SLOVENSKA SODOBNA DRAMATIKASlovenska profesionalna gledališča:

SNG Drama Ljubljana MGL Mladinsko gledališče Ljubljana Prešernovo gledališče Kranj SNG Maribor SLG Celje Mestno gledališče Ptuj Anton Podbevšek teater, Novo Mesto SNG Nova Gorica Lutkovno gledališče Ljubljana

Slovenska komercialna gledališča: Špas teater SiTi teater

Slovenska amaterska gledališča: Šentjakobsko gledališče Gledališče Toneta Čuferja Jesenice Šodr teater Razna gledališka društva Šolske skupine

Festivali: Borštnikovo srečanje v Mariboru (Borštnikov prstan) Teden slovenske drame v Kranju (Grumova nagrada) Festival komedije v Celju (Žlahtni komedijant)

PRED LETOM 1950

Temelje moderne dramatike pri nas je postavil Cankar; jo modernizira in evropizira. Želel je ustvariti tehtno dramatiko. Njegov opus obsega 7 dramskih besedil:

Romantične duše Jakob Ruda Za narodov blagor Kralj na Betajnovi Pohujšanje v dolini Šentflorjanski Hlapci Lepa Vida

Ustvarjajo tudi: Župančič, Kreigher, Finžgar, Kveder

1

DRAMATIKA MED OBEMA VOJNAMA 1918-1930

Prevladujejo značilnosti ekspresionizma: Grum, Bevk, Jarc

1930-1941

Značilnosti socialnega realizma: Kreft, Potrč

1941-1945

NOB dramatika, propaganda

Po letu 1945

Drama v motivih, temah, formi nadaljuje značilnosti socialnega realizma in vojnih tem. Je povezana s predvojno tradicijo, ki sega vse do Cankarja. Avtorji: Ivan Potrč, Matej Bor, Milan Mihelič, Igor Torkar, Anton Ingolič ter Ivan Mrak (himnične tragedije) in Vitomil Zupan, ki sta bila zelo samosvoja.

Po letu 1950

Po letu 1950 se zgodi prelom, v Slovenijo prihajajo vplivi iz zahoda = eksistencializem in značilnosti drame absurda. Prelom se zgodi tako na ravni vsebine kot na ravni forme; drama absurda pomeni prelom s tradicijo na vseh ravneh. Uporablja se tudi izraz antidrama.Sartre in Kiergergaard sta glavna predstavnika filozofije eksistencializma. To v središče postavlja posameznika, svet brez boga, človek je svoboden, živi in se uresničuje preko svojih dejanj. Občutek negotovosti, strahu…

Drama absurda je oznaka za posebno smer modernega gledališča. Pojavi se v 50ih letih v Franciji. Izhaja iz absurda kot temeljnega doživetja sveta. Izraža ga tudi s svojo formo. Namesto logično urejenega dogajanja ima nesmiselno sosledje dogodkov oz. gibanje v krogu, pasivne dramske osebe podobne marionetam, prazno govoričenje namesto dialoga. Prelamlja z vsemi izročili klasične evropske dramatike. Predstavniki: Beckett, Ionesco, Pinter, Sartre, Camus.Teoretično jo utemelji Martin Esslin.

DRAMSKO DOGAJANJE IN ZGRADBA Ni zgodbe v klasičnem smislu Med dogodki ni vzročno-posledičnih povezav Igra naključij Zgodba je ciklična, kroži

DRAMSKA OSEBA Je brez prave karakterizacije Ni psihološko motivirana Dramatiku ne gre za prikaz njenega konflikta z drugo osebo Oseba nima vpliva na dogajanje, v konflikt ne more poseči Osebe niso nosilci družbenega položaja Osebe lahko postanejo popredmetene; med osebami in predmeti ni mej

2

DRAMSKI JEZIK Obstaja dialog, vendar ne opravlja tradicionalne funkcije (tj. izmenjava informacij) Osebe govorijo ena mimo druge, se ne razumejo Distinkcija jezika, ta je zreduciran na nesmiselne izjave, prazno govoričenje, blebetanje

SNOV, MOTIVI, TEME Absolutne resnice ni, bog je mrtev, socialni nihilizem Človek je vržen v svet brez opore=strah, odtujenost, nasilje Motiv je čakanje; rojstvo in smrt sta edina dogodka v življenju osebe Teksti delujejo komično, kar je odsotnost identifikacije z likom=gledalec z osebami ne

sočustvuje

JOŽE JAVORŠEK

Gledališko izobražen človek. Študiral je v Parizu in se tam seznanil z novimi tikovi. Je posrednik drame absurda v slovenski prostor. Že 1958 je prevedel Plešasto pevko. Napisal je Povečevalno steklo tj. prvo besedilo značilnostmi drame absurda pri nas; najbolj inovativen je drugi del.Značilnosti absurda tudi pri sodobnikih=Zupančič

KRITIČNA GENERACIJA v 60ih letih se je oblikovala v krogu intelektualcev, ki so opozarjali na družbene anomalije z ustvarjanjem v na novo nastalih: Revija 57, Perspektive, Oder 57; Dominik Smole, Peter Božič, Primož Kozak, Taras Kermavner, Marjan RožancODER 57 je bil izrazito usmerjen v uprizarjanje evropske in slovenske moderne dramatike, med drugim je bila tu uprizorjena tudi Plešasta pevka. Delovalo je do leta 1964. V tem času je bilo uprizorjenih 20 besedil od tega 13 krstnih uprizoritev novih slovenskih dram: Antigona, Otroka reke, Topla greda, Afera, Dialogi, Stavba,…Gledališče je v preteklosti imelo močno politično vlogo, bilo je v razmerju z oblastjo. Kultura je delovala kot opozicija. Med uprizoritvijo Tople grede je prišlo do izgredov, predstava je bila prepovedana in Oder 57 ukinjen.

Farsa POVEČEVALNO STEKLO 1955; uprizorjeno 1956Zgrajena iz 4 delov. Prvi trije deli – OBLAČENJE, četrti del – SLAČENJE. Dogajanje je postavljeno v staro slovensko steklarsko mesto Glažuta. Tja pride Janez Pohlin, samotni tujec, ker je tih in nenavaden je zagotovo nevaren. Zaprejo ga v stekleno hišico sredi trga. Na sodnem procesu je spoznan za krivega cele vrste nečednosti. Med procesom je ves čas tiho v nekem trenutku pa pove svojo zgodbo.Besedilo je variacija Cankarjevega Pohujšanja v dolini Šentflorjanski. Veliko vzporednic zlobno opravljanje, prikaz grehov. Ampak besedili prikazujeta različna sistema družbe. Javoršek analizira povojno stalinistično nasilje; prikaz sistema, ki zapira posameznike, partijsko nasilje, totalitarni sistem.Četrti del zelo inovativen. Pohlinu priredijo svečan pogreb, ob njem se dogajajo čudeži, nato oživi. Variacije na isto temo. Dogodki se zgodijo še enkrat, le z druge perspektive. Igralci izstopijo iz svojih vlog in komentirajo dogajanje. Imamo še zgodbo, vendar je prikazana groteskno. Ne gre za realizem – v tistem času ni bil možen. Prikaz sistema in njegovega nadzora nad drugačnimi. Po 6 predstavah igra ukinjena.Uvajanje značilnosti drame absurda v slovensko dramatiko.

3

Janez Pohlin – samoten človekŽupan – oblastnikVera – županova ženaKamen – predsednik steklarskega cehaPelinka – Kamnova ženaKlarica – Kamnova in Pelinkina hčiHrtvatica – vdova prejšnjega županaFilip – steklarski mojsterSivec – najstarejši steklarski mojsterSvirnica – ena izmed klepetuljOče Brumen – menih Oče Benedikt – menihRabeljOpatMenihiMnožica

GLAŽUTA – starodavno slovensko steklarsko mesto

1. delI. Prebivalci Glažute od župana zahtevajo, da obsodi Janeza Pohlina. Župan ga noče, ker Pohlin ni nič naredil. Oče Brumen predlaga, da ga zaprejo v stekleno hišico na sredi trga. Tako bo vsem na očeh, da vidijo njegove grehe za katere ga bodo obsodili.II. Po dva po dva se izmenjujejo v nočni straži. Pohlinu pripišejo cel kup nečednosti, ki jih v resnici ni storil. Vseeno pošljejo na stražo tudi župana in njegovo ženo, da se sama prepričata. Slednja prebivalcem Glažute ne verjameta, vendar vesta, da če ne bosta sodelovala, bosta pogubljena.III. Zjutraj se začne sojenje, kjer se razkrije, da je Klarica zanosila z Brumnom in da sta v Svirničini travi bila Kamen in Hrvatica. Množica je ogorčena, ker župan brani Pohlina zato sledijo Brumnu. Medtem se Vera odloči pogubiti Pohlina, a se ta na koncu sam obesi, še prej pa pojasni svojo odločitev: pravi, da je že živel po mestih in se držal zase, bil pobožen in tih, a so ga babje čenče, zlobnost in sumničavost ljudi zmeraj pregnale in zdaj je obupal. Med množico najprej veselje, ker je Pohlin mrtev, nato pa ogorčenje ker je storil samomor. Znesejo se nad županom ker mu je to dovol

2. delPohlina razglasijo za svetnika in mu priredijo svečan pogreb. Zdaj mu pripišejo celo vrsto čudežev. Pohlin vstane od mrtvih in jih vse obtoži hinavstva. Na njegovo pobudo se vrnejo na del igre, kjer prinesejo stekleno hišico na trg. Tokrat igra poteka drugače. Igralci začnejo izstopati iz vlog in komentirati dogajanje. Pogovarjajo je o tem, kaj je sploh farsa. Izvemo, da Pohlin v resnici oče Klaričinega otrokain da je prišel v Glažuto zaradi nje. Začnejo se prepirati kdo je česa kriv. Filip zabode župana. Nadaljuje se prepir, kaj bodo ljudje govorili o tej predstavi, na kar župan vstane in spusti zastor.

