-
1
SODR@INA REZIME
V O V E D
1.0. POLO@BA
Skopskata kotlina Administrativno-teritorijalna podelba i
naselenie Gradot Skopje
2.0. SOSTOJBA NA @IVOTNATA SREDINA
2.1. URBANA SREDINA
Urban razvoj Domuvawe Zoni na industrija i servisi Zeleni
podra~ja Ulici i soobra}aj
Vodosnabduvawe Kanalizacija i tretman na otpadni vodi Energetska
infrastruktura Ostanati elementi na urbanata struktura
Prirodni nepogodi i katastrofi Izgledot i siluetata na
gradot
Problemi
2.2 KVALITET NA @IVOTNATA SREDINA
2.2.1. Kvalitet na vozduhot Problemi
2.2.2. Kvalitet na vodite Otpadni vodi Problemi
2.2.3. Bu~ava Problemi
2.2.4. Upravuvawe so otpadot Komunalen otpad Deponija Drisla
Inerten otpad Opasen otpad Poseben otpad
Problemi
-
2
3.1. UPRAVUVAWE SO @IVOTNATA SREDINA Institucionalni ramki
Nacionalna regulativa Gradska regulativa Sistemi za upravuvawe so
`ivotnata sredina vo organizaciite Javna svest
Problemi
4.0. @IVOTNATA SREDINATA VO OPKRU@UVAWETO NA GRADOT
4.1. Komponentite na `ivotnata sredina Problemi
4.2. Biolo{kata raznovidnost
Problemi 4.3. Zemjodelstvo Rastitelno proizvodstvo Sto~arsko
proizvodstvo Prerabotuva~ka i prehranbena industrija
Problemi
4.4. [umarstvo Problemi
4.5. Za{titeni podr~ja
Problemi
PLAN NA AKTIVNOSTI
mailto:OPKRU@UVAWETO
-
3
U^ESNICI KOORDINATOR: SOWA JORDANOVSKA RABOTNA GRUPA 1 Sledi
lista
-
4
REZIME Vo soglasnost so Zakonot za za{tita i unapreduvawe na
`ivotnata sredina i prirodata (Slu`ben vesnik na RM broj 51/2000)
Gradot Skopje pokrena inicijativa za izgotvuvawe Lokalen akcionen
plan za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina. Vo
koordinacija na kancelarijata za LEAP za Grad Skopje so finansiska
poddr{ka na fondacijata GTZ od Germanija, bea sozdadeni neophodnite
preduslovi vo Skopje da se pristapi kon podgotovka na ovoj zna~aen
dokument. Gradot Skopje e administrativen, stopanski, kulturen i
obrazoven centar na Republika Makedonija. Kako posebna edinica na
lokalnata samouprava go so~inuvaat sedum op{tini i toa: Centar,
^air, Karpo{, Gazi Baba, Kisela Voda, \or~e Petrov, [uto Orizari so
vkupno 467.257 `iteli. Pokraj gradot Skopje kako naseleno mesto
opfateni se i 27 sela so vkupna atarska povr{ina od 33.408 ha.
Grade`niot opfat na grad Skopje, spored GUP od 2002 godina zafa}a
7.654 ha ili 23% od vkupnata povr{ina na Zaednicata na sedumte
gradski op{tini i 4% od Skopskata Kotlina. Lociran e vo centralniot
del od Skopskata kotlina na
povr{ina od 7.654 ha Vo stopanska smisla dominanten e
industriskiot sektor, so nad 43.000 vraboteni.
Vo Gradot ne e vostanoven soodveten monitoring za kvalitetot na
`ivotnata sredina. Nadle`nite institucii vr{at merewa na opredeleni
parametri, no tie ne se dovolni za da se obezbedi celosno
kvalifikuvana ocenka na kvalitetot na `ivotnata sredina.
Ingerenciite za `ivotnata sredina se locirani vo dr`avnite, vo
gradskite i vo op{tinskite vlasti, {to go ote`nuva funkcioniraweto
i efikasnosta vo smisla na prezemawe merki i aktivnosti za
obezbeduvawe kvalitetni uslovi za `ivot i rabota na `itelite na
Gradot.Vo Skopje funkcionira slo`en ednostepen sistem na lokalna
samouprava, so dva ramnopravni vida edinici na lokalnata
samouprava: grad i op{tini. Postojnata organizaciona postavenost,
nepreciznata podelba na nadle`nostite, nedostigot od mehanizam za
efikasna sorabotka me|u Gradot i op{tinite, finansiraweto i
nedovolnite sredstva se osnovnite karakteristiki na ovoj sistem.
Gradskata institucionalna i zakonska ramka obezbeduva pretpostavki
za ostvaruvawe za{tita na `ivotnata sredina vo Gradot. U~estvoto na
javnosta vo donesuvaweto odluki za `ivotnata sredina e nedovolno.
Sepak, javnosta, voglavno preku formi na nevladiniot sektor,
pokrenuva pra{awa i re{avawe na konkretni problemi. Stavot na
gra|anite za odgovorno odnesuvawe i obezbeduvawe kvalitetna sredina
e pozitiven, no tie ne se dovolno informirani za nivnite prava i
odgovornosti. Procesot na prifa}awe i voveduvawe na sistemite za
upravuvawe so `ivotnata sredina kako integrativen del od
upravuvaweto i delovnata politika na organizaciite vo Skopje e
zapo~nat. Se ocenuva deka postoi nedostig od mehanizmi za
promovirawe i poddr{ka za voveduvawe na sistemi za upravuvawe so
`ivotnata sredina vo organizaciite. Rezultatot od postojnite
analizi izgotveni za potrebite na LEAP-ot:urban razvoj i kvalitet
na urbanoto `iveewe i opremenosta na urbaniot prostor, kvalitet na
`ivotnata sredina vo gradot Skopje analiziran preku kvalitetot
na
-
5
vozduhot, vodite, bu~avata, upravuvaweto so otpadot i sostojbite
na `ivotnata sredina vo opkru`uvaweto na gradot so osvrt na
glavnite generatori na problemite vo po{irorkoto podra~je kako {to
se zemjodelstvoto i {umarstvoto, poka`aa deka na teritorijata na
sedumte gradski op{tini vo odredeni segmenti na `ivotnata sredina
postojat niza problemi koi treba integralno i kompleksno da se
re{avaat i za ~ija realizacija se poka`a opravdana izrabotkata na
planot za aktivnosti. Urbaniot razvoj na Skopje utvrden so planska
dokumentacija mo`e da se sledi od 1914 godina a osnovata na
dene{niot izgled i razmestenosta na funkciite, gradot gi dobil so
planskata dokumentacija od 1965 godina (po katastrofalniot
zemjotres od 1963g.) Podocna se praveni izmeni i dopolnuvawa so OUP
od 1985 i GUP od 2002 godina. Vo 1965 godina e izraboten i
Regionalen plan na skopskiot subregion i Plan za prigradskata zona
na Skopje, i so toa e utvrdena politikata za koristewe na
zemji{teto i pravcite na razvoj vo po{irokoto podra~je. Vo
izminatiot period gradot se razviva so pointenzivno tempo i se
pro{iruva nadvor od opfatot utvrden so urbanisti~kiot plan
(planiranite dimenzii za demografski rast zna~itelno se nadminati,
vo periodot 1948-2000 godina demografskiot porast ima indeks od
443). Poradi ova postojano se anga`ira{e zemji{te vo neposrednoto
opkru`uvawe na gradot i znatno se zgolemuva{e pritisok na gradskata
infrastruktura i funkcii, a ottuka i na `ivotnata sredina i
osposobenosta na op{testvoto da se spravuva so problemite koi
naiduvaa. Problemite na urbaniot razvoj i nivnoto vlijanie vrz
`ivotnata sredina proizleguvaat od: nepostoeweto edinstven sistem
na urbanisti~ko planirawe i vodewe na urbanata politika, nedovolna
koordinacija me|u op{tinskite slu`bi i Gradot, diskonitnuitet vo
izrabotkata i donesuvaweto na urbanisti~kite planovi,
nesinhroniziranost pome|u razli~nite nivoa na urbanisti~kata
dokumentacija, nedostatna finansiska osnova za realizacija na
urbanisti~kite planovi, nesoodvetnata organizaciona i funkcionalna
postavenost na dr`avnite i op{tinskite organi. Sostojbite so
opremenosta na urbanoto podra~je se odnesuvaat podra~jeto na gradot
Skopje ~ii granici se utvrdeni so Generalniot urbanisti~ki plan od
2000-ta godina. Kako klu~ni problemi vo ovaa sfera se
identifikuvani slednite: - disproporcii vo gustinite na stanbenite
zoni {to ne se sledi so kreirawe
soodvetna politika (pritisokot vo centrot kade {to se gustinite
najgolemi e i ponatamu golem, a postojnite planerski standardi }e
vljaat na kvalitetot na sredinata);
- zna~itelni se razlikite vo opremenosta so infarstruktura /
vodovod i kanalizacija;
- ima lokaliteti so substandard i pojavi na bespravna gradba
(osobeno golemi povr{ini se anga`iraat za domuvawe vo kontaktnite
podra~ja);
- zonite za industrija i servisi ne se sogleduvaat kako celini
za re{avawe na problemite povrzani so kvalietot na `ivotnata
sredina;
- zonite za industrija i servisi se {irat nadvor od gradskiot
grade`en reon no ne se soodvetno infrastrukturno opremeni a
vlijanijata koi gi vr{at na `ivotnata sredina ne se
istra`uvaat;
- tehni~ko-tehnolo{ki postapki se voglavno zastareni a
kapacitetot na industriskite zoni e neiskoristen;
- ima uzurpacija na zelenite povr{ini, neuredenost na
krajre~nite zeleni pojasi, nesoodvetno koristewe na park-{umata
Vodno;
- vodovodnata mre`a e dotraena vo nekoi delovi na gradot; vo
vodosnabditelniot sistem ima zagubi, kanalizacioniot sistem i
sistemot za odvod na atmosferskata voda ne se doizgradeni, golem
del od Gradot ne epokrien so centralno greewe {to uslovuva
zna~itelna upotreba na drva;
- uli~niot sistem e nedoizgraden, proto~nost na krstosnicite e
niska( osobeno vo centarot na Gradot), sistemot na signalizacija e
zastaren; pe{a~ki mostovi i podzemni premini nema dovolno kako i
velosipedski pateki, ima golem broj stari i dotraeni motorni
vozila, nedostatok na parkinzi i vkupno nedovolno efikasen javen
prevoz;
-
6
- neefikasna e za{tita na gradskata silueta i arhitektonskoto i
graditelsko nasledstvo.
Site naseleni mesta vo op{tinite poseduvaat soodvetna regulativa
za razvoj (urbanisti~ki plan za naseleno mesto). Skoro site vo
zna~itelna merka go zgolemile grade`niot opfat, a osobeno onie koi
se nao|aat vo neposreden kontakt so gradot i, so gradot Skopje
funkcioniraat kako aglomeracija, odnosno zaednica (intenzivni
dnevni migracii, gradba na objekti za sekundarno domuvawe,
pro{iruvawe na servisnite i zonite za industrija nadvor od urbanoto
podra~je i zaedni~koto funkcionirawe na osnovnata infrastruktura -
pati{ta, sistemi za vodosnabduvawe i drugo), no ovie aspekti ne se
integralno sogledani. Ovie pojavi go istaknuvaat nedostigot od
mehanizmi i instrumenti so koi efikasno mo`e da se upravuva so
`ivotnata sredina vo po{irokata skopska aglomeracija.
Kvalitetpot na vozduhot vo Skopje ne se sledi sistematski. Kako
klu~ni
problemi se istaknuvaat: - naru{uvawe na kvalitetot na
ambientalniot vozduh vo centralnoto gradsko
podra~je; - zgolemena emisija na polutanti od soobra}ajot i
upotreba na nekvalitetni
energensi; - tendencija za ponatamo{na koncentracija na
industriski objekti na najniskite
lokacii vo kotlinata ( depresiite);
- pojava na hroni~ni respiratorni bolesti vo zimski periodi vo
uslovi na smog, osobeno kaj decata i pojavi na alergii;
- neizgotven katastar na zagaduva~i; - zagaduvaweto na sredinata
vo industriskite zoni ne se sogleduva i ne se re{ava
integralno.
Skopje raspolaga so konstantni izvori na vodosnabduvawe a
naselenieto na gradot i nekoi naselbi vo opkru`uvaweto so voda se
snabduvaat od centralen vodovoden sistem. Vodata e soodvetno
sanitarno tretirana i dnevno kontrolirana {to rezultira so najvisok
stepen na sigurnost pri upotrebata.
Kvalitetot na povr{inskite vodi od zdravstven aspekt go sledat i
zdravstvenite organizacii soglasno svoi programi. Merewa i
ispituvawa na kvalitativnite karakteristiki na povr{inskite vodi vo
po{irokoto podra~je na Skopje poka`uvaat deka povr{inskite vodi se
so nesoodveten kvalitet ( spored kategorizacijata,povr{inskite vodi
rasporedeni se vo II i III kategorija).
