Slovenija Informacija o nacionalnih ukrepih na ... - ITS (slo).pdf · nacionalna ITS arhitektura. Arhitektura predstavlja enoten ključ za planiranje, načrtovanje in integracijo

1

MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO IN PROSTOR

Direktorat za infrastrukturo

Langusova 4, 1535 Ljubljana

ITS Direktiva 2010/40/EU člen 17(2)

INFORMACIJA

o nacionalnih ukrepih za obdobje 2012 – 2017 pri uvajanju inteligentnih transportnih

sistemov v cestnem prometu v Republiki Sloveniji

Verzija 0.5 OSNUTEK

Avtor: Dean Herenda MZIP,

Ljubljana, Avgust 2012

2

Vsebina

0 Uvod ................................................................................................................................................................ 3

0.1 Aktualni razvoj in perspektive ............................................................................................................... 3

0.2 Direktiva 2010/40/EU in izvajanje direktive .......................................................................................... 4

0.3 Poročilo .................................................................................................................................................. 5

1 Poslovni model in financiranje ITS v Sloveniji ................................................................................................. 6

1.1 Akcijski načrt uvajanja in pravni okvir ITS .............................................................................................. 6

1.2 Financiranje ITS v Sloveniji ..................................................................................................................... 6

1.3 Glavni akterji – subjekti ITS v Sloveniji................................................................................................... 6

2 Dejavnosti in projekti za petletno obdobje 2012‐2017 v skladu z Direktivo 2010/40/EU ............................ 8

2.1 I. Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov ....................................................... 8

2.2 II. Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS ................................................... 13

2.3 III. Aplikacije ITS na področju varnosti in varovanja cest ..................................................................... 18

2.4 IV. Povezanost vozila s prometno infrastrukturo ................................................................................ 20

3 Videnje nadalnjega razvoja uvajanja ITS sistemov in storitev v RS .. ............................................................ 21

4 Summary of the information ........................................................................................................................ 22

3

0 UVOD

Inteligentni transportni sistemi in storitve, na kratko jih označujemo kar s kratico ITS, nekako postopoma

nadomeščajo izrazoslovje »elektronika v prometu«, »pametna cesta« in »pametno vozilo«. Razlika je, da v

sistemih ITS ni več le »elektronike« kot infrastrukture ob prometnici (lahko je to cesta ali železnica), ampak so

taka tudi prevozna sredstva in tudi o tem osveščeni vozniki. Vse to vodi k t.i. zmagoviti kombinaciji (ang. win‐

win), v kateri pridobijo vsi deležniki prometnih sistemov: uporabniki, upravljavci (operaterji in vzdrževalci),

lokalne oblasti in ministrstva, proizvajalci, razvijalci in raziskovalci. Lahko bi podali splošno oceno: zelo koristno

za vse! Če navedemo definicijo1 potem ITS integrira telekomunikacije, elektroniko in informacijske tehnologije

(telematiko) s prometnim inženirstvom v smislu planiranja, projektiranja in upravljanja prometnih sistemov. Ta

integracija vodi k povečani prometni in fizični varnosti ter učinkovitosti prometnih sistemov za potnike in blago,

upoštevajoč boljšo rabo naravnih virov in spoštovanje okolja. Za te namene ITS potrebuje procedure, sisteme in

naprave, ki omogočajo zbiranje podatkov, komunikacijo, analize ter distribucijo informacij in podatkov med

premikajočimi se subjekti, prometno infrastrukturo in aplikacijami informacijske tehnologije.

0.1 AKTUALNI RAZVOJ IN PERSPEKTIVE

ITS so že in bodo še zelo aktualni, tudi v Sloveniji. ITS racionalno izkoriščajo in dopolnjujejo obstoječo prometno

infrastrukturo, to je predvsem brez ali z zmanjšanim vložkom v novogradnje. Seveda pa gradenj, ki so kot

osnovna prometna infrastruktura pomembne za obstoj prostora in regionalni oziroma urbani razvoj, v celoti ne

moremo nadomestiti. Če infrastrukture ni ali pa je v zelo slabem stanju, drugače kot z »gradnjo« tega ne

moremo odpraviti.

ITS odpravlja tudi določene zgodovinske ovire med različnimi resorji in strokami (promet, notranje zadeve,

finance, itd.), saj takojšni prenos in dostop do informacij namreč omili določene organizacijsko‐komunikacijske

probleme. V preteklosti tehnologij in orodij, ki so danes dosegljivi ni bilo: digitalna brezžična telekomunikacijska

omrežja, svetovni splet, sistemi za lokaliziranje in avtomatsko identifikacijo prometnih sredstev in blaga AVLS

(ang. Automatic Vehicle Location Systems), AVI (ang. Automatic Vehicle Identification) ter AEI (ang. Automatic

Equipment Identification), elektronska izmenjava dokumentov EDI (ang. Electronic Data Interchange), banke

podatkov, geografski informacijski sistemi, itd. Razvoju te tehnologije sledimo tudi v Sloveniji, predvsem kot

sistemski integratorji, pa tudi kot razvijalci in proizvajalci posameznih komponent podsistemov. Seveda bi za

popolno integracijo tovrstnih sistemov potrebovali potrjen nacionalni okvir za izgradnjo sistemov, imenovano

nacionalna ITS arhitektura. Arhitektura predstavlja enoten ključ za planiranje, načrtovanje in integracijo

inteligentnih transportnih sistemov in storitev. Zelo dobrodošla pa bi bila tudi strategija uvajanja tovrstnih

sistemov pri nas, na nivoju države in tudi na nivoju večjih mest oziroma somestij. Tu se cilja predvsem na

Ljubljano in Maribor, mesti na križišču dveh evropskih prometnih koridorjev. Na tem področju je Evropska

komisija sprejela Akcijski načrt uvajanja ITS v državah EU, ki ga je sprejela tudi Slovenija. Izdana je tudi posebna

evropska direktiva (2010/40/EU), ki ureja to problematiko, ki je orientirana predvsem v cestni promet, pa tudi

direktiva, ki govori o novi interoperabilnosti železniškega sistema (2008/57/EU). Obe ciljata na izboljšanje

interoperabilnosti prometnih sistemov.

