1

Tekmovanje Mladi turistični vodnik 2017

SEMINARSKA NALOGA

Avtorica: Ema Vrtačnik Mentorica: Inka Nose

Ljubljana, Marec 2017

2

KAZALO

Uvod……………………………………………………………………………………………………3

Zemljevid……………………………………………………………………………………………..4

Program izleta……………………………………………………………………………………….4

Osebna predstavitev………………………………………………………………………………..4

Opis izleta…………………………………………………………………………………………….5

Kalkulacija….…………………………………………………………………………………………7

Časovni okvir izleta…………………………………………………………………………………8

Dodatne zanimivosti in ponudba………………………………………………………………..9

Slike………………………………………………………………………………………………..…10

Viri literature in slik……………………………………………………………………………….14

3

UVOD:

Srce Slovenije leži prav tukaj v Slivni. V majhnem kraju z velikim srcem. Samo ime Slivna pa

izvira iz legende iz časov turških upadov, gre pa takole:

Turki so na enem izmed nočnih pohodov ugrabili dekle in fanta, in ju odpeljali v Turčijo. Po

letih suženjstva sta pobegnila in sabo na konjih vzela še sadike dreves, ki sta jih gojila pri

cesarju. To so bile slive, ki sta jih posadila tu v njunem rodnem kraju in še do danes se je

ohranilo to ime.

To je ena izmed redkih vasi, kjer lahko resnično začutimo mir in se povežemo z naravo.To

lahko naredimo v zdravilnem parku, ki se nahaja tik pod GEOSS-om, kjer nas čakajo lesene

klopce, postavljene na točkah z različnimi zdravilnimi energijami. Teh točk je 12 in vsaka se

razlikuje od druge.

Sredi vasi stoji tudi Škundrova kašča, ki je bila zgrajena že leta 1797 kot prostor za

shranjevanje ozimnice in žita. Danes si lahko ogledamo osrednji prostor, kjer so razstavljene

celoletne jaslice.

Na isti domačiji pa nas pričakajo tudi umetniške podobe, ročno izrezljane iz lesa, ki jih

ustvarja domačin Tone Vrtačnik.

Umetnikov ne manjka, to nam dokazuje tudi keramičarka iz vasi, Barbara Vrtačnik, ki

izdeluje keramiko v kateri uporablja tehniko poslikave slovenskih ornamentov ter odtis čipke

narejene v Sloveniji.

Naselitev sosednjega kraja, vasi Vače sega že v čas srednjega veka, ki jo dokazuje tudi

izkopana situla v bližnjem kraju na Kleniku, ki je nanjo nesluteč naletel Janez Grilc v 19.

stoletju.

Med skalovjem in prelepimi gozdovi pa naletimo tudi na školjke, ki so kot fosilni ostanek v

steni Fosilne morske obale ostale nam v spomin na nekdanji ocean, ki je segal daleč naokoli,

približno 13 miljonov let nazaj.

Same Vače so v srednjem veku slovele kot bogato najdišče železa in bakra in zato kaj kmalu

tudi postale bogat trg. Bližnja reka Sava pa je omogočila lahek promet in pomembne

trgovske mreže.

V župnijski cerkvi, ki je že šesta na tem mestu je v notranjosti tudi božji grob, ki je tudi

njena posebnost kot tudi vitrina s slovensko zemljo, ki jo je papež Janez Pavel II poljubil ob

obisku Slovenije maja 1996.

S izletom želim pritegniti predvsem mlajše, aktivne ljudi, saj je to popoln kraj za aktivni a

hkrati sproščujoči izlet.

