ostajajo na glavniku, vsakič, ko potegnem skozi. Tudi uši, bog ve, če so še žive … Jutri pa služba in vrtec. Ampak v vrtec se ne sme z ušmi. O. k., bomo imeli pa dopust.

21.40Najina posteljnina se pere, prav tako prevleke vseh blazin s kavča v dnevni sobi. Še vedno berem forum. »Uši smo se komaj znebili šele po nekaj mesecih.« »Doma imam celo omarico preparatov proti ušem, pri nas se stalno ponavljajo.« »Noben izmed preparatov ni 100-odstotno zanesljiv.« »Uši preživijo brez gostitelja tudi 7–10 dni.« Ljubi bog, pa ravno nam se je moralo to zgoditi!

Ponedeljek, 10. maj 7.30Zbudim otroke, razglasim izredno stanje. Doma bomo, odstranjevali bomo uši.Pokličem frizerko. »Bi ostrigli skoraj na nulo mojega dveletnika? Ima uši.« »Žal gospa, strank z ušmi ne jemljemo. Morate jih najprej odstraniti.« Ja, kako pa naj to naredim? Ima kot žima goste lase, poleg tega niti ne pusti, da mu šarim po glavi! Šampon!

8.01Sem prva v lekarni. Kupim šampon proti ušem. Prinesem domov, z malim si opereva glavo, kar ostane, dobi še mož. V pičle pol ure porabimo tisto malo dozico šampončka, ki stane 8 €. V navodilih piše: ponovite še nekajkrat.

9.00Zopet v lekarno še po dva šampona. Ni druge možnosti, družinski proračun bo že zmogel.Pokličem k frizerju. »Uši ni več, ali lahko pridemo? »Hm, ja no, pa povejte, da ste imeli uši, da vse dezinficiramo …« Joj, kako kužno se počutim.

10.25Mali je skoraj pobrit na nulo, vendar uši ni več! Le … hm, res veliko belih luskic. Verjetno so bile notri gnide. Bljak. Tega je … na milijone. O. k., enega člana družine smo rešili. Pregledujem že druga dva. V šolo sem že telefonirala, da večjega ne bo, tudi vrtec bomo danes izpustili. Pri punčki, ki je blond in ima redke lase, hitro opravim. Našla sem nekaj gnid, drugega ni. Zopet si oddahnem. To je to, dva sta rešena. Zase tega ne verjamem, ker medtem ko mali pregledujem glavo, pregleduje glavo meni mož, ki tu in tam potegne kako gnido ven.

11.10Zdaj je na vrsti šolar. Izkupiček: ena uš za enim ušesom, druga za drugim, in 10 gnid.

11.30Pokliče tašča, zakaj smo doma. Povem zgodbo. »Joj, potem pa naj otroci raje ne hodijo k meni!« Ja no, si mislim malce jezno, KUŽNI SMO, nikamor ne gremo. Oprana je že peta runda perila, nimam več prostora, v kopalnici pa čakata še dva velika kupa.

Nedelja, 23. maj (Ëez 14 dni)zveËer Hčerki operem glavo in ko ji sušim lase … Kaj je to? Nekaj črnega? UŠ!! Pa to ni res, po 14 dneh spet uš. Pa še ena. In še nekaj gnid. Kaj nisem vsega oprala, vsak dan pregledovala glav? No ja, zadnjih pet dni res ne, ker sem mislila, da smo se jih znebili … Pravijo, da se rado ponavlja … Natančno ji pregledam lasišče, ampak ne najdem nobene več. Pregledam večjemu – nič. Možu – nič. Hrbet me že boli. Bo že enkrat konec te nadloge? Jutri bom zopet VSE oprala. Bolje preventiva kot kurativa (no ja, malo sem jo že zamudila?). Torej, spet nekaj rund posteljnine, vse brisače, vse blazine, preproge, igrače, …

Nedelja, 6. junij (14 dni kasneje)Slučajno, slučajno pregledam večjemu sinu glavo. UŠ!! ŠE ENA!! IN ŠE ENA!! Spet peremo glave in ostalo. To ne more biti res! Obupana se usedem in se razjokam. Ne vem več, kaj naj naredim. Mož mi pogleda glavo, ne najde ničesar. Za vsak slučaj si zopet operem glavo s šamponom proti ušem. Tudi če električni glavnik piska BP. Res sem na koncu z živci. DOVOLJ IMAM TEGA SRANJA!

Ja, takole zgleda, če družino napadejo uši. Tega si res nihče ne želi in tudi nikomur ne privoščim. Zdaj, po nekaj mesecih, končno verjamem, da smo se znebili uši. Zapravili smo 70 €, en dan dopusta in precej živcev. Pralni prašek, voda in cena mojega dela ni všteto.

P.S. Seveda sem potem enkrat našla tista navodila, kako ravnati, ko dobiš uši. Večinoma so povzeta po spletni strani Zavoda za zdravstveno varstvo. Nisem odkrila ničesar novega, razen … »Otrok naj v bazenu obvezno uporablja kapo. Uši odlično plavajo.« Če vam preberem med vrsticami: tudi v bazenu lahko dobite uši. Po tem, kar smo doživeli, me je minilo, da bi šli v že rezervirane toplice. Kaj pa na morje, bomo šli brez skrbi? Ali uši zdržijo v slani vodi?

REVIJO RINGARAJINE ISKRICE ŽELIM VSAK MESEC V SVOJ NABIRALNIK!Celo leto lahko za samo 12 € prejemate revijo Ringarajine iskrice na svoj domači naslov.

Vse, kar morate storiti, je:

1. IZPOLNITE NAROČILNICO.

2. POŠLJITE jo na: Danu d.o.o., Ringaraja, Ulica Franca Mlakarja 32, 1000 Ljubljana

3. KAJ PA PREKO INTERNETA? Ja, tudi tam lahko naročite revijo! Naročilnico poiščite na www.ringaraja.net /iskrice.

Ime in priimek:

Naslov:

Poštna št. in kraj:

E-naslov:

Telefonska številka:

Položnico za plačilo boste prejeli na svoj E-naslov. Po plačilu položnice vam bomo poslali prvo izmed 9 številk revije Ringarajine iskrice.

*Vsi podatki so obvezni za naročilo.

NAROČILNICA

Zdravje

Ali obstaja kakšna preventiva za uši? Je kaj novega na tem področju?

Uši se lahko naleze prav vsak, ne glede na to, kako skrbi za higieno in kakšen je njegov socialni status. V nasprotju s splošnim prepričanjem imajo uši raje čiste kot umazane lase. Zato je zelo pomembno, da v primeru pojava uši v vrtcu, šoli ali drugi skupini otrokom redno pregledujemo lasišče, saj lahko s tem najučinkoviteje preprečimo razvoj in širjenje bolezni.

Kaj svetujete staršem, ki se soočijo z ušmi pri otroku?

Vsa oblačila, posteljnino in brisače je treba oprati na najvišji dovoljeni temperaturi (če je mogoče na 95 °C) ter jih zlikati. Oblačil, ki jih ni mogoče oprati na tako visoki temperaturi, odnesemo v kemično čistilnico. Poleg tega je treba oprati oz. namakati tudi vse glavnike, krtače in pripomočke za nego las v vroči vodi, in sicer najmanj 10 minut pri vsaj 55 °C. Kape, šale in vse plišaste igrače lahko zavijemo v plastično vrečko in jih za 48 ur položimo v zamrzovalnik ali pa jih pustimo nekaj dni na vročem soncu (poleti), kajti uši ne preživijo dlje časa na temperaturi pod 0 ali nad 35 °C. Oblazinjeno pohištvo, preproge in avtomobilske sedeže temeljito posesamo in jih posujemo s praškom ali pršilom proti ušem.

Kakšno naj bo zdravljenje?

Če se želimo dolgoročno znebiti te nadloge, je najpomembnejše, da smo pri odpravljanju uši čim bolj temeljiti in še potem, ko smo se jih že znebili, redno preverjamo otrokovo lasišče.

1. SREDSTVA ZA RAZSUŠEVANJE

∑ Sredstva, izdelana iz rastlinskih olj, delujejo tako, da se uši zadušijo. Olje raztopi vezivo oziroma lepljivo snov, s katero so gnide prilepljene na lase. Gnide propadejo in jih zlahka speremo pri umivanju las. Ta sredstva so brez kemičnih insekticidov, zato uši in gnide ne morejo postati odporne na preparat. Prav tako ne vsebujejo konzervansov, so blaga za lasišče in zato tudi primerna za otroke nad tremi meseci ter nosečnice in doječe matere.∑ Pripravki s kemičnimi učinkovinami (malation, permetrin in krotamiton) uničujejo uši in gnide. Najprej zmočimo lase, jih razčešemo in nato nanesemo gel oziroma šampon za razuševanje. Na laseh ga pustimo učinkovati 10–30 minut in nato lase dobro speremo z vodo. Še mokre lase še enkrat prečešemo z gostim glavnikom, da odstranimo mrtve uši in gnide. Postopek ponovimo čez teden dni. Paziti je treba, da sredstvo ne pride v oči, zato pri umivanju las poskrbimo, da ne bo odtekalo z las prek otrokovega čela.

2. ELEKTRONSKI GLAVNIK

Obstaja poseben elektronski glavnik, ki ga lahko uporabljamo za uničevanje uši brez uporabe kemičnih sredstev. Ker ne uničuje gnid, ga je treba uporabljati 10–14 dni, kajti v tem času se iz vseh gnid razvijejo uši, ki jih sproti uničujemo. Priporočljiva je redna uporaba glavnika enkrat tedensko tudi potem, ko so vse uši odpravljene, saj lahko s tem preprečimo ponovno okužbo z ušmi.

3. STRIŽENJE

Zelo pomembno je, da začnemo otroka čim prej zdraviti, če pa je ušivost zelo huda, strokovnjaki priporočajo striženje (zlasti svetlih) las. S kratkih las gnide veliko lažje odstranimo.

4. NARAVNO ZDRAVLJENJE

Uši lahko izčesavamo tudi s pomočjo kisa. Lase umijemo s 5-odstotno raztopino kisa. Po približno petih minutah lase skrbno razčešemo z gostim glavnikom. Opozoriti vas moramo, da postopek ni povsem zanesljiv in da se lahko uši hitro ponovno pojavijo.

O ušeh smo povprašali pediatrinjo Neli Bizjak, dr. med.

Nasvet zdravniceZa dolgoročen uspeh je treba z las odstraniti vse uši in vse gnide. Če ostane kje skrita kakšna gnida, se bo nadloga z ušmi kmalu ponovila. Ne pozabimo pregledati lasišča vseh družinskih članov; po potrebi si vsi razušimo lase na enak način, kot smo to storili pri otroku.

1616

Kuhinja dežele Martina Krpanabesedilo in fotografije: Aleš Pirc

Le kdo ne pozna zgodbe Frana Levstika o Martinu Krpanu, ki je postal simbol zdrave kmečke pameti, moči in premetenosti. Notranjska, od koder prihaja Martin Krpan, je s svojo čudovito nedotaknjeno naravo in svetovno znanima naravnima čudesoma – presihajočim Cerkniškim jezerom in Postojnsko jamo – še en dragocen mozaik v zakladnici slovenske dediščine. Njena flora in favna dajeta poseben pečat in obiskovalci se radi vračajo in odkrivajo lepote, ki jih je zgradila narava, malo manj znana pa je kulinarika. Razlog je morda močan vpliv celinskega prehranjevanja in s tem pomanjkanje samozavesti tipične notranjske kuhinje.