1 Definicija ITS‐EduNet, ki je mreža izobraževalnih organizacij s področja ITS in deluje tudi v Sloveniji

4

Zadnji trendi gredo v smeri definiranja in uporabe telekomunikacijskih povezav »vozilo‐vozilo« in »vozilo‐

infrastruktura«, kjer imajo tovrstni sistemi še največ težav pri uveljavljanju na način, ki je bil zamišljen ob koncu

prejšnjega stoletja. Zelo močan poudarek v državah EU je tudi na izobraževanju o ITS na vseh področjih, saj prav

pomanjkanje znanja botruje počasni integraciji in neinteroperabilnosti tovrstnih sistemov. V Sloveniji na primer,

nimamo posebnega študija o ITS. Vendar tudi v ostalih državah EU stanje na tem področju ni boljše. Glede na to

so se v Sloveniji izobraževalne ustanove povezale v izobraževalno mrežo ITS‐Edunet, ki se želi s to problematiko

spopasti. V mrežo je vključenih kar nekaj izobraževalnih institucij, ki sodijo med pionirje za razvoj in tudi

uvajanje ITS sistemov po državah EU. Zelo pomembna je tudi povezanost institucij v okviru S‐ITS, Slovenskega

društva za inteligentne transportne sisteme, ki nudi stalno poklicno izobraževanje članov s promocijo stroke in

informiranjem javnosti.

Trenutno lahko rečemo, da so sistemi posredovanja prometnih informacij in stanja cest med najbolj

uporabljenimi, predvsem med vozniki, saj so njihovi deležniki tudi mediji in o njih imamo veliko informacij.

Trendi gredo v smer večmodalnega transporta, to je s podajanjem informacij neodvisno od izbire prometnega

sredstva. Ne smemo pozabiti na sistem zaščite, reševanja in pomoči v katerega se prav v zadnjem času kar

veliko vlaga. V mislih imamo sistem za samodejni klic v sili, imenovan eKlic (ang. eCall). Za prevoznike so zelo

pomembni sistemi za upravljanje z gospodarskimi vozili, brez katerih podjetja, ki se ukvarjajo z logistiko in

prevozništvom, pač ne morejo več biti konkurenčna. Predvsem avtocestni upravljalci veliko stavijo na sisteme

za nadzor in vodenje prometa. Brez svetlobno signalnih naprav (semaforjev) bi bil promet v večjih mestih

kaotičen. Debato bi lahko odprli o upravljanju in uvajanju elektronskega cestninskega sistema, a ta trenutno ni

na prioritetni listi v EU. Žal je potrebno veliko vlagati tudi v nadzor nad kršitelji predpisov. Tudi poglavje o

uvajanju ITS v železniškem prometu še ni dodelano. Tu gre za tehnične rešitve, da pa bi se udejanjile, je treba

aktivirati resorno politiko, širši javnosti pa je potrebno pojasniti zakaj se ITS uvaja. Detajlno so aktivnosti in plani

prikazani v nadaljevanju tega poročila.

Kljub spoznanju, da je veliko število implementiranih ITS sistemov in storitev v praksi dobro uporabljenih, pa

ostaja dejstvo, da rešitve večinoma temeljijo na nacionalnih, regionalnih in lokalnih rešitvah s precej nizko

stopnjo čezmejnega sodelovanja in interoperabilnosti.

Z namenom odprave teh težav je Komisija leta 2008 sprejela Akcijski načrt za uvajanje inteligentnih prometnih

sistemov v cestnem prometu in vmesnike do drugih vrst prevoza (tako imenovani Akcijski načrt ITS) in ob

sodelovanju Sveta in Parlamenta EU leta 2010 tudi t.i. ITS Direktivo 2010/40/EU kot pravni okvir za izvajanje

omenjenega načrta.

Z akcijskim načrtom in ITS direktivo so končno določeni okvirni pogoji za pospešeno in bolj usklajeno uvajanje

ITS, vključno s prednostnimi političnimi nalogami in jasnim časovnim potekom.

0.2 DIREKTIVA 2010/40/EU IN IZVAJANJE DIREKTIVE

Glede uresničitve ciljev, določenih v Akcijskem načrtu za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v Evropi, je

Evropska komisija julija 2010 sprejela t.i. ITS Direktivo (2010/40/EU), ki je začela veljati avgusta 2010.

Ta javnosti predstavlja štiri prednostna področja, za katera naj bi se oblikovale specifikacije in standardi:

I. optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov,

II. kontinuiteta upravljanja prometa in tovora s pomočjo ITS,

III. ITS aplikacije in storitve za izboljšanje varnosti v cestnem prometu,

5

IV. povezanost vozila s prometno infrastrukturo.

Prva dva mejnika, ob vključitvi načel iz direktive v pravne rede držav članic , ki izvirata iz vsebine Direktive, sta

poročanje o stanju ITS sistemov in storitev glede na štiri prioritetna področja v DČ ter priprava delovnega

programa, ki opisuje posebne cilje in časovni potek dela z vmesnimi mejniki za izvajanje direktive.

0.3 POROČILO

S tem poročilom Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije izpolnjuje drugo od naštetih

obveznosti, ki izhaja iz člena 17 (2) Direktive 2010/40/EU ter odločbe za izvajanje direktive (C (2011) 4947

končno).

