Slovenski 0 karate - Karate zveza Slovenije · DEREANI Bor, KK LOVRENC NA POHORJU 2. BOGALJEVI^ Admir, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. PRELOG Luka,, TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. PRELOG Samo,

Slovenskikarate

2009

glasilo karate zveze slovenije

40 letKZS

Slovenski karate 2009

2

Revija Slovenski karate je glasilo Karate zveze Slovenije, Trà{ka cesta 9, 1360 Vrhnika.

Urednik: Tone An~nik

Sodelavci: dr. Kri{tof Jacek Kozak Gorazd Petrov~i~ - Gogi

Oblikovanje in prelom: Freedom d.o.o. - Thomas Vidmar

Idejna zasnova: Tone An~nik

Fotografije: Veljko Juki~, Gorazd Petrov~i~ - Gogi, Arhiv KK Kranj, Arhiv KK Breìce, Arhiv KK Postojna Fotografija na naslovnici, foto Gogi

Tisk: Nova Linia d.o.o.

Fundacija za športwww.fundacijazasport.org


3

Drage bralke in bralci,

kot vsako leto, je tudi zdaj uvodnik v revijo ~as in prilo`nost, da se ozremo na dogodke, ki so najbolj zaznamovali preteklo leto.

Eno izmed najpomembnej{ih obeleìj leta 2009 je bilo praznovanje {tiridese-tletnice Karate zveze Slovenije.

Od za~etkov karateja pri nas in usta-novitve prvega kluba, oktobra 1967 v Kr{kem, ustanovitve Karate odbora pri Judo zvezi Slovenije leto pozneje, pa do kon~ne ustanovitve Karate zveze Slo-venije 25. maja 1969, je karate preìvel razli~ne faze razvoja, od borilne ve{~ine do modernega tekmovalnega oz. {por-tnega karateja.

Od skromnih za~etkov z nekaj klubi je v teh {tirih desetletjih Karate zveza zrasla v nacionalno pano`no zvezo, ki zdruùje preko 70 klubov oz. dru{tev, ima ve~ kot 1.300 registriranih tekmo-valcev ter kolajne z najpomembnej{ih mednarodnih tekmovanj.

Smo ~lani Olimpijskega komiteja Slo-venije (OKS) in ~lani World Karate Federation (WKF), ki jo priznava Med-narodni olimpijski komite (MOK).

V po~astitev jubileja smo 18. septembra na Vrhniki, kjer zadnjih nekaj let do-muje KZS, pripravili proslavo s kratkim programom. Kot gostje so nas s svojo prisotnostjo po~astili in razveselili tako predstavniki WKF in EKF kot pred-stavnik OKS, ùpan ob~ine Vrhnika ter drugi gostje.

[tiridesetletnica je lep jubilej, {e po-sebno pa so tako visoki jubileji redki v {portu. Obletnice in praznovanja pa so seveda tudi lepa prilo`nost da podelimo kak{no priznanje. Od za~etkov pa do danes je bilo kar nekaj klubov in po-sameznikov, ki so s svojim delovanjem tlakovali pot za razvoj karateja v Slove-niji, {e prej tudi Jugoslaviji.

Nekaj dru{tev je v Karate Zvezi od za~etka, {e nekaj pa jih bo {tiridesetle-

tnico delovanja praznovalo v prihodnjih letih. Da so taki jubileji sploh mogo~i, gre v prvi vrsti zasluga {tevilnim entu-ziastom in volonterjem klubih. Mnogi med njimi so {e aktivni, nekateri, àl, ne ve~. Vsem gresta priznanje in zahvala, saj brez njih in njihovega po`rtvovalnega dela na{ega jubileja ne bi bilo.

Posebno priznanje, zahvala ter osebne ~estitke na tem mestu gredo {e enkrat vsem slavljencem in drugim nagrajen-cem, {e posebej pa seveda tistim po-

V s e b i n aUvodnikDrage bralke in bralcidr. Igor Zelinka 3UspehiKarateist/ka leta 2009Tekmovalna komisija (foto: Gogi) 4Tekmovalna komisijaRezultati za leto 2009Gorazd Petrov~i~ 5UpiMonika Brov~Matjaž Brov~ (foto: Gogi) 6Dogodki40 let Karate zveze SlovenijeTone An~nik (foto: V. Juki~) 8LegendeIgor Pra{nikar, mojster Uechi Ryu karateja, 6. danAna Rozman (foto: Arhiv KK Kranj) 12ObraziKdo je Luca ValdesiBor Dereani (foto: Gogi) 18Izku{njeVadba na “hitrostni lestvi”Tone An~nik (Ilustracije: T. An~nik) 20KomisijeKomisija za pasove se predstaviBojan Marin~ek 22Sodni{ki dnevnikPrimož Debenak (foto: V. Juki~) 23IntervjuOkinavska tradicija trdo-mehke {oleVeljko Juki~ (foto: V. Juki~, arhiv KK Breìce) 26ZgodbeSenseiJosip Kov{ca 33Uredni{tvoVsem klubomNavodila za pisanje prispevka 34

sameznikom, ki v karateju vztrajajo od za~etka ter so {e vedno aktivni.

V èlji, da bomo mnoge od njih sre~ali tudi na petdesetletnici Zveze, {e enkrat zaèlimo vsem skupaj veliko uspeha pri nadaljnjem delu.

dr. Igor Zelinka, predsednik

Uvodnik


44

Tekmovalna komisija

Karateist/ka leta 2009Po kon~nem se{tevku to~kovanja vseh tekmovalnih rezultatov, doseènih leta 2009, je vrstni red najuspe{nej{ih slovenskih tekmovalk, tekmovalcev in klubov slede~:

^lani:

Matija MATIJEVI^, KK Zmaj Ljubljana Domen MIHELI^, KK Tiger Velenje Omer TABAKOVI^, KK Tiger Velenje

^lanice

Vesna BEZGOV[EK, KK Polzela Borislava TE[ANOVI^, KK Trbovlje Iva PETERNEL, KK Kranj

Mladinci

Timotej UMEK, KK Trbovlje Alja` VESENJAK, KK Trbovlje @iga ROZINA, KK Trbovlje

Mladinke:

Nina TROHA, KK Kolektor Idrija Ines [VARC, KK Trbovlje Lina PU[NIK, DBV @alec

Kadeti:

Ju{ MARKA^, KK Shotokan Kranj Klemen PLAZAR, KK Shotokan Velenje Filip [PANBAUER, KK Shotokan Radenci

Kadetinje

Tja{a BERTONCELJ, KK Postojna Tja{a RISTI^, KK Kranj Teja LOPAN, KK Trbovlje

Klubi:

KK Kranj KK Trbovlje KK Shotokan Velenje n

Uspehi

Matija MATIJEVI^, KK Zmaj Ljubljana

Najuspe{nej{i karateist v letu 2009 je postal Matija Matijevi~ iz KK Zmaj Ljubljana.

5


leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009

KATE^lanice (14)1. RED@I] Alisa, KK SHOTOKAN VELENJE2. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA3. GOVC PU[NIK Dea, KK SHOTOKAN VELENJE3. RIBARSKA Tamara, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA^lani (16)1. DEREANI Bor, KK LOVRENC NA POHORJU2. BOGALJEVI^ Admir, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. PRELOG Luka,, TVD PARTIZAN LJUTOMER3. PRELOG Samo, TVD PARTIZAN LJUTOMERKUMITE^lanice -50kg (3)1. BEZGOV[EK Vesna, KK POLZELA2. TE[ANOVI] Borislava, KK KOVINAR MARIBOR3. [UBIC Marija, KK [I[KA^lanice -55kg (3)1. PETERNEL Iva, KK KRANJ2. TE[ANOVI] Ljubinka, KK KOVINAR MARIBOR

3. [MID Maja, KK SHOTOKAN KRANJ^lanice -61kg (4)1. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ2. [TEFE [pela, KK KRANJ3. HORVAT Patricija, KK KOLEKTOR IDRIJA3. BRODEJ Nina, KK TIGER VELENJE^lanice -68kg (3)1. KRI@ Kaja, KK POSTOJNA2. KOVAÎ^ Isabela, KK ROGA[KA SLATINA3. HORVAT [pela, KARATE-DO KLUB PTUJ^lanice +68kg (4)1. JEGLI^ Andreja, KK [I[KA2. RESANOVI^ Iva, KK PETROVÊ3. A[ANIN Lejla, KK SHOTOKAN KRANJ3. ZIDARI^ MARJA, KK HYPO SEVNICA^lani -60kg (6)1. IKANOVI] Ahmet, KK POSTOJNA2. DELI] ELVIS, KK SHOTOKAN VELENJE3. MA[I] Alen, KK POSTOJNA

Tekmovalna komisijaRezultati za leto 2009Gorazd Petrov~i~ Velenje 21. marec 2009

DR@AVNO PRVENSTVO 2009 ZA ^LANEVelenje

98 tekmovalcev, 36 klubov

Naj Karate klub - KK Kranj

rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za leto 2009 • • • rezultati za

6


3. TEPI] Almin DBV PIRAN^lani -67kg (7)1. TKALEC Zlatko, KK ZMAJ LJUBLJANA2. KAVÎ^ Nejc, KK KRANJ3. Kojc Nace, KK KOVINAR MARIBOR3. HUDOMALJ Jernej, KK TRBOVLJE^lani -75kg (14)1. MATIJEVI^ Matija, KK ZMAJ LJUBLJANA2. TROST Rok, KK KRANJ3. MIR Ale{, KK RADENCI SHOTOKAN3. MALINOVI^ Patrik, [D GORICA^lani -84kg (15)1. VOZLI^ Dejan, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA2. [ANTEJ @iga, KK TRBOVLJE3. MERC Jan, KK [I[KA3. MIHELI^ Domen, KK TIGER VELENJE^lani +84kg (5)1. BOGALJEVI^ Admir, SHOTOKAN KK GROSUPLJE2. STOJNI^ Mladen, KK [I[KA

3. TABAKOVI] Omer, KK TIGER VELENJE3. TABAKOVI] Zekerijah, KK TIGER VELENJE

[en~ur pri Kranju, 29. marec 2009

POKAL SLOVENIJE 20091 tekma

[en~ur pri Kranju

47 klubov, 475 tekmovalcev, 540 nastopov

Matja` Brov~, karate klub Mon chi

Monika Brov~Monika Brov~, rojena 19. 6. 1993 v Ljubljani, je dijakinja 2. letnika [portne gimnazije v Ljubljani.

Nekoliko pred zaklju~kom prvega razreda osnovne {ole leta 2001 se je s popolnoma rekreativnimi nameni vpisala v [RD KK Olimpija Ljubljana na treninge karateja stila Shotokan. Njeni trenerji, mojstri Janez [u{tar, Djulaga Huski}, Predrag Brestovac in Joè Fer-folja, so hitro opazili, da je med tistimi ~lani kluba, ki so treninge jemali resneje in posledi~no nekoliko hitreje napre-dovali.

Naslednjega leta se je udeleìla nekaj manj{ih tekmovanj in na njih dosegla ne najvi{jega, a soliden rezultat. Tekmo-valnost je è imela v sebi, ti rezultati pa so jo samo {e spodbudili. Svojo pravo slovensko konkurenco je spoznala {ele

Upi»V Sloveniji in v desetih drugih evropskih dràvah je osvojila preko 200 medalj, od tega 130 zlatih.«

na svojem prvem dràvnem prvenstvu, kjer se je izkazalo, da njeno doseèno znanje za tak{en nivo nasprotnic pre-prosto ne zado{~a.

Pove~ala je tedensko {tevilo treningov. Pri~ela je trenirati vedno bolj redno tudi v karate {oli Kimon. Njen trener je postal mojster Bojan Marin~ek, ki njen razvoj konstantno spremlja {e danes in ji je prvi postavil potrebne temelje, ki so zado{~ali za kasnej{e ve~je uspehe, h katerim se vra~a, ko kot nekajkratna dràvna prvaki-nja trenira petkrat na teden.

Trenirala je osnove karateja, enokora~ni, polprosti in prosti boj, nekaj malega v tem tudi tekmovala, dosegla v kumiteju sicer drugo mesto na edinem DP KZS leta 2005, kjer je nastopila, vendar so ji vedno najve~ji izziv pomenile kate, ki jih ima {e vedno najraje.

Sprva je trenirala v razli~nih starostnih in nivojskih skupinah. S pove~evanjem znanja se je vedno bolj kazala potreba po individualnih treningih za odpravo njenih specifi~nih napak.

V naslednjih letih je po nekaj ~asa do-datno trenirala tudi pri mojstru SKI Lovrencu Kokalju ter Shotokan karate klubu Velenje.

Vsa leta je bila registrirana tekmovalka [RD KK Olimpija, nekaj nastopov pa je opravila tudi za Shotokan karate Do Atom Domàle in Shotokan Velenje. Lani se je preregistrirala v novoustano-vljeni klub Mon chi, Domàle, v katerem je Bojan Marin~ek glavni trener.


7



KATE POSAMEZNO:Kate najmlaj{e (9)1. MUHAREMOVI] [uhra, KK TIGER VELENJE2. LASBAHER [PELA, KK SHO-KAN APAÊ3. FLORJANÎ^ Ana, KK SOÂ3. AVDI] Diana, KK TIGER VELENJEKate najmlaj{i (15)1. [TRUC ANTONIO, KK SHOTOKAN VELENJE2. HUDALES TOMA@, KK SHOTOKAN VELENJE3. GRAHELJ Miha, KK SOÂ3. PEJI] Ga{per, KK SOÂKate mal~ice (30)1. ÂTER TINA, KK SHOTOKAN VELENJE2. [TRUC BRINA LUCIJA, KK SHOTOKAN VELENJE3. PISANEC-ME@NAR [PELA, KK SHOTOKAN VELENJE3. SMILJAN KITI, KK SHOTOKAN VELENJEKate mal~ki (51)1. TALER Jaka, SHOTOKAN KK BOHINJ2. KOLANDER TADEJ, KK TRBOVLJE

3. IVANÎ^ KLAVDIJ, KK POSO^JE3. BABAJI] Anes, KK TIGER VELENJEKate mlaj{e deklice (32)1. SIMONI^ Ma{a, KK KOVINAR MARIBOR2. KRA[OVEC Ur{ka, KK [TORE3. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA3. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNAKate mlaj{i de~ki (55)1. MUJD@I] Ermin, KK SHOTOKAN VELENJE2. SLEMEN[EK FRAN, KK SHOTOKAN VELENJE3. LOVREC Matija-Rudolf, KK RADVANJE3. HANKI] Mersed, KK TIGER VELENJEKate starej{e deklice (34)1. HLADNIK Anja, KK KOLEKTOR IDRIJA2. MUSI^ Alena, KK VELENJE3. GOLA^ Azra, KK TIGER VELENJE3. KETI[ Sara, KK SELNICA OB DRAVIKate starej{i de~ki (21)1. KLANEÊK Alja`, KK EMONA

2. @UBER Kevin, [D GORICA3. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA3. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKOKate kadetinje (18)1. BROV^ MONIKA, KK MON chi2. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA3. RISTI^ Tja{a, KK KRANJ3. [EDIVY Nika, KK LOVRENC NA POHORJUKate kadeti (10)1. PINTAR @an, KK SELNICA OB DRAVI2. ABER[EK Mihael, KK LOVRENC NA POHORJU3. BUDI^ BRUNO, KK BRE@ICE3. Gruji} Veno Ja{a, SHOTOKAN KK GORNJA RADGONAKate mladinke (6)1. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR2. KOVAÊVI^ Tamara, SHOTOKAN KK MUHA [PELA3. OSOJNIK Ma{a, KK SHOTOKAN VELENJE3. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA

Na za~etku njene tekmovalne poti je Karate zveza Slovenije v letu or-ganizirala le tri pokalne tekme, DP in Slovenija open, zato je zaradi radove-dnosti, ka{en je videti karate v drugih zvezah, nastopila tudi na tekmovanjih JKA, SKI, WKSA, WTKA, SK DUN, EUR & KA, pa tudi v SZTK. Ve~krat je postala dràvna prvakinja. Nekajkrat se je udeleìla tudi klubskih evropskih in svetovnih prvenstev, ki pa so bila, àl, v rangu bolj{ega mednarodnega turnirja, ~eprav se jih je udeleìlo tudi preko 2000 tekmovalcev in tudi tam nekajkrat zmagala – tudi v absolutni medstilski konkurenci s pestrim nacionalnim iz-borom.

V Sloveniji in v desetih drugih evropskih dràvah je osvojila preko 200 medalj, od tega 130 zlatih.

Ko je svetovna karate organizacija WKF napovedala zniànje starostnih skupin na dana{nje kadetske in je Karate zve-za Slovenije pri~ela z delom otro{ke reprezentance, je postala njena ~lanica. Ker WKF pravila ne dovoljujejo sode-lovanja z drugimi zvezami, od tega tre-nutka v drugih zvezah ne tekmuje ve~, tekmovanja, ki se jih udeleùje, pa so vedno vi{jega kakovostnega razreda.

Ko je dopolnila starostne pogoje za nastop na »pravih« WKF evropskih in svetovnih prvenstvih, jo je slovenski se-lektor Livius Bunda izbral za individual-ni nastop za kadetinje v Parizu 2009 ter za mladinke v Maroku 2009. V obeh pri-merih je izgubila prvi krog z 2:3; prvi~ proti Italijanki, drugi~ proti Portugalki.

ZADNJI VIDNEJ[I MONIKINI REZULTATI

1. mesto

Mednarodni karate turnir Trbovlje Trbovlje 19. 12. 09, mladinke

Mednarodni karate turnir Ljubljana open Ljubljana 28. 11. 09, mladinke

Mednarodni turnir Postojna Postojna 16. 05. 09

7. mednarodni karate turnir Grand Prix @alec 14. 03. 09, kadetinje in ekipno

2. mesto

10. Udine Karate Trophy Udine, Italija 19. 04. 09

Mednarodni turnir Plzen 2008 Plzen, ê{ka 04. 10. 08

Bila je tudi ~lanica obeh ènskih ekip, ki se àl tudi nista bolje odrezali.

V zadnjem letu jo individualno doda-tno trenira tudi mojster Bor Dereani, sodeluje na reprezentan~nih pripravah in se pripravlja na individualni nastop za mladinke v Tur~iji, kamor potuje v februarju 2010. Na njeno pro{njo jo je selektor izvzel iz ekipe, ker èli izpiliti svoj posami~ni nastop. Zaèlimo ji, da bi obveljal pregovor:«V tretje gre rado!« n


8


Kate mladinci (5)1. PERHAVEC Janez, KK KRANJ2. PANZALOVI^ @eljko, KK SELNICA OB DRAVI3. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE3. KURONJA Ale{, KK MURSKA SOBOTAKate ~lanice (7)1. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR2. FLIS Anita, KK LOVRENC NA POHORJU3. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ3. KOVAÊVI^ Tamara, SHOTOKAN KK MUHA [PELAKate ~lani (5)1. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE2. KRAJNC Denis, KK LOVRENC NA POHORJU3. KEJ@AR Andra`, KK KRANJ3. PERHAVEC Janez, KK KRANJKATE EKIPNO:Ekipno najmlaj{e (1)1. KK SHO-KAN APAÊ 1

Ekipno najmlaj{i (2)1. KK SHOTOKAN VELENJE 12. KK SHOTOKAN KRANJ 1Ekipno mal~ice (6)1. KK SHOTOKAN VELENJE 12. KK SHOTOKAN VELENJE 23. KK POSTOJNA 13. KK POSTOJNA 2Ekipno mal~ki (8)1. KK TRBOVLJE 12. KK MURSKA SOBOTA 13. KK SHOTOKAN KRANJ 13. KK TRBOVLJE 2, KK TRBOVLJEEkipno mlaj{e deklice (4)1. KK SOÂ 1, KK SOÂ2. KK SHO-KAN APAÊ 13. KK MURSKA SOBOTA 13. KK TRBOVLJE 1

Ekipno mlaj{i de~ki (9)1. KK SHOTOKAN VELENJE 12. KK SHOTOKAN KRANJ 13. [D GORICA 13. KK MURSKA SOBOTA 1Ekipno starej{e dekice (4)1. KK TIGER VELENJE 12. KK MURSKA SOBOTA 13. KK KRANJ 13. KK KRANJ 2Ekipno starej{i de~ki (3)1. [D GORICA 12. KK LOVRENC NA POHORJU 13. KK MURSKA SOBOTA 1Ekipno kadetinje (5)1. KK KRANJ 12. KK TRBOVLJE 13. KK POSO^JE 13. SHOTOKAN, KK GORNJA RADGONA 1

Tone An~nik

40 let Karate zveze SlovenijeLeta 2009 smo obeleìli 40-letnico delovanja Karate zveze Slovenije. Na Vrhniki smo se zbrali {tevilni »stari« in »novi« obrazi ter se pogovarjali o tem in onem: o starih ~asih, o prihodnosti, o tem, s kom se è dolgo nismo videli ter koga (ni)smo zasledili med nagrajenci.

