Solni Cvet (december 2014)

8/10/2019 Solni Cvet (december 2014)

1/56

Lokalno glasilo Obine Piran - Brezplaen izvod za vsako gospodinjstvo December, 2014, t. 33

Lucija Nova vas Piran Portoro Padna Seovlje Strunjan Sveti Peter

21. 12 do 6. 1.Jaslice v piranskih

cerkvahPiran

31. 12.

Silvestrovanje naprostem

Tartinijev trg, Piran

1. 1.

Novoletnopopoldne

Portoro


2/56

02SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014UVODNIK

Kazalo

Spotovane obanke, cenjeni obani,drage Pirananke in Piranani!

Vse bolj nezadrno se pribliuje novo leto, ki ga e naznanjajosijaj silvestrskih luk po ulicah in trgih, boino-novoletne trniceter razburljiv zabavni in kulturni program, ki ga bomo sklenilis tradicionalnim Gala novoletnim koncertom v Avditoriju insilvestrovanjem z Mambo Kings na Tartinijevem trgu ter ga popestrilie z velikim portorokim ognjemetom.

Novo leto seveda nestrpno priakujemo tudi v svojih srcih.Opaja nas z velikimi priakovanji in v nas vnaa nova upanja. Zodtevanjem dni in ur se bliamo novemu zaetku, ki nam obljubljauresnienje tudi tistih najbolj goreih elja.

V novo leto bomo obanke in obani Pirana lahko vstopili boljsamozavestni, bolj izkueni in pripravljeni na izzive prihodnosti.Teko pot smo morali prehoditi v asu gospodarske krize inveliko ovir smo morali premagati. Zato danes verjamemo vase insi zaupamo. Vemo, da se znamo spoprijeti tudi z najtejimi izzivi,

vemo, da zmoremo.Staro leto je bilo za tevilne izmed nas tudi leto negotovosti in

boleine, ki jo je obina Piran skuala omiliti s tevilnimi programi zaobanke in obane v stiski. Ustvarjali smo prilonosti, da si na enemizmed najlepih kokov sveta prav vsak lahko zgradi lepo ivljenje.V tekih preizkunjah smo se veliko nauili, zato lahko obljubim, dabo obina Piran v prihodnjem letu e bolj uinkovita in da bodo naiprojekti e bolji. Razmiljali in delali bomo zeleno ter skrbeli, dabo nae okolje varno, isto in urejeno. Potrudili se bomo razvijatiobino, ki bo prijazen in kakovosten servis obankam in obanom inki bo znala prisluhniti in ustrei potrebam gospodarstva.

Zaostrene gospodarske razmere in predvolilna vroica v letu, kise izteka, so vnesle doloene vrzeli v nao skupnost. Storiti moramovse, da premagamo razdore in neenotnost med nami in zdruimomoi, pogum in modrost za nekatere nujne spremembe, ki jih odnas terjajo gospodarski tokovi 21. stoletja. Da se jim bomo znaliprilagajati sami in da ne bomo akali, da nam oi odprejo naigostje. Da bo naa ponudba elitna zaradi kakovosti in ne zaradicen. Da bomo znali ohraniti tisto, kar na kraj naredi drugaen inposeben, in da bomo znali izkunje iz nae zgodovine oplemenititi spremiljenimi vizijami prihodnosti.

Ni namre dovolj, da le uspeno merimo moi z najbolj razvitimisredozemskimi turistinimi sredii. Portoro in Piran s svojimzapeljivim podeeljem morata zasijati kot zvezda na svetovnemturistinem zemljevidu. V svet moramo poslati sporoilo, da smo

ambiciozna skupnost, ki v novo leto vstopa z izdelanimi narti in nezgolj s spiskom elja.

Veliko dela nas aka, zato si v prihajajoih boino-novoletnihpraznikih v toplini svojega doma in v drubi svojih iskrenihprijateljev naberimo novih moi in nazdravimo novim uspehom.

Verjamem, da bo leto 2015 za nas prijazno. Da bo leto velikihuspehov, dobrega zdravja in radostnih trenutkov.

