VVtorata sindikalna {kola za-vr{i so zaklu~okot po~nu-vaj}i od ovoj i narednite dva

meseca da se odr`at izbori vosindikalnite podru`nici vo sitedelovi na sindikalnata organi-zacija. Vakviot zaklu~ok proizlezeod konstatacijata deka vo Klini~-kiot centar kako edna od ~etiritesindikalni organizacii vo Samo-stojniot sindikat, vo nekoi nejzinipodru`nici odamna nema izvr{enoizbori, a kaj del, i pokraj navre-menite izbori, rakovodstvata sepasiviziraa.

Bitno e da se so~uva dignite-tot na podru`nicite i legitimite-tot na rakovodstvata. Tokmu zatoa

e insistiraweto da se zapazat ro-kovite za izbor na rakovodstva.

Prodol`uva na str. 2

BROJ 5 GODINA II SEPTEMVRI 2004

VOVEDNIK

PRAVO NA PRAVASpored ~lenot 26 od Kolektivniotdogovor za plati, drugi prava inadomestoci od juni 2002 godina "narabotnikot mu pripa|a regres zagodi{en odmor vo visina odsedumdeset otsto od prose~nataplata isplatena vo dr`avata voposlednite tri meseci". Fakti~kitoa zna~i deka nadomestot iznesu-va{e okolu 8.000 denari. Minatatagodina regresot ne be{e isplaten.Od osamostojuvaweto do denes, para-lelno so transformacija naop{testvenata dejnost, vo pove}enavrati se podgotvuvaa i menuvaapove}e zakoni vo ovaa oblast.Odredeni politi~ki garnituri pred-lagaa duri i ukinuvawe na populan-oto K-15. Pritoa se zemaa primeriod zemji kade nadomestokot za soci-jalna za{tita e povisok od najvi-sokata plata, da re~eme vo dr`avna-ta administracija. Drugi sfatijadeka ukinuvaweto na regresot ivoveduvaweto na trinaesetta plata(za koja patem re~eno treba da sepla}aat pridonesi), ne e vo red I sepomirija so sudbinata. A, za isplata-ta }e se vidi!? Idninata }e poka`edali i natamu }e zavisime odmilosta na politi~ki garnituri navlast - }e ima ili }e nema regres vozakonot, i dali }e se isplatuva.Novite soznanija govorat deka vlastapodgotvuva novi iznenaduvawa -topliot obrok da se ograni~i na2.300 denari, prevozot na 900, kas-trewe na nadomestot za prekuvreme-na rabota, rabotata no}e, za prazni-ci i sli~no.Poa|aj}i od praviloto deka stek-natite prava nikoga{ i nikade ne senamaluvaat, eve pole za sindikalnaborba, ili Sindikatot da go kreneglasot za da se zastane na patot nanovite improvizacii koga se vopra{awe pravata na rabotnicite.

Ilija Ta{ev

IZBORI VO SINDIKALNITEPODRU@NICI

SSindikatot pri Institutot zabelodrobni zaboluvawa i TBC

ja informira{e javnosta deka po~-nuvaj}i od 20 septemvri vrabote-nite }e stapat vo predupreduva~ki{trajk.

Barawata na vrabotenite voInstitutot za belodrobni zabolu-vawa i TBC e itno vrabotuvawe nasrednomedicinski kadar koj }eobezbedi efikasno odvivawe narabotniot proces i isplata na pol-niot iznos na plati i vra}awe naona {to dosega ne im be{e ispla-teno.

"[trajkot }e trae sedum dena,po eden ~as. Dokolku ne bidat is-polneti barawata }e premineme nageneralen {trajk koj }e trae donivnoto ispolnuvawe, re~e pret-

sedatelot na Samostojniot sindi-kat na klini~kite centri i drugizdravstveni organizacii d-r An-gel~o Sazdov. Inaku Sindikalnataorganizacija na Institutot za be-lodrobni zaboluvawa i TBC e ednaod ~lenkite na Samostojniot sin-dikat.

Spored pretsedatelot na Sin-dikalnata organizacija vo Insti-tutot, Viktorija Kova~evska novi-te vrabotuvawa se opravduvaat sofaktot deka e naru{en procesotna rabota zo{to vo momentotv rab-otat 57, iako spored sistemati-zacijata treba da se 105 lica.Vidna e, re~e Kova~evska, iscr-penosta kaj site vraboteni koimnogu ~esto de`uraat po 24 ~asa.

SINDIKATOT PRI INSTITUTOT ZA BELODROBNI ZABOLUVAWA I TBC OD 20 SEPTEMVRI NAJAVUVA

PREDUPREDUVA^KI [TRAJKDokolku ne se ispolnat barawata-novi vrabotuvawa i sreduvawe

na sostojbata so platite }e sleduva i generalen {trajk

Vrz osnova na zaklu~okot donesen na Vtorata sindikalna {kola vo narednite dva do tri meseci }e treba da se odr`at sostanoci

i }e bidat izbrani novi rakovodstva

D-r Dejan Stavri}, pretsedatel naSindikalnata organizacija pri

Klini~ki centar

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:00 Page 1

2

IN

FO

RM

AT

OR

Prodol`enie od str. 1Isto taka, so izbor na novi ra-

kovodstva treba da se pottiknatonie podru`nici koi vo tekot naizminatiot period poka`ale slabaaktivnost. Ona {to vo momentov ezna~ajno, toa e faktot {to na toj na-~in se za~uvuva kompaktnosta na ce-lata sindikalna organizacija predkoja stojat mo{ne odgovorni zada~i.