Pokrijmo vendar to svinjarijo in začnimo živeti, kot da je ni bilo. – Župan – Zdaj je človek, ki je drugemu hišo zidal, sam v hiši. – Filip – Poglejte ljudje božji, poglejte skozi povečevalno steklo! – Pohlin – Laž je glavno seme obrekovanja. – Kamen –

4

PETER BOŽIČ

Vesela igra VOJAKA JOŠTA NI 1961, uprizorjeno 1962 Oder 57Gre za komično grotesko pod vplivom Ionesca. Predmeti imajo enako funkcijo kot osebe, z njimi ne sočustvujemo. Ni konkretnega prostora in časa, sta zgolj abstraktna.Soba=tipičen element meščanskega sveta

Zgradba je ciklična. 17 prizorov, ki je vsak celota zase med njimi ni logično-posledične povezave. Nikoli se ne zgodi nič novega, vse se ponavlja, vrti v krogu.Zgodbe v klasičnem smislu ni več. Imamo mizarja, ki si želi postati vojak, a ne more, ker vlada smrdljivi mir. Odnosi na videz hierarhično urejeni, vendar ti odnosi niso fiksni. Vse je negotovo, zamenljivo. Predmeti vdirajo v zasebno življenje oseb. Odnosi nimajo več vsebine, so zgolj forma. Pomemben motiv je odnos ljudi do predmetov=potrošniška družba. Ta se razvija že od 60ih let dalje. Prisvajanje oblikuje značaj ljudi, postane njihova miselnost in odvisnost. Osebe odvisne od predmetnosti.Kos v Božiču vidi najznačilnejšega predstavnika drame absurda pri nas. Ta izraža temeljne predstave o svetu, išče neko globljo človečnost. Človek je odtujen svojemu bistvu, je le še funkcija in predmet. Tu se odmika od drame absurda, saj zavrača tako družbo.Predmeti postajajo vse bolj nasilni. Svet in stvari niso več fiksne, hierarhija se podira.Osebe govorijo ena mimo druge. Jezik je pomensko izpraznjen, klišejski izrazi. Življenje predstavljajo zgolj rituali, ki se ponavljajo. Svet se odvija po avtomatizmu, na katerega nimajo vpliva.Kermavner-prikazuje življenje med nemožnostmi, problemi brez rešitve. Gre za prikaz absurda ponavljajočih se ritualov. Vse se zgolj ponavlja. Fraze, ki se ponavljajo nimajo smisla.Besedilo brez zgodovine, socialne skupnosti; vse je abstraktno.Ljudje so avtomati lastnih hotenj. OSEBE:Živi mizar Jošt, Mrtvi mizar Jošt, Živi vojak Jošt, Mrtvi vojak JoštGospodarGospodaricaHlapecDekla, ki kuhaLekarnarLekarnarjeva hčiGlas klicarjaTrije pomembnejši člani VDRIzslednikPredmeti vseh vrst

Spremeniti se v stol; ta mu skozi trup zleze v glavo, torej sam sebi zleze v glavo Edino kar nimata je steklen telefon, da bi se lahko slišala, sporazumela Stol se vmešava v gospodarjeve posle Vaza se vmešava v odnos gospodarje in gospodarice Cikličnost: odpirata in zapirata vrata, na koncu se spet vse začne od začetka

5

1. De mortuis nil nisi bene2. Vse si počel tako, kot da si stol3. Nisem več mizar Jošt, temveč vojak Jošt4. Poslušajte. Kdo je blazen? Vse mesto ali samo eden? Premislite.

POETIČNA DRAMA

Janko Kos pod oznako poetična drama v širšem smislu razume »vsa dramska besedila, ki so napisana v verzih in pesniškem slogu«, v ožjem smislu pa gre »za dramske tekste v 20. stoletju, ki se od proze vračajo k verzu, uvajajo v dramo znova pesniški jezik, mitične, pravljične in zgodovinske motive s simbolnim pomenom, se bližajo liriki ipd.« Poetična drama postavlja pred gledalca dva svetova, empiričnega in nevidnega, pri čemer ima slednji privilegiran status resnice. V dramskem govoru je prisoten verz, motivi pa so mitični, pravljični, zgodovinski.Pomembnih 5 avtorjev:

Dominik Smole; Antigona Dane Zajc; Otrok reke, Potohodec, Voranc, Medeja, kalevala Gregor Strniša; Samorog, Žabe ali prilika ubogem in bogatem Lazarju, Ljudožerci, Driada Veno Taufer; Prometej ali tema v zenici sonca, Odisej in sin ali svet in dom Ivo Svetina; Lepotica in zver, Šeherezada, Vrtovi in golobica

Dominik SmoleDramatik, pisatelj, dramaturg. Član uredniškega odbora Revije 57 ter član gledališkega sveta Odra 57. Upravnik in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, do leta 1980 dramaturg, potem pa je gledališče zapustil in nekaj let delal kot svobodni umetnik. Leta 1986 je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ki pa je bila v bistvu nagrada za njegovo Antigono. Pripadal je povojni, t. i. kritični generaciji.

rojen 1929 v Ljubljani izključen iz gimnazije=sodeloval z Osvobodilno fronto delal na radiu poklicni dramaturg slovenskega mladinskega gledališča Pravljica o lepoti, dobroti in ljubezni=1. Tiskano delo Mostovi=1. Dramsko besedilo (psevdonim Marjan Hribnik) urednik Perspektiv (2 leti) roman Črni dnevi in beli dan dramatika: Potovanje v Koromandijo umre leta 1992

Bistvena lastnost Smoletove dramatike je apriorni razkol med človekom in svetom, subjektivnostjo in objektivnostjo.

6

ANTIGONA (izšla l. 1959; uprizorjena 8. aprila 1960, Oder 57)Vsi verzi so oštevilčeni. Izšla je v drugem zvezku 1960 sledile so tri uprizoritve Oder 57, Maribor in Drama. Takoj je pritegnila pozornost in bila deležna pozitivnih kritik. 2010 so jo v Mariboru aktualizirali.Smoletova Antigona ima verzno strukturo, nima pa vnaprej določene metrične sheme. Odlikuje jo visok pesniški jezik, visoke estetske kvalitete, simbolika in metaforika. V ospredju je iskanje višjega smisla (pokop trupla), odnos do oblasti, konkretna družbena situacija (razdvojen nov kralj Kreon-najbolj tragičen lik-vladar, ki ga družba in okoliščine prisilijo, da postane oblastnik). Vladata dva svetova, materialnemu pripada Hajmon (babjek, udobje brez odgovornosti) in tudi Ismena, ki sicer sledi Antigoni do neke točke, nato pa jo razglasi za noro. Višjemu pripada Antigona s svojo držo, mislijo, dejanji »Nisem le to kar sem. Tu sem, da zvem kdo sem.«Antične in starogrške motive in teme Smole posodobi na ravni zgodbe, dramskih oseb in poetičnega izraza. Teresiasa spremeni v ciničnega filozofa, ki ima nihilistično razmerje do sveta in ga ne želi spreminjati.Antigona v drami ne nastopi; je nekaj idejnega, projekcija nas samih. S tem, da fizično ne nastopi še doda k zanimivosti in napetosti. Vse osebe o njej nenehno govorijo, navajajo njene misli in dejanja. Na nek način je vseskozi prisotna. Paž prevzame njeno vero, nadaljuje iskanje smisla po njeni smrti.

Izpostavljen je konflikt med moralno odgovornostjo posameznika in splošno veljavnimi zakoni družbe. Osebe imajo različne možnosti odločitve: iskati, vztrajati, odnehati, se prilagoditi.

Pojavile so se različne interpretacije. Eni so v Antigoni iskali odmeve konkretnega zgodovinskega časa:

sprta brata = razdvojenost Slovencev med in po 2.svet.vojni nepokopano truplo = spomin na zamolčane povojne poboje Kreon pobije drugače misleče = prisotna kritika takratne oblasti Antigona = je svobodno misleči Jože Pučnik

Na drugem polu so zagovarjali idejo o vprašanju, kako živeti, da bi človek živel resnično in vredno življenje:

Naslanjanje na eksistencialistično filozofijo Iskanje Polinejka = iskanje avtohtonega načina individualne eksistence-pa čeprav za ceno

lastnega življenja Dejanja Antigoni nalaga njena vest, ne Bogovi

Oder 57 = moralna drža posameznika. Antigona je tisti, kar vsak zase ve, da bi moral biti.

Smole je izločil Kreontovo ženo Evridiko in značajsko predrugačil IsmenoISMENAKREONHAIMONTEIRESIASPAŽSTRAŽNIKGLASNIK

7

GREGOR STRNIŠA

Pesnik in dramatik, rojen 1930 v Ljubljani in umrl 1987 prav tako v Ljubljani. Študira je germanistiko na FF. Pisal je besedila za popevke. Leta 1957 je bil med ustanovitelji Revije 57 in bil vključen v delo uredniškega odbora. Po končanem študiju se ni zaposlil, ampak je ostal svobodni književnik vse do smrti. Leta 1963 je spoznal Svetlano Makarovič, ki je nastopala v prvih uprizoritvah njegovih poetičnih dram in mu pomagala pri pisanju popevkarskih besedil. V njeni poeziji je po letu 1964 opazen močan Strnišev vpliv. dobil Prešernovo nagrado za "zaokrožen pesniški opus".

Poetična drama SAMOROG uprizorjeno 1964 Oder 57; prva izdaja 1967Samorog simbolizira ponavljanje začetnega prazločina. Dvojnost zgodbe; konkretna zgodba in metaforika.Visok pesniški jezik, verzi pogosto povezani z asonancami, ritmična struktura,v dialog vkomponira pesmi vložnice, ki komentirajo dogajanje, upočasnjujejo ritem dogajanja, potencirajo razpoloženje.Zgleduje se po srednjeveških moralitetah.Sekira ubija samoroga = krivda, ki se ponavlja.Matematična struktura3 dejanja, vsako 21 slik. 3 deli dneva, večer, noč, jutro. 3 prizorišča, izvor, središče, konec. Ponavljajo se števila 1, 3, 7.Trikotniški dogajalni prostor na trgu, dom družine, stolp krvave rihte (sodišče), krčma.Osnovne barve: zelena (življenje), rdeča (sodba, zlo), črna (smrt), bela (transcendentni svet)Elementi stvarnosti: želod (vesoljstvo), zvezde (drugi svet, so nad nami)SVETOVJE= svet ni en sam, svetov je več.SAMOROG= srednjeveško bajeslovno bitje, nedolžnost deviška čistost, simbol umetnosti, nekaj absolutnega nasproti bežnemu, površinskemu, spremenljivemu, realnemu svetu.Družina Axtlingov, potomki Margareta in Uršula sta identični dvojčici. Margareta se boji smrti, zaupa materialnemu svetu, ne verjame v samoroga. Ima lasten prav, ni sposobna prave ljubezni, izda sestro. Uršulo odlikuje zaznavanje višjega, princip dobrote, pravičnosti, možnosti izbire, brezpogojna ljubezen do sveta, ne boji se smrti.

Dogajanje poetične drame Samorog je postavljeno v srednjeveško mesto, ki ga po legendi straži samorog. Njegov ustanovitelj je bil Henrik Sekira, ki je samorogu odsekal glavo, zato je njegov rod preklet. Mesto oblega sovražnik Berengar. V mestu živita potomki bogate družine Axtlingov, dvojčici Margarita in Uršula. V mestu se pojavita vojak Wolf in špilman Dizma, v katerem krčmar Pincus in Uršula prepoznata umetnika, ki je nekoč na njihovi hiši naredil barvasto okno z motivom samoroga, nato je odšel iz mesta. Ljudje so govorili, da ga je zastrupilo neko dekle in da se je v gozdu obesil. V obkoljenem mestu si skuša sodnik Bertram pridobiti pametno devico Margarito Axtling.

