1

ZAŠČITA MUZEJSKIH PREDMETOV PRI ARHEOLOŠKIH

IZKOPAVANJIH – KONSERVATORSKI POSEGI NA TERENU

Avtorica: Jana Šubic Prislan

7.1

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Uvod

2. Kaj je konservacija na terenu

3. Priprava na delo na terenu

4. Kaj se dogaja s predmeti v zemlji

5. Konservatorski ukrepi ob izkopu

6. ^i{~enje

7. Utrjevanje in lepljenje

8. Dviganje krhkih predmetov izzemlje

9. Hranjenje na terenu in prevoz vdelavnico ali depo

10. Osnovni materiali, oprema inorodje

11. Zaklju~ek

12. Literatura

PRIROČNIK 1

1. UvodPod pojmom konservatorski posegina terenu lahko razumemo vsakstrokovni konservatorski posegzunaj muzejskih prostorov, kateregacilj je ohranjati/konservirati predmete,ki so lahko arheolo{ki, kulturno-zgodovinski, etnolo{ki, umetni{ki …Najzahtevnej{e delo je verjetno naarheolo{kem terenu/izkopavanjih,zato prispevek posve~amarheolo{kemu gradivu, ki je izmedvseh najbolj krhko in ob~utljivo.Konservacija se ravno v povezavi zarheolo{kim gradivom ka‘e kotpomembna stroka, saj bi se brezznanj, ki jih ponuja, {tevilneinformacije za vedno izgubile. ^ebomo principe dela z arheolo{kimgradivom prenesli {e na druge vrstepredmetov, ne more biti ni~ narobe.Ne bom se ukvarjala z arhitekturnimiin drugimi ostanki (kosti, vzorci ...),ki zahtevajo in situ konservacijo oz.dolo~en postopek, ki ga izvajajodrugi strokovnjaki (slika 1).

Pravilni ukrepi na terenu laj{ajokasnej{e delo v delavnici oziromasploh omogo~ajo, da predmet pre‘ivi,zato lahko re~emo, da se konservacijaza~ne ‘e na terenu in nadaljuje spravilnim za~asnim hranjenjem,nato transportom predmetov innjihovim prenosom v delavnicooziroma depo. Finan~na sredstva,namenjena konservaciji in strokovniobdelavi gradiva (analize, risanje,publikacija ...), so pogosto precej{enfinan~ni dele‘ v celotnem

raziskovalnem/izkopavalnemprojektu, ker pa so te aktivnosti~asovno v drugem planu, v finan~nistiski pogosto zmanjka sredstevravno za konservacijo predmetov.Zaradi tega je tako zelo pomembno,da so predmeti od prvega trenutkaustrezno za{~iteni, saj ti prvipreventivni ukrepi lahko zmanj{ajonevarnost propada predmeta ali gavsaj upo~asnijo. S tem, kopridobivamo predmete, fragmente,vzorce ..., ‘al uni~ujemo najdi{~e,zato izkopano gradivo skupaj zrazli~no dokumentacijo ostaja edinidokaz o dolo~enem trenutku vpreteklosti. Glede na to, da je vsakonajdi{~e enkratno in neponovljivo,je nujno, da se od vsega za~etkatrudimo predmete ohraniti (slika 2).

Arheolo{ki predmeti ne glede na to,

Slika 1: Arheolo{ka izkopavanja

2

ali izhajajo iz grobov ali bivalnihokolij, navadno nimajo velike tr‘neali umetni{ke vrednosti, ampak sopredmeti za vsakdanjo uporabo, kiso pomemben dokaz o na~inu‘ivljenja v preteklosti. Predmetu najbi s konservatorskim postopkomvrnili njegovo pravo vsebino:pokazali naj bi se dokazi o njegoviuporabi, prepoznavni naj bi postalitehnologija izdelave in materiali,uporabljeni pri njej (originalnimateriali in morebitne dopolnitve,nastale v ~asu uporabe predmeta,pa tudi morebitni restavratorskipostopki), ter okoli{~ine in naravaokolja, v katerem je zakopan.

Prva naloga konservatorja je, daposkrbi, da predmeti ob odkritjudo‘ivijo ~im manj{i {ok zaradinenadne velike spremembe v okoljuter da se novim razmeram prilagodijopravilno izkopani, shranjeni inpreneseni v muzej ali delavnico.Prepre~iti mora tudi, da bi medizkopom in na poti do delavnicepri{lo do po{kodb, ki bi jih povzro~il~lovek. To so lahko namerne alinenamerne mehanske po{kodbe, kijih povzro~ajo neznanje innestrokovno delo ter zanemarjanjenatan~nega evidentiranja.

O konservaciji pri arheolo{kihizkopavanjih je bilo napisano ‘eveliko {tevilo priro~nikov (glejliteraturo), ki bolj ali manj ponavljajoenaka dejstva. Ker so avtorjive~inoma mednarodno priznanistrokovnjaki, ki so si izku{nje nabiralitudi pri izkopavanjih v bolj eksoti~nihde‘elah ter o tem pisali , se bomoprla na njihove ugotovitve, vendarse bom sku{ala omejiti predvsem na

razmere, ki so tipi~ne za delo prinas. Isto~asno bom sku{ala vklju~ititudi svoje izku{nje na terenu.

2. Kaj je konservacija na terenuO konservaciji na terenu govorimov primeru, ko na arheolo{kihizkopavanjih s konservatorskotehniko obravnavamo izkopaneostanke ob odkritju in takoj ponjem. V ta namen konservator-restavrator zapustiti delavnico alilaboratorij in delo opravlja naterenu. V mislih imamo:

– prave konservatorske posege, kijih je sposoben pravilno izvesti lestrokovnjak konservator-restavrator,

– vse tiste posege, ki jih usposobljenkonservator-restavrator tehnikopravlja preventivno za za{~itoizkopanega gradiva pod nadzoromkonservatorja-restavratorja,

– posege, ki jih lahko opravimuzejski tehnik na terenu podnadzorom konservatorja-restavratorja (slika 3).

delo na terenu in ve~ kot le izku{njona podro~ju arheologije. Znanje spodro~ja arheologije bi moralo bitiizbrano in na~rtno pridobljeno ter bimoralo omogo~ati razumevanjestratigrafske analize, dinamikenastajanja polo‘aja, v katerem jepredmet, kako in zakaj je do njegapri{lo ter kako je bilo ob nastanku.Splo{na praksa na terenu danes je,da tehniki, ki so zadol‘eni zadviganje, pakiranje in dokumentacijopredmetov, nimajo ustreznegaznanja, zato moramo delovnopodro~je lo~iti na konservatorskeposege, ki jih opravlja le konservator-restavrator, in konservatorska dela,ki jih opravlja nekonservator, kar bojasno iz nadaljnjega besedila. Odobsega in trajanja izkopavanj, vrsteizkopanega gradiva ter sevedarazpolo‘ljivih sredstev je odvisno,kak{ne pripomo~ke in prostore boimel konservator-restavrator naterenu na razpolago. Nekateri avtorjiza prve predvidevajo celo terenskilaboratorij, vendar glede namajhnost Slovenije in njeno dobropokritost z muzejsko mre‘o, v kateriso tudi konservatorske delavnice,usposobljene/primerne za sprejemarheolo{kega gradiva s terena,arheolo{ka izkopavanja nikjer vSloveniji ne morejo potekati predale~od ustrezno opremljene delavnice zustreznim osebjem. Seveda se moramoo tem dogovoriti pred za~etkomizkopavanj. Terenski laboratorij jetorej potreben/mogo~ le izjemoma.