Ob tem je postalo, àl, jasno, da je slo-venski karate povsem razdrobljen na razli~ne stilske in druga~ne zveze in da bo res te`ko najti lepilo, s katerim bi ga ponovno povezali skupaj. In vendar je Karate zveza Slovenije, ki je tudi sicer najstarej{a med njimi, naredila korak naprej ter na svoje slavje povabila in tudi nagradila poleg svojih predstavni-

DogodkiJubilej - 40 let KZS


9



Ekipno kadeti (1)1. KD SAMURAI NOVA GORICA 1Ekipno mladinke (1)1. KK SHOTOKAN KRANJ 1Ekipno mladinci (3)1. KK TRBOVLJE 12. KK MURSKA SOBOTA 13. KD SAMURAI NOVA GORICA 1Ekipno ~lanice (1)1. KK LOVRENC NA POHORJU 1Ekipno ~lani (2)1. KK KRANJ 12. KK MURSKA SOBOTA 1KUMITE:Mlaj{e deklice -40kg (12)1. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA2. MLEKU[ Lea, KK [I[KA3. LI[ANIN Nastja, KK [TORE3. ZAJC Petra, KK KOLEKTOR IDRIJA

Mlaj{e deklice +40kg (8)1. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNA2. GALI^ NASTJA, KK BRE@ICE3. STANKO SARA, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. ROM-ZUPANC Neja, KK NESTORMlaj{i de~ki -35kg (19)1. SUSI^ Alja`, [D GORICA2. HRIBOV[EK Bla`, KK TRBOVLJE3. Klemen~i~ Simon, SHOTOKAN KK BOHINJ3. Joksimovi~ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJEMlaj{i de~ki -40kg (5)1. PEJI] Danijel, SHOTOKAN KK GROSUPLJE2. KAJTNA Tilen, KK @ALEC3. Zore Juvan Mihael, KK KRANJ3. UZEJNOVI] BELMIN, KK SHOTOKAN VELENJEMlaj{i de~ki -45kg (5)1. Ba{i~ Jasmin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE2. [TRUBEL NEJC, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. KRAVOS Maks, KK BRANIK MARIBOR

3. NIKL Denis, KK SHO-KAN APAÊMlaj{i de~ki +45kg (11)1. PUNGERÂR Tim, KK CERKNICA2. KOMAC Jaka, [D GORICA3. GREGORI^ MATIC, KK SHOTOKAN AJDOV[ÎNA3. KYRINOV Primo`, KK VIRTUS DUPLICAStarej{e deklice -45kg (5)1. POKLI^ Bla`ka, KK KRANJ2. STEGEL Tina, KK POSTOJNA3. RAJNAR Silvija, KK MURSKA SOBOTA3. ÂÛLOVI^ Patricija, KK @ALECStarej{e deklice -50kg (5)1. FLORJANÎ^ KATI, [D GORICA2. [ILJAK Vanja, KK SHOTOKAN KRANJ3. BEÎREVI] Ilhana, KK [I[KA3. ÂTAKOVI] Dijana, KK KOLEKTOR IDRIJAStarej{e deklice +50kg (11)1. SLATINEK Manja, SHOTOKAN KK OPLOTNICA2. MEDVED UR[KA, KK KRANJ

kov {e predstavnike drugih karate zvez in dru{tev, ki so ravno tako zaslu`ni za popularizacijo karateja v Sloveniji. Mno-gi med njimi so v preteklosti odigrali pomembno vlogo tudi v Karate zvezi Slovenije.

V dobro zasedeni dvorani doma Ivana Cankarja na Vrhniki nas je pozdravil ùpan Vrhnike, dr. Marjan Rihar. Med posebnimi gosti, ki jih je gostil dr. Igor Zelinka, predsednik KZS, so bili {e olimpionik g. Miroslav Cerar, predstav-nik Olimpijskega komiteja Slovenije, g. Mike Dinsdale, ~lan direktorija WKF in g. Stjepan êlan, podpredsednik EKF.

Kulturni program pa so oblikovali ~lani karate kluba Breìce, vrhni{ki akrobati in plesalke ter pianist g. Rajko Sabo (ka-rate klub Emona).

G. \emalu Mustafi}u in sodelavcem je uspelo organizirati prisr~no prireditev, ki se je po kulturnem programu ter osrednji to~ki podeljevanja priznanj najzaslu`nej{im klubom in posamezni-kom, razvila v spro{~eno druènje.

Vsaka tak{na obletnica je tudi prilo`nost, da pozabimo na stare za-mere in, ~e je le mogo~e, najdemo nove skupne poti. Neutemeljeno je pri~akovati, da bodo vsi klubi in njihovi ~lani povezani v zvezo, ves ~as zado-voljni in enakih misli. Prav razli~nost in pisanost mnenj sta tisti, ki oblikujeta zvezo, zato je prav, da jo tudi vnaprej sooblikujemo skupaj.

Upamo lahko le, da na novo prilo`nost ne bomo ~akali naslednjih deset let!

Priznanje z zlatim znakom KZS za izredne zasluge pri razvoju in popula-rizaciji karateja in Karate zveze Slove-nije so prejeli:

Igor Pra{nikarCiril Klajn{~ekJoè CesarSilvester Mari~Primo` DebenakPolde JermanDr. Rudolf JakhelLjubo Boòvi~Tokuhisa Takashi

Priznanje s srebrnim znakom KZS za zasluge pri razvoju in popularizaciji karateja so prejeli:

Ivan êri~Milo{ Klemen~i~Borut MauhlerZdravko RomihJernej Sever

Priznanje z bronastim znakom KZS za zasluge pri razvoju in popularizaciji karateja so prejeli:

Anton Ro`manJernej Verbi~Adam BrankoJernej ûferBranko GabrovecGrade Milenkovi}Mehmed Dànanovi}Marko KastelicKokalj LovrencBojan Por{


10


3. PLANIN[EK Barbara, KK NESTOR3. P{ajd Nika, KK ROGA[KA SLATINAStarej{i de~ki -40kg (6)1. [KET NINO, KK SELNICA OB DRAVI2. HUDOURNIK Matej, KK POLZELA3. Tubi~ Goran, KK KOLEKTOR IDRIJA3. GORIN[EK Jure, SHOTOKAN KK OPLOTNICAStarej{i de~ki -45kg (5)1. LONÂR Nel, KK NESTOR2. [TERN Matija, KK KRANJ3. OTRIN TEO, [D GORICA3. KESEROVI] AMIR, SHOTOKAN KK GROSUPLJEStarej{i de~ki -50kg (8)1. @UBER Kevin, [D GORICA2. Sor{ak Ale{, KK BRANIK MARIBOR3. [UMANDL Patrik, [D GORICA3. KLANEÊK Alja`, KK EMONAStarej{i de~ki -55kg (11)1. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA

2. KRAGELJ Aleksander, KK [TORE3. PE^NIK Ga{per, KK TIGER VELENJE3. SMAJI] Admir, KK TIGER VELENJEStarej{i de~ki +55kg (8)1. @LAK Tim, KK TRBOVLJE2. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKO3. CIKA^ DAMJAN, KK RADVANJE3. SEIDL Matej, KK @ALECKadetinje -54kg (6)1. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA2. MLEKU[ UR[A, KK [I[KA3. GODNI^ ANJA, KK KRANJ3. DOLENC Iris, KK NESTORKadetinje +54kg (11)1. PU[NIK Lina, DB[ @ALEC2. LOPAN Tea, KK TRBOVLJE3. CVJETIÂNIN NU[A, KK KRANJ3. RISTI^ Tja{a, KK KRANJ

Kadeti -52kg (3)1. HRIBERNIK MATIC, KK POLZELA2. @GANJAR Rok, KARATE-DO KLUB PTUJ3. KISOVEC Klemen, KK [I[KAKadeti -57kg (7)1. SALKI] Almin, KK TRBOVLJE2. HUDOURNIK Peter, KK POLZELA3. MATOH Rok, KK VIRTUS DUPLICA3. ÊVRIZ David, KK KRANJKadeti -63kg (6)1. VESENJAK Alja`, KK TRBOVLJE2. KOREN Jure, KK RADVANJE3. OLETI^ Ga{per, KK [I[KA3. GUZELJ Ale{, KK [TOREKadeti -70kg (5)1. MARKA^ Ju{, KK SHOTOKAN KRANJ2. MAVRI^ Luka, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. LUZAR Jan, [D PIRAMIDA NOVO MESTO3. DEBER[EK Luka, KK POLZELA

Kamil FrasBranko Stanivukovi}

Zlato plaketo KZS za 40 let dela v KZS za posameznike so prejeli:

Janez [u{tarDu{an BorovnikAnton Maru{aBojan Viktor Pi`mohtKafadar Franjo

Srebrno plaketo KZS za 30 let dela v KZS za posameznike so prejeli:

Milenko Rajli~\ulaga Huski~Bor{i~ Sre~oBranko Vali{erFranc KönigFranc Pov{eFranjo GlavicaBorut Marko{ekBogdan SimerlVojislav A{aninDrago Risti}Stane NadiàrDèmal Mustafi}Bojan Marin~ekMladen KutnjakSilvester VogrinecJosip Kov{caTone An~nikPrimo` DebenakRihard @ibratStane ^retnikBranko CimpermanVelimir Juki~


11



Kadeti +70kg (3)1. METELKO Matja`, KK NESTOR2. LESKOVAR GA[PER, KD LOÊ3. SMILJAN Tilen, KK NESTORMladinke -59kg (3)1. TE[ANOVI] Borislava, KK KOVINAR MARIBOR2. TE[ANOVI] Ljubinka, KK KOVINAR MARIBOR3. STOJÊVI] Sabrina, [D PIRAMIDA NOVO MESTOMladinke +59kg (6)1. KOVAÊVI^ Tamara, SHOTOKAN KK MUHA [PELA2. HAJDINJAK Jasmina, KK MURSKA SOBOTA3. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR3. TOMA[EVI^ Anamarija, KK [I[KAMladinci -68kg (8)1. NOVAK Ro`le, KK KOVINAR MARIBOR2. SUBOTI] Renato, [D GORICA3. POTO^NIK Matic, KK NESTOR3. GORJUP DOMEN, KD LOÊ

Mladinci -76kg (6)1. RIHTARI^ Danijel, KK SHOTOKAN KRANJ2. JAHI] Haris, [D GORICA3. PERHAVEC Janez, KK KRANJ3. PRISLAN Alja`, KK KRANJMladinci +76kg (7)1. BUDIHNA Sebastjan, [D GORICA2. MARI^ Rem, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. IGREC @an, KK SELNICA OB DRAVI3. KO[ARKOSKI Vasko, KK SHOTOKAN KRANJ^lanice -55kg (2)1. PETERNEL Iva, KK KRANJ2. [MID Maja, KK SHOTOKAN KRANJ^lanice -61kg (2)1. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ2. [TEFE [pela, KK KRANJ^lanice -68kg (2)1. KOVAÎ^ Isabela, KK ROGA[KA SLATINA2. HORVAT [pela, KARATE-DO KLUB PTUJ

^lani -67kg (5)1. RAILI] Mladen DBV PIRAN2. MA[I] Alen, KK POSTOJNA3. TEPI] Almin DBV PIRAN3. IKANOVI] Ahmet, KK POSTOJNA^lani -75kg (9)1. MATIJEVI^ Matija, KK ZMAJ LJUBLJANA2. TROST Rok, KK KRANJ3. MALINOVI^ Patrik, [D GORICA3. KRE[TI^ Ermin, KK ZMAJ LJUBLJANA^lani -84kg (10)1. VOZLI^ Dejan, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA2. KRI@MAN Martin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE3. TOMAN Jure, KD SAMURAI NOVA GORICA3. MIHELI^ Domen, KK TIGER VELENJE^lani +84kg (2)1. TABAKOVI] Omer, KK TIGER VELENJE2. TABAKOVI] Zekerijah, KK TIGER VELENJE

Borut MauhlerBego Tabakovi}Zdravko Romih

Bronasto plaketo KZS za 20 let dela v KZS za posameznike so prejeli:

Gospi~ DanijelMatic RuesZekerijah Tabakovi}Mirsada Tabakovi}Jaka [arabonDr. Igor Zelinka

Zlato plaketo KZS za 40 let dela v KZS za dru{tva in klube so prejeli:

KK KranjKK BranikKK VelenjeKK Triglav

Srebrno plaketo KZS za 30 let dela v KZS za dru{tva in klube so prejeli:

KK Roga{ka SlatinaKK TrbovljeKK Shotokan KranjKarate klub Dojo, ^rnu~eKK Breìce

Bronasto plaketo KZS za 20 let dela v KZS za dru{tva in klube so prejeli:

DBV Piran


12


Legende

@alec 31. maj 2009

MLADINSKO DR@AVNO PRVENSTVO 2009@alec

483 tekmovalcev, 541 nastopov 657 dvobojev

KATE:Kate najmlaj{i (10)1. GAUTAM Vasudev, KK SHOTOKAN KRANJ 2. HUDALES Toma`, KK SHOTOKAN VELENJE 3. GRAHELJ Miha, KK SOÂ 3. TAM[E Niklas, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mal~ki (40)1. JAGODIC Kristijan, KK SHOTOKAN KRANJ 2. BABAJI] Anes, KK TIGER VELENJE 3. [TRUC Antonio, KK SHOTOKAN VELENJE 3. TALER Jaka, SHOTOKAN KK BOHINJ Kate mlaj{i de~ki (43)1. LOVREC Matija-Rudolf, KK RADVANJE 2. Joksimovi~ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. POKRIVA^ Ale{, TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. MUJD@I] Ermin, KK SHOTOKAN VELENJE Kate starej{i de~ki (32)1. @UBER Kevin, [D GORICA 2. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA

3. KRALJ Matija, KK LOVRENC NA POHORJU 3. DAJ^MAN Tadej, KK LOVRENC NA POHORJU Kate kadeti (16)1. PLAZAR Klemen, KK SHOTOKAN VELENJE 2. SALKI] Almin, KK TRBOVLJE 3. KLANEÊK Alja`, KK EMONA 3. PU[NIK Nik, KK SELNICA OB DRAVI Kate mladinci (7)1. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 2. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE 3. PANZALOVI^ @eljko, KK SELNICA OB DRAVI 3. UMEK Timotej, KK TRBOVLJE Kate mlaj{i ~lani (6)1. JE[OVNIK Gregor, SHOT. KARATE-DO KLUB GORNJA

RADGONA 2. JE[OVNIK Mitja, SHOT. KARATE-DO KLUB GORNJA

RADGONA 3. KRAJNC Denis, KK LOVRENC NA POHORJU 3. KEJ@AR Andra`, KK KRANJ

Ana Rozman

Igor Pra{nikar, mojster Uechi Ryu karateja, 6. danPoznam ga è ve~ kot 20 let in vsa ta leta je nasmejan, prijazen, v~asih malo zami{ljen. In zelo skromen. Povsem druga~e deluje, ko ga gleda{ v borbi ali pri izvedbi kat, kjer pridejo do izraza njegova

»Uìvam v tem, da odkrivam, razloìm in prikaèm, zakaj kak{na drà, potek tehnike ali princip izvedbe ni optimalen, ter kje in kako so mo`ne izbolj{ave. Hitreje pride do izbolj{ave, bolj me veseli.«

izjemna hitrost, natan~nost, vztrajnost in nepopustljivost. Nedvomno je prav ta kombinacija lastnosti tudi eden izmed razlogov za to, da je odli~en u~itelj, mentor in trener in prav ni~ ~udnega ni, da je vsem v klubu za vzor.

Ana: Kaj je imelo odlo~ilen vpliv na to, da si se za~el ukvarjati s karatejem?

Igor: To je bilo ~isto naklju~je, kot mnogi dogodki v ìvljenju. Konec {est-desetih let je bil karate {e precej ne-poznan. Spomnim se, da sem zanj prvi~ sli{al v 6. razredu osnovne {ole (1969), ko mi je so{olec skrivnostno omenil, da vadi karate. Ko sem ga zaprosil, naj kaj pokaè, je rekel da ne sme. Omenil je le, da delajo ogromno sklec, po~epov in

trebu{njakov. Bil sem precej skepti~en, da govori resnico, saj sem bil sam fizi~no mnogo bolj pripravljen od njega, ker sem takrat redno treniral ko{arko v kranjskem klubu Triglav.

Nekega zimskega ve~era februarja 1971 smo fantje iz bloka posedali v kleti in razpravljali o raznih neverjetnih re~eh. Eden je omenil karate in za~el razlagati, kaj vse doseè{ z vadbo karateja, npr. ~e en mesec vsak dan po 1000 krat udari{ z robom dlani ob rob zidu, dlan postane tako utrjena, da lahko zlomi{ karkoli, opeke, deske ipd. Zvenelo je precej neverjetno.

Povedal je {e, da je v kranjski gimnaziji razpisan te~aj karateja in vpra{al, ~e bi se mu kdo pridruìl. Odlo~il sem se, da grem z njim in takoj me je prevze-lo, ko sem videl presenetljivo hitre in natan~ne udarce, predvsem z nogami. Kot otroci smo se pogosto pretepali, a ti udarci so bili dosti bolj sofisticirani od tistega preprostega zamahovanja in brcanja. Prijatelj je po dveh mesecih odnehal, sam pa sem vztrajal naprej, saj me je karate zelo navdu{il.

Ana: Kako je sploh pri{lo do predstavitve karateja v Kranju?

Igor: V Kranju ga je prvi predstavil Janez Roj{ek, ~lan Judo kluba Triglav. V tistih ~asih je bilo precej obi~ajno, da so se tudi nekateri judoisti za~eli ukvarjati s karatejem, ker je bil pa~ soroden ja-ponski borilni {port. Roj{ek se je s ka-ratejem seznanil v Nem~iji, ko je bil tam nekaj mesecev na specializaciji za svoj

Rubrika legende je namenjena predstavitvam uspe{nih slovenskih karateistov, ki so kompetentni in zanimivi sogovorniki. V nadaljevanju predstavljamo Igorja Pra{nikarja in njegovo zgodbo.


13



Kate najmlaj{e (9)1. VALENKO Ela, KARATE-DO KLUB PTUJ 2. BELEHAR Patricija, KK SHOTOKAN KRANJ 3. Petauer Zala, KK KOZJANSKO 3. MUHAREMOVI] [uhra, KK TIGER VELENJE Kate mal~ice (23)1. ÂTER Tina, KK SHOTOKAN VELENJE 2. PISANEC-ME@NAR [pela, KK SHOTOKAN VELENJE 3. SMILJAN Kiti, KK SHOTOKAN VELENJE 3. [TRUC BRINA Lucija, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mlaj{e deklice (37)1. HANKI] Adalisa, KK TIGER VELENJE 2. KRANJEC Maru{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. SIMONI^ Ma{a, KK KOVINAR MARIBOR 3. DEBELJAK Maja, KK VELENJE Kate starej{e deklice (28)1. HLADNIK Anja, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. KETI[ Sara, KK SELNICA OB DRAVI 3. POKLI^ Bla`ka, KK KRANJ

3. MUSI^ Alena, KK VELENJE Kate kadetinje (16)1. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA 2. BAHOR Ana, KK SHOTOKAN VELENJE 3. BROV^ Monika, KK MON chi 3. DETELA Nina, KK MON chi Kate mladinke (11)1. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 2. MARINÊK Nina, KK MON chi 3. NEDI] Nina, KK TIGER VELENJE 3. OSOJNIK Ma{a, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mlaj{e ~lanice (5)1. KORO[AK-SERÎ^ Nina, KK RADVANJE 2. TE[ANOVI] Ljubinka, KK KOVINAR MARIBOR 3. PODPEÂN Mi{a, KK SHITO RYU CELJE GABERJE 3. [TEFE [pela, KK KRANJ KUMITE:Mlaj{e deklice -35kg (4)1. SIMONI^ Ma{a, KK KOVINAR MARIBOR

2. ÊRNI^ Tinkara, KK KOLEKTOR IDRIJA 3. NOVAK Melisa, KK MURSKA SOBOTA 3. ZEÎRI Fiona, KK MURSKA SOBOTA Mlaj{e deklice +35kg (10)1. ROM-ZUPANC Neja, KK NESTOR 2. [TAMFELJ Nika, KK [I[KA 3. MLEKU[ Lea, KK [I[KA 3. MARINI^ Ma{a, KK RADVANJE Starej{e deklice -45kg (10)1. ZIDARI^ [pela, KK RADVANJE 2. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA 3. STEGEL Tina, KK POSTOJNA 3. STANEK Tja{a, KK RADENCI SHOTOKAN Starej{e deklice -50kg (5)1. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNA 2. SOÎ^ Karolina, KK MURSKA SOBOTA 3. ^RNKO Sa{a, KK MURSKA SOBOTA 3. KRAJNC Ur{ka, KK @ALEC

poklic - klini~no psihologijo. Leta 1969 je organiziral in vodil prvi {tirimese~ni te~aj karateja in ga ponovil naslednje leto. Sam sem se vpisal v tretjega, leta 1971, na katerem smo se nau~ili nekaj osnovnih prvin karateja in samoobram-be. Ko sem izvedel, da po koncu te~aja ne bomo nadaljevali z vadbo, sem bil zelo razo~aran. Takrat so bili namre~ ti te~aji mi{ljeni le kot enkratne predsta-vitve novega {porta.