Vesel boi in sreno novo leto vam elim!Peter Bossman

Lokalno glasilo Obine PiranSolni cvet - L'Afioreto 33

Izdajatelj:Obina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran

Izlo:V Piranu, decembra 2014

Odgovorna urednica:Slavica Tucakov

Vsa nepodpisana besedila:Slavica Tucakov

Lektura:Petra Jordan

Vse nepodpisane fotografije:Arhiv obine Piran

Oblikovanje in prelom:Emigma d.o.o.

Tisk:Tiskarna Vek

Naklada:8.000 izvodov

3 AKTUALNO

14 ZGODBE LJUDI

17 DRUTVA

24 VZGOJA IN IZOBRAEVANJE

32 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNIT DEGLI ITALIANI

34 KULTURNA DEDIINA

37 SOLINE

39 ZDRAVJE

42 UMETNOST

51 PORT


3/56

03AKTUALNODecember 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Obinski svet Obine Piran v tem mandatu sestavlja kar 48 % enskFoto Ubald Trnkoczy

Na 1., konstitutivni seji obinskega svetaObine Piran v etrtek, 6. novembra 2014,so vsi novoizvoljeni lani obinskega svetasoglasno potrdili poroilo Komisije za potr-ditev mandatov lanov obinskega sveta in

ugotovitev izvolitve upana Obine Piran. Zdananjim dnem je nastopil nov mandat u-pan Obine Piran Peter Bossman.

V veliko ast in ponos mi je, da vas lah-ko danes pozdravim kot ponovno izvoljeniupan Obine Piran. Funkcija, ki jo prevze-mam, pa ne pomeni samo asti, ampak inpredvsem veliko odgovornost. Odgovornostza dostojno ivljenje in blaginjo sedanje inbodoih generacij nae obine. To je pa tudiodgovornost, ki jo bomo v obinskem svetuskupaj delili v naslednjih tirih letih, je vnagovoru novi sestavi obinskega sveta po-

vedal Peter Bossman. Tu nismo zaradi svo-je kariere, ampak zato, da delamo v dobrobitvseh naih obank in obanov. Dali smo jimsvoje obljube in zaveze, ki jih elimo v temmandatu uresniiti. elim, da bi z modrimiodloitvami popeljali nao obino do novih

MILO STEGOVEC, Slovenija za vedno,NELI ROMANELLO, Slovenija za vedno,SLAVKO IVANI, SMC Stranka MiraCerarja,ANDREJ KORENIKA, SMC Stranka Mira

Cerarja,DENIS FAKIN, SMC Stranka Mira Cerarja,MILICA MASLO BEZER, DESUS Demo-kratina stranka upokojencev Slovenije,STANISLAVA PREMRU LOVIN, DE-SUS Demokratina stranka upokojencevSlovenije,SNJEANA REBERNIK, Oljka,LUANO GROZI, Oljka,ROSSANA SFILIGOJ POLH, Slovenskademokratska stranka,FRANC KRAEVEC, PJN,BRUNO FONDA, predstavnik italijanskenarodne skupnosti,MANUELA ROJEC, predstavnica italijan-ske narodne skupnosti,DANIJELA SORGO, predstavnica italijan-ske narodne skupnosti.

uspehov in do e vejega razvoja, kar pa vteh tekih gospodarskih asih ne bo lahkanaloga. Zato pri tem priakujem tudi vaomaksimalno angairanost in sodelovanje,

je sklenil upan Peter Bossman.

Obinski svet Obine Piran v mandatu20142018, v katerem je kar 48 % ensk, se-stavljajo naslednje lanice in lani:MEIRA HOT, SD Socialni Demokrati,DALIBOR LEGEN, SD Socialni Demo-krati,VOJKA TULAR, SD Socialni Demokrati,SERGEJ FIKFAK, SD Socialni Demokrati,MOJCA VONJA, SD Socialni Demokra-ti,ALEN RADOJKOVI, SD Socialni De-mokrati,JERICA MAKORI PELI SD Socialni Demokrati,FLORIS MATEJ FAGANELJ,SD SocialniDemokrati,JELENA RADI, Slovenija za vedno,ROBERT JAKIN, Slovenija za vedno,MARJAN JERETI, Slovenija za vedno,

Peter Bossman nastopil nov upanski mandat;

konstituiran je obinski svet Obine Piran zamandatno obdobje 20142018


4/56

04AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014

V torek, 9. decembra 2014,so se v dvorani Domenica Tin-toretta mestne palae v Piranuseli obinski svetniki. 23 od25 jih je e na zaetku 2. redneseje obinskega sveta v svo-

je vrste sprejelo novega lana.Mandat so soglasno potrdiliFlorisu Mateju Faganelju iz vrst