Sostanocite {to }e se odr`u-vaat vo podru`nicite nema da bidatisklu~ivo izborni. Tie, se nade-vame, i }e insistirame da bidat te-matski. Na niv }e prisustvuvaat ipretstavnici od rakovodstvoto naSamostojniot sindikat. Toa zna~ideka na ovie sostanoci }e mo`at dase pokrenat pove}e pra{awa od or-ganizaciona priroda povrzani so

aktivnostite na Samostojniot sin-dikat. Ova }e bide mo`nost i najdi-rektno pretstavnicite na rakovod-stvoto na Samostojniot sindikat daja prezentira svojata aktivnost irezultatite {to se postignuvaatpritoa. Sigurno od sostanocite napodru`nicite }e proizlezat i mnogupra{awa {to vo idnina }e bidat in-teres za rakovodstvoto.

So izborite na rakovodstva vosindikalnite podru`nici, vkupno34, so izborot na ~etiri godini, }ese po~ituva Statutot i Delovnikotza rabota na Samostojniot sindikat.

Navistina, vo nekoi organiza-cii po odr`uvaweto na kongresot seodr`aa izborni sostanoci, no dobardel prodol`ija so starite rakovod-stva. Sega e vistinskiot moment da

IZDAVA^:

SOVETOT NA SAMOSTOJNIOT SINDIKAT

NA KLINI^KI CENTRI IDRUGI ZDRAVSTVENI

ORGANIZACII VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

ULICA “VODWANSKA” BROJ17

TEL. FAKS 3147-116 i 3226-628

@IRO SMETKI:200000098969092-

SAMOSTOEN SINDIKAT200000099233708-

SINDIKALEN FOND

IZLEGUVA SEKOI TRIMESECI

ZA IZDAVA^OT:

ANGEL^O SAZDOVSKI

GLAVEN I ODGOVORENUREDNIK:

BLAGOJA DUKOVSKI

UREDUVA^KI ODBOR:

QUP^O NIKOLOVSKISLOBODAN GEORGIEVSKI

ZLATE [UPLINOSKIILIJA TA[EV

RISTO SPIROVSTOJAN CVETKOV

SEKRETAR NA REDAKCIJA:

LILJANA DIMOVSKA

GRAFI^KA OBRABOTKA:

BOBAN KOZAROV

LEKTOR:

SNE@ANA STOJANOVI]

BESPLATEN PRIMEROK

TIRA@: 3.000 PRIMEROCI

IZBORI VO SINDIKAPODRU@NICI

VVkupnite sostojbi vo dr`avatanesomneno se odrazuvaat i sereflektiraat i pri funkcio-

niraweto na site sistemi vo op{-testvoto. Od ova vlijanie nastranane ostana nitu zdravstvoto. Rezul-tat na toa vlijanie e nepovolniotambient i uslovite vo koi opstojuvazdravstvoto. U{te pokonkretno. Kajgra|anite se javi nezadovolstvo odzdravstveniot servis, a kaj zdrav-stvenite rabotnici (doktorite oso-beno) nezadovolstvo kako od mater-ijalniot, profesionalniot status,taka i od op{testveniot. Za vakvatasostojba vo posledno vreme pri-donesuvaat i obelodenuvaweto namnogute aferi (~esto neosnovani)koi nemaat direktna vrska so kva-litetot i kompetentnosta na zdrav-stveniot servis. Tie nedvojbeno soz-davaat erozija na doverbata kaj gra-|anite za kvalitetot na zdravstven-ite uslugi {to gi dobivaat. Nakrat-ko, rezultat na seto toa e nedover-bata vo zdravstvoto.

So edna edinstvena cel, vak-vite sostojbi da se nadminat, vo

2002 godina bea sklu~eni kolek-tivni dogovori, kako del od preze-meni aktivnosti, i za sreduvawe nasostojbite vo zdravstvoto.

Kolektivniot dogovor za plati,drugi prava po osnov na plata i na-domestoci na plata me|u rabotoda-va~ot, odnosno Upravniot odbor naKlini~kiot centar i Samostojniotsindikat na klini~ki centri i drugizdravstveni organizacii be{e sklu-~en 2002 godina, vo specifi~ni us-lovi i vremenski tesnec.

Daleku od idealen, mo`ebi ne ioptimalen, Kolektivniot dogovorsepak be{e ~ekor napred koj ne giispolni vo celost o~ekuvawata na