Svet, ki ga opisuje Strniša, je skupek več svetov. »Ta svet je povezan z drugim, večjim in višjim svetom.« Metafizični svet je navadno prikazan skozi ljudi, ki v navadnem fizičnem svetu delujejo kot čudaki, norci ... Delo je dramatizirana Strniševa poezija in je v svojem bistvu filozofija, ki razkriva spopad med dobrim in zlim, med lažjo in resnico.

8

DANE ZAJC

Slovenski, pesnik dramatik in esejist. Prejemnik številnih nagrad tudi dveh Grumovih (Voranc in Kalevala) Pisal je tudi za mladino in otroke. Po končani gimnaziji in vojski se je zaposlil v knjižnici v Ljubljani kjer je ostal do upokojitve. Zadnja leta je sodeloval z Janezom Škofom.

Zgodnje obdobje njegovega pesnjenja, do leta 1971, zaznamujejo izvirnost, močna sveža metaforika in globoka presunljiva čustva.

Pozneje je raziskoval zvočne, pomenske in estetske učinke, ki se odpirajo z razbitjem formalno sklenjene skladnje, kar učinkuje magično, ritualno, zarotitveno. Pesmi iz tega obdobja so polne morbidnega, grotesknega humorja. V njih odzvanja tako doživetje vojne, smrti, krutosti, kot tudi ne osmišljena posameznikova in družbena eksistenca. Kritiki so ga označili na meji med eksistencializmom in nadrealizmom. Podobno kot poezija tudi dramatika kaže, da je človek v isti sapi žrtev in rabelj svojega življenja.

MEDEJA uprizorjena 1988 v SLG Celje

Zajec Medeje ni poskušal reinterpretirati, osvetljevati neka nova odkritja ali aktualizirati, docela je ostal zvest izvirni zgodbi. Dogodki v njegovi Medeji so se nekoč že zgodili skoraj natančno enako. Ista je Jazonova obsedenost z oblastjo, Medejina vdanost njemu, isto je njuno bežanje in brezdomstvo, ki ga ne žene višji cilj ampak strah pred kaznijo, ista je Jazonova nezvestoba z mlajšo ženska in zavrnitev Medeje ter isto je tudi Medejino brezumno maščevanje. Pisatelj z pazljivo obvladano poetično govorico skozi staro novo zgodbo govori o človekovi ujetosti v krutem svetu, ki nam je neizbežen. Govori povsem neprizadeto, hladno, podaja natančne opise srhljivih krutosti kar je predvsem znamenje ponižne zgroženosti nad svetom in posameznikove nemoči v njem. Če kaj Zajec osvetljuje nasilje nasploh. Poudari idejo o vseuničujočem Jazonovem hlepenju po oblasti, ki je tudi sprožilec vseh tragedij, ki sledijo. Kam se na koncu zateče Medeja z vsemi zločini na glavi in s svojo nepotešeno ženskostjo zgodba ne razkrije, Jazon pa izgine v vodi in če je iz nje prišel lep , močan in mlad v njo gre kot zgrbljen starec, šibkih nog. Nosi prekletstvo, ki ga najdemo že v imenu Jaz-on. Na eno nogo obut, na drugo sezut, ne morilec – ne žrtev, ne ljubimec – ne mož, ne kralj – ne podložen. Je vsakega nekaj in nič scela do kraja. Je razdvojen in dvojen in kot tak predstavlja človekovo razklanost, ki pa jo iz antičnega sveta lahko prenesemo tudi v sedanjost.

Zunanja zgradba sestoji iz predigre in treh dejanj, ki so naprej členjena na prizore.

Dramske osebe izražajo enkratno življenjsko usodo v metaforični govorici.

JAZON, MEDEJA, PELIAS (kralj, Jolka), PELIASOVI HČERI, AKAST, KIRKA, KREONT, GLAUKA, KAPITAN

DUŠAN JOVANOVIČ

Od 60. Let dalje prisoten v gledaliških krogih. Je režiser, dramatik, profesor režije, publicist… Njegov opus obsega 24 dramskih besedil – avantgardne, satirične, politične, mitske... Žanrsko, slogovno, jezikovno in tematsko je ves čas v gibanju oz. Razvijanju. Prejemnik Prešernove nagrade za dramski in režijski opus 1990, 4x prejemnik Grumove nagrade (Karamazovi, Zid,Jezero, Antigona, Ekshibicionist)

DRUŽBENO KRITIČNA DRAMATIKA = problemi družbe, oblasti vojneNaslanja se na že obstoječe tekste.Osvoboditev Skopja

9

KaramazoviBalkanska trilogija (Antigona, Kdo to poje Sizifa, Uganka korajže)ABSURDNA, LUDISTIČNA, IRONIČNA DRAMATIKAZnamke, nakar še EmilijaNorciINTIMNE DRAMETi dve nastaneta na podlagi časopisne novice. Snov je povsod.Zid, JezeroEkshibicionist NORCI 1963; uprizorjena 1971 v CeljuZnačilna drama absurda s satiro in parodijo. Vsebuje elemente ludizma, igra se z jezikom; model življenjske in duhovne svobode. Dotika se teme revolucije, ki predstavlja nedotakljivi temelj komunističnega sistema in jo parodira. Osebe so nametane brez hierarhije, so tipizirane, študentje so individualizirani, ostale osebe so predstavniki družbe.Dogajanje je simultano, v študentski sobi in v brivnici pod njo.Vseskozi parodija, satira na zgodovinsko pomembne fraze, parole, gesla. Norci se brijejo = briti norce iz revolucije. Revolucija vedno zahteva nove žrtve. Janezek:«Ta roka bo kovala svet.« Jovanovič si to sposodi od Cankarja (Hlapci)Pokaže, da je akcija brez smisla. Parodija NOB dramatike. Kaže se Jovanovičevo stališče proti revoluciji in nasilju.Jezik je mladostniški – sleng, ki se prepleta z revolucionarnimi parolami norcev. Vsi dogodki so prikazani z ironično distanco brez tragičnih razsežnosti.

DRAMATIS PERSONAE:Študentje: Duks, Tine, Vojko, Mirko, Zorči Gospodar,Brivec, Aktivist1. norec,2. norec, 3. norec, 4. norec, 5. NorecManca, Debela, Karel1.brivec, 2. brivecOficir za zvezo, Množica, GovornikJanezek

Mirko je ubit v spopadih. Zorči ubije Tineta. Zadnjo repliko ima Janezek.

1. Dejanje = izmenjuje se dogajanje v študentski sobi in brivnici2. Dejanje = brivnica medtem, ko se zunaj dogaja kontrarevolucija; po radiu izvejo, da so jo

organizirali norci3. Dejanje = najprej na ulici in nato v študentski sobi

Norci imajo podnaslov Zgodovinska igra 1963. So pravzaprav slika sveta, v katerem so ideologije postale irelevantne, čeprav do temeljev pretresajo svet. Vse je irelevantno, vse je le divja, ekstatična potrošnja sveta »revolucija« je spremenjena v šport, ki angažira ljudi predvsem le v njihovih uživaških razsežnostih. Ironija Norcev je potemtakem predvsem v tem, da ji je uspelo razkleniti ideološke sheme in okvire in da je s perfekcionirano sliko nekega »revolucionarnega« dogajanja razvidno pokazala, kaj je spod, pod temi shemami in okviri. To pa je brez dvoma svet izredno intenzivne, vitalne, naravnost

10

ekspanzivne privatitete: svet ji je na voljo le do tiste mere, kolikor služi njeni realizaciji, nato ga brez težav zavrže, ostane sama pri sebi, sama edino merilo sveta. – Andrej Inkret –

Kdor ni z nami, je proti nam! Aktivist Gre za akcijo zaradi akcije! Tine Ta roka bo kovala svet! Janezek

Družbeno-kritična drama KARAMAZOVI 1980 Grumova nagradaNaslanja se na Dostojevskega, Bratje Karamazovi. V 80ih je bil tekst izjemno uspešen. 2009 nadaljuje, interpretira zgodbo Karamazovi v tekstu Razodetja. Opisuje Jugoslovanski Stalinizem in žrtve, v ospredju so oče Svetozar in njegovi trije sinovi.Svetozar je poslan na Goli otok na prevzgojo srca. V 1. Delu se vrne domov popolnoma drugačen. V 2. Delu je opisana usoda njegovih sinov, vsak ima svojo travmo; Dejan je uspešnež, Branko ima anarhistična nagnjenja in Janez glasba?, svet potrošništva. V 3. Delu smo v gledalgistični sedanjosti (postmodernost), tu se zgodba konča.Zgradba je izrazito fragmentarna, razdeljena na delčke, spomine, ki asociativno skačejoprostoru in času.Zgodba ni linearna. Za današnji čas značilne majhne, vsakdanje zgodbe. Velika zgodba, saga je prikaz družine v primežu zgodovinskih dogodkov – 50 let, 3 generacije.Svetozar, Nataša, Olga (na koncu v domu za upokojence)

Celovečerna enodejanka ZID, JEZERO 1989 v DramiPrikazuje intimni svet med zakoncema. Kraj dogajanja je hiša na Bledu, zraven jezera. Čas pa popoldne, večer in noč enega dneva. Zgodba govori o Rudiju in Lidiji, ki sta se nekoč močno ljubila, zdaj pa sta na smrt skregana. Živita v isti hiši, vendar ju ločuje zid, ki je postavljen na sredino stanovanja. Dogajanje je simultano, konec temačen – oba umreta. Besedilo je povezano z jezerom in sosedi.

EKSHIBICIONIST 2002 Grumova nagradaNastane na podlagi časopisne novice. Knjižno izide šele 2004, do takrat je poznana zgolj pod psevdonimom O.J. Traven (priimek njegove mame).Dogajanje je postavljeno v New York, tudi osebe imajo angloameriška imena – projekt za ameriški trg.Ekshibicionist je tisti, ki se kaže, razkriva svoje telo v družbeno nesprejemljivih situacijah. Gre za iskanje družbeno sprejemljive samopodobe. (Včasih se je zasebnost skrivala, danes sami vse objavimo na internetu, le da nikogar več ne zanima.)Fred Miller, borzni mešetar je ekshibicionist. Zaradi tega je bil že 3x v zaporu. Obvlada številke, ne razume pa govornih obrazcev. Po mnenju njegovega psihiatra čustva kaže na družbeno nesprejemljiv način. Ima torej problem a probleme imajo tudi vsi ostali.Skozi tri dejanja in 24 kratkih prizorov spoznamo 5 oseb in njihova medsebojna učinkovanja.