4

ZEMLJEVID

Slika 1: zemljevid kraja in vrisana pot izleta

PROGRAM IZLETA

TOČKE

-Župnijska cerkev na vačah

-Vaška situla

-Fosilna morska obala

-Domačija pr Škundr in delavnica keramike

-Pustolovski park GEOSS

-Geometrično središče Slovenije in zdravilni park

OSEBNA PREDSTAVITEV

Sem Ema VRTAČNIK, dijakinja tretjega letnika Srednje šole za gostinstvo in turizem v

Ljubljani smer turizem. Živim v vasi Slivna, ki sem jo izbrala kot temo izleta, saj vem

o njej veliko in mi je pri srcu. Znam tudi aktivno angleško ter pasivno nemško in

špansko.

5

OPIS IZLETA

VAČE

Izlet bi začeli v naselju Vače, kjer bi si ogledali župnijsko cerkev v katerem je božji

grob. Sedanja cerkev sv. Andreja na Vačah je po ugotovitvah pokojnega župnika

Valentina Benedika že šesta. Kot piše v knjigi "Vače" (1972), so sredi 12. stoletja

prihajali na Vače menihi iz Stične in božjo službo opravljali v majhni kapeli na Grmu,

hribu nad Vačami. Benedik domneva, da je bila tudi prva cerkev na Vačah lesena kot

mnoge druge po naših krajih. Druga, zgrajena sredi 13 stoletja, naj bi bila že

zidana. V drugi polovici 15. stoletja so na Vačah zgradili tretjo cerkev v gotskem

slogu (drugo so verjetno uničili Turki). Tudi četrta cerkev, po Valvasorju je imela štiri

oltarje, je bila zidana v gotskem slogu. Peta cerkev je bila zgrajena v baročnem

slogu okoli leta 1700. Po velikem požaru leta 1834 ki je uničil večji del Vač, so

zgradili sedanjo cerkev, ki so jo blagoslovili leta 1844, posvetil pa jo je škof Anton

Wolfkor Cerkev sv. Andreju. V notranjosti pa si ogledamo tudi božji grob, to je

mozaik, ki je bil poklonjen Vačam kot darilo Škofa Matevža Ravnikarja. Slike v cerkvi

pa so delo Langusa, Metzingerja in Berganta. V župnijski cerkvi na Vačah je tudi

vitrina s slovensko zemljo, ki jo je papež Janez Pavel II. poljubil ob obisku Slovenije

maja 1996.

SITULA

Po krajšem sprehodu pa že naletimo na repliko situle, ki je najznamenitejša

izkopanina na Vačah in sploh na Slovenskem (v vseh obdobjih, ki jih raziskuje

arheologija). Izkopal jo je samouki ljubitelj starinoslovja, Janez Grilc s Klenika, 1882.

Umetnina, ki je najverjetneje nastala na prelomu 6. v 5. stoletje p. n. št., odseva

tradicionalne vplive sredozemskega sveta. Neznani umetnik si jo je zamislil, kot

epski spev. Na kratko si prizori v "epu" o življenju vojaškega plemstva, morda

samega kneza, vrstijo takole: prvi friz ponazarja sprevode, drugi friz ponazarja

daritvene obrede, tretji friz živali. Na koncu drugega friza je upodobljen še ptič z

ribo na dveh košutah, v tretjem frizu pa sedita vrana. Situla z Vač je visoka 23,8 cm

in je izdelana iz bronaste pločevine, spetih z bronastimi zakovicami. Držalo se na

koncih zaklljuči v račjo glavico. Halštatsko umetnino danes hrani Narodni muzej v

Ljubljani. Med vrhunskimi deli situlske umetnosti, od 6. do konca 5. stoletja pr. n.

št., naj omenimo italske situle Benvenuti, Certosa, Bologna (Providence), Arnoaldi,

med alpskimi situla Hallstatt. Vendar sta med dobro desetino najboljših situl na vrhu

lestvice le dve; Vače in Certosa, morda po čistosti kompozicije situla z Vač celo

presega certoško.