SD, soglasno pa so sprejeli tudidruge pomembne toke dnev-nega reda.

upan Obine Piran PeterBossman je obinskemu svetupredlagal raziritev predlogadnevnega reda; svetniki so takoodloali o prenehanju mandatadirektorju Obalnega tehnolo-kega sklada, d.o.o., Mitji Ce-stniku, imenovanju prokuristater prenosu omreja in re-

kvenc na obino. Mitji Cestni-ku unkcija direktorja drubeObalni tehnoloki sklad, d.o.o.,preneha 31. januarja 2015, zaprokurista pa so potrdili Deni-sa Fakina, ki bo unkcijo izvajalbrez nadomestila. Po vpraanjusvetnika iz vrst stranke Slove-nija za vedno Roberta Jakina,ali bo obino prenos rekvencin omreja stal ve ali manj kotdoslej, je upan Bossman poja-snil, da bo obina plaevala le

nega zemljia pa 0,0005444EUR/m2.

Obravnavali in potrdili sotudi investicijski program Ri-biko pristanie Strunjan, kiga je izdelal Elmarkt, d.o.o., insicer za namen prijave projektana javni razpis za ukrep ribi-ka pristania, mesta iztovorain zavetja. Sredstva za projektso opredeljena v Nartu razvoj-nih programov Obine Pirantevilka OB090-14-0003 Ure-ditev ribikih pristani (Stru-njan) za obdobje 20142017; vletu 2014 za pridobivanje do-

kumentacije, v letu 2015 pa za

stroke vzdrevanja, na razpi-su pa bo nato izbrala skrbnikaomreja.

Obinski svet je nadaljesprejel ugotovitveni sklep o

vrednosti toke za izraun na-domestila za uporabo stavbne-ga zemljia v obini. Viina

vrednosti toke se revaloriziraz indeksom rasti cen na drob-no, v viini 101,2. Revalorizi-rana mesena vrednost to-ke za izraun nadomestila zauporabo zazidanega stavbnegazemljia na obmoju ObinePiran je 0,0003471 EUR/m2, za

uporabo nezazidanega stavb-

izvedbo. Poleg tega so za upra-vljavca ribikega pristaniaStrunjan doloili javno podje-tje Okolje Piran, ki bo upravlja-nje prielo takoj po zakljueniinvesticiji.

Med pomembnimi toka-mi je bilo seveda poroilo oizvrevanju prorauna ObinePiran za prvo polletje 2014.Navzoi svetniki so poroilo,

v katerem ni bilo posebnosti,ki bi odstopale od preteklihlet, soglasno potrdili, tako kottudi lane nadzornega odborain stalnih odborov ter komisij

obinskega sveta Obine Piran.

Vse pomembne toke 2. redne seje obinskega

sveta Obine Piran soglasno sprejete

Svetniki sejo zaeli z novim lanom

Osnovni namen akcije je osveati pece o uporabi odsevnih predmetov

Svet za preventivo in vzgojov cestnem prometu je v sodelo-vanju z obinsko redarsko slu-bo in Policijsko postajo Piran v

sredo, 26. 11. 2014, v Parku Son-ce v Luciji organiziral preventiv-no akcijo Bodi viden, bodi pre-

viden. eprav se je v preteklemletu na ravni Slovenije teviloprometnih nesre, v katerih soudeleeni peci, zmanjalo, v

nai obini al ugotavljamo, dajih je bilo ve.

Ravno zato je osnovni na-men akcije Bodi viden, bodi

previden opozoriti pece nauporabo odsevnih predmetov,saj vidnost v prometu pome-ni tudi vejo varnost. Po drugistrani pa z akcijo osveajo tudi

voznike o veji pozornosti inskrbi za pece kot ranljivejo

in bolj ogroeno skupino ude-leencev v prometu. V akcijiso pozornost namenili dvemaciljnima skupinama, ki sta med

peci najbolj ogroeni; starejimod 65 let in najmlajim, otro-kom do 10. leta starosti.