V teh aktih je navedeno, da države članice pripravijo informacijo o predvidenih aktivnosti za petletno obdobje

skladno s prednostnimi področji in ukrepi naštetimi v prilogi I Direktive 2010/40/EU.

Poročilo je pripravilo Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Republike Slovenije s pomočjo S‐ITS, Slovenskega

društva za ITS. Del vsebinskega gradiva je povzet iz internih gradiv in publikacij DARS d.d. in Direkcije za ceste v

RS.

6

1 POSLOVNI MODEL IN FINANCIRANJE ITS V SLOVENIJI

1.1 AKCIJSKI NAČRT UVAJANJA IN PRAVNI OKVIR ITS

Področje inteligentnih transportnih sistemov in storitev, ki je predmet prenosa Direktive 2010/40 EU, doslej ni bilo pravno regulirano. Navedena direktiva prinaša okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov v cestnem prometu z vmesniki do drugih vrst prevoza. V skladu s prvim odstavkom 18. člena Direktive morajo države članice sprejeti pravne in upravne predpise, ki so nujni za izvajanje Direktive. V letošnjem letu je bila izvedena spremembama in dopolnitev Zakona o cestah (ZCes‐1), (Ur.l. RS, št. 109/2010, 48/2012), ki v slovenski pravni red uvaja Direktivo in ustvarja okvir za uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS) v Republiki Sloveniji. Direktiva pooblašča Evropsko Komisijo, da izda specifikacije kot delegirane pravne akte. Države članice niso dolžne uvesti aplikacij in storitev inteligentnih prometnih sistemov na svojem državnem ozemlju, če pa se odločijo za uvedbo, mora biti ta v skladu s specifikacijami. S pričujočim osnutkom zakona naj bi se predvsem doseglo, da se s specifikacijami, ki jih je izdala Komisija, razvijejo pravni učinki, po katerih se je treba obvezno ravnati pri uvajanju ukrepov ITS. Direktiva 2010/40/ES je okvirna smernica, ki torej ne vsebuje obveznosti držav članic za uvajanje aplikacij in storitev ITS in sama v bistvu ne predpisuje obveznih okvirov pri morebitnem uvajanju, temveč le opozarja na specifikacije, ki jih bo v prihodnje objavila Komisija. Zato Republika Slovenija z uvajanjem Direktive v nacionalni okvir zaenkrat ne bo imela stroškov. Kakšni bodo stroški v bodoče, pa bo odvisno od vsebine posameznih specifikacij, ki pa v tem trenutku, kot že rečeno, niso znane, niti jih še ni mogoče predvideti. Tudi po njihovi uveljavitvi pa se bo minister, pristojen za področje prometa, odločil, ali je uvedba vsebine specifikacije v nacionalni pravni red pravzaprav smotrna. Dodatno Zakon o cestah ureja spremembe zlasti pri vrednotenju storitev presojevalcev varnosti cest ter pri pristojnosti posameznih organov za ukrepanje v primerih zapor na cestah ter pri izdelavi investicijske dokumentacije za projekte, ki nimajo pomembnega posega v prostor. Urejena so tudi osnovna vprašanja v zvezi z ustanovitvijo Nacionalnega centra za upravljanje prometa (NCUP). Na ta način je prišlo do začetka operativnih postopkov za njegovo uvedbo do ciljnega roka. Temu primerno se v Sloveniji spreminja poslovni model ITS. Za izvajanje zakona so pristojni Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija RS za ceste in DARS, d.d. Omenjen zakon omogoča subjektom za opravljanje svojih nalog v prostorih NCUP in za potrebe izvajanja nalog centra pravico do brezplačne uporabe prostorov.

1.2 FINANCIRANJE ITS V SLOVENIJI

Kar se tiče javne infrastrukture, večino finančnih sredstev prihaja iz proračunov države ali občin, nekaj pa tudi iz evropskih skladov. V zadnjem primeru se finančna sredstva porabijo predvsem za študije in projektno dokumentacijo, manj pa za samo implementacijo. Ima pa pri tem zelo velik interes tudi zasebni kapital, zato se pojavljajo t.i. javno‐zasebna združenja. Prvi tak primer v Sloveniji je projekt »Javno‐zasebno partnerstvo za nadgradnjo in posodobitev avtomatizacije cestnega prometa v Mestni občini Maribor« z ugodnim poslovnim modelom za obe strani, za občino in podjetje Iskra Sistemi d.d.. Torej interes zanje obstaja. Zaradi privatnih koristi podjetij in posameznikov, le‐ti sami vlagajo finančna sredstva v interne in tudi unikatne ITS sisteme in storitve, večinoma pa javne podatke pridobivajo brezplačno.

1.3 GLAVNI AKTERJI – SUBJEKTI ITS V SLOVENIJI

Poleg ministrstva, ki je pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo in prostor), in ki določa pravila o delovanju NCUP ter sodelovanju udeleženih subjektov pri izvajanju nalog in pristojnosti se predvideva priprava in podpis protokolov še z drugimi resornimi ministrstvi in upravljalci oziroma koncesionarji, ki se kakor koli

7

dotikajo področja ITS in so povezani z Direktivo 2010/40/ES. Mednje sodijo tudi vse dežurne službe v nekaj skupnih centrih:

Policije oziroma Ministrstva za notranje zadeve (OKC – operativno komunikacijski centri),

Uprave za zaščito in reševanje oziroma Ministrstva za obrambo (CO – Centri za obveščanje in

drugi centri upravljanja na državnem nivoju in nivoju mest oziroma občin (Ljubljana, Maribor). Ob tem se predvideva analiza obstoječega stanja in izdelava predloga racionalizacije dežurnih služb v smislu hitrejše odzivnosti, enotne lokacije dežurnih služb, poenotenje načina dela in optimizacijo izvajalcev. Pri tem pa ne smemo pozabiti na občine, še posebej Mestno občino Ljubljana, ki ITS že s pridom uporablja, predvsem v javnem potniškem prometu: prometne informacije, elektronsko plačevanje, itd. Ostale občine, med njimi tudi Maribor, tem trendom sicer sledijo, vendar še brez pravih strategij, načrtov in ITS arhitektur.