Bolj pomembni kot oprema so znanjain spretnosti, ki jih mora konservator-restavrator na terenu imeti, sicermora poklicati na pomo~ boljusposobljenega kolega. Konservator-restavrator mora na terenu pokazativeliko iznajdljivosti, znati se moraorganizirati, delovati logi~no inpredvsem pokazati veliko pravegaob~utka in dobre volje (slika 4).

Praviloma bi moral biti ves ~asarheolo{kih izkopavanj na terenunavzo~ konservator-restavrator, karprina{a nekatere prednosti:

Slika 2: Odkrivanje predmetov na terenu

Slika 3: Delo s predmeti na terenu

Konservator-restavrator z ustreznostrokovno izobrazbo naj bi imelznanje ustrezno izpopolnjeno za

3

- s svojo navzo~nostjo zagotavlja,da delo poteka po zahtevahkonservatorsko-restavratorskestroke, ter vpliva na drugesodelujo~e, da jih upo{tevajo in sepo njih ravnajo,

- predstavlja strokovnjaka, ki skrbiza predmete in je za to deloodgovoren, saj je edini usposobljen,da prepoznava materiale inpredvidi njihovo obna{anje; tazavest lahko precej razbremeniarheologa izkopavalca,

- vedno je navzo~, da re{uje zahte-vnej{e in izjemne primere in situacije,

- nadzoruje delo konservatorjev-restavratorjev tehnikov inmuzejskih tehnikov,

- ima dolo~en pregled nadmaterialom,

- gradivo, ki ga ne bo mogel samkonservirati, pravo~asno usmerik drugim strokovnjakom; razdelidelo med posamezne delavnice,

- pri na~rtovanju del predvidi cenopostizkopavalne faze,

- za druge sodelujo~e pripraviuvodno predavanje o na~inudela, uporabi materialov,razmerah hranjenja,

- poskrbi za strokovno pakiranje,skladi{~enje na terenu in transport.

3. Priprava na delo na terenuPred za~etkom izkopavanj semoramo na delo pripraviti tako, daimamo za kateri koli primer narazpolago ustrezno orodje inmateriale, ki bi jih potrebovali pri

svojem delu. Vnaprej moramo vedeti,kako bo delo potekalo in kak{na bona{a vloga na terenu. Vedeti moramo,kam bodo predmeti nadaljevali pot– ali jih bomo konservirali sami inkje, kje bodo deponirani in hranjeni,ter ali lahko pri~akujemo pomo~kolegov in drugih strokovnjakov.Poleg stro{kov opreme in materialaza prvo pomo~ moramo predvidetitudi stro{ke za pripravo ustreznihhrambnih prostorov, embala‘e ...Obseg prve pomo~i in preventivnihukrepov lahko predvidimo, ~epoznamo okolje, v katerem bo delopotekalo, torej vrsto zemlje,vremenske razmere ... Arheolo{kaekipa/izkopavalec navadno tudi ve,kak{en material lahko pri~akuje,seveda pa nikoli niso izklju~enapresene~enja, ki jih moramo jematikot konservatorski izziv.

Za uspe{no delo morajo bitiizpolnjeni trije pogoji:

- Izkopavalci se morajo zavedati,da so lahko pri izkopavanju brezkonservatorja-restavratorjaogro‘eni predmeti; moralnadol‘nost izkopavalca je, da jihohrani in predstavi.

- Konservator mora imeti ustreznoznanje in izku{nje, tudi specifi~nona podro~ju arheologije. Ravnotako naj bi arheologi in drugoosebje, ki delajo s predmeti,poznali osnove preventivnekonservacije in prve pomo~i naterenu.

- Zagotovljeni morajo biti ustreznimaterialni in drugi pogoji dela tervsaj minimalni standardi.

4. Kaj se dogaja s predmeti v zemljiPredmeti so bili ob svojem nastankuin ~asu uporabe v dolo~enem okolju,ki pa se je z zakopom spremenilo.Razmere so se spreminjale po~asi alihitro in predmet se je nanje odzival.Lahko je popolnoma propadel,pogosteje pa se jim je prilagodil ins~asoma dosegel nekak{no

ravnovesje, ki ga z izkopom poru{imo.Tipi~ne splo{ne razmere v zemlji so:

- odsotnost svetlobe,

- enakomerna relativna vlaga,

- enakomerna temperatura,

- prisotnost vodotopnih soli,

- stik s korozivnimi sredstvi,

- omejena koli~ina kisika.

Vendar imata skupno delovanjevode (vlaga) in zraka (kisik) terkislost oziroma alkalnost zemlje vrazli~nih kombinacijah odlo~ilenvpliv. Vlaga in kisik sta glavnadejavnika propada predmetov vzemlji in glede na njuno prisotnostoz. koli~ino lahko dolo~imo tritipi~na zemeljska okolja.

Mokro okolje (waterlogged) jetakrat, ko je predmet v z vodopopolnoma prepojeni zemlji. Predmetiso obkro‘eni z veliko vode (vteko~em stanju) in malo kisika –podobne okoli{~ine so v morju insladkih vodah ter med plastmivla‘ne gline. Pri nas so taka nahajali{~av mo~virjih in na barju, vendar nisotako pogosta kot na severu Evrope.V takem okolju se kljub hidrolizidobro ohranijo organski materiali,ker ni biolo{kega delovanja (razenanaerobnih organizmov). Okolje zmalo kisika je ugodno tudi zakovine (slika 5).

Slika 4: Organizacija posebnega prevoza

Slika 5: Primer mokrega lesa

Vla‘no in zra~no okolje z obilokisika povzro~a propad ve~inepredmetov, ker so tu ugodnerazmere za ‘ivljenje mikroorganizmov(razkroj organskih materialov) intudi oksidacijo (propad kovin).

4

Kisik sodeluje tudi v {tevilnihdrugih kemi~nih reakcijah.

V suhem in zra~nem okolju organskemateriale napadajo zajedalci, oksidacijakovin pa je upo~asnjena. V suhemokolju se organski materiali skr~ijo,sicer pa je to idealno za ve~inopredmetov (navadno v toplej{ihpodnebnih obmo~jih ali pri zelonizkih temperaturah, ko je vodaspremenjena v led).

Zemlja je lahko kisla (nizkavrednost pH) ali bazi~na (visokpH), na kar se posamezni materialirazli~no odzivajo. Na nastanekdolo~enega pH najbolj vpliva~love{ko in organsko delovanje tervrsta kamenin v zemlji (pH se lahkospreminja tudi v okviru isteganajdi{~a). Najugodnej{a so nevtralnaokolja, sicer pa sta v vseh okoljih zaskrajnej{e vrednosti pH najmanjob~utljiva zlato in srebro, najbolj patekstil, bakrove spojine, svinec inkositer. Najugodnej{e razmere za‘ivljenje li{ajev so med nevtralnovrednostjo pH in rahlo kislo,bakterije pa imajo raje pH 6 do 8.