Kao klu~ni se naveduvaat problemite na neracionalno koristewe na
vodata, osobeno upotrebata na vodata od najvisok kvalitet za
stopanski celi, nesoodveten kvalitet na vodata vo lokalnite
vodovodi i nesigurno i nesoodvetno snabduvawe so voda vo ruralnite
naselbi i necelosen monitoring za kvalitetot na povr{inskite,
podzemnite i otpadnite vodi. Eden od najizostrenite problemi vo
Skopje e problemot so otpadnite vodi nastanat kako rezultat na
brziot razvoj, demografskiot pritisok, nesoodvetnoto donesuvawe na
regulativata i utvrduvawe na politikata, i nemo`nosta na soodveten
ekonomski na~in da se pristapi kon re{avawe na ova kompleksno
pra{awe. Imeno: - nema tretman na otpadnite komunalni i tehnolo{ki
vodi; - kolektorskiot sistem e nedoizgraden; - nema postrojka za
pre~istuvawe na otpadnite vodi; - nedoizgradena e mre`ata za
atmosferska kanalizacija; - nema instalacii za pre~istuvawe na
otpadnite vodi vo ruralnite sredini.
Bu~vata se sledi povremeno, no se ocenuva deka vo gradot samo za
edna godina se bele`i porast za okolu 11% od prose~nata
ekvivalentna bu~ava vo 2000g. Dosega ne se prezemani direktni merki
za namaluvawe na bu~avata, nitu pak e utvrdena soodvetna politka za
za{tita na zdravjeto od bu~ava. Osnovni problemi se:
-
7
- bu~avata na nekoi soobra}ajnici, vo uslu`nite centri i vo
gradskiot park vo no}nite ~asovi vo letniot period i, - sledewe na
bu~avata. Organizirano pribirawe, transport i deponirawe ima samo
na komunalniot otpad i tehnolo{ki neopasen otpad vo podra~jeto na
gradot opfateno so Generalniot urbanisti~ki plan. Integralen sistem
za upravuvawe so otpadot seu{te ne e izgraden. Najgolemiot problem
e opasniot otpad zatoa{to so nego ne se postapuva soglasno zakonot,
odnosno nema evidencija za opasniot otpad i toj ne se deponira
soodvetno. Problem pretsavuva i slednoto: - nesoodvetno postapuvawe
so veterinarniot otpad; - neregularnite deponii osobeno vo
ruralnite predeli; - nekontrolirano postapuvawe so inertniot otpad;
- nesanirana deponija Vardari{te/trajno zagaduvawe na podzemnite
vodi i rekata Vardar; - tehni~ko - tehnolo{ki nezaokru`ena deponija
Drisla. Sostojbite na kvalitetot na `ivotnata sredina na
teritorijata na op{tinite poka`uva deka, pred se, razvojot vo
kotlinata ne e kontroliran i naso~uvan a kako klu~ni problemi se
poso~uvaat slednite: - trajna zaguba i prenamena na zemjodelskoto
zemji{te poradi pro{iruvawe na naselbite, vikend zonite i
infrastrukturnite objekti; - nedostiga od kompleksna, celosna i
kontinuirana analiza na komponentite na `ivotnata sredina; -
razvojot ne se sledi so soodvetna procenka na vlijanijata vrz
`ivotnata sredina. Kvalitetot na `ivotot vo gradot Skopje zavisi
direktno od kvalitetot na `ivotnata sredina vo po{iroki ramki, vo
celata Skopska Kotlina. Toa posebno se odnesuva na biolo{kata
raznovidnost. Osnoven problem e nedostatnoto poznavawe na bolo{kata
i predelskata raznovidnost i nedostigot od nivno vklu~uvawe vo
razvojnite planovi i odluki za gradba. Drugi pozna~ajni problemi
se: - antropogenite aktivnosti i demografskiot pritisok se glavnite
pri~ini za
pojavi na zagrozuvawe i/ili iseznuvawe na vidovi i zaednici kako
i na promena na nivnite habitati;
- najzagrozenite rastitelni zaednici se blatnite i livadskite
koi se sosema uni{teni ili se vo fragmentarna sostojba;
- ima ekspanzija na brojni adventivni vidovi, - ima promeni vo
na~inot na iskoristuvawe na zemji{teto; - koristeweto na predelite
kako turisti~ki atrakcii (osobeno speleolo{kite
objekti);
- zatvoraweto na vlezovite na speleolo{kite objekti (osobeno gi
zagrozuva koloniite na liljaci);
- nekontrolirana urbanizacija na Skopska Crna Gora, Vodno i
Kitka.
So ogled na fakatot deka najgolemiot del od prostorot na
skopskite op{tini nadvor od urbanoto podra~je e aktiviran za
primarno proizvodstvo - zemjodelie i {umarstvo, sogledani se
globalnite vlijanijata na ovie dejnosti vrz `ivotnata sredina.
Tretirani se i za{titenite podra~ja kako biten segment na
kvalitetot na `ivotnata sredina i zna~aen faktor za doma}insko
upravuvawe so sredinata i razvojot. Zemjodelskite aktivnosti imaat
kompleksno vklijanie na kvalitetot na sredinata. No ima nedostig od
soodvetna evidencija za potencijalnite zagaduva~i vo zemjodelskto
proizvodstvo i nivni monitornig (brojni neidentifikuvani i razli~ni
po obem i vid proizvodstva, neregistrirani farmi, prira~ni {tali i
mali pogoni). Kako globalni problemi se oceneti slednite: - trajna
i nekontrolirana prenamena na zemjodelskoto zemji{te; -
nekontrolirana i nesoodvetna upotreba na hemikalii, mineralni
|ubriva, preparati za za{tita;
-
8
- nesoodvetno i neorganizirano skladirawe i koristewe na arskoto
|ubrivo i ispu{tawe na |ubreto direktno vo kanalizacija ili oso~ni
jami; - nebezbedno i stihijno uni{tuvawe na `ivotinskite le{evi i
drugata organska materija (nedostig od kafilerija); - necelosna
opremenost na prerabotuva~kite kapaciteti so tehnolo{ki postapki i
oprema za tretman na otpadocite; - nedostig, nedovolna obu~enost i
nedovolna koodinacija na inspektorite i resornite ministerstva. Vo
sektorot {umarstvo utvrdeni se slednite problemi: - pojavi na
bespravna se~a, - pojavi na {umski po`ari, - su{ewe na {umite
(osobeno dabovite), - pritisokot na turistite, rekreativcite i
sobira~ite na "sporednite" {umski produkti, - otvaraweto na {umite
(gradeweto na lokalni i regionalni pati{ta) i sli~no. I pokraj
nespornite vrednosti na prirodnata sredina, na raznovidnosta na
predelite i bogatstvoto na vidovi vo Skopskata Kotlina, tie seu{te
ne se staveni pod za{tita na op{testvenata zeaednica. Dosega se
evidentirani brojni objekti, a pod za{tita soglasno zakonskata
regulativa, za{titeni se nekolku predeli i objekti vo Kotlinata. Se
ocenuva deka slednite se globalni i klu~ni problemi koi baraat
sistemati~en priod vo re{avaweto: - nesoodvetno upravuvawe so
za{titenite podra~ja i nedostig na planovi za upravuvawe; -
nedostig od praksa za vklu~uvawe na soznanijata za biolo{kata i
predelska raznovidnost vo studiite za vlijanijata vrz sredinata i
donesuvaweto odluki za idniot razvoj; - soodvetna za{tita na
javnite zeleni i rekreativni podra~ja (parkovi, arboretumi,
krajre~en pojas) vo urbanata struktura; - uzurpacija na zemji{teto
(za grade`ni objekti, zemjodelski povr{ini itn.); - edukacija i
vklu~uvawe na javnosta vo donesuvaweto odluki za za{tita na
prirodata i raznovidnosta.
Prioritetnite aktivnosti za nadminuvawe na poso~enite klu~ni
problemi treba da se naso~at kon re{avawe preku:
Upravuvawe so `ivotnata sredina
utvrduvawe politika za upravuvawe so `ivotnatas redina na
gradot, vo op{tinite i Skopskta kotlina;
obezbeduvawe efikasen sistem za upravuvawe so `ivotnata sredina
i sproveduvawe na propisite vo soglasnost so novite nadle`nosti na
Gradot;
razgrani~uvawe na nadle`nostite i sozdavawe uslovi za u~estvo na
gradskite organi vo za{titata ;
afirmacija i promocija za voveduvawe na sistemi za upravuvawe so
`ivotnata sredina vo organizaciite;
vospostavuvawe monitoring na kvalitetot na vozduhot, vodite (
povr{inski i podzemni), po~vite i biodiverzitetot i izrabotka an
register na zagaduva~ite na teritorijata na skopskite
op{tini;na
zajaknuvawe na kapacitetite na Gradot i op{tinite za
identifikacija, podgotvuvawe i realizacija na proekti i drugi
aktivnosti, osobeno za ocenka na vlijanijata na proekti i objekti
od lokalno zna~ewe i vklu~uvawe na javnosta vo donesuvawe
odluki;
zajaknuvawe na efikasnosta na javnite pretprijatija za otpad,
javna higiena, vodosnabduvawe, odr`uvawe na rekreativnite i zeleni
podra~ja i javen prevoz;
poddr{ka na kancelarijata na LEAP za sproveduvawe i monitoring
na sproveduvaweto na Akcioniot plan za `ivotna sredina i
osposobuvawe na Gradot i op{tinite za implementacija na
LEAP-ot;
-
9
podigawe na javnata svest na gra|anite za zna~eweto na
kvalitetot na `ivotnata sredina preku razni formi - edukacija i
informirawe, komunikacija so javnosta preku Kancelarija za
komunikacii kako telo na Gradot i op{tinite, i dr.
urbana sredina
utvrduvawe politika za urban razvoj i integralno funkcionirawe
na urbanata aglomeracija
donesuvawe Prostoren plan za teritorijata na skopskite op{tini i
Skopskata Kotlina;
unapreduvawe i osvremenuvawe na planerskite standardi i
utvrduvawe osnovni principi za za{tita na `ivotnata sredina vo
urbanistikoto planirawe
dosledno sproveduvawe na GUP - ot i revizija na planskata
dokumentacija od ponisko nivo
opremuvawe na stanbenite zoni so infrastruktura ( prioritetni se
substandardnite naselbi);
procenka an vlijanijata na zonite na industrija na `ivotnata
sredina
trajna za{tita na zeelnite i rekreativni podra~ja
izrabotka na planovi za ureduvawe i upravuvawe na lokalitetite;
Kale, Gazi Baba, Zaj~ev Rid, Vodno i koridorot na r.Vardar;
donesuvawe plan za rekonstrukcija na sportsko-rekreativnite
centri i tereni: Saraj, Ezero Treska, Hipodrom i Kamnik
doizgradba na primarnata uli~na mre`a, parkirali{ta, pe{a~ki i
velosipedski pateki
pottiknuvawe na efikasnosta na javniot prevoz
izgotvuvawe startegija za za{tita na kulturnoto arhitektonsko
nasledstvo i siluetata na gradot
kvalitet na vozduhot
vospostavuvawe kompleten i kontinuiran monitoring za kvalitetot
na ambientalniot vozduh;
namaluvawe na vlijanieto na soobra}ajot vrz kvalitetot na
vozduhot preku stimulirawe na upotrebata na bezoloven benzin,
osovremenuvawe na vozniot park, i koristewe na “Eko” avtobusi;
stimulirawe za upotreba na kvalitetni goriva i pogolemo u~estvo
na gasot kako energens;
kontrola na tehniko- tehnolo{kite postrojki i lo`i{tata i
primena na sredstvata (filtri) za za{tita na vozduhot.
vodi i kvalitet na vodite
racionalizacija na potro{uva~kata na vodata i voveduvawe
destimulativni i restriktivni ceni za nenamenska potro{uva~ka na
vodata od site korisnici;
obezbeduvawe kvalitetno vodosnabduvawe vo site naselbi
doizgrdaba na mre`ata za odvod i izgradba na postrojka/ki za
tretman na komunalnite i industriskite otpadni vodi vo gradot i
obezbeduvawe soodveten tretman na otpadnite vodi vo drugite
naselbi;
voveduvawe monitoring na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite
vodi, monitoring na nepre~isteni i pre~istuvani komunalni i
industriski vodi,
namaluvawe na zdravstvenite rizici od upotreba na nekvalitetna
voda.
bu~ava
vospostavuvawe parametri za dozvoleno nivo na bu~ava;
-
10
iznao|awe soodvetni metodi za za{tita. upravuvawe so otpadot
vospostavuvawe sistem za integralno upravuvawe so otpadot;
tretman na opasniot otpad i obezbeduvawe regularni uslovi za
koristewe na privremena deponija za opasen otpad;
sanirawe na neregularnite deponii ( prioritet Vardari{tre);
tehni~ko tehnolo{ko zaokru`uvawe na deponijata Drisla i na
inseneratorot;
organizirawe sovremeno tretirawe na komunalniot otpad na
teritorijata na skopskite op{tini;
izgradba, opremuvawe i regularno koristewe na postrojka
-kafilerija, za veterinarniot otpad;
otpo~nuvawe aktivnosti za recikla`a i primarna selekcija na
otpadot;
sanirawe i rekultivacija na lokaciite zagrozeni od industriski
otpad. biodiverzitet
intgrirawe na biolo{kata i predelska raznovidnost vo planiraweto
na razvojot;
podgotovka na plan za akcii za za{tita i odr`livo upravuvawe so
bolo{kata raznovidnost i predelite;
zemjodelie
identifikacija na potencijalnite zagaduva~i i izrabotka na plan
za za{tita na resursite;
pottiknuvawe na aktivnostite za za{tita na zemjodelskoto
zemji{te;
voveduvawe na praksa na organsko (odr`livo) zemjodelie i
integralna za{tita;
monitoring na rastitelnoto proizvodstvo, sto~nite farmi,
prehranbenite kapaciteti i prerabotuva~i na ko`a;
obuka za soodvetno i organizirano skladirawe i koristewe na
arskoto |ubrivo i deponirawe na organskoto |ubre;
obuka podobruvawe na koodinacijata na inspektorite i resornite
ministerstva.