Vsem prisotnim so polici-sti in redarji nazorno prikazali,kako je v prometu videti peec,ki uporablja ustrezne odsevne

elemente (kresnike, odsevnetrakove, oblaila z odsevnimitrakovi), in kako peec, ki od-sevnih elementov ne uporablja

in je obleen v temna oblaila.Poleg inormativnih pro-mocijskih gradiv so obiskovalciprejeli odsevne trakove ali kre-snike.

Preventivna akcija Bodi viden, bodi preVIDEN


5/56


Obina Piran svoj praznikobeleuje 15. oktobra kot spominna ustanovitev prvega Morna-rikega odreda Koper leta 1944.V poastitev praznika je v petek,17. oktobra 2014, v Avditorijupotekala osrednja slovesna prire-ditev Kraji, kjer je srea domas podelitvijo priznanja zlati grb

Obine Piran.Letos ga je prejel pro. dr. Li-vio Jakomin za ivljenjsko delona podroju razvoja pomorske-ga prometa in visokega olstva.S svojim delom je imel moanvpliv na gospodarsko, politinoin kulturno ivljenje tako v Ob-ini Piran kot na irem Primor-skem in je s svojo aktivnostjo,

strpnostjo in zagnanostjo prispe-val k trajnemu napredku in ugle-du obine.

V bogatem kulturnem pro-gramu so nastopili Mladinski pi-halni orkester Piran, Nina eg,Baletna skupina Metulj, Meanipevski zbor Georgios, Minka La-vri, O Cirila Kosmaa Piran,

ola zdravja Piran, O Lucija,Glasbena ola Piran, O Seovlje,podrunina ola in vrtec Sv. Pe-ter, Ginnasio Antonio Sema Pira-no, Gimnazija, elektro in pomor-ska ola Piran, Sinia Bukinac inRomana Fiur, Folklorna skupi-na Val Piran, Plesno-akrobatskaskupina Flip Piran in Rudi Buarkot gost veera.

Praznik Obine PiranFoto Breda Krajnc

Zlati grb Obine Piran 2014 prejelprof. dr. Livio Jakomin

Obrazloitev:Livio Jakomin se je rodil 8. 4. 1940 v Pradah (Koper). Osnovno

olo je obiskoval v earjih, nijo gimnazijo v Kopru. Maturiral je naSrednji pomorski oli v Piranu. Diplomiral je na Pomorski akademijiv Splitu. Magistrski tudij je konal v Ljubljani. Doktoriral je na Fakul-teti prometnih znanosti v Zagrebu, in sicer leta 1985.

Svoje pomorske in pedagoke delovne izkunje si je pridobil naladji kot oficir krova in poveljnik , na srednji pomorski oli kotpredavatelj, na Viji pomorski oli kot viji predavatelj, docent in de-kan, na Visoki pomorski in prometni oli kot e katedre in izredni

proesor, na Fakulteti za pomorstvo in promet kot prodekan in redniproesor.Poleg pomorskega in pedagokega dela je dr. Jakomin opravljal

pomembne politine in gospodarske unkcije. Bil je sekretar Obalnegakomiteja ZKS, predsednik Skupine obalnih obin, delegat v Skup-ini SRS in podpredsednik Zbora obin, lan Izvrnega sveta SRS inpredsednik Komiteja za promet in zveze ter generalni konzul SFRJ vTrstu. Bil je direktor energetsko-industrijske cone v Luki Koper, dvamandata predsednik NS v Intereuropi, d. d., Koper, ter lan NS Slo-venskih eleznic.

Dr. Jakomin je kot proesor, raziskovalec in publicist objavil prek300 lankov, reeratov in razprav. Kot avtor in soavtor je napisal 26tudij, elaboratov in ekspertiz, tri univerzitetne ubenike, tri mono-

grafije o lukah Severnega Jadrana in o Luki Koper, dve kulinariniknjigi (nagrajeni v Pekingu in Londonu) ter knjigi Vas, ki je ve niin Na meji.

Za svoja dela je prejel tevilna priznanja in odlikovanja doma inv tujini, med drugim red dela z zlatim vencem, red za zasluge Repu-blike Italije, red za zasluge Republike Slovenije in plaketo Hrvakegadrutva za znanost. Je lan Znanstvenega sveta za promet Akademijeznanosti in umetnosti Hrvake in astni doktor Univerze na Primor-skem.