ZDRAVSTVOTO I DOKNA OP[TESTVENATA

Ne smeeme da dozvolimezdravstvoto, a vo tie ramki i

doktorite da bidat zalo`nici napoliti~kiot antagonizam na dok-torskite eliti vo politi~kitepartii. Branej}i gi tesnopar-tiskite i politi~ki interesi,

doktorite ~esto zaboravaat dekarabotat vo korist na sopstvenata

{teta

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:00 Page 2

~lenstvoto. Vo izminative dve godi-ni Kolektivniot dogovor za plati,drugi prava po osnov na plata i na-domestoci od plata gi poka`a svoitenedostatoci zaradi {to se javuvapotreba od negovo izmenuvawe. Ovase odnesuva na koeficientite navisokostru~nite zdravstveni pro-fili, osobeno nastavniot kadar ~iiplati so Kolektivniot dogovor pre-trpea korekcija so najmalo procen-tualno poka~uvawe. Za po~it e to-ga{nata soglasnot na profesorite,Kolektivniot dogovor da bide pot-pi{an so ogled na vremenskiot tes-nec iako tie (so pravo) ne bea zado-volni od nivniot koeficient. Bara-weto na Sindikatot pred Upravniotodbor na Klini~kiot centar, posta-veno vo pove}e navrati za zgolemu-vawe na koeficientot na profeso-rite be{e odbivano so obrazlo`e-nie deka za toa nema dovolno sred-stva. Rezultat na toa e opravdaniotrevolt kaj nastavni~kiot kadar i kajsite onie vo Klini~kiot centar koipru`aat zdravstveni uslugi od naj-visok standard. Ovoj revolt poleka,no sigurno preminuva vo barawe kako

neophodnost od prezemawe radi-kalna i sinhronizirana akcija naSindikatot i sekako generalen{trajk, imaj}i predvid deka, kako{to stojat rabotite, re{enijata nese duri ni na povidok.

Ona {to osobeno gi revoltiravrabotenite vo Klini~kiot centar iSamostojniot sindikat se razli~-nite ar{ini pri tolkuvaweto i pri-menata na Kolektivniot dogovor zaplati vo razli~ni javni zdravstveniorganizacii niz Republikata. Sedobiva vpe~atok deka Kolektivniotdogovor se primenuva samo vo Kli-ni~kiot centar, i toa ne spored ne-govite decidno dogovoreni i pot-pi{ani odredbi. Korekcijata vovrska so nadomestokot za de`urstva,potpi{an so va`nost od dekemvri2003 godina, sî u{te ne se primenu-va. Nasproti ova, de`urstvata vodrugite javno zdravstveni organi-zacii niz dr`avata ne se isplatu-vaat spored aktuelniot Kolektivendogovor, tuku spored prethodno pri-fatenite i zate~eni kriteriumi koine korespondiraat so odredbite naKolektivniot dogovor i zakonot.Ova sekako }e bide predmet na reak-cija od strana na Sindikatot naKlini~kiot centar do nadle`niteinstitucii.

Na{ite aktuelni barawa sesveduvaat na osnovnite egzisten-cionalni potrebi vo sferata namaterijalniot status. Daleku sme odtoa da gi postavime na{ite barawaza podobruvawe na uslovite vo koirabotime. Svedoci sme na lo{ stan-dard na rabotnite uslovi, otsustvona kakvo bilo osovremenuvawe vokompjuterizacijata, bez iterenetpristap i sli~no. Seto ova go bara

sovremenata nauka za postignuvawedobra lekarska praktika, standard-na i bliska do onaa {to se primenu-va vo razvieniot svet.

Ostaveni nastrana pri raspre-delbata na op{testveniot kola~,doktorite se najdoa na dnoto naop{testvenata hierarhija. Spored-bite so drugi op{testveni i socijal-ni strukturi uka`uvaat na apsurdnifakti na {teta, se razbira, nazdravstvenite rabotnici. Taka }edojdete do soznanie deka penzioni-ran policaec ima re~isi dvojno po-visoka penzija od aktiven klini~kidoktor.

Dosega ne se progovorilo javno iotvoreno za penziite na zdravstven-ite rabotnici, me|u niv i na dok-torite, koi se mizerno niski. Ottukasosem logi~no se postavuva pra-{aweto dali ne treba da se forsirabarawe pri penzionirawe doktoriteda dobijat penzija vo visina na niv-nata posledna plata.

Seto ova uka`uva na toa dekaima mnogu pra{awa koi treba da do-bijat odgovor i mnogu problemi koio~ekuvaat re{enie. No, edno e sig-urno, ne smeeme pove}e da dozvolimezdravstvoto, a vo tie ramki i dok-torite da bidat zalo`nici na poli-ti~kiot antagonizam na doktorskiteeliti vo politi~kite partii. Bra-nej}i gi tesnopartiskite i politi~-ki interesi, doktorite ~esto zabo-ravaat deka rabotat vo korist nasopstvenata {teta. Veruvam deka sesoglasuvate. Tokmu zatoa, da po~ne-me zaedno da rabotime i da gi pro-menime sostojbite. Mo`eme!

d-r Angel~e Sazdovski

3

Br

oj 5

, sep

tem

vr

i 2

004

se napravi ocenka na rabotata nasindikalnite rakovodstva i pove-renicite, i vrz osnova na toa da seizberat najkvalitetnite sindikalnikadri koi maksimalno }e odgovoratna predizvikot {to stoi pred sin-dikatot.