V preteklosti so čez Notranjsko potekale pomembne poti, kar je pripomoglo, da so bile tipično kraške oz. mediteranske jedi podvržene vplivu bolj cenjene celinske prehrane. Mesno hrano so sestavljale jedi iz svinjine, drobnice ali divjačine. Pogosto pa je prihajalo na mizo tudi veliko perutnine, zajcev, polhov, rib ter včasih tudi domači in divji golobi. Mesne jedi so bile gostom in domačinom vedno zelo všeč. Seveda se tudi v teh krajih pojedina ni začela brez pršuta. Poleg tradicionalnega svinjskega so postregli tudi z jelenovim ali s pršutom divjega prašiča, ki se še danes suši tukaj in drugod na Krasu. Notranjski kraji so že od nekdaj znani tudi po kolinah, zato vam postrežejo z domačimi krvavicami, jetrnicami, kožaricami in za veliko noč z žolco. Zelo izdaten obrok, ki se je ohranil še iz časa kočijažev, je furmanski golaž ali furmanska pečenka. Ob presihajočem Cerkniškem jezeru se je skozi stoletja razvila tudi kultura prehranjevanja z ribami, povezana z načini ulova in reševanja rib ob presihanju in s tradicijo sušenja in uživanja. V jezerih najdemo ščuko, klena, krapa, ostriža, rake, v potokih pa živita potočna postrv in lipan.

Ob zimskih večerih so Notranjci jedli sušene ribe. Sušene ribe so skuhali ali so jih uživali tako, da so jih pokapljali z oljem in segreli na štedilniku, da je šlo meso lažje od kosti. Jezerci so bili vedno mojstri v sušenju rib. Najprej so očistili zunanjost, nato so jo na hrbtni strani prerezali po dolžini in odstranili drobovino. Očiščene ribe so raztegnili in solili v škafih, dodali so nekaj česna, popra in lovorovega lista. Soljenje je trajalo 3–6 dni. Med prekajevanjem in sušenjem so ribe razpeli in zataknili na šprikle. Nataknili so jih na palico in potisnili za dan ali dva v dimnik, nato so jih sušili na podstrešju. Sušene ribe so včasih zavili v papir, zložili v zaboj in zasuli s pepelom. Na hladnem prostoru ali pa v krušni peči so zdržale vse do poletja. Prekajene ribe so pripravljali hladne, z različnimi omakami ali dodatki (ocvrt paradižnik, skuta, riž, olive, zelenjava, …).

Če se boste kdaj z družino podali na odkrivanje »Martinove dežele«, se pustite v domačih gostilnah in kuhinjah kmečkih turizmov presenetiti z jedmi, ki so pripravljene po tradicionalnih receptih. V tej kuhinji je od nekdaj dišalo po raznolikih dišavnicah, ki so jih dodajali juham, mineštram, jedem na žlico, golažu in omakam. Če vam za prilogo ne bi odgovarjala polenta, ki kraljuje na Notranjskem, ali notranjski žganci (ječmenovi, krompirjevi, ajdovi ali koruzni),

vas bodo vsekakor razveselile testenine ali njoki, pripravljeni s koprivami, špinačo, z drobnjakom ali s pehtranom. Skoraj že pozabljeni so žmitki – skuta iz kuhanega kislega mleka – in štruklji ali zavitki iz njih. Za razliko od bolj znanih žlikrofov kuhajo na Notranjskem žinkrofe. To so zares okusni in nasitni cmoki, nadevani z jajcem in s popečeno suho klobaso. Notranjci so poznani, da pojedo veliko krompirja in fižola. Krompir največkrat pripravljajo v zevnici na župi ali pa zaroštanega. V zevnici se zelje kuha nad krompirjem. Ko krompir zavre, dodajo zelje in sol. Krompir naredi med kuhanjem tanko kožico, saj zaradi kisline zakrkne, je bolj čvrst, se ne razkuha in je bolj okusen. Zevnico odcedijo, na krompir in zelje dajo sol, poper, česen in ga zabelijo z ocvirki, s panceto, klobasami, krvavico ali pa z jetrno klobaso. Za okus dodajo še peteršilj ali luštrek. Zaroštan krompir se kuha v slanem kropu, nato pa se ga zabeli s prežganjem iz masti, čebule, česna in moke. Dodatek moke jed zgosti, dodatek kisa pa naj bi ustvaril boljši okus.

Notranjci uporabljajo fižol za pripravo matevža, jote in različne fižolove mineštre. Tudi ostale zelenjave ne manjka. Še posebno priljubljene so: repa, zelje, vrzota (ohrovt), kavra (koleraba), špinača, koromač in celo koprive.

Za konec pojedine si lahko privoščite še nekaj sladkega: štruklji, zavitek, cmoki, cesarske palačinke ali pa cvrtje, npr. miške, namočene v žganju, fancli, tašce. Stara tradicija v teh krajih je tudi sušenje sadja v značilnih sušilnicah, imenovanih »pajšteba«. Sadje je bilo pomemben vir celoletne prehrane. Sadje so včasih zamesili tudi v kruh ali zavitek, ponavadi pa so iz njega skuhali češpljev ali hruškov mlečni riž in češpljevo kašo.

Če boste obiskali Loško dolino, si lahko v jesenskem času privoščite tudi jedi iz polhov. Največkrat jih pripravijo v juhi, obari, pečene na bučkah ali v rižoti. Veliko lažje dostopna pa je kavra, suhomesna ali vsaj z ocvirki zabeljena enolončnica iz rumene kolerabe, fižola in krompirja z dodatkom korenja in začimb, ki so jo včasih skuhali v peči ali na ognjišču. Od konca poletja do zime so poleg kavre najpogosteje kuhali mineštro, čeprav so iz njenih korenov pripravili tudi solato (surove korene so nastrgali in okisali) ali jo skuhali v sopari in zabelili. Čez zimo so dali kolerabo v pesek in jo silili, da požene majhne, nežne rumene lističe. Iz presnih ali kuhanih lističev so nato pripravili solato. Za pripravo juhe iz kolerabe so uporabili mlade, sočne korene kolerabe. Olupili so jih, narezali na lističe in kuhali v kropu skupaj s svinjskimi rebrci ali z drugimi deli svinjskega mesa. Ko je bila koleraba skoraj kuhana, so dodali še na kose narezan krompir. Tega je moralo biti več kot kolerabe, sicer je njen okus prevladoval. Ko je bila jed kuhana, so krompir zmečkali.Iz njenih korenov so pripravili tudi solato (surove korene so nastrgali in okisali) ali jo skuhali v sopari in zabelili. Čez zimo so dali kolerabo v pesek in jo silili, da požene majhne, nežne rumene lističe. Iz presnih ali kuhanih lističev so nato pripravili solato. Za pripravo juhe iz kolerabe so uporabili mlade, sočne korene kolerabe. Olupili so jih, narezali na lističe in kuhali v kropu skupaj s svinjskimi rebrci ali z drugimi deli svinjskega mesa. Ko je bila koleraba skoraj kuhana, so dodali še na kose narezan krompir. Tega je moralo biti več kot kolerabe, sicer je njen okus prevladoval. Ko je bila jed kuhana, so krompir zmečkali.

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

V novembrskih Iskricah se selimo na Dolenjsko. Pridružite se nam in spoznajte recepte iz različnih koncev Slovenije, ki jih bodo vzljubili tudi vaši najmlajši!

18

Pečen kunec

Sestavine:

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

Čas priprave: 1 ura

∫ 4 kosi kunčjega mesa (lahko stegna)∫ 2 stroka česna ∫ 30 g narezane kraške pancete∫ sol, poper∫ 1 dl olivnega olja∫ 2 čajni žlički mešanice zelišč (origano, bazilika, timijan, rožmarin, peteršilj)∫ 1 velika čebula∫ 200 g zrelega paradižnika ∫ 1 dl belega vina ∫ 3 skodelice narezane zelenjave (paprika, bučke, korenje, koleraba, krompir, brstični ohrovt, stročji fižol, …)

Kunca razkosamo in odstranimo večje kosti. Rahlo solimo in popramo. Česen narežemo na tanke rezine in na vsak kos kunca položimo dve ali tri rezine z obeh strani. Kose mesa ovijemo še z rezino ali dvema (odvisno od tega, kako dolge rezine imamo) pancete. Rezine česna naj bodo pod panceto. Pečico segrejemo na 200 °C. Na nekaj žlicah olivnega olja popražimo rezine čebule, da zarumenijo. Dodamo olupljene in sesekljane paradižnike, vino in začimbe. Uporabimo doma pridelane začimbe (origano, timijan, rožmarin, bazilika, peteršilj). Omaka naj vre 5 minut, da se nekoliko zgosti, solimo po okusu. Nato jo preložimo v glinen pekač in zraven stresemo še ostalo zelenjavo. Uporabimo vsaj tri različne vrste, da bo jed bolj pisana. Premešamo, da je zelenjava bolj ali manj v omaki. Na vrh položimo kose mesa in pečemo v pečici 45 minut na srednji višini. Kunca lahko ponudimo s koruznimi žganci, mlinci ali s testeninami.

∫ Energija: 376,6 kcal∫ Beljakovine: 37,2 g∫ Maščobe: 14,4 g∫ Ogljikovi hidrati: 9,7 g∫ Vlaknine: 5,6 g

19

Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kdo si

Ješprenj

Sestavine za 4 osebe:

Čas priprave: 1 ura in 30 minut

Priprava:

Prehrambena vrednost porcije:

∫ 200 g ješprenja ∫ 100 g suhega fižola ∫ sol ∫ lovorov list ∫ voda ∫ 40 g sončničnega olja ∫ 40 g čebule ∫ 2 stroka česna ∫ 50 g rumenega korenja ∫ 50 g zelene ∫ 20 g kolerabe ∫ 100 g krompirja ∫ paradižnikova mezga ∫ peteršilj

∫ Energija: 377 kcal∫ Beljakovine: 12,6 g∫ Maščobe: 11,1 g∫ Ogljikovi hidrati: 58 g∫ Vlaknine: 15,4 g

Prebran in opran ješprenj in fižol čez noč namočimo. Naslednji dan ju stresemo v lonec, dodamo prekajeno meso, lovorjev list in sol. Zalijemo z vodo in kuhamo 1 uro. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, sesekljan česen in na drobne kocke narezano korenje, zeleno in kolerabo. Dodamo vodo in pustimo vreti 10 minut. Nato dodamo še na majhne kocke narezan krompir in paradižnikovo mezgo. Kuhamo še 15 minut. Jed potresemo s sesekljanim peteršiljem. Po želji dodamo suho meso. Pravijo, da brez svinjskih dobrot ni pravega ješprenja. Odločitev je vaša.