Jezik je za besedilo temeljni – sodobni diskurz, novodobni elementi sodobne komunikacije, kako povabiti na zmenek, na kavo, telefonirati… Fred se tega nikoli ni naučil. Ne razume govornih obrazcev, ne ve kako pokazati svoja čustva. Medsebojne komunikacije, besedne zveze določenih kontekstov, čustvovanja, ki se jih ljudje naučimo skozi socializacijo, sproti, se on nikoli ni naučil.

11

Otroštvo je preživel v bolnišnici, odtujen od matere. Jezik deluje skoraj kot blokada. Osebe so si vse bolj podobne na jezikovni ravni – citirajo ena drugo.

Vrhunec je 23. Prizor, kjer se prvič vse 4 osebe znajdejo na istem mestu. Uprizorijo psiho dramo, da bi rešile probleme Freda in Dorothy. Ugotovijo, da sta oba dva izigrana in čustveno prazna.

Žanrsko je teks zelo prepleten:SOCIALNA DRAMA marginalno na čustvenem področjuPSIHOLOŠKA psihoanalizaKOMEDIJASITCOM televizijski žanr – kratki prizori, nekaj osebGre za žanrski hibrid – ustreza sodobnemu času; preplet tragičnega in komičnega, problemskega in banalnega. Sodobni človek je poklicno uspešen in osebno izpraznjen, hodi po meji med normalnim in patološkim, išče družbeno primerno samopodobo, neuspešno išče svojo boljšo polovico.

OSEBE:Dorothy Jackson, socialna delavkaFred Miller, borzni mešetarEva Stempowsky, psihiatrinjaDaniel Parker, psihiaterJimmy Pollack, pazmik

Eva je psihiatrinja v zaporu, je Dorothyina prijateljica in Danielova bivša žena. Fredu je nenaklonjena. Dorothy in Jimmiy sta ljubimca. Na koncu Fred masturbira pred Evo, spet pristane v zaporu

Kdor je užaljen, se smili samemu sebi in se ima za po krivici užaljenega. Eva Zmeraj se zanimam za stanje podjetja, čigar delnice slabo kotirajo. Fred Na tem svetu je tako: vsak rešuje svoj problem. Daniel Nimaš pravice biti srečen, če nisi normalen. Daniel o Evini miselnosti

Variacija grškega mita ANTIGONA 1996 DramaJovanovičeva Antigona je drugačna, kot smo je vajeni skozi zgodovino. Je del Balkanske trilogije in tudi sama zgodba se naslanja na dogodke bližnje zgodovine. Tukaj govorimo predvsem o bratomorni vojni, ki je v drami v ospredju in osvetljuje realno zgodovinsko zgodovinsko dogajanje na Balkanu. Kot že rečeno sta v ospredje postavljena brata Eteoklej in Polinejk, mi se po smrti očeta zmenita, da si bosta oblast nad Tebami razdelila. Eteoklej se dogovora ne drži in Polinejka izžene, ta zato oblega Tebe. Na koncu v dvoboju ubijeta eden drugega. Sfinga ima dve vlogi, vlogo straniščarice, ki prerokuje iz blata in tradicionalno vlogo sfinge, ki zastavlja uganke – Kako naj Polinejk zmaga, ne da bi Eteoklej izgubil? Pri Jokasti je poudarjena njena materinska vloga – pravi, da je pogledov toliko, kot imaš otrok.Vrhunec je spopad med bratoma, ki je prikazan s cinizmom, banalno, kot medijski dogodek, športno tekmovanje, ki ga v vlogi reporterjev sama komentirata. Na koncu se vse ponovi v počasnem posnetku, boj se nadaljuje dokler oba se umreta istočasno. Ker zmagovalca ne morejo določiti, prestol prevzame Kreon, kot edini moški sorodnik.Slog ni vrhunski in tudi oblika ni izraz popolnosti. Jezik je nizek, grob, poln vulgarizmov in kletvic. Pomembno vlogo imajo didaskalije – nakazujejo fizično gibanje. Opisuje nam tudi zvočno kuliso.

12

STAVKI IZ ENIH GLAV ZA DRUGA USTAOSEBE:Jokasta – nesrečna roditeljica Ojdipovih otrokAntigonaIsmena

- Intelektualki iz časov flower power, nista več v cvetu mladostiSfinga – zgodovinski obraz starkeStarka – človeški obraz Sfinge

- Igra ju usta igralkaFeničanka – mlado dekle, begunkaPolinejkEteoklej

- Tekmeca za oblast v TebahKreon – Jokastin brat, sprva policaj, potem tebanski kraljStražar

Tekst je razdeljen na deset delov, vsak del je naslovljen.

Oči matere gledajo z očmi njenih otrok. Starka Kako naj bo volk sit, če koza ostane cela? Kreon; ponovi Sfingino vprašanje Kako nak Polinejk dobi mesto, ne da bi ga Etioklej izgubil? Sfinga

DUŠAN KOT REŽISER

50., 60. Nastanek novih gledališč; eksperimentalna gledališča:EKSPERIMENTALNO G (1955 – 1967)ATHOC (1958 – 1966)ODER 57 (1957 – 1964)GLEJ (1970 – DANES)PEKARNA (1972 – 1977)To je obdobje gledaliških iskanj. Novo razmerje med odrom in avditorijem (naj ne bo več četrte stene), med besedilom in uprizoritvijo, med literarnim in gledališkim; te pregrade naj bi se razbile. Besedilo ni predloga, ki jo mora gledališče uprizoriti. Gledališče ne sme biti reprodukcija literature, posnemanje realnosti ampak gre za samosvoj, avtentičen gledališki strukturi zavezan umetniški izraz. Gledališče temelji na avtonomnih izraznih sredstvih: gib, čut, luč, gesta…Prelomna predstava Dušana Jovanoviča Popilija papapilo papopilčki; zveni kot zvočna igra = uprizorjena v Križankah 1969. Gledališče Popiije Ferkeverk. Zaznamovala gledališko neoavandgardo v Sloveniji. Gledališče se odvrne od besede, naredi obrat k kretnji, ritualu. Predstava je osvobojena teksta, ta je nastajal sproti, sekvenca živih podob.20 fragmentarno sestavljenih prizorov, ki so vključevali elemente vsakdanjega življenja, popularne kulture, folklore, improvizacije (branje horoskopa, reklama za alpsko mleko), spolnost, golota na odru (prizor dojenja, lezbični prizor, napihovanje kondomov); za tisti čas provokacija. Na koncu predstave zakoljejo kokoš. Tudi stara ljudstva so imela ritualne običaje. Jovanovič se sprašuje kakšna je razlika? Če kuro ubijemo na odru ali jo ubijemo doma, zakaj je to škandal?

13

Zgodi se obrat od zgodbe k neposrednemu gledališkemu dogodku. Predstava je ustvarila novo govorico, prepojeno z duhom eksperimenta in uporništva. Popilčki so se upirali vse oblikam avtoritete (država, partija, cerkev…)= notranji nekonformizem. Plemenska skupnost z močno energijo in popolno svobodo. Leto 1969, to je čas, ki je prinašal potrebo po drugačnem svetu. Odpor zoper malomeščanske standarde in moralo, čas emancipacije, seksualne revolucije, hipijev, študentskega gibanja, splošno hrepenenje po drugačni viziji sveta.Ne gre za smrt literarnega gledališče ampak za nove načine uporabe teksta.Kritike so bile burne; prišlo je celo do sodnika za prekrške.Emil Hrvatin (Janez Janša) je 2006 naredil rekonstrukcijo te predstave z novo ekipo ustvarjalcev ob 100 letnici revije Maska. Vzporedno se je predvajal posnetek stare predstave; v ozadju pa napisi, kritike iz tistega časa. Ta predstava tudi v zdajšnjem času ima moč, naboj, energijo.Jovanovič je avtor, ki se ne ponavlja. 1972 pripravi predstavo, ki pomeni znova preboj na področju gledališča Spomenik G v Gleju. Odraža čas neoavantgarde. Ni več bistven končni cilj ampak sam proces ustvarjanja. Rušenje utečenih diskurzov. Osnova je tekst Bojana Štiha Spomenik. Vendar Jovanoviča tekst ne zanima kot literarno delo išče nove načne kako izraziti vsebino tega teksta. Igralec postane bistven, ta se izraža s svojim telesom. Redukcija tako fabule kot vlog; 70 strani teksta je zreduciranih na 10 stavkov in 70 vlog na eno igralko. Predstava je iz 13 sekvenc po 3, 4 minute. V ospredju je telo, dih, gib. Igralka ne podoživlja besedilo, gib in govor imata materialno resničnost. Ukinila se je možnost vsesplošnega razumevanja predstave, ampak si posameznik lahko videno predstavlja in tolmači po svoje.Bistvo teksta pride na dan fizično in ne verbalno. Janez Janša 2009 naredi rekonstrukcijo tudi te predstave. Tudi nadgradnjo. Uporabi isto igralko (Jožica Avbelj) in glasbenika; dodana še zrcalna podoba (mlada igralka + glasbenik). Različni inserti kritik; dokumentarni pristop.

DRAGO JANČAR

Pisatelj, esejist, scenarist, prozaist, dramatik se je rodil v Mariboru. Dobitnik Prešernove nagrade 1993, 3x dobitnik kresnikove nagrade. Jančar se je z dramatiko začel ukvarjati razmeroma pozno, šele v 80ih letih prejšnjega stoletja, je pa zato bila toliko bolj odmevna, tako drama Desident Arnož in njegovi kot Veliki briljantni valček sta tematsko zagrizli v družbeno tematiko, politično tematiko pa postavili v območje avtonomne literarne umetnine.Jančar v svojih tekstih zmeraj izhaja iz posameznika, zanima ga njegova usoda, večni boj z oblastjo, socialnimi in družbenimi strukturami. Njegovi protagonisti so obsojeni na neuspeh. Posameznikova akcija, v imenu katere koli ideje že, je vedno stvar boja z mlini na veter.

Drama VELIKI BRILJANTNI VALČEK je krstno izvedbo doživela v SNG Drama Ljubljana 1985, Grumova nagrada. V Valčku Jančar nadgrajuje tematiko iz Arnoža. Protagonisti so ujeti med štiri stene posebne psihiatrične institucije z imenom Svoboda osvobaja. Že besedna zveza je popolnoma absurdna. Zgodovinar Simon Veber se znajde v tej instituciji proti svoji volji, je edini ki bi lahko bil svoboden, a ga zavod Svoboda osvobaja osvobodi do norosti. Njegovo raziskovanje poljskega vstajnika Drohojowskega iz novembrske vstaje 1830 v zavodu, na najbolj grotesken način izkoristijo za njegov psihični in fizični zlom. Dokazi, ki jih imajo o Simonovi blaznosti so več kot banalni (dnevnik in razglednica).