Sindikalnata organizacija naKlini~kiot centar e ispravena predmnogu odgovorni obvrski. Problemotso prekubrojnite be{e re{en bezmnogu konflikti. Ostanuva da sesproveduvaat trite kolektivni do-govori, da stanat praktika. Seto toabara osposoben sindikalen kadar,koj }e bide vo sostojba da odgovorina ovie zada~i.

d-r Dejan Stavri}

KALNITE

OKTORITE NA DNOTOTA HIERARHIJA

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:00 Page 3

4

IN

FO

RM

AT

OR

UUpravniot odbor na Javnatazdravstvena organizacijaKlini~ki centar Skopje i

Samostojniot sindikat na klini~kicentri i drugi zdravstveni organi-zacii vo Republika Makedonijasklu~ija Kolektiven dogovor zautvrduvawe na pravata, obvrskite iodgovornostite na rabotnicite vo za{titata pri rabota.So toa e napraven golem ~ekor. Ozakoneta e edna oblastkoja sekoga{ bila "ni na nebo, ni na zemja“. So Kolek-tivniot dogovor e sozdadena pravna ramka za obvrskataKlini~kiot centar da obezbeduva za{tita pri rabota vosite fazi na procesot na rabota. U{te pove}e sekojrabotnik ima pravo na osiguruvawe vo slu~aj na smrt ilitrajna invalidnost od povreda na rabota, odnosno pro-fesionalno zaboluvawe koe e dol`no da go obezbedirabotodava~ot, vo slu~ajov Klini~kiot centar.

Obezbeduvaweto i sproveduvaweto na za{titatapri rabota e zaedni~ka odgovornost-na rabotnata orga-nizacija, sindikatot, no i na rabotnikot. Za taa cel, zapoefikasna podelba na odgovornostite i pravata vrzosnova na ovoj Kolektiven dogovor treba da se douredatso drugi akti. Toa zna~i Kolektivniot dogovor treba dase preto~i vo pravilnici, odluki, upatstva, naredbi,planovi, programi i sli~no.

Podgotovka na planoviZna~ajna e obvrskata {to proizleguva od Kolek-

tivniot dogovor za za{titata pri rabota da se formiraposebna slu`ba, ili da se izdvoi del vo ramkite naslu`ba {to ima sli~ni zada~i. Toa zna~i da se zadol`atlica ~ija zada~a i odgovornost }e bide primenata naKolektivniot dogovor. Kolektivniot dogovor vo ovieramki gi zadol`uva zdravstvenite organizacii da done-sat kratkoro~ni, naj~esto ednogodi{ni, i dolgoro~niplanovi za period od ~etiri godini. Pritoa ne se zabo-rava da se potencira deka aktivno vo podgotovkata naovie planovi }e mora da u~estvuva i Sindikatot so svoipretstavnici. Interesno e da se spomene deka so pla-novite treba da se nabele`at konkretni zada~i koitreba da bidat sproveduvani bez zadr{ka. Vo taa naso-ka se predviduva:

redovni zdravstveni pregledi;redovna proverka na ispravnosta na oprematavrz osnova na standardite predvideni od pro-izvoditelite idrugi normativi.

Rabotnite mesta so zgolemena opasnost i rizik odpovredi i zaboluvawa taksativno se nabroeni vo ~lenot 28.

Koga stanuva zbor za Kolek-tivniot dogovor gledano od sin-dikalen agol treba da se spomenatodredbite od ~lenot 30. Vo nego epredvidena mo`nosta za odobru-vawe na zdravstveno programiranpreventiven odmor na rabotnicitekoi rabotat pod posebni uslovi.

Spored odredbite toa e povrzano i so mo`nostite naKlini~kiot centar, koj vo krajna instanca dava i soglas-not vrz osnova na predlogot na slu`bata ~ija zada~a eza{titata na rabota.

Me|utoa, treba da se napomene deka vo Kolek-tivniot dogovor ne se poso~eni samo pravata na rabot-nicite, tuku i negovite obvrski pri izvr{uvaweto narabotnite zada~i. Pritoa tie se dol`ni da se pri-dr`uvaat na odredbite vo Kolektivniot dogovor. Za{torabotnikot, na primer, mo`e vremeno da bide otstranetod rabota ako se zatekne vo alkoholizirana sostojba,ako nesovesno gi izvr{uva rabotnite zada~i i sli~no.

No, rabotnicite vo odredeni situacii imaat pravoda odbijat da gi izvr{uvaat rabotnite zada~i. Vakvitesituacii se to~no predvideni slu~ai vo ~lenot 44.

Uslovi za rabota na odgovornite za za{titataNa onie {to }e bidat zadol`eni za za{titata na

rabota Klini~kiot centar treba da im obezbedi posebenraboten prostor i kontakt telefon. Toa zna~i dekatreba da se obezbedat uslovi za nepre~eno rabotewe iostvaruvawe na funkcijata na za{tita na rabota.

Pri za{titata na rabota posebno mesto imasindikalnata oranizacija. Sindikatot e zainteresiranza sproveduvawe na masimalna za{tita pri rabota, vosite fazi, na site nivoa i na sekoe rabotno mesto vorabotniot proces. Osnovno e site rabotnici maksimalnoda se informiraat za svoite prava i obvrski {to proi-zleguvaat od Kolektivniot dogovor za ureduvawe napravata, obvrskite i odgovornostite vo za{titata prirabota. Toa e edinstveniot na~in sekoj rabotnik da goso~uva svojot integritet, da ja raboti rabotata za{titenod sekakvi eventualnosti. No, pritoa da bide svesendeka i toj e del od sistemot na za{tita pri rabota. Toae proces vo koj site subjekti imaat prava no i obvrski, asite zaedno i odgovornosti, podednakvo i rabotnataorganizacija, i sindikatot, i rabotnikot.