Bloška kavla ali trojka

Sestavine za 4 osebe:

∫ 300 g kolerabe ∫ 200 g fižola v zrnju∫ 800 g krompirja ∫ 2 rdeča korena ∫ lovorjev list ∫ 50 ml olja ∫ 1 strok česna ∫ sol, poper ∫ kos prekajenega svinjskega mesa (rebra, krača ali klobase)

Priprava:

Čas priprave: 1 ura in 35 minut

Prehrambena vrednost porcije:

Kolerabo olupimo in jo narežemo na koščke oziroma krhlje. Krompir in korenje narežemo na primerne kocke in prilijemo toliko vode, da prekrije vse sestavine. Kuhamo uro in pol. Posebej skuhamo prekajeno svinjsko meso. Ko voda zavre, jo odlijemo, saj bi bilo sicer preslano, in ponovno nalijemo mlačno vodo in kuhamo meso do mehkega. Kolerabo kuhamo uro in pol. V tem času postane jed precej gosta. Za boljši okus prilijemo malo juhe, v kateri smo skuhali suho meso. Po uri in pol kuhanja dodamo kuhan fižol, malo podmeta, strt česen in žličko paradižnikove mezge, ki nevtralizira sladek okus kolerabe. Solimo po okusu, dodamo poper in še malo pokuhamo. Ko je jed kuhana, jo lahko postrežemo samostojno ali s suhim mesom.

∫ Energija: 460 kcal∫ Beljakovine: 20 g∫ Maščobe: 10,5 g∫ Ogljikovi hidrati: 70,8 g∫ Vlaknine: 15,4 g

20

Pravljica o Evelin je sestavljena iz 7 delov in je na trenutke lahko malce temačna, vendar z dobrim namenom. Otroke želi poučiti o obstoju dobrega in zlega in predvsem o tem, da lahko o vsem veliko govorijo in se zato manj bojijo.

Pravljico piše: Eva Žnidar

»Bum,« so se zaloputnila vrata v sobo. Kuga je Evelin končno prinesla obrok, ki je le za silo nahranil štiri lačne želodčke. Vendar zaradi vznemirjenja tako ali tako niso mogli jesti, saj so se pogovarjali le o tem, kaj bodo odkrili v naslednjem kotu sobe. Od samega vznemirjenja so kar malo pozabili na temačnost. Tako so se vsi štirje junaki odpravili v tretji kot sobe.

Kot vedno je prva letela kresnička, saj je edino ona imela luč, ki jim je osvetljevala pot. Z lučko so se vsi počutili varneje. Imeli so drug drugega, zato so bili pogumni.

Tretji kot je bil bolj temen in vlažen od ostalih. Hmm. Le zakaj? Kresnička ga je osvetlila, strah je zabuuuujal, jeza se je razjezila, ker jo je strah prestrašil, Evelin pa se je prizoru prisrčno nasmejala.»Veeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee!« je nenadoma zadonelo.»Buuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuuu!« je zatulil strah!»Kdo veeeja?« je vprašala Evelin.Po dolgem premoru se je zaslišalo smrkanje. Kresnička je odletela v smeri zvoka in osvetlila žalost.»Zakaj pa smrkaš tam? Kaj ne vidiš, da so tla že čisto mokra?« je vprašala Evelin.»Ne smrkam!« je odvrnila žalost. »Jokam!«»Jokaš?« se je začudila Evelin.»Ja, jokam!« ji je pojasnila žalost. »Jokam, ker sem žalostna. Rada jokam,« je rekla žalost.»Ne razumem,« je odvrnila Evelin.»Kako ne razumeš? Kaj nisi bila nikoli žalostna?«Evelin si je skušala priklicati žalost v spomin. »Ne nikoli nisem bila žalostna,« je po premisleku odgovorila.»Bzzzz, niti tedaj, ko so ti umrli najdražji in je kuga grdo ravnala s teboj?«Evelin se je še močneje potrudila, da bi priklicala žalostni dogodek v spomin in nazadnje ji je vendarle uspelo.»Ja, spomnim se. Enkrat sem bila res zelo žalostna. To je bilo takrat, ko mi je umrl oče. Vendar mama ni videla rada, da jokam. Zato sem že pozabila, kaj pomeni jokati in biti žalosten.«»Ti bom jaz povedala, kdo sem,« ji je žalost prijazno ponudila roko. »Če me kdo razžalosti ali prizadene, jokam! V sebi čutim bolečino. Če ne jokam, postaja ta bolečina vedno večja in na

koncu je velika kot gora! Tako me boli, da jokam toliko časa, da vse izjokam. Na oči se mi prikažejo majhne slane kapljice, ki polzijo dol po licu ena za drugo.«»Vendar ti jokaš neprestano! Kot sobe je popolnoma moker.« Žalost je planila v jok in odvrnila: »Neprestano jokam, jokam, ker nimam nikogar, ki bi me v moji žalosti stisnil k sebi. Tako močno si želim biti v toplem objemu, ko me nekaj prizadene.«»Grrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr,« se je oglasila jeza. »Jaz se razjezim, če me kdo prizadene. Kako neumno je, da jokaš.«Evelin je nelagodno pogledala kresničko.»Jeza in žalost, je že v redu. Jeza, ti se razjeziš, ko te nekdo prizadene, žalost pa joka. Nič ni narobe s tem, če sta drugačni. Kljub temu sta lahko prijateljici.«

Žalost je smrkajoče pogledala jezo. Jeza ji je vrnila jezen pogled in se ji opravičila. Jeza ni bila navajena, da bi kdo počel drugače kot ona. To jo je razjezilo, a le za kratek čas. Žalost je ni motila. Nasprotno. Od žalosti se lahko veliko nauči. Žalost joče, ko jo nekaj boli, tako izjoče bolečino in to ji dobro dene.

»Žalost, nisi več sama v svoji žalosti!« ji je odvrnila Evelin. »Jaz se bom stisnila k tebi. Tudi jaz sem žalostna in se želim priviti k tvojemu srčku ter izjokati vso bolečino. Še več. Tukaj smo tvoji novi štirje prijatelji – jaz, kresnička, strah, jezo pa si že spoznala.« Žalost je veeekaje pogleda štiri obraze, ki so strmeli vanjo in jo pričakujoče gledali.»Veeeeeeeeeeeeeeeeeeee,« je še glasneje zavekala žalost.»Zakaj pa zdaj jokaš?« je začudeno vprašal strah.»Zdaj pa ne jokam od žalosti, temveč od sreče. Tako sem srečna, da ne jokam več sama, ampak lahko jokamo skupaj,« jih je pogleda.»Kaj pa sploh počnete v mojem kotu?«»Raziskujemo kote sobe. Ostal nam je samo še en kot in veseli bomo, če se nam boš pridružila.«

Žalost tudi tokrat ni mogla zadržati solz sreče in to tudi ni bilo potrebno, saj so jo prijatelji sprejeli prav tako, kot je. Vsi so se ulegli in na mokra tla pogrnili veliko odej, da so spali na suhem. Vsak se je podal v svoje sanje, kjer je sanjal o zadnjem kotu sobe.

ŽALOST JE TREBA IZRAŽATI (ob bolečih dogodkih).

5. del

21

Čisto prava »velika postelja«

PLANETI SO NASELJENIGLASUJTE ZA NAJLJUBŠEGA IN OSVOJITE OTROŠKO SOBICO!

Kateri Planet je najbolj po vašem okusu?

Obiščite www.ringaraja.net/planet in

GLASUJTE ZA FOTOGRAFIJO Alplesove otroške sobice Planet,ki vam je najbolj všeč.

Fotografije so naložili naši bralci, ki imajo doma Alplesovo sobico Planet. Katera ureditev je najlepša, najbolj domiselna? Glasujte za NAJ PLANET in jim pomagajte do zmage, sebi pa do nove otroške sobice Planet!

Vsak sodelujoči prejme merilni trak Planet.

Več o nagradah, glasovanju za planete in pogojih sodelovanja na www.ringaraja.net/planet.

Če ste kar naenkrat ugotovili, da vaš navihanček koraka proti dnevni sobi, čeprav ste ga pred minuto položili v njegovo posteljico z ograjico za popoldanski počitek, potem je čas za čisto pravo posteljo. Za večino otrok (in staršev) nastopi ta prehod med 18. mesecem in 3. letom starosti.

Kdaj je torej pravi trenutek?1. Vaš otrok je že tako velik, da brez težav prepleza ograjo posteljice in je zato lahko bivanje v posteljici zanj že nevarno.

2. Vaš otrok že sam hodi na kahlico ali stranišče, zato potrebuje prosto pot v trenutku, ko se mu mudi.

Ne prehitevajte!Ni potrebe, da bi hiteli in otroka nekega dne preprosto preselili v novo posteljo. Če imate možnost, najprej spustite dno posteljice z ograjo tako nizko, kot gre, obložite tla okoli z blazinami, da bo otrok pristal na mehkem, če ga premami »zunanji svet«. Šele, ko ste prepričani, da je vaš otrok pripravljen na spremembo, se je lotite počasi. Vsak otrok potrebuje drugačen pristop in vi kot starš najbolje poznate svojega otroka in njegove potrebe. Lahko poskusite na naslednji način:

1. Prvi korak – Vzmetnico iz stare posteljice z ograjo postavite na tla. Najbolje kar na isto mesto, kjer je prej stala posteljica. Naj otrok nekaj časa spi na njej. Tako se izognete padcem z višine, poleg tega pa je dovolj poznano okolje, da otroka ne bo zmedlo. Na ta način lahko hitro ugotovite, ali je otrok že pripravljen na »veliko« posteljo.

2. Drugi korak – Z otrokom se pogovorite o možnosti, da bi imel »veliko« posteljo. Otroku predstavite vse razsežnosti, kaj bo to pomenilo (morda spanje v drugi sobi kot sedaj) in predlog, kako bi lahko to izvedli.

3. Tretji korak – Nakup nove postelje. Lahko je to samo okvir, v katerega vstavite vzmetnico iz stare posteljice. Okvir naj pomaga izbrati otrok, seveda pa se sami že prej seznanite s ponudbo in omejite izbor, ki ustreza vaši otroški sobi.

4. Četrti korak – Uvajalno obdobje. Če le imate možnost, naj »velika« postelja ostane nekaj časa na razpolago za popoldanski počitek. Z otrokom se dogovorite, da gre prva dva tedna lahko vsak dan v »veliko« posteljo počivat. Tako bo še nekaj časa ohranil znano in varno nočno okolje stare posteljice, hkrati pa se bo privajal tudi na »veliko« posteljo.

Ne pozabite∑ Izognite se tej veliki spremembi, če ima vaš otrok v tem obdobju že druge (dobi sestrico, bratca, uvaja se v vrtec, …)!

∑ Če prvih nekaj noči otrok nikakor noče in ne more zaspati, mu dopustite možnost, da se vrne nazaj v staro posteljico. Nikar ga ne silite. V »veliki« postelji bo otrok spal preostanek svojega življenja, zato mesec več ali manj v otroški posteljici nima takega pomena. Omogočite mu to!

∑ Ne pozabite na urnik spanja, ki ste ga imeli do sedaj. Naj ostane ura odhoda v posteljo enaka, ravno tako tudi vsi drugi rituali. Od pižame, umivanja zobkov, pravljice in plišastih prijateljev, ki pomagajo zaspati.