6

FOSILNA MORSKA OBALA

Ob vračanju nazaj na Vače pa opazimo tudi največjo zanimivost iz obdobja

prazgodovine, ki se nahaja prav tu nad pokopališčem, kjer se nad travnikom dviguje

približno 3 metre visoka navpična apnenčeva stena. Na tem mestu je jasno viden

stik med sivim jurskim apnencem in rumenkasto drobnozrnato brečo (sprijeti ostri

kamni) s peščenim vezivom. Ta del stene, ki se v širini okoli 20 metrov razteza v

smeri vzhod zahod, predstavlja razkriti ostanek nekdanje fosilne morske obale.

Vendar pa to ne bi predstavljalo nobene posebnosti, če se v apnencu ne bi ohranili

zelo redki sledovi školjk. Luknje, ki so ostale kot dokaz delovanja kamnovrtnih

školjk, so približno enako globoke, v nobeni ni ohranjena školjčna lupina, ker so

bile zaradi valovanja in morskih tokov razlomljene in so izpadle iz kamnine že v

miocenu ali pa sojih skozi dolga obdobja počasi raztapljale pronicajoče vode. V večji

množini so na tem mestu ohranjene tudi fosilne školjčne lupine ostrig. So različno

dobro ohranjene in velike do 10 centimetrov.

ŠKUNDROVA DOMAČIJA

Za tem sledi kratek premor, toliko, da nas minibus oz. kombi odpelje do

sosednjega kraja, kjer si bomo ogledali Škundrovo domačijo, kjer že vrsto let

domačin Tone Vrtačnik izrezuje in oblikuje les v oblikah, ki so zanimive in raznolike.

Njegovo delo je tudi kompas sveta, ki vsebuje table postavljene v smeri največjih

mest na svetu ter zapisana razdalja do le teh. Zraven pa si ogledamo še delavnico

keramičarstva, kjer že vrsto let izpod rok Barbare Vrtačnik prihajajo izdelki, ki

predstavljajo Slovenijo, našo kulturo ter poslikave naših babic. Če koga zasrbijo

prsti se bo lahko preizkusil v lončarstvu tudi sam.

ZDRAVILNI PARK IN GEOSS

Pot nas vodi do zdravilnega parka tik pod hribom, na katerem je težišče Slovenije.

Klopce so primerne za meditacijo ter za pridobivanje zdravilne energije. Vsaka se

razlikuje od druge, zato na nekaterih posedimo dlje, ali pa se samo sprostimo ter si

malce odpočijemo.

Tu si naberemo nove moči tako z energijskimi točkami kot z pripravljeno malico.

Vsak izletnik dobi malico, organizirano s strani gostilne Pr' Lavrič v sodelovanju z

kmečkimi ženami iz kraja. Vsebuje pa domač pirin kruh z sušenimi mesninami ter

domačim medom in maslom. Pojedina je zavita v prtiček oz. serveto, na katerem je

odtisnjena slika spomenika rodoljubu, ki ga lahko tudi vsak vzame domov kot

spominek.

Na GEOSS-u, težišču naše države, saj se središče nepravilnemu liku, kot je obris mej

naše države, ne da določiti. Zaradi lažjega razumevanja smo pojem poenostavili in

ga poimenovali geometrično središče Slovenije, skrajšano GEOSS. Če bi lik Slovenije

7

na kartonu natančno izrezali po državnih mejah in ga v težišču postavili na konico

igle, bi ostal uravnotežen. Na podoben način, s premikanjem modela Slovenije na

podstavljeni igli, smo tudi najprej približno ugotovili lokacijo težišča. Na omenjenem

težišču pa je tudi križec, kjer položimo roko ter si zamislimo željo, ki naj bi se

izpolnila na tem mestu, naslednjič ko spet obiščete ta čarobni kraj.

PUSTOLOVSKI PARK

Izlet bomo zaključili v pustolovskem parku GEOSS, ki obratuje že šesto leto. Tam

bomo preizkusili naše sposobnosti v parku, kjer nas čaka 6 različnih težavnostnih

prog, med krošnjami dreves od 1m pa do 25m, delovanje naših glasilk pa bomo

preverili na najdaljšem zip-line spustom v osrednji Sloveniji, je dolg kar 915m.