Ana: O~itno ti je kljub temu uspelo nadaljevati…

Igor: Ja, temu je botrovalo spet drugo naklju~je. Malo pred koncem na{ega te~aja je vadbo obiskal Beograj~an Ma-rio Topol{ek, ki je bil takrat na praksi v kranjskem podjetju Iskra. Topol{ek je pred tem nekaj let vadil v Parizu pri Kazeju in opravil izpit za mojstra 1. dan; nosilci ~rnih pasov so bili v tistih ~asih pri nas {e redkost. Dogovorili smo se za sodelovanje in tako sem po zaklju~ku te~aja za~el voditi treninge po njegovih navodilih, Roj{ek pa je {e ve~ let vodil za~etne te~aje ter skrbel za organizacijo vadbe.

Vsako leto smo organizirali tri do {tiri ve~dnevne seminarje, na katerih nas je pou~eval Topol{ek. Sodelovanje z njim smo prekinili leta 1978, ko je sam povzro~il prvi in tudi zadnji razkol v klubu. Takrat mi je postalo jasno, da sodi med osebe, ki potrebujejo stalno poveli~evanje in se pravzaprav bojijo napredka svojih u~encev, saj ga ob~utijo kot gro`njo svoji avtoriteti. V Kranju

smo izredno hitro napredovali; leta 1975 smo imeli è preko 100 ~lanov, kar je bilo precej ve~ kot jih je imel sam v Beogradu.

Ana: Kako je pri{lo do tega, da ste v Kranju za~eli vaditi Uechi Ryu stil karateja?

Igor: Prvi dve leti nisem imel pojma, da obstajajo razli~ni stili karateja. ê anali-ziram nazaj, smo se na za~etnem te~aju verjetno u~ili osnov Wado Ryu stila, ker je Janez Roj{ek v Nem~iji vadil v klubu, v katerem je pou~eval Teruo Kono, mojster Wado Ryu {ole. Po seznanitvi s Topol{kom smo dobro leto vadili Sho-tokan, nato je pre{el na Mushindo Ryu (izmi{ljeno {olo Angleà Terryja Duke-sa), kar je spet trajalo slabo leto. Poleti 1973 nas je za~el u~iti osnov Uechi Ryu stila, ki se jih je sam nau~il iz knjig ameri{kega mojstra Georgea Mattsona.

Zanimiva je zgodba o tem, kako je Topol{ek pri{el v stik z Uechi Ryu sti-lom. Prvi Slovenec, ki je za~el trenirati Uechi Ryu, je bil namre~ Ljubljan~an Davor Lovin~i~. @e konec {estdesetih je ve~ let vadil v New Yorku, kjer je tudi opravil izpit za mojstra 1. dan. Po vrnitvi domov v za~etku sedemdesetih je ob obisku svojega o~eta v Beogradu po naklju~ju v nekem klubu sre~al Topol{ka, ki je na vsak na~in èlel zamenjati stil in Davor mu je posredoval vse stike ter Mattsonove u~ne knjiìce. [e bolj zanimivo je dejstvo, da nam je Topol{ek poznanstvo z Davorjem popolnoma zamol~al, kakor tudi njemu stike z nami,

tako da sem se z Davorjem, spet ~isto po naklju~ju, prvi~ sre~al {ele leta 1975.

Ana: Kaj je posebnost Uechi Ryu stila?

Igor: Vsaka avtenti~na borilna ve{~ina je odraz kulture okolja, v katerem je nastala. Po splo{nih zna~ilnostih jih lahko opredelimo geografsko – boril-ne ve{~ine Kitajske, Japonske, Koreje, Tajske, Malezije, Filipinov itd. Uechi Ryu {ola izhaja iz Kitajske, kjer je od leta 1897 do 1910 bival ustanovitelj Okinavec Kanbun Uechi (1877 – 1948). Do druge svetovne vojne je pou~eval le v o`jem krogu okinavske skupnosti, tako da je Uechi Ryu stil vsebinsko zadràl veliko zna~ilnosti ju`no kitajskih {ol borilnih ve{~in. To so predvsem mehkej{i kro`ni gibi, ve~inoma vi{ji stavi ter prete`no tehnike napada z odprto roko ({tevilne razli~ice s ~im manj{imi udarnimi povr{inami). Njegov sin Kanei Uechi (1911 – 1991) je bil zasluèn za nadaljnji razvoj, ko je po drugi svetovni vojni dopolnil in posodo-bil u~ni program, ki je izvedbeno dobil ve~ okinavskih zna~ilnosti. Hkrati je bil zasluèn za raz{irjanje, saj je Uechi Ryu stil postal tretji najbolj zastopan stil na Okinavi za Shorin Ryu in Goju Ryu.

Na~eloma mislim, da je na individualni rav-ni popolnoma vseeno, kateri stil karateja vadi{, dokler le ima{ ob~utek, da izbolj{uje{ svoje razumevanje tega, kar po~ne{. Za to mora{ seveda biti v stalnem stiku z ose-bami, ki imajo sorazmerno ve~ izku{enj kot ti sam. Po drugi strani pa opaàm, da je zadnje ~ase prisotno tudi pri ljubi-


14


Starej{e deklice+50kg (15)1. P[AJD Nika, KK ROGA[KA SLATINA 2. SLATINEK Manja, SHOTOKAN KK OPLOTNICA 3. MEDVED Ur{ka, KK KRANJ 3. FLORJANÎ^ Kati, [D GORICA Kadetinje -47kg (2)1. ÂTAKOVI] Dijana, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. ÂÛLOVI^ Patricija, KK @ALEC Kadetinje -54kg (7)1. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA 2. [ILJAK Vanja, KK SHOTOKAN KRANJ 3. MLEKU[ Ur{a, KK [I[KA 3. DOLENC Iris, KK NESTOR Kadetinje +54kg (13)1. CVJETIÂNIN Nu{a, KK KRANJ 2. PLAVÂK Aleksandra, KK ROGA[KA SLATINA 3. RISTI^ Tja{a, KK KRANJ 3. @UBER Karin, [D GORICA

Mladinke -53kg (1)1. MARKSL Kim, [D GORICA Mladinke -59kg (1)1. FAZLI^ Sabina, KK HRASTNIK Mladinke +59kg (7)1. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR 2. TROHA Nina, KK KOLEKTOR IDRIJA 3. HAJDINJAK Jasmina, KK MURSKA SOBOTA 3. PU[NIK Lina, DB[ @ALEC Ml. ~lanice -53kg (2)1. TE[ANOVI] Borislava, KK KOVINAR MARIBOR 2. SKORN[EK Laura, KK POLZELA Ml. ~lanice -60kg (3)1. TE[ANOVI] Ljubinka, KK KOVINAR MARIBOR 2. KORO[AK-SERÎ^ Nina, KK RADVANJE 3. [TEFE [pela, KK KRANJ Ml. ~lanice +60kg (3)1. HAJDINJAK Damjana, KK MURSKA SOBOTA 2. HORVAT [pela, KARATE-DO KLUB PTUJ

3. ZIDARI^ Marja, KK HYPO SEVNICA Mlaj{i de~ki -35kg (15)1. TINTA Tilen, [D GORICA 2. JOKSIMOVI^ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. MAKOTER Erik, TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. PRIMO@I^ Tit, KK KOLEKTOR IDRIJA Mlaj{i de~ki -40kg (5)1. KAJTNA Tilen, KK @ALEC 2. GORENC Denis, KK HRASTNIK 3. KO[IR Matic, KK [I[KA 3. JURCA Gal, KK Brezovica Mlaj{i de~ki -45kg (4)1. BA[I^ Jasmin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 2. [EKLI Alja`, KK KOLEKTOR IDRIJA 3. FILI] Aleksander, KK SHOTOKAN KRANJ 3. [KRABLIN Patrik, KK ROGA[KA SLATINA Mlaj{i de~ki +45kg (8)1. JORDAN Tilen, KK KOZJANSKO 2. TU[AR Tadej, KK KOLEKTOR IDRIJA

teljih japonskih stilov karateja pove~ano zanimanje za okinavske izvore.

Ana: Zakaj Uechi Ryu stil v Sloveniji ni tako raz{irjen kot drugi?

Igor: Moram priznati, da v to nisem vloìl kak{nega napora. Samo od sebe se seveda ni~ ne zgodi. Najbolj obi~ajen vzrok za {iritev je bodisi mo~an komer-cialni interes ali potreba po vodenju stilske organizacije. Sam nimam ne enega ne drugega. Res pa je, da sem dosti ~asa posvetil vodenju kluba, ki ima sedaj 230 ~lanov, kar predstavlja 5 do 6 povpre~nih slovenskih klubov.

Ana: Kaj pa knjige in filmi o karateju, verjetno so tudi tebe v nekem obdobju zasvojili?

Igor: Seveda. V za~etku sedemdesetih let je bilo na razpolago zelo malo in-formacij in knjig, video {e ni obstajal. Spomnim se, ko so leta 1975 v Ljubljani v knjigarni s tujimi knjigami pri »Kozol-cu«, dobili prvo serijo knjig o karateju in borilnih ve{~inah. Odhitel sem do-mov in se vrnil s prazno torbo za tre-ning ter pokupil ~isto vse primerke, ki so jih imeli; vsega skupaj preko 30 knjig. Brez slabe vesti sem zapravil vse svoje prihranke. Do konca sedemdesetih sem si è ustvaril knji`nico, ki je {tela preko 100 knjig in bil naro~en na ve~ tujih revij. Zanimal sem se za zgodovino in tehnike vseh stilov. No, kasneje sem postal mnogo bolj selektiven. V zadnjih nekaj letih sem kupil eno samo knjigo, pa {e ta ni bila o karateju, temve~ zaje-

tna zgodovina Okinave, ki jo je napisal George H. Kerr.

Sredi sedemdesetih so k nam pri{li kung-fu filmi in nato Bruce Lee v Zma-jevem gnezdu. Verjetno je bila to zadnja zlata doba za kinematografe, kajti tako polni kot takrat niso bili nikoli ve~. Mislim, da so film vrteli v Kranju ve~ mesecev. Vse predstave so bile ne samo razprodane, ampak so gledalci sedeli celo po tleh na prehodih med sedeì. Vsako akcijo so spremljali huronski izbruhi navijanja kot na svetovnem pr-venstvu v nogometu. Ti filmi so izredno dvignili zanimanje za borilne ve{~ine, tako da smo imeli na za~etnem te~aju ~ez sto vpisanih.

Zdi se mi, da je bil zadnji film na temo borilnih ve{~in, ki sem ga do konca po-gledal, komedija z Jackiejem Chanom v glavni vlogi. »Resni filmi« na to temo mi delujejo preve~ pateti~no, da bi bili pre-bavljivi, z izjemo klasike Kurosawe. Karate lahko vzame{ zelo resno, tudi sam sem ga v nekem obdobju vzel mogo~e celo preve~ resno, mislim pa, da je humor zelo zdrava nadgradnja ukvarjanja z borilnimi ve{~inami.

Ana: Kako pomembni so bili zate vplivi tujih mojstrov?

Igor: Ti so bili in so {e danes izredno pomembni. V Kranju smo è zelo zgo-daj navezali stike z okinavskimi mojstri. Prvega smo gostili na seminarju v Begunjah na Gorenjskem è leta 1974. To je bil v Franciji ìve~i Yukinobu Shimabukuro, ki je imel takrat 4. dan. Njegov u~itelj je bil Seiko Toyama, ka-

sneje pa nekaj let Kanei Uechi. Za nas je bil pravo odkritje, saj se ni~, kar smo po~eli do tedaj, ni moglo primerjati z intenzivnostjo na tem seminarju. Tre-nirali smo dvakrat dnevno po tri ure. Na jutranjem treningu smo za ogreva-nje pretekli dobrih 10 km iz Begunj v Radovljico in nazaj. Sledilo je po 100 ponovitev osnovnih tehnik, kate in pro-sta borba. Najbolj pa so nas fascinirale vaje utrjevanja, ki so nam bile do tedaj popolna neznanka. Imeli smo zelo kon-kreten ob~utek, da so njegove roke kot jeklene palice. Vsi, ki smo se utrjevali z njim, smo imeli è po nekaj minutah zatekle podlakti, ki so postale naslednji dan modro-vijoli~aste barve.

Naslednje leto sva ga s prijateljem za mesec dni ga obiskala v Franciji. @ivela sva pri njem doma, dopoldne

1972, 7.kyu, 1 leto treninga, yoko tobi geri,


15



3. JAZBEC Nik, KK HYPO SEVNICA 3. NARAGLAV Jan, KK TRBOVLJE Starej{i de~ki -40kg (9)1. HALU@AN Iztok, KK ROGA[KA SLATINA 2. LEBAR Bla`, KK MURSKA SOBOTA 3. HRIBOV[EK Bla`, KK TRBOVLJE 3. SUSI^ Alja`, [D GORICA Starej{i de~ki -45kg (20)1. TKAUÎ^ Marko, KK RADENCI SHOTOKAN 2. PILTAVER Jan, KK TRIGLAV 3. [OPAR Marko, KK BRANIK MARIBOR 3. TALER Jani, SHOTOKAN KK BOHINJ Starej{i de~ki -50kg (18)1. BOLTAR Mirko, [D GORICA 2. KOMAC Jaka, [D GORICA 3. @UBER Kevin, [D GORICA 3. [UMANDL Patrik, [D GORICA Starej{i de~ki -55kg (6)1. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA

2. CENCI^ Bla`, [D GORICA 3. DIMC Matic, KK TRIGLAV 3. KRAGELJ Aleksander, KK [TORE Starej{i de~ki +55kg (5)1. @LAK Tim, KK TRBOVLJE 2. RO[KER Rok, KK RADENCI SHOTOKAN 3. GOJKOVI^ David, KK VELENJE 3. NUHANOVI] Alen, KK POSTOJNA Kadeti -52kg (5)1. FO[T Ga{per, KK KOVINAR MARIBOR 2. @GANJAR Rok, KARATE-DO KLUB PTUJ 3. KLANEÊK Alja`, KK EMONA 3. LOGAR Matev`, KK TIGER VELENJE Kadeti -57kg (9)1. [PANBAUER Filip, KK RADENCI SHOTOKAN 2. ÊVRIZ David, KK KRANJ 3. SAVINEK Mitja, KK NESTOR 3. PERNOU[EK Luka, KK NESTOR

Kadeti -63kg (12)1. KOREN Jure, KK RADVANJE 2. SEIDL Matej, KK @ALEC 3. GUZELJ Ale{, KK [TORE 3. HUDOURNIK Peter, KK POLZELA Kadeti -70kg (8)1. MARKA^ Ju{, KK SHOTOKAN KRANJ 2. MULABDI] Ermin, KK TIGER VELENJE 3. MAVRI^ Luka, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. POTO^NIK @an-Luca, KK RADVANJE Kadeti +70kg (5)1. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKO 2. LESKOVAR Ga{per, KD LOÊ 3. SMILJAN Tilen, KK NESTOR 3. METELKO Matja`, KK NESTOR Mladinci -61kg (5)1. VESENJAK Alja`, KK TRBOVLJE 2. SUBOTI] Renato, [D GORICA 3. KONKOLI^ Grega, KK MURSKA SOBOTA

je pou~eval samo naju, zve~er pa sva vadila v treh klubih, v katerih je bil pro-fesionalni u~itelj. Shimabukuro je imel v prvem desetletju najve~ji vpliv na moj {portni razvoj. Imel je odli~no izde-lan sistem borilnih tehnik, s pomo~jo katerih sem è naslednje leto osvojil naslov slovenskega prvaka. Na àlost se je zatem za 10 let preselil v Tokio. Po povratku v Francijo smo ga {e ve~krat gostili v Sloveniji, kakor tudi njegovega rojaka Takemija Takayasuja.

Leta 1980 sem prvi~ obiskal ZDA in vadil v Bostonu pri pionirju Uechi Ryu stila v Ameriki Georgeu Mattsonu ter njegovem u~encu Davidu Finkelsteinu v New Yorku. Naslednje leto je pri{la na vrsto domovina karateja – Okinava.

Ana: Kako pa si pri{el do Okinave?

Igor: Prvemu obisku je botrovalo ve~ sre~nih okoli{~in. Prva je bila ta, da sem se zaposlil v letalski dru`bi in za potovanje dobil brezpla~no vozovnico. Druga, da je Davor leta 1981 dobil {tipendijo japonske vlade in dve leti preìvel na Japonskem. Tako sva se dobila v Tokiju in skupaj odpotovala na Okinavo naravnost h glavnemu mojstru Uechi Ryu {ole Kaneiju Uechiju, 10. dan. Obisk sva ponovila takoj naslednje leto. V osemdesetih letih sem {e dvakrat obiskal Okinavo. Po letu 1991 pa sta se ekonomska situacija pri nas in organizi-ranost kluba è toliko izbolj{ali, da smo odhajali na Okinavo s {tevil~nej{o eki-po. Do sedaj smo bili tam è 13-krat.

Ana: Omenil si naslov slovenskega prvaka. Kak{na je bila tvoja {portna pot?

Igor: Tekmovati sem za~el leta 1975 in nato osvojil naslov slovenskega prvaka v srednji kategoriji leta 1976 in 1977, ter viceprvaka v absolutni kategoriji 1978. V teh letih sem za~el dodatno trenirati v ljubljanski Emoni pri Takashi-ju Tokuhisi. Konec leta 1978 sem od{el na obvezno sluènje voja{kega roka v takratno JNA in moral za dobro leto prekiniti nastope na tekmovanjih. Leta 1979 je Takashi Tokuhisa v intervjuju za neko slovensko revijo na vpra{anje, ~e {e è kaèjo dolo~eni uspehi v slo-venskem karateju, odgovoril: »Da, Igor Pra{nikar iz Kranja in Ljubo Javor{ek sta izjemno nadarjena in dokazujeta, da smo na dobri poti.« Seveda sem

bil takrat zelo ponosen, da je Tokuhisa imenoval naju, saj je imel v svojem klu-bu kopico izvrstnih mojstrov. Po letu 1980 sem nastopil samo {e na nekaj tekmah, med tem ko je Ljubo Javor{ek precej bolj uspe{no nadaljeval {portno kariero. V tem ~asu sem se è mo~no posvetil trenerskemu delu s svojo prvo generacijo, ki je za~ela osvajala meda-lje: Stane Nadiàr, Metoda Podpe~an, Dragan Drobnjak, Mitja Dujovi~, Janez Belehar in drugi. Poleg tega sem bil ak-tiven republi{ki sodnik in sem leta 1982 uspel s predlogom, da je sodni{ka or-ganizacija sprejela tudi Uechi Ryu kate na vseh tekmovanjih v okviru Karate zveze Slovenije, kar se mi {e danes zdi izredno pomembno.

Ana: Ali bi lahko rekel, da se po katerem od mojstrov {e posebej zgleduje{?