Družinski dom22

Ena sobica – 12 koristnih nasvetovpiše: Maja Bizjak, Biodomfotografije: Biodom

»Brez velike fantazije ni velikih ljudi niti velikih del.« Kalman Mikszath

Otroška sobica Teo v rumeno zeleni barvni kombinaciji je narejena iz ma-sivnega lesa in pobarvana z barvami prijaznimi zdravju in okolju. Je igriva, razgibana in topla sobica, narejena za dva mlajša otroka. Vsebuje pograd in dve visoki omari, z dodanimi poličkami ob strani. Dodatna popestritev sta nadstavka omare, dve izbočeni omarici zelene barve, ki razgibata prostor. Tudi poličke med omarama razbijejo monotonost in popestrijo ravno linijo. Soba je narejena tako, da je funkcionalna in da kljub prostor-ski stiski zagotavlja potreben prostor za igro. Uporabni so tudi predalniki na koleščkih, ki jih lahko pospravimo pod posteljo. Otroška sobica Teo je prostor, kjer se bo vaš otrok zagotovo odlično počutil!

Program Bioboy, sestav Teo, podjetje Bio dom d.o.o. (proizvajalec Bio dom d.o.o.)www.biodom.si

Kako opremiti sobo za predšolarčka?

Otroška sobica je prostor, kjer se malček igra, raziskuje in počiva, zato je pomembno, da ga opremite premišljeno in z veliko mero ljubezni. Opremljanje otroške sobe je izziv, v katerem naj sodelujejo vsi družinski člani, tudi najmlajši. Kako torej ustvariti prostor, ki bo podpiral otrokov razvoj in mu omogočal prijetno bivanje?

1. Pri izbiri pohištva je pomembno, da izberete naraven les, saj masiven les pozitivno vpliva na prostor in nevtralizira elektronsko sevanje. Tudi barve in laki naj bodo prijazni zdravju in okolju.2. Uredite del sobe v igralnico, saj otrok za svoj razvoj potrebuje igro. Če imate težave s pomanjkanjem prostora, vam izvrstne rešitve ponujajo sestavljivi elementi. Uporabite lahko polvisoke ali visoke postelje, ki prihranijo nekaj prostora, pod njimi pa lahko dodamo omaro, predalnik, pisalno mizo, igralno hiško in drugo.3. Pustite domišljiji izbirati med neskončnimi barvnimi kombinacijami pohištva in sten in ustvarite sončno kraljestvo v rumeni, podvodni svet v modri ali sobico za princeso v roza barvi.4. Naj bo soba funkcionalna. Razporedite elemente tako, da boste zadostili potrebam vašega malčka. Uredite lahko bralni kotiček s poličkami za knjige, risalni kotiček z otroško mizico in tablo ter zaboje, kamor bodo lahko otroci pospravili svoje igrače;5. Dodaten prostor za igro lahko pridobite tudi s predalniki na koleščkih, ki jih lahko pospravite pod mizo ali posteljo, ko jih ne potrebujete.6. Naj bo soba vašega malčka nekaj posebnega! Izberite kakšen edinstven element, ki bo otroku popestril igro. Si predstavljate vašega malčka, da se iz postelje popelje kar po drsalnici? Da stoji v njegovi sobi tudi hiška iz blaga za lutke in da visi na steni tabla z magnetki, kjer imajo svoj prostor otroški izdelki? To je »ta prava« otroška sobica!

Kako opremiti sobo za šolarja?

Šolar potrebuje prostor, kjer lahko ustvarja, se uči in umiri. Dilema vsakega starša je, kako opremiti prostor za odraščajočega otroka, ko pa le-ta tako hitro odrašča ter spreminja svoj okus in potrebe. Ponujamo vam nekaj kreativnih rešitev:

1. Otrok mora imeti prostor in čas, da si oddahne in predela vtise, ki jih je sprejel čez dan, sicer se mu manjša sposobnost koncentracije. Zato je pomembno, da izberete kakovostno, masivno pohištvo in prijetne barve, ki bodo prostoru dodale harmonično vzdušje.2. Svetujemo tudi uporabo sestavljivih elementov, s katerimi prihranite nekaj prostora, kasneje, ko otrok odraste, pa jih lahko spreminjate, dograjujete ali razstavljate. Tako lahko, na primer, pograd razstavite v dve samostojni postelji.3. Izberite elemente, ki bodo funkcionalni. Na primer dodatne predalnike na koleščkih, kotno mizo, kjer bo prostor tudi za računalnik, poličke za cd-je in podobno. Pomembno je, da imajo stvari v sobi svoje mesto, zato postavite vanjo različne elemente, različnih velikosti, razne zabojčke, poličke in ustvarite prostor za vse potrebno. 4. Priskrbite šolarju pisalno mizo, ki se nastavlja po višini in pod kotom, kar omogoča brezhibno prilagoditev otrokovi ergonomiji.5. Pomembno je tudi kakovostno ležišče. Najprimernejša so ležišča, opremljena z letvenim podom. Sobo lahko opremite s polvisokimi ali visokimi posteljami, kar je privlačno za otroka, poleg tega pa pridobite tudi nekaj dodatnega prostora, ki ga lahko zapolnite s predalniki, klopco za branje ali ga morda uporabite za sprostitveni kotiček.6. Naj sobica odseva vašega otroka, zato naredite v njej prostor za igrače, predmete ali slike, ki navdihujejo vašega šolarja. Postavite jih na vidno mesto. Otroška soba lahko ima tudi tablo, kjer bo otrok sam beležil svoje dejavnosti in obveznosti. Pomagajte otroku, da se bo razvijal v odgovorno in svobodno osebnost.PLANETI SO NASELJENI

GLASUJTE ZA NAJLJUBŠEGA IN OSVOJITE OTROŠKO SOBICO!

Kateri Planet je najbolj po vašem okusu?

Obiščite www.ringaraja.net/planet in

GLASUJTE ZA FOTOGRAFIJO Alplesove otroške sobice Planet,ki vam je najbolj všeč.

Fotografije so naložili naši bralci, ki imajo doma Alplesovo sobico Planet. Katera ureditev je najlepša, najbolj domiselna? Glasujte za NAJ PLANET in jim pomagajte do zmage, sebi pa do nove otroške sobice Planet!

Vsak sodelujoči prejme merilni trak Planet.

Več o nagradah, glasovanju za planete in pogojih sodelovanja na www.ringaraja.net/planet.

23

Urbani podvig

besedilo in fotografije: mag. Lidija Dragišič

Hola Barcelona!

Številni ljudje so prepričani, da je Barcelona najlepše ali vsaj eno izmed najlepših mest na svetu. Združuje prijetno klimo ob morju, prednosti življenja v velikem mestu, veliko kulturno in zgodovinsko preteklost ter temperamentne prebivalce. Sama sem Barcelono obiskala že dvakrat, vendar vsakokrat v sklopu potovanja po Španiji in Portugalski. Obakrat je naredila name dober vtis, zato sem jo želela zopet obiskati.

2424

Za pot smo se odločili na povabilo našega prijatelja, ki zaradi študija na poslovni šoli z družino začasno živi v Barceloni. Glede na to, da ima sam družino ter da je Barcelona z obilico zelenja in s številnimi parki prijazna tudi do otrok, smo se odločili, da jo obiščemo vsi skupaj.

Na pot smo se odpravili konec junija. Imeli smo direktno letalsko linijo Brnik–Barcelona in vožnja z letalom je hitro minila. Za našo skoraj dveletno Sofio je bila to prva vožnja z letalom, zato je še posebej uživala tako ob pogledu na ostala letala na letališču kot tudi med samo vožnjo med oblaki. Potovali smo zjutraj, tako da smo bili v Barceloni že v dopoldanskem času in smo lahko v celoti izkoristili že prvi dan.

Stanovali smo približno na pol poti med slavno cerkvijo Sagrada Familia in parkom Guell. Sofia se je zelo razveselila svojega novega prijatelja Filipa, ki je imel takrat osem mesecev. Dobro leto razlike v starosti se je med njima kar poznalo, pa sta se kljub temu lahko skupaj tudi nekoliko igrala.

Sofia je takoj vzljubila vse njegove igrače, čeprav so bile za dojenčke.

Imeli smo pravo poletno vreme, zato smo dneve temeljito izkoristili. Prvi dan smo se sprehodili po okolici in obiskali park Guell, ki se nahaja na hribu in s katerega se odpira čudovit pogled na mesto. Sprehod je bil tudi odlična priložnost, da sta oba otroka zaspala in smo lahko odrasli v miru posedeli in poklepetali.

Ker je naša družina oblikovalsko-arhitekturno usmerjena, smo se odločili, da si vsak dan ogledamo tudi eno "strokovno zadevo": ali sodobno arhitekturno stavbo, galerijo ali muzej. Oglede smo omejili na en obisk dnevno, saj je bilo več od tega s Sofio že prenaporno. V muzejih je dragocene slike in skulpture obravnavala kot svoje igrače in zgodilo se je, da bi skoraj uničila ogromno ogledalo v znani Gaudijevi stavbi La Pedrera.

Naši dnevi so se odvijali po precej ustaljenem redu. Sofia je videla v velikem

mestu toliko novih zanimivosti, da sploh ni hotela spati tako kot ponavadi. Zaspala je šele takrat, ko je omagala od utrujenosti, zato se je njen (in s tem tudi naš) bioritem precej spremenil. Zvečer je zaspala šele med enajsto in dvanajsto, zato pa je tudi zjutraj spala skoraj do desetih, z njo pa tudi mi.

Po zajtrku smo se običajno počasi odpravili odkrivat znamenitosti mesta. Po mestu smo se prevažali z metrojem ali pa smo šli kar peš. Metro v Barceloni ni prav prijazen do staršev z otroki v vozičkih, saj so dvigala samo na nekaterih postajah, večinoma pa je treba za vstop in izstop uporabljati stopnice, v našem primeru pa tudi mišice. Druga možnost javnega prevoza je avtobus, ki je sicer bolj dostopen z vidika vozičkov, je pa zaradi prometa zelo, zelo počasen, zato smo se vseeno odločili za metro. Sofia je v metroju uživala, še posebej, ko se je hitro približeval postaji. Takrat je vedno vzklikala: »Vlak, vlak!«

Zelo velik del mesta smo prepešačili, saj smo si ga na ta način lahko bolje ogledali.

Edina mlečna formula s prebiotiki in probiotiki

– naš vzor je materino mleko.

Popolnoma blizu.

HiPP d.o.o., Brnčičeva ulica 5, 1231 Ljubljana-Črnuče. Vse dodatne informacije lahko dobite na brezplačni liniji: 080 2221 ali na spletni strani www.hipp.si

oblik

ovan

je: P

olon

a Ko

pač

za E

lem

ent s

tudi

o

Materino mleko je najboljše za Vašega dojenčka. Za dojenčke, ki po 6. mesecu niso več dojeni, je HiPP po vzoru materinega mleka razvil novo nadaljevalno mleko. Ker smo vedno usmerjeni k naravi, da bi delali najboljše za zdrav razvoj Vašega dojenčka.

To jamčim s svojim imenom.

Edina mlečna formula s prebiotiki in probiotiki

– naš vzor je materino mleko.

Sprehod po starem delu Barcelone Stavba La Padrera arhitekta Gaudija Stolpnica Torre Agbar

25

Poležavanje na travi ob obali Vhod v otroško trgovino

Park Guell Pogled na plažo

Urbani podvig

Še več dogodivščin z družinskih izletov in popotovanj poiščite v rubriki Izleti in počitnice na Ringaraja.net.