Dolo~ena najdi{~a imajo svojeposebnosti, ko so na{teti dejavnikiprisotni v razli~ni meri in razli~novplivajo na dogajanje v zemlji. Vodase vedno nahaja v zemlji, v~asihskozi njo le prehaja, sicer se v njejzadr‘uje. Povzro~a fizikalne inkemi~ne spremembe, omogo~a inpospe{uje {tevilne kemi~ne reakcije,omogo~a ‘ivljenje raznim (mikro)orga-nizmom in spodbuja abrazivnodelovanje na povr{ini predmetov alipo{kodbe zaradi kapilarnegadelovanja. Povi{ana temperaturapospe{uje kemi~ne reakcije, povzro~atopljenje naravnih smol, pri nekaterihmaterialih povzro~a {irjenje; sicerpa velja, da se v zemlji z globinozni‘a. Koncentracija vodotopnihsoli je navadno vi{ja v bolj suhemokolju. Soli kristalizirajo, lahko delujejokot elektroliti in prepre~ujejodelovanje mikroorganizmov(posebno bakrove soli), zato so vtakem okolju dobro ohranjeni

organski materiali. Alge in glive neuspevajo brez kisika (in svetlobe) invisoke relativne vlage RH (ve~ kot65 %, 20 % RH v snovi); glive inbakterije izlo~ajo encime, kirazgrajujejo organske materiale.Li{aji proizvajajo pigmente, skaterimi zabarvajo materiale.Bakterij ne vidimo, zaznamo panjihovo prisotnost zaradi smradu.Vsi mikroorganizmi potrebujejokisik, razen skupine anaerobnih‘veploredukcijskih bakterij, kipo~rnijo povr{ino s sulfidi.Mikroorganizmi se bodo v vla‘nemin toplem okolju razvili v nekajdneh (spore v zraku) in predstavljajopotencialno nevarnost kasneje, ~e jihzapakiramo skupaj s predmetom.

Med {kodljive vplive okolja lahkopri{tejemo tudi te‘o zemlje.Nekateri predmeti s propadomizgubljajo mehansko trdnost (npr.slabo ‘gana keramika, mineralizirano‘elezo) in postanejo bolj ob~utljiviza te‘o zemlje, ki s pritiskompovzro~a deformacije in lompredmetov (slika 6).

Organski materialiOrganski materiali so ‘ivalskega inrastlinskega izvora, npr. les, tekstil,ko‘a, usnje, papir ..., gorljivi,ob~utljivi za svetlobo, zaradi celi~nestrukture higroskopi~ni in hranaraznim mikroorganizmom. Prienakomerni ni‘ji relativni vlagi (RH)se organski materiali sorazmernodobro ohranijo, vendar se obprenizki vlagi pojavijo razpoke, inse nepovratno skr~ijo oz. deformirajo.Nihanje RH vodi v dimenzijskespremembe, ki povzro~ajo napetostiin po~asen propad. Na splo{novelja, da je pri organskih materialihvsaka hitra/nenadzorovanasprememba RH lahko za predmetusodna, ker pa organski materialistopnjo vsebovane vlage uravnavajov ravnovesju z okoljem, to zelote‘ko nadzorujemo. Pri visokirelativni vlagi nabreknejo. RH ve~kot 65 % in neprezra~eno okoljeustvarjata ugodne razmere tudi zarast mikroorganizmov; zaradidelovanja bakterij in gliv bodomateriali po~asi propadli.

LesV vla‘nem okolju les vsrkaprecej{nje koli~ine vlage. V vla‘nihzra~nih razmerah ga napadajomikroorganizmi, pri nizki vlagi jehrana insektom in ~rvom.

Poseben primer je t. i. moker les. Toje posebna situacija, ko se les nahajav vodi in brez kisika, v kateri ledelno propade. (Glej Konservacijalesa.) V vodi celuloza po~asipropade in namesto nje vodazapolni ligninsko ogrodje(hidroliza). Na tak na~in se lesspremeni, vendar le delno izgubisvojo obliko in volumen. Kljubtemu se bo ob izgubi vode zru{il innepovratno skr~il, tako da lahkoostane le 10 % prej{njega volumna.

UsnjePodobno se dogaja z usnjem, le dato ni sposobno vsrkati tolik{nekoli~ine vlage, ker pa v sebi zadr‘iv vodi raztopljene snovi, je pogosto

Slika 6: Po{kodba na slabo ‘gani keramiki

Razli~ni materiali razli~no reagirajona te razmere, vendar imata skupiniorganskih in anorganskihmaterialov dolo~ene skupnelastnosti. (Za propad posameznihmaterialov glej ustrezna poglavja.)

5

prepojeno s solmi, ki ga naredijotogega, in z raznimi kovinskimioksidi, ki mu dajejo tudi temnobarvo. Mikroorganizmi (bakterije)ga lahko popolnoma uni~ijo. Vsuhih razmerah usnje postanekrhko in se razsloji.

Kost in slonovinaTi materiali v vla‘nih razmerahzaradi po~asne izgube kostne masepostanejo krhki. Ogro‘ajo jih kislinein alkalije v zemlji termikroorganizmi. Obarvajo jih‘elezovi in bakrovi oksidi v okolici.Voda lahko na povr{ino delujeabrazivno (slika 7).

Tekstil (rastlinskega in ‘ivalskegaizvora)

Bomba‘na vlakna se ohranijo le vzelo suhem okolju, medtem ko selan, svila in volna dobro ohranijo vmokrem. V vla‘nem in zra~nemokolju vse vrste tkanin uni~ujejomikroorganizmi. V bli‘ini ‘eleznihin bronastih predmetov se sledovitkanja pogosto ohranijo vmineralizirani oksidni plasti (slika 8).

Anorganski materialiAnorganski materiali, kot so kovine,kamen, steklo, keramika ..., sopodvr‘eni kemi~nim spremembamin po{kodbam, ki so posledicanjihove nestabilne kemi~ne sestavein poroznosti. Kovine (razen zlata)so zelo nestabilni materiali in te‘ijok temu, da bi se povrnili v kemi~nostabilnej{i mineral, iz katerega sobili v procesu izdelave narejeni. Tose dogaja v korozijskem procesu, kipovzro~i, da predmet pove~a svojvolumen in isto~asno izgubi te‘o.Povr{ina se prekrije s korozijskimiprodukti, ki so za razli~ne kovinetipi~ne oblike in barve ter prepoznavni.V~asih se ohrani kovinsko jedro,pogosto pa je predmet popolnomamineraliziran. ^e ni dovolj vlage,nastopi t. i. suha korozija (kemi~nakorozija), ki je omejena na povr{inopredmeta. Pri visoki RH se bokorozija stopnjevala, posebno obprisotnosti kisika in soli v okoli{kizemlji (elektrokemi~na korozija).(Glej Korozija.)

@elezo@elezo v zemlji korodira na razli~nena~ine, kar pospe{ujejo prisotnostkisika, visoka RH, prisotnost soli indrugih korozivnih elementov (slika9). (Glej Konservacija ‘eleza.)

Svinec in kositerKorodirani predmeti so navadnosvetlosivi ali belkasti, v~asih imajotudi rde~kaste made‘e. Pogosto soprepredeni z mre‘o drobnih razpok.(Glej Konservacija svinca in kositra.)

Srebro in zlatoZlato je navadno zelo dobro ohranjeno.Srebrni predmeti v zemlji potemnijozaradi prisotnosti ‘vepla, posebno vbli‘ini organskih ostankov (grobovi),ali se prekrijejo z zelenkastimoksidom, ki govori o prisotnostibakra v zlitini. Zgodi se tudi, dasrebro popolnoma propade (slika 11).(Glej Konservacija srebra.)