Slika 1: Organiziranost upravljanja cestnega prometa na nacionalnem nivoju v Republiki Sloveniji ‐ koncept

8

2 DEJAVNOSTI IN PROJEKTI ZA PETLETNO OBDOBJE 2012‐2017 V

SKLADU Z DIREKTIVO 2010/40/EU

2.1 I. OPTIMALNA UPORABA CESTNIH, PROMETNIH IN POTOVALNIH

PODATKOV

Prednostno področje I: Optimalna uporaba cestnih, prometnih in potovalnih podatkov

Aktivnosti povezane z optimalno uporabo

cestnih, prometnih in potovalnih

podatkov

Implementirano Načrtovano Brez načrta

Odgovorna oseba v administraciji Boštjan Rigler, [email protected] tel.: +386 (1) 4788172

Bojan Žlender, [email protected] tel.: +386 (1) 4788000

Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212

Komentar Aktivnosti optimalne uporabe cestnih, prometnih in potovalnih

podatkov so se v zadnjem desetletju izvajale pospešeno in so

načrtovane tudi v bodoče.

9

Specifikacije in načrt uvajanja sistemov in storitev ter druge pobude

VEČMODALNE POTOVALNE INFORMACIJE (MULTIMODAL TRAVEL INFORMATION SERVICES)

Projekt Opis Nosilec Status

Informacijski

portal za potnike

v sistemu IJPP

Informacijski portal za potnike bo omogočil vsem

prebivalcem Slovenije osnovne informacije o voznih redih in

cenah prevozov v avtobusnem in železniškem prometu ter

hkrati omogočil vsem potnikom v sistemu integriranega

javnega potniškega prometa načrtovanje potovalnih poti.

Tovrsten skupek informacij za uporabnike javnega

potniškega prometa v Sloveniji trenutno ni na voljo.

Informacije bodo dostopne na več načinov in sicer preko

spletnih strani, preko telefona in preko mobilnega telefona.

Portal bo izdelan do februarja 2013.

Zaradi potreb po obveščanju tujcev o storitvah javnega

potniškega prometa bo informacijski portal deloval v

slovenskem in angleškem jeziku.

Za informiranje potnikov bo vzpostavljen informacijski klicni

center. Nudenje tovrstnih informacij potnikom predstavlja

eno od načrtovanih izboljšav sistema javnega potniškega

prometa v Sloveniji.

Za potrebe vzpostavitve in delovanja informacijskega

portala za potnike bodo izvedene naslednje naloge: dobava

in namestitev strojne in programske opreme (strežniki,

podatkovne baze in operacijski sistem za arhiviranje

podatkov) v podatkovni center upravljavca, postavitev

modula za posredovanje podatkov o postajališčih, voznih

redih, cenikih in linijah s strani obstoječih upravljavcev

sistemov JPP v Sloveniji, integracija vseh obstoječih

podatkov, postavitev modula za vzdrževanje podatkov;

vzpostavitev pregledovalnika za uporabnike informacij

javnega potniškega prometa, oblikovanje spletnih strani

informacijskega portala za potnike, izdelava modula za

klicni center, ki bo posredoval vse informacije preko

telefona, izdelava modula za dostop do informacij preko

mobilnega telefona.

MzIP 2012:

študija

2013:

implementacija

Mobilna storitev

iJPP

Nadgradnja portala IJPP z mobilno aplikacijo za avtobusni in

železniški promet. Storitev omogoča vsaj dostop do

statičnih informacij JPP: vozni red, prestopne točke, cena

prevoza, itd.

MzIP 2014:

implementacija

storitve na

ozemlju RS

10

POTOVALNE INFORMACIJE V REALNEM ČASU (REAL‐TIME TRAVEL INFORMATION SERVICES)


Potniški prevoz v

realnem času in

dinamični vozni

red

Sistem sledenja prometnih sredstev na linijah javnega

potniškega prometa omogoča, da s pomočjo satelitske

navigacije ali druge tehnologije ter ustrezne računalniške

obdelave predvidimo, kdaj bo določen vozilo (avtobus, vlak)

pripeljalo na postajališče oz. postajo. Temu primerno se

lahko prilagaja tudi vozni red, še posebej v primeru zamud

npr. v točkah prestopanja.

Storitev bazira na sistemu nadzora in vodenja JPP iz

nadzornega centra (na digitalnem zemljevidu, obratovanje

vozil na liniji, itd.) s permanentno komunikacijo vozilo –

nadzorni center. Rezultat je napoved prihodov vozil na

postajališča prek SMS sporočil oziroma mobilne aplikacije,

ki omogoča tudi audio informacije. Storitev obveščanja o

dinamičnih voznih redih omogočajo tudi prikazovalniki

prihodov avtobusov na avtobusna postajališča, ki za storitev

niso obvezni.

Projekt lahko vključi tudi druge oblike potniškega prevoza,

kot npr. skupinski prevoz (ang. Car Pooling).

MzIP

Operaterji

JPP

2013‐14:

študije

2013‐17:

implementacija

storitve na

ozemlju RS

(primestni in

mestni potniški

promet)

SNVP in

nadgradnja

centrov za

upravljanje

prometa

Sistem za nadzor in vodenje prometa (SNVP) sestavljajo

spremenljiva prometno‐informativna signalizacija, merilniki

prometa, video‐nadzorni sistem, okoljski merilniki ter

sistemi informiranja uporabnikov ob cesti. S pomočjo

navedenega sistema je operaterju omogočeno lažje in bolj

učinkovito spremljanje prometnih tokov, ki se upravlja iz

regionalnega nadzornega centra.