Poleg znamenitih stavb iz preteklosti smo si ogledali tudi nekaj sodobnejših, ki so jih zgradili v zadnjih letih in dajejo mestu sodobnejši utrip. Eden izmed najbolj znanih je stolpnica Torre Agbar.

Barcelona ima tudi zelo kakovostno urejene parkovne površine in veliko zelenja, zato je zelo prijetna za sprehode in posedanje na prostem. Ugotovili smo tudi, da je to mesto, kjer ima oblikovanje zares smisel. V mestu ni opaziti nobenega kiča, celo mestni smetarji se vozijo v lično oblikovanih vozilih in so oblečeni v modna oblačila. Barcelona je tudi mesto, iz katerega izhaja nekaj velikih umetnikov, med njimi Picasso, Miró, Dali, Gaudi. Sofia je bila navdušena nad Mirójevimi in Picassovimi umetninami – imenovala jih je PACKA.

Barcelona je tudi mesto za gurmane. Najbolj smo uživali v tapasih, manjših obrokih hrane, ki so na voljo v različnih kombinacijah. Na ta način lahko poskusiš najrazličnejše specialitete, ki jih ponuja španska kuhinja. Obstajajo različne vrste tapasov: mesni, sirni, ribji, krompirjevi, razne omake, ... Tudi Sofia je zelo uživala v njihovi hrani in gostoljubnosti. V skoraj vseh restavracijah so imeli otroške stolčke,

tako da prehranjevanje ni povzročalo težav.

Glede na to, da smo Barcelono obiskali v poletnem času, smo izkoristili tudi prednosti peščenih plaž. Takoj ob mestnem središču se prebivalci Barcelone ne kopajo prav dosti, saj naj bi bilo morje precej bolj onesnaženo kot ob ostali španski obali. Zato smo šli na vzhodni del obale, ki je najčistejši del v mestu. Plaža je bila relativno polna, čeprav je bilo morje, kljub precej visokim temperaturam zraka (blizu 30 stopinj), precej mrzlo in so se le redki tudi kopali. Vzdolž celotne obale se ob plažah nahajajo restavracije z morsko hrano. Najbolj priljubljena jed in ena najbolj znanih jedi iz španske kuhinje je morska paella.

Po nekaj dneh se je Sofia že naučila pozdravljati po špansko in mimoidočim je kar naprej govorila: »Ola, ola!« Po mestu smo se večinoma sprehajali z vozičkom, saj bi bila Sofia preveč utrujena, če bi ves čas hodila peš, na ta način pa je lahko tudi vsako popoldne zaspala zunaj. Med našim obiskom smo obiskali tudi nekaj otroških igrišč, ki so v Barceloni precej pogosta tudi v mestnih središčih. Večina igrišč ima nekaj igral za različne starosti, podlago iz

mivke, vsa pa so ograjena z nizko ograjo. Imajo tudi zelo zanimivo verigo otroških trgovin, kjer odrasli vstopajo skozi velika, otroci pa skozi majhna vrata. Sofia je dobila tudi novo igračko Pocoyo iz istoimenske znane španske risanke, ki jo zaradi odličnih ilustracij in zanimivih zgodbic radi gledamo skupaj. Odkar smo se vrnili nazaj, je Pocoyo postal njen redni spremljevalec v posteljici.

Večere smo preživljali zunaj ali v stanovanju. Včasih smo odšli ven na večerjo ali pijačo, Sofia se nam je pridružila v vozičku. Čas v stanovanju pa je Sofia v glavnem preživela s svojim mlajšim prijateljem Filipom.

Teden v Barceloni je minil zelo hitro in treba se je bilo vrniti nazaj. Sofia je celo pot v letalu prespala in se zbudila šele v Sloveniji. Barcelona nam je vsem ostala v lepem spominu in upamo, da jo bomo lahko še kdaj obiskali.

26

Kaj početi v deževnem popoldnevu?

Ali ob koncu tedna, ko so naloge že

opravljene? In kako pripraviti

zabavo za rojstni dan?

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa

ročne spretnosti – praznična ustvarjalnost – kulinarika – potepanja z odprtimi očmi – kultura bivanja – družinsko branje – narava pred domačim pragom – skoraj pozabljene otroške igre

V Prostočasniku najdete pisane ideje za domiselno preživljanje prostega časa z otroki.

�

BučeBuče žarijo, buče dišijo

Strašna zabavaKako pripraviti čisto posebno rojstnodnevno zabavo

CoprniceNe živijo samo na Kleku

Re vija z a uSt vaRjalno pReživl janje pRoStega č aSa

Jese

n 20

06,

št. �

, 980

SIt

, 4.0

9 eu

r

po pliskini potiOvčje sledi skozi škrlatni Kras

RistancSkoraj pozabljene otroške igre

�

Bela zabava Kako pripraviti čisto posebno novoletno zabavo ali zabavo za rojstni dan

Prazniki dišijo

Naša jelka letos ne potrebuje lučk!

Re vija z a ust vaRjalno pReživl janje pRostega č asa

Zim

a 20

06,

št. 2

, 980

SIt

, 4.0

9 eu

r

2

Babofka

Nesem pismo Miklavžu Zimska pričakovanja

pomlad 2007 revija za ustvarjalno preæivljanje prostega Ëasa

Velika nočPISANICE, KRAŠENJE IN SLASTNEVELIKONOČNE DOBROTE

Za soncem v Voje

Pomladnasimfonija

št.3

GumitvistSkoraj pozabljene otroπke igre 

Kaj počne Mini Valentin,

KO PRIDEPOMLAD

4.0

9 EU

R, 9

80 S

IT

poletje 2007 revija za ustvarjalno preæivljanje prostega Ëasašt.4

Zemljo krast

4.0

9 EU

R, 9

80 S

IT

Poletnepočitniškeustvarjalnice

V labirintusolnih polj

Skoraj pozabljene otroπke igre 

VELIKAVELIKAgusarska zabava

NAKIT,IGRE,POTEPUŠKIDNEVNIK

NAKIT,IGRE,POTEPUŠKIDNEVNIK

Mala šolaročnih delMala šolaročnih del

JESEN 2-7 OK 8/25/07 3:01 PM Page 1

zima 2007 revija za ustvarjalno preæivljanje prostega Ëasašt.6

3,9

9 EU

R

Božič, Božič bliža se

Divali prazniktisočerih luči

Pravljičnigradovi Slovenije

GRADTurjak

GRADTurjak

Zima je prišla,Zima je prišla,sneg leti z

neba

POMLAD 2008 revija za ustvarjalno preæivljanje prostega Ëasašt.7

3,9

9 EU

R

Očarljiveprinceske inhrabri vitezi

"TurËanje", "valiËanje" in "sekanje"Skoraj pozabljene igre

Pravljičnigradovi Slovenije

Loški inStari grad

Prišla jepomladPOLETJE 2008 revija za ustvarjalno preæivljanje prostega Ëasa

št.8

3,9

9 EU

R

KlinËkanjeSkoraj pozabljene igre

Pravljičnigradovi Slovenije

Pastiričkažgančke kuha

Štanjelskigrad

GremoNA PLAŽO�

Cena posameznega izvoda je 3,99 €. Celoletna naročnina s popustom znaša 14,99 €.V ceni je vključen 8,5% DDV in poštnina.

DARILO Po plačilu dvoletne naročnine na revijo Prostočasnik prejmete kot darilo Prostočasnikov ustvarjalni predpasnik (redna cena 14,99 EUR).

Akcija velja za fizične osebe in poteka od 1. septembra 2010 do 30. oktobra 2010.

20 % popust za naročnike revije pri nakupu priročnikov Drobna božična presenečenja in Ustvarjajmo z naravnimi materiali.

Informacije: e-pošta: revija@prostocasnik.si tel.: 01/51 55 600 041/805 988 www.prostocasnik.si

škratov

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaJESEN 2009št.13

DEŽELA

kam hitiš?listje

čarovniškeRudnikživega srebra

Idrija

DogoDivščinASlikarska

DogoDivščinA

Jesensko

V objemu

RudnikRudniški svet škratov

živega srebraIdrija

noci

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaZIMA 2009št.14

Praznične

Čarobni

Skrivnostni angelovsvet

Okrasimojelko

PO PRAZNIKIH DIŠI !

Pravljični gradovi Slovenije

Prazniki

dobrote

POZORMarsovci prihajajo!

Lamberžan 3

,99

EUR

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOMLAD 2010št.15

VelikanočVelikanoč

DIRKAPOLŽJA

Lamberžangradovi Pravljični

Slovenije gospod na KamnuCela ulica nori!

ErazemPredjamskiErazem

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časaPOLETJE 2010št.16

gradovi Pravljični Slovenije Predjamski

Naplavinemorske obalezakladi z

je prelepBohinjza umor NAKIT

POLETNI

Riba, riba, ribica

Slonom za petami

Pusti gradPusti grad

3,9

9 EU

R

revija za ustvarjalno preživljanje prostega časa

JESEN 2010št.17

gradovi Pravljični

Slovenije

imaPika Nogavičkardeča lička

Šolskiglasnozvoneckliče

“Ljube kroglicepregelk,nikdar nočem biti velk!”

Ustavimo se in opazujmo svet okrog sebeUčenje in spoznavanje sveta skozi metodo sistematičnega opazovanjabesedilo in fotografije: Simona Bergauer, defektologinja v predšolskem oddelku s prilagojenim programom, pri OŠ Gustava Šiliha, Maribor

Vsak dan opazujemo dogajanje okrog sebe, katerega del smo tudi mi sami. Pogosto se niti ne zavemo, kaj vse zaznamo v nekem trenutku. Strmimo v nekoga ali nekaj, z mislimi pa smo nekje drugje. Takrat nismo aktivni opazovalci. Zares aktivni postanemo, če vidu pridružimo še ostala čutila in to ozavestimo.

Postanite pisateljice!Pišite o vzgojnih pristopih, aktivnostih,ki jih izvajate v vaši skupini ali razredu, posebnih tehnikah, ki jih preizkušate, oz. dobrih praksah, za katere ste zaslužne prav ve vzgojiteljice in učiteljice. Mi bomo z veseljem objavili vaš članek in prenesli primer dobre prakse po celotni Sloveniji, poleg tega pa vam bomo pomagali pri zbiranju točk za napredovanje v naziv.

Navdihnite tiste, ki potrebujejo zagon in pišite o svojem delu!

Na iskrice@ringaraja.net sporočite, o čem bi želeli pisati.

Vljudno vabljeni k sodelovanju

Urednica Anja Pelan

Dobra praksa28

Le kaj se skriva tu notri?

28

Preveriti moram, ali je res lapuh.

Iz našega vsakdanjikaDandanes se v družbi pogosto govori o nepozornih in nemirnih otrocih. Nepozornost in nemirnost ne izvirata nujno iz otroka samega, lahko je vzrok okolje, oziroma gre za posledici modernega načina življenja. Premalo se govori o tem, kako pomembno je, da zna otrok opazovati naravo in prostor okrog sebe. Na to radi pozabimo kot starši in tudi kot vzgojitelji ob današnji poplavi igrač in tehnoloških pripomočkov. Zato je prav, da že zelo zgodaj začnemo z učenjem sistematičnega opazovanja. To metodo lahko pri delu uporabimo prav vsi, ki se gibamo v krogu otrok. Sama jo rada uporabljam, saj opažam viden napredek tako pri otrocih v službi kot tudi pri svojem sinu. Otroci so veliko bolj zadovoljni, pridobijo veliko izkušenj in znanj, pogosto jih je manj strah tudi novega ali neznanega.