Slika 7: Ko{~ene jagode v zemlji

Slika 8: Sledovi tkanja v oksidni plasti

Slika 9: @elezni predmeti v zemlji

BronV dolo~enih ugodnih razmerah vzemlji predmet dobi zdravo patino(zelena ali rjava), ki ga {~iti,najpogosteje pa je povr{ina svetloze-lena, pra{nata; pra{natost se pojavljatudi pod na videz zdravo povr{ino, kogovorimo o bronasti bolezni (slika 10).(Glej Konservacija brona.)

Slika 10: Bronasti predmeti v zemlji

Slika 11: Zlat predmet v zemlji

KamenV to skupino sodijo kamni odapnencev, granitov, bazalta, tufa ...ter tudi razni dragi in poldragikamni (agata, obsidian ...). Silikatnimateriali v zemlji vsrkajo vlago in vnjej raztopljene soli, predvsemkloride, ki se nahajajo v vsaki zemlji.To je posebno izrazito na obmorskihobmo~jih in obmo~jih gnojenjakmetijskih tal. Zaradi kapilarnostibodo soli pri visoki vlagi prodrle vglobino predmeta in ob izsu{itvikristalizirale pod povr{ino ali nanjej. V manj{ih globinah zakopa ali

6

na prostem lahko podobne po{kodbenastanejo zaradi zmrzali. Nihanje RHje poleg kislin in alkalij ter sevedamehanskih po{kodb najve~ji vzrokza razpad kamnitih predmetov.

KeramikaTudi keramika je porozna in zaraditega podvr‘ena po{kodbam, ki soposledica kristalizacije soli. Nasplo{no je keramika lomljiva, ~e jeslabo ‘gana, postane v visoki vlagimehka in se pod pritiskom zemljenad njo rada deformira. Kislinetopijo apnene sestavine in tako postane{e bolj porozna in krhka (slika 12).

manj ohranjeni do danes, ob izkopunastopi zanje nenadna velikasprememba. Nenadoma se znajdejov okolju, kjer:

- relativna vlaga niha in dosegave~je skrajne vrednosti,

- temperatura niha; zvi{anatemperatura pospe{uje hitrostkemi~nih reakcij, materiali se obspremembi temperaturedimenzijsko spreminjajo,

- je prisoten zrak s kisikom indrugimi plini,

- svetloba pospe{uje oksidacijskeprocese,

- predmet med izkopom lahkoostane dolo~en ~as ujet med dverazli~ni okolji,

- predmet ogro‘ajo ~lovek, ‘ivali inrastline.

Ob odkritju oziroma v trenutkuizpostavitve novim razmeram se vpredmetu lahko spro‘ijo procesi, kipovzro~ijo njegov zelo hiter propad.Predmeti do‘ivijo fizikalne in kemi~nespremembe, ki lahko povzro~ijospremembo mehanske trdnosti,oblike in barve. ^eprav obstajajosplo{na pravila za predmete, narejeneiz istega materiala in najdene skupaj,moramo vsak predmet obravnavatiindividualno. Vsak predmet je svojorganizem, ki druga~e reagira naspremembe v okolju. Vendar lahkoodkrite predmete v grobem razdelimona tri skupine, ki zahtevajo trirazli~ne na~ine postopanja:

- vla‘ni predmeti, ki jih lahkopo~asi izsu{imo, kamor spadave~ina izkopanih predmetov,

- suhi predmeti, ki morajo ostati suhi,

- vla‘ni predmeti, ki morajo ostativla‘ni, kamor spada tudi t. i.moker les.

Na~in izkopa je odvisen od trdnostipredmeta.

Ko je predmet odkrit, moramo najprejoceniti njegove lastnosti in stanjeohranjenosti. ^as izpostavljenosti v

zemlji pred izkopom in pakiranjemsku{amo ~im bolj omejiti. Pri~i{~enju pazimo, da predmeta nepo{kodujemo z orodjem, tudipretirano natan~nemu povr{inskemu~i{~enju bi se iz varnostnih razlogovmorali izogibati. Zato uporabljamolesene ali plasti~ne modelirke inlopatice ali mehke kovinske lopaticeter razne ~opi~e in {~etke. Leizjemoma uporabimo fino kovinskodrobno orodje. ^vrste predmeteizkopljemo tako, da odstranimozemljo v njihovi neposredni okoliciin ko ugotovimo njegovo obliko,predmet v celoti privzdignemo posistemu vzvoda. Nato predmetprimemo z roko; za kovinskepredmete uporabimo rokavice.Krhkih in razslojenih predmetov nedvigamo brez opore in sprimkov napovr{ini ne sku{amo odstraniti zroko. Posebno pomembno je, da se zni~imer ne dotikamo povr{inenovcev ali jih sku{amo o~istiti, sajlahko tako uni~imo zapis, ki je ostalohranjen le v oksidni plasti, in tudisicer povzro~imo po{kodbe. Enakovelja za poslikane in pra{nate/razpokane povr{ine. V skrajnemprimeru uporabimo utrjevanje.Predmet ~im prej shranimo vustreznih razmerah. (slika 14).

Slika 12: Kerami~en predmet v zemlji

StekloSteklo je {e posebno ob~utljivo inlomljivo, ~eprav je manj porozno.Nekatera stekla so zelo ob~utljiva zavisoko vlago, ki povzro~i, da zunanjeplasti po~asi izgubljajo alkalnesestavine in tako postajajo krhka.Propad se stopnjuje od zameglitvedo lu{~enja povr{ine (slika 13).(Glej Konservacija stekla.)

Slika 13: Steklene jagode v zemlji

5. Konservatorski ukrepi ob izkopu^e so predmeti kljub neugodnimrazmeram v zemlji ostali bolj ali

Slika 14: Odkrivanje predmeta inpriprava za izkop

^e moramo predmet za~asno {~ititipred zunanjimi vplivi sonca, de‘jain vetra, ga izpostavljamoneza{~itenega le za kratek ~as, sicerpa ga pokrivamo. Vla‘ne predmetelahko za{~itimo pred izsu{itvijo sfolijo, suhe na enak na~in {~itimopred vlago. To lahko naredimo tudis plastjo zemlje debeline okoli 5 cm,

7

ki jo nasujemo na predmet. Mednjoter odkrit in o~i{~en predmet damovla‘no tkanino, tako da diha in nenastaja kondenz. ^e predmetzavarujemo pred de‘jem, polo‘imonpr. alufolijo nad zemljo. Ve~jopovr{ino {~itimo s strehami insen~ili, ki naj ne bodo iz prozornepolietilenske in najlonske folije, sajne varuje pred soncem, ampakpovzro~a segrevanje in ne‘elenokondenzacijo. ^e naj za{~ita trajave~ ~asa, lahko predvsem na ve~jihpovr{inah za{~ito tudi nekolikodvignemo nad tla in povr{ino popotrebi ve~krat vla‘imo z razpr{ilci.Med obvezno opremo zato ne smejomanjkati razne tkanine razli~nihvelikosti za pokrivanje (slika 15).

su{enju lahko izgubi 80–90 %svojega volumna in struktura se muporu{i. Deformira se, razpoka,lahko razpade na vlakna (odvisnood tega, kako je rezan) ali sespremeni v prah. ^as izpostavezmanj{amo na minimum, nato papredmet hranimo na nizkitemperaturi okoli 4 ºC. Suhega lesane mo~imo ali vla‘imo. Moker lesmora takoj v mokrem stanju vkonservatorsko delavnico.