14

Zunanja zgradba Valčka je na prvi pogled povsem klasična tridejanka. Znotraj te strukture niza različne prizore, ki jih druži enotnost kraja in dogajanja. Kljub temu ne moremo govoriti o klasičnem dramaturškem trikotniku. Notranja zgradba besedila izhaja iz načel dramaturgije 20. stol. Konflikti med osebami se stopnjujejo, vendar je za tovrstno stopnjevanje je značilno kršenje ritma. Razvoj posameznih oseb je določen že na začetku besedila. Kot že omenjeno so Jančarjevi protagonisti že vnaprej obsojeni na propad. Besede, ki jih izreče antagonist Volodja »vsi not, vsi v« v svoji metaforičnosti označuje stanje človek, ki je ujet v usodo 20.stol., brezizhodnost človekove eksistence, nemožnost kakršnihkoli akcij v imenu utopičnih idej.Zgodba junakov je dokončno odločena že v samem izhodišču Valčka, to kar se jim bo zgodilo, ni odvisno od njihove volje in moči, kot v klasičnih dramskih strukturah, ampak je nekaj, kar je zapisano v stanju sveta, ki mu pripadajo.

Na zgodbo Simona in njegovem nasilnem spreminjanju v poljskega vstajnika usodno vpliva Doktorjeva podmena o identifikaciji z vstajnikom, ki jo bolničar Volodja v svoji manični naravi preinterpretira i s tem sproži neustavljiv plaz usodno grotesknih dejanj. Volodja je preprost neizobražen človek, ki ga žene volja do moči in dokazovanja pred drugimi. Usodno prevede Doktorjevo podmeno o nujnosti zdravljenja z zatiranjem izvora bolezni. To privede do že skoraj kanibalističnega rezanja zdravega dela človekovega telesa.Doktor je medicinski upravnik zavoda, psihiater, ki je zmeraj želel biti kirurg je oportunist nesamozavesten cinik, ki se ne zaveda, da besede sprožajo dejanja in da si za njih posredno tudi odgovoren, če jih sprožaš.SIMON VEBER, KLARA, LJUBICA, VOLODJA, DOKTOR, EMERIK, SAVEL PAVEL, RAJKO, IZVEDENCA ZA METAFORE

MILAN JESIH

Vsestranski kulturni in literarni ustvarjalec pesnik, dramatik, prevajalec, otroška literature…; skupni imenovalec je jezikovno mojstrstvo, gibkost jezika, igranje z jezikom, jezik v vsej svoji zmožnosti (pri popiliji sodeloval z Jovanovičem).Sodeloval tudi pri predstavi Limite 1973. Nov poskus rabe jezika v gledališču, besedilo in odrsko dogajanje sta nastajala hkrati.

GRENKI SADEŽI PRAVICE uprizorjeni V Gleju 1974; knjižna izdaja 1978Podnaslov INTERPELACIJA V ENEM SAMEM NONŠALANNEM ZAMAHU kaže na način pisanja teksta. Besedilo je primer skrajnega modernizma, posmehuje se vsakršni tradiciji, logičnosti zgodbe. Tekst je sestavljen iz 58 enot po nekaj vrstic = situacije. Sledijo si ena za drugo, po smislu popolnoma nepovezane, nepredvidljivo prehajajo ena v drugo. Nizanje situacij, ki so si zelo različne (banalni pogovori, politične fraze, aluzije na dogodke, intelektualna razglabljanja). Vsak prizor je avtonomen.Posledice take zgradbe se kažejo na ravni zgodbe, prostora, časa in dramske osebe. Fabula je ukinjena, tudi prostor za celoto je nedefiniran, čas se razkroji – brezčasnost; ni več konstitutiven. Igralci v ničemer ne določajo likov, v ničemer ne zaznamujejo oseb. V prvi uprizoritvi 1 ženska, 3 moški zamenjujejo identiteto glede na govorni položaj in situacijo. 4 imena s katerimi so označene osebe ( Dajavec, Jemavec, Grbavec, Gobavec) se v govoru teh oseb nikjer ne pojavijo.

15

Skozi besedilo preigrajo 140 vlog = razkroj dramske osebe = nestabilnost = ni omejitev; postanejo tudi pes, žakelj. Primerjane so z obešalniki.Glavno sredstvo tega besedila je jezik, ta ustvarja dogajanje. Vse se dogaja na ravni jezika, osebe prevzemajo identiteto glede na jezikovni položaj, situacijo. Jesih se poigrava z jezikom in njegovimi pravili. Ta je igriv, duhovit, skozi besedilo ga razgrne v vsej svoji zvrstnosti (tuji, knjižni, poulični, sleng, visok (Prešeren), politični, jezik kmečke povesti, publicistični, reklamni…)Predstava je eksperimentalna. Če bi jo pisal danes, bi jo naslovil Sladka jedrca trpljenja. Na koncu vsi umrejo, zadnji se vrže pod vlak. Ima elemente drame absurda, metafizični nihilizem (odsotnost filozofskega temelja, občutka vrženosti človeka v svet, ni nesmisla, tesnobe, meščanstva)pa ni več prisoten.

Na isti princip zgrajena tudi nekatera druga njegova dela: Triko (tematizira trikotniške ljubezenske situacije) in Ljubiti (radijska igra o ljubezenskih srečanjih; 2 osebi odigrata 20 vlog)…Potem se vrne k tradicionalni dramaturgiji, prevaja Shakespeara, Čehova, piše za otroke, prejme številne nagrade.

KONEC DRAME ABSURDA NA SLOVENSKEM!Jože Javoršek – prvi znaki drame absurdaPeter BožičDušan Jovanovič – dramaturgijo absurda poveže s satiro, parodijo = Igrajte tumor v glavi Milan Jesih – dramo absurda poveže z ludizmomDominik Smole – poetična drama z nekaj odtenki absurda = poponi absurdni drami (Veseloigra v temnem, Zlata čeveljčka)Emil Filipčič – Ujetniki svobode, Keglar G, AltamiraMatjaž Zupančič – Slastni mrlič, Razred

Milan Jesih je rojen 1950 v Ljubljani. Študira Primerjalno književnost. Član literarne skupine 442.Prva pesniška zbirka Uran v urinu, gospodar.1974 uprizoritev prve samostojne igre Grenki sadeži pravice (Glej; Šedelbauer), istega leta prejme tudi nagrado Zlata ptica za mlade umetnostne ustvarjalce.1978 Grenki sadeži pravice izidejo knjižno, v zbirki Znamenja. 1986 dobi nagrado Prešernovega sklada in leto pozneje Župančičevo nagrado.1989 izide zbirka Soneti za katero prejme Jenkovo nagrado.1991 dobi Grumovo nagrado za dramo En sam dotik.1992 Severjeva nagrada za prevajalsko delo.1994 Zlata značka Borštnikovega srečanja in Zlata paličica2000 Veronikina in Jenkova nagrada za pesniško zbirko Jambi2002 Prešernova nagrada za umetniško dejavnost v Sloveniji

GRENKI SADEŽI PRAVICE

Pri analizi odpovedo vsi klasični dramaturški pojmi kot do: dogajanje, prizori, dejanja, dramski konflikt… Podnaslov Interpelacija v enem samem nonšalantnem zamahu je nenavaden. Interpelacija

16

je politični pojem (javno vprašanje, ki ga zastavi poslanec ali skupina le teh posameznemu ministru ali vladi, po navadi sledi glasovanje o zaupnici). Glede na zgodovinsko vzporednost (tega leta v Jugoslaviji sprejeta ustava zacementirala enopartijski sistem) je pojem značilen za politiko demokratičnega zahoda, gotovo mišljen ironično.

Igra sestavljena iz 58 popolnoma nepovezanih prizorov. Nepredvidljivo prehajajo drug v drugega. Včasih prehodi odsekani, včasih se prelivajo postopoma. Ne povezuje jih nobena skupna tema, gre zgolj za nizanje situacij. Od najbolj banalnih, vsakdanjih pogovorov do filozofskih diskurzov, aluzij, političnih dogodkov, parodiranje likov in prizorov iz slo in svet književnosti brez vsake logike. Bolj nasprotna sta si prizora, večja je gledališka učinkovitost.Je drama absurda, ki sta jo uvedla Ionesco in Beckett; v Sloveniji pa so predstavniki: Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Pavle Lužan, Franček Rudolf…Vendar se Grenki sadeži pravice pomembno razlikujejo od prave drame absurda, Jesih nadomesti značilnosti drame absurda z neobvezno igrivostjo – nonšalanco. Posamezni prizori med seboj niso povezani, ne spadajo v razviden del celote zato jih beremo kot celoto, čeprav je vsak posamezen prizor avtonomen, kar deluje komično. Skozi 58 prizorov se ta komičnost stopnjuje v grotesknost, ta pa je osnovni model ludistične komedije.

Vsak prizor se dogaja drugje, včasih iz pogovora lahko sklepamo, da se nek prizor dogaja v stanovanju, na sestanku, v kavarni…, večinoma pa je nedefiniran.

Določen ni niti čas, govorimo lahko celo o razkroju časa. Ta ni več pomemben konstitutivni element dramskega dela in ga nadomeščajo druge prvine. Atmosfero ustvarja groteskni ludizem.

Nastopajo 4 dramski liki Dajavecm, Jemavec (protipomenki), Grbavec, Gobavec(telesna hiba). Zdi se, da gre za 2 para združena na pomenski ravni. Tudi, da sta besedi blizuglasnici, razlikujeta se samo po eni črki. Izkaže se da imena likov nimajo vese z dramskim dogajanjem in ne določajo svojih nosilcev, V vsakem prizoru prevzamejo novo identiteto (pal Tičo, Kišta, Veronika, Angela, Zajec…). Izhodiščna 4 imena likov se v tekstu ne pojavijo niti enkrat. Vsi liki skupaj preigrajo prek 140 vlog, vsak okrog 35. Depersonalizirane dramske like in njihove transformacije srečamo tudi pri Petru Božiču (Vojaka Jošta ni), Šeligu (Kdor skak, tisti hlep). Tisti čas podobne transformacije likov izvajali tudi režiserji v svojih konceptih uprizoritve. Jesih v tem najbolj radikalen. Pretvorbe niso ne psihološko ne sociološko motivirane, ni osebnostnega razvoja, niso enovite osebnosti, ki bi se razvijale kot to delajo klasične dramske osebe. Vsaka sprememba je popolna transformacija. Nastopajoči nekakšni obešalniki na katere se obešajo najrazličnejše vloge.