Metoda opazovanja S pomočjo metode opazovanja se učimo in pridobivamo izkušnje. Pod to metodo si pogosto predstavljamo, da opazujemo nekaj ali nekoga. Že sama beseda nas napeljuje na to, da opazujemo s pomočjo vida. A pravo opazovanje vključuje tudi druge naše čute – sluh, vonj, okus in tip. Šele ko vključimo vse čute in jih povežemo z miselnimi procesi, je naše opazovanje najbolj učinkovito. Le-to pa je odvisno tudi od tega, kateri senzorni kanal je za nas prevladujoč. Vsekakor moramo pri delu z otroki upoštevati, ali so vidni, slušni ali kinestetični tip. ∑ Vidni tip si najprej ogleda stvari in opiše, kar vidi. ∑ Slušni tip opiše, kar sliši, pozorno posluša vzgojitelja ter zvoke okrog sebe. ∑ Kinestetični tip je nenehno v gibanju in se mora vsega dotakniti.

Kako učiti otroke opazovanja? Pri opazovanju je zlasti pomembna postopnost in sistematičnost. Izhajamo od bližnjega k daljnemu, enostavnega h kompleksnemu, od statičnega k dinamičnemu, od konkretnega k simbolnemu in šele veliko kasneje k abstraktnemu. Pomembno je, da pri tem upoštevamo otrokove sposobnosti in zmožnosti ter predhodne izkušnje. Pričnemo z opazovanjem otrokom znanih predmetov v znanem in varnem okolju. Sprva opazujemo le en predmet ali dva. Predmeti naj bodo tako veliki, da jih otroci lahko primejo v roke in jih bližje spoznajo. Najprej opazujemo mirujoče predmete, ko pa imajo otroci dovolj izkušenj, preidemo na predmete v gibanju. Pomembno je tudi, da se najprej osredotočimo na spoznavanje konkretnih predmetov in naravnih materialov, šele nato preidemo na fotografije in slike. To

metodo pogosto izvajamo podzavestno in prepleteno z drugimi metodami, pogosto jo tudi imenujemo metoda senzorne integracije ali multisenzorno spoznavanje sveta. Uporabljamo jo vsak dan, čeprav ji posvečamo premalo pozornosti.

Delo v skupini otrok s posebnimi potrebami Po izobrazbi sem defektologinja in delam kot vzgojiteljica v razvojnem oddelku. V skupini je lahko največ šest otrok. Čeprav je skupina majhna, se otroci med seboj zelo razlikujejo. Razlikujejo se v primanjkljajih in motnjah, sposobnostih in tudi starosti. Večinoma so otroci z več motnjami, najpogosteje je prisotna gibalna oviranost in motnja v duševnem razvoju. Pri usmerjenih dejavnostih v skupini izvajamo individualiziran pristop, kar pomeni individualno in diferencirano, torej oblike, metode dela in prostor tako prilagodimo, da se lahko vsak otrok optimalno razvija in celostno spoznava svet okrog sebe.

Izkušnje otrok s posebnimi potrebami in njihovo opazovanje Pri otrocih s posebnimi potrebami se pogosto pojavljajo težave in primanjkljaji na posameznih čutilih, pogosto imajo veliko manj izkušenj kot njihovi običajni vrstniki. Vendar lahko v okviru skrbno načrtovanega individualiziranega programa nadoknadijo svoje primanjkljaje. Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo povprečne kognitivne sposobnosti, so lahko celo bolj izurjeni na področju opazovanja kot njihovi vrstniki. Tudi pri običajnih otrocih so lahko prisotne težave in primanjkljaji na posameznih čutilih, zato je še toliko bolj pomembno, da jih navajamo na sistematično opazovanje in da jim omogočamo rokovanje z naravnim materialom. Zavedati se moramo odgovornosti našega dela, saj je običajno tako, da otrok dobi tisto, kar mu posredujemo. Pogosto mu posredujemo tisto, kar se nam zdi pomembno za otrokov nadaljnji razvoj.

Opazovanje v naravnem okoljuOtroci spoznavajo svet okrog sebe preko predmetov iz narave – t.i. konkretnih predmetov in naravnega materiala. Opazovanje v naravnem okolju je seveda neprecenljivo, zato s pridom izkoriščamo učne sprehode. Z otroki opazujemo naravo v naravi skozi različne letne čase in ob različnem vremenu ter v različnih oblačilih. Otroke opozarjam na podrobnosti in jih spodbujam, da so

29

Dobra praksa

Bo zraslo, če bomo zalivali?

Polžek

Takole izgleda zima.

S travo smo se igrali v učilnici.

pozorni na dogajanje okrog sebe, in jim opisujem, ko je to potrebno. Ustavljam se ob zanimivostih ali malenkostih, ki jih sami morda ne opazijo. Na sprehodu opazujemo polža, ki leze po potki, mravlje, ki skrbno prenašajo tovor, smeti, ki so se znašle na trati, ko je skopnel sneg, … Veliko možnosti ponuja opazovanje kamenčkov ali listja na tleh in drevesih, različna struktura tal ali drugih površin, … Na žalost pa nimamo vedno možnosti, da bi lahko načrtovano opazovali v naravnem okolju. Takrat prenesemo opazovanje v igralnico.

Opazovanje v igralnici in delo z naravnim materialomV igralnico lahko prenesemo material, ki je aktualen in nam dosegljiv v posameznem letnem času. Jesen je najbolj bogata in nam ponuja izjemno veliko možnosti: poljske pridelke, sadje, zelenjavo, gozdne plodove, ... Spomladi in poleti lahko opazujemo rast rastlin, se igramo z vodo in zemljo ter opazujemo male živali. Nekaj posebnega je opazovanje snega in spoznavanje njegovih lastnosti v igralnici. Po drugi strani pa lahko določen naravni material uporabljamo vse leto. Školjke, kamni, storži, droben razsipni material (npr. moka, zrnje, koruza, …) so uporabni pri različnih dejavnostih.

Primer postopnega sistematičnega opazovanja Hleva z domačimi živalmi ne morem prenesti v igralnico, predvsem pa ga ne moremo ponazoriti v pravi velikosti, ne moremo prenesti niti osvetljenosti, vonja, … Se mi pa zdi pomembno, da otroci pridobijo znanje in izkušnje tudi o tem. Tako otrokom najprej ne posredujem informacije, kako hlev izgleda ali katere živali so v njem, temveč začnem s spoznavanjem elementov iz njega. Prinesem jim slamo, ki jo otroci lahko prijemajo, poslušajo, kako šumi, jo vonjajo, jo mečejo naokrog, se skrivajo v njej, jo trgajo in jo spoznavajo preko svojih čutil. Enako zanimiva je sveže pokošena trava, zrnje, ... Živali jim približam preko tipanja različnega materiala, pri tem se poslužujem taktilnih pripomočkov, ki so podobni krznu živali, in zvočnih posnetkov oglašanja živali. Živali v naravni velikosti jim tudi ne morem ponazoriti, zato pazim, da najprej uporabim fotografije živali, ki so dovolj velike, jasne in enostavne s čim manj motečimi elementi. Najbolje je, da je samo ena žival na sliki. Sposobnejšim skušam ponazoriti naravno velikost živali tudi s pomočjo primerjav. Npr. krava bi komaj prišla skozi vrata igralnice. Šele, ko bodo otroci pridobili nekaj osnovnih informacij, uporabim spoznavanje živali preko figuric ali plišastih živali.

Dovolj časaPri opazovanju se mi zdi najpomembnejše, da imamo na voljo dovolj časa, da ne hitimo in da damo otroku dovolj časa za opazovanje. In tudi ponovitev, če je potrebno. Prilagajamo se otrokom. Dejavnosti skušamo narediti dovolj zanimive.

Za zaključek v poduk Večina otrok se lahko giba v naravi, na sprehodih in izletih brez ovir. Otroci s posebnimi potrebami, predvsem pa njihovi starši, pri tem naletijo na mnogo težav. Otrok je na vozičku, ga moti hrup, je senzorno preobčutljiv, slaboviden, ... Starši pogosto sami najdejo način ali jim mi priporočamo, kaj naj v naravi opazujejo. Pri tem jih tudi spodbujamo.

Kot vzgojiteljica v vrtcu se vsekakor moram posluževati metode opazovanja in na to navajati otroke že od jasli dalje. Če se bodo otroci naučili, kako naj se lotijo opazovanja v naravi in imeli veliko priložnosti rokovanja z naravnim materialom, se bodo lažje znašli tudi v množici slik v slikanicah in otroških revijah. Le-to pa jim bo kasneje koristilo v šoli pri branju in pisanju ter učnih tehnikah.

30

Zbudite se z naravoZamenjajte svoj nadležen zvočni alarm za nov način bujenja: s svetlobo. Zbujajte se na naraven, učinkovit in prijeten način! S svetlobno budilko Philips Wake-Up Light.Pol ure pred vašo predvideno uro bujenja bo Philips Wake-Up lučka pričela oddajati nežno svetlobo, ki bo postopoma naraščala v intenzivnosti vse do nivoja, ki ste ga vnaprej določili. Lučka posnema vzhajajoče sonce v vaši spalnici in postopoma pripravi telo na bujenje. Študije dokazujejo, da simulirana zora občutno izboljša človekovo energičnost, produktivnost, kakovost spanja in predvsem kakovost bujenja, le-to pa zmanjšuje utrujenost čez dan. Znano je namreč, da ima svetloba izjemen vpliv na naše počutje – zato smo na sončne dni bolj polni energije, bolj pozorni in nasploh bolj srečni, medtem ko smo na sive, temne in deževne dni utrujeni in neustvarjalni.Philips Wake-Up Light je na voljo v vseh bolje založenih trgovinah z domačo elektroniko.www.philips.si

pripravlja: Uredništvo

Poslastice za pticeNaj tudi vaš otrok spozna naravo od

blizu. Ena izmed dobrih možnosti

je delavnica "Poslastica

za ptice", kjer bodo otroci pod

mentorstvom ustvarjali različne

»ptičje poslastice« in lojne pogače ter različne oreščke in plodove na vrvici. Izdelki bodo primerni za zimsko

krmljenje ptic. Delavnica bo potekala v soboto, 23. oktobra 2010, med 15.30 in 17. uro v Arboretumu Volčji

Potok. Delavnica je brezplačna. Plačati je treba samo vstopnino v park. Prijavite se do 21. oktobra 2010 na

e-naslov urska.galien@arboretum-vp.si.Več informacij na www.arboretum-vp.si.