UsnjeUsnje se ohrani le izjemoma. Vla‘nousnje je zelo temne barve in ~e jepopolnoma prepojeno z vodo in je‘e izgubilo svojo strukturo, deluje‘elatinasto. ^as izpostavljenostimoramo skraj{ati na najnujnej{i inpredmet takoj predati v enakemstanju v konservatorsko delavnico.^e je usnje mokro, a ni popolnomapropadlo, ga lahko speremo podrahlim curkom teko~e vode. Obsu{enju se skr~i, razsloji in zvije,nastanejo povr{inske in nato globljerazpoke in lahko razpade v prah.Na povr{ini se lahko izlo~ajo soli innastajajo inkrustacije. Hranimo gapri ni‘ji temperaturi, okoli 4 ºC.Suhega usnja ne smemo ponovnovla‘iti, lahko ga o~istimo s {~etko.

Kost in slonovinaIzdelki iz kosti so navadno boljrumenkaste barve, slonovina pa jebolj bela oz. sivkasta. Zdravo kostlahko peremo brez namakanja inpo~asi posu{imo (preverimo, da nepoka). ^e kost na hitro su{imo, seskr~i, uvije in deformira. Pojavijo serazpoke. Suhe kosti ne smemomo~iti, vla‘no pa izsu{ujemopo~asi. [e bolj je ogro‘ena slonovina,~eprav je bolj gosta in gladka, ki obrazpokanju razpade, pogosto vobliki lamel. Pri mokri slonovinipazimo, da se ne izsu{i, posebno ~eso predmeti majhni in tanki. Kost inslonovina sta ob~utljivi za kisline,zato predmete hranimo v primerniplasti~ni embala‘i. Nikakor neuporabljamo recikliranih papirjev in

kartonov ter silikagela! Kosti solahko fosilizirane – sprijete v apnenioblogi. Lahko jih sku{amo lo~iti spomo~jo 15% ocetne kisline, v katerojih namo~imo za 15 minut in dobroizperemo. Nato jih lo~imo mehansko.

TekstilTekstilni izdelki se redko ohranijo.Nikoli jih ne ~istimo na terenu, kerso zelo krhki. ^e je predmet suh,mora tak ostati, mokrega neizsu{ujemo, damo ga le na ravnopodlago. Hranimo ga na hladnem.

Anorganski materialiAnorganski materiali, kot stakeramika in kamen (razni izdelki,npr. mozaiki), ki so med zakopomvsrkali soli, bodo ob zni‘anju RH obizkopu skozi pore po~asi izgubljalivlago, soli se bodo z njo pomikaleproti povr{ini in se tam nabirale vobliki kristalov. Ker imajo ti ve~jivolumen, pritiskajo na stene por inpo~asi nastajajo mehanske po{kodbe.Povr{ina za~ne pokati in se lu{~iti.Po{kodbe se pove~ujejo pri vsakiprekristalizaciji. Tudi kovinskimpredmetom predstavlja izkopspremembo okolja. Spremembalahko deluje ugodno in korozijoupo~asni, pogosto pa se korozijanadaljuje oz. celo stopnjuje. Posebno~e je RH ve~ kot 45 %, ostajajo kloridiaktivni in je zato pomembno, dapredmete hranimo pri ~im ni‘ji RH.

@elezo@elezo je navadno korodirano inima hrapavo in nepravilnopovr{ino, ki je od rumenorjave dotemnorjave in celo ~rne (anaerobnerazmere) barve. Pogosto so vkoroziji ujeti elementi iz neposredneokolice (drobci apnenca, ostankiorganskih materialov) ali vidniostanki tkanin. V kolik{ni meri se jeohranilo kovinsko jedro predmeta,lahko sklepamo po videzu glede nakorozijo ali ugotavljamo s pomo~jomagneta. Dobro ohranjene predmetelahko o~istimo zemlje s {~etko,druga~e pa jih ~im manj prijemamo.

Slika 15: Za{~ita delov izkopa

^e se vrnemo k razdelitvi naorganske in anorganske materiale,ugotovimo naslednje.

Organski materialiMokri organski predmeti so mehkiin ob~utljivi za dotik. Zaradi tega sosicer manj krhki, a podvr‘enideformacijam pod vplivom zunanjesile. Paziti moramo, da se ne izsu{ijoprehitro, kajti ~e predmet nimadovolj ~asa za prilagoditev, se napovr{ini skr~i in razpoka. Nekaterepredmete do prevoza v delavnicohranimo napojene z vodo. Suhipredmeti so navadno zelo krhki,trdi in togi. Za organske materiale jeob izkopu lahko usodno to, da jerelativna vlaga ozra~ja navadnoni‘ja od zemeljske.

Les^e je les vla‘en ali moker, jenavadno temne barve in mehak. Ob

8

Ob izkopu se lahko za~ne korozija,ki je morda dotlej mirovala.Predmet bo razpokal, se razslojil inrazpadel. ^e so na povr{ini vla‘nioran‘ni oto~ki, pomeni, da je korozijaaktivna. Popolnoma mineraliziranipredmeti (tudi z raznimi sprimki)so sicer stabilni, vendar so izgubilite‘o in so izredno krhki. Suhim‘eleznim predmetom moramozagotoviti suhe razmere hranjenjain jih ne smemo izpostavljatipovi{ani RH (naj bo manj kot 35 %).Vla‘ne predmete po~asi posu{imoin take hranimo, ~e pa imajo organskesestavne dele (ko{~en ro~aj, ostankiusnja, lesa ...), jih moramo hranitivla‘ne do ~imprej{njega prenosa vdelavnico. Mokre organske predmete,posebno les, ohranimo mokre, sepozanimamo, kje take predmetekonservirajo, in ~im prej stopimo vstik s konservatorjem-restavratorjem.Mo~no mineralizirane predmeteizkopljemo z okoli{ko zemljo in jimdamo oporo.

BronBron propada zaradi oksidacije, kise navadno ka‘e v raznih odtenkihzelene, modre in rde~e barve.Povr{ina, pod katero se nahajapropadlo pra{nato jedro, ob izkopurada razpoka in se odlu{~i, tako dase izgubijo detajli. Najbolj ogro‘eniso predmeti iz plo~evine, zatomanj{e ozke predmete in plo~evinozaradi krhkosti izkopljemo skupaj zokoli{ko zemljo. Suhe bronastepredmete ohranimo suhe (RH manjkot 35 %), vla‘ne postopno posu{imoin hranimo v stabilnih razmerah.Zelo mo~nim predmetom lahko zmehko {~etko s pomo~jo alkoholaali acetona odstranimo umazanijo,nikoli pa ne sku{amo odstranitikorozije. Slab{e ohranjenih bronastihpredmetov, posebno novcev, ne~istimo na terenu! Mokre predmete,ki bi jim zaradi izsu{itve popokalapovr{ina, in mokre predmete zdodatkom organskih materialovhranimo v mokrem stanju ter jih~im prej po{ljemo v delavnico.