{umarstvo
podobruvawe na za{titata na {umite od po`ari;
sledewe na zdravstvenata sostojba i su{eweto na {umite;
kontrola na koristeweto na sorednite {umski proizvodi;
procenka na vlijanijata vrz sredinata i {umite od izgradbata na
{umskite pati{ta i drugi grade`ni zfati;
obnovuvawe na po{umuvawata;
izrabotka na planovi za upravuvawe sza {umite so posebna namena.
za{titeni podra~ja
valorizacija i za{tita na prirodnte bogatstva;
izrabotka na planovi za upravuvawe so za{titenite podraja;
trajna za{tita na zelenite podra~ja vo gradot;
preispituvawe na statusot na na za{titata i upravuvawe so
park-{umata Vodno
edukacija i podigawe na javnata svest za za{tita na prirodnite
bogatstva. Zdravje
voveduvawe zdravstveno-ekolo{ki informativen sistem;
sproveduvawe na celni epidemiolo[ki istra`uvawa;
-
11
obuka na specijalisti za upravuvawe so rizicite i sproveduvawe
merki za za[tita od zagaduvawata;
izrabotka na lokalen zdravstteno-ekolo{ki akciski plan.
Implementacijata na LEAP za grad Skopje treba da obezbedi natamo{en
odr`liv razvoj na Gradot so po~ituvawe na pravoto na sekoj gra|anin
na Skopje da `ivee i raboti vo zdrava `ivotna sredina.
-
12
V O V E D Vo periodot na tranzicijata be{e isklu~itelno te{ko da
se pristapi aktivno i efikasno kon re{avawe na problemite na
`ivotnata sredina i pokraj faktot {to i javnosta i instituciite bea
svesni za problemite i gi sogleduvaa potrebite na op{testvoto,
gra|anite i ekonomijata kako kompleksni i nerazdelono povrzani.
Ottuka, razbirlivo e zo{to Gradot Skopje pristapi kon izrabotka na
plan na aktivnosti za re{avawe na problemite na `ivotnata sredina,
nare~en Lokalen ekolo{ki akcijski plan. Glavna cel na izgotvuvaweto
na LEAP za Skopje e da se kreira plan na aktivnosti za za{tita i
unapreduvawe na `ivotnata sredina, baziran vrz konsensus pome|u
lokalnata vlast -Gradot i op{tinite, gra|anite i nevladinite
organizacii. Isto taka bitna cel be{e planot da e fundirani vrz
realni, ekonomski prifatlivi i opravdani re{enija za nadminuvawe na
postojnite evidentirani problemi vo `ivotnata sredina, kako prv
~ekor kon kreirawe na ambient na sevkupen odr`liv razvoj.
Ostvaruvaweto na vakvata funkcija na LEAP-ot pretpostavi analiza na
sostojbite na `ivotnata sredina i utvrduvawe na potrebite od
re{avawe na problemite. Zada~ata e izvr{ena niz nekolku
posledovatelni fazi:
- identifikacija na problemite povrzani so kvalitetot na
`ivotnata sredina, nivno vlijanie vrz zdravjeto na gra|anite i vrz
mo`nostite na razvojot;
- utvrduvawe na prioritetnite problemi;
- izgotvuvawe na dinami~ki plan na aktivnosti i,
- definirawe na proekti za nadminuvawe na konstatiranite
problemi. Vo procesot na analizata na sostojbite i utvrduvaweto na
problemite bea opfateni klu~nite komponeneti na `ivotnata sredina:
kvalitetot na urbanata sredina izrazen niz aspektite na kvalitetot
na domuvaweto, uslovite za rabota, opremenosta so mre`a za
vodosnabduvawe, otstranuvawe na otpadnite vodi, opremenost i
kvalitet na drugite sistemi na infrastrukturata kako ulicite i
soobra}ajnite uslovi, energetskata infrastruktura, spremnosta na
gradot da se soo~i so mo`ni prirodni nepogodi i katastrofi, a
napraven e osvrt i na izgledot na gradot, kako specifi~en odnos kon
graditelskoto tvore{tvo i kvalitet na psiholo{kite do`ivuvawa.
Posebno e napraven osvrt na urbanisti~koto planirawe, kako klu~en
faktor na predviduvawe na idninata i upravuvawe so prirodnite
resursi kako {to se zemji{teto, predelot, vodite, biolo{koto
bogatstvo i drugo. Analizirani se i kvalitetot na vozduhot, vodite
i upravuvaweto so otpadot. So ogled na specifi~nosta na Gradot,
odnosno faktot deka toj e zaednica na sedum op{tini, na urbanata
struktura koja tie zaedno ja izgraduvaat, no i na golem ruralen
prostor, so analizite bea opfateni klu~nite aspekti na `ivotnata
sredina i problemite generirani od razvojnite procesi na celata
teritorija na op{tinite. Be{e napraven osvrt na po{irokiot prostor
na kotlinata, odnosno na aktivnostite koi se dominantni, imeno
zemjodelieto i {umarstvoto a poradi faktot na isklu~itelnoto
biolo{ko i predelsko bogatstvo i ovie faktori bea vklu~eni vo
analiti~kata matrica. Site navedeni segmenti koi go so~inuvaat
mozaikot na opkru`uvaweto analizirani se niz matrica na procenka na
sostojbite i identifikuvawe na klu~nite problemi. Ovaa matrica
vsu{nost be{e osnovata na koja se utvrdija prioritetnite i urgentni
potrebi i se dizajnira{e planot na aktivnosti. Lokalniot plan na
aktivnosti za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina na Gradot
Skopje e osnova za izgradba na politika za za{tita na `ivotnata
sredina, no i mnogu pove}e od toa, toj ima zna~ajna funkcija vo
utvrduvaweto i aplikacijata na principite na odr`liviot razvoj i vo
sozdavaweto osnova za vistinsko funkcionirawe na lokalnata
demokratija, za kreirawe na ekonomija koja }e bide poseopfatna i }e
gi utvrdi i vklu~i vrednsotite na vodite, vozduhot, zemji{teto,
biodivetrzitetot vo obezbeduvaweto podobar standard na `iveewe i
odr`livo koristewe na resursite. Poa|aj}i od faktot deka za Gradot
Skopje ova e prv seopfaten i komplesen dokument koj kreira
dinami~en plan aktivnosti za za{tita i unapreduvawe na kvalitetoot
na
-
13
`ivotnata sredina, se uka`uva na potrebata od negovo ponatamo{no
dorabotuvawe, osobeno niz ekonomskite aspekti i razvojni
pokazateli, buxetskata politika i javnite vlo`uvawa, dano~nata
politika, taksite i nadomestocite, {to }e obezbedi pokompleksen i
pragmati~en pristap vo re{avaweto na problemite povrzani so
`ivotnata sredina i razvojot.
-
14
1.0.POLO@BA
Skopskata kotlina
Skopskata kotlina e prostrana oblast vo gorniot tek na rekata
Vardar. Ograni~ena e so viskoki planini - na sever so planinata
Skopska Crna Gora (1626 mnv.), na zapad so niskite planini @eden (
1254mnv.) i Osoj 9 1369mnv.), od jug so visokiot masiv na Jakupica
( 2540mnv.) i od istok so Katlanovskiot rid ( 472mnv.). Kotlinata
ima orientacija severozapad-jugoistok i dol`ina od 47 km.
[iro~inata se dvi`i od 28km do 50km. Povr{inata na kotlinata e
2100km2. Najniskata to~ka e na viso~ina od 175metri a najviskota na
Jakupica (2540m). Dnoto na kotlina e na viso~ina od 225 do 340
metri. So dlaboki klisuri i visoki i {iroki presedlini kotlinata e
dobro povrzana so okolnite oblasti. Kotlinata pripa|a na dve
tektonski edinici- na Vardarskata zona i na Pelagoniskata
kristalesta masa. Reqefot e mnogu kompleksen i se sostoi od pove}e
razli~ni oblici, no vo osnova go zadr`al tektonskiot karakter na
dlaboka tektonska potolina i se sostoi od visok rab i nisko
sredi{no dno. Rabot na kotlinata e sostaveno od najstarite geolo{ki
tvorbi, a dnoto e izgradeno od neogeni sedimenti sozdadeni vo
uslovi na ezerska faza. Sostavena od tri geotektonski edinici,
Kotlinata zavzema specifi~na pozicija i se karakterizira so pojava
na najjaki zemjotresi poznati na Balkanot. Podra~jeto e pod
vlijanija na kontinentalna i mediteranska klima i nivni
modifikacii. Niskite delovi imaat topli i suvi leta i umereno
studeni i vla`ni zimi so pojavi na ekstremni temperaturni vrednosti
i niska vrednost na godi{nite padavini ( 492 mm). Kotlinata e mnogu
son~eva - vkupnata vrednost na son~eviot sjaj iznesuva 2136 ~asa.
Hidrografskata mre`a e prili~no razviena. Rekata Vradara e glaven
recipient i tuka gi prima rekite Treska, Lepenec, Markova reka i
P~iwa. Izvorite se neramnomerno rasporedeni, najmnogu vo zapadnite
i severnite predeli no ima i suvi podra~ja. Najzna~aen e izvorot
Ra{~e zapadno od Skopje ( prose~no 4m3/sek). Pedolo{kiot sostav vo
Skopska Kotlina e raznoobrazen. Prisutni se pove}e po~veni tipovi:
regosoli, koluvijalni (deluvijalni) po~vi, rendzini, vertisoli
(smolnici), hromi~ni kambisoli (cimetni {umski po~vi), kambisoli
(kafeavi {umski po~vi), fluvisoli (aluvialni po~vi),
fluviatilno-livadski po~vi (humofluvisoli), euglej (eutri~ni glejni
po~vi) i halomorfni po~vi (solonec i solon~ak).
mailto:POLO@BA
-
15
Vegetaciskite pojasi jasno se razgrani~eni na najnizok
submediteranski, dabov, bukov i pojas na visokoplaninski pasi{ta so
zastapenost na brojni raznovidni zaednici i vidovi. Faunata
voglavno ja so~inuvaat srednoevropski i mediteranski vidovi
zastapeni vo golem broj i so golema raznovidnost. Za mnogu vidovi
kotlinata e krajnata ju`na odnsono severna granica na pojava i
rasprostranetost.
Administrativno-teritorijalna podelba i naselenie Vo Skopskata
Kotlina ima 16 op{tini i 153 naselbi (sela, naselbi i gradot
Skopje). Vo 2002 godina ovde `iveele 545.228 `iteli. Gradot Skopje,
kako posebna edinica na lokalnata samouprava go so~inuvaat sedum
op{tini i toa: Centar, ^air, Karpo{, Gazi Baba, Kisela Voda, \or~e
Petrov, [uto Orizari so 467.257 `iteli. Vo ramkite na navedenite
op{tini pokraj gradot Skopje kako naseleno mesto opfateni se i 27
sela (Bardovci, Bula~ani, Cre{evo, Dolno Lisi~e, Dra~evo, Gorno
Nerezi, Gorno i Dolno Orizari, Gra~ani, Idrizovo, Inxikovo,
Jurumleri, Ku~kovo, Qubanci, Quboten, Niki{tani, Novo Selo,
Orizari, Orman, Radi{ani, Ra{tak, Sin|eli}, Stajkovci, Stra~inci,
Trubarevo, Usje, Vizbegovo i Volkovo) so vkupna atarska povr{ina od
33.408 ha. OSNOVNI PODATOCI ZA OP[TINITE
Op{tina Povr{ina (ha) Naselenie
Centar 891,0 82.604
^air 836,4 68.395
Karpo{ 765,2 59.810
Gazi Baba 1.724,3 72.222
Kisela Voda 1.603,1 125.379
\or~e Petrov 792,8 41.490
[uto Orizari 151,1 17.357
Izvor: GUP-Skopje 2002-2020; JP za prostorno i urbanisti~ko
planirawe, Skopje, 2002; Popis na naselenieto, doma}instvata,
stanovite i zemjodelskite stopanstva vo RM, Zavod za statistika na
RM, 2002
Vo drugite op{tinite vo Kotlinata: Ara~inovo, Studeni~ani,
Zelenikovo, Petrovec, Ilinden, Sopi{te, Saraj, Kondovo i
^u~er-Sandevo vo 2002 godina imalo 110.887 `iteli.
Polo`ba na gradot Gradot Skopje e lociran vo centralniot del od
Skopskata kotlina, poto~no vo centralniot i zapadniot del od
Skopskoto Pole. Vo dol`ina
-
16
se prostira na 22 km (Saraj - Dra~evo), a vo {irina 11 km
(Crni~e - Radi{ani). Grade`niot opfat na grad Skopje, spored GUP od
2002 godina zafa}a 7.654 ha ili 23% od vkupnata povr{ina na
Zaednicata na sedumte gradski op{tini i 4% od Skopskata
Kotlina.