Jaka in srakaNa deževno popoldne si morda lahko vzamete čas za

gledališče. Jaka in sraka je gledališka predstava za otroke gledališča Unikat, v kateri nastopajo igralci in lutke, pomembno

vlogo pa ima tudi glasba.Jaka gleda televizijo. Nenadoma televizija ugasne in Jaka se

čisto sam odpravi iskat, kdo bi mu lahko pomagal. Morda prijazna gospa iz sosednjega stanovanja ali miren ribič, ki ga sreča ob jezeru? Morda teta iz elektrarne? Ali mali polžek, ki

išče svojo hišico? Na poti mu ves čas nagaja tatinska sraka. Kaj pa če je ona kriva za to, da ne more gledati televizije?

Več o predstavi in datumih na: www.gledalisce-unikat.si.

BOMAX – sedaj tudi za najmlajše BOMAX, pred dvajsetimi leti MINI MAX, je hitrorastoče tekstilno podjetje z Dolenjske. Zastopajo blagovne znamke VIGOSS, C JEANS, ICE BOYS, CONS, ki so dosegljive v kar devetih prodajalnah po Sloveniji. Kot novost v ponudbi ob odprtju Centra Bomax na Muljavi, je barvit otroški program od šestega meseca naprej po izredno ugodnih cenah. Dobrodošle tudi mame. Čaka vas ženska dnevna moda z modnimi dodatki in bižuterijo ter spodnje perilo. Tudi očki boste našli zase še več dnevnega, športnega in elegantnega poslovnega programa s ponudbo oblek, srajc in kravat. Veliko parkirnega prostora in pobeg v Jurčičevo deželo sta zagotovo dodatna prednost, kajne? Sedaj se vsa družina lahko obleče v Bomaxu. www.bomax.si

Vaše darilo ima lahko čudovite poslediceVaše darilo ima lahko trojno moč. Obdari vam pomembno osebo, osreči pomoči potrebno bitje in zmanjša nepotrebno onesnaževanje okolja. Krilca so tu zato, da vam pomagajo spreminjati svet na bolje. Krilca so mogočno darilce. Čudovito lepa so in koristna, pa čeprav jih ne morete prijeti. Z njimi ne opravite še enega nakupa, temveč naredite nadvse dobro delo. Vašega denarja ne dobi tovarna, temveč bitje v stiski. Vaš nakup ne obremeni okolja, temveč osreči zdaj otroka, zdaj delfina, zdaj skupnost. Vaše darilo ne konča v omari, temveč lepo vsem na očeh izpostavljeno na mizi ali steni! Končni znesek, ki ga plačate, je sestavljen iz zneska darila in zneska stroškov za izvedbo. Znesek za darilo je donacija, ki je v celoti namenjena partnerski organizaciji za izvedbo.Posvojite delfina, podarite cel bolnišnični oddelek nasmehov, poskrbite, da bodo vsi otroci imeli možnost šolanja, ohranite 20 arov tropskega gozda, podarite zavojček sreče, …Več na www.krilca.si.

CikCak

Bo zraslo, če bomo zalivali?

Polžek

Takole izgleda zima.

31

Nekega dne sem opazil, da so organizacijske in logistične zmožnosti staršev naše družine izčrpane. »Draga moja, poleg služb, sesanja stanovanja, čiščenja stranišč in lakiranja parketa v dnevni sobi, pa čeprav z nesebično pomočjo babi in none, ne zmoreva več ves čas skrbeti za najina prestolonaslednika. Poiskati bo treba pomoč,« je (teoretična) glava naše družine (op. jaz) naročila svoji najljubši temnolaski, naj vendar poišče varuško. Moja sposobna žena se je hitro podala na lov in že smo imeli kar tri kandidatke. Ob samostalniku varuška so se v mojih moških možganih začele prikazovati najrazličnejše vrste slik; od španskih temnookih lepotic s čutnimi ustnicami, francoskih au-pair dolgonogih kratkolask do bujnih zagorelih skandinavskih plavolasih lepotičk. Občasno se mi je pojavljala še slika ameriških zdolgočasenih mozoljavih varušk, ki čakajo na par, da se vrne iz gledališča. Ali pa klena slika trpeče slovenske pestrne, pognane od doma s trebuhom za kruhom, čuvajoč razvajene otroke večjih kmetov. Zame, plehkega moškega, je bil edini kriterij izbire seveda simpatičen izgled, saj se mi je vedno zdelo primerno, da moji otroci odraščajo v lepem okolju. Moja draga

besedilo in fotografija: Družinski fant

ODA VARUŠKAM

soproga je imela seveda čisto druge kriterije. Na srečo. Vse varuške so poleg klasičnih didaktik obvladale tudi moderno holistično poučevanje s kinestetičnimi vsebinami in bile ob vsem skupaj še mamasto prijazne, ljubeče in strokovnjakinje za reševanje iz vode in zdravo prehrano. Ampak vse to je bila teorija. Izbira varuške je bila v resnici precej bolj enostavna. Ko je mlada gospodična prvič videla malega otročička, ki so se ga starši tako želeli odkrižati vsaj za kakšno uro ali kakšen kino, je bilo očitno vse v rokah obeh udeleženih. Oba naša dva mulca sta že v prvi sekundi vedno prav padla novi varuški v objem. Kot da bi bila že leta in leta skupaj, je mali blondinec zagrabil gospodično za roko in jo odvlekel v otroško sobo, od koder se je slišalo samo še zadovoljno smejanje in igranje. Midva pa sva veselo odšla v službo, trgovino, na sestanek ali na mikropočitnice na Tahiti. Poznavanje elementov waldorfske pedagogike kar naenkrat ni bilo več pomembno. Da sva dvakrat dobila pravi osebi, sva midva opazila tudi po tem, ko sta se najina mlada potomca pri varuški doma do sitega nagledala domačih živali, mladih muckov, pujsov in ovčk ter najedla domačega zavitka. In po

tem, ko sva ugotovila, da varuška navihanca položi spat čez dan brez dude, kar njegovim staršem nikoli, ampak res nikoli ni uspelo.Najbolj zanimivo se mi je zdelo pri varuškah to, da so sposobne po več dni zapored živeti dvojno življenje. Čez dan ustvarjajo z otrokom, so neverjetno potrpežljive in skrbne, jim mirno tlačijo hrano v usta, medtem ko one še niso jedle, se igrajo z njim v peskovniku, nikoli ne zbolijo in imajo vedno čas, ko jih jaz sedemindvajset minut prej pokličem, če imajo slučajno voljo za eno pazenje otrok, ker bi peljal svojo najljubšo temnolasko v kino. Zvečer pa so sposobne še celo noč čisto po mladostno žurirati.Še zdaj, ko je najin prestolonaslednik že v drugem razredu, je njegova varuška Lonika še vedno ta glavna. In imam močan občutek, da bo našega lumpa čez dvanajst let odpeljala tudi na pivo. Naša Jana je pa tako ali tako postala nenadomestljiva in samo še občutek za spodobnost nas zaustavlja, da je ne bi poskušali nastaniti kar pri nas doma in tako nesramno izkoriščali njen čas še naprej. Varuške so kul. Predvsem pa imam z njihovo pomočjo še rajši mojo temnolasko.

Otroci so simpatični in zabavni. Pravi užitek se je igrati z njimi, jih opazovati, kako jim divja domišljija, kakšne nove potegavščine si izmislijo. Večina očkov nas je takih. Še posebno, če se z ukvarjanjem z otroki izognemo gospodinjskim opravilom. Je pa res, da jaz več kot štiri ure ne zdržim. Ponavadi se mi sredi najbolj napete gradnje lego stolpa ali barvanja zapletenega labirinta začnejo zapirati oči. »Oči, a spet spiš?!« me mali hitro prebudi. In igra se nadaljuje. Takrat velikokrat spoznam, da nisem iz pravega testa za vzgojitelja v vrtcu ali učitelja v šoli. Preživeti osem ur z malimi bitji, ki prekipevajo od energije in bistrih ali trapastih domislic, je enostavno preveč za moj (starajoči se) organizem.

Družinski fant3232

Več o akciji LINOV KOLEDAR LETNIH ČASOV na www.ringaraja.net/lino.

Lino koledar

Več o akciji LINOV KOLEDAR LETNIH ČASOV na www.ringaraja.net/lino.

Septembra smo v naše uredništvo prejeli KOLEDARJE ZA NAŠEGA LINA in ta medvedek komaj čaka, da bo lahko obiskal otroke, ki so ustvarili te lepe izdelke. Odločitev je bila res težka, saj ste vsi poslali resnično prikupne koledarje, vendar je Lino moral izbrati dva najprikupnejša.

Vzgojiteljici Alenka Urnaut in Špela Hrastnik 3. razred oddelka podaljšanega bivanja,

mentorica Marjeta Krajnc

NAGRAJENA VRTCA STA:

POLETJE

Ne pozabite na naslednji koledar na temo »JESEN«!Sodelujete lahko prav vsi, mali in veliki iz vrtcev in prve triade osnovnih šol.

Naslednji koledar je na temo »JESEN «, na katerega narišite in napišite vse o tem, kako mali in veliki preživljate ta barvit letni čas, tako doma kot

v vrtcu ali šoli. Kaj v teh mesecih opazujete, o čem se učite, kaj jeste, kaj prepevate, kako se oblačite in še in še.

Koledarje »JESEN« nam pošljite najkasneje DO 18. OKTOBRA na naslov

Danu d.o.o., Ringaraja, Knezov Štradon 94, 1000 Ljubljana. Izmed vseh prispelih koledarjev

bomo izžrebali dva vrtca/šoli, ki ju bo Lino razveselil s svojim obiskom v mesecu novembru.

Nagrajenci in nagrajeni plakati bodo objavljeni v novemberski številki revije. Takrat tudi poiščite novo nalogo Linovega koledarja letnih časov.

Vzgojiteljici Katja M

ori in H

erm

ina

Ostr

uh

1. Vrtec pri OŠ Ribnica na Pohorju – 2 skupini 2. OŠ Štore

33

100 ugankAnja ŠtefanZaložba Mladinska knjiga

100 popolnoma novih ugank, zapisanih z velikimi tiskanimi črkami ter v sodobnih prispodobah in z opisi, ki so blizu današnjim otrokom in jih poznajo iz vsakdanjega življenja. Razvozlavanje pesniško zasukanih vprašanj o živalih, naravi in pojmih dopolnjujejo čudovite ilustracije Jelke Reichman.Za radovedne otroke in vsevedne starše.

www.emka.si

Berem, bereš, beremo

Mala knjiga za velike staršedr. Zoran MilivojevićPsihopolis Institut D.O.O.

Kako doseči, da otrok ne bo ne razvajen ne preveč poslušen? Mala knjiga za velike starše je pri nas velik hit o vzgoji otrok, saj se že nekaj mesecev nahaja na listi najbolj prodajanih knjig v knjigarnah. Tudi slovenski strokovnjaki jo velikokrat priporočajo staršem. Poleg dr. Zorana Milivojevića je knjigo napisalo tudi pet slovenskih psihologov in socialnih pedagogov. V praktičnem in ilustriranem priročniku je predstavljen Milivojevićev »mercedes model«, ki uvaja v medsebojne odnose tri glavne funkcije vzgojnega reda. Sem spada postavljanje ciljev, pohvala in nagrajevanje ter kritika in kazen. Hkrati ta model opozarja na številne napake pri vzgoji, ki lahko vodijo do pretirane socializacije otroka, razvajenosti, prevelike zaščitenosti, zanemarjanja ali maltretiranja otroka.