Svinec in kositerPredmeti iz svinca in kositra sokrhki in moramo z njimi delatiprevidno, da prepre~imo lom indeformacije. Zelo so ob~utljivi zakisline, zato ne uporabljamo lesa inembala‘e, ki vsebuje PVAcetat,ampak le brezkislinski karton inpapir. ^e so predmeti razpokani, jihdvignemo z okoli{ko zemljo.

Zlato in srebroSrebrni predmeti so krhki in ob~utljiviza mehanske po{kodbe, posebnopovr{ina. Ne smemo jih ~istiti, kergre morda le za posrebren predmet.Ravnamo enako kot pri bronastihpredmetih. Zlato ne potrebujeposebne nege, razen mehanskeza{~ite. Zlato se v~asih skriva tudipod plastjo zelenega bakrovegaoksida (baker v zlitini) ali pa gre leza tanko pozlato na bronastempredmetu, zato zlatih in srebrnihpredmetov ne ~istimo ali ravnamo.

KamenDobro ohranjen kamen operemo zvodo in mehko krta~ko. Pri kamnunastajajo po{kodbe zaradiprekristalizacije soli, zato so izdelkiiz kamna lahko zelo krhki inmoramo biti previdni pri izpostavljenihdelih. Pogoste so tudi apnene obloge– inkrustacije. ^e jih je malo in jematerial zdrav, jih lahko previdnomehansko odstranimo s kovinskimorodjem in rahlo topimo z acetonom.Predmete iz kamna pustimo, da sepo~asi posu{ijo, pri ~emer jih lahkoza{~itimo s folijo. ^e se izlo~ajo soli,pustimo, da se po~asi posu{ijo napovr{ini, in ~i{~enje prepustimokonservatorju. ^e pa se kristalizacijaza~ne na poslikani povr{ini,predmeta ne izsu{ujemo, ampakdobro zapakiranega prenesemo vdelavnico. Pri zelo krhkih povr{inahostankov/sprimkov zemlje in oblogne odstranjujemo z namakanjem vvodo in ne uporabljamo nobenih~istil! Alabaster je v vodi topen, zatouporabimo le suho mehansko~i{~enje.

KeramikaKeramika lahko ob izkopu dobimehanske po{kodbe. Slabo ‘ganakeramika razpoka in se deformira,povr{inske plasti se zaradi izsu{itvelu{~ijo in odpadajo. Take keramikene peremo, ampak pustimo, da sezelo po~asi posu{i, in jo previdnoizkopljemo. Na povr{ini se pogostopoka‘ejo kristali soli. Dobro ‘ganokeramiko sicer lahko peremo,vendar je ne namakamo aliuporabljamo kislin. Sprimkovzemlje na povr{ini ne odstranjujemoniti mehansko, ker s tem lahkoodstranimo povr{inske plasti alidekoracijo. Su{imo jo po~asi, brezponovnega namakanja.

StekloDobro ohranjeno steklo lahko nasuho o{~etkamo in umazanijozmeh~amo z alkoholom. Steklolahko ob izkopu ka‘e razne stopnjezamegljenosti, zabarvanje, razpoke.Ob izsu{itvi oz. menjavi RH seplasti lu{~ijo in odpadajo, posebnobarvne plasti. Na nenadni svetlobizelo hitro obledijo pigmenti, ki sobili dolgo v temi. Pri slaboohranjenih steklenih predmetihnikoli ne ~istimo na povr{inoprilepljene umazanije, ki je v resnicilahko plast oksidiranega stekla.Mokrega stekla ne smemo izsu{iti,suhega pa ne ponovno vla‘iti,ampak hraniti v suhih razmerah.^im prej poi{~emo pomo~konservatorja-restavratorja.

6. ^i{~enjeVsako ~i{~enje delno posega vpredmet in je zato nepovratno.V~asih je te‘ko dolo~iti, kje se kon~azemlja in za~ne predmet. Vedno bisi morali prizadevati, da bi ~i{~enjepotekalo natan~no, v ustreznihrazmerah ter s pravim orodjem intehniko – da bi bilo omogo~eno t. i.raziskovalno ~i{~enje. Pri ~i{~enjunajve~ informacij ohranimo, ~e deloopravimo v delavnici. ^i{~enje obizkopu je potrebno le za to, da

9

predmet identificiramo, oziroma zadokumentacijo. ^i{~enje na terenuje s konservatorskega stali{~atvegano in zato nepotrebno in natem mestu pogosto prihajamo vspor z izkopavalcem. ^e se ~i{~enjune moremo izogniti, naj ga opraviizurjen konservator-restavrator, sajmora biti ~i{~enje selektivno –vedeti mora, kaj sme odstraniti inkako, pregledati mora tudi odstranjenimaterial (kaj je v umazaniji) insproti ugotavljati stanje ohranjenostipredmeta, da ve, kdaj moraprenehati delati. (Glej ^i{~enje)V~asih ostane v zemlji le sledmateriala; konservator bo znalpojasniti, zakaj je predmetpopolnoma propadel oz. ali je lahkovzrok za na videz popolno odsotnostdolo~enega materiala (npr. organskimateriali) v neprijaznem okolju. ^emoramo na terenu priti dooriginalne povr{ine, smemo v tanamen uporabiti le mehko orodje,kot so ~opi~i, {~etke, mehke lopaticein gobice. Vodo potrebujemo le zaodstranjevanje zemlje. Pri ~i{~enjuse lahko izgubijo sledi uporabe,ostanki raznih snovi, mehanskolahko po{kodujemo izpostavljenedele, predvsem pa spro‘imo procesepropadanja. Popolnoma neprimernoje, da na terenu izbrskamo vsebinoiz kerami~ne ‘are ali se lotimo~i{~enja kovinskega predmeta, kizahteva uporabo mikroskopa. Vtakem primeru pustimo obpredmetu nekaj okoli{kegamateriala, vse skupaj zapakiramo indelo nadaljujemo v delavnici.Pogosto je namen ~i{~enja na terenuta, da bi predmete, ki ne zahtevajokonservatorskega postopka vmuzeju, ‘e takoj pripravili na trajnohrambo, da z njimi do strokovnearheolo{ke obdelave ne bi bilo ve~posebnega dela. V tem primeru jetreba predmete skrbneje spraviti intudi pravilno ozna~iti.

Edini material, ki ga na terenu lahkoperemo, je dobro ‘gana in dobroohranjena keramika. S to dejavnostjopogosto radi pretiravamo, saj

‘elimo predmete prenesti v muzej~im bolj ~iste. V delovni vnemisploh ne opazimo, da bi zamarsikateri predmet zadostovalo, ~ebi ga o~istili na suho s {~etko ali~opi~em. ^e peremo dobro ‘ganokeramiko, je ne namakamo v vodiin dobro o~istimo predvsem spoje inprelome. Pri tem pazimo, da jih nezgladimo, ker izgubimo sti~i{~edveh fragmentov. Vodo pogostomenjavamo. Oprane fragmenterazporedimo na ravni povr{ini insu{imo po~asi v senci. Zaodstranjevanje inkrustacij neuporabljamo kislin. Tudi soli, kikristalizirajo na povr{ini, naj po~asiizpere konservator, saj za topotrebujemo velike koli~inedestilirane vode. Ogro‘ene predmetein sploh vse v vla‘nem stanjupo{ljemo v delavnico.