Predvidena je integracija različnih nadzornih centrov DARS

d.d. in Direkcije RS za ceste v NCUP. Osnovo pa predstavlja

implementacija komponent SNVP ob cestah oziroma

objektih (predori, viadukti). Minimalna količina

infrastrukture za SNVP je lahko okrnjena do stopnje

nadzora prometa z merilniki prometa in video‐nadzorom,

odvisno od parametrov potencialne nevarnosti in potreb po

informiranju uporabnikov.

MzIP

DARS

DRSC

2013:

Strategija

uvajanja SNVP

2013‐17:

Nadgradnja

RNC Ljubljana s

SNVP Ljubljana

RNC Maribor s

SNVP Sl.

Konjice –

Dramlje

SNVP Pesnica ‐

Slivnica

RNC Kozina s

SNVP Postojna

‐ Kozina

2012‐17:

Nadgradnja

11

elektro‐strojne

opreme

predorov

Prometni

monitoring

(Integracija

merilnikov

prometa)

Nadgradnja sistema merilnikov prometa in video nadzora v

smislu tekočega zajema podatkov in zgostitve informacij o

prometnem toku na daljinskih cestah (avtocest, hitre ceste,

glavne ceste) in glavnih mestnih vpadnicah.

DARS

DRSC

Občine

2014‐2017:

implementacija

oziroma

nadgradnja

Kažipot Vzdrževanje in nadgradnje prometno‐informacijskega

sistema za obveščanje o stanju na državnih cestah v smislu

hitrejše in standardizirane izmenjave informacij, tudi izven

meja R Slovenije.

MzIP

DARS

DRSC

2012‐17:

vzdrževanje in

nadgradnja

eParkInfo Storitev zagotavlja informiranost uporabnikov o lokacijah in

prosti kapacitetah parkirišč za motorna vozila.

Storitev bazira na sistemu nadzora parkirišč ter prenosu

podatkov o prostih parkirnih mestih ter daje možnost

nadgradnje v smislu rezervacije parkirnega mesta.

MzIP

Upravljalci

parkirnih

površin

2012:

pilotski projekt

video nadzora

počivališč na

avtocesti

2013‐14:

novelacija

študij,

implementacija

nadzora

2014‐15:

implementacija

storitve na

državni cestni

mreži

2014‐2017:

implementacija

storitve v

mestih

Platforme za

izmenjavo

prometnih

informacij

Regijsko sodelovanje za vzpostavitev enotne platforme za

izmenjavo prometnih informacij. Ker je Slovenija majhna

država in cestni dogodki vplivajo na sosednje države (in

obratno) so potrebni določeni ukrepi, ki harmonizirajo

ukrepe vodenja prometa s sistemi ITS na čezmejnih

MzIP

DARS

2012‐16

12

koridorjih.

RAZPOLOŽLJIVOST CESTNIH, PROMETNIH IN TRANSPORTNIH STORITEV IN PODATKOV ZA DIGITALNE

ZEMLJEVIDE (AVAILABILITY OF ROAD, TRAFFIC AND TRANSPORT SERVICES DATA USED FOR DIGITAL MAPS)


Razširjena Banka

Cestnih

Podatkov (BCP) –

Podatkovno

skladišče ITS

( ITS Data

WareHouse)

V okviru vodenja evidenc o cestah se že zbirajo podatki

poteku cest v prostoru in njihovem upravljanju, podatki

podatke o objektih na cestah, o prometu, o prometni

signalizaciji in opremi, o investicijsko tehnični dokumentaciji

in o stanju vozišč.

Zbranih podatkov iz evidenc o javnih cestah ni mogoče vse

splošno uporabljati saj je potrebno upoštevati natančnost

merjenja podatkov in ažurno stanje evidence glede na

dejansko stanje na cesti. Podatki so torej izključno

informativnega značaja in so uporabni predvsem za

statistične namene.

Podatkovne skladišče ITS je osnova za razvoj in

implementacijo večoperabilnih ITS sistemov in storitev.

Podatki, pridobljeni iz različnih virov (regionalni center za

nadzor in vodenje prometa, policija, ekipe na terenu, ostali

pogodbeni sodelavci...) so oblikovani in etiketirani z atributi,

ki opisujejo vir podatka, pogoje pod katerimi je bil podatek

pridobljen in ostale informacije, potrebne za opis in

interpretacijo podatka (t.i. meta podatek). V okviru sistema

»Podatkovno skladišče ITS« se bodo združevali podatki, ki

jih izdela in potrebuje ITS, s podatki iz drugih virov in drugih

arhivov z namenom generiranja vhodnih podatkov za

(specifične) lokalne, regionalne ali državne potrebe. Iskanje

po podatkovnem skladišču bo omogočalo fleksibilen dostop

do podatkov (podobno kot spletni brskalniki) pri čemer

uporabnik vnese želeno zahtevo, sistem pa mu najde

relevantno informacijo. Pravtako je omogočeno filtriranje,

sortiranje, agregiranje in izvajanje ostalih statističnih

operacij nad podatkovnim skladiščem. Podatki bodo

atributivni in grafični oziroma zapisani v standardiziranih

georeferenciranih (GIS) formatih za potrebe drugih

aktualnih storitev ITS (npr. RDS‐TMC). Zelo pomembna je

organizacija oziroma poslovni model pridobivanja in

ažuriranja podatkov, ki bo po potrebi noveliran. Eden od

ciljev je tudi: »vsi podatki so dosegljivi na enem mestu«.