-
17
2.0. SOSTOJBA NA @IVOTNATA SREDINA
2.1. URBANA SREDINA
Sostojbite prezentirani vo ponatamo{niot tekst se odnesuvaat
samo na urbanoto podra~je na gradot Skopje ~ii granici se utvrdeni
so Generalniot urbanisti~ki plan na gradot od 2000-ta godina. Treba
me|utoa da se istakne deka site naseleni mesta vo op{tinite vo
zna~itelna merka go zgolemile grade`niot opfat (osobeno onie koi se
nao|aat vo neposreden kontakt so gradot), i deka tie so gradot
Skopje funkcioniraat kako aglomeracija, odnosno zaednica. Osobeno
treba da se imaat vo vid intenzivnite dnevni migracii, gradbata na
objekti za sekundarno domuvawe, tendencijata na pro{iruvawe na
servisnite i zonite za industrija nadvor od urbanoto podra~je i
zaedni~koto funkcionirawe na osnovnata infrastruktura - pati{ta,
sistemi za vodosnabduvawe i drugo. Vo ovaa smisla se istaknuva
nedostigot od mehanizmi i instrumenti so koi efikasno mo`e da se
upravuva so `ivotnata sredina vo po{irokata skopska aglomeracija.
Urban razvoj Urbaniot razvoj na Skopje utvrden so planska
dokumentacija mo`e da se sledi od 1914 godina koga e izgotven
prviot regulacionen plan. Ottoga{ se izrabotuvani i donesuvani
pove}e urbanisti~ki i planski dokumenti a osnovata na dene{niot
izgled i razmestenosta na funkciite, gradot gi dobil so planskata
dokumentacija od 1965 godina (po katastrofalniot zemjotres od
1963g.) Podocna se praveni izmeni i dopolnuvawa so OUP od 1985 i
GUP od 2002 godina. Vo 1965 godina e izraboten i Regionalen plan na
skopskiot subregion i Plan za prigradskata zona na Skopje, i so toa
e utvrdena politikata za koristewe na zemji{teto i pravcite na
razvoj vo po{irokoto podra~je. I pokraj politikata i nasokite za
upravuvawe so urbaniot razvoj, gradot se razviva so pointenzivno
tempo i se pro{iruva nadvor od opfatot utvrden so urbanisti~kiot
planot. Posle 1963 godina planiranite dimenzii za demografski rast
zna~itelno se nadminati (vo periodot 1948-2000 godina demografskiot
porast ima indeks od 443), {to anga`ira{e zemji{te vo neposrednoto
opkru`uvawe na gradot i znatno go zgolemi pritisok na gradskata
infrastruktura i funkcii, a ottuka i na `ivotnata sredina i
osposobenosta na op{testvoto da se spravuva so problemite koi
naiduvaa. Problemite na urbaniot razvoj i nivnoto vlijanie vrz
`ivotnata sredina proizleguvaat od: nepostoeweto edinstven sistem
na urbanisti~ko planirawe i vodewe na urbanata politika, nedovolna
koordinacija me|u op{tinskite slu`bi i Gradot, diskonitnuitet vo
izrabotkata i donesuvaweto na urbanisti~kite planovi,
nesinhroniziranost pome|u razli~nite nivoa na urbanisti~kata
dokumentacija, nedostatna finansiska osnova za realizacija na
-
18
urbanisti~kite planovi, nesoodvetnata organizaciona i
funkcionalna postavenost na dr`avnite i op{tinskite organi.
Postojnata organizacija i nameni na urbanite strukturi i funkcii se
rezultat na planska dokumentacija i tie vo osnova se realizirani
spored soodvetni normativi i standardi koi obezbeduvaat kvalitet na
`ivotot.
Domuvawe Za domuvawe e anga`irano zemji{te od 2646 ha ili 45% od
vkupnata teritorija na Gradot. Treba da se odbele`i deka za
planirawe na prostorot i domuvaweto se vospostavuvani urbani
standardi bez soodvetna analiza, deka tie se ~esto menuvani i toa
se odrazuva na kvalitetot na `ivotnata sredina. RASPREDELBA NA
TERITORIJATA ZA DOMUVAWE PO OP[TINI
Teritorija pod domuvawe vo 1994g.
16,4%
13,1%4,1% 1,7% 29,4%
18,5%
16,8%16,6%
Kisela Voda
Centar
Karpo{
Gazi Baba
^air
\or~e Petrov
[uto Orizari
Saraj
Izvor:
Stanbenata gustina kako indikator za kvalitetot na `ivotot vo
gradot, vo prosek e niska. Imeno, bruto gustinata iznesuva 146 `/ha
i neto gustinata 156 `/ha. No vo centralnite zoni neto stanbenata
gustina e i do 455 `it/ha (vo trinaeset mesni zaednici gustinata na
naselenost e od 300-400 `it/ha a vo petnaeset mesni zaednici
gustinata e 200-300 `it/ha). Ako se ima predvid zgolemeniot interes
za gradba vo ovie podra~ja, mo`e da se o~ekuva i promena na
kvalitetot na sredinata, odnosno ponatamo{no zgolemuvawe na
stepenot na iskoristenost na zemji{teto, opteretuvawe na
infrastrukturata i izmena na drugite urbani parametri. Vlijanijata
na planiranite gustini i na~inot na koristewe na zemji{teto treba
podetalno da bidat sogledani preku revizija na planskata
dokumentacija.
-
19
KOEFICIENT NA ISKORISTENOST NA ZEMJI[TETO
red br.
Op{tina Bruto stanbena gustina `/ha 1994g.
Neto stanbena gustina `/ha 1994g.
Koeficient na iskoristenost K -1994g.
1 Centar 202 214 0,44
2 \. Petrov 99 103 0,22
3 ^air 168 180 0,30
4 [. Oizari 140 152 0,20
5 Saraj 193 198 0,31
6 Karpo{ 144 156 0,37
7 Gazi Baba 114 121 0,23
8 K. Voda 135 150 0,29
9 SKOPJE 146 156 0,31
Izvor : Dokumentaciona osnova na GUP Skopje-2002, JP za
prostorni i urbanisti~ki planovi
Zna~itelni podra~ja na stanbeni zoni i kompleksi (gradeni
soglasno urbani parametri) imaat zadovolitelno nivo na
infrastrukturna opremenost, sistem na javni funkcii i zeleni i
rekreativni povr{ini (Aerodrom, Kapi{tec, Karpo{). No ima i naselbi
kade e {to nema soodvetna opremenost na prostorot za domuvawe so
infrastruktura i javni funkcii (karakteristi~no za naselbite
Topaana, Jaja Pa{a, [uto Orizare, Keramidnica, no, voglavno poradi
nerealizirawe na detalnite urbanisti~ki planovi). Osnovni problemi
vo oblasta na domuvaweto se: prividen stanben suficit (vi{ok na
stanovi vo odnos na brojot na doma}instva od edna strana, i golem
broj na semejstva bez stanovi od druga strana; disproporcii vo
standardite na domuvawe, stepenot na izgradenost, opremenost na
stanbenite zoni so javni funkcii, uslugi i sodr`ini za sport i
rekreacija; problemi so rekonstrukcija na substandardniot stanben
fond (otsustvo na gradski interes i ekonomska nemo} na
sopstvenicite); zgolemuvawe na rizikot na bezbednost na objektite
poradi nadgradbi; anga`irawe na zemji{te za domuvawe vo podra~ja
koi so GUP ne se predvideni za taa namena (kako {to se reonski
parkovi, krajbre`je na Vardar, zoni za servisi, park-{uma Vodno).
Na kvalitetot na `ivotnata sredina vo Skopje osobeno se odrazuvaat
migraciskite procesi i demografskiot pritisok koj trae pove}e od
~etiri decenii ( osobeno izrazen posle zemjotresot 1963 godina).
Konfliktni sostojbi se javuvaat poradi nemo`nosta na gradot da gi
re{i potrebite na novodojdenoto naselenie. Se ocenuva deka ovaa
sostojba e pred se rezultat na nedostig na instrumenti za vodewe
urbana politika, zatoa {to dr`avata odamna go ima sogledano i ima
prifateno koncept za decentraliziran urban razvoj. Naseluvaweto vo
neposrednoto opkru`uvawe, odnosno nadvor od prostorot utvrden so
planskata dokumentacija (GUP) od edna strana vo zna~itelna merka go
uslo`nuva funkcioniraweto na gradot, i od druga, anga`ira golem
prostor za gradba (vo ovie podra~ja gradbata e poeftina, {to
postojano privlekuva novi `iteli i anga`ira novo zemji{te), {to ima
vlijanie na kvalitetot na `ivotot i sredinata i na mo`nosta za
kvalitetno upravuvawe so
-
20
`ivotnata sredina. Poseben problem pretstavuva trajnata
prenamena i gubewe na kvalitetno zemjodelsko zemji{te. Vo
izminatite decenii bespravnata gradba stanuva se pointenzivna i
prerasnuva vo slo`en problem, so prostorni, ekonomski, socijalni i
politi~ki karakteristiki i dimenzii. Kako incidentna pojava e
prisutna niz celoto gradsko podra~je bez alarmantni dimenzii.
Pojavata na bespravna gradba vo kontaktnite prostori okolu gradot e
so mnogu poslo`eni manifestacii i posledici, bidej}i stanuva zbor
za kompaktni konglomeracii so pretenzii za {to pogolemo {irewe i
zafa}awe na se pogolem prostor od edna strana i za promena na
urbanite funkcii i opremenost na gradot od druga. Navedenite pojavi
imaat vlijanie na sredinata, odnsno na razni komponenti vo
po{irokiot predel okolu gradot i vo samiot grad.
VO BOX Prisutni se tri vida bespravna gradba:
bespravni gradbi na ,,elitni” naselbi (Vizbegovo i
Zloku}ani)
bespravni gradbi koi ne se substandardni, locirani na periferija
na gradot (vo urbanizirani i neurbanizirani naselbi-Nerezi,Pripor,
Pintija, Trnodol, Kisela Jabuka)
bespravni gradbi-slamovi, locirani vo centralnoto gradsko
podra~je i na periferijata na gradot ([utka, Topaana, Lirija,
Di`onska, Keramidnica)
Evidentirani se 27 lokaliteti so bespravna gradba so povr{ina od
622,8o ha, od koi 10 vo opfatot na gradskoto grade`no zemji{te i 17
lokaliteti nadvor od granicite na urbaniot opfat na gradot utvrdeni
so OUP od 1985 godina. Samo eden od lokalitetite se nao|a na
prostor namenet za domuvawe. Najgolem del od lokalitetite (13) se
razvivaat na zemjodelsko zemji{te, vo Park - {umata Vodno (4) i na
prostori predvideni za sport i zelenilo (2). Ima pojavi na
bespravna gradba na lokaliteti nameneti za industrija (7). Vo 1998
godina vo ovie lokaliteti `iveele 27.234 `iteli vo 6.965 semejstva
i vkupen broj na 6.258 izgradeni objekti. Stanbeniot fond vo
najgolem del e kvaliteten. Objektite se gradeni na parceli so
razli~en oblik i golemina, ~esto neorganizirano, so neoformena ili
lo{o organizirana komunalna infrastruktura. Potrebite vo sferata na
op{testveniot standard ne se soodvetno zadovoleni. So isklu~ok na
elitnite naselbi, socio-ekonomski status na `itelite e relativno
nizok a spored ekonomskata sostojba na naselenieto, mo`e da se
zaklu~i deka i pokraj navedenite pogodnosti, kvalitetot na `iveewe
e na nisko nivo.
-
21
Zoni na industrija i servisi
Sistemot na rabota i uslugi (stopanskite kapaciteti -
industrija, proizvodno zanaet~istvo; nestopanskite
dejnosti-obrazovanie, zdravstvo, socijalna za{tita, kultura i
tercijarnite dejnosti -trgovija, zanaet~isto, turizam) vo gradskata
aglomeracija e razli~no strukturiran, no voglavno spored planskite
postavki za organizacija na gradot. Industriskite objekti se
grupirani vo industriski zoni, nestopanskite dejnosti se locirani
vo stanbenite zoni kako centri za obrazovanie, zdravstvo, kultura i
drugo; uslu`nite - tercijarnite dejnosti se grupirani vo delovni i
biznis centri ili vo specijalizirani ulici. Golem broj od
aktivnostite se odvivaat vo zonite na domuvawe kako prate~ki
strukturi. Stopanskite kapaciteti anga`iraat vkupna povr{ina od
1.373,17 ha. Dominatnoto e u~estvoto na industrijata. Vo gradot se
oformeni ~etiri industriski zoni:
- severoisto~na- me|u ridovite Gazi Baba i Kamnik, odnosno me|u
naselbite @elezara, Avtokomanda i Sin|eli} (zona na crna
metalurgija);
- isto~na- me|u bulevarot "Jugoslavija" i rekata Vardar (zona na
ma{inskata, avtomobilskata, farmacevtskata, ko`nata i industrijata
na pivo);
- jugoisto~na- me|u kolektorskite ulici "8 udarna brigada" i
"Prvomajska" (zona na elektrotehni~kta, tutunskata i hemiskata
industrija);
- zapadna zona- me|u ulicite "Skupi" i "Novoselski pat" odnosno
severozapadno od naselbata Vlae i isto~no od naselbata \or~e Petrov
(zona na hemiskata, drvnata, industrijata za grade`ni materijali i
oboenata metalurgija).
Vkupnata povr{ina na industriskite objekti vo gradot iznesuva
748,26 ha ili 54,4%, od koi najgolem del se vo op{tinata Gazi Baba
(614,9ha) i Kisela Voda ( 307,2ha), potoa vo op{tinata ^air ( 206,8
ha).