Njegovo delo je bilo vseskozi usmerjeno k napredku slovenskeIstre in Obine Piran. Kot predsednik Obalne skupnosti je uspenokoordiniral projekt izgradnje viinskega vodovoda, ki je omogoil,da je zaledje slovenske Istre pridobilo zdravo pitno vodo. V istem ob-dobju je Obalna skupnost dosegla velik napredek pri umeanju po-sameznik visokih in vijih ol iz Univerze v Ljubljani in Univerze vMariboru v obalne obine.

Glede na izjemne zasluge, ki jih ima pro. dr. Livio Jakomin zarazvoj in ugled slovenske Istre, e posebej pa Obine Piran, mu je Ob-inski svet s sklepom 8. julija 2014 podelil najvije priznanje ObinePiran, zlati grb Obine Piran.


6/56


Mono neurje z obilnimi pa-davinami je sredi oktobra zajelocelotno obmoje Obale, na doloe-nih obmojih piranske obine paje povzroilo precejnjo material-no kodo. Voda je zalila ve objek-tov, ponekod so se sproili tudi ze-meljski plazovi. Interventne slube

so bile na terenu od zgodnjih jutra-njih ur, ob 5. uri pa se je gasilcemv Strunjanu, kjer so utrpeli najvekode, pridruil upan Obine Pi-ran Peter Bossman.

Po podatkih Agencije Republi-ke Slovenije za okolje (ARSO) je v12 urah padlo 91 mm padavin (91l/m2). Srednja letna koliina pada-vin na tej postaji znaa 96, mesenapa 119 mm (obdobje 19712000).To pomeni, da je samo v 12 urahpadlo 9,4 % celoletnih padavin oz.76 % mesenih padavin. Meritveza kraji asovni interval med 22.in 4. uro, ko so bili nalivi najmo-neji, niso na voljo.

Drugi terenski ogled, opra-vljen dva dni za prvim, je razkril,da je fizina oseba na iztonemdelu prepusta dravne ceste z na-menom izvedbe cestnega uvoza nanovo izvedla prekritje dveh vodo-tokov. Prekritje predstavlja ozkogrlo v odvodnji irega obmoja,

ki je povzroila zajezbo in popla-vljanje. Voda, ki ni mogla odteiskozi prepust, se je zaela prelivatiiz struge in odtekala na najni-je leee obmoje, torej v centerStrunjana, kjer pa kanalizacijadodatnih koliin ni prenesla. Pre-kritje je fizina oseba izvedla v za-dnjem letu, saj ga pri projektiranjuprotipoplavnih ukrepov za centerStrunjana e ni bilo, po podatkihAgencije Republike Slovenije za

Terenski ogled razkril nedo-voljen poseg v vodotok s stranifizine osebe

e v zgodnjih jutranjih urahje ogled terena razkril obsenepoplave z blatnimi nanosi na ob-moju cestia in stavb. Iz koli-ine vode, predvsem pa blatnih

nanosov je bilo mogoe sklepatina vdor zalednih voda (vode s po-boja) oz. tujih voda (vode iz vo-dotoka). Preverjeno je bilo delo-vanje izvedenega kanala za odvodzalednih voda. Na osnovi sledi, kijih je pustil vodni tok, je bilo ugo-tovljeno, da je bil veji del voda spoboja prestreen nad vasjo inpreusmerjen v novoizvedeni ka-nal. Izvedeni protipoplavni nasipkanala ni bil preplavljen. Slediso nakazovale, da je veji del po-plavnih voda priel iz smeri Stru-njanske reice preko prepusta poddravno cesto na obmoje centraStrunjana.

okolje pa izvajalec naj ne bi imelustreznega vodnega soglasja.

Obina Piran pristopila k iz-vedbi protipoplavnih ukrepov

Z namenom izboljanja po-plavne varnosti je Obina Piranpristopila k izvedbi protipoplav-nih ukrepov, ki bodo vodili v po-

stopno izboljanje razmer. Ukrepiso predvideni v tirih azah, do se-daj je bila izvedena I. aza. Z izve-denimi posegi se je poplavna var-nost v primerjavi s predhodnimstanjem izboljala, a samo I. azane zadostuje za zaito pred takoekstremnim padavinskim do-godkom, kot se je zgodil oktobra.Obmoje bo poplavno varno predpojavom stoletnih voda ele po iz-vedbi vseh tirih predvidenih az.