Slobodan Georgievski

SEKOJ VO SVOJOTSEKOJ VO SVOJOTDOMEN SO ZADA^I DOMEN SO ZADA^I I ODGOVORNOSTII ODGOVORNOSTI

ZA[TITA PRI RABOTA

Obezbeduvaweto i sproveduvaweto naza{titata pri rabota e zaedni~ka

odgovornost - na rabotnata organizaci-ja, sindikatot, no i na rabotnikot

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:01 Page 4

5

Br

oj 5

, sep

tem

vr

i 2

004

NNad 130 ~lenovi na Samo-stojniot sindikat na kli-ni~ki centri i drugi zdra-

vstveni organizacii zedoa u~estvona Vtorata sindikalna {kola {togodinava se odr`a na 11 i 12 junivo hotelot "Granit“ vo Ohrid.Izvonredno golemiot interespoka`a deka sindikalnite kadrise zainteresirani za vakov vidsredbi na koi }e mo`at da se ~ujatmnogu novini koi }e im poslu`atvo sekojdnevnata rabota, kako~lenovi ili rakovoditeli vosindikalnite organizacii. Sepoka`a deka vakvite sredbi giispolnuvaat o~ekuvawata i dekatreba da se praktikuvaat i vonaredniot period.

Na po~etokot, na prviot denod rabotata, pozdravna re~ predprisutnite ima{e pretsedatelotna Samostojniot sindikat, d-rAngel~e Sazdov. Pritoa toj na-glasi deka sindikatot sî pove}e gonao|a svoeto mesto vo op{testvotoi stanuva faktor koj e respektirani konsultiran za re~isi site bitnipra{awa {to gi do-piraat pravata narabotnicite.

Prvoto temat-sko podra~je na sin-dikalnata {kolabe{e posveteno naza{titata na pra-vata na rabotni-cite. Prezenter nauvodnata tema "Ulo-gata vo za{titatana pravata na ra-botnicite vo pos-tapkite koi se vo-dat kaj rabotoda-va~ot i pred sudot“be{e sudijata naOsnovniot sud Sko-pje 2 od Skopje, \okoRadojkov. Izlaga-weto i temata po-budija golem in-teres me|u prisut-

nite. Ona {to posebno go privle~evnimanieto be{e sudskata prakti-ka {to ja prezentira{e sudijataRadojkov, odnosno kolku vo spo-rovite rabotnicite gi ostvaruvaatsvoite prava i kolku sudovite sesamostojni i bez vlijanija od stra-na pri presuduvawe na predme-tite.

Vtoroto tematsko podra~jeprivle~e posebno vnimanie zatoa{to e od vitalen interes na sitevraboteni vo zdravstvenite usta-novi. Vo dvete uvodni izlagawabea prezentirani dva aspekta naproblemot. Za za{titata pri ra-bota od medicinski aspekt govo-re{e d-r @arko Karaxovski,pretstavnik na Republi~kiot za-vod za zdravstvena za{tita. Zapravniot aspekt govore{e Slo-bodan Georgievski, rakovoditelna slu`ba vo Klini~kiot centar voSkopje. Ovaa tema be{e aktuelna iod u{te eden aspekt. Poto~no, ovabe{e dobra prilika ~lenovite nasindikatot da se potsetat na Ko-lektivniot dogovor za ureduvawe

na pravata, obvrskite i odgovor-nostite na rabotnicite vo za{-titata na rabota. Ovoj dogovorbe{e donesen kon krajot na mi-natata godina i mo`e da se re~edeka poleka no sigurno po~nuvanegovata celosna primena.

Za{titata na rabota bila iostanuva aktuelna koga se vo pra-{awe zdravstvenite organizacii.Vo ovaa oblast, kako {to be{e re-~eno, ne smee da ima improvizaciiza{to toa mo`e da ima katastro-falni posledici, pred sî pozdravjeto na rabotnicite. Tokmuzatoa, bez razlika dali se rabotiza medicinskiot ili pravniot as-pekt na za{titata na rabota, ona{to proizleze od vkupnata ras-prava e faktot deka za za{titatana rabota treba da se govori pos-tojano. Be{e odgovoreno i na mno-gute pra{awa, {to pak potvrdideka sî u{te sme daleku od toa dare~eme deka se iscrpeni sitemo`nosti, vrz osnova na moment-nata materijalnata sostojba, zaza{tita na rabota.

INTERESOTINTERESOTNAD O^EKUVAWATANAD O^EKUVAWATA

NA 11 I 12 JUNI VO OHRID VTORATA SINDIKALNA [KOLA

Del od u~esnicitena Vtorata

sindikalna {kolaza vreme na

pro{etka nizOhrid

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:01 Page 5

6

IN

FO

RM

AT

OR

Treto tematsko podra~je naSindikalnata {kola be{e bol-ni~koto finansirawe. Prezenterbe{e Zlate [ulevski, kako pret-stavnik na Fondot za penzisko i

invalidsko osiguruvawe na Re-publika Makedonija. Temata be{epove}e od interesna od pri~ina{to sî poglasni se zabele{kitedeka vo zdravstvenite organi-zacii ima sî pomalku uslovi da sepru`i adekvatna zdravstvenaza{tita. Ni [ulevski, nitu onie

{to u~estvuvaa vo diskusijata nenegiraa deka ima sî pomalku parivo kasata na Fondot, a so toa i vozdravstvoto. Me|utoa op{t be{ezaklu~okot deka toa vo nikoj slu-

~aj ne smee da se odrazi vrz kva-litetot na zdravstvenata za{-tita.