KALKULACIJA

-božji grob na osebo: 0,5€

-minibus na osebo: 2€

-pustolovski park GEOSS na osebo: 20€

-malica: 5€

-vodnik na osebo: 5€

skupaj: 32.5€/osebo

8

ČASOVNI OKVIR IZLETA

URA OPIS TOČK RAZDALJA Dobavitelj/Kontakt

9:00-9:35 Ogled Župnijske cerkve

Sv. Andreja, božjega

groba ter pot do situle

750m

9:35-10:00 Predstavitev replike

situle in pot do fosilne

morske obale

950m

10:00-10:15

Predstavitev fosilne

obale in pot do Slivne

2km

DREN TRADE d.o.o.

kovic.m@gmail.com

Jesenje

5, 1281 Kresnice

10:15-10:40

Ogled domačije Pr

Škundr in delavnica

keramičarstva ter pot

do središča Slovenije.

500m Barbara Vrtačnik

Slivna 13 d, 1252

Vače

GSM: 031 810 046

10:40-14:00

Sprehod po zdravilnem

parku ter ogled

središča Slovenije in

malica in sprehod do

pustolovskega parka

700m

Verica Lavrič

Mala Sela 5, 1252

Vače

T: 00386 40 359

712

14:20-15:00

Plezanje v

pustolovskem parku

x

Pustolovski park

Geoss d.o.o.

Slivna 15, 1252

Vače

030 332 332

Skupaj: 6ur Skupaj: 4,9km

9

DODATNA PONUDBA IN DRUGE ZANIMIVOSTI

na povezavah si lahko ogledate tudi ostale ponudbe in dodatne zanimivosti, ki se

nahajajo v kraju samem ali v bližnji okolici.

Pohod po poteh okrog Slivne

pohod traja okoli dve do tri ure, vod nas vodi okoli vasi, med gozdovi in travniki in

nam ponuja tudi čudovite razglede bližnje doline.

http://www.srce-slovenije.si/index.php?t=events&id=11701&l=sl&portal=obiscite-

srce&portal_id=2

Bivanje v krošnjah

V okviru pustolovskega parka se organizira tudi bivanje v krošnjah. kjer vas pričaka

travniška večerja ob ognju, pod zvezdami. spanje poteka na platojih okoli različnih dreves,

na voljo pa so tudi viseče postelje, ki so obešene na drevesih. zjutraj vas zbudi ptičje petje

in jutranja zarja vam obžari obraz, medtem ko pozajtrkujete z košarico domačih dobrot.

http://www.pustolovski-park-geoss.si/si/bivanje-v-krosnjah.html

10

SLIKE

Slika 2: Božji grob v cerkvi Slika 3: Božji Grob

Slika 4: Vaška situla Slika 5: Replika vaške situle

11

Slika 6:Fosilna morska obala Slika 7: Čebelnjak iz lesa

Slika 8: Kompas sveta

Slika 9: Geometrično središče Slovenije

12

Slika 10: Pustolovski park GEOSS Slika 11: pustolovski park Geoss

Slike 11: Culica in njen potisk v kateri izletniki dobijo malico

13

VIRI:

Spletni viri:

https://en.wikipedia.org/wiki/Va%C4%8De

https://en.wikipedia.org/wiki/Va%C4%8De

http://vedez.dzs.si/datoteke/Umetnostna1.pdf

http://www.srce-slovenije.si/turizem/ponudniki/Cerkev-sv-Andreja-z-bozjim-

grobom-Vace

http://www2.arnes.si/~zkolen/Fosilna_morska_obala.htm

http://www.pustolovski-park-geoss.si/si/

http://www.keramikabarbara.si/

Knjižni viri:

Walter Schmid, Vače : predzgodovinska naselbina

Josip Mal : Privilegiji trga Vače

Slike:

-Google pictures