Terenski ogled v Strunjanu razkril nedovoljen poseg v vodotoka s strani fizine osebe

Oktobra so piransko obino zajele

ekstremne padavine

Obina Piran se zahvaljuje intervencijskim slubam in posameznikom,ki so nesebino priskoili na pomo in s tem omejili kodo, ki jo jepovzroilo mono neurje z ekstremnimi padavinami.

Obiskovalke in obiskoval-ci Krajinskega parka Strunjanso se v zaetku novembra zno-

va lah ko sprehodili ez mostob elnem nasipu ez stru-njanski potok Roja, ki je bil

zaradi pokodbe na nosilnihstebrih nekaj asa nepreho-den. Sredstva za vzdrevalnadela na mostu, prek katerega

vodi pri ljubljena pepot, jezagotovila Obina Piran.

Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ez strunjanski potok Roja

Obina Piran zagotovila sredstva za popravilo mostu ezstrunjanski potok Roja


7/56


Minuli konec tedna, 10. in11. oktobra, je nao destinacijoobiskala italijanska televizijskaekipa RAI z znano voditeljicoDonatello Bianchi. Snemali so

priljubljeno oddajo o morju inivljenju v obmorskih krajihLinea Blu. V nae kraje jih jeprivabila jadralska regata Bar-

kovljanka (Barcolana), snema-li pa so med drugim v Piranu,na Morski bioloki postaji, vSeoveljskih solinah, ribogoj-nici Fonda, Strunjanu in Izoli.

Oddaja je bila na sporedu v so-boto, 1. novembra, ob 14. urina RAI 1.

Jadralska regata Barkovljanka je v nae krajeprivabila italijanske medijePie Lea uligoj

V juliju rekordno tevilo obiskov spletne straniPie Lea uligoj

Gostili smo ekipooddaje Linea Blutelevizije RAI

Nagrada WEBSI za www.portoroz.siDestinacijski portal Por-

toroa in Pirana www.porto-roz.si je na letonji podelitvinagrad za digitalne preseke

v Sloveniji WEBSI 2014 zase-del 3. mesto v kategoriji Turi-zem in prosti as. Portal e odprenove decembra lani dosegaodline rezultate. Do zdaj smo

v letu 2014 zabeleili ve kot

smo zabeleili v juliju, ko jepotekala naa digitalna komu-nikacijska akcija v Italiji. Re-kordno tevilo ogledov pa je

dosegla tudi italijanska verzijavidea Skoi v Portoro (Fai unsalto a Portorose) na YouTubu.Video ima sedaj e ve kot mi-lijon ogledov (1.268.000).

Tudi na Facebook proilu

860 tiso obiskov (19 % ve vprimerjavi z letom 2013), odtega je bilo kar 573.000 uni-katnih obiskovalcev (15 % ve

kot lani). Najve obiskov pri-haja iz Italije (38 %), sledijoSlovenija (37 %), Avstrija (10%) in Nemija (6 %).

Rekordno tevilo obiskovspletne strani (preko 200.000)

Portoro Tourist Board je biloveliko odziva. Objave so dose-gle tudi do milijon uporabni-kov Facebooka. Pridobili smo

ve kot 8.000 vekov, tako jihje sedaj e ve kot 25.000. Odtega kar 18.000 uporabnikovprihaja iz Italije.

Predstavniki Turistinegazdruenja Portoro so se med9. in 11. oktobrom udeleiliborze TTG Incontri v Rimi-niju. Gre za najpomembnejomednarodno turistino borzoB2B (business-to-business) vItaliji, ki je letos potekala e51-i zapored. Organizator-

ji borze so zabeleili ve kot60.000 obiskovalcev oziromakar 18 % ve kot leta 2013.

Portoro & Piran, Izola inKoper so se predstavili na slo-

venski stojnici pod skupnimimenom Slovenska Istra. Naj-

ve pozornosti pa je pritegni-la Gostilna Portoro & Piran,kjer je za kulinarini del po-skrbela ekipa hotela in resta-

vracije Tomi. Predstavitev jebila izjemno uspena, saj sopogostili ve kot 80 novinar-

jev, agentov in organizatorjevpotovanj dnevno. V petek jetam potekala tudi novinarskakonerenca, ki se je je udeleilo20 novinarjev.