7. Utrjevanje in lepljenje^e je predmet ali kar je ostalo odnjega tako porozen, da ne bo mogo~varen izkop in prenos v delavnico,ga moramo utrjevati. Koli~inautrjevalca naj bo omejena nanajnujnej{e, saj ga bomo moralikasneje v delavnici odstraniti, zatoje tudi pomembno, da izberemopostopek in material, ki jereverzibilen. Uporabljeni materialmoramo zabele‘iti. Vedno tudipustimo fragment nedotaknjen, zapotrebe morebitnih analiz. Najboljeje uporabiti tak{ne utrjevalce, kiizhlapijo brez ostanka (ciklodekan).

Izbira utrjevalca je odvisna odohranjenosti predmeta in tega, ali jepredmet suh ali vla‘en. Te‘ava priutrjevanju je v tem, da moramopovr{ino predmeta do dolo~enemere o~istiti, kar je lahko zelozahtevna naloga. V vla‘nem okoljuuporabimo za utrjevanje PVA-vodnoemulzijo, ki bo dovolj prodrla vpovr{ino predmeta, da ga boutrdila. Emulzijo nanesemo v ve~nanosih, preden se za~ne su{iti napovr{ini. Razred~ena je lahko vrazmerju 1 : 1 v vodi ali po navodilu

proizvajalca. ^e je keramika suha,lahko uporabimo enak postopek, alijo utrjujemo z umetno smolo vtopilu, npr. paraloid B72 v toluenu,metil etil ketonu ali acetonu, za~en{is 3–4% raztopino, ki jo nato pove~amona 7–10% v kon~nih nanosih. Mednanosi se ne sme posu{iti, sicer neprodre v globino. ^e topilo prehitroizhlapeva, si pomagamo z za{~itnoplasti~no folijo. S paraloidom lahkoutrjujemo tudi bronaste predmete,tako da do 20% raztopinoparaloida nanesemo neposredno napredmet, z vmesnim polaganjemsvilenega papirja. Utrjevalec bomoskupaj s papirjem v delavniciodstranili s pomo~jo topila.

V~asih moramo odlomljene aliodpadle fragmente prilepiti napredmet, da se ne izgubijo. V tanamen uporabimo {ibkareverzibilna lepila, npr. paraloid,uhu hart, uhu, nikakor pa ne PVC-lepil, epoksidov, poliestrov inkontaktnih cianokrilatnih lepil.

8. Dviganje krhkih predmetov iz zemljePoznamo ve~ na~inov dviganjakrhkih predmetov iz zemlje:

- predmetu damo togo in trdnooporo/ovoj (vedno primerno),

- predmet ovijemo z mehkimovojem,

- z utrjevalcem utrdimo celotenpredmet (mo~an poseg vpredmet).

Pri dviganju predmetov gre v~asihza zelo preproste tehnike mehanskeopore za {ibke predmete, drugi~ paza zapleten sistem, s katerimsku{amo tudi zagotoviti ustrezneklimatske razmere. Krhkemupredmetu lahko na zelo preprostna~in pripravimo vodoravno oporona de{~ici ali kartonu, ki smo jo ovilis polietilensko peno alibrezkislinskim papirjem. Predmetnanjo pritrdimo z mre‘ico alitrakovi krep papirja, ki smo ga odpredmeta lo~ili s folijo ali peno. Vse

10

skupaj nato polo‘imo v primerno{katlo ali posodo in fiksiramo.

Keramika predstavlja posebnote‘avo, ker je pogosto krhka inlomljiva. Fragmenti razbitegapredmeta so lahko raztro{eni nave~ji povr{ini in pobrati moramovsak najmanj{i ko{~ek, da bomopredmet lahko identificirali. ^ejemljemo iz zemlje posameznefragmente, moramo najprej dovoljo~istiti okolico, da vidimo njegovoobliko. V vla‘ni zemlji je keramikanavla‘ena in je lahko zelo mehka inob~utljiva. Delamo previdno, zmehkim orodjem, da je nepo{kodujemo. V suhi zemlji si lahkopomagamo tako, da okoli{ko zemljomalo navla‘imo. ^e obstaja nevarnost,da po{kodujemo ornament alibarvno plast, ali ~e je fragmentkrhek in razpokan, fragmentedvigamo skupaj z nekaj okoli{kezemlje. ^e je na manj{i povr{iniveliko fragmentov, jih hranimoskupaj, ~eprav na videz ne spadajok istemu predmetu. Posebnefragmente hranimo posebej, vozna~eni embala‘i. ^e smo na{licelo posodo, njene vsebine ne~istimo na terenu, saj lahko vsebujekrhke predmete in skriva pomembne

in zanimive podatke, ki bi se sicerizgubili. Fragmentov keramike ne~istimo na kraju najdbe.

V~asih je treba predmet – posodo aliskupino predmetov (krhki predmetiiz kovine ali organskih materialov)izkopati skupaj z okoli{ko zemljo inkepo utrditi za varen prevoz vdelavnico, kjer se bo delo nadaljevalo.To naredimo, kot ka‘ejo slike (slike16 - 19), tako, da najprej omejimoobmo~je, ki ga ‘elimo varnoizkopati, kar pomeni, da ostaneokoli predmeta nekaj centimetrovzemlje. Na tem mestu izkopljemonekaj centimetrov {irok jarek/kanal,dovolj globok, da se‘e pod dnopredmeta. Na enem mestu kanalraz{irimo, da bomo na koncupredmet lahko odrezali od osnove.Kepo lahko samo prestavimo vustrezno, ne preveliko {katlo ali PE(polietilen) ali PP (polipropilen)posodo, ~e je treba, zemljeni kepinaredimo oporo tako, da je ovijemonajprej s stani~evino – tudi popovr{ini, da za{~itimo predmet(lahko tudi drugi nevtralen material,ki ne bo povzro~il po{kodb, npr.prozorna gospodinjska folija), natopa z ovoji, ki so lahko krep, kaliko,bomba‘ni ali mav~ni (slike 20 - 23).

Zadnje lahko kupimo ‘epripravljene ali jih naredimo sami,tako da izmeni~no nana{amo ovojein mav~no maso ter jih zagladimo.Ovoja ne delamo predebelega, da nebomo imeli te‘av priodstranjevanju. Namesto mavcalahko uporabimo tudi PVA-emulzijo (lepilo za les), v kateronamo~imo povoje in ravno takopo~akamo, da se posu{ijo. Ko jeovoj narejen in strjen, kepoodtrgamo od podlage s pomo~joplo{~atega orodja. V~asih lahkonamesto ovojev uporabimo karbomba‘no ali plasti~no mre‘ico, kijo spnemo s kovinskimi sponkami.Ne smemo pozabiti na natan~noozna~itev vsebine. Namesto ovojevlahko uporabimo kartonast valj, kiga poveznemo na za{~iten obkopanpredmet in valj napolnimo spurpenom. Ko ekspandira in sestrdi, ga spodaj odre‘emo odzemlje.

Le za predmete, ki to prenesejo (npr.kost ali mozaiki), lahko uporabimosistem utrjevanja neposredno napovr{ino predmeta. Predmet natenko pokrijemo z gazo ali kreppapirjem in zalijemo s plastjo PVA-emulzije.