Namesto fabule zgolj nizanje prizorov, katerih vrsti red bi bil lahko tudi zamenjan. Ni konflikta, kateri bi ustvarjal dramatičnost. Tisto kar vzpostavlja igro je jezik. Jezik je tema igre. Jezik ni v funkciji dramskega dogajanja in karakterizacije dramskih likov. Jezik ustvarja dogajanje in liki prevzemajo identiteto glede na jezikovno situacijo, v kateri se znajdejo. V Jesihovi igri lahko opazujemo: jezik tradicionalne slo književnosti (navezave na Prešerna in jezik kmečke povesti 19. Stol), gostilniški, poulični, sleng, privzdignjen biblijski slog, politični aktivistični jezik, jezik reklam, časopisov, poklicne žargone, tuje jezike (fra, hrv, nem)… Nepričakovane menjave jezika ustvarjajo dinamičnost, ki nadomešča klasični dramski konflikt. S poigravanjem različnih nivojev jezika dosega komični učinek.

17

Norčuje se iz vsebine jezika in se osredotoča na formo. S tem opozarja na izpraznjenost jezikovnega komuniciranja v družbi.

Kritiki in gledalci krstno izvedbo dobro sprejeli, zlasti mlajše občinstvo. Postala gledališki generacijski manifest mladine.

SODOBNE SLOVENSKE DRAMATIČARKE

So izjemno redke.Luiza Pesjak: zgledovala se je po Francetu Prešernu ter ga prevajala v nemščino; drama Slovenija Vodniku, libreto za opero Gorenjski slavček, dramski prizor/enodejanka Na koprivnikuZofka Kveder – intelektualka, zanimala se je za ženska socialna vprašanja. Preživljala se je sama, pisala za časopise, glasila. Pogosto je opisovala različne ženske like (mati, hči, zakonska žena)1901 – Ljubezen; zbirka dramskih besedil enodejankMira Mihelič - piše meščanske drame, o revoluciji in bojihAlenka Goljevšček - Pod Prešernovo glavo (podnaslov: kratkočasna veseloigra)= na elitni srednji šoli se profesorji uprejo partijskemu sistemu; Lepa Vida ali otrok, družina, družba = motiv o Lepi Vidi razstavi in ironiziraDragica Potočnjak – Za naše mlade dame

Konec 90ih, po letu 2000 prodor dramatičark. Vsako leto je vsaj tretjina tekstov poslanih za Grumovo nagrado od dramatičark. 2007 jo dobi Dragica Potočnjak s tekstom Za naše mlade dame.

Avtorice iz lista so: dramaturginje, režiserke, prevajalke, igralke. Kritično se odzivajo na stanje sodobnega duha in se osredotočajo na prikaz medsebojnih odnosov v sodobnem svetu:

MOŠKI – ŽENSKA patološka zveza, problematičen je njen čustven odziv, globina, njuna zveza je brezperspektivna, gmotna preskrbljenost ni problematična, pogosto je par v zelo hudi krizi a se vseeno nekako ne more raziti

DRUŽINA odnos mati – hči, starši – otroci USPEŠNE ŽENSKE ŽENSKE RAZLIČNIH GENERACIJ

Pomembni sta zasebnost in intima! Vpetost v družbeno stvarnost sodobnega sveta. Ne gre več za lokalne, slovenske probleme, temveč za globalne. Nujni sta kritičnost in refleksija:

Globalna pogoltnost kritičnega sistema oz. sveta Nasilje; mediji, družina Nove oblike človeškega izkoriščanja: ženske=prostitucija

DRAGICA POTOČNJAK

Študirala je dramsko igro na AGRFT. Zaposlena je v Slovenskem mladinskem gledališču. Piše kratke zgodbe, radijske igre, večkrat nominirana za Grumovo nagrado. Dela tudi z begunci, opozarja na

18

grozote vojne. Izrazit socialen čut za sočloveka, opozarja na probleme, pred katerimi si družba zatiska oči.2010 izide knjiga Drame z njenimi najbolj prepoznavnimi teksti.

ALISA, ALICA uprizorjeno SLG Celje Alisa je 17 letna begunka iz Bosne. Dom najde pri 50 letni meščanki Magdi, ki se izkaže zgolj za navidezno urejen dom. Zamenja obliko nasilja, čustveno nasilje. Magda ima občutek, da je Alisa njena lastnina. Premoč kaže tudi skozi jezik, Alisa se slovenščine šele uči. Nasilje je najprej verbalno, nato preide v dejanja. Avtorica je sicer na Alisini strani, vendar je ne prikazuje popolnoma nedolžno in naivno. Ženski ena drugo mučita do končnega uničenja, ko Alisa stori samomor.

KALEA uprizorjeno v AvstrijiKalea je romski deček. Delo prikazuje svet romske družine, boj za preživetje, predstave o življenski poti roma, tradiciji, ki ji nihče ne more uiti.S petjem mora preživljati družino, vendar bi sam raje študiral. Družina ga zmerja in maltretira. Pobegne od doma, okolje je nespodbudno = romski tradiciji se ne moreš izogniti.

ZA NAŠE MLADE DAME 2007 Grumova nagrada; MGLKaj žene človeka v skrajno dejanje umora svojega najbližjega? Teks razkriva anatomijo umora. Struktura besedila spominja na film. Prizori preskakujejo v času in tako v koščkih razkrivajo pretekle dogodke, ki so pripeljali do umora. izmenično se prepletajo sedanjost, prizori izpred 14ih let, izpred 4ih let in irealni prizori (sanje, fantazije, posmrtni).Tekst sestavlja veliko kratkih prizorov. Strukturo podpira vsebina drame. Postopno razkrivanje preteklosti. Osebe zaradi preteklosti ne morejo živeti v sedanjosti kamor je postavljeno težišče.Glavni lik je Brina 18 let v sedanjosti, potem mama Katarina in oče Boris; postopoma spoznavamo njihove zapletene, boleče, disfunkcionalne odnose.Oče je Brino spolno zlorabljal, ta uporablja preživitvene strategije. V ospredju je odnos matere in hčere. Brina na svoj 18 rojstni dan izve, da je mama že cel čas vedela in jo v afektu ubije.Mi vidimo posledice spolnega zlorabljanja, kako preživeti, če ti je bilo otroštvo ukradeno. Odgovore dobimo v liričnih prizorih, ki nakazujejo, da je pomiritev možna šele po smrti. Družina prehaja tudi v javno sfero. Duhovnik, policist, državni tožilec (cerkvena, sodna, izvršna oblast) nič ne naredijo, so površni.

OSEBE:Brina – 4, 14, 18 letKatarina – 24, 34, 38 letBoris – 34, 44, 48 letPolicist – mlajšiInšpektor – starejšiPrečastitiDržavni tožilec

Brino oče zlorablja, tudi Katarino pretepa. Katarina namesto, da bi jo branila jo pretepa. Starša se ločita, skrbništvo dobi Boris. Katarina je alkoholičarka. Brina se drogira. Brina 18 rojstni dan preživlja z mamo, ta se napije in jo sprašuje o očetu in če jo še zlorablja? Brina ji očita, da je vse skozi vedela in ji

19

ni pomagala, ampak jo je pretepala. V afektu jo zabode, sebi pa prereže žile. Na koncu izvemo, da ena preživi, ampak ne vemo katera.

Družinsko nasilje je tabu tema za zaprtimi vrati. Prikazano brez pretiranega moralizma. Stiske, ki ostajajo skrite (Brina, Kalea, Alisa), boleč dogodek, ki jih za vedno poškoduje. Piše o nemočnih, neprivilegiranih ljudeh za katere družba nima posluha.

ŽANINA MIRČEVSKA

PRIHAJA IZ Makedonije, kjer se je šolala na Akademiji za dramsko umetnost. Živi in ustvarja z Edvardom Milerjem. Piše tekste v slovenščini (Odstiranje, Na deževni strani, Žrelo, Konec atlasa. Luknja). V vseh tekstih jezikovno in formalno iskanje nekaj novega. V motivih in temah skupna idejna izhodišča. V središče postavlja globalna vprašanja človečnosti – globalna pogoltnost, obsesija z materialnim.

ŽRELOTo eat or not to eat Taras Kermauner že 30 let nazaj napiše Za ljudožerce; Žrelo to idejo v celoti uresniči. Sodobni človek použiva vse kar ni on sam PANKANIBALIZEM; SI PRISVAJA VSE.Slehernik (večni grešnik) se na svoji poti srečuje z različnimi pregrehami, njegova je požrešnost. Dramska oseba je tisti, ki je pojedel svoje ime in je označen s tremi pikami. Glavno osebo spoznamo, ko v gozdu nabira lisičke in tam spozna svojo mamo in si takoj prilasti njeno imetje. Osebe so nosilci arhetipskih lastnosti. Pogovori se ves čas vrtijo okrog hrane. … ne najde hrane, ki bi ga zadovoljila.Žrelo je sinonim za globalno pogoltnost. Osnovna ideja se izraža skozi glagole (želeti, imeti, kupiti, vzeti, obogateti…) = s tem se nakazuje potrošniški položaj družbe.It mitične zgodbe prehaja v tukaj in zdaj. Lakota postaja epidemija človeštva in se kaže kot kompenzacija nečesa kar manjka, nekaj kar bi potešilo eksistencialni glad, ki ga sodobni človek ni več sposoben potešiti.Tekst je neke vrste parabola, je okvir za odkrivanje grehov človeštva posejan s fantastičnimi in pravljičnimi elementi. Na plano pride tudi sadističnost, vse gre do skrajnosti. Dobesedno použitje vsega človeškega.Krši klasično dramsko formulo. Na začetku prizora napiše kdo nastopa. Replike si sledijo linearno, besedilo postane monološko, replike se zabrišejo.V tekstu je polno besedilnih igric zato deluje duhovito (rime, reklame, floskule). Ima ritmično-zvočne učinke, daje jim prednost pred pomenom.

SIMONA SEMENIČ

Študirala je dramaturgijo na AGRFTDela: Nisi pozabila samo ne spomniš se več, Jaz žrtev, 5 fantkov.si, 24 ur, Zgodba o nekem slastnem trupluDobitnica dveh Grumovih nagrad.

5 FANTKOV.SI

20

Eden najbolj radikalnih slovenskih tekstov. Najbolj travmatične teme želi pisati na način, da se bo dotaknilo ljudi. Kaj je zgolj gledališki tekst?Uvede dvojno distanco = 5 fantkov igra 5 ženskTekst je razdeljen na tri dele, prolog, osrednji del in epilog. Igralke se na odru predstavijo in povejo kaj igrajo. Osrednji del je prerez sobotnega popoldneva. Zamenjajo 4 različne koncepte igre, skozi igro ponotranjijo, reproducirajo stereotipe sodobne družbe. 1. Igra: super junaki, 2. Igra: očetje in mame, 3. Igra: pedri in naciji, 4. Igra: množični poboji. Otroci vse ponotranjijo, producirajo različne oblike nasilja. Na koncu zazvoni zvonec.V epilogu zvemo kaj postanejo kot odrasli. Gre za zapis otroške igre, brez distance ponotranjijo elemente odraslega sveta. Tekst ne moralizira. Naslov pokaže na stereotipni svet odraslih.