Dnevno pogostili ve kot 80 novinarjev, agentov inorganizatorjev potovanjPie Lea uligoj

Portoro & Piran naTTG Rimini


8/56


Dobrih sto gostilniarjev iz vseSlovenije, ki so zdrueni v Sekcijiza gostinstvo in turizem pri Obr-tni zbornici Slovenije, se je 17.novembra zbralo v PortorokemAvditoriju. Na svojem sedmemstrokovnem sreanju so razpravlja-li o svojih teavah in o tem, kako vtej panogi spet zlesti na zeleno vejo.Zaradi krize se manj hodi v gostil-ne, poraba na gosta je padla in cenev gostinstvu so se zniale tako, da

niso ve normalne za poslovanje,je povedal Mate Matja, eden odnajbolj znanih portorokih gostin-cev in predsednik sekcije.

Razpravljali so tudi o aktualnihdavnih blagajnah, troarinah nasladke pijae, oznaevanju alerge-nov v gostinskih obratih, o social-nih omrejih in plaevanju kolek-tivnim organizacijam, predstaviliso predloge sekcije za spremembotobanega zakona in ne nazadnjepodelili kolegom nagrade za kako-

vost gostinske ponudbe in jubileje.Najbolji med njimi si prizna-

nja v teh asih gotovo zasluijo, sajugotavljajo, da se na raun izvir-nosti in kakovosti e preve prila-gajajo kriznim razmeram oziromavse nijemu standardu ljudi. Na

eni strani so gostje, ki hoejo zaim manji denar dobiti im vejeporcije in jih pojesti na enostavennain, na drugi pa tisti, ki elijo vr-hunsko kulinariko in postrebo terki radi peljejo druino, prijatelje aliposlovne partnerje ven na veerjo.Slednji so vse bolj redki in gotovoniso lani, vmesnega sloja, od ka-terega je gostinstvo prej ivelo, paskoraj ni ve.

Ob tem seveda iejo tudi nove

trne nie in privlanejo ponudbo,o emer Mate Matja pravi: Go-stinstvo v EU se zadnje ase vsebolj promovira z domao hranolokalnega izvora, s tradicionalni-mi kroniki in s im bolj zdravimisestavinami. Vse premalo delamona tem, eprav smo prav tu lahkonajbolji. Imamo obilo lokalnihkulinarinih zgodb, a jih premaloprodajamo.

In prav v zvezi s tem je gostilni-arje na strokovnem sreanju, ki je

bilo seveda namenjeno tudi spro-ujoemu druenju, presenetilaekipa njihovih kolegov iz otarijeogica iz Solkana. S svojo lokalnokulinarino ponudbo so se jim na-mre za kosilo predstavili gostinciiz gorike in krake regije, pri e-

mer so Solkanci poskrbeli za doi-vetje vojake kuhinje izpred sto let.

Naa gostilna je prav na so-ki ronti in spoznali smo, da je todobra trna nia tudi na podrojukulinarike, ter zaeli iskati receptejedi, ki so jih kuhali vojaki kuhar-ji. Tu se je v avstro-ogrski vojskiborilo 18 do 20 narodov in zato jebilo tudi dogajanje ob menakahv rovih pestro. O tem, kako so seprehranjevali vojaki, je zelo malo

zapisanega, mi pa smo ob pomoizgodovinarjev sestavili e kar nekajjedilnikov s ronte, je povedal SaaGolob iz ogice. Seveda so jedimalce prilagodili okusu dananjihgostov, rdea nit vsega, kar dajo namizo, pa je iznajdljivost vojakihintendantov in kuharjev pred stoti-mi leti. e zlasti proti koncu vojne,ko so umirali tudi zaradi lakote, soje morali imeti kar precej.

Svojim kolegom gostincem soSolkanci v okolju vojake kantine

med drugim tako postregli po sta-rem vojakem receptu narejen na-maz iz svinjske maobe, redkvic,hrena, oljnega olja, soli in popra.Seveda vojaki niso mogli brez jote,njokov s cimami repe, vasih pa sodobili tudi s kislico in skuto napol-

njeno soko postrv, ki so jo speklina senu. V ogici imajo e kakihsto vojakih receptov.