MzIP

DARS

DRSC

2013‐14:

študija

2014‐17:

implementacija

oziroma

nadgradnja

13

JAVNO DOSTOPNE INFORMACIJE V ZVEZI Z VARNOSTJO V PROMETU (ROAD SAFETY RELATED TRAFFIC

INFORMATION PROVIDED FREE OF CHARGE)


Izredni dogodki v

prometu

Nadgradnja prometno‐informacijskega sistema za

obveščanje o stanju na državnih cestah v smislu večje

varnosti uporabnika:

(avtomatska) pridobivanja informacij drugih

centrov in uporabniških združenj (Centri za

obveščanje, Operativno‐komunikacijski centri,

itd.);

Informacije o napovedanih dogodkih;

RDS‐TMC kot javni brezplačni servis.

MzIP

DARS

DRSC

2012‐17:

vzdrževanje in

nadgradnja

2.2 II. KONTINUITETA UPRAVLJANJA PROMETA IN TOVORA V OKVIRU

STORITEV ITS

Prednostno področje II: Kontinuiteta upravljanja prometa in tovora v okviru storitev ITS

Aktivnosti ali projekti, ki se nanašajo na

kontinuiteta upravljanja prometa in

tovora v okviru storitev ITS (Activities or

projects concerned with continuity of

traffic and freight management ITS

services)


Odgovorna oseba v administraciji Boštjan Rigler, [email protected] , tel.: +386 (1) 4788172


Komentarji

(Comments)

V nacionalnem merilu smo pri tovrstnih storitvah previdno

zadržani zaradi majhnosti države do uveljavitve mednarodnih

rešitev. Multimodalni tovorni promet je sicer dobro razvit s strani

14

logističnih operaterjev v mednarodnem obsegu.

15


OKVIRNA ITS ARHITEKTURA (ITS FRAMEWORK ARCHITECTURE)


ITS Arhitektura

V2

Nadgradi se rezultate SITSA‐C v smislu projekta E‐FRAME, ki

govori o večmodalnem transportu, e‐Klicu 112 ter drugih ITS.

V okviru projekta se prevede rezultate v slovenski jezik ter

ustrezno prilagodi potrebam Slovenije.

MzIP 2013‐14

UPRAVLJANJE PREVOZA POTNIKOV PREKO RAZLIČNIH NAČINOV (MANAGEMENT OF PASSENGER TRANSPORT

ACROSS DIFFERENT MODES )


Upravljanje

potniškega

prometa v

vplivnem

območju

Slovenije

Povezava cestnega in železniškega prometa predstavlja zelo

velik izziv v smislu upravljanja potniškega prometa. Dodatno

ga lahko povežemo še z letalskim prometom. To velja zlasti za

izmenjavo prometnih podatkov in informacij, ki omogočajo

upravljanje s prometnim povpraševanjem v mednarodnem

kontekstu. Projekt bo analiziral razvoj ustreznega

organizacijskega in pravnega okvira, kjer igra zelo pomembno

vlogo kakovost izmenjanih podatkov in informacij. Zelo

pomembne so vloge in odgovornosti vpletenih akterjev,

katere je potrebno opredeliti.

MzIP 2013‐17:

študija

Oblikovanje

standarda za

enotno

elektronsko

vozovnico

Oblikovanje standarda za enotno elektronsko vozovnico bo

zagotovilo pogoje za medoperabilnost različnih sistemov

elektronskih vozovnic v Sloveniji. Zaenkrat operaterji v RS, ki

so uvedli elektronsko vozovnico, uporabljajo 4 različne

sisteme in pričakujemo lahko, da se jih bo pojavilo še več.

Vlada Republike Slovenije ne favorizira nobenega od

obstoječih sistemov, dolžna pa je zagotoviti njihovo

povezljivost in preveriti možnost uporabe drugih plačilnih

sistemov. Ta je namreč pomembna za uspešno in učinkovito

uvedbo enotne vozovnice.

Na osnovi pregleda obstoječih elektronskih tehnologij

brezstičnih pametnih kartic, pregleda sistemov elektronskih

vozovnic v obliki brezstičnih pametnih kartic, analize sistemov

elektronskih in listnih vozovnic pri slovenskih operaterjih

(prevoznikih) analize tehnoloških možnosti vpeljanih sistemov

elektronskih vozovnic v obliki brezstičnih pametnih kartic v

MzIP 2012:

študija

2013:

pilotski projekt

2014‐15:

implementacija

storitve na

ozemlju RS

16

Sloveniji (tehnoloških ponudnikih), analize sistema

elektronskih vozovnic z uporabo kreditnih in bančnih

brezstičnih pametnih kartic, analize možnosti delovanja

elektronske vozovnice v okolju, v katerem je hkrati v uporabi

elektronska in listna vozovnica (prehodno obdobje),

ovrednotenja enotne elektronske vozovnice je bil oblikovan

predlog javnega standarda za enotno elektronsko vozovnico v

obliki brezstične pametne kartice v Sloveniji.

UPRAVLJANJE TOVORA VZDOLŽ TRANSPORTNIH KORIDORJEV (MANAGEMENT OF FREIGHT ALONG

TRANSPORT CORRIDORS)


Upravljanje

tovornega

prometa

Upravljanje tovornega prometa vzdolž transportnih

koridorjev je zelo zapleteno in predvsem zaradi s prevozi

povezanih stroškov uporabnikov zelo občutljivo področje.

V okviru projekta je potrebno raziskati možnost vzpostavitve

sistema za določitev izvorno‐ciljnih matrik tovornega prometa

v vplivnem območju Slovenije oziroma širše, v območju EU ne

glede na izbiro prometnega sredstva in neodvisno o

tehnologije sledenja.