Igor: Odvisno, ali misli{ na osebnostne kvalitete ali na izvedbo posameznih tehnik. Kar se ti~e osebnostnih kvalitet, sem na àlost dokaj kmalu ugotovil, da visoka mojstrska stopnja ni nikakr{na garancija za pozitivno osebnost. ê se danes malo sprehodi{ po svetovnem spletu, lahko ugotovi{, da je v primerjavi z drugimi {porti na podro~ju borilnih ve{~in zastopanih nesorazmerno veliko skoraj patolo{kih osebnosti. Na sre~o sem sam imel mnogo ve~ pozitivnih izku{enj kot negativnih. [e posebej do-bre izku{nje imam z okinavskimi moj-stri, ki jih odlikuje velika gostoljubnost in odprtost. ê za~nem s Shimabuku-rom, za katerega mi je postalo jasno, da

1984, Futenma Dojo, Sanchin kata pri mojstru Kaneiju Uechiju


16


osebnostne posebnosti v svoji izvedbi. Ve~inoma te posebnosti povzamejo tudi njegovi u~enci.

Sam sem bil v malo druga~ni situaciji, ker sem kot gost vadil v skoraj vseh Uechi Ryu dojih na Okinavi. Kot gost seveda pri vsakem u~itelju reproducira{ njegov na~in izvedbe. Tako sem svoje ~ase lahko izvedel tudi ve~ kot 10 ina~ic iste tehnike. Hkrati pa sem sam vedno iskal rde~o nit med vsemi temi izvedbami, neko idealno linijo, ki ne bi bila zaznamo-vana z nobeno osebnostno posebnostjo. Zgodi se namre~ lahko tudi, da je u~itelj mogo~e fizi~no hendikepiran zaradi kak{ne po{kodbe ali bolezni in zaradi tega izvaja tehniko na poseben na~in. Nobenega razloga ni, da bi tudi to po-snemali, pa vendar nekateri to po~no.

Potem se seveda vrne{ domov in leto ali dve vadi{ sam brez popravkov in spomin bledi. Sicer ima{ lahko video posnetke za referenco, a vseeno med kak{nimi desetimi ina~icami potem s~asoma pride{ do svoje lastne.

je ìvel v Franciji zelo skromno, pa naju je kljub temu imel s prijateljem ves me-sec skoraj brezpla~no na hrani in stano-vanju; seveda tudi za pou~evanje ni po-polnoma ni~ zara~unal. Enako se mi je zgodilo na Okinavi. V osemdesetih letih je bila Japonska za nas izjemno draga. Zato sem se v glavnem hranil s konzer-vami tune in bananami, tako da so me Avstralci, ki so tam isto~asno trenirali, za~eli klicati »Bananaman«. Ko so oki-navski mojstri to sli{ali, mi je vsak dan kdo od njih prinesel hrano ali me peljal v restavracijo na kosilo, Avstralci pa so potem obmolknili. Tega ne pozabi{.

Kar se ti~e izvedbe tehnik, ima karate to posebnost, da je v primerjavi z drugi-mi {porti u~ni proces izrazito zasnovan na imitaciji u~itelja ali demonstratorja. Ponekod vrhunska imitacija predstavlja

celo neke vrste ideal oz. kakovost. To je dokaj pogosto pri velikih stilskih organizacijah na Japonskem ali v Koreji, kjer lahko vidi{ nastope po ve~ sto ljudi, ki izvajajo vaje popolnoma sinhrono in enako. Nekateri posamezniki gredo celo tako dale~ v opona{anju u~itelja, da imitirajo tudi njegov govor in vse druge geste, kar izpade groteskno. Znano je, da imajo Japonci teàvo z izgovorjavo angle{~ine in potem lahko vidi{ Ameri~ana ali Angleà, ki naenkrat za~ne govoriti svoj materni jezik kot Japonec.

Moram re~i, da imajo Okinavci nekoliko druga~ne navade kot prebivalci osre-dnje Japonske. Ko sem prvi~ videl njiho-ve nastope ob kak{nih obletnicah in je na odru izvajala kato ve~ja skupina, sem bil kar razo~aran, ker so bili dale~ od enotne izvedbe. Kasneje mi je postalo jasno, da jim popolna sinhronizacija izvedbe ne predstavlja kvalitete, ampak jim je pomembno le to, da se vade~i predstavijo.

Ana: Ali obstaja kak{en udarec, pri katerem se zelo dobro zaveda{, da si ga prevzel od kak{nega od svojih u~iteljev?

Igor: No, seveda. Kak{nih 15 let nazaj bi lahko s {e ve~jo gotovostjo rekel, od katerega u~itelja sem povzel izvedbo kak{ne tehnike. [e la`je je na Okinavi prepoznati, pri katerem u~itelju kdo vadi. Pou~evanje tam poteka precej bolj individualno kot smo navajeni tukaj. Kar pa pomeni, da ima tudi vsak u~itelj neke

3. POTO^NIK Matic, KK NESTOR Mladinci -68kg (8)1. NOVAK Ro`le, KK KOVINAR MARIBOR 2. UMEK Timotej, KK TRBOVLJE 3. MIR @iga, KK RADENCI SHOTOKAN 3. KOTNIK Gregor, TVD PARTIZAN LJUTOMER Mladinci -76kg (8)1. RIHTARI^ Danijel, KK SHOTOKAN KRANJ 2. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 3. JAHI] Haris, [D GORICA 3. SUBAN Nejc, [D GORICA Mladinci +76kg (4)1. BUDIHNA Sebastjan, [D GORICA 2. MARI^ Rem, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. MARKOVI] @an DBV PIRAN 3. SOFRI^ Savo, KK SHOTOKAN KRANJ Mlaj{i ~lani -68kg (11)1. IKANOVI] Ahmet, KK POSTOJNA 3. KOJC Nace, KK KOVINAR MARIBOR

3. DAMJANOVI] Dejan, KK KOVINAR MARIBOR Mlaj{i ~lani -78kg (15)1. @GANK Bla`, KK POLZELA 2. MALINOVI^ Patrik, [D GORICA 3. KANTU@ER Sebastian, KK NESTOR 3. TROST Rok, KK KRANJ Mlaj{i ~lani +78kg (5)1. MIHELI^ Domen, KK TIGER VELENJE 2. KRALJ Ga{per, [D PIRAMIDA NOVO 3. [ALAMON Lino, KK HYPO SEVNICA 3. PETELINC Sandi, KK BRE@ICE

Slovenske Konjice 7. junij 2009

EKIPNO DR@AVNO PRVENSTVOSlovenske Konjice

34 klubov, 114 ekip

2004, Okinava, izpit za 6. dan

Futenma Dojo, Kanei Uechi, 10.dan pou~uje de~ka, mati opazuje


17



Ana: Ali to pomeni, da po dolo~enem ~asu pride{ do stila, ki ti najbolj ustreza?

Igor: Na nek na~in da, ~eprav bi bilo mogo~e bolj to~no re~i, da pride{ do stila, ki ga trenutno najbolj razume{. Kajti fazi ~iste imitacije mora slediti faza razumevanja principa izvedbe in upo-rabe vsake tehnike. Sam sem vesel, da v zadnjem ~asu dobivam bolj vsebinske napotke. Vendar moram {e vedno glav-nino posla opraviti sam.

V karateju in drugih borilnih ve{~inah je {e ta posebnost, da si lahko izmislimo kakr{nekoli gibe in aplikacije. Tako lahko opazimo, da nekateri bolj zaidejo v po-lje ~iste estetike, pri drugih prevladuje stroga uporabnost.

Dokler samo mahamo po zraku, se ne moremo niti zavedati prakti~ne uporabe neke tehnike. [ele vadba s partnerjem ter na pomo`nih napravah (makivara, vre~a ipd.) da tehnikam drugo dimen-zijo. Bolj ko prehaja{ v polje konkretne uporabnosti posamezne tehnike, bolj se zaveda{, kako nevarne so in kak{no po{kodbo lahko potencialno povzro~ijo. Zato vse bolj razumem tiste, ki so è pred nami stopili nekaj korakov nazaj in zavestno odstranili bolj nevarne kom-ponente, ko so se s karatejem za~ele ukvarjati {ir{e mnoìce in otroci.

Ana: Karate pogosto ena~imo kar s samoobrambo. Je po tvojem mnenju to ustrezno?

KATE EKIPNOKate najmlaj{i1. KK SHOTOKAN VELENJE 2. KK SHOTOKAN AJDOV[ÎNA Kate mal~ice 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK TIGER VELENJE 3. KK SHOTOKAN VELENJE 2 3. KK SOÂ Kate mal~ki 1. KK SHOTOKAN KRANJ 2. KK POSTOJNA 3. KK TRBOVLJE 3. KK MURSKA SOBOTA Kate mlaj{e deklice 1. KK SOÂ, KK SOÂ 2. SHOTOKAN, KK MUHA [PELA 3. KK TRBOVLJE 1 3. KK TRBOVLJE 2

Kate mlaj{i de~ki 1. KK SHOTOKAN VELENJE 2. KK MURSKA SOBOTA 3. TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. SHOTOKAN, KK BOHINJ Kate starej{e deklice 1. SHOTOKAN, KK MUHA [PELA 2. KK POSTOJNA 3. KK MURSKA SOBOTA 3. KK KRANJ Kate starej{i de~ki 1. [D GORICA 2. SHOTOKAN, KK BOHINJ 3. KK LOVRENC NA POHORJU 3. KK MURSKA SOBOTA Kate kadetinje ( 14,15 let) 1. KK KRANJ 2. KK TRBOVLJE 3. SHOTOKAN, KARATE-DO KLUB GORNJA RADGONA

3. KK POSO^JE Kate kadeti ( 14,15 let) 1. KD SAMURAI NOVA GORICA Kate mladinke (16,17 let) 1. [RD OLIMPIJA LJUBLJANA Kate mladinci (16,17 let) 1. KK TRBOVLJE 2. KK MURSKA SOBOTA 3. KD SAMURAI NOVA GORICA Kate ~lanice (nad 16 let) 1. KK KOVINAR MARIBOR Kate ~lani (nad 16 let) 1. KK TRBOVLJE 2. KK KRANJ 3. KK LOVRENC NA POHORJU 3. SHOTOKAN, KARATE-DO KLUB GORNJA RADGONA

SHOTOKAN, KARATE-DO KLUB GORNJA RADGONA

Igor: Bolj se mi zdi vpra{ljivo, v kolik{ni meri je danes pou~evanje samoobrambe odgovorno dejanje. Izgleda, da se s tem lahko ukvarja popolnoma vsak. Nekako zaznavam dva trenda. Nekateri so pripravljeni tudi najbolj nedol`no in neu~inkovito mahanje proglasiti za u~inkovito samoobrambo. Drugi razvijajo sofisticirane modele scenarijev samoobrambe in vzpodbujajo maksimalno agresivnost, ki è meji na psihopatsko ravnanje.

Ko se prvi znajdejo v konfliktni situaciji, verjetno nimajo niti ~asa dojeti, kako zelo druga~na je realnost od prijateljske vadbe v telovadnici. Ko se drugi znajde-jo v konfliktni situaciji, je dokaj verjetno, da bodo è pri najmanj{em povodu krepko prekora~ili silobran in se bodo {ele na sodi{~u zavedli, da bodo lahko sedeli nekaj let zaradi dejanja, ki sploh ni bilo potrebno. Tudi v Sloveniji je è bilo nekaj takih primerov.

Vem samo nekaj. Nemogo~e je pred-videti, kak{na bo situacija, v kateri bomo potencialno ogroèni in za to tudi ni mogo~e predvideti ustrezne vadbe. Obi~ajno je konfliktna situacija popolnoma druga~na od tiste, ki si jo zami{ljamo. Menim, da imajo tisti, ki se na noben na~in ne pripravljajo na neke konkretne re{itve, celo ve~ mo`nosti, da bodo najbolj trezno ravnali v dani situaciji.

Zato tudi razumem, zakaj doslej {e nikjer na Okinavi nisem zasledil kakr{nekoli samoobrambno usmerjene vadbe. Nima smisla osredoto~iti vse

vadbe na nekaj, kar se ti lahko zgodi enkrat v tridesetih letih ali pa nikoli.

Ana: Kaj ti je pri karateju najbolj v{e~?

Igor: To se skozi obdobja spreminja. V zgodnjih letih je prevladoval tehni~ni perfekcionizem in maksimalna telesna pripravljenost. Zdaj mi je najbolj v{e~ pou~evanje. Tudi tu potrebuje{ ~as, da dozori{. Sam sem è zelo zgodaj pre-vzel funkcijo trenerja, ampak v prvih le-tih ni bilo sledu o kak{nem pou~evanju. [lo je bolj za demonstracijo in dokazo-vanje svojih sposobnosti za~etnikom, torej zelo enosmerna komunikacija.

Danes uìvam v tem, da odkrivam, razloìm in prikaèm, zakaj kak{na drà, potek tehnike ali princip izvedbe ni opti-malen ter kje in kako so mo`ne izbolj{ave. Hitreje ko pride do izbolj{ave, bolj me veseli. Predvsem pa, da je po~utje na treningu dobro, delovno in da v samem treningu uìvamo.

Ana: Trenira{ è skoraj 40 let… Kak{na lepa izku{nja iz karateja, ki se ti je v tem ~asu {e posebej vtisnila v spomin?

Igor: Takih izku{enj je kar precej. Naj omenim {e enkrat svoj prvi obisk Okinave leta 1981. Pred pri-hodom sem seveda do podrobnosti poznal vso zgodovino Uechi Ryu stila. Nisem si pa predstavljal, kako bo, ko bom vstopil v glavni dojo v Futenmi in prvi~ videl mojstra


18


Obrazi

Bor Dereani

Kdo je Luca Valdesi?Kon~no smo tudi v Sloveniji do~akali prihod najuspe{nej{ega karateista za-dnjega desetletja na svetu. Karate zveza je 5. in 6. decembra 2009 organizirala seminar z evropskim in svetovnim prva-kom v katah, Luco Valdesijem. Seminar je potekal v [portni dvorani na Vrhniki.

Udeleènci seminarja smo z velikim zanimanjem spremljali vsak njegov gib in nasvet ter ga posku{ali v njegovem izjemnem izvajanju vztrajno posnemati. Pri tem smo bili precej uspe{ni, vendar je nivo izvajanja »velikega mojstra«, lahko re~em, zelo te`ko, ~e ne celo popolnoma nedosegljiv. To pa seveda ni presenetljivo, ~e vzamemo v ozir, kako dolgo se Luca Valdesi è ukvarja s karatejem, koliko trdega treninga ima

»Vsak izvedeni element izraà realen boj, boj za ìvljenje.«

KUMITE EKIPNOBorbe mlaj{e deklice 1. KK [I[KA 2. KK MURSKA SOBOTA Borbe mlaj{i de~ki 1. SHOTOKAN, KK GROSUPLJE 2. TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. [D GORICA 3. KK ROGA[KA SLATINA Borbe starej{e deklice 1. [D GORICA 2. KK KRANJ 3. KK POSTOJNA 3. KK @ALEC Borbe starej{i de~ki 1. [D GORICA 1 2. KK POSTOJNA 3. SHOTOKAN, KK GROSUPLJE 3. [D GORICA 2

Borbe kadetinje ( 14,15 let) 1. KK KRANJ 2. KK TRBOVLJE 3. KK @ALEC Borbe kadeti ( 14,15 let) 1. KK RADVANJE 2. KK POLZELA 3. KK KOVINAR MARIBOR 3. KK NESTOR Borbe mladinke (16,17 let) 1. KK KOVINAR MARIBOR 2. DB[ @ALEC Borbe mladinci (16,17 let) 1. KK SHOTOKAN KRANJ 2. KK TRBOVLJE 3. [D GORICABorbe mlaj{e ~lanice (18,19,20 let) 1. KK KOVINAR MARIBOR

Borbe mlaj{i ~lani (18,19,20 let) 1. KK KRANJ 2. KK TIGER VELENJE 3. KK KOVINAR MARIBOR 3. KD LOÊ Borbe ~lanice (nad 18let) 1. KK KRANJ 2. KK ZMAJ LJUBLJANA 3. KK KOVINAR MARIBOR Borbe ~lani (nad 18let) 1. KK ZMAJ LJUBLJANA 2 2. TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. KK ZMAJ LJUBLJANA 1 3. [D GORICA

Kaneija Uechija, 10. dan. Ko sva s prijateljem Davorjem izstopila z letala v Nahi, naju je oblil vlaèn in vro~ subtropski zrak. Temnilo se je è in Davor se je odlo~il, da bova do Futenme {la kar z avto{topom. Verjetno sva bila prva, ki sva dvignila palce na Okinavi, saj nikoli kasneje nisem videl nikogar, ki bi {topal. Verjetno nama je zato tako hitro ustavila mlada Okinavka s kombijem, v katerem je imela {e otroka. Davor je seveda takoj demonstriral svoje znanje japon{~ine, tako da naju je ~ez dobre pol ure dostavila na vrata doja, ~eprav je bila namenjena bog ve kam. Ko sva odprla drsna vrata v dvorano, sva zagledala mojstra Uechija, ki je vodil trening. Torej to je ta dvorana, ki sem si jo do tedaj ogledoval le na fotografijah in v ka-teri so vadile generacije mojstrov od 50-tih let dalje. Uechi je mirno prekinil vadbo, pri{el do naju in povpra{al od kod sva. Nato nama je pokazal, kje naj se preoble~eva in vklju~ila sva se v trening, ki je trajal {e kak{ni dve uri. Spominjam se, da v ìvljenju {e nisem bil tako èjen kot po tem treningu in sem spil 2 litra soka na du{ek.

Naslednjih 14 dni sva preìvela vsak dan v tem doju od 14:00 do 17:00 ter od 19:00 do 22:00. Tako je namre~ pou~eval Kanei Uechi,

~eprav je bil star è 70. let. Na po-poldanskih treningih sva bila ve~krat sama ali pa so se pridruìli otroci. Na ve~ernih pa je bila dvorana pol-na in izmenjavali so se mojstri, ki so è imeli svoje doje. Opazil sem, kako ga vsi spo{tujejo, a sam je bil brez kan~ka vzvi{enosti. Vsakogar je pou~eval z enako pazljivostjo ne glede na to, ali je bil otrok ali dolgo-letni mojster. V~asih nama je po po-poldanskem treningu ponudil man-darine, ki smo jih pojedli zunaj na toplem soncu sede~ na stopnicah. Mimoido~i ga je pozdravil enako kot je pozdravil izdelovalca ìmnic malo ni`je na ulici. Doumel sem, da je popolnoma obi~ajen ~lovek, ki è ve~ kot 40 let pou~uje to, kar se je nau~il od svojega o~eta. Bilo je mnogo bolje kot sem si lahko pred-stavljal. n


19



za sabo, koliko ponovitev brc, udarcev, blokad, kat...

Luca Valdesi se je rodil 18. junija 1976 v Palermu na Siciliji (Italija). Karate je za~el trenirati pri {estih letih v doju pri svojem o~etu. Leta 1995 je bil sprejet v ekipo italijanske finan~ne policije Fiamme Gialle (Rumeni plameni). Istega leta je, komaj 18-leten, prvi~ postal prvak Italije v katah. Sledili so medna-rodni uspehi, najprej ekipno, potem tudi posami~no. Leta 2000 je postal evropski prvak in bil 3. na svetovnem prvenstvu v Münchnu. Naslov evropskega prvaka je do danes ubranil vsakokrat, torej {e devetkrat. Svetovni prvak je prvi~ po-stal leta 2004. Tudi v svetovnem merilu je do danes ostal nepremagan.

Njegovo izvajanje kate temelji na bli-skoviti izvedbi vsakega posameznega elementa ter popolnem obvladanju telesa med po~asnimi gibi. Vsak izvedeni element izraà realen boj, boj za ìvlje-nje. To je tudi eden glavnih poudarkov njegove filozofije izvajanja kat. Zavedati se je treba pomena vsakega giba v kati, si predstavljati njegovo izvedbo proti resni~nim nasprotnikom in ga izvajati, kot da bi bil to zadnji udarec, brca ali kata...

êsar o Luci morda {e niste vedeli:

• Luca Valdesi je bil kot tekmovalec zelo uspe{en tudi v {portnih bo-jih, potem se je v mladinskih letih osredoto~il le na kate.

• Na svetovnem prvenstvu leta 2002 je bil diskvalificiran v prvem krogu

zaradi napa~ne izvedbe elementa v shitei kati.

• Priznava, da je zanj eno najte`jih tekmovanj prav prvenstvo Italije.

• [e vedno vsakodnevno trenira pod nadzorom svojega o~eta.

• Njegov o~e, eden od za~etnikov karateja na Siciliji, je bil tudi trener lokalne nogometne ekipe. Od tod je veliko znanja o kondicijski pri-pravi uporabil, ko je na tekmovanja pripravljal sina. Njegov o~e je sedaj v Palermu policijski in{truktor za samoobrambo.