Slike 16–19: Izkop krhkih predmetov zokoli{ko zemljo

11

9. Hranjenje na terenu in prevoz v konservatorsko delavnico ali depoNa splo{no se dr‘imo na~ela, dapredmete na terenu predpakiranjem po~asi posu{imo in jihvzdr‘ujemo v suhih razmerahhranjenja. Izjema so nekatere vrstematerialov, ki jih moramo ohranitivla‘ne ali mokre. (Glej zgoraj.)Ve~ino materiala hranimo tako, dase prilagaja okoli{kim klimatskimrazmeram, sicer predmete v zaprtihposodah vzdr‘ujemo suhe spomo~jo silikagela oziroma vla‘ne zgobicami, prepojenimi z vodo, alipotopljene v vodo. Materiale, ki nezahtevajo posebnih razmer,hranimo v perforiranihpolietilenskih vre~kah.

Silikagel je zrnati silicijev oksid(SiO2), ki ima zaradi mikropor zeloveliko povr{ino in je zelohigroskopi~en. Vlago sprejema,dokler ne dose‘e ravnovesja zokoljem. Poznamo ve~ vrst;navadno vsrka do 40 % vlage gledena svojo te‘o. Ko je nasi~en,spremeni barvo iz modre v ro‘natoin za ponovno uporabo gapripravimo tako, da ga osu{imo/regeneriramo v pe~ici za 20 minutpri 90–100 ºC. Za uporabo gavsujemo v odprto posodico alivre~ke, ki jih skupaj s predmetomnamestimo v zaprto posodo. Naliter zraka potrebujemo okoli 20 gsilikagela, zato je primerno, da ‘evnaprej pripravimo vre~ke z gelom

dolo~enih razli~nih koli~in. Stanje vposodah kontroliramo. Primineraliziranih ‘eleznih predmetihpotrebujemo pribli‘no tolikosilikagela, kolik{na je te‘apredmeta.

Za hranjenje moramo uporabljatipredvsem vre~ke, folije, pene indrugo embala‘o iz dolo~enihustreznih materialov, kot sobrezkislinski papir in karton,polietilen (tyvek, plastozote) inpoliester (goreteks), polistiren,polipropilen ..., med naravnimimateriali pa bomba‘ (gaza, kaliko)in juta brez apreture. Uporabne sotudi plasti~ne posodice razli~nihoblik, namenjene pakiranju inhranjenju ‘ivil. Izogibamo pa sePVC, lesu, posebno ~e je prepojen zlepili, navadnemu in recikliranemupapirju in kartonu.

@elezne in bronaste predmete jenajbolje hraniti v prozornihpolietilenskih vre~kah ali prozornih{katlicah. V {katlice damobrezkislinski papir ali polietilenskopeno, da ima predmet mehkole‘i{~e. Na tak na~in vidimo, ali se spredmetom kaj dogaja. Krhkimpredmetom oblikujemo le‘i{~e. ^e

je {katla dobro zaprta, lahko zauravnavanje RH uporabimosilikagel, ki ga menjavamo oz. popotrebi regeneriramo. ^e ganimamo na razpolago, predmetehranimo v perforiranih in nezrakotesnih vre~kah v ~im boljsuhih razmerah.

Pri pakiranju stekla med fragmentepolagamo plasti brezkislinskegasvilenega papirja; zatrodimenzionalne predmetenaredimo iz papirnih svaljkovoporo. ^e hranimo mokro steklo,uporabimo mokro polietilenskopeno. Lahko hranimo v hladnem alidodamo biocid.

Proti delovanju mikroorganizmovse borimo s hranjenjem na nizki

Slike 20–23: Za{~ita predmeta,izkopanega z okoli{ko zemljo sstani~evino

12

temperaturi ali z biocidi, ki jih vmajhnih odmerkih dodajamovla‘nim vsebinam, predvsemorganskim materialom. Biocide popotrebi izberemo med baktericidi,fungicidi, insekticidi in herbicidi termed antibiotiki in encimi, ki nam jihsvetujejo strokovnjaki. Pri delu znjimi moramo biti izjemno previdniin jih uporabljamo le v skrajni sili.Dodatki teh snovi onemogo~ajopoznej{e dolo~anje starostipredmeta z metodo C 14.

10. Osnovni materiali, oprema in orodjeKonservator-restavrator ima lahkopripravljeno torbo, v kateri imazlo‘eno najnujnej{o opremo, ki bi joutegnil potrebovati na terenu. Zeloprimeren je pravokoten plasti~nikov~ek za orodje, dovolj visok, da vnjem stojijo pokonci plastenke insteklenice s kemikalijami. ^eopreme ne moremo podvajati,imamo pripravljen vsaj seznamstvari, ki jih lahko hitro pripravimoza na pot. Spodnji seznam vsebujetudi materiale in opremo, uporabnopri ukrepih za prvo pomo~vsakr{nemu gradivu, ~eprav leposredno.

– Orodje: drobno orodje, kovinske,lesene in plasti~ne lopatice,skalpeli, olfa no‘, {karje, jeklena‘i~ka, {~etke, krta~e, ~opi~i,gobice,

– pove~evalna o~ala,

– topila: aceton, toluen, alkohol,nitrorazred~ilo,

– ocetna kislina,

– WD 40,

– destilirana voda, teko~e milo,

– plo{~a iz kovine za dviganje

gipsanih poti~k,

– embala‘a: polistiren, poliesterfolija, polietilenska pena razli~nihdebelin, {katlice in {katle, papirnevre~ke, krep papir in drugo zaembala‘o, brezkislinski papir inkarton, papirne brisa~e, PE- inPP-kozar~ki in ~olni~i, vata,alufolija, gospodinjska folija, gips,povoji, gipsani povoji,stani~evina, gaza, plasti~namre‘ica, jeklena ‘ica, laks, vrvica,

– lepila, utrjevalci: paraloid B72,uhu, uhu hart, PVA-emulzija(lepilo za les – ekspres),epoksidno dvokomponentnolepilo, hitro dvokomponentnolepilo, akrilni lak v spreju, akrilnaemulzija,

– za{~itna sredstva: rokavicebomba‘ne, nitrilne, lateks, maske,

– papir, svin~nik, flomaster, lepilnitrak, krep lepilni trak, bucike.

11. Zaklju~ekNaj na koncu poudarim {e tisto, o~emer mislim, da je prvi pogoj zadobro opravljeno delo: delokonservatorja-restavratorja naterenu bo uspe{no, ~e bo potekalo vdogovoru z drugimi sodelujo~imi,predvsem ~e bosta arheolog inkonservator-restavrator upo{tevalamnenje drug drugega. Konservator-restavrator mora razumeti, da morav~asih predmet ostati v»neugodnih« razmerah ve~ ~asa,kot se mu zdi potrebno, ali moradolo~eno delo opraviti v ~asu, ki neomogo~a zadostnega razmisleka.Obratno pa mora arheolog razumetikonservatorjevo-restavratorjevoskrb za varen izkop predmeta. Naterenu moramo biti pripravljeni nakompromise.

12. Literatura- Ed. Stanley Price N. P.:

Conservation on ArchaeologicalExcavations, ICCROM Rome1984, 1995

- Dowman E. A.: Conservation inField Archaeology, London 1970

- Cronyn J. M.: The Elements ofArchaeological Conservation,London 1990

- Pedeli C., Pulga S.: Praticheconservative sullo scavoarcheologico, Firenze 2002

- Watkinson D., Neal V.: First Aidfor Finds, London 1998

Fotografije:

Borut Kri‘, Dolenjski muzej Novomesto

Arhiv Gori{kega muzeja (slika 6)