Vtorata sindikalna {kolazavr{i so zaedni~ka ve~era nakoja vo zaedni~ko dru`ewe be{epotvrdena op{toprifatenatakonstatacija deka taa gi opravda

o~ekuvawata, mo`ebi i vo pogolemobem od ona {to na po~etokotbe{e postaveno kako cel. Temitepo svojata aktuelnost bea vistin-ski pogodok i so pravo go pobudija

interesot na site prisutni. Tokmuzatoa ne za~udi bogatata raspravai mnogute pra{awa {to bea pot-tiknati kako od temite, taka i odprezenterite na tematskite pod-ra~ja.

Blagoja Dukovski

PO ZAKUPOT NA KUJNATA I PERALNATAPO ZAKUPOT NA KUJNATA I PERALNATA

PROBLEMIPROBLEMIZASEGA NEMAZASEGA NEMA

Na rabotnikot, (rabotnicite) komu }e mu prestanerabotniot odnos vrz osnova na ~lenot 130 od Zakonot zarabotni odnosi ili poradi ekonomski, tehnolo{ki,strukturalni ili sli~ni promeni treba da mu se obezbe-dat pravata koi proizleguvaat od Zakonot za rabotniodnosi spored odredbite od istot ~len 130:

- vrabotuvawe kaj drug rabotodavec, bez oglasuva-we, so takanare~enoto prezemawe so sklu~uvawe spo-godba so dogovor za rabota i so obvrska da se rasporedina rabotno mesto koe odgovara na negovata stru~na podgo-tovka - kvalifikacija;

- potoa stru~no osposobuvawe, prekvalifikacijaili dokvalifikacija za rabota kaj drug rabotodavec i

- ednokraten nadomest, vo vid na ednomese~naplata na rabotnikot do tri, odnosno za sekoi izminati 3godini raboten sta`, napolnet kaj rabotodavecot, kaj kogo}e mu prestane rabotniot odnos, no najmnogu 8 mese~niplati, vo visina na platata na rabotnikot ostvarena vomesecot pred prestanokot na rabotniot odnos, so toa {tonadomestokot se isplatuva so denot na prestanokot narabotniot odnos.

Rabotodavecot mo`e da mu isplati na rabotnikot ipogolem iznos od 8 mese~ni plati, dokolku za ova imapari~ni sredstva.

Spored odredbite od ~len 130 od Zakonot za rabotni

odnosi, rabotniot sta` ima zna~ajna uloga za visinata nanadomestokot za ispratninata, so napomena deka akorabotnikot rabotel vo nekoja druga firma i akoprestanokot bide vo firma koja poradi statusni promenie praven sledbenik. Vo toj slu~aj }e se ima predvid ista`ot koj bil registriran vo prethodnata firma.

Vo smisla na ova stavot 1 na ~len 130 od ZRO ne seodnesuva i se limitira za vrabotuvawe od trgovskodru{tvo, odnosno trgovec-poedinec vo dr`aven organ,javno pretprijatie, javna ustanova, op{tina ili Sobra-nieto na Grad Skopje, fondovi, agencii, zavodi i drugipravni lica osnovani so zakon. Pritoa dogovorot za rab-ota sprotivno na stav 1 to~ka 1 i stav 4 od ~len 130 }ebide ni{taven...

]e napomeneme deka iskoristenoto pravo na isprat-nina rabotodavecot }e go evidentira po ovaa osnova nasekoj rabotnik vo negovata rabotna kni{ka.

Isto taka, rabotnikot koj go ostvaril pravoto naispratnina dol`en e da se prijavi vo nadle`nata slu`bavo Biroto za vrabotuvawe.

Rabotnikot {to ostvaril pravo na ispratnina imapravo i na pari~en nadomest i drugi prava vrz ovaa os-nova, spored odredbite od Zakonot za vrabotuvawe iosiguruvawe vo slu~aj na nevrabotenost (~lenovite 68 i71 )...

Spored ~lenot 133 od Zakonot za rabotni odnosi,isto taka, stoi i pravoto na rabotnikot za prioritet privrabotuvawe kaj istiot rabotodavec, za period od 2 godi-ni, dokolku vo ovoj period toj iska`e potreba od rabotni-ci so ista stru~na podgotovka...

S.G.

VO VEV^ANI IVO VEV^ANI IVO "SV. JOVANVO "SV. JOVANBIGORSKI“BIGORSKI“

Po zavr{uvaweto na Vtorata sin-dikalna {kola, u~enicite napravija dveplanirani poseti. Prvata poseta be{e naizvorite vo Vev~ani. Mnozina za prvpatbea na ovoj lokalitet. Re~isi site beaodu{eveni od ubavata priroda koja plenina prv pogled.

Vtorata poseta be{e na manastirot"Sv. Jovan Bigorski“. Vo vremeto kogapristignavme vo ek be{e dogradba na man-astirot so crkva ~ij temeli bile neodamnapronajdena na ovoj lokalitet. Za izgradba-ta na crkvata Samostojniot sidnikatdonira{e skromna suma za {to dobi blago-darnost od odgovornite vo manastirot.