Blaž – 11 let, playstation, šahovski, krožek, tehnični krožek, nogomet, računalništvo, logika, matematika, mlajši brat in sestra, igra bobne/ direktor kot ati, poročil se bo in imel 3 otroke, živi srečno do konca svojih dniJurij – 10 let, mama in stari starši, očeta ni nikoli poznal, zbira znamke, značke, razglednice, nalepke, glasbena šola, harmonika, kartice, poleti morje, pozimi smučanje/ računalniški programer, pri 27ih umre v prometni nesrečiDenis – 10 let, edinec, mama in oče sta starejša, sovraži vse tudi discovery channel, čeprav ga gleda brez prestanka/doktor biokemije, živi v tujini s svojim partnerjem, posvojita otroka, umre pri 83 v spanjuVid – 11 let, sam z očetom, mama umrla, rad bere, gleda TV, rad bi bil košarkar ali nogometaš/risal karikature, slikanice, stripe, poročil se bo 3x z žensko, 1x z moškim, imel 5 otrok, umrl pri 45ihKrištof – 10 let, starejša sestra z njo rad hodi v kino, računalništvo, logika, vse mu je brezveze/ pri 23. letih stori samomor, na njegovem pogrebu se zadnjič vidijo

Imena so dobili po svetnikih, mučencih, priprošnjikih v stiski. Vsi so bili po končanem mučenju obglavljeni.

Sobota popoldan, ko ni šole in krožkov, skrivno shajališče blizu šole v velikem mestu.

MATJAŽ ZUPANČIČ

Je dramski pisec, režiser, profesor režije, romanopisec (Obiskovalec, Sence v očesu).Napisal je 13 dramskih besedil,najpogosteje jih režira sam ali pa jih zaupa Miletu Korunu. Ta trenutek najuspešnejši in najprodornejši ustvarjalec, dobitnik 5ih Grumovih nagrad, njegova dela uprizarjajo tudi v tujini, Vladimir je bil uvrščen v učbenike, po njegovih predlogah posneti TV filmi. Dela: Izganjalci hudiča, Slastni mrlič, Nemir, Vladimir, Ubijalci muh, Goli pianist ali mala nočna muzika, Hodnik, Bolje tič v roki kakor tat na strehi, Igra s pari, Razred, Reklame sex in požrtija, Padec Evrope, Shocking shopping. Nanj sta najbolj vplivala Harold Pinter in Dominik Smole z groteskami in dramo absurda, pa tudi David Mamet s strukturo dialoga; njihova dela tudi režira.Izhaja iz tradicije dramatike absurda. Vezan je na podobe današnjega urbanega sveta, zanimajo ga sodobni fenomeni in bivanjske prakse – potrošništvo, moč medijev, manipulacija, različne oblike nasilja, vdor v zasebnost, nadzor nad posameznikom,

21

odtujenost, ne sprejemanje drugačnosti, iskanje lastne identitete, izpraznjenost lastne identitete.Pod zabavno in komično vrhnjo plastjo odkriva temnejše strani bivanja, ki vodijo konec – v kaj se lahko sprevrže običajen vsakdanji dogodek.Ključne teme:

Vprašanje NASILJA mehanizmi, vzvodi; obstajajo okoliščine v katerih vsak človek lahko postane nasilen

Človekova IDENTITETA jaz sem to kar jaz mislim o sebi ali kakor me vidijo drugi; bodi to kar si

LASTNIŠTVO, POSESIVNOST obsojeni smo na to, da mučimo drug drugega, to je edino kar znamo res dobro

NADZOR nad posameznikom = kolektiv, mediji, kamere, kapital

VLADIMIR uprizorjeno 1999 Drama, 1998 Grumova nagradaDrama je postavljena v študentsko stanovanje, prikazuje življenje, odnose, zasebne vezi v stanovanju. Aleš, ki je trenutno brezposeln, je najemnik stanovanja, z njim živita pa še punca Maša in cimer Miki, ki sta študenta. Ker se Aleš znajde v finančni stiski , imajo avdicijo za prosto sobo. Na oglas se javi Vladimir, starejši gospod, bivši varnostnik, ki je že na prvi pogled neprimeren kandidat. Stanovanjska rutina in samoumevnost se začnejo rušiti. Aleš ima občasne občutke manj vrednosti, ker ni študent z Vladimirjem zapolnjuje svoje šibkosti, v njem išče avtoriteto, nadomestnega očeta, finančno varnost. Vladimir mu pomaga na vsakem koraku, pričakuje le hvaležnost in ljubezen, a Aleš spregleda znake manipulacije. Med Vladimirjevimi konstantnimi vprašanji zakaj in pod pritiskom denarne stiske, začne Aleš študentoma očitati ležerno življenje, medtem ko je vsa odgovornost na njem. Vladimir dobesedno podtakne Alešu misel o Mašinem in Mikijevem neprimernem prijateljstvu – načrtni razdor. Miki, ki je edini, ki Vladimirja že od začetka ne mara, se po prepiru z Alešem izseli. Aleš in Vladimir sta zelo povezana. Vse bolj čuden pa postaja tudi Maši, saj ima zelo patriarhalno predstavo o vlogi ženske. Viktor vse razume enopomensko, vse ima samo en vidik – svoj, ki ga vsiljuje tudi ostalim. Ne razume šale ali ironije. Vse hoče imeti pod nadzorom, rabi red in mir. Svet hoče urejati po svoji podobi, postane pravi parazit, vedno več ga je tudi prostorsko – najema 2 sobi. Vseskozi jim želi dobro, ima dobre namene, a jim vsiljuje svoja pravila in ne upošteva nobenega drugega. Ko to začne razpadati se zateče k fizičnemu nasilju. Demoniziranje spozna na lastni koži že kot otrok, ta vzorec vzgoje ponotranji . išče novo družino, dom in se noče izseliti. Drama ima lahkoten začetek a temačen konec . Vladimir, ki na začetku deluje kot družinski, skrben oče se počasi razkrije v psihopata.Simboli: časopis, figurice, kladivo.

AlešMikiMašaVladimir

Obstajajo okoliščine, v katerih lahko vsak človek postane nasilen. Miki

Črna komedija GOLI PIANIST 2001 Zvrst je blizu tragikomični. Vprašanje človekove identitete, kako kolektiv oblikuje posameznika, ga preoblikuje. Svoboda posameznika je odvzeta. Pesimistična vizija, vrednote so zanikane. Stanovalci urejajo svet po svoje, ne preostane drugega kot zlitje z okolico = produkt okolice. Ni klasične

22

strukture, obrnjena logika dogodkov, tudi preskakujejo. Variacija na Cankarjevo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski.

HODNIKHodnik je gledališka različica resničnostnega šova. Zupančič raziskuje fenomen resničnostnih šovov, željo po ekshibicionizmu in naše težnje po voajerstvu oz. kukanju v privatni svet drugih.Gre za tip televizijske oddaje, kjer igralci šova živijo vsakdanje življenje pod nadzorom kamer. Zupančič uvede novost – hodnik kjer ni kamer in se igralci lahko grejo odpočit. Na hodnik je postavljeno dramsko dogajanje, vendar se izkaže, da je tudi hodnik nadzorovan. V šovu nastopajo štirje fantje in tri dekleta ter Max, ki je nekakšen Big brother.Slednji na začetku poda pravila, ki pa se neprestano spreminjajo glede na odzive publike. Najpomembnejša je gledanost in bolj kot se koljejo bolj jih ljudje gledajo. Pritisk gledanosti postavlja pravila.Izrazito izpostavi vprašanje identitete. Bodi tak kot si = to postavlja vprašanje, kdo sem jaz, sem to kar mislim, da sem ali sem to kar me vidijo drugi. Kaj hočejo od mene? Identiteto določa podjetje z montiranjem glede na potrebe oddaje.Vprašanje odnosov; 4 fantje in 3 dekleta navezujejo stike, vstopajo v razmerja. Vodi jih preračunljivost, kaj bo dvignilo gledanost.Vse teme, ki jih Zupančič predstavi grejo do skrajnosti.Vprašanje nadzora; vsepovsod kamere predstavljajo novodobno obliko nadzora. Danes postaja intima nekaj javnega in na to vsi pristajamo.Današnja družba je družba spektakla; živo izginja, nadomešča ga posneto. Slednje je možno nadzorovati, manipulirati.Bolj kot se ukvarjamo z drugimi, manj se ukvarjamo s sabo, globalno se da z nami lažje manipulirati.

SODOBNA SLOVENSKA KOMEDIJA

Začetki komedije pri nas segajo vse do Linharta Ta veseli dan ali Matiček se ženi in Cankarja, ki je pisal družbeno kritične komedije in satire.

Danes komedije igrajo predvsem v komercialnih gledališčih, vendar redko komedije slovenskih avtorjev. Uprizoritve temeljijo predvsem na zvezdniških imenih. Že vrsto let je prisotna impro liga, razvija pa se tudi stand up, ki temelji predvsem na komunikaciji s publiko.Sodobni komediografi pa so poleg Partliča in Möderdorferja še Andrej Rozman Roza, Dušan Jovanovič, Matjaž Zupančič, Desa Muck, Boris KobalTEME:

1. Politične razprtije – želja po oblasti, volitve, ideologije2. Tranzicijske teme – ideologijo zamenjal kapital = povezava s kulturo, povzpetniki,

kapitalistična brutalnost3. Prikaz odnosov med spoloma – zapleti, prešuštvo, nove spolne prakse, spremenjena vloga

spolov v družini in družbi4. Prikaz stereotipov in predsodkov – urbano/ruralno, središčno/obrobno, znano/neznano,

domače/tuje5. Nacionalna identiteta

23

Vse teme povezane s prikazom splošnih človeških napak, univerzalni komični situaciji pri čemer ostaja temeljni princip komedije razmerje med videzom in resnico oz. neskladje med željemi in resničnostjo v kateri se znajde junak.SPLOŠNE ZAKONITOSTI – recepcijski vidik

1. Bolj kot katerakoli zvrst je ravno komedija najbolj zavezana svoji publiki. Stvari niso smešne same po sebi, publika jih glede na svoje vrednote, prepričanja, razgledanost, intelektualne sposobnosti ter civilizacijske značilnosti posamezne dobe prepoznava kot smešne.

2. Komedije je literarna zvrst, ki se v celoti realizira šele skozi gledališko uprizoritev – potrebuje oder in publiko. Komično pri branju se bistveno razlikuje od komičnega pri gledanju.