Za odbele`uvawe e deka nitu edna industriska zona nema posebna
planska dokumentacija so koja gi sogleduva zaedni~kite interesi za
koristewe i ureduvawe na zemji{teto i zaedni~ki gi re{ava
problemite na opkru`uvaweto, odnosno na~inite za upravuvawe so
vodite, vozduhot, bu~avata, tretmanot na otpadot. Vo ovaa smisla
nitu edna zona nema podgotveno dokument za vlijanijata vrz
`ivotnata sredina koj bi poslu`il kako osnova za donesuvawe odluki
za idniot urban razvoj i vodewe na politika za obezbeduvawe na
kvalitetot na `ivotnata sredina. So GUP-ot na Skopje ne se
predviduva prostorno pro{iruvawe na industriskite zoni. Zacrtana e
opredelbata za tehni~ko-tehnolo{ko zaokru`uvawe na postojnite ili
locirawe na komplementarni kapaciteti.
-
22
Vo periodot na tranzicija, golem del od novite stopanski
kapaciteti koristejki ja infrastrukturnata pogodnost se lociraa
dol` magistralnite i regionalni pati{ta kon Vizbegovo, Dra~evo,
Ilinden i drugi pravci nadvor od prostorot opfaten so urbanisti~ka
dokumentacija. Zemji{teto vo ovie lokaliteti e obezbedeno preku
izrabotka na urbanisti~ki proekti za stopanski kompleksi. Ova
pojava uka`uva na potrebata od povnimatelno istra`uvawe, utvrduvawe
soodvetna politika za koristewe na zemji{teto, resursite i
predelite i ureduvawe na kontaktnite podra~ja na gradot so cel
obezbeduvawe na kvalitet na `ivotnata sredina vo po{irokoto
podra~je na gradot.
Zeleni podra~ja Zelenite i drugi otvoreni povr{ini se planirani
i realizirani kako sistem koj se sostoi od parkovi, skverovi,
stanbeno i linearno zelenilo. Glavnite parkovski povr{ini se
smesteni pokraj rekata Vardar, {to zna~i vo centralniot gradski
pojas i preku drugi zeleni povr{ini se povrzani so prigradskite
otvoreni predeli - park {umata Vodno i agaranite i {umski predeli
na Skopska Crna Gora. Dominantno e stanbenoto zelenilo, vo ~ii
sostav se i detskite igrali{ta i drugite rekreativni povr{ini. VO
BOX Vkupnata zelena povr{ina vo gradot iznesuva 667,9 ha, odnosno
8,7% od vkupnata povr{ina na gradot i e rasporedeno kako: - javno
zelenilo: stanbeno zelenilo (276,70 ha); reonski parkovi (3,38 ha);
gradski parkovi (54,82 ha); detski igrali{ta (0,75 ha); ceentralen
zabaven park (2,97 ha); sportski tereni (17,47 ha); - zelenilo so
ograni~eno koristewe (144,98 ha); - za{titno zelenilo (166,83 ha)
Prigradskoto zelenilo go so~inuvaat: park {umata Vodno (4.573 ha);
park {umata Zaj~ev Rid (7 ha); zelenilata vo prigradskite
rekreativni centri.
Planskite re{enija za namena na zemji{te za zeleni i rekreativni
povr{ini vo gradot (spored OUP od 1985g.) do 2002 godina se
realizirani vo golem procent i postignat e standard od 16 m2/`itel
(planiran e standard od 25m2/`itel za gradsko zelenilo). Ima
prostori koi ne se privedeni kon planiranata namena i ima prenamena
na zelnite povr{ini za drugi funkcii (domuvawe, stopanstvo). Treba
da se podvle~e deka e obezbedena mre`a na zeleni i otvoreni
prostori koi funkcioniraat kako sistem, deka javnoto zelenilo e
sogleduvano kako zna~ajna urbana funkcija i deka e golema
beneficija faktot {to na `itelite na Skopje zelenite povr{ini im se
dostapni najmnogu na 15 minutna oddale~enost od domot. Gradot pravi
golemi napori za odr`uvawe na javnite zeleni povr{ini i toa kako vo
naselbite, vo gradskiot park, zeleniloto pokraj bulevarite i
drugoto linearno zelenilo, na Kaleto, taka i vo odr`uvawe na
prigradskite rekreativni zoni Vodno, Saraj, Treska, Matka.
Problemite povrzani so zelenite povr{ini se slednite: uzurpacija na
povr{inite nameneti za parkovi so bespravna gradba; nedostig od
-
23
soodvetna za{tita na zemji{teto nameneto za parkovi i nedostig
od soodvetno ureduvawe i opremuvawe; vremena prenamena na
krajre~nite zeleni pojasi; zapostavuvawe na zna~ajni zelenite
kompleksi: Gazi Baba, Zaj~ev Rid, Kale, krajre~noto zelenilo pokraj
rekata Vardar i drugi; nedovolna funkcionalna povrzanost na park
{umata "Vodno" so gradot i nesoodvetno upravuvawe so nea.
Ulici i soobra}aj
Skopje e glaven soobra}aen jazel vo Republikata. Tuka se
krstosuvaat glavnite patni pravci, locirana e glavnata `elezni~ka
stanica i aviotransportot, od tuka se odvivaat site soobra}ajni
vrski vo dr`avata i vo opkru`uvaweto. Soobra}ajnta infrastruktura e
izgradena posle 1963 godina spored planskite sogleduvawa za
potrebite na Skopje kako centar na po{irokiot region. Uli~nata
mre`a vo gradot e koncipirana vo istiot period so respektirawe na
potrebite na soobra}ajnite tekovi i ulogata na kotlinata vo
organizirawe na soobra}ajot vo po{irokiot prostor.
Razvojot i realizacijata na planiranata primarna soobra}ajna
mre`a zna~itelno zaostanuva zad razvojot na ostanatite funkcii na
gradot, {to pokraj drugite pri~ini, pridonesuva za mo{ne
nepovolnite soobra}ajni uslovi vo potesnoto centralno podra~je.
Stepenot na motorizacijata vo 2002 godina vo Republika
Makedonija e na nivoto na prosekot na zemjite na Balkanot. Starite
i dotraeni patni~ki avtomobili prestavuvaat potencijalna opasnost
po bezbednosta na soobra}ajot poradi namaluvaweto na proto~nosta na
soobra}ajot i poradi toa {to se izvor na zgolemena emisija na
nedovolno sogoreni ~esti~ki na gorivo i drugi {tetni produkti.
Golemiot broj stari i dotrajani avtobusi i tovarni vozila i
nedovolnoto prirodno provetruvawe vo Skopskata Kotlina imaat
osobeno negativno vlijanie vrz `ivotnata sredina. Soodvetna
tehni~ka kontrola na motornite vozila nedostasuva. Kako merka za
namaluvawe na aerozagaduvaweto zapo~na kampawa za koristewe na
bezoloven benzin, organizirana od Ministerstvoto za `ivotna
sredina.
Kapacitetot na soobra}ajnata mre`a predizvikuva zna~itelno
vlijanie na `ivotnata sredina. Problemi vo proto~nosta na
soobra}ajot se javuvaat na raskrsnicite kade {to doa|a do zastoi
(locirani se 19). Osnovna pri~ina za neefikasen soobra}aj i slaba
proto~nost e nedoizgradenosta na primarnata soobra}ajna mre`a vo
gradot i necelosnata realizacija na brzite magistrali: Severniot
Bulevar ("Aleksandar Makedonski" i "Nikola Karev"), Ju`niot bulevar
("Makedonija") i vrskata pome|u ovie nadol`no postaveni bulevari so
Isto~niot Bulevar ("Kru{evska Republika"). Za odbele`uvawe isto
taka se: neizgradenosta na magistralni i sobirni ulici, {to se od
klu~no zna~ewe za povrzuvawe na zapadniot del od gradot so centarot
i
-
24
so odredeni lokaliteti vo ju`nata industriska zona i nedostig od
alternativno povrzuvawe na severniot del so centralnoto gradsko
podra~je poradi {to celokupniot soobra}aj od sever se sleva na
krstosnicata "Sudska Palata". Zastojot na krstosnicite vlijae vrz
kvalitetot na `ivotnata sredina (vozduhot i bu~avata) i treba
interdisciplinarno da se re{ava. Problemot e osobeno izostren vo
periodite na tempraturna inverzija zime, i lete vo periodi na
visoki temperaturi. Krstosuvaweto na primarnata i sekundarnata
uli~na mre`a glavno e regulirano so postavuvawe na horizontalna i
vertikalna signalizacija. Krstosuvaweto pome|u `elezni~kata i
uli~nata mre`a skoro celosno e re{eno so objekti za denivelacija.
Isklu~ok se preminite na prugata vo Maxari i vo \or~e Petrov kaj
Kondovo, kade krstosuvawata se na nivo na terenot i se regulirani
so zvu~na i svetlosna signalizacija i so polubranici. Sistemot za
vodewe na gradskite soobra}ajni tekovi e zastaren. Imeno, ne postoi
organiziran sistem za sledewe na promenite vo soobra}ajot, zastaren
e sistemot na semaforskoto regulirawe na soobra}ajot, mal e broj na
ednonaso~ni ulici, nema denivelirani krstosnici (odamna se planira
denivelirawe kaj "Sudska Palata", "Kompleks Banki", "Dom na Pe~at"
itn), ne e dovolen brojot na pe{a~ki mostovi ili pozemni premini za
pe{aci. Za odbele`uvawe e nedostatokot na soobra}ajna kultura i
disciplina kaj pogolem del na gra|anite na Skopje.
Parkiraweto na patni~kite vozila vo gradot, odnosno vo
centralnoto podra~e e poseben problem. Ima samo 255 mesta so
povr{ina od 6.466 m2 vo parkirali{ta nameneti za posebna namena,
odnosno za poznati korisnici i javni parkirali{ta so 10338 mesta za
parkirawe.
Edinstveno organizirano parkirali{te za tovaren soobra}aj vo
gradot e parkirali{teto na Fer{ped {to se nao|a vo sostav na
prostorot za Javni carinski skladi{ta, so kapacitet za 48 te{ki
tovarni vozila i {leperi i so povr{ina od 3.800 m2. Parkirali{teto
za tovarni vozila {to se nao|a na Bulevar Makedonija so povr{ina
15.800 m2 pretstavuva neuredena povr{ina so makadamsko-zemjena
podloga kade se parkiraat individualni prevoznici. Specijalizirano
parkirali{te za avtobusi ~ij domicil se nao|a nadvor od gradot
Skopje nema. Avtobusite se parkiraat na asfaltirano parkirali{te
(kapacitet za 28 avtobusi i povr{ina od 2.500 m2) vo
blizina na Metalskiot zavod “Tito”, i na parkirali{teto kaj
OHIS, so ist kapacitet. Navedenite parkirali{ta se so nedefiniran
status i tamu ~esto se parkiraat razli~ni tipovi vozila. Dvi`eweto
na pe{acite po ulicite vo gradot se odviva po izgradeni trotoari
(se ocenuva deka tie se ~esto so nestandardni dimenzii). Problem e
dvi`eweto vo centrot kade {to i pokraj nastojuvawata da se
-
25
regulira parkiraweto, pe{a~kite pateki se okupirani so parkirani
vozila. Podolgo vreme funkcioniraat pe{a~kite zoni: Starata Skopska
^ar{ija i Plo{tad Makedonija koi me|usebno se povrzani preku
Kameniot Most i koi zaedno so Trgovskiot Centar pretstavuvaat
edinstvena celina nameneta isklu~ivo za dvi`ewe na pe{acite. Vo
ponovite naselbi Jane Sandanski i Kapi{tec, koncipirani spored
sovremeni parametri, centralnite delovi se nameneti za pe{a~ki
dvi`ewa i kontakti {to se poka`uva kako uspe{no re{enie. Zna~aen
prostor za pe{a~ko dvi`ewe e bregot na Vardar kade se izgardeni
pe{a~ki pateki. Velosipedski pateki ima izgradeno samo na del od
primarnite soobra}ajnici i na desniot breg na r.Vardar (2,0 km.).
Skopjani poseduvaat nad 13.000 velosipedi, no mnogu malku gi
koristat (samo 1,9% od vkupnite dnevni patuvawa se so velosiped).
Se ocenuva deka ne se koristat predispoziciite na ramni~estata
konfiguracija za vakov vid prevoz, pa nitu za rekreacija.
. Javniot prevoz na patnici e organiziran kako dale~inski
(me|unaroden i doma{en), prigradski, gradski i taksi prevoz na
patnici. Osnovno prevozno sredstvo se avtobusite. Prevozot go
vr{at: Javnoto soobra}ajno pretprijatie-JSP Skopje i Asocijacijata
na individualni prevoznici. Mre`ata se sostoi od 27 gradski linii i
25 prigradski linii. Vo vrvnoto ~asovno optovaruvawe prevozot vo
gradskiot soobra}aj se obavuva so prose~no 260-270 avtobusi
(zglobni ili edine~ni), a vo prigradskiot soobra}aj se koristat
pribli`no 65 avtobusi. Transfer na patnici vo liniskiot prevoz se
obavuva preku me|ugradskata avtobuska stanica i u{te dve
improvizirani avtobuski stanici, i toa edna za me|unaroden
soobra}aj (kaj Starata `elezni~ka stanica) i edna {to e nameneta za
vonliniski prevoz na patnici (kaj hotelot Holidej In). Vo izgradba
e nova me|ugradska avtobuska stanica so {to }e se integrira
avtobuskiot so `elezni~kiot soobra}aj.
Poseben problem e prisustvoto na golem broj avtobusi od
me|unarodniot i me|umesniot soobra}aj vo najstrogoto centralno
podra~je na Gradot; (ne) kvalitetot na vozilata koi vo pogled na
emisijata na bu~ava i ispu{tawe na {tetni materii vo vozduhot se
daleku pod evropskite standardi propi{ani za vakov vid na vozila
(ISO 9002) i zastarenost na vozniot park (osobeno onie na
privatnite prevoznici koi se postari od deset godini so namaleni
prevozni sposobnosti). Ovaa godina vovedeni se takanare~eni
ekolo{ki avtobusi koi koristat te~en gas so {to se o~ekuva da se
namali emisijata na zagaduva~ki materii.