• Luka ni samo odli~en tekmovalec, ampak tudi odli~en predavatelj. Vodi seminarje po celem svetu.

• Luca je leta 2004 diplomiral iz po-slovne ekonomije.

• Luca je poro~en od leta 2001 in ima tri sinove.

Trbovlje, 17. oktober 2009

POKAL SLOVENIJE 20092. tekma

Trbovlje


KATE POSAMEZNOKate najmlaj{e (8)1. MUHAREMOVI] [uhra, KK TIGER VELENJE 2. FLORJANÎ^ Ana, KK SOÂ 3. AVDI] Diana, KK TIGER VELENJE 3. LAKI^ Dajana, KK SHOTOKAN VELENJE Kate najmlaj{i (22)1. HUDALES Toma`, KK SHOTOKAN VELENJE 2. TAM[E Niklas, KK SHOTOKAN VELENJE 3. [TRUC Antonio, KK SHOTOKAN VELENJE 3. GAUTAM Vasudev, KK SHOTOKAN KRANJ Kate mal~ice (24)1. SMILJAN Kiti, KK SHOTOKAN VELENJE 2. [TRUC BRINA Lucija, KK SHOTOKAN VELENJE 3. ÂTER Tina, KK SHOTOKAN VELENJE 3. PISANEC-ME@NAR [pela, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mal~ki (31)1. TALER Jaka, SHOTOKAN KK BOHINJ 2. JAGODIC Kristijan, KK SHOTOKAN KRANJ

3. BREZO^NIK Jan, KK LOVRENC NA POHORJU 3. KISELJAK Tim, KK MON chi Kate mlaj{e deklice (29)1. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNA 2. KRANJEC Maru{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. JENKO Teja, SHOTOKAN KK MUHA [PELA 3. HANKI] Adelisa, KK TIGER VELENJE Kate mlaj{i de~ki (32)1. MUJD@I] Ermin, KK SHOTOKAN VELENJE 2. HANKI] Mersed, KK TIGER VELENJE 3. STROPNIK Lamar, KK SHOTOKAN VELENJE 3. JURCA Timon, KK POSTOJNA Kate starej{e deklice (28)1. HLADNIK Anja, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. KETI[ Sara, KK SELNICA OB DRAVI 3. RAJNAR Silvija, KK MURSKA SOBOTA 3. MUSI^ Alena, KK VELENJE Kate starej{i de~ki (13)1. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKO

• V prostem ~asu se zelo rad ukvarja s potapljanjem, rad igra nogomet in odbojko.

• Njegovim tekmovalnim na~rtom zaenkrat {e ni videti konca. n


20


Tone An~nik

Vadba na »hitrostni lestvi«Pri karateju o uspehu ne odlo~a samo velika hitrost udarcev, blokad in brc, temve~ tudi hitrost gibanja telesa, zato je pomembno, kako spretna in kako hi-tra stopala imamo. Ena izmed uspe{nih metod izbolj{anja gibanja stopal, ki so jo v svojo vadbo è pred ~asom vpeljali tudi nogometa{i, igralci tenisa in nami-znega tenisa ter {tevilni drugi {portniki, je vadba na »hitrostni lestvi«.

Z vadbo na »hitrostni lestvi« si ne izbolj{amo le koordinacije, spretnosti in sposobnosti hitrega premikanja sto-pal, temve~ tudi svojo hitrost nasploh. Pripomo~ek, ki ga pri tem uporabljamo, je okoli 9 m dolga in 40 cm {iroka vrv-

Izku{nje»Pri karateju o uspehu ne odlo~a samo velika hitrost udarcev, blokad in brc, temve~ tudi hitrost gibanja telesa ...«

2. @UBER Kevin, [D GORICA 3. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA 3. PU[NIK Janez, KK LOVRENC NA POHORJU Kate kadetinje (11)1. BROV^ Monika, KK MON chi 2. PETROVI^ Vesna, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. GODNI^ Anja, KK KRANJ 3. DORI] Lejla, KK TRBOVLJE Kate kadeti (4)1. PLAZAR Klemen, KK SHOTOKAN VELENJE 2. SALKI] Almin, KK TRBOVLJE 3. RO@EC Matja`, KK SHO-KAN APAÊ 3. PINTAR @an, KK SELNICA OB DRAVI Kate mladinke (5)1. MARINÊK Nina, KK MON chi 2. GOVC PU[NIK Dea, KK SHOTOKAN VELENJE 3. KORO[AK-SERÎ^ Nina, KK RADVANJE 3. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA

Kate mladinci (6)1. UMEK Timotej, KK TRBOVLJE 2. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 3. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE 3. PANZALOVI^ @eljko, KK SELNICA OB DRAVI Kate ~lanice (5)1. MARINÊK Nina, KK MON chi 2. FLIS Anita, KK LOVRENC NA POHORJU 3. GOVC PU[NIK Dea, KK SHOTOKAN VELENJE 3. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ Kate ~lani (5)1. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 2. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE 3. MALJEVAC Tine, SHOTOKAN KK MUHA [PELA 3. PRISLAN Alja`, KK KRANJ KATE EKIPNOEkipno najmlaj{i (4)1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK SHOTOKAN KRANJ 1

3. KK TRBOVLJE 1 3. KK TRBOVLJE 2 Ekipno mal~ice (2)1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK TRBOVLJE 1 Ekipno mal~ki (7)1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 2. KK TRBOVLJE 2 3. KK TRBOVLJE 1 3. SHOTOKAN KK G. RADGONA 1 Ekipno mlaj{e deklice (4)1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. SHOTOKAN, KK MUHA [PELA 1 3. KK TRBOVLJE 1 3. KK SOÂ 1 Ekipno mlaj{i de~ki (7)1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK LOVRENC NA POHORJU 1 3. KK SHOTOKAN KRANJ 1


21



na/mornarska lestev s tankimi in (po mo`nosti) mehkimi klini, ki so pritrjeni na vsakih 45 cm. Lestev raztegnemo po ravnih tleh in nato po njej in ob njej izvajamo poskoke (kot pri ristancu) v polja in izven njih, vse od enega do dru-gega konca. Pomembno je, da poskoke izvajamo hitro in teko~e ter pri tem ne delamo napak. Paziti moramo, da so vzorci gibanja izvedeni pravilno in da se tako klinov kot vrvi (lestve) med vajo dotaknemo.

Pri vadbi na »hitrostni lestvi« smo po-zorni na to, da:

• poskakujemo po prednjem delu stopala – blazinicah stopalnic (in ne samo po blazinicah prstov),

• z rokama zamahujemo v vi{ini pasu,

• imamo roki v komolcih upognjeni za 90°,

• imamo roki in ramena spro{~ena,

• drìmo glavo zravnano.

Primere razli~nih vzorcev poskokov lahko vidimo na slikah (slike 1-19). Do-datni komentarji niso potrebni, saj slike kar same vabijo k vadbi. Upo{tevajmo zaporedje korakov, ki so ozna~eni s {tevilkami na stopalih, kot tudi smeri poskokov, ki so tam, kjer je potrebno, dodatno nakazane. Tako nau~en vzorec nato ponavljamo po celotni dolìni le-stve. Za~nimo torej! n

3. KK TRBOVLJE 1 Ekipno starej{e dekice (6)1. KK TIGER VELENJE 1 2. KK POSTOJNA 1 3. KK SHOTOKAN VELENJE 1 3. KK MURSKA SOBOTA 1 Ekipno starej{i de~ki (4)1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 2. [D GORICA 13. SHOTOKAN, KK BOHINJ 1 3. KK MURSKA SOBOTA 1 Ekipno kadetinje (3)1. KK KRANJ 1 2. KK TRBOVLJE 1 3. KK POSO^JE 1 Ekipno mladinke (1)1. KK SHOTOKAN KRANJ 1

Ekipno mladinci (3)1. KK TRBOVLJE 1 2. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 3. KK MURSKA SOBOTA 1 Ekipno ~lani (3)1. KK TRBOVLJE 1 2. KK KRANJ 1 3. KK MURSKA SOBOTA 1 [PORTNE BORBEMlaj{e deklice -40kg (5)1. KU[TRIN Zala, KK SOÂ 2. SIMONI^ Ma{a, KK KOVINAR MARIBOR 3. SZABO Tatjana, [D GORICA 3. NOVAK Melisa, KK MURSKA SOBOTA Mlaj{e deklice +40kg (10)1. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNA 2. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA 3. GALI^ Nastja, KK BRE@ICE 3. ROM-ZUPANC Neja, KK NESTOR

Mlaj{i de~ki -35kg (4)1. JOKSIMOVI^ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 2. TINTA Tilen, [D GORICA 3. KLEMENÎ^ Simon, SHOTOKAN KK BOHINJ 3. PRIMO@I^ Tit, KK KOLEKTOR IDRIJA Mlaj{i de~ki -40kg (7)1. SUSI^ Alja`, [D GORICA 2. JAGARINEC Ju{, KK POLZELA 3. GAJ[EK Kristjan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. KAJTNA Tilen, KK @ALEC Mlaj{i de~ki -45kg (4)1. FILI] Aleksander, KK SHOTOKAN KRANJ 2. ZORE JUVAN Mihael, KK KRANJ 3. PEJI] Danijel, SHOTOKAN KK GROSUPLJE Mlaj{i de~ki +45kg (6)1. KOMAC Jaka, [D GORICA 2. BA[I^ Jasmin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. KOZJEK Bla`, KK KRANJ 3. MEDEN Jan, KK CERKNICA


22


Starej{e deklice -45kg (8)1. ÂTAKOVI] Dijana, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. STEGEL Tina, KK POSTOJNA 3. POKLI^ Bla`ka, KK KRANJ 3. RAJNAR Silvija, KK MURSKA SOBOTA Starej{e deklice -50kg (3)1. SOÎ^ Karolina, KK MURSKA SOBOTA 2. KRAJNC Ur{ka, KK @ALEC 3. ^RNKO Sa{a, KK MURSKA SOBOTA Starej{e deklice +50kg (14)1. P[AJD Nika, KK ROGA[KA SLATINA 2. SLATINEK Manja, SHOTOKAN KK OPLOTNICA 3. BEÎREVI] Ilhana, KK [I[KA 3. FLORJANÎ^ Kati, [D GORICA Starej{i de~ki -40kg (3)1. HALU@AN Iztok, KK ROGA[KA SLATINA 2. HUDOURNIK Matej, KK POLZELA 3. PODOBNIK Matev`, KK KOLEKTOR IDRIJA

Starej{i de~ki -45kg (5)1. OTRIN Teo, [D GORICA 2. LEBAR Bla`, KK MURSKA SOBOTA 3. GORENC Denis, KK HRASTNIK 3. [KET Nino, KK SELNICA OB DRAVI Starej{i de~ki -50kg (3)1. @UBER Kevin, [D GORICA 2. TKAUÎ^ Marko, KK RADENCI SHOTOKAN 3. MUÂ Arlin, KK KOLEKTOR IDRIJA Starej{i de~ki -55kg (6)1. FO[T Ga{per, KK KOVINAR MARIBOR 2. KOLTAJI Sebastijan, KK MURSKA SOBOTA 3. [UMANDL Patrik, [D GORICA 3. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA Starej{i de~ki +55kg (18)1. @LAK Tim, KK TRBOVLJE 2. FAGANEL Nejc, [D GORICA 3. [PANBAUER Filip, KK RADENCI SHOTOKAN 3. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKO

Kadetinje -54kg (3)1. MLEKU[ Ur{a, KK [I[KA 2. GODNI^ Anja, KK KRANJ 3. NOVAK Tina, KK MURSKA SOBOTA Kadetinje +54kg (10)1. RISTI^ Tja{a, KK KRANJ 2. PLAVÂK Aleksandra, KK ROGA[KA SLATINA 3. NARAGLAV Sanja, KK TRBOVLJE 3. PU[NIK Lina, DB[ @ALEC Kadeti -57kg (3)1. HRIBERNIK Matic, KK POLZELA 2. PERNOU[EK Luka, KK NESTOR 3. SAVINEK Mitja, KK NESTOR Kadeti -63kg (9)1. GUZELJ Ale{, KK [TORE 2. HUDOURNIK Peter, KK POLZELA 3. HI@MAN @an, KK TERMOTEHNA MARIBOR 3. KOREN Jure, KK RADVANJE

22

Bojan Marin~ek

Komisija za pasove se predstavi (Kzp)Komisija za pasove pri Karate zvezi Slovenije, ki ji predseduje \emal Mu-stafi~, njen podpredsednik je Silvester Vogrinec, v njej pa sodelujejo {e Branko Cimperman, Milenko Raili} in Bojan Marin~ek kot ~lani, je bila ustanovljena leta 2009.

V prvih mesecih svojega delovanja je komisija sprejemala predloge za delitev priznanj in nagrad, ki so jih zaslu`ni po-samezniki in klubi prejeli na prireditvi ob 40-letnici Zveze. Delo in vrednote-nje ni bilo preprosto, saj so na naslov komisije pri{li zelo razli~ni predlogi, nekateri, àl, tudi neutemeljeni ali tako

posplo{eni, da niso ustrezali kriterijem pravilnika.

^lani komisije smo si prizadevali, da bi bili nagrajeni vsi, tudi tisti, ki v preteklo-sti ali danes ne delujejo pod okriljem KZS, so pa s svojim delom, znanjem in zaslugami pripomogli k popularizaciji

in napredku bodisi ve{~ine ali {porta. Na seznamu mo`nih prejemnikov smo èleli zabeleìti vse, ki so kakorkoli delovali in {e delujejo kot posamezniki, klubi oziroma privatne organizacije. ^lani komisije se zavedamo, da nobena na{a tovrstna odlo~itev oziroma izbor najbr` ne bosta absolutno pravilna in vsesplo{no sprejeta, se bomo pa trudili, da bo na{e delo konstruktivno, napre-dno in usmerjeno k promociji karateja tudi v bodo~e.

Osnova za podelitev je bil veljavni Pra-vilnik o podeljevanju priznanj in nagrad KZS, ki ga lahko najdete na naslednji povezavi: http://www.karate-zveza.si/pravilniki.asp

Osnutek pravilnika je bil izdelan kot ena prvih nalog komisije v letu 2009, kasneje pa je bil {e nekoliko dodelan s formulacijami nazivov.

Zavedamo se, da so bili lahko neka-teri posamezniki ali klubi nenamerno spregledani, saj nismo dobili ustreznih

predlogov. Tako pozivamo ~lane, da tudi v prihodnje Komisiji podajajo svoje predloge za nagrajence, tako za tiste, ki smo jih po njihovem mnenju spregledali, kot za tiste, ki si bodo s svojim jubilejem ali delom zasluìli priznanje.

Sedaj je v pripravi tudi pravilnik o po-deljevanju {olskih pasov in mojstrskih nazivov. V potrditev ga bomo predvi-doma poslali è letos v upanju, da bo v istem letu tudi pri~el veljati. Del tega pravilnika bodo izpitni progami za preverjanje znanja kandidatov in mi-nimalni kriteriji kot pogoj za uspe{no opravljanje preizkusa znanja.

Komisija za pasove

Sodni{ka komisija

Komisije

Na leto{nji prireditvi ob 40. obletnici delovanja KZS je Komisija podelila:

9 zlatih plaket KZS za 40 let dela v karateju za posameznika,

23 srebrnih plaket KZS za 30 let dela v karateju za posameznika,

7 bronastih plaket KZS za 20 let dela v karateju za posameznika,

3 zlate plakete KZS za 40 let dela v karateju za dru{tva in klube,

5 srebrnih plaket KZS za 30 let dela v karateju za dru{tva in klube,

14 priznanj z zlatim znakom KZS za izredne zasluge in popularizacijo karateja,

4 priznanja s srebrnim znakom KZS za izredne zasluge in popularizacijo karateja,

5 priznanj z bronastim znakom KZS za izredne zasluge in popularizacijo karateja.


23



Kadeti -70kg (6)1. MARKA^ Ju{, KK SHOTOKAN KRANJ 2. MULABDI] Ermin, KK TIGER VELENJE 3. POTO^NIK @an-Luca, KK RADVANJE 3. BAUMAN Dejvid, KK SHO-KAN APAÊ Kadeti +70kg (6)1. SMILJAN Tilen, KK NESTOR 2. KRIVIC Fran, KK [I[KA 3. ZUPANC Gal, [D PIRAMIDA NOVO 3. METELKO Matja`, KK NESTOR Mladinke -53kg (1)1. MARKSL Kim, [D GORICA Mladinke -59kg (2)1. KORO[AK-SERÎ^ Nina, KK RADVANJE 2. FAZLI^ Sabina, KK HRASTNIK Mladinke +59kg (4)1. TROHA Nina, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR 3. HAJDINJAK Jasmina, KK MURSKA SOBOTA

3. [TURM Lucija, SHOTOKAN KK OPLOTNICA Mladinci -61kg (3)1. SUBOTI] Renato, [D GORICA 2. KONKOLI^ Grega, KK MURSKA SOBOTA 3. BRLEK Rok, KK [I[KA Mladinci -68kg (3)1. UMEK Timotej, KK TRBOVLJE 2. KANTU@ER Sebastian, KK NESTOR 3. NOVAK Ro`le, KK KOVINAR MARIBOR Mladinci -76kg (6)1. JAHI] Haris, [D GORICA 2. SUBAN Nejc, [D GORICA 3. PRISLAN Alja`, KK KRANJ 3. PERHAVEC Janez, KK KRANJ Mladinci +76kg (4)1. BUDIHNA Sebastjan, [D GORICA 2. MARI^ Rem, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. KO@UH Mitja, KD LOÊ 3. SOFRI^ Savo, KK SHOTOKAN KRANJ

^lanice -61kg (1)1. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ ^lanice -68kg (3)1. RADOVI] Aleksandra, KK VRHNIKA 2. KOVAÎ^ Isabela, KK ROGA[KA SLATINA 3. BURJAK Sabina, KK VRHNIKA ^lani -60kg (2)1. MA[I] Alen, KK POSTOJNA 2. IKANOVI] Ahmet, KK POSTOJNA ^lani -67kg (4)1. RAILI] Mladen DBV PIRAN 2. KOJC Nace, KK KOVINAR MARIBOR 3. HUDOMALJ Jernej, KK TRBOVLJE 3. BUH Kristjan, KK VRHNIKA ^lani -75kg (3)1. MALINOVI^ Patrik, [D GORICA 2. KRALJ Miha, [D PIRAMIDA NOVO 3. KLADNIK Rok, KK VIRTUS DUPLICA

Naslednja naloga komisije je evidenti-ranje nosilcev mojstrskih nazivov, ki jo nameravamo izpeljati v bli`nji prihodno-sti in je za KZS kot krovno organizacijo v dràvi pomembna. Na naslov komisije je prispelo è kar nekaj potrdil in kopij diplom, ki jih bo komisija pregledala in dodala na seznam mojstrov. Namen je vzpostavitev popolnega registra in seznama nazivov mojstrskih stopenj posameznih {ol in stilskih organizacij, ki bodo v bodo~e imeli mo`nost promo-viranja svojega znanja tudi pod okriljem KZS. Predloge izpitnih programov è zbiramo.

Pravilnik bo dolo~al tudi kriterije, ki jih bodo morali za naziv izpra{evalca izpolnjevati posamezniki izpra{evalci oziroma ~lani izpitne komisije. V ta na-men, kot to sedaj è izvajata sodni{ka in tehni~na komisija, bomo organizirali strokovne seminarje in priprave, na katerih bodo posamezni predstavniki stilskih organizacij predstavili bistvene in za posamezno podro~je pomembna na~ela ter kriterije za ocenjevanje.

Ker je v dràvi kar nekaj stilskih orga-nizacij, bodo te Zvezi predlagale svoje predstavnike, ki bodo odgovorni za posamezna podro~ja, na osnovi spre-jetih programov in kriterijev pa bodo dolo~eni tudi izpra{evalci. Vsem stilskim organizacijam in njihovim predstavni-kom so bila leta 2009 è poslana vabila, da na naslov Zveze ali Komisije po{ljejo programe in podrobnosti. V skladu s svetovno prakso bo komisija prizna-la tudi mojstrske nazive, pridobljene

pri tujih mojstrih, za kar bodo tudi v bodo~e potrebna ustrezna dokazila.

Na{ program seminarjev in treningov je predviden v sodelovanju s ThK in SdK, bo pa treba najbr` {e dodatno usklaje-vati termine, vsebine in predavatelje.

Prvi seminarji in dodeljevanja nazivov izpra{evalcev so predvideni letos kot osnova za za~etek opravljanja izpitov za {olske pasove in mojstrske nazive pod okriljem KZS.