VRSTE KOMIKE glede na čas1. Nadčasovna komika – neodvisna od prostora in časa (ljubezenska2. Aktualna komika – vezana na aktualno dogajanje, čez čas nima več učinka

Po navadi se kombinirata in dopolnjujeta.KOMIČNI UČINKI

1. Situacijska – zamenjava oseb, preoblačenja, naključnost, ponovitve…) Möderdorfer2. Značajska – lastnosti oseb, poreklo, starost, poklic…3. Besedna – dvoumnosti, nesporazumi, besedne igre, stare in naglušne osebe, narečni govor,

telefonček, tujejezični govorci…4. Telesno-komična – erotika, natura pred kulturo (riganje, prdenje, kolcanje…)…5. Groteskno (absurdno)

TONE PARTLJIČJe ikona Maribora. Poučeval je v šoli, deloval kot dramaturg, bil umetniški vodja MGL in Drame. Dejaven tudi v politiki. S komedijami je uspel že v 70i = kritika na račun političnega sistema. Serija komedij z naslovom Ščuka so bile v tistem času zelo popularne, danes manj zanimive.

Velik uspeh je doživela komedija Moj ata, socialistični kulak 1983 Postavljena v čas po II svetovni vojni; to je bil čas hitrih političnih in družbenih sprememb. Jože Malek spremembam ne zmore slediti. Glavni zaplet je okoli zemlje. Za univerzalnost poskrbi družinaEnako uspešna je bila tudi filmska adaptacija.

Po letu 1997: Štajerc v Ljubljani, Politika, ljubezen moja, Gospa poslančevaIzbrane komedije I, II, III 2003: Krivica boli, Silvestrska sprava 2003, Čaj za dva, Denis in Ditka, En dan resniceZa nacionalni interesPartnerski odnosEN DAN RESNICE 1999; Drama MariborResnica pride na dan 3x.

Odnos publicistov, kritikov do domače komedije. Novinar Janez Kranj in kritik Jože Novak (imena kažejo na tipično slovensko) si skupaj z ženama ogledata komedijo Laž ima kratke noge, resnica pa še krajše. Po predstavi odidejo na kozarček in debatirajo oz. bolj kritizirajo. Partjič uvede alteregovsko figuro Ribiča, ki ravno na dan predstave umre. Takoj ko to zvejo ga začnejo hvaliti. Njegova smrt se na koncu izkaže zgolj za promocijski trik. V slovenskem prostoru lahko avtor uspe šele, ko je mrtev.

24

Odnos med kapitalom in mediji. Kapital usmerja poročanje medijev. Najbolj univerzalna Kranjc ima 7 letno vnukinjo Katko, s katero skleneta, da en dan ne bosta

lagala. Katka ne zdrži, Kranjc pa zabrede v težave. V naše življenje je laž vgrajena – majhne bele laži.

Janez Kranjec = novinarJože Novak = kritikKatka

V manjšem kraju, ravno prav velikem, da premore lokalni časopis, pride do škandala. Novinar je napisal humoresko, v kateri je osmešil neimenovanega župana in njegove metode privatizacije javnih služb. Zadeva, čeprav izmišljena, je dvignila veliko prahu, avtor humoreske se niti ne zaveda, kako blizu je resničnemu dogajanju. Da bi bilo še huje, se vse dogaja pred obiskom ministra in vladne delegacije. Župan, ki se je v izmišljeni tranzicijski zgodbi prepoznal, je ogorčen. Grozi, da bo časopisu ukinil finančno podporo. Urednik kaznuje avtorja, obisk visokih političnih veljakov pa razkrije drugačne metode političnega pritiska.

VINKO MÖDERDORFERRojen je v Celju 1958. Študiral je režijo na AGRFT. Je izjemno vsestranski avtor ( vse zvrsti, različni žanri) in režiser (gledališče, film, dokumentarni filmi). Piše tudi za otroke. Izjemno produktiven. Prejemnik številnih nagrad (Prešernovo, Rožančevo, Ligovo, 6x Žlahtno komedijsko pero…) Vsi njegovi teksti so izšli v knjižni izdaji. Komedij se je lotil šele v 90ih = zahteven žanr; komediograf potrebuje obrtno znanje, jezikovno preciznost, matematično logiko, občutek za ritem in selekcijo ter dobro karakterizacijo.

Komedija, satira VAJA ZBORAIma podnaslov Komedija v treh dejanjih s pevskim zborom in streljanjem. Dogaja se na Goličavi. Najdemo veliko aluzij in vzporednic s Cankarjem. Na začetku ima avtorjev uvod, razloži za kakšno igro gre in kako naj se igra. Sledijo 4 citati iz Pohujšanja v dolini Šentflorjanski – gre za ustvarjalni dialog s Cankarjem.Pevski zbor je združba ljudi z različnimi značaji = prispodoba za državni zbor.Poudarek je na komičnih značajih s pravo mero. Metafora slovenske družbe, družba različnih razsežnosti.Zborovodja Peter pride na Goličavo poln glasbenih ambicij, ki pa jih ne more uresničiti. Kapital in kultura sta povezana = župan hoče imeti zbor, saj hoče z njim zmagati na volitvah. Peter ima razmerje s Heleno, ki zanosi. Pljuvajo nanj, na umetnika, ki jim je odprl srce = nanašanje na Cankarja. Izubražen umetnik v neki omejeni, zaplankani, samozadostni skupnosti ne more uresničiti svojih sanj. Komedija dobi tudi nekaj resnih, tragičnih tonov.

LIMONADA SLOVENICA 2003; uprizorjena 2011Besedilo prikazuje dogajanje na slovenski politični sceni. Za izhodišče vzame volitve. Vsebina je preprosta, na volitvah imata obe opciji 50% glasov, odločita se, da bosta našli skupnega kandidata.Vasilij se po ? letih vrne v domovino, obe strani ga hočeta v svoji stranki. Noben pa ne ve, da je Vasilij slep. Zato ima ob sebi zmeraj študenta Alena.Vasilij podleže erotičnim čustvom Magdalene, ta ga tako prepriča, da kandidira na njihovi strani.

25

Vasilij se na koncu odpravi nazaj v Ameriko.Spopad različnih vrednot, sistema. Na eni strani Vasilij, na drugi politična elita. Möderdorfer se politično ne opredeljuje, politiko smeši kot celoto.Slepota ima več pomenov:

dejanska slepota (okvara mrežnice) prispodoba globljega videnja omogoča individualni pogled razmišljujočega človeka

(častihlepnost, sovraštvo) izhaja iz Antične dramatike (slepec, modrec, misijonar – Vasilij)

Vasilij ima metaforično slepto, pokaže se v odnosu do žensk. Na koncu ugotovi, da je bil tarča manipulacije.

Limonada slovenica vzbuja različne pomenske odtenke, razloge. Deluje kot televizijski žanr (izumetničenost, skoz se nekaj dogaja a nič se ne zgodi), limonada kot pijača se v tekstu vedno znova pojavlja=izraža eno od značilnosti slovencev, da nikoli nismo zadovoljni s stvarmi takimi kot so=družba je kisla zato jo dajmo posladkat. Alan iz distance izreka opis o nas samih; zlesti nekomu v rit je znana slovenska navada. Limonada protiutež coca-coli.Naslov zveni kot latinsko poimenovanje, poimenovanje za poseben tip družbe. Deluje tudi kot neka blagovna znamka.Vasilij prinaša, čistost, inteligentnost, čustvenost, duhovitost a v tej družbi ostane neslišan in izigran = njegova nezmožnost realizacije nekih globljih metafizičnih form da tekstu resnost.

Je satirično ogledalo družbe; v besedilu najdemo nekaj elementov, ki so vezani na točno določene družbene pojave, blagovne znamke, ki kažejo točno določen čas. Največji državi vodita alkoholik (Gorbačov) in spolni izprijenec (Clinton). Kaže se takratna politična situacija. Zdaj so jo aktualizirali. Omenja Sadama Husseina.

Prevladuje situacijska komika, 2. dejanje je poklon njenemu mojstru Feydeau; temelji na skoraj matematični enačbi dogodkov in situacij. Osebe si podajajo »kljuko«, kopičenje oseb v istem prostoru, multiplicirajo izhodiščno situacijo = obisk zasebne narave z namenom barantanja za naklonjenost.Politične osebe oblikuje značaj želje po oblasti.. v ospredju politična perspektiva.Vasilij ni znak za situacijsko komiko; slepota je smešna ker gledalci vejo, da je slep, politiki pa ne.Besedna komika se izraža pri Alanu, ker slabo govori slovensko, interference z angleščino. Neprestano meša visoke, prešernove fraze in popolnoma napačno slovnico.Najdemo tudi besedne igre in dvoumnosti (slep predsednik – igra jezikovnih podvojitev – podvajanje besednih zvez). V dvojini pišemo pesmi o ljubezni. Always coca-cola!

Konec pomeni vrnitev na začetek; Vasilij se vrne v Ameriko, stari predsednik postane novi, vsa protislovja so rešena na zabaven način in svet znova najde ravnovesje.

Möderdorfer 100 let kasneje obnavlja Cankarjevo zgodbo Za narodov blagor – 2 politični opciji tekmujeta za naklonjenost tujca, politiki v narodovem imenu uresničujejo svojo lastno zgodbo o uspehu.

26

Ščuka je novinar, spoznava da takšen svet njemu ne ustreza, razočaran naredi osebnostni razvoj v individualnega posameznika, ki verjame, da se da svet popraviti na bolje.Danes ni ideje kako svet popraviti na bolje zato Ščuke v tem svetu ni več. Cankarjeva idejo, da se osebe menjajo, svet pa ostane realizira Möderdorfer, le da je nivo delovanja še nižji. Osebe v celoti pristajajo na svet kakršen je in nimajo ne potrebe, ne ideje kako in v čem ga spremeniti.

1.dejanje ima 10 prizorov, 2. dejanje ima 7 prizorov in 3. dejanje ima 9 prizorov. Na koncu sledi epilog. OSEBE: Vasilij, Alan McConnell, Rozalij (mama)a, Jože (oče), Sekretarka Magdalena, Dr. France Počivavšek (predsednik stranke in Mgdalenin šef), Gabriel Urban (Počivavškov tajnik), Vlado Kremžar (opozicija, gromovniški politik), Anton Primožič (etno politik, tradicionalne vrednote), Alojzija Grandovec (emancipiranka)PROSTOR: Vasilijev dom, predsednikovi prostori, prostori opozicije in preddverje skupščine.

Vasilij dobi častni doktorat Ameriške univerze, fotografira se s predsednikom. Mama je Primorka, oče Dolenjc = skoz se prepirata.

Ljudje so butasti. Na volitvah lahko nasedejo Počivavšku in ne meni.

27