Vozilata na javniot prevoz ne se ~istat redovno {to vo uslovi na
semiaridna klima kakva {to e vo Skopje, i zgolemena koncentracija
na pra{ina vo vozduhot u{te pove}e ja vlo{uva sostojbata.
-
26
Vodosnabduvawe
Naselenieto na Skopje i del od industrijata za vodosnabduvawe gi
koristat vodite od izvorot Ra{~e (dve kapta`i so sredno godi{en
kapacitet 4,15 m3/sek.) i bunarskoto podra~je Nerezi-Lepenec. Vo
periodot od 1985 do 1997 god izgradeni se pumpnite stanici: Butel,
Dra~evo, Novo Selo, Lepenec i Radi{ani.
Na gradskiot vodosnabditelen sistem se priklu~eni 431.153 `iteli
ili 96,1%, a od lokalni izvori se snabduvaat 17.544 `iteli ili
3,9%.
SOSTOJBA NA VODOSNABDUVAWE NA NASELENIETO VO GRADSKITE I DRUGITE
OP[TINI PRIKLU^ENI NA GRADSKA VODOVODNA MRE@A
r. br op{tina vkupen broj na `iteli
naselenie koe se snabduva od gradska vodovodna mre`a
naselenie koe se snabduva od
lokalni izvori vo granici na urban opfat
nadvor od granici na urban opfat
b. `it. % br. `it. % br. `it. %
GRADSKI OP[TINI
1. Gazi Baba 67.664 42.895 63,4 15.563 23,0 9.206 13,6
2. \. Petrov 37.961 29.495 77,7 6.505 17,3 1.961 5,2
3. Karpo{ 58.359 54.927 94,1 3.073 5,2 359 0,7
4. Kisela Voda 118.079 107.505 91,0 10.574 9,0 0 0
5. Centar 85.021 85.021 100 0 0 0 0
6. ^air 63.375 54.514 86,0 5.963 9,4 2.898 4,6
7. [. Orizari 18.238 13.044 71,5 2.074 11,4 3.120 17,1
vkupno: 448.697 387.401 86,3 43.752 9,8 17.544 3,9
r. br op{tina vkupen broj na `iteli
naselenie koe se snabduva od gradska vodovodna mre`a
naselenie koe se snabduva od
lokalni izvori vo granici na urban opfat
nadvor od granici na urban opfat
b. `it. % br. `it. % br. `it. %
DRUGI OP[TINI
1. Ara~inovo 9.960 0 0 0 0 9.960 100
2. Studeni~ani 14.747 5.775 39,2 8.972 60,8
3. Zelenikovo 4.236 0 0 0 0 4.236 100
4. Petrovec 8.123 0 0 0 0 8.123 100
5. Ilinden 14.512 0 0 0 0 14.512 100
6. Sopi{te 9.684 6.531 67,4 3.153 32,6
7. Kondovo 9.840 6.978 70,9 2.862 29,1
8. Saraj 21.302 7.596 35,5 3.422 16,0 10.284 48,5
9. ^.-Sandevo 8.064 0 0 0 0 8.064 100
vkupno: 100.468 7.596 7,6 22.706 22,6 70.166 69,8
SEVKUPNO: 549.165 394.997 72,0 66.458 12,1 87.710 15,9
Izvor: GUP na grad Skopje-2002, JP za prostorni i urbanisti~ki
planovi, Skopje
-
27
Slednite naselbite vo skopskite op{tini se snabduvaat so lokalni
vodovodi:
- Qubanci i Quboten vo Op{tina ^air, - Ra{tak, Stra~inici i
Bula~ani vo Op{tina Gazi Baba, - Jurumleri i Idrizovo vo op{tinata
Gazi Baba (na ovoj sistem se
priklu~eni i ramni~arskite sela od op{tinite Ilinden i
Petrovec).
Ima pove}e od 240 industriski i stopanski objekti {to koristat
voda od gradskata mre`a.
Vkupnata potro{uva~ka na voda od gradskiot vodosnabditelen
sistem iznesuva 87.032.828 m3/god. ili 516 l/den/`itel.
Doma}instvata priklu~eni na gradskata mre`a tro{at 24.882.000
m3/god. Vkupnata potro{uva~ka na voda za industrijata iznesuva
16.658.083 m3/god. Zagubite na voda vo vodosnabditelniot sitem se
mnogu golemi, imeno tehni~kite zagubi iznesuvaat do 33%, a vkupnite
zagubi se okolu 50% od vkupno proizvedenata voda. VKUPNA
POTRO[UVA^KA NA VODA OD GRADSKIOT VODOSNABDITELEN SISTEM
potro{uva~ka na voda za: /m3/god/ /%/ l/den/`it
1 Doma}instva 24.873.982 28,58 148
2 stopanstvo i industrija 16.658.083 19,14 99
vkupno: 41.532.065 47,72 247
3
zagubi na voda
korisno upotrebena voda 16.040.150 18,43 95
tehni~ki zagubi 29.460.613 33,85 174
vkupno: 45.500.763 52,28 269
se vkupno: 87.032.828 100 516
Izvor: GUP na grad Skopje-2002, JP za prostorni i urbanisti~ki
planovi, Skopje
Vo vodosnabditelnata mre`a na odredeni delnici (kon pumpnite
stanici i rezervoarot Pripor, kon naselbite Usje, Ohis, Dra~evo i
Kisela Voda i kon selata Inxikovo i Trubarevo) ima golemi zagubi na
pritisok {to poso~uva na potrebata od rekonstrukcija ili
pro{iruvawe na mre`ata
Koli~estvata na potro{enata voda se varijabilni. Promenite vo
potro{uva~kata se povrzani so karakterot na korisnicite.
Namaluvaweto na proizvodstvo t.e. zatvaraweto na zna~ajni
industriski kapaciteti oslobodi koli~estva na voda koi sega se
dovolni za site ostanati potrebi. Se ocenuva deka potrebite od
kvalitetna voda }e se zgolemuvaat vo idnina i zatoa e potrebno
blagovremeno iznao|awe alternativni re{enija za vodosnabduvawe.
Postojat nekolku mo`ni izvori za vodosnbduvawe. Alternativite za
snabduvawe so tehni~ka i tehnolo{ka voda se sogleduvaat vo
koristewe na vodite od hidro sistemot Kozjak- Matka 2 i hidro
sistemot Kadina Reka. I dvata sistema
-
28
mo`at da poslu`at za tehni~ko-tehnolo{ki potrebi i za
navodnuvawe. Se naglasuva potrebata da se definiraat kvalitativnite
osobini na potencijalnite izvori na voda od aspekt na
korisnicite.
Gradot ne raspolaga so poseben sistem za koristewe voda za
nepre~eno odr`uvawe na javnata ~istota i odr`uvawa na javnite
zeleni povr{ini. To~ni podatoci za iskoristena voda za odr`uvawe na
javnite zeleni povr{ini nema. Spored podatocite od JP Vodovod i
kanalizacija za ovaa namena se potro{eni cca 6,85% od vkupnoto
koli~estvo proizvedena voda vo 2000 godina. Mieweto na javnite
soobra}ajni povr{ini do skoro e vr{eno od gradskiot sistem za
vodosnabduvawe, za {to bea tro{eni okolu 3 % od proizvedenata voda.
Zaradi racionalizacija vo potro{uva~kata na voda od pred nekolku
godini JP Komunalna higiena koristi isklu~ivo podzemna voda za ovaa
namena. Za odr`uvawe na javnite zeleni povr{ini i javnata ~istota
na celata teritorija na gradot se planira koristewe na bunarska
voda (alternativno koristewe voda od Kozjak-Matka-2 ili Kadina
Reka). So voveduvawe na paralelen sistem za snabduvawe so tehni~ka
voda za polevawe }e se sozdadat rezervi za pro{iruvawe na mre`ata
na centralniot distributiven sistem za voda za piewe i vo ruralnite
sredini.
Vo Skopje nedostasuvaat prostori za rekreacija na voda, a i
brojot na zatvorenite i otvoreni bazeni ne soodvetstvuva na
potrebite na naselenieto. Ezeroto Treska e rekreaciona zona koja
slu`i i za rekreacija na voda.
Kanalizacija i tretman na otpadni vodi
Izgradbata na kanalizacionata mre`a ne gi sledi planiranite
opredelbi. Samo 73,77 % od fekalnata mre`a i 24,95% od
atmosferskata mre`a se izgradeni. PREGLED NA IZGRADEN
KANALIZACIONEN SISTEM VO ODNOS NA
PLANIRANIOT ZA 2000 GOD
op{tina
procent na izgradenost /%/
fekalna kanalizacija atmosferska kanalizacija
magis-tralna
sekun-darna
vkupno magis-tralna
sekun-darna
vkupno
1 Gazi Baba 87,07 91,37 89,39 63,03 14,73 27,01
2 \. Petrov 99,63 45,86 60,47 43,36 17,79 24,68
3 Karpo{ 66,28 75,50 71,25 63,11 15,60 22,86
4 K. Voda 87,67 91,58 89,90 37,80 35,98 36,40
5 Centar 86,00 67,07 75,62 76,89 16,21 29,97
6 ^air 90,02 42,39 55,54 48,47 13,45 18,46
7 [. Orizari 68,73 69,02 68,89 5,89 0,00 1,85
vkupno: 82,21 69,12 73,77 52,05 17,83 24,95
Izvor: Dokumentaciona osnova na GUP Skopje 2002, JP za prostorni
i urbanisti~ki planovi, Skopje
-
29
Vkupnata koli~ina na otpadna voda {to se ispu{ta vo gradskiot
fekalen kanalizacionen sistem iznesuva 33.234.043 m3/god. i toa od
doma}instvata 20.064.396 m3/god i od stopanskite objekti 13.169.647
m3/god. Na gradskata fekalna mre`a se priklu~eni 79,91% `iteli.
Ostanatite `iteli otpadnata voda ja isfrlaat vo septi~ki jami,
izlivi vo podzemjeto i vo otvoreni kanali. Se procenuva deka ova
koli~estvo e 5.034.259 m3/god.
Fekalnite otpadni vodi od gradot, voglavno preku glavnite
kolektori na leviot i desniot breg, bez pre~istuvawe se ispu{taat
vo rekata Vardar
vo blizina na "Pivara" - Skopje i kaj mostot “Bliznak” kaj
Bulevarot "Srbija". Vo sklop na fekalniot kanalizacionen sitem
postojat pumpni stanici (Maxari 1, Maxari 2, Maxari 2A, Novo
Lisi~e, 11 Oktomvri, Isto~na industriska zona). Otpadnite vodi od
naselbta Lisi~e i Dra~evo mehani~ki se pre~istuvaat vo dve
pre~istitelni stanici pred da se ispu{tat vo Usjanskiot kanal,
odnosno otvoreniot kanal Dra~evo. Vkupnata koli~ina otpadna voda
{to odi preku ovie sistemi e 6.994.155 m3/god. Se procenuva deka
industrijata koja za svoi tehnolo{ki potrebi ne koristi voda od
gradskata vodosnabditelna mre`a, ispu{ta okolu 70.161.000 m3/god
otpadna voda. Golem broj od industriskite kapaciteti otpadnite vodi
gi ispu{taat direktno vo recepientite: vo r. Vardar od Isto~nata i
Zapadnata industriska zona; vo r. Lepenec od Zapadnata industriska
zona; vo Usjanskiot kanal od Ju`nata industriska zona; vo kanal
Serava od industriskite objekti vo toj reon.
Industriskite kapaciteti "@elezarnica", "Ohis" i Alkaloid
otpadnite vodi po soodveten tretman gi ispu{taat vo reka
Vardar.
Samo 24,95% od predvidenata atmosferskata kanalska mre`a se
izgradeni. Atmosferskite vodi se ispu{taat niz 30 ispusti direktno
vo otvorenite kanali Taftalixe, Usjanski kanal, Serava,
Sin|eli}-Taor i vo rekite Vardar i Lepenec. Golem problem se
atmosferskite vodi od padinite na Vodno i Skopska Crna Gora koi
gravitiraat kon gradot. Poradi nedovolnata izgradenost na
atmosferskata mre`a golemi koli~ini od do`dovnite vodi se slivaat
vo fekalnata kanalizacija, {to predizvikuva problemi, odnosno
nejzino prepolnuvawe i prelivawe. Registrirani se 4 kriti~ni mesta
za odvodnuvawe na atmosferskite vodi
Energetska infrastruktura
Enegretskata infrastruktura vo Skopje ja so~inuvaat:
elektri~nata, toplotnata i gasovodnata infrastruktura.
-
30
Gradot Skopje se snabduva so elektri~na energija od
elektroenergetskiot sistem na Makedonija, povrzan preku ~etirite
primarni trafostanici. od kade se vr{i prenos na energija do
korisnicite i povrzuvawe so sosednite elektrosistemi.
Najgolemiot del od trafostanicite se postari od 30 godini. Ovoj
podatok ka`uva deka kabelskite vrski ve}e se amortizirani. I
niskonaponskata i srednonaponskata mre`a vo naselbite izgradeni
posle zemjotresot e ve}e amortizirana i ne gi zadovoluva barawata
za mo}nost i energija.