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:01 Page 6

7

Br

oj 5

, sep

tem

vr

i 2

004

SSekoj rabotnik ima pravo na na-domest za vremeto dodeka e

spre~en da doa|a na rabota. Vakviteslu~ai se utvrdeni vo ~lenovite od18 do 23 vo Zakonot za zdravstvenaza{tita i ~lenovite od 26 do 40 odPravilnikot za na~inot na ostvaru-vawe na pravata od zdravstvenoosiguruvawe.

Vo ~lenot 12 od Zakonot zazdravstvena za{tita se nabrojanisituaciite koga rabotnicite imaatpravo na nadomest na plata za vre-me na, kako {to e re~eno, na privre-mena spre~enost za rabota:

1. bolest ili povreda;2. medicinsko ispituvawe;3. dobrovolno davawe krv,

tkivo ili organ;4. neguvawe bolno dete do

trigodi{na vozrast;5. izoliranost zaradi spre-

~uvawe na zaraza;6. neophodno pridru`uvawe

na bolno lice upateno na pregled nadrugo mesto;

7. neguvawe na bolen ~len odpotesnoto semejstvo, nad trigo-di{na vozrast do trieset dena i

8. neophodno pridru`uvawena bolno lice dodeka e na bolni~kolekuvawe do trieset dena.

Nadomestotkot na osigurenikotmu pripa|a od prviot den na spre-~enost i trae celo vreme dodekatrae spre~enosta. Nadomestokot seisplatuva za denovite za koi seostvaruva plata, spored propisiteza rabotnite odnosi.

Spored zakonskite propisi,osnovicata za nadomestokot za vre-me na privremenata spre~enost zarabota ja so~inuva prose~nataakontacija na platata ostvarena voposlednite tri meseci pred na-stapuvaweto na slu~ajot poradi kojse steknuva so pravoto na nadomest.Isto taka, za korisnicite koi vr-{at dejnost so li~en trud, na-domestokot na platata e vo visina-ta {to e utvrdena kako osnovica zapla}awe sredstva za zdravstvenaza{tita vo tekovnata godina.

Ako privremenata spre~enosttraela podolgo od 30 dena, osnovi-

cata na nadomestokot se usoglasuvaso dvi`eweto na platata vo orga-nizacijata vo soglasnost so odred-bite na Zakonot za zdravstvenaza{tita.

Nadomestokot na platata nemo`e da iznesuva pove}e od plata-ta {to rabotnikot bi ja ostvaril soredovna rabota. Nadomestokot zavremeto na privremenata spre-~enost za rabota se opredeluva naj-malku vo visina na 70 procenti odplatata.

Nadomestokot za prvite 60denovi go utvrduva i isplatuvarabotodava~ot i toa od svoitesredstva. Nad 60 dena tie pa|aat natovar na Fondot za zdravstvenoosiguruvawe.

Na dr`avjanin na RepublikaMakedonija, koj e vo raboten odnoskaj stranski rabotodava~, slu`ba name|unarodni misii, stranski pret-stavni{tva, ili stranski dr`avjanina teritorijata na Republika Ma-kedonija, za vreme na privremenaspre~enost za rabota im pripa|aistiot nadomest dodeka se nao|aatna teritorijata na dr`avata.

Na osigurenicite kaj koi pri-vremenata spre~enost nastapiladodeka se nao|ale na neplatenootsustvo im pripa|a nadomest samopo istekot na neplatenoto otsustvo,ako vo toa vreme sî u{te postoispre~enosta za rabota.

Presmetkata i isplatata nanadomestokot se vr{i vrz osnova naizve{taj za privremena spre~enostza rabota izdadena od izbraniotdoktor (obrazec hld), prosleden sodruga dokumentacija vrz osnova napropisite za rabotni odnosi {to jaizdava rabotodava~ot.

NADOMEST ZA NADOMEST ZA PRIVREMENAPRIVREMENASPRE^ENOST ZA RABOTASPRE^ENOST ZA RABOTA

Ureduva: dipl. pravnik

SlobodanGeorgievski

PRAVNO KAT^ESINDIKALEN FOND

DVA SOSTANOKADVA SOSTANOKANA KOMISIJATA NA KOMISIJATA

Zaradi ograni~enite sredstva izgolemeniot broj na barawa Sovetotna Samostojniot sindikat so odlukaizvr{i promena na Pravilnikot. Voidnina sredstvata }e mo`at da sekoristat vo slu~aj na smrt na ~len odpotesnoto semejstvo, za bra~niot dru-gar i decata, a ne kako {to be{e pora-no na po{irokoto semejstvo.

Na sostanokot, odr`an na 13april, Komisijata na Sindikalniotfond razgleduva{e 31 barawe. Priodlu~uvaweto be{e odbieno samo ed-no barawe koe ne gi ispolnuva{e us-lovite vrz osnova na Pravilnikot.

Sledniot sostanok na Komisijatase odr`a na 28 juni, pri {to od 25barawa zaradi izmena na odlukatapozitivno se re{eni 14 barawa.

Vo momentov vo Samostojniotsindikat se primeni pet-{est bara-wa. Tie, zaedno so drugite {to }ebidat primeni vo naredniot period,}e bidat razgleduvani od komisijatanajverojatno vo tekot na oktomvri go-dinava.

prim. d-r Zlate [uplinovski

POSETA NAPOSETA NAPIRINSKAPIRINSKAMAKEDONIJAMAKEDONIJA

Vo razgovorot so pretsedatelotna Dvi`eweto na kultura na `ive-eweto, primarius d-r Olgica \or|e-vi}, se interesiravme kako se odvivasorabotkata so Samostojniot sindikati kakvi se planovite za naredniotperiod.