Naj predstavitev zaklju~imo s ponovnim pozivom vsem klubom, trenerjem in predstavnikom vseh stilskih organizacij, da Komisija {e vedno sprejema predlo-ge za izpitne programe in kopije diplom o pridobljenih mojstrskih stopnjah. n

Primo` Debenak

Sodni{ki dnevnikLeto 2009 so zaznamovala nova sodni{ka pravila. Prehod je bil zelo kra-tek, saj so bila sprejeta {ele pred dvema mesecema na kongresu WKF v Tokiu. Sodniki smo dobili samo osnovne in-formacije. V za~etku januarja je imel g. Tommy Morris, predsednik SK WKF, seminar v Zagrebu, kjer smo bili sezna-njeni tudi s podrobnostmi.

�

V Parizu je bilo februarja evropsko pr-venstvo. Kadetom in mladincem smo è sodili po novih pravilih. Dan pred tek-mo je bil sodni{ki posvet. Razlaga pravil predsednika SK EKF, g. Minija, je bila druga~na, zato smo sodniki po Parizu in Madridu dobili dodatna pojasnila.

�

Kadeti so z vso predpisano opremo, ki je ob vsem tem {e zelo draga, vzbujali vse prej kot simpati~en vtis. Nova sta-rostna kategorija za kadete je pokazala neve{~ost mladih tekmovalcev, sodniki pa smo imeli teàve {e pri ocenah kon-taktov in gestikulacijah.

�


24


24

^lani -84kg (6)1. MIHELI^ Domen, KK TIGER VELENJE 2. KEJ@AR Andra`, KK KRANJ 3. TOPLAK Bla`, KK SELNICA OB DRAVI 3. [ANTEJ @iga, KK TRBOVLJE ^lani +84kg (1)1. [ARI^ Samir, KK VRHNIKA

Postojna, 21. november 2009

POKAL SLOVENIJE 20093. tekma

Postojna


KATE POSAMEZNO: Kate najmlaj{e (9) 1. JOVI] Mara, [D GORICA 2. BELEHAR Patricija, KK SHOTOKAN KRANJ 3. MUHAREMOVI] [uhra, KK TIGER VELENJE 3. @OHAR Sara, KK SOÂ Kate najmlaj{i (21) 1. KISELJAK Nik, KK MON chi 2. HUDALES Toma`, KK SHOTOKAN VELENJE 3. [TRUC Antonio, KK SHOTOKAN VELENJE 3. TAM[E Niklas, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mal~ice (31) 1. ÂTER Tina, KK SHOTOKAN VELENJE 2. PISANEC-ME@NAR [pela, KK SHOTOKAN VELENJE 3. GOLA] Ajla, KK TIGER VELENJE 3. [TRUC BRINA Lucija, KK SHOTOKAN VELENJE Kate mal~ki (38) 1. TALER Jaka, SHOTOKAN KK BOHINJ 2. KISELJAK Tim, KK MON chi

Zdravstvena komisija je pozitivno oce-nila uvedbo nove za{~itne opreme, ki naj bi zelo zmanj{ala {tevilo po{kodb.

�

V Zagrebu pa je potekalo ~lansko evropsko prvenstvo. Organizator se je zelo potrudil, saj so bili na prvenstvo vabljeni predstavniki MOK in karate {port se je moral nekaj mesecev pred glasovanjem o ~lanstvu pokazati v najbolj{i lu~i. @al je ta vtis zadnji dan pokvaril protest in njegovo zelo dolgo re{evanje v finalnem ekipnem delu.

�

Evropsko prvenstvo regij je potekalo v Madridu, le da z nekoliko skromnej{o udele`bo. Zaradi dogodkov v Zagre-bu smo imeli ~lani SK EKF sestanek s predsednikom WKF, ki nam je izrekel ostro kritiko.

�

Mediteranske igre so bile v Italiji. Tek-movanje je potekalo dva dneva. Bori{~i sta bili dvignjeni, kot pri tekmovanjih v boksu, in organizacijsko je bilo vse soli-dno izpeljano.

�

Karate tabor za mlade je bil zdaj è drugi~ na otoku Evia v Gr~iji. Najprej trening z dobro mednarodno ekipo trenerjev, nato pa tekmovanje v katah in borbah. Predsednik WKF je v nefor-malnem pogovoru omenil spremembo {~itnikov za obraz in telo, saj je praksa pokazala dolo~ene tehni~ne pomanjklji-vosti pri dosedanjih.

�

Avgusta je bil sestanek vodilnih pri MOK in na{e èlje, da bi karate kon~no postal olimpijski {port, so se razblinile. Morda pa le bo neko~?

�

V za~etku septembra smo organizirali letni sodni{ki seminar. Zadovoljen sem s {tevilom sodnikov z licenco, ki jih ima-mo danes. Prav tako sem vesel èlje po kvalitetnem delu in vklju~evanju mladih v na{e vrste.

�

Novost je bil seminar in licenca za »Vodje ekipe«. [lo je za idejo, da to ne bi bila licenca za strokovno delo v klu-bu. Vodenje tekmovalca ob bori{~u je bilo do sedaj dovoljeno samo vaditelju ali trenerju z veljavno licenco, ki pa je imel v primeru nastopa ve~ tekmo-valcev teàvo nadzora na ve~ bori{~ih isto~asno. V Sodni{ki komisijo smo se zato odlo~ili, da pripravimo seminar in izpite za licenco, ki bi omogo~ala klubom, da imajo ob bori{~ih ve~ akre-ditiranih ~lanov. Njihova pooblastila bi bila omejena izklju~no na spremljanje tekmovalca ob in v bori{~u ter urejanje administrativnih zadev. Odziv klubov je bil velik. Na seminarju so se slu{atelji spoznali s tekmovalno-sodni{kimi pravi-li in nato testno preverili svoje znanje.

�

Svetovno prvenstvo in sodni{ki seminar sta bila v Rabatu, Maroko. Na seminarju

so bile ponovljene stvari z dodatno raz-lago. Nekaj najpomembnej{ih:

• kadetinje nosijo {~itnik za telo preko {~itnika za prsi;

• novi so na{itki sponzorjev od 2010 dalje. Na rokavu kimona v velikosti 25 x 6 cm;

• trener mora pred za~etkom borbe odloìti svojo akreditacijo na zapi-snikarsko mizo. S svojim obna{anjem (besede, geste…) ne sme motiti po-teka borbe;

• Sanbon in tekmovalec, ki leì na bori{~u. Samo v primeru, da je tekmoval~ev torzo (»telo brez glave in udov«) na tatamiju, lahko za uspe{no tehniko dosodimo San-bon. ê tega ni, obvezuje obi~ajno to~kovanje;

• pri kadetih in mladincih je distanca za to~kovanje pove~ana do 10 cm;

• karate naj znova postane borilni {port. Vse preve~ je na bori{~ih nami{ljenih po{kodovancev, se pravi tekmovalk in tekmovalcev, ki ho~ejo na vse mo`ne (tudi neeti~ne) na~ine zmagati. Vse to zmanj{uje ugled kara-teja v javnosti. Naloga sodnikov je, da to prakso zaustavijo;

• zadnjih 10 sekund borbe. Sodnik mora borbo razumeti in v primeru zavla~evanja ali izmikanja borbe je potrebno tekmovalca kaznovati z vi{jo kaznijo. Tekmovalca, ki izgublja, pa ni logi~no kaznovati {e z dodatno kaznijo;


25



3. HAFNAR Peter, KK SHOTOKAN KRANJ 3. PANTELI^ Marko, KK POSTOJNA Kate mlaj{e deklice (27) 1. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA 2. HANKI] Adelisa, KK TIGER VELENJE 3. KRANJEC Maru{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. JENKO Teja, SHOTOKAN KK MUHA [PELA Kate mlaj{i de~ki (27) 1. MUJD@I] Ermin, KK SHOTOKAN VELENJE 2. UZEJNOVI] Belmin, KK SHOTOKAN VELENJE 3. Joksimovi~ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. STROPNIK Lamar, KK SHOTOKAN VELENJE Kate starej{e deklice (23) 1. HLADNIK Anja, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. JENKO Ur{ka, SHOTOKAN KK MUHA [PELA 3. FLORJANÎ^ Kati, [D GORICA 3. PU[ÊNIK Lara, KK KRANJ Kate starej{i de~ki (17) 1. KLANEÊK Alja`, KK EMONA

2. PRESKAR Joè, KK KOZJANSKO 3. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA 3. BOLTAR Mirko, [D GORICAKate kadetinje (15) 1. BROV^ Monika, KK MON chi 2. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA 3. GAVEZ Tina, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. GODNI^ Anja, KK KRANJ Kate kadeti (6) 1. SALKI] Almin, KK TRBOVLJE 2. KOBAL Primo`, KK MON chi 3. GRUJI] Veno Ja{a, SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA3. KISOVEC Klemen, KK [I[KA Kate mladinke (6) 1. MARINÊK Nina, KK MON chi 2. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR 3. MARKSL Kim, [D GORICA 3. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA

Kate mladinci (7) 1. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 2. ROZINA @iga, KK TRBOVLJE 3. PANZALOVI^ @eljko, KK SELNICA OB DRAVI 3. PRISLAN Alja`, KK KRANJ Kate ~lanice (6) 1. MARINÊK Nina, KK MON chi 2. KRANJEC Tja{a, [RD OLIMPIJA LJUBLJANA 3. MARKSL Kim, [D GORICA 3. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ Kate ~lani (8) 1. JE[OVNIK Gregor, SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA2. PRISLAN Alja`, KK KRANJ 3. MALJEVAC Tine, SHOTOKAN KK MUHA [PELA 3. TROST Rok, KK KRANJ KATE EKIPNO:Ekipno najmlaj{i (4) 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK SHOTOKAN KRANJ 1

• ~e ni akcije v okviru dveh sekund (klin~, drànje…) mora glavni sodnik prekiniti borbo in dodeliti kazen C2. Tekmovalca lahko ob tem stojita ali leìta na tatamiju.

�

V sklopu seminarja in tekmovanja so bili tudi izpiti. Dobili smo novega WKF stranskega sodnika za borbe (judge B), g. Mladena Kutnjaka, g. Zdenko Miklavc pa je napredoval v WKF glavnega sodni-ka za borbe (Referee B). êstitamo!

�

Leta 2010 bo svetovno prvenstvo v Beogradu. Trajalo bo pet dni. En dan bo namre~ namenjen samo finalnim borbam z neposrednim TV prenosom lastne WKF televizijske produkcije.

�

Sodni{ka pravila za kate v KZS.

Od januarja 2010 so v veljavi nova pra-vila za mlaj{e starostne kategorije in veterane, ki veljajo samo na tekmah in turnirjih KZS.

• Najmlaj{i/najmlaj{e do 7 let

Tekmovalci lahko izvajajo pred{olsko ali {olsko kato. Isto kato lahko pona-vljajo tudi v finalu.

• Mal~ki/mal~ice 8 – 9 let

Tekmovalci lahko izvajajo samo {olske kate, ki jih lahko ponavljajo. V finalu je treba izvesti {e neizvedeno kato.

• Mlaj{i de~ki/mlaj{e deklice 10 – 11 let

Tekmovalci morajo v 1. in 2. krogu izvajati {olske kate, nato {olske ali Tokui (Shitei) kate.

• Starej{i de~ki/starej{e deklice 12 – 13 let

Tekmovalci morajo v 1. krogu izvajati {olsko kato, nato {olske ali Tokui (Shitei) kate.

• Veterani

Tekmovalci lahko izvajajo kate s se-znamov po lastnem izboru.

Ve~ o tekmovalno-sodni{kih pravilih si lahko ogledate na spletnih straneh KZS.


26


26

3. KK TRBOVLJE 1 3. KK TRBOVLJE 2 Ekipno mal~ice (4) 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK POSTOJNA 1 3. KK SHOTOKAN AJDOV[ÎNA 1 3. KK TRBOVLJE 1 Ekipno mal~ki (8) 1. KK SHOTOKAN KRANJ 1 2. KK TRBOVLJE 1 3. KK TRBOVLJE 2 3. KK MURSKA SOBOTA 1 Ekipno mlaj{e deklice (6) 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1 2. KK SOÂ 1 3. [D GORICA 1 3. SHOTOKAN, KK MUHA [PELA 1 Ekipno mlaj{i de~ki (7) 1. KK SHOTOKAN VELENJE 1

2. KK POSO^JE 1 3. KK LOVRENC NA POHORJU 1 3. [D GORICA 1 Ekipno starej{e dekice (5) 1. KK TIGER VELENJE 1 2. KK MURSKA SOBOTA 1 3. KK KRANJ 2 3. KK SHOTOKAN VELENJE 1 Ekipno starej{i de~ki (4) 1. KK LOVRENC NA POHORJU 1 2. SHOTOKAN, KK BOHINJ 1 3. KK MURSKA SOBOTA 1 3. [D GORICA 1 Ekipno kadetinje (4) 1. KK KRANJ 1 2. KK TRBOVLJE 1 3. KK POSO^JE 1 3. SHOTOKAN, KK GORNJA RADGONA 1

Ekipno mladinci (3) 1. KK TRBOVLJE 1 2. KD SAMURAI NOVA GORICA 1 3. [D GORICA 1 Ekipno ~lani (3) 1. KK KRANJ 1 2. [D GORICA 1 3. KK TRBOVLJE 1 [PORTNE BORBE:Mlaj{e deklice -40kg (7) 1. SIMONI^ Ma{a, KK KOVINAR MARIBOR 2. ZAJC Petra, KK KOLEKTOR IDRIJA 3. ÊRNI^ Tinkara, KK KOLEKTOR IDRIJA 3. SZABO Tetyana, [D GORICA Mlaj{e deklice +40kg (12) 1. URH Manca, KK ZMAJ LJUBLJANA 2. GALI^ Nastja, KK BRE@ICE 3. MERDANOVI] Merisa, KK [I[KA 3. MAGAJNA @ana, KK POSTOJNA

Veljko Juki~, KK Breìce

Okinavska tradicija trdo-mehke {oleMeitatsu Yagi, mojster kara-teja Gojyu Ryu 10. stopnje, s presti`nim naslovom »Hanshi« Meibukan Gojyu {ole, sodi med velike zagovornike tradicional-nega okinavskega pristopa k borilnim ve{~inam, ~eprav oba njegova sinova zelo uspe{no tekmujeta: mlaj{i Akihiro je ve~kratni prvak Okinave v ka-tah, starej{i Akihito pa prvak Okinave v borbah, a morda tudi nova filmska zvezda in

glavni igralec japonskega filma Kuro Obi – ^rni pas!

Yagija smo è nekajkrat obi-skali na Okinavi, lani pa je, skupaj s svojim najstarej{im sinom Akihitom, prvi~ gostoval na seminarju v Sloveniji. To je bil prvi obisk doslej najvi{jega mojstra karateja z Okinave, zibelke karateja, kot to radi poudarijo vsi mojstri karateja s tega najslovitej{ega japonskega otoka sredi kitajskega morja!

Intervju»Nekateri u~itelji po svetu u~ijo, kako se bojevati, mi u~imo, kako se ne bojevati, kako se temu izogniti, kako to prepre~iti.«

Ta intervju je zgo{~eni povzetek najpomembnej{ih ugotovitev {tevilnih formalnih in neformalnih pogovorov z u~iteljem Yagijem po treh obiskih na Okinavi, prvem seminarju v Sloveniji, treh uradnih intervjujih (enim pred TV kamero in dveh ob diktafonu), ki pa se je za~el nekako takole:

»Od kod poznate gospoda Nakasone-ja?« nas je vpra{al Yagi, ko smo se prvi~ sre~ali v Nahi, v njegovi hi{i v staro-davni kitajski ~etrti Kume. Ko smo mu razloìli, da smo è ve~ kot desetletje stranke - kupci kimon in posebej veze-nih pasov znamke Shureido, ki je v lasti gospoda Nakasoneja, se je nasmehnil.


27



Mlaj{i de~ki -35kg (6) 1. PRIMO@I^ Tit, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. JOKSIMOVI^ Stefan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. ÛBRILOVI^ Luka, [D GORICA 3. STERM[EK Jan DBV PIRAN Mlaj{i de~ki -40kg (8) 1. SUSI^ Alja`, [D GORICA 2. KAJTNA Tilen, KK @ALEC 3. GAJ[EK Kristjan, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. ISKRA LAPORNIK Alja`, SHOTOKAN KK BOHINJ Mlaj{i de~ki -45kg (3) 1. PEJI] Danijel, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 2. BERNJAK Jan Peter, KK MURSKA SOBOTA 3. BO^KO Bla`, KK HRASTNIK Mlaj{i de~ki +45kg (13) 1. STOJOV Ivan, [D GORICA 2. FILI] Aleksander, KK SHOTOKAN KRANJ 3. BA[I^ Jasmin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. NUHANOVI] Alen, KK POSTOJNA

Starej{e deklice -45kg (4) 1. ÂTAKOVI] Dijana, KK KOLEKTOR IDRIJA 2. RAJNAR Silvija, KK MURSKA SOBOTA 3. POKLI^ Bla`ka, KK KRANJ Starej{e deklice -50kg (4) 1. STEGEL Tina, KK POSTOJNA 2. SOÎ^ Karolina, KK MURSKA SOBOTA 3. KRAJNC Ur{ka, KK @ALEC 3. ^RNKO Sa{a, KK MURSKA SOBOTA Starej{e deklice +50kg (9) 1. FLORJANÎ^ Kati, [D GORICA 2. P[AJD Nika, KK ROGA[KA SLATINA 3. BUKOVINSKI Patricija, KK TRBOVLJE 3. PLANIN[EK Barbara, KK NESTOR Starej{i de~ki -40kg (2) 1. HALU@AN Iztok, KK ROGA[KA SLATINA 2. HUDOURNIK Matej, KK POLZELA Starej{i de~ki -45kg (6) 1. OTRIN Teo, [D GORICA

2. BREZAR Kri{tof, KK KRANJ 3. LEBAR Bla`, KK MURSKA SOBOTA 3. Tubi~ Goran, KK KOLEKTOR IDRIJA Starej{i de~ki -50kg (7) 1. PU[NIK Janez, KK LOVRENC NA POHORJU 2. KESEROVI] Amir, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. [OPAR Marko, KK BRANIK MARIBOR 3. @UBER Kevin, [D GORICA Starej{i de~ki -55kg (6) 1. BERTONCELJ Nejc, KK POSTOJNA 2. KOLTAJI Sebastijan, KK MURSKA SOBOTA 3. KLANEÊK Alja`, KK EMONA 3. SOR[AK Ale{, KK BRANIK MARIBOR Starej{i de~ki +55kg (10) 1. FAGANEL Nejc, [D GORICA 2. @LAK Tim, KK TRBOVLJE 3. SEIDL Matej, KK @ALEC 3. CENCI^ Bla`, [D GORICA

»Z njim pa smo se spoznali osebno è pred petimi leti med obiskom Tokya, ko smo prisostvovali prednovoletnemu in{truktorskemu seminarju v glavnem JKA doju ter slovesnemu novoletnemu treningu Osame Geiko.«

V JKA vsi nosijo Tokaido kimona, med stotnijo vade~ih pa smo bili le trije, ki smo nosili Shureido kimone, zato nas je g. Nakasone med premorom pri{el poz-dravit in se zahvalit (!), da smo stranke Shureida! »Ah, of course, Slovenia,« se je takoj spomnil na{ih skromnih, a buti~no izbranih naro~il. »Ko pridete naslednji~ na Okinavo, se oglasite. ê boste potrebovali pomo~ na Okinavi ali kako priporo~ilo, pa me pokli~ite, lah-ko vas predstavim vodilnim mojstrom na Okinavi,« je ponudil g. Nakasone. Njegov sin, Nakasone junior, ki vodi trgovino v Tokyu, pa se je ponudil: »ê bom doma, vam z veseljem razkaèm Okinavo, pa tudi znamenitosti Kokusai Dori, kjer poteka glavno druàbno ali no~no ìvljenje v Nahi!« Seveda smo to z veseljem sprejeli – in na to pozabili!

Razmah karateja v zadnjih 2-3 desetle-tjih nam je odprl vrata in o~i v razli~nih smereh, {e posebej na o~itno delitev na {portni in tekmovalni karate, ki se je zelo spremenil in razvil. Tradicionalni, starodavni, {e posebej okinavski karate, se {e vedno drì svoje epske oto{ke tradicije zibelke karateja kot obrambne borilne ve{~ine. A vse to lahko spozna{ {ele z obiskom Okinave.