Vo prigradskite i neurbaniziranite delovi na gradot, kako i vo
centralnoto gradsko podra~je so pointenzivna gradba kako Buwakovec,
Debar Maalo, Centar i drugi instaliraniot kapacitet e
preoptovaren.
Vo Skopje glavno se koristi tolinska energija od gradskiot
sistem ( tri toplani, tri kotlari, soodvetna toplifikaciona mre`a
so vkupna dol`ina od 170 km i pove}e od 2350 redukcioni stanici).
Vo tekot na
grejnata sezona se proizveduvaat 700.00 MWh toplinska energija,
a na potro{uva~ite im se ispora~uva okolu 600.000 MWh.
Zgolemuvaweto na potrebite ne e sledeno so planirana izgradba na
toplanite, zaradi {to vo nekoi lokaliteti ima potreba od izgradba
ili rekonstrukcija na postojnata mre`a. Gasovodniot sistem se
sostoi od magistralen gasovod so vkupna dol`ina od 98 km i gradska
gasovodna mre`a od 19,170 km. Priklu~eni se 13 potro{uva~i. Za
potrebite na gradot napraveni se dve glavni merni regulacioni
stanici, i toa Skopje-Sever vo blizina na "@elezara" i Skopje-Jug
vo blizina na "Ohis". Planirana e izgradba u{te na 12 km mre`a za
zaokru`uvawe na sistemot na gasovodnata infrastruktura.
Ostanati elementi na urbanata struktura Od posebno funkcionalno
zna~ewe na gradot se: pazarite i grobi{tata.
Vo gradot Skopje ima 15 pazari za zemjodelski prehranbeni
prizvodi, so povr{ina od 43.485 m2. Na eden pazar se snabduvaat
prose~no 26.000 `iteli. So pazarite se upravuva na sovremen na~in
taka {to tie ne pretstavuvaat rizi~ni mesta za sredinata i
zdravjeto na naselenieto. Kako rizi~en se ocenuva kvalitetot na
hranata, odnosno zelen~ukot i ovo{jeto {to se prodava vo malite
prodavnici i koe e izlo`eno na trotoarite, duri i na najzagadenite
raskrsnici.
Postojat pravoslavni, muslimanski, katoli~ki i evrejski
grobi{ta. Grobi{tata se locirani na lokaciite: "Butel"
(pravoslavni, muslimanski, katoli~ki i evrejski grobi{ta); "\or~e
Petrov" (pravoslavni i muslimanski); "Kamnik" (pravoslavni i
muslimanski);
-
31
"Dra~evo" (pravoslavni); "Kale" (katoli~ki); vo dvorot na
crkvata Arhangel Mihail (pravoslavni i katoli~ki) i na "Gazi Baba"
(muslimanski) uredeni spored urbani i sanitarni standardi.
Grobi{tata "Butel" treba itno da gi uredat povr{inite predvideni za
taa namena.
Prirodni nepogodi i katastrofi
Podra~jeto na Skopje, e izlo`eno na prirodni nepogodi i
katastrofi. Najrizi~ni i so najgolemi potencijalni posledici se
zemjotresite. Postojat opasnosti i od poplavi, lizgawe na zemji{te,
su{i, silni vetrovi i pojava na grad.
Poznato e deka Skopskata Kotlina kako i Balkanskiot region se
seizmi~ki aktivni podra~ja i deka niz istorijata gradot Skopje
nekolkupati nastradal od silni zemjotresi. Silni zemjotresi koi go
pogoduvaat ova podra~je poteknuvaat od lokalnoto skopsko `ari{te i
od okolnite sosedni i oddale~eni `ari{ta. Zemjotresite od lokalnoto
skopsko `ari{te se generiraat neposredno pod i okolu urbanisti~koto
podra~je na gradot, dodeka zemjotresite od sosednite `ari{ta se
generiraat od okolnite seizmogeni zoni vo radius do 100-150 km.
Zemjotresite od oddale~enite `ari{ta se generiraat od mo}nite
seizmogeni zoni, koi se nao|aat na pogolemi rastojanija vo okolnite
zemji. Vo poslednite 90-95 godini na podra~jeto na Skopje se
manifesti-rale 26 zemjotresi so prose~en intenzitet od 5 stepeni
(13 poteknale od lokalnoto, 10 od sosednite i 3 od oddale~enite
`ari{ta), so prose~en intenzitet od 7 stepeni imalo 7 zemjotresi,
(5 od lokalnoto i eden od sosednite `ari{ta). Katastrofalen bil
zemjotresot so intenzitet pogolem od 7 stepeni (1963 godina), od
lokalno `ari{te. Na podra~jeto na gradot ovoj potres se
manifestiral so intenzitet od 7-10 stepeni.
Po katastrofalniot zemjotres od 1963 god., aseizmi~kata gradba i
seizmi~kata za{tita zazedoa prioritetno mesto vo tehni~kata
regulati-va za proektirawe i izgradba. Vo izminatite godini normite
bea modi-ficirani, podobruvani, taka {to deneska tie se na
zadovolitelno nivo. Od aspekt na za{tita na naselenieto, `ivotnata
sredina, i sozdadenite vrednosti, potrebna e postojana nadgradba na
normativnite akti i unapreduvawe i kontrola na mehanizmot za
primena na sovremeni kriteriumi za gradba.
Vo poslednite decenii vo Skopskata Kotlina dvapati se pojavija
golemi vodi koi poplavija golemi povr{ini (vo 1962 godina vo
gradskoto podra~je na Skopje bea poplaveni okolu 6.750 ha, a vo
1979 godina okolu 7.500 ha.). Za za{tita od poplavi se izgradeni
blizu 60 km odbrambeni linii (nasipi i kejski zidovi) i okolu 23 km
re~ni korita se regulirani. Sepak, tesnite grla na Vardar (mostot
kaj s.Dolno Lisi~e, `elezniot most kaj ran`irnata stanica kaj s.
Trubarevo, pe{a~kiot most kaj staro
-
32
Sajmi{te, `elezniot most kaj Saraj, kako i mostot kaj Ra{~e)
seu{te pretstavuvaat problem i opasnost poradi toa {to otvorite na
mostovite imaat mala propusna mo}. Od poplavuvawe pri ekstremno
visoki vrne`i se zagrozeni niskite delovi na Skopsko pole i
naselbite Aerodrom, Novo Lisi~e, Dra~evo, Hipodrom, jugoisto~nata
industriska zona i pati{tata: Skopje-Kumanovo, Skopje-Katlanovo,
Skopje-Ka~anik i Skopje-Tetovo, a zagrozeni se i `elezni~kite
prugi: Skopje-Tetovo, Skopje-Ka~anik i Skopje-Kumanovo.
Izgledot i siluetata na gradot Retko se pravat analizi na
izgledot odnosno na vizuelnata scena na gradot. Taa se sostoi od
arhitektonskiot izgled i negovata integracija so prirodniot predel
i so otvorenite prostori. Nea ja sozdava kulturniot i istoriski
kontekst no i socijalniot i ekonomski razvitok. Dene{niot izgled na
Skopje e opredelen od arhitektonskiot i dizajnerski stil od
periodot na modernata, no mo`at da se najdat objekti od
devetnaesettiot i dvaesettiot vek i zna~ajni kulturno istoriski
spomenici so specifi~na arhitektura. Bitno e da se istakne deka
najva`nite objekti se evidentirano i staveni pod za{tita
(registrirani se i evidentirani vkupno 80 objekti na nedvi`ni
spomenici na kulturata). Planiraweto ima va`na uloga za izgledot na
gradot, a vo planovite od najniskoto nivo (detalni urbanisti~ki
planovi) vo vtorata polovina na dvaesettiot vek bea definirani
nasokite za arhitektonskoto i dizajnersko oblikuvawe. Poslednite
desetina godini gradot brgu go menuva izgledot poradi primena na
novi stilovi i oblikuvawe, no promenite ne se rezultat na
strategija za za{tita na siluetata na gradot i nasoki za
oblikuvawe. Karakteristi~ni se kontrastite vo ovaa smisla. Od edna
strana ima objekti so mnogu napadna dekoracija (detali i dodatoci
koi ne samo {to ne go definiraat stilot kako jasen i ~ist tuku i
zna~itelno ja poskapuvaat cenata na objektite), a od druga ima
objekti adaptirani za `iveewe iako se nezavr{eni.
Problemi
- uslo`neto funkcionirawe poradi dolgogdi{en intenziven
migraciski pritisok i demografski prirast / po{irokiot urban
prostor ne e sogleduvan kako urbana aglomeracija;
- nedostig od instrumenti za vodewe urbana politika i naso~uvawe
na urbaniot razvoj;
-
33
- nepo~ituvawe na sistemot na urbano planirawe/
nesinhroniziranost na podgotvka na razli~nite nivoi na urbana
dokumentacija;
- disproporcii vo gustinite na stanbenite zoni, koi ne se
sledeni so kreirawe soodvetna urbana politika (aktuelnite planerski
planerski standardi za gradba }e vljaat na kvalitetot na sredinata
osobeno vo centarot kade {to sega gustinite se golemi i interesot
za gradba najizrazen );
- opremenosta so javni funkcii e so nezna~itelni razliki, no
zna~itelni se razlikite vo opremenosta so infarstruktura / vodovod
i kanalizacija;
- substandardnite naselbi/lokaliteti; - pojavite na bespravna
gradba, osobeno naselbite vo kontaktnite
podra~ja; - anga`irawe na golemi povr{ini zemji{te za vikend
ku}i (od niv se
formiraat novi naselbi za postojano `iveewe) koi se gradat vo
rekreativnite podra~ja na gradot (Saraj, Matka, Vodno, Sowe,
Zelenikovo);
- zgolemuvawe na rizikot na bezbednost na objektite poradi
zapostavuvawe na standardite za aseizmi~ka gradba osobeno kaj
nadgrdabite i poradi gradba vo seizmi~ki najrizi~ni podra~ja (
krajbre`je na Vardar);
- zonite za industrija i servisi ne se sogleduvaat kako celini
za re{avawe na problemite povrzani so kvalietetot na `ivotnata
srediana;
- {irewe na zonite za industrija i servisi nadvor od gradskiot
grade`en reon so nesoodvetna infrastrukturna opremenost i nejasna
sostojba vo odnos na vlijanieto vrz sredinata (poseben problem
pretstavuva faktot {to ovie zoni se formiraat pokraj krajbre`jta
ili gi blokirata za{titnite zoni pokraj pati{tata);
- prenamena na zemji{teto za zeleni povr{ini (reonskite parkovi,
krajbre`niot zelen pojas pokraj Vardar, vo park-{umata Vodno);
- zapu{teni zeleni povr{ini osobeno pokraj brzite soobra}ajnici
i okolu nekoi javni objekti;
- za{titnoto zelenilo (za za{tita od erozija) vo stanbenite
naselbi na Vodno intenzivno se prenamenuva za gradba;
- nedostig od soovremeni planovi za upravuvawe so rekreativnite
podra~ja ( Vodno, Gazi Baba, krajbre`jeto na Vardar, Matka);
- zapostaven razvojot i gradbata na primarnata patna mre`a i
brzite magistrali;
- nesoodvetna proto~nost na nekoi raskrsnici - zastoj na 19
raskrasnici;
- nedostig od parking mesta vo centarot, nesoodvetni re{enija i
nedostig na velosipedski pateki i pateki za pe{a~ki dvi`ewa;
- nesoodvetno krstosuvawe me|u `elezni~kata i patnata mre`a na
dva lokaliteta;
- nedovolno efikasen javen prevoz; - zastarena i neefikasna
vodovodna mre`a na oddelni delnici; - nedovr{ena kanalizaciska
mre`a / fekalna i osobeno atmosferska;
-
34
- stari trafostanici i amortizirana niskonaponska i
srednonaponska mre`a;
- doizgradba na mre`ata za toplifikacija; - sporo priklu~uvawe
na gasovodnata mre`a; - iskoristeni prostorni kapaciteti na
grobi{tata “Butel”; - unapreduvawe na normativnite akti za
aseizmi~ka gradba; - nekolku lokacii na rekata Vardar se seu{te
rizi~ni za pojavi na
poplavi, odbranbenata linija ne e sigurna po celata do`ina i
se{ute postojat zagrozeni povr{ini od poplavi;
- neefikasna za{tita na gradskata silueta i arhitektonskoto i
graditelsko nasledstvo.
2.2. KVALITET NA @IVOTNATA SREDINA 2.2.1 KVALITET NA
VOZDUHOT
Vo Skopje nema katastar na zagaduva~i na vozduhot. Podolgo od
edna decenija se vr{at parcijalni sledewa na sostojbite so emisiite
glavno od klu~nite industriski zagaduva~i, no podatocite ne se
sistematizirani. Za potrebite na Akcioniot plan napraven e obid da
se soberat raspolo`ivite podatoci i da se obrabotat so cel da se
dobie referentna slika za {tetnite materii koi se ispu{taat i go
zagaduvaat atmosferskiot vozduh. Emisija na polutanti
Nepovolnite orografski i klimatski karakteristiki na kotlinata,
odnosno temperaturnite inverzii, zgolementa za~estenost na denovi
so magla, nepovolniot re`im na vetrovi go izostruvaat problemot na
zagaduvawe na vozduhot vo odredeni periodi od godinata. [tetnite
materii poteknuvaat od energetskite postrojki, industrijata i
motornite vozila, glavnite zagaduva~i na vozduhot.
Vo Skopje se emitiraat 4.191.927 Nm3/h otpadni gasovi od koi
najgolema vkupna emisija ima vo op{tinite Gazi Baba i Kisela Voda.