MzIP 2016‐17:

študija

SPREMLJANJE IN SLEDENJE TOVORA PREKO VSEH NAČINOV TRANSPORTA (LOGISTIKA TOVORNEGA

TRANSPORTA, eTOVOR)

(TRACKING AND TRACING OF FREIGHT ACROSS ALL MODES OF TRANSPORT (FREIGHT TRANSPORT LOGISTICS,

EFREIGHT))


eTovor Storitev vnosa podatkov o prevozu blaga prek enotnega

nacionalnega (ali EU) portala ne glede na izbiro načina

prevoza, lahko tudi kot nadgradnja portala e‐Tovorni promet

oziroma eCarina.

MzIP 2014‐15:

študija

RFID v

tovornem

prometu

Storitev v transportu na osnovi RFID tehnologije.

Idejna zasnova večmodalne in čezmejne sledljivosti

inteligentnih vozil in inteligentnega tovora na inteligentni

infrastrukturi na osnovi tehnologije RFID je predlog koncepta

vse‐evropske informacijske storitve večmodalnega sledenja

vozil (inteligentno prevozno sredstvo) in tovora (inteligentne

logistične enote) osnovano na prehodu pasivnih ali aktivnih

RFID identifikatorjev skozi nameščene antenske portale na

transportni infrastrukturi (inteligentna infrastruktura).

MzIP 2013‐15:

študija

izvedljivosti in

pilotski projekt

17

Naročnik storitve lahko spremlja prehode vozil in tovora skozi

navidezna vrata (telekomunikacijske infrastrukture na poti )

preko zapisov prehodov ob določenem času. Tak sistem

omogoča sledenje prevoznih sredstev (vozila, priklopniki,

vagoni) in logističnih enot (palete, zaboji, zabojniki, paketi,

dokumenti, nevarne snovi) skozi inter/multi‐modalno

inteligentno infrastrukturo (inteligentni koridor, inteligentna

avtocesta, inteligentna železnica). Za identifikacijo tovora se

predvideva uporaba standardiziranih globalnih

identifikatorjev skupine GS1 za elektronsko označevanje in

standardne RFID rešitve

Storitev je skalabilna in je možno pričeti z uvajanjem na

pilotski osnovi s prevozi nevarnih snovi ter izrednih tovorov

ter prenosom podatkov v Nacionalni center za upravljanje in

obveščanjem ter nekatere logistične centre kot npr. Luka

Koper.

URBANA ITS ARHITEKTURA


Prometna

Kartica

Smernice za uvajanje brezstičnih pametnih kartic v Sloveniji

za potrebe različnih mestnih storitev v prometu (npr. izposoja

koles).

MzIP 2014‐15:

študija

2016:

pilotski projekt

18

2.3 III. APLIKACIJE ITS NA PODROČJU VARNOSTI IN VAROVANJA CEST

Prednostno področje III: aplikacije ITS na področju varnosti in varovanja cest


ITS varnost na cesti ter na varnostne

aplikacije (Activities or projects

concerned with ITS road safety and

security applications)


Odgovorna oseba v administraciji Boštjan Rigler, [email protected] , tel.: +386 (1) 4788172


Darko But, [email protected] tel.: +386 (1) 471 33 22

Komentarji (Comments) Načrtovanje podpornih ITS sistemov za povezovanje vozila s

prometno infrastrukturo ter napredne sisteme za pomoč vozniku

ali povečanje varnosti bo odvisno od mednarodno uveljavljenih

rešitev.

19


AVTOMATSKI KLIC V SILI (AUTOMATIC EMERGENCY CALL)


eKlic

(ang. eCall)

Na področju klica v sili se bo nadaljevalo z uvajanjem novih

tehnologij, ki bodo omogočale tekstovne in video klice v sili.

Nadaljevalo se bo tudi s pripravami za uvedbo bodočega

eKlica. Uveden je bil sistem za prikaz lokacije klicočega in za

shranjevanje podatkov o lokaciji klicočega na številko 112, ki

ga zagotavljajo operaterji telekomunikacijskih storitev. Sistem

bo razširjen še za zbiranje podatkov tekstovnih in video klicev

v sili, vključeni pa bodo tudi preostali operaterji javnih

telekomunikacijskih storitev.

Za delovanje sistema eKlic je poleg komunikacijske

tehnologije v vozilu treba v centrih za obveščanje zagotoviti

tudi komunikacijsko infrastrukturo za sprejemanje

samodejnih klicev. Infrastruktura za medobratovalno številko

112 je zagotovljena. Nadaljnje rešitve so odvisne od

mednarodnih rešitev.

MO,URSZR

(MzIP,

MNZ,

Policija)

2013‐14

študija, pilotski

projekt

2014‐15:

implementacija

INFORMACIJSKE STORITVE ZA VARNE IN ZAVAROVANE PARKIRNE PROSTORE ZA TOVORNJAKE IN

KOMERCIALNA VOZILA

(INFORMATION SERVICES FOR SAFE AND SECURE PARKING PLACES FOR TRUCKS AND COMMERCIAL VEHICLES)


ePark

Rezervacija

Infrastruktura za varna in zavarovana parkirišča trenutno ni

na voljo. Parkirišča se postopno opremlja z video nadzorom

za povečanje varnosti, v nadaljevanju pa tudi kot cone s

kontrolo dostopa, ki bazira na planiranem ECS.

MzIP,

Upravljalci

parkirnih

površin

2015‐16:

novelacija

študij

2017:

pilotski projekt

VARNOST IN UDOBJE RANLJIVIH UPORABNIKOV CEST (SAFETY AND COMFORT OF VULNERABLE ROAD USERS)


Pametni

prehodi za

pešce in

V okviru projekta je potrebno določiti specifikacije za t.i.

Inteligentno Semaforska Kontrola Pešcev (ISKP), ki je

opremljena, za razliko od klasičnega semaforiziranega

MzIP

DRSC

2013‐14:

pilotski projekt

20

kolesarje

prehoda (lahko tudi z najavo prek tipke), z detektorji za

ranljive uporabnike cest. Ob tem se lahko izvaja tudi kontrola

pritiska na tipko. Specifikacije bodo rezultat izkušenj,

predvsem pa temeljijo na evalvaciji pilotskega projekta.