Vo momentov ne mo`am ni{topokonkretno da ka`am. Sî u{te ne smese sostanale zaedni~ki da gi plani-rame aktivnostite. Vo tekot na let-niot period proizleze ideja od Samo-stojniot sindikat {to nie ja poddr-`avme i gi prezedovme prvite pod-gotvitelni ~ekori za poseta na so-sedna Bugarija, vo pirinskiot del.

Za vreme na posetata se pred-viduva poseta na Ro`denskiot manas-tir, grobot na Jane Sandanski, Banskoi Rila. Sigurno nema da se propu{ti iposetata na Blagoevgrad i da naprav-ime mal {oping.

Posetata se planira da se iz-vede kon krajot na ovoj ili po~etokotna idniot mesec. Ovoj termin go od-bravme zaradi vremenskite uslovi,ako se znae deka Rila e na nadmorskavisina od nad 2.000 metri.

No, za seto ova duri sega }e po~-nat konkretnite podgotovki, ni re~ena krajot prim. d-r \or|evi}.

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:01 Page 7

PPred edna godina Samostojniotsindikat na klini~ki centri i

drugi zdravstveni organizacii naRepublika Makedonija od uprava-ta na Klini~kiot centar dobi nakoristewe dve kamp-ku}i~ki voramkite na odmorali{teto "AndonDukov“ na bregot na OhridskotoEzero. Izvr{niot odbor na Sa-mostojniot sindikat formira{ekomisija, so cel da ja ispita sos-tojbata so kamp-ku}i~kite i daorganizira tie da se dovedat vosostojba da mo`at da gi primatzainteresiranite letuvalci.Kolku {to dozvoluvaa sredstvatai vremeto, ako se ima predviddeka vo kampot podolgo vreme ne

be{e ivestirano, bea napraveniminimalni popravki i nabavka napotrebnata oprema {to ili be{edotrajana, ili ne be{e vo funkci-ja.

Paralelno so toa Komisijatadonese i akti vo koi bea pre-cizirani uslovite za koristewena kampovite. Komisijata vo ce-lost se pridr`uva{e na rang-lis-tata {to be{e napravena.

Kapacitetot na kampot godi-nava be{e maksimalno iskoristen.Inaku, kampot raspolaga so osumapartmani vo dvete ku}i~ki. Sekojod apartmanite raspolaga so potri legla i kompletna kujna zapodgotvuvawe na hrana. Ova leto,

vo {est smeni po deset dena,prvata zapo~na na prvi juli, letu-vaa 48 vraboteni vo Klini~kiotcentar so svoite semejstva.

Interesno e da spomene dekaovaa godina site {to bea zain-teresirani dobija pravo da letu-vaat vo kampot. Cenata na desetd-neven prestoj i koristewe na edenod apartmanite be{e 4.000 denari.Inaku, spored predviduvawatakapacitetot }e mo`e da se koristii nadvor od sezonata, so toa {tocenata najverojatno }e bide sopopust od 50 otsto.

Riste Spirov

Kej Dimitar Vlahov bb, Skopjetel. 3117-132, 3118-346, 3116-720faks 3117-049

ISKORISTENIISKORISTENIOBJEKTITE OBJEKTITE VO "ANDON DUKOV“VO "ANDON DUKOV“

Po dobivaweto na dvete ku}i~kiso osum apartmani od upravata naKlini~kiot centar, Sindikatotdelumno gi obnovi i tie letovomaksimalno bea iskoristeni od~lenovite i nivnite semejstva

DDolgogodi{na zalo`ba na cen-tralnata bolni~ka kujna pri

Klini~kiot centar vo Skopje be{epo vseluvaweto vo noviot objekt ikoristeweto na novata posovre-mena oprema, starata da se podarina makedonskite manastiri. Seraboti za oprema koja e vo funk-cija i {to mo`e u{te mnogu dolgoda se koristi.

Ovaa ideja so pomo{ na dobri

lu|e od Klini~kiot centar mina-tiot mesec be{e realizirana. Delod opremata, me|u drugoto fri`i-der, {poret i drugo bea donirani

na manastirot "Sv.Jovan Bigorski“.

Ostanuva da serealizira i pomo-{ta, isto taka op-rema od staratakujna na manasti-rot od "Goren Ma-nastirec“ i za ma-nastirot vo Varo{,Prilepsko. Pose-tata na ovie dvamanastira se o~e-kuva da ja izvr{i-

me vo tekot na ovoj ili na po~e-tokot na sledniot mesec.

Poddr{kata na Samostojniotsindikat be{e zna~ajna pri real-izacijata na ovaa ideja. Sindi-katot go obezbedi prevozot zaprenos na opremata do "Sv. JovanBigorski“, a toa }e go napravi i zadrugite dva manastira. So oviedva manastira nî vrzuva prethod-na sorabotka, bidej}i sindikatotve}e edna{ na ovie dva manastiraim podari pomo{, vo imeto i naKlini~kiot centar, vo kreveti,du{eci i }ebiwa.

Stojan CvetkovRiste Spirov

DONACIJA ZA TRIDONACIJA ZA TRIMANASTIRAMANASTIRA

Informator 5.qxd 12.09.2004 21:01 Page 8