Najgolem e
udelot (47 %) na emisijata na SO2 i CO (45 %).
-
35
VKUPNA EMISIJA NA POLUTANTI VO SKOPJE
45%
47%
6% 2%
CO
SO2
Nox
Prasina
Izvor: Dokumentacija RI "Tehnolab" doo - Skopje, 2002 Podatocite
za emisijata na polutanti vo vozduhot (period 1999 - 2001 god) se
dobieni od analizite na 161 emitor (izvor na zagaduvawe), podeleni
na to~kasti emitori (industriski objekti) i povr{inski emitori
(mali kotlovski postrojki, individualni lo`i{ta i sl.)
Rasporedot na zagaduva~ite na vozduhot uslovuva razliki na
kvalitetot na vozduhot vo oddelni podra~ja na gradot. Imeno, od
slednata tabela mo`e da se vidat razlikite vo optovarenosta so
{tetni materii vo op{tinite. VOLUMENSKI PROTOK NA OTPADNI GASOVI
(NM3/H) I EMISIONOTO KOLI^ESTVO NA POLUTANTI (T/GOD.) ZA OP[TINITE
I ZA GRADOT SKOPJE
Emitirana
{tetnost
Op{tina
{tetnost ^air Karpo{ Centar Gazi Baba Kisela
Voda Skopje
Protok Nm3/h 109.066 286.372 83.070 1.946.721 1.766.743
4.191.927
CO t/god 7.563 7.415 6.023 2.777 7.041 30.819 t/god
SO2 t/god 2.436 3.947 6.395 9.646 9.176 31.600 t/god
NOx t/god 110 969 469 1.380 1.325 4.253 t/god
Pra{ina t/god 253 345,5 253 343,5 211 1.406 t/god
Izvor: The Study on Air Pollution Monitoring System in Republic
of Macedonia, JICA, Ministry
of environment, 1999
Dokumentacija na RI "Tehnolab" doo - Skopje od merewa na
emisijata na {tetni materii vo vozduhot od industriski i energetski
objekti vo Skopje (1999 - 2002 god.) Dokumentacija od monitoring na
emisijata na polutanti vo vozduhot - Ministerstvo za `ivotna
sredina (1999 - 2002 god.)
Pri~inite za zagaduvaweto na vozduhot se poznati. Imeno, toa e
kompleks na faktori: postojnite tehnologii, nezadovolitelnoto
funkcionirawe na opremata ili nedostig na oprema za tretman na
otpadni gasovi.
-
36
Merewata poka`aa deka vo vozduhot vo Skopje se prisutni sulfurni
oksidi, jaglenorodni oksidi, azotni oksidi, prav, suspendirani
~esti~ki. Nekoi specifi~ni zagaduva~ki supstancii kako na primer
gasovitiot hlor, akrilonitrilot(OHIS),sulfurvodorodot, isparlivite
jaglenovodorodi, te{kite metali ( od drugi zagaduva~i) ne se merat
kontinuirano i za niv ne se raspolaga so relevantni pokazateli.
Uredi ili sistemi za za{tita na vozduhot imaat mnogu mal broj
emitori ( cementarnicata, `elezara, OHIS), no i tie ne se
tehnolo{ki zaokru`eni.
Pozna~ajni emitori na {tetni materii vo vozduhot vo Skopje se
toplanite. Podatocite za emisiite na otpadnite gasovi i polutanti
od
toplanite poka`uvaat zgolemuvawe na emisiite na SO2 i
pra{ina
(cvrsti ~esti~ki), blago namaluvawe na emisiite na CO, a
emisiite na NOx se relativno konstantni. So doizgradbata i
priklu~uvawe na toplanite na gasovodot i so zamena na te~nite
energensi so priroden gas
emisijata na polutantite osobeno na SO2 i pra{inata }e se
namali.
EMISII NA OTPADNI GASOVI I POLUTANTI OD TOPLANITE VO SKOPJE
GREJNI SEZONI: 1995/96, 1999/00, 2000/01 I 2001/02 GOD.
Period Potro{uva~ka na gorivo
t/god
Otpadni gasovi
Nm3/god
Polutanti Vkupno polutanti
t/god
SO2
t/god
NOx
t/god
CO
t/god
Pra{ina
t/god
1995/96 59.162 754.855.200 871 435 28 245 1.579
1999/00 73.698 1.024.038.405 1.725 448 7,7 259 2.440
2000/01 62.346 905.355.360 1.074 317 4,5 163 1.558
2000/02 77.756 1.102.403.908 1.614 439 6,5 322 2.381
Izvor: Dokumentacija od monitoring na emisijata i imisijata na
polutanti od toplanite vo Skopje, ad "Toplifikacija", Skopje (1996
- 2002 god.) Dokumentacija na RI "Tehnolab" doo - Skopje od merewa
na emisijata na {tetni materii vo vozduhot od industriski i
energetski objekti vo Skopje (1999 - 2002 god.)
Vo potro{uva~kata na goriva najgolem e udelot na mazutot (65 %),
potoa e potro{uva~kata na drvata (22 %) koi glavno se upotrebuvaat
za zatopluvawe na individualnite domovi - doma}instva. Upotrebata
na te~ni goriva vo energetskite-kotlovski postrojki e golema i ima
zna~itelno vlijanie vo emisija na {tetni materii vo vozduhot,
osobeno na emisijata na SO2, (vo sostavot na mazutot sodr`inata na
sulfur se dvi`i od 2-5%). Za odbele`uvawe e deka lo{oto odr`uvawe
na re`imot na sogoruvawe na te~nite energensi vo pomalite kotlovski
postrojki koi vo Skopje gi ima vo zna~itelen broj, pridonesuva i za
zgolemena emisija na CO i NOx.
-
37
Ogrevno drvo koristat okolu 35.000 doma}instva so okolu 140.000
`iteli pri {to vo op{tinite ^air i Gazi Baba se locirani 60 % od
doma}instvata. Presmetkite od sogoruvaweto na drvoto poka`uvaat
zna~itelni vrednosti na emisijata na polutanti, osobeno na
jagleroden monoksid, koj se procenuva na 24.500 t/god. {to e
posledica na nepotpolno i nesoodvetno sogoruvawe na drvata vo
malite individualini lo`i{ta. Vo Skopje ima 600 - 800 vozila/km2
(za sporedba, vo gradovite na razvienite zemji ima prose~no 200 -
300 vozila/km2). Osven golemiot broj vozila treba da se zeme
predvid starosta na vozilata, lo{iot kvalitet na upotrebuvanoto
gorivo (pri sogoruvawe se emitiraat relativno
visoki sodr`ini na azotni oksidi (NOx), sulfur dvooksid (SO2),
jagleroden monoksid (CO), jagleroden dvooksid (CO2), pra{ina (SPM),
aldehidi, olovo (Pb) i organski kiselinini). Godi{no se tro{at
127.479 toni te~ni energenti za soobra}ajot, od koi se emitiraat
vkupno 45.081 toni zagaduva~ki materii. Najzna~ajna e emisijata na
jagleroden dvooksid i jagleroden monoksid. EMISIJA NA POLUTANTI OD
SOGORUVAWE NA TE~NI ENERGENTI VO SOOBRA}AJOT
gorivo t/god CO2 CO (SN)h
Al
de
hi
di
NOx SO2 sa|i Pb Org.kis
Vkup-no
Benzin 43800 18000 16206 1419 29 806 66 83 22 29 36404
Nafta 83679 1339 720 1640 117 2661 485 1339 / 376 8677
Vkupno 127479
19339 16926 3059 146 3467 551 1422 22 405 45081
Izvor: Katastar na zagaduva~i na vozduhot za grad Skopje,
Rudarski Institut - Skopje, 1996 od. Dokumentacija na RI "Tehnolab"
doo - Skopje od merewa na emisijata na {tetni materii vo vozduhot
od industriski i energetski objekti vo Skopje (1999 - 2002
god.)
Vo tekot na 1998 godina napraveno e sogleduvawe za udelot od
soobra}ajot vrz zagaduvaweto na vozduhot. Merewata na frekvencijata
na vozila vo soobra}ajot i brzinata na dvi`ewe na vozilata poka`ale
visoki koncentracii na re~isi site merni to~ki (75 merni to~ki na
raskrsnici, bulevari, ulici). Koncentraciite se namaluvaat so
oddale~uvawe od rabovite na bulevarite i krtosnicite.
Imisija - kvalitet na ambienten vozduh
Kvalitetot na ambientniot vozduh - imisijata, ja sledat tri
institucii (Upravata za hidrometeorolo{ki raboti, Ministerstvoto za
`ivotna sredina i prostorno planirawe i Dr`avniot zavod za
zdravstvena za{tita) pove}e od 25 godini (manuelna merna mre`a).
Site stanici
poseduvaat instrumenti za sledewe na koncentraciite na: SO2, CO,
NO,
-
38
NO2, NOx, suspendirani cvrsti ~esti~ki (SPM), a vo stanicite
Centar i Lisi~e se sledi i koncentracijata na ozon (O3). Vo site
stanici se postaveni instrumenti za sledewe na odreden broj na
meteorolo{ki parametri: temperatura i vla`nost na vozduhot, pravec
i brzina na veterot, a vo stanicata vo Lisi~e e postaven instrument
za opredeluvawe na intenzitetot na son~evata radijacija. Poslednite
{est godini (1996 - 2001) kontinuirano se sledi kvalitetot na
vozduhot na site merni mesta i od toa se zaklu~uva deka:
- Prose~nite godi{ni koncentracii na sulfur dvooksid
(1996-2001), vo zavisnost od lokacijata na mernoto mesto vo gradot,
variraat od 7 do
59 µg/m3 , pri {to povisoki vrednosti se zabele`uvaat vo
centralnoto gradsko podra~je, kaj AMSM i Univerzitetska
Biblioteka;
- Brojot na denovi so koncentracii na sulfur dvooksid nad
maksimalno
dozvolenite koncentracii (MDK za SO2 = 150 µg/m3) se dvi`i od 1
- 21
den. Samo na dve merni mesta standardot na EU koj za SO2
iznesuva 40-60 µg/m3 e nadminat, i toa kaj AMSM i Univerzitetska
Biblioteka.
- Prose~nite godi{ni koncentracii na ~ad se dvi`at od 4 do 73
µg/m3, a
prose~niot broj na denovi so koncentracii na ~ad nad
maksimalno
dozvolenite koncentracii (MDK za ~ad = 50 µg/m3) se dvi`i od 6
dena (Dra~evo) do 174 dena (AMSM);
- Standardot na Evropskata Unija za ~ad (34-51 µg/m3) e nadminat
na pet merni mesta.
Karakteristi~no za dvi`eweto na koncentraciite na SO2 i ~ad za
site merni mesta e nivniot sezonski karakter, so zgolemeni
koncentracii vo studeniot del od godinata, odnosno vo grejnata
sezona. Centralnoto gradsko podra~je e najzagrozeno, {to se dol`i
na gustata naselenost, ote`natoto prirodno provetruvawe,
intenzivniot soobra}aj, blizina na golemite lo`i{ta (toplani) i
industriski objekti vo gradot. Vo odredeni lokaliteti klimatsko -
meteorolo{kite i topografskite karakteristiki i nepovolnata
lokacija na zagaduva~ite go zgolemuvaat prizemnoto aerozagaduvawe
so uslovi za zimski i za leten smog (centarot i depresiite vo
kotlinata).
Vo periodot 1997 / 1998 god. JICA vr{e{e merewa na te{ki metali
vo vozduhot na 5 merni mesta vo Skopje. Konstatirano e deka vo
pra{inata ima prisustvo na cink, `elezo i olovon no so niski
vrednosti. Se ocenuva deka e potrebno posistemati~no sledewe na
ovie parametri.
Epidemiolo{kite istra`uvawa za vlijanieto na zagadeniot vozduh
vrz zdravjeto na naselenieto se vr{eni vo Skopje vo 1973-1977,
1989-1993 i 1994-1997 godina od pedijatriski i preventivno -
medicinski ustanovi. Konstatirana e statisti~ki zna~itelna
pozitivna korelacija pome|u
-
39
srednite mese~ni koncentracii na ~adot i YO2 i porastot na
zaboluvawata od hroni~nite respiratorni bolesti osobeno kaj decata
(0-6 i 7-14 g.) so izrazeno prisustvo na bronhopneumopatiite so
recidivira~ki karakter. Morbiditetot kako rezultat na vlijanieto na
zagadeniot vozduh statisti~ki ne e doka`an. Isto taka i
korelacijata pome|u mortalitetot i zagadenosta na vozduhot ne e
doka`ana statisti~ki, osven za vreme na smog-sostojbite vo Skopje
(vo nekolku slu~ai). Vo vreme na smog-situaciite (dekemvri 1989 i
vo januari 1993godina) intervenciite kaj srcevo-sadovi dijagnozi i
kaj hroni~en bronhit-astma-emfizem bile zna~itelno pobrojni otkolku
vo periodi koga zagaduvaweto na atmosferskiot vozduh e vo dozvoleni
granici.
Problemi - pojavi na naru{uvawe na kvalitetot na vozduhot; -
kriti~na lokacija e centralnoto gradsko podra~je vo zimskiot
period; - upotreba na energensi koi sozdavaat polutanti vo
toplanite i
kotlarite; - vlijanieto na soobra}ajot (upotreba na
nekvalitetnien benzin,
gustina na soobra}aj i zastareni vozila);
- vo nekoi delovi na gradot pri~ina za zagaduvawa e upotrebata
na ogrevnoto drvo vo individ