2014‐15:

evalvacija in

specifikacije

2.4 IV. POVEZANOST VOZILA S PROMETNO INFRASTRUKTURO

Prednostno področje IV: Povezanost vozila s prometno infrastrukturo


povezovanje vozila s prometno

infrastrukturo (Activities or projects

concerned with linking the vehicle with

the transport infrastructure)


Odgovorna oseba v administraciji Dean Herenda, [email protected], tel.: +386 (1) 4788212

Komentarji (Comments) Načrtovanje podpornih ITS sistemov za povezovanje vozila s

prometno infrastrukturo ter napredne sisteme za pomoč vozniku

ali povečanje varnosti bo odvisno od mednarodno uveljavljenih

rešitev.


SISTEMI ZA SODELOVANJE (VOZILO‐VOZILO, VOZILO‐INFRASTRUKTURA, INFRASTRUKTURA –

INFRASTRUKTURA)

(COOPERATIVE SYSTEMS (VEHICLE‐VEHICLE, VEHICLE‐INFRASTRUCTURE, INFRASTRUCTURE‐

INFRASTRUCTURE))


TK promet Projekt predvideva nadgradnjo obstoječe telekomunikacijske

infrastrukture v smislu zagotavljanja ITS storitev na relaciji

vozilo‐infrastruktura in infrastruktura‐infrastruktura

(ceste/železnice).

MzIP

2012‐17:

nadgradnje

21

3 VIDENJE NADALNJEGA RAZVOJA UVAJANJA ITS SISTEMOV IN

STORITEV V RS IN EU

Resnično harmoniziran razvoj in uvajanje inteligentnih transportnih sistemov in storitev (ITS) zahteva čas in

doslednost.

V času gospodarske krize so ITS tudi sorazmerno poceni odziv na potrebe prihodnosti. Za zagotovitev

kvalitetnih ITS storitev končnim uporabnikom pa je potrebno ustvariti okolje, kjer so obstoječe in načrtovane

storitve usklajene z dogovorjeno medobratovalnostjo v regijah in v Skupnosti. Prav tako morajo storitve biti

oblikovane, preizkušene in uvajane ob istočasni izdelavi tehnoloških standardov, specifikacij in odprtih

vmesnikov na vseevropskem nivoju.

Aktivnosti akterjev (ministrstva, direkcije oziroma agencije za ceste in železnice, cestni operaterji, mesta,

zasebni sektor) morajo nadaljevati in ciljno pospeševati realizacijo resnično harmoniziranega vseevropskega

cestnega omrežja v korist uporabnika ‐ evropskega državljana.

Zato je opredelitev funkcionalnih, organizacijskih in tehničnih specifikacij enako pomembna kot npr. postopki

tehnične standardizacije.

Za opredelitev in harmonizacijo storitev vidimo program EasyWay kot ključno platformo in okolje v katerem si

ministrstva za promet, direkcije, cestni operaterji in partnerji iz praktično vseh držav članic prizadevajo doseči

učinkovito uvajanje ITS za zagotovitev vseevropskih neprekinjenih ITS storitev. S harmonizacijo evropskih ITS

storitev program EasyWay nudi DČ dostop do vseevropskega nabora ITS storitev na način, da posameznim DČ

ni potreben lasten razvoj storitev.

Nekatere možnosti za izboljšanje uvajanja ITS so:

1. Uporaba in nadaljnji razvoj skupnih »izvedbenih smernic« ( ang. Deployment Guidelines) razvitih v okviru programa EasyWay je opcija, ki sovpada z iniciativami za specifikacijo storitev s strani Evropske komisije, ki sledi akcijskemu načrtu ITS in časovnici direktive. Če se sledi tej smeri bo razvoj ITS storitev bolj določen in urejen, DČ pa omogoča izogibanje situaciji, ko bi morala vsaka članica razvijati lasten okvir za harmonizacijo storitev.

2. Potreben je fokus na izbor storitev. Izpostavljeni morajo biti projekti na koridorjih in pilotne implementacije na večnacionalnem nivoju, še posebej v obdobju po letu 2015.

3. Evolucija kooperativnih sistemov bo imela močan vpliv na razvoj ITS. Program EasyWay je okolje za oceno in določitev vloge in odgovornosti cestnih operaterjev v povezavi z deležniki v zasebnem sektorju in temu primerno naj se program nadaljuje.

4. Boljša integracija sekundarnega cestnega omrežja in večmodalne rešitve zahtevajo aktivacijo dodatnih virov in usklajene aktivnosti za zagotovitev neprekinjenih storitev preko urbanih in medurbanih prometnih omrežij.

22

4 SUMMARY OF THE INFORMATION

With this information based on the 2011 report Slovenia is fulfilling its obligations to the request formulated in

article 17(2) of Directive 2010/40/EU and to the EC implementing Decision (C(2011)4947 final).

The report referred to in Article 17(1) of Directive 2010/40/EU, hereinafter referred to as ‘the initial report’,

gives an overview of the current state of national activities and projects in the priority areas referred to in

Article 2 of and in Annex I to the Directive 2010/40/EU while this information is meant as an overview of

envisaged activities for the period 2012‐2017.

The report has been developed by the Ministry of Infrastructure and Spatial Planning with a help of SITS, the

Slovenian ITS Association and is based on planned activities of the DARS d.d, Motorway company in the

Republic of Slovenia and the Slovenian roads agency.

Documents

Slovenija Informacija o nacionalnih ukrepih na ... - ITS (slo).pdf · nacionalna ITS arhitektura. Arhitektura predstavlja enoten ključ za planiranje, načrtovanje in integracijo