Popotovanje na Okinavo je zagotovo skrita èlja vsakega izmed nas, ki od mladosti poslu{a zgodbe, pravljice in legende o skrivnostih borilnih ve{~in s tega otoka. Vsak pravi ljubitelj karateja bi moral otok obiskati in to doìveti vsaj enkrat v ìvljenju, smo si mislili in è na~rtovali pot, treninge in nova kara-te doìvetja in izku{nje.

Ko sem leta 2008 z izbrano ekipo breì{kih ljubiteljev na~rtoval pot na Japonsko, smo iz radovednosti hoteli obiskati tudi nekaj starih mojstrov na Okinavi. Toda nih~e nam sploh ni od-govoril na predstvitvena pisma! Brez priporo~ila ali vabila so bila vrata za-prta.

Na Okinavi sploh ni Shotokana (tu po tradiciji mojstra Itosuja vadijo staroo-kinavsko razli~ico Shorin Ryu karateja, ki je v {tevilnih podrobnostih druga~en, bolj tradicionalno okinavski in manj japoniziran oziroma moderniziran), pa tudi Shito Ryu karate je zelo redek. Med obema preostalima {olama smo lahko izbrali le med Uechi Ryu ali Goju Ryu karatejem.

Ker je Uechi Ryu zelo svojevrsten kara-te, za katerega nismo imeli nikakr{nega predznanja, smo se odlo~ili, da po-skusimo z obiskom kak{ne Goju Ryu {ole, saj so kate, ki se vadijo v tej {oli, v bistvu enake ali vsaj zelo podobne katam (z nekoliko druga~nimi poudarki) iz skupine Higaonna kat (kot se te va-dijo v {olah Shito Ryu). Deset dni pred

odhodom {e nismo dobili nobenega odgovora z Okinave, na~rtovali pa smo en teden potovanja in treningov na Ja-ponskem: Kyoto, Osaka, Kobe, kar smo imeli vse potrjeno, nato pa {e teden dni Okinave, ko se je na{ Christian spomnil: »Prosimo za pomo~ Nakasoneja!«

Kljub temu, da so na najbolj ju`nem otoku Japonske ljudje bolj toplokrvni in nekoliko bolj odprti kot tisti na severu, pa so vseeno navajeni odpreti vrata le na priporo~ilo kakega znanca! ê po 3 tednih ni bilo od nikoder nobe-nega odgovora, se je na posredovanje in priporo~ilo Nakasoneja vse v hipu obrnilo na glavo. Pol dneva po Nakaso-nejevi urgenci je po e-po{ti takoj pri{lo vabilo s strani Meitatsuja Yagija osebno: »Dobrodo{li v moj dojo!«

»Nakasone je bil moj so{olec,« se je pohvalil Yagi: »Pri telovadbi sem bil jaz najvi{ji, na za~etku vrste, on pa najmanj{i, na koncu vrste! Do danes sva ostala prijatelja. Mnogo tujcev


28


28

Kadetinje -54kg (4) 1. BERTONCELJ Tja{a, KK POSTOJNA 2. GODNI^ Anja, KK KRANJ 3. NOVAK Tina, KK MURSKA SOBOTA 3. MLEKU[ Ur{a, KK [I[KA Kadetinje +54kg (13) 1. RISTI^ Tja{a, KK KRANJ 2. PU[NIK Lina, DB[ @ALEC 3. LOPAN Tea, KK TRBOVLJE 3. KRALJ Sta{a, SHOTOKAN KK GORNJA RADGONA Kadeti -57kg (4) 1. HRIBERNIK Matic, KK POLZELA 2. SALKI] Almin, KK TRBOVLJE 3. KISOVEC Klemen, KK [I[KA 3. PERNOU[EK Luka, KK NESTOR Kadeti -63kg (5) 1. HUDOURNIK Peter, KK POLZELA 2. ÊVRIZ David, KK KRANJ 3. HI@MAN @an, KK TERMOTEHNA MARIBOR

3. SAVINEK Mitja, KK NESTOR Kadeti -70kg (4) 1. MARKA^ Ju{, KK SHOTOKAN KRANJ 2. MULABDI] Ermin, KK TIGER VELENJE 3. LUZAR Jan, [D PIRAMIDA NOVO Kadeti +70kg (6) 1. DEBER[EK Luka, KK POLZELA 2. SMILJAN Tilen, KK NESTOR 3. LESKOVAR Ga{per, KD LOÊ 3. KRIVIC Fran, KK [I[KA Mladinke -53kg (1) 1. MARKSL Kim, [D GORICA Mladinke -59kg (2) 1. KORO[AK-SERÎ^ Nina, KK RADVANJE 2. FAZLI^ Sabina, KK HRASTNIK Mladinke +59kg (1) 1. [VARC Ines, KK KOVINAR MARIBOR Mladinci -61kg (2) 1. POTO^NIK Matic, KK NESTOR

2. BRLEK Rok, KK [I[KA Mladinci -68kg (2) 1. KLAN^NIK Matic, KK VIRTUS DUPLICA 2. UMEK Timotej, KK TRBOVLJE Mladinci -76kg (5) 1. PERHAVEC Janez, KK KRANJ 2. JAHI] Haris, [D GORICA 3. SUBAN Nejc, [D GORICA 3. PRISLAN Alja`, KK KRANJ Mladinci +76kg (4) 1. MARI^ Rem, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 2. BUDIHNA Sebastjan, [D GORICA 3. KO@UH Mitja, KD LOÊ 3. SOFRI^ Savo, KK SHOTOKAN KRANJ ^lanice -61kg (1) 1. DUJOVI] Bojana, KK KRANJ ^lani -60kg (1) 1. MA[I] Alen, KK POSTOJNA

pride v njegovo trgovino in spra{uje za priporo~ilo, a le tiste, ki jih è pozna, po{lje k meni.« V hipu nam je bilo jasno, da smo na obisku v zaprtem, staromo-dnem okinavskem klanu in da na sre~o nismo ostali pred vrati.

• Kdaj ste za~eli vaditi karate?

»Moj u~itelj in mojster je bil moj o~e, Meitoku. Ko ima{ tako slavnega in strogega u~itelja za o~eta, ti nikakor ni lahko. Doma je bil normalen, a v doju zelo strog, tudi do mene. Kasneje, {e posebej v mladosti, sem mu to dosti-krat zameril: moji so{olci so se zabavali ali gledali prve ameri{ke TV oddaje, mjuzikle, jaz pa sem moral vaditi. Ka-sneje sem to prebrodil in ga danes razumem, a tedaj mi ni bilo prav ni~ lahko. Za~el sem è pri petih letih, sedaj pa sem aktiven okroglih {est desetletij. Moja sinova sta za~ela vaditi pri starosti 3 let, ko je bil {e ìv njun dedek, Meito-ku! Imela sta to ~ast, da sta se nau~ila prvih tehnik prav od njega, ki je bil zelo spo{tovan ~lan okinavske skupnosti, saj je bil prvi predsednik Okinavske Goju zveze, kasneje pa tudi okinavske karate zveze za vse stile. Imel je tudi nekaj drugih pomembnih funkcij, a se je v zre-lih letih vsega tega otresel, saj je v pro-stem ~asu najraje igral tkim, kitajski {ah, precej podoben japonski igri go. Zelo pa ga je veselil trening z vnuki. Nikakor ni lahko biti sin takega o~eta!«

Kdo je Meitatsu Yagi?

Meitatsu Yagi je najstarej{i sin okinavske legende Meitokuja Yagija, najstarej{ega u~enca Chojuna Miyagija, velikana okinavskega karateja, ki slovi kot ustanovi-telj Goju Ryu karateja. V sodobnem {portnem karateju te podrobnosti niso ve~ pomembne, toda v starinski, tradicionalno in rodovno usmerjeni skupnosti, kakr{no {e vedno predstavlja Okinavski svet borilnih ve{~in (ob karateju sem sodi {e kobudo), je to zelo pomembno.

Meitoku Yagi je od Miyagija prvi dobil dovoljenje, da osnuje svoj 'dojo', po Miyagijevi smrti pa mu je druìna umrlega (po enem letu ritualnega àlovanja) tudi izro~ila relikvije ustanovitelja: njegove najpomembnej{e rokopise in predvsem njegov 'dogi' (kot kimonu re~ejo na Okinavi), skupaj z mojstrovim 'obijem', njegovim ~rnim pasom. Vsa ta simbolna dejanja kaèjo na dejstvo, da je izro~ilo 'meikyo kanden' – naslednika {ole tu {e vedno zelo pomembno. Ker je tradicija mo~na stran tudi v druìni Yagi, to vsi z zelo velikim ponosom tudi poudarjajo: znanje se je neposredno prena{alo z Miyagija na Meitokuja Yagija, od tod pa z o~eta na sina: na Meitatsuja, ki je prav tako è od rojstva obeh sinov dalje na~rtoval njuno karate pot. Pri tem je bil zelo uspe{en, kar tudi dokazu-jejo rezultati Akihita in Akihira, njegovo veliko vsejaponsko, a tudi svetovno priznanje, je okinavski karate dobil prav z izborom najstarej{ega med njima za glavnega igralca filma Kuro Obi, ki ima mo~no sporo~ilo tradicionalne japonske borilne ve{~ine.


29



^lani -67kg (4) 1. RAILI] Mladen DBV PIRAN 2. IKANOVI] Ahmet, KK POSTOJNA 3. HUDOMALJ Jernej, KK TRBOVLJE 3. [KARABOT Uro{, [D GORICA ^lani -75kg (7) 1. TROST Rok, KK KRANJ 2. MALINOVI^ Patrik, [D GORICA 3. Djeki} Dejan, [D PIRAMIDA NOVO 3. PODGORAC Mladen, [D GORICA ^lani -84kg (8) 1. MATIJEVI^ Matija, KK ZMAJ LJUBLJANA 2. KRI@MAN Martin, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. [ANTEJ @iga, KK TRBOVLJE 3. STJEPANOVI] Draèn, KK POSTOJNA ^lani +84kg (3) 1. TABAKOVI] Omer, KK TIGER VELENJE 2. TABAKOVI] Zekerijah, KK TIGER VELENJE 3. PETELINC Sandi, KK BRE@ICE

Postojna 21. november 2009

DR@AVNO PRVENSTVO veterani 2009Postojna

Veteranke do 50let1. GOLA^ [efka (KK Tiger Velenje)2. JEGLI^ Andreja (KK [i{ka)3. GALI^ Metka (KK Breìce)Veterani do 50let:1. @IBRAT Ricardo (TVD Partizan Ljutomer)2. CASERMAN Stanislav (KK Vrhnika)3. RAKI^ Bratislav (KK Postojna) in HORVAT Albin (KK

Pesnica)Veterani nad 50let:1. GRUJI^ Predrag (Shotokan, KK Gornja Radgona)2. KAFADAR Franjo (KK Shotokan Kranj)3. FELE Drago (KK Mislinja) in NA\ Jano{ ([D Gorica)

• Kako pogosto vadite sedaj?

»Okinavska Goju tradicija zahteva ob karateju veliko dodatnega treninga: kobudo, pripomo~ki, uteì, makivara. @e kot mladeni~ sem bil precej velik in mo~an, s treningom pa sem vse to le {e poudaril. @e tedaj sem spoznal eno od na{ih na~el: bodi strog do sebe, a blag do drugih. Takrat smo redno tre-nirali 6-krat tedensko, v ve~ernih urah, jaz po {oli, o~e po slu`bi. Vedno smo pri{li vsaj pol ure prej, se ogreli, naredili nekaj serij vaj na makivari, utrjevanje, s pripomo~ki 'chishi', 'kongo-ken' in ostalimi. Dostikrat smo ostali {e po treningu in ponavljali do onemoglosti… V zrelih letih sam vadil manj, saj sem veliko pou~eval, a sem tudi tako re-dno vzdrèval svojo spretnost in mo~, pogosto pa sem imel tudi samosvoje, posebne dodatne treninge. Ko sem se upokojil (na Japonskem je to navada pri 60-letih, op.p.), sem po zdravniko-vem nasvetu opustil vaje za mo~ in vzdr`ljivost, a {e vedno dovolj pogosto vadim, da se pri tem dobro po~utim. Hkrati pa sem tudi prenesel vodenje na{e Meibukan Gojyu (Goju) {ole na svojega najstarej{ega sina, Akihita, ki je prevzel predsedni{ko mesto, pa tudi delo smo si potem razdelili druga~e,

~eprav {e vedno precej sam pou~ujem.«

Zakaj okinavski GOJU (ali GOJYU) Ryu karate?

V tradicionalni japonski delitvi poznamo predvsem 4 velike {ole: ob Shotokanu in Shito Ryu {e Wado in Goju Ryu. Na Okinavi je druga~e: tu so priznane le 3 originalne okinavske {ole: ob Uechi Ryu, ki je ~isto unikaten okinavsko-kitajski sistem bojevanja in obrambe, je ob Goju (ali Gojyu, okinavsko) Ryu karateju prostor le {e za Shorin Ryu karate {olo. Iz te {ole izhaja tudi Funakoshi Gichin, ki pa je svojo Shotokan {olo utemeljil {ele na Japonskem, ob pomo~i Jigora Kana (utemeljitelja juda) ter mo~no pod vplivom tistega ~asa in vladajo~ih struktur v tedanji dràvi in ustreznih organizacijah (Ministrstvo za {port in organizacija za nadzor nad borilnimi ve{~inami – Botuku Kai). Na Okinavi zatrjujejo, da je Gichin z japonskim vplivom tako mo~no odmaknil svojo {olo karateja od oki-navskega izvora, da je ta izgubil velik del svoje stare, tradicionalne tihomorske du{e iz nekdanje kraljevine Ryu Kyu. @e tedaj se je rodil prvi razcep med poj-movanjem, kaj je tradicionalni (okinavski) karate in kaj je moderni karate iz leta 1930! Z rasto~o militarizacijo in centralizacijo se v Tokyu niso kaj prida ozirali na mnenje iz najbolj ju`ne japonske 'province' ne pred drugo svetovno vojno, ne po njej. Kdor se ni prilagodil je ostal izoliran. Meitatsu Yagi tudi pripoveduje o sestanku iz leta 1956, kjer je njegov o~e nekajkrat vodil okinavsko delegacijo na sestanku z japonsko delegacijo, kjer so jim hoteli vsiliti svoj sistem kat, tek-movanj in izpitov, a so kar trije sestanki propadli, zaradi ~esar so nato razpustili vseokinavsko karate zvezo… Mnoge {ole so se nato organizirale po svoje, vse tri glavne okinavske {ole pa sood tedaj za~ele poudarjati (celo ob podpori oki-navske prefekture!) svojo originalnost na podro~ju karateja. Paradoksalno so jim pri tem pomagali celo zadnji okupatorji! Ameri~ani so imeli popolno oblast na Okinavi dve desetletji i pol, mnogi vojaki pa so svoje bivanje na Okinavi izko-ristili za trening okinavske verzije karateja, po povratku v domovino pa za nje-govo {irjenje po ZDA in svetu. Marsikdo od zagrizenih ljubiteljev karateja tako na tihem morda sanjari o turisti~nem karate-potovanju na Okinavo, kar pa je zelo te`ko izvedljivo. [e najla`je je slovenskim u~encem Uechi Ryu {ole, ki imajo zra~ni most z Okinavo è vsaj dve desetletji in so na Okinavi zelo dobro znani in spo{tovani. Shotokanovci gredo lahko na obisk v katero od okinavskih Shorin Ryu {ol, a se ne smejo ~uditi, ~e bodo tehnike druga~ne, morda bolj starinske, bolj tradicionalne (ali pa bolj arhai~ne, kakr{nih ne videvamo ve~ pogosto na sodobnih tekmovanjih), enako te`ko je za karateiste iz Shito Ryu, saj tega na Okinavi ni. Vseeno pa imajo tisti, ki se ukvarjajo s Shito Ryu, prednost, da se z izredno lahkoto vklju~ijo v katerokoli vadbo Goju (ali Gojyu) Ryu karateja, saj so vse kate iz grupacije Higaonna zelo podobne v obeh {olah (Gojyu ima sicer le 12 kat!). Seveda pa je vadba in bivanje na Okinavi, skupaj s turisti~nimi izleti {te-vilnih prelomnih karate ali zgodovinskih zna~ilnosti enkratno doìvetje, ki vam odpre o~i, ~utila in razumevanje mnogih skrivnosti.


30

• Dve desetletji ste preìveli in pou~evali v tujini?

»Moj u~itelj je èlel raz{iriti na{e znanje karateja z Okinave po vsem svetu, zato mi je po zaklju~ku vi{je {ole predlagal, da bi {el v ZDA. To je bilo leta 1964, moja angle{~ina je bila slaba, a pomislil sem – zakaj pa ne – in {el. Mislim sem da bo to le dalj{i seminar ali obisk, pa sem ostal 7 let. O~e in mama sta è mislila, da me nikoli ve~ ne bo nazaj… Nato sem ìvel in pou~eval karate na Gumau od 1971 do 1975, pa v Saipanu od 1995 do 1997 ter na Filipinih od 1997 do 1998. Veliko sem potoval tudi zaradi seminar-jev: v Indijo, Kanado, Izrael, ZDA, Italijo, Anglijo, Poljsko, Francijo, ê{ko, Ju`no Ameriko, 45 dràv sveta… sedaj prvi~ tudi v Slovenijo. Dve desetletji bivanja v tujini sta mi odprli popolnoma novo dimenzijo v mojem razmi{ljanju, nabral sem si veliko izku{enj, postal sem dvojna osebnost: na eni strani svetovljan, na drugi pa okinavski tradicionalist. Vedno me je najbolj fasciniralo spo{tovanje in èlja vseh karateistov, ki sem jih sre~eval, da bi se nau~ili prav na{e, tradicionalne okinavske karate spretnosti. Ravno za-radi mojih izku{enj po svetu so me po prvem povratku na Okinavo izvolili za predsednika vseokinavske karate zveze, kasneje pa sem ve~ kot desetletje pred-sedoval tudi Okinavski Goju zvezi (Kai), vrhunec pa sem doìvel leta 1987, ko sem dobil hkrati naziv 'Hanshi' in 9. dan; tedaj je na mojem certifikatu pisalo: za zasluge pri {irjenju karateja {irom sveta! Veliko trendov se je iz Amerike raz{irilo po vsem svetu, tudi na Okinavo, a je bil vpliv tudi obraten: prav z Okinave naj-bolj zagrizeni ljubitelji karateja {e danes in vedno znova ~rpajo navdih in znanje za svoj {tudij tradicionalnih vrednost in ve{~in, ki nas zdruùjejo v svojevrstno univerzalno svetovno karate skupnost!«

• Karate ima veliko obrazov, v ~em je posebnost okinavskega karateja?

»Mnogi mislijo da je karate borilna ve{~ina, toda okinavski karate je bil vedno poudarjeno samoobrambna ve{~ina! Nekateri u~itelji po svetu u~ijo, kako se bojevati, mi u~imo, kako se ne bojevati, kako se temu izogniti, kako to prepre~iti. ê pa se è soo~imo z neizogibnim bojem, potem ostali u~ijo, 'kako zmagati'. Mi u~imo, 'kako ne izgubiti'! Sicer pa, ~e zelo podrobno preu~imo kate, potem spoznamo, da se niti ena ne pri~ne z napadom, vse se pri~no z obrambo – to je pravi duh karateja!«

• Vas je o~e mladega poslal po svetu, isto ste tudi vi naredili s svojima sinovoma?

»Tako je: najprej sem poslal mlaj{ega sina Akihira za 2 leti v Kanado, nato sem to ponovil {e s starej{im sinom Akihitom: medtem ko je bil eden v tujini, je drugi u~il v Nahi, sam pa sem pomagal, kjer je bilo potrebno. Na za-dnjo turnejo po svetu sem s sabo vzel starej{ega Akihita, da ga predstavim vsem podru`nicam.«

• Tudi vas je o~e Meitoku zelo mla-dega postavil na ~elo Meibukan Gojyu {ole, tudi vi ste è dolo~ili svojega naslednika?

»Moj najstarej{i sin Akihito je è se-daj prevzel predsedni{ko mesto, brat Akihiro je podpredsednik, jaz pa sem le {e svetovalec in pomo~nik. Tako se è sedaj u~ita, kako voditi in pou~evati vse na{e ~lane, in{truktorje in mojstre {irom sveta.«

• Toda mar ni pri 33-34 letih {e pre-zgodaj?