ZA S

TARS

E

pripravlja: Uredništvo

Igriva vadba za dojenčkaAndreja Semolič

Otrok potrebuje dobre prijeme, spodbudne in zdrave prve gibalne poskuse, s katerimi odkriva sebe in okolico. S pomočjo knjige in vadbe se starši naučite otrokove komunikacije in osvojite znanje, s katerim lahko uspešno upoštevate otrokove potrebe in ga vodite skozi razvojne motorične faze. Vse to otroku omogoča uspešno napredovanje v celostnem razvoju, ki ima temeljne posledice na poznejše otrokovo življenje v odrasli dobi.Gibanje je izjemnega pomena za človeka, zato je še toliko bolj pomembno, da starši svojemu otroku omogočite pravilno gibanje in rokovanje z njim, dokler tega še ni sposoben sam.

www.zdravo-gibanje.si

ZA Z

DRAV

JE

Živali iz GmajniceColin DannZaložba Modrijan

Knjiga, ki je prvič izšla že leta 1979, je knjiga za vse generacije in je s svojo sporočilnostjo o uničevalnem človeškem ravnanju z naravo in o medsebojnem spoštovanju vseh živih bitij danes še kako aktualna. Poleg ljubiteljev narave in živali se bodo knjige še posebej razveselili starši, ki bi svojim otrokom z zgodbo želeli pokazati, kako pomembno vlogo pri ohranjanju živali in narave ima človek.

www.modrijan.si

EKO

JE ZA

KON

ZA M

AMIC

E

19,90 d

Živa

li iz

Gm

ajn

ice Colin Dann

Živali izGmajnice

Prev

edel

Uro

š Kal

čič

Superženska je v tebiAnette EllegaardZaložba Didakta

Superženska je v tebi ni knjiga o moči vesolja ali drugih višjih silah. Je življenjski opis, kako živeti bolj umirjeno in bolj veselo. Priročnik je namenjen ženskam, ki se zavedajo, da morajo vreči pravljično podobo popolne ženske, kakršno slikajo ženske revije, na grmado.

Pogumna in spodbudna knjiga o razvijanju realnih pričakovanj in iskrenih željah v življenju. Seznani se s tremi ravnovesji, ki vplivajo na počutje, in s konkretnimi nasveti, kako do ljubezni, kariere, otrok in stanovanja ter kaj storiti s predrtimi kolesi – ne da bi se spotoma izgubila.

www.didakta.si

Govoreči prstidr. Uroš AhčanCeljska Mohorjeva družba

'Govoreči prsti' sta dve knjigi v eni. Za majhne in velike – tiste, ki svoje prstke vtikajo tja, kamor ne bi smeli, in one, ki jih pred tem ne poučijo in ne zaščitijo dovolj.

Neprecenljivi nasveti zdravnika dr. Uroša Ahčana, specialista splošne kirurgije in učitelja na Medicinski fakulteti. Napisano stvarno, razumljivo, kratko in jasno. Malčki pa, ki bodo poslušali zgodbice (in občudovali prisrčne ilustracije) o nagajivih prstkih, varno spravljeni v objemu ljubečih staršev, ki jim bodo sproti pojasnjevali, kaj vse se še lahko zgodi tem našim dragocenim junakom na radovednih rokah, bodo zagotovo manj navdušeno vtikali palčke in kazalčke tja, kjer jih prstki zagotovo skupijo.

www.mohorjeva.org

ZA KR

ATKO

CASE

NJE

34

pripravlja: Uredništvo

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Sitko_dodatni_210x297_cetrti_TISK.pdf 1 9/9/10 11:14 AM

NAVODILO:

POBARVAJ POSKOČNEGA KONJIČKA IN DEBELEGA PRAŠIČKA.

EKO KOTIČEKustvarja: Manja Žugman Širnik

NAVODILO:PREBERI UGANKE IN POIŠČI REŠITVE. PRAVILEN ODGOVOR VPIŠI NA ČRTICE

IN GA POVEŽI S PRAVO SLIČICO.

(PRESPIJO)

JESEN JE LETNI ČAS, KO

LASTOVKE NA JUG HITIJO,

V GOZDOVIH PA MEDVED,

POLH IN VEVERICA

JESENSKE SADEŽE NABIRATI

HITIJO,

SAJ SO TO ŽIVALI, KI ZIMO

P — — — — — — — .

(KOSTANJ)

DREVO SULIČASTE LISTE IMA,

JESENI SVOJE UŽITNE SADOVE DA.

MARONI SO VELIKI KOT BONBONI,

IZ NJIH LAHKO PIRE IN SLADICE

PRIPRAVIMO,

LAHKO PA KUHANE ALI PEČENE NA

MIZO POSTAVIMO.

K — — — — — —

(JURČKA)

KDOR LJUBITELJ JE GOBARSTVA,

V GOZD NAJ SE ODPRAVI,TAM LAHKO JESENI J — — — — —

IN ŠE VRSTO GOB POZDRAVI.

(JESEN)

RUMENA, ORANŽNA, RJAVA

IN ZELENA SO DREVESA,

MATIC PA S TRTE ŽE GROZDJE STRESA.

LETNI ČAS PRINESE NOV OBRAZ,

SONČNI DNEVI SE POSLAVLJAJO,

ŽIVALI NA ZIMO SE PRIPRAVLJAJO.

J — — — —

(NARAVA)

OBKROŽA NAS, ŽIVI, NIKAMOR SE JI NE MUDI,TOPEL VETER NAM PONUDI, VČASIH ROŽ'CO PREBUDI.PROSTRANE DOLINE IN PLANINE DOM SO ZA ŽIVALI IN RASTLINE,VČASIH SE S ČLOVEKOM POIGRA, KO Z NJO GRDO RAVNA.

N — — — — —

OTROK KREPI NATANČNO BARVANJE, PREPOZNAVANJE LIKOV IN FINOMOTORIČNE SPRETNOSTI.

NAVODILO:

S TRIKOTNIKI OZNAČENA POLJA POBARVAJ Z RUMENO, VSA OSTALA POLJA PA S TEMNO MODRO BARVO. KAJ DOBIŠ? ODGOVOR VPIŠI V PRAVOKOTNIK POD SLIKO.

CILJ:

NAVODILO:

OTROK SLEDI ČRTKANI LINIJI, ZATO KREPI MOTORIČNE SPRETNOSTI, HKRATI PA JE TO PRVI KORAK K UČENJU PISANJA ČRK.

CILJ:POMAGAJ ŽIVALIM DO PREBIVALIŠČ. ZASLEDUJ ČRTKANE LINIJE S SVINČNIKOM, DA BO NASTALA POVEZANA ČRTA.

OTROK SI KREPI BESEDNI ZAKLAD IN VADI PISANJE.

NAVODILO:

UGOTOVI, KATERA ŽIVAL JE NA SLIKI IN KAKŠNE BARVE JE. IME ŽIVALI NAPIŠI NA ZGORNJO ČRTO, BARVO PA NA SPODNJO ČRTO POD SLIKO.

CILJ:

LINO RAD PIJE MLEKO.V KVADRATKE NAPIŠI IME

ŽIVALI, KI NAM DAJE MLEKO IN JO NATO ŠE POBARVAJ.

SVOJE REŠITVE POŠLJI DO 18. OKTOBRA.

LINO BO IZŽREBAL 10 LINO CLICS.

OTROK PREPOZNA RAZLIČNE OBLIKE IN JIH IMENUJE.

CILJ:POMAGAJ ČEBELI PRITI DO SATJA. VENDAR PAZI, HODIŠ LAHKO LE PO KROGIH. ENAKE LIKE POBARVAJ Z ENAKO BARVO IN ZRAVEN NAŠTEJ VSE LIKE, KI JIH VIDIŠ.

NAVODILO:

NAVODILO:

OTROK ŠTEJE, PREPOZNAVA OBLIKE IN SPOZNA POJEM ENAKO ŠTEVILO.

CILJ:PREŠTEJ PIKE NA DOMINAH IN ŽIVALI. POVEŽI TISTE Z ENAKIM ŠTEVILOM.

NAVODILO:

OTROK ŠTEJE IN PRIMERJA KOLIČINE.

CILJ:PREŠTEJ ŠTEVILO JABOLK NA POSAMEZNEM DREVESU. ŠTEVILO ZAPIŠI V KVADRAT OB TEM DREVESU. V SREDNJI KVADRATEK VPIŠI SIMBOL MANJ (<) ALI VEČ (>).

NAVODILO:

OTROK PREPOZNAVA SADJE BIN ZELENJAVO.

CILJ:POBARVAJ ZELENJAVO IN SADJE IN GA POIMENUJ. OBKROŽI TISTE, KI JIH JEMO JESENI.

VEČ NALOGIC ZA KREPITEV MOŽGANČKOV ALI SKUPINSKO ZABAVO DOMA, V VRTCU ALI ŠOLI POIŠČITE NA www.ringaraja.net/otroski_koticek.

NAVODILO:

OTROK VADI POZORNO OPAZOVANJE IN RISANJE.

CILJ:PRVI GRAD JE NARISAN V CELOTI. OSTALIM DORIŠI MANJKAJOČE DELE IN JIH POBARVAJ.

NAGRAJENCI SEPTEMBRSKE NAGRADNE IGRE LINO, KI PREJMEJO LINO TATOO SO:

Stojanović Sara, Ptuj; Forjan Tilen, Beltinci; Osojnik Tea, Velenje; Zrimšek Nina, Zagorje; Špehar Neja, Stara cerkev; Debeljak Kiara, Velike Lašče; Karaoža Matevž, Ljubljana; Luštrek Luka, Domžale; Legan Zala, Dvor; Brezjak Nuša, Dornava; Plešivčnik Gašper, Libeliče; Dodič Tinkara, Kamnik; Miholič Kristjan, Stahovica; Mihelčič Luka, Slap ob Idrijci; Šuvak Kozjek Gal, Jesenice; Gomboši Taj, Murska Sobota; Roškar Anej, Ljutomer; Opaka Nejc, Domžale; Verč Gašper, Logatec; Savnik Nika, Šempeter pri Gorici; Podgrajšek Nik, Vitanje; Radakovič Jan, Novo mesto; Žabič Mark, Novo mesto; Blažič Nika, Novo mesto; Šubic LARA, Železniki; Saviozzi Nik, Zagorje ob Savi; Bajda Kaja, Hrastnik; Ramšak Vida, Šmartno ob Paki; Vukelić Erik, Koper; Tomšič Tim, Ljubljana

Nagrade bodo poslane po pošti.

NAVODILO:

OTROK SPOZNA OSNOVE DRUŽABNE IGRE IN OSNOVE VARNOSTI V PROMETU.

CILJ:POSTAVITE SVOJE FIGURICE NA START IN TEKMUJTE, KDO PRVI PRIDE DO ŠOLE.

POJDI NAZAJ ZA 3 POLJA.

ZA NAGRADO POJDI

NAPREJ ZA 3 POLJA.

PRIPET Z VARNOSTNIM PASOM.

POJDI NAZAJ

ZA 6 POLJ.

RUMENE RUTKE, POJDI NAZAJ ZA DVE POLJI.

MOJE IME JE:NAVODILO:

POBARVAJ MUŠNICI,

DA BOSTA ČIM BOLJ PISANI.