»Za~el je vaditi pri 3 letih starosti, za sabo ima 30 aktivnih let v karateju, ima vrsto tekmovalnih izku{enj (a tekmo-

Film: Kuro obi – ~rni pas

Zgodba pripoveduje o treh u~encih, ki izgubijo u~itelja sredi tridesetih let mi-nulega stoletja, v ~asu mo~ne militarizacije Japonske. Eden med njimi - Taikan, ki je tudi najbolj agresiven - sprejme povabilo in trenira vojsko, drugi mu pri tem pomaga, le tretji se, spo{tujo~ navodila u~itelja, raje umakne. [ele prav na koncu filma se izkaè, da je imel najbolj miroljubni med njimi, Giryu, ves ~as glavno vlogo. Giryu na koncu filma v dvoboju za mojstrov pas z zadnjimi mo~mi zmaga, a pri tem Taikan umre. Iz~rpani in nad razpletom razo~arani Giryu na smrtni postelji porine v roke toliko èleni mojstrov ~rni pas, ki pomeni nasledstvo, a predvsem spo{tovanje do nekdanjega kolega, ki ga je njegova am-bicija postavila nad pravila {ole in na koncu celo popeljala v smrt. Reìser Shu-nichi Nagasaki je tako skozi dinami~no pripoved in epsko dramaturgijo kamere, ki kaè lepote japonskega podeèlja, predvsem predstavil dileme in dramo karate mojstrov ob valu militarizacije v obdobju pred bliàjo~o se vojno. Za razliko od kitajskih ali hongkong{kih filmov, je akcije veliko manj, a je ta na ja-ponski na~in dodelana, verjetna in zelo prepri~ljivo posneta. Razplet je tragi~en, sporo~ilo pa vsakemu, ki vadi karate (a tudi ostalim gledalcem), seè do srca. Pa {e to: glavnega tekmeca Taikana odli~no igra eden od in{truktorjev JKA {ole iz Tokya – Tatsuya Naka, Shotokan mojster 5. dan, miroljubnega Cheija igra Yuji Suzuki, mojster kyokushinkan 1. dan, defenzivni Giryu pa je Akihito Yagi, moj-ster okinavskega Gojyu Ryu karateja 6. dan, sicer predsednik Meibukan {ole in naslednik deda Meitokuja in o~eta Meitatsuja na ~elu Gojyu Ryu {ole. Za tiste, ki smo film med gledanjem 'brali med vrsticami,' pa je to hkrati spopad med moderno in tradicionalno {olo karateja, a tudi med ekspanzionizmom in sona-ravnim razvojem ob vzporednem boju za vpliv med severom in jugom: med centralisti~nim Tokyom in mulitkulturalno Okinavo. Spote si lahko ogledate na YouTube, DVD pa je na voljo tudi na www.amazon.de.


31

valnega karateja se je u~il na svojo roko, brez moje pomo~i), bil je zmagovalec Okinave, kar veliko pomeni. Razen tega pa je dal svoj prispevek k popularizaciji karateja tudi s svojo vlogo v filmu Kuro Obi. Sedaj vsi, tako na Japonskem kot po svetu, vedo, da originalni karate iz-vira z Okinave, nenazadnje je film zma-gal na filmskem festivalu v Montrealu 2007 – seveda pa tudi na{ karate pozna do obisti – najsi gre za Gojyu kate, za kobudo kate, izbrane Meibukan kate ali ostale posebne tehnike, kot so Kako-mi ali Renzoku kumite, pa Kote Kitae in vse ostale male in velike skrivnosti. âs je, da se u~i vodenja, organiziranja in diplomacije. Prihodnost je v rokah mladih.«

• Druìna Yagi je stara okinavska druìna s kitajskimi koreninami?

»Moj o~e je poudarjal, da smo Japonci, a Okinavci smo bili vedno nekoliko druga~ni, posebni. Najbr` zaradi velike oddaljenosti in centralne lege na morju na polovici poti med Kitajsko in Japon-sko. Okinava je bila neko~ samostojna, a je pred tem pla~evala davke Kitajski, tako si je odprla trgovske poti. Kasneje je bila trgovski most med obema: v eni smeri se je preko Okinave trgovalo s svilo, v drugi smeri s srebrom. Ta od-

prtost, sredinski poloàj v kitajskem morju, toplo podnebje ob robu Pacifi-ka, so ustvarili nekako posebno zmes in druga~no mentaliteto med tremi tipi prebivalcev: avtohtonimi Okinavci, priseljenci s Kitajske in Japonske. V zlati dobi Okinave je kralj Sato prosil kitajskega cesarja za pomo~: ta mu je leta 1492 poslal 36 druìn strokov-njakov, mojstrov, u~iteljev, umetnikov, pisateljev in ostalih pomembnih mo` kot obliko trajnostnega izobraèvanja okinavskega prebivalstva. Priselili so se v Kume in tedaj naredili kitajsko ~etrt v Nahi ter postopoma vplivali na razcvet izobraèvanja in poslovanja. Med njimi je bil tudi na{ pra-pra-pra…dedek, sam sodim v 21. generacijo, moja sinova sta 22. generacija teh priseljencev. Nehote tudi ena kata v Gojyu Ryu karateju nosi ime – 36: najbr` v spomin na modrost in znanje teh druìn!«

• Japonska okupacija Okinave (klan Satsuma) leta 1609 je to spreme-nila?

»Namesto davkov sami Kitajski je po-tem Okinavski kralj moral pla~evati {e davke klanu Satsuma, toda to je bila realnost, vsi so se temu morali prilago-diti, podobno kot leta 1945, ko so nas okupirali Ameri~ani, to je realnost, s

tem moramo ìveti. Toda karate, ki ima korenine in zibelko na Okinavi, je postal svetovni fenomen, ki ima sedaj drugo domovino tako v Kanadi, Indiji, ju`ni Ameriki … pa tudi v Sloveniji.«

• Mnogi uporabljajo naziv GOJU Ryu, vi ob~asno napi{ete tudi GOJYU?

»Ko prevedete japonske besede ali kitajske pismenke 'kanji' v angle{~ino, je ve~ razli~nih mo`nosti pisave, GOJU je poenostavljeno v japon{~ini, toda GOJYU se izgovarja bolj pravilno po-menu in zvenu besede, kot ga imamo na Okinavi – torej: 'go|ju'! Tako je bolj prav.«

• Je res kar pravi legenda o pomenu besede Goju?

»Samo ime izvira iz pesmi Kempo Ha-kku, objavljene v starodavni bibliji kara-teja, Bubishi – verz pravi: Trdo in mehko je na~in vdiha in izdiha. Iz tega verza je mojster Miyagi dobil navdih za ime {ole, prej tega niso uporabljali, pa~ pa le be-sedo 'Te', To-De' ali Tou-Di', toda ker je to pomenilo kitajsko pest, so to besedo kasneje spremenili v kara-te: prazno roko ali pest.«


32

• Kako pomembna je tradicija v ka-rateju?

»Zelo pomembna, brez tega bi bili morda le plesalci ali kak{ni navadni pretepa~i. Sam imam sre~o, da se ka-rateja nisem u~il iz knjig ali z DVD-jev. U~il sem se od enega najve~jih u~iteljev na Okinavi, od velikega mojstra Meito-kuja Yagija, ki je bil neposreden in najstarej{i u~enec samega Chojuna Miyagija. S tem se podedoval tudi zna-nje in odgovornost za na{ del tradicije. Toda ni~ slabega ni, ~e se u~i{ iz DVD-jev: tako izpopolni{ in nadzoruje{ zna-nje, ki ga ima{. Obnavlja{ to, kar si se na novo nau~il, da nato v doju kate la`je ponavlja{ in se med vadbo tehni~no izpopolnjuje{. DVD pa nikoli ne more nadomestiti neposrednega stika z u~iteljem. Tako sem v ZDA sre~al do-mnevnega mojstra, 13. dan. Ko sem ga vpra{al, kako je to obvladal in dosegel, pa je mirno priznal: s {tudijem DVD-jev 3 razli~nih {ol…«

• Vi zelo poudarjate duhovni tre-ning: ~ustvovanje, razmi{ljanje, doìvljanje?

»Nikoli ne sme{ biti zadovoljen, ~e doseè{ 100% ali da{ 100% od sebe. ê, denimo beli pas poslu{a moje pou~evanje, bo razumel 30%, zeleni pas bo razumel 50%, rjavi pas bo morda razumel 70%, ~rni pas bo razumel vseh 100%. Toda to ni dovolj: nekateri vi{ji pasovi in in{truktorji bodo razumeli 120%, saj bodo znali brati med vrstica-mi ter dopolniti to s svojimi izku{njami in razmi{ljanji. Tako se vadba karateja dopolnjuje tudi z mentalno in spiritual-no izku{njo.«

• Kako vi gledate na razli~ne {ole in pristope karateju?

»@e v Ameriki sem doìvel razli~ne izku{nje: nekatere {ole po poudarjale borbe, druge samo kate, sedaj je zelo popularen {portni karate. Nekateri u~itelji u~ijo samo nauk svoje tradicio-nalne {ole, drugi le {port, nekateri kom-binirajo karate z aikidom ali tai chijem. Videl sem tudi {ole, ki vzporedno u~ijo tri razli~ne karate {ole: od 17-18h Sho-tokan, od 18-19h Goju Ryu, 19-20h Shi-to Ryu ali kaj podobnega. Tako si lahko vsak izbere pouk po svoji meri, ali celo po svojem okusu izbere kombinacijo med razli~nimi ali sorodnimi stili. V na{i druìni je izbira lahka: è desetletja se drìmo tistega, kar znamo najbolje. Vsak mora izbrati zase, a je vsak, ki se nam èli pridruìti pri resnem {tudiju okina-vskega karateja, vedno dobrodo{el.«

• Polni ste modrosti, pregovorov, pri-spodob, katera je va{a najljub{a?

»O~e mi je nenehno ponavljal okinavski rek: NANJI GA GOKUI! Torej: Vaja dela mojstra. Svojo vadbo moramo vedno jemati zelo resno, s tem izkazujemo spo{tovanje vsem starodavnim moj-strom karateja, a tudi sami sebi, svoje-mu telesu, mislim, dose`kom. Le tako lahko izbrusimo svojo spretnost do popolnosti.«

• Boste {e pri{li v Slovenijo?

»Z najve~jim veseljem, dokler mi bodo zdravje in leta to dopu{~ala; ~e pa ne bom mogel, pa vam po{ljem katerega od svojih sinov. Akihito je è bil v Slo-veniji, tu mu je zelo v{e~. Morda priho-dnji~ ostane kar ves mesec.« n


33

Pri delu in treningih senseiu pomaga senpai. To je u~enec, ki è dolgo trenira. Ponavadi se ukvarja z za~etniki. Tudi nje-ga je potrebno spo{tovati in poslu{ati.

Vsak sensei ostane vedno tisto, kar je, kjerkoli se nahaja in karkoli dela. Zmore in ve vse. Sensei je vezan na svoj dojo in na pot, po kateri je hodil. Nikoli ga ne posku{ajte odvrniti od njegovega narav-nega okolja, njegovo dostojanstvo izbe-re pot samote in odrekanj. To je prav na~in ìvljenja za tako plemenite ljudi.

Senseija je potrebno spo{tovati in paziti moramo, kako se vedemo v njegovi bliìni. Tisto, kar je dosegel, je cilj sle-hernega izmed nas. Le malo{tevilnim

bo to uspelo. Vsa ìva bitja spo{tujejo sonce in za vas je sonce sensei.

Mislim, da o karateju lahko govorijo tisti, ki so desetletja svojega ìvljenja posvetili delu in tisti, ki jim je karate na~in ìvljenja. Vsako drugo postransko razmi{ljanje je obsojeno na propad, saj se karateja ne more opazovati od zunaj. To ne bi bil karate, ampak kaos. Pravi karate se rodi v mislih in tam tudi ostane.

Moje razmi{ljanje o seneseijih, trenerjih ali u~iteljih je namenjeno predvsem mlaj{im karateistom, ki se karateja {ele u~ijo, da bodo znali spo{tovati svojega u~itelja, ki jih je pripeljal do novih znanj v karateju in tudi vsem tistim, ki ste pred {tiridesetimi leti za~eli graditi slo-venski karate in ga pripeljali in peljali na pot, ki ji danes sledijo {tevilni slovenski karate klubi in njihovi trenerji. n

Ko vas u~i sensei, morate biti potrpe`ljivi. On ve, kaj je za vas najbolj{e. Ne posku{ajte ga spremeniti, prav tako ne njegovega odnosa do vas. Raj{i spremenite sebe. Ko se u~ite pri pravem senseiju, vedite, da je ̀ e dosegel to, kar si vi èlite dose~i, in le on vam lahko pokaè pot do cilja in jo olaj{a. Njegova beseda je sveta, poslu{ati jo je treba vedno in povsod, ne oziraje se na okoli{~ine. Od vas lahko zahte-va neobi~ajne stvari, te`ke in ~udno nelogi~ne. Vedite, da je to le metoda, da bi vam pomagal. Mogo~e boste to bolje razumeli s pomo~jo naslednje zgodbe. U~enec pride k senseiju in ga vpra{a: »Sensei, kaj je na dnu brezna? Povej mi, u~itelj, prosim, ti si bil tam!« U~itelj mu odgovori: »Sko~i, pa bo{ videl!« in tako porine u~enca v brezno. To je v resnici dotik resni~nosti. Grob potisk v brezno je ponavadi na~in, kako v ìvljenju rea-giramo na krizne situacije. Skok v glo-bino je prikaz popolnega spoznanja. Tu lahko ~lovek spozna, kaj v resnici je in kaj zmore. Ko izginejo ~ustva, nastane ~lovek. Ko se spusti do dna brezna, se zave izku{enj svojega ìvljenja in spozna samega sebe. Na novo se rodi. Skrbi in problemi izginejo. @ivljenje doìvlja kot poìrek ~iste vode.

Josip Kov{ca

Senseisensei imenujemo u~itelja pravega ka-rateja. Danes je pravih senseijev zelo malo. Velika ve~ina jih ìvi na Vzhodu, na Zahodu pa se lahko na{teje senseije na prste ene roke. Sensei ima veliko izku{enj, saj je {el po pravi poti in vztrajneje kot vsi ostali. Kar je èlel ve-deti, je zvedel, kar je èlel videti je videl. Njegovo ìvljenje je svetost. Njegovo delo je polno modrosti, ìvljenjskih in duhovnih izku{enj.

Sensei je bil ponavadi v ìvljenju nesre~en, razo~arali so ga ljudje in svet okoli njega, zato je izbral tak{en na~in ìvljenja, ki je bil poln odrekanj in upornosti. Poglejte na primer rastlino: najprej je seme v rastlini-materi. Nato pade na zemljo in iz nje zraste mlada rastlina. Upogibajo jo vetrovi, `ge jo sonce, lomi jo de`. Mnoge mlade rastli-ne se tako polomijo ali propadejo. Red-ko katera ostane pokon~na. Ko tako rastejo in se ve~ajo, se krepijo. Ko pride ~as, tudi v njih nastane seme – notranja modrost. Seme raste in z njim raste rastlina. Pride trenutek, ko seme dozori in se lo~i od rastline in za~ne svojo pot. Prav tako se dogaja z ljubitelji karateja. Sveto u~enje karate-do se prena{a z generacije na generacijo. Vse to pa je zasluga senseija, k v svojem srcu vedno nosi svojega u~itelja in u~i svoje u~ence tako, kot je bil sam nau~en. Vesel je, ~e ga u~enci prehitijo. V u~enju se ni~ ne spremeni. Sensei vas ne bo nikoli u~il le z besedami. Vsak njegov postopek je poln resnice in u~enja. U~enci bi morali imeti odprte o~i in zaprta usta. Odgo-vora na vpra{anje nikoli ne boste dobili le z besedami. To ne bi bil pravi odgo-vor. Na pravo vpra{anje lahko dobite odgovor le z odgovorom.

Zgodbe»Mislim, da o karateju lahko govorijo tisti, ki so desetletja svojega ìvljenja posvetili delu in tisti, ki jim je karate na~in ìvljenja.«

Josip Kov{ca je eden od ustanoviteljev leta 1973 ustanovljenega Karate kluba Postojna. Je ve~kratni dobitnik priznanj [portne zveze Postojna za delo na podro~ju {porta v ob~ini Postojna in dobitnik priznanj za tekmovalne dose`ke v karateju. Leta 2001 je dobil priznanje Olimpijskega komiteja Slovenije za prostovoljno delo z mladimi na podro~ju {porta. V letu 2008 je postal dobitnik ob~inskega priznanja 23. april za dolgoletno delo z mladimi na podro~ju {porta v ob~ini Postojna, ki ga podeljuje Ob~ina Postojna. Je do sedaj edini dobitnik ob~inskega priznanja s podro~ja {porta v ob~ini Postojna. Kot dolgoletni trener Karate kluba Postojna je leta 2009 ob 40-letnici Karate zveze Slovenije prejel srebrno priznanje za 30 let dela v karate {portu.


34

Vabilo k sodelovanju v reviji Slovenski karate

Vabimo vas, da s svojimi prispevki so-delujete pri oblikovanju revije Slovenski karate. Va{e prispevke posredujte na ele-ktronski naslov tehni~ne komisije, naj-kasneje do 20. decembra 2010. Avtorje napro{amo, da pri pisanju upo{tevajo (spodnja) navodila za pisanje prispevka. Tematika prispevkov je lahko poljub-na, vendar si lahko pomagate tudi s slede~imi predlogi: legende slovenskee-ga karateja, najve~ji slovenski upi (M/@), uveljavljeni {portniki (M/@), intervju s trenerji (M/@), trenerski koti~ek, pred-stavitev skluba …Avtorji v celoti prevzemajo odgovor-nost za to~nost navedb.Izbor prispevkov, ki bodo objavljeni v reviji, je v pristojnosti Tehni~ne komisije KZS.V pri~akovanju va{ih prispevkov,za tehni~no komisijo KZS

Tone An~nik

Uredni{tvoTekmovalni koledar za leto 2010 je na spletni strani KZS: www.karate-zveza.si

NAVODILA ZA PISANJE PRISPEVKA

Ta navodila so namenjena vsem, ki èlijo objaviti svoje prispevke v reviji. Prosimo, da jih natan~no preberete in dosledno upo{tevate. Od avtorjev pri~akujemo, da imajo oddana besedila zahtevano obliko, da so jezikovno in slovni~no pregledana, brez tipkarskih napak in seveda v elektronski obliki. Tako pripravljene predstavitve imajo pri objavi prednost pred drugimi. Za ob-javo prispevkov ne bomo izpla~evali honorarja.

1. Navedite naslov prispevka, ime avtorja (tudi izobrazbo, klub ali ustanovo) in izvle~ek – ne pozabite na avtorjevo fotografijo (portret).

2. Sledi besedilo, ki ima “rep in glavo”: uvod, jedro in zaklju~ek. Skupaj okoli 500 besed. V primeru predhodnega dogovora med avtorjem in tehni~no komisijo, je lahko prispevek tudi dalj{i.

3. V kolikor uporabljate vire jih navedite pod zaklju~kom. Predlagamo uporabo APA sistema (primer: Pe~jak, V. (1998). Psihologija tretjega ìvljenjskega obdobja. Ljubljana: Znanstveni in{titut Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.) Vire navajajte, v kolikor zapisano ni plod samo va{ega dela ali razmi{ljanja. Prepisano je potrebno citirati (ve~ o tem na: http://www.sp.uni-lj.si/ambrozic/APA_citiranje.htm).

4. Besedilo predstavitve naj bo napisano v najbolj navadni mo`ni obliki, z izklju~enim deljenjem besed in neporavnanim desnim robom. Pisava, velikost pisave in razmik vrstic so lahko poljubni. Besedilo naj bo napisano s pokon~nimi ~rkami.

5. Kakovostne fotografije so zaèlene, navedite tudi njihove avtorje. Fotografije po{ljite lo~eno od teksta. V kolikor je poloàj fotografije oz. skice vezan na tekst, ustrezna mesta ozna~ite z oznako (imenom) fotografije.

6. Skrajni rok oddaje va{ega prispevka je 20. december 2010.

Vaditelji karateja 2009


35

Fundacija za športwww.fundacijazasport.org

40 letKZS

Documents

Slovenski 0 karate - Karate zveza Slovenije · DEREANI Bor, KK LOVRENC NA POHORJU 2. BOGALJEVI^ Admir, SHOTOKAN KK GROSUPLJE 3. PRELOG Luka,, TVD PARTIZAN LJUTOMER 3. PRELOG Samo,