Tudi Piran ima v svoji pestrizgodovini gotovo e neteto za-nimivih zgodb iz sveta svoje kuli-narike. Mnoge, predvsem tiste iz

notranjosti Istre, zlasti po zaslugizgodovinarja in pisca kulinarinihknjig Alberta Pucerja e prihajajona plan in upajmo, da bo z njiho-vo pomojo ter novimi okusnimizgodbami tudi obalnim gostincempoasi le lo na bolje.

Strokovno sreanje gostincev v portorokem AvditorijuPie in foto Janez Mui

Iskanje istrskih kulinarinih zgodb

Mate Matja: Imamo obilo lokalnihkulinarinih zgodb, a jih premaloprodajamo.

Turistino zdruenje Por-toro tudi letos v sodelovanju shotelom Kempinski Palace Por-toro pripravlja boino-novo-letno trnico in Festival penin.

Praznino dogajanje se je zaelo5. decembra, ko je upan ObinePiran Peter Bossman slavnostnoprigal novoletno osvetlitev.

Trnica z bogato ponudbodomaih izdelkov, kot so oljnoolje, namazi, marmelade, med,

zelia in domaa umetnostnaobrt, bo odprta vsak konec tedna(vkljuno s petkom) do 4. januar-ja 2015. Vrhunec dogajanja bo vsoboto, 27. decembra, ko se bodo

na terasi hotela Kempinski Pala-ce predstavljali peniarji, sloven-ski red vitezov vina pa bo izbralnajboljo penino Portoroa 2014.Veer bosta z glasbenim nasto-pom popestrila Slavko Ivani inskupina Klape.

Dogajanje se je zaelo s slavnostnim priigom novoletne osvetlitve

Boino-novoletnatrnica in Festivalpenin v Portorou

1.12.2014 - 1.1.2015

5.12.2014 - 1.1.2015Ob petkih, sobotah in nedeljah14.00 - 21.00

27.12.2014RAZGLASITEV NAJBOLJEPENINE PORTOROA


9/56


Nai kraji in vse, kar je povezano z morjem, se pogosto pojavljajo na znamkahPie in foto Janez Mui

Mestna knjinica Piran in Fi-latelistino numizmatino drutvoPiran sta ob obinskem praznikukonec oktobra pripravila preda-vanje z diaprojekcijo in razstavo,ki sta razkrili tevilne upodobitvenaega mesta in njegove okolice napotnih znamkah. Filatelist MitjaJanar je predstavil pregled znamkod prvih desetletij 20. stoletja dalje.Udeleence je na koncu razveselils prilonostnim igom in spomin-

sko ovojnico, ki ju je poklonil vsemprisotnim.e se v portu radi pohva-

limo, da imamo Slovenci najvekolajn glede na tevilo prebivalcev,potem si upam trditi, da smo v Pi-ranu glede na tevilo prebivalcevpo znamkah med vodeimi v Slo-veniji, pravi Janar. Po zgodovin-skem opisu prvih znamk z naimimotivi, ki segajo e v as Italije inAvstro-Ogrske, je Janar poudaril,da v zadnjem desetletju za pisem-

sko promocijo Pirana in Portoroaskrbi predvsem Filatelistino nu-mizmatino drutvo Piran, ki jespodbudilo izdajo tevilnih znamk,prilonostnih potnih igov in do-pisnic. Od leta 2006 so tako v so-delovanju z Akvarijem Piran izdaliznamke s podobo kavala, spirogra-a, ratra, kanoe, para, vetrnice,orade in ribona. Lani so bile v svetuposebne pozornosti delene edineslane znamke, na katerih so cipelj,

rnika, sipa in glavata kareta posutis piransko soljo.Junija letos je Pota Slovenije

v sodelovanju s piranskimi filateli-sti in Pomorskim muzejem SergejMaera izdala prvo iz serije znamks podobami slovenskih ladij. Nanjej je Martin Krpan, prva ladjaportoroke Splone plovbe. Majaprihodnje leto pa bomo na pismain razglednice lahko nalepili znam-ke z ladjo Rog, ki je prva naa ladja,ki je preplula ocean.

Piran potuje v svet tudi na znamkah

Filatelistino numizmatino drutvo Piran z Mitjo Janarjem spodbuja izdajotevilnih znamk, prilonostnih potnih igov in dopisnic, s katerimi skrbijo zanao pisemsko promocijo.

31. 12. 2014 poteejo dovoljenja za uporabo javnih povrin in gostinskih vrtov

31. 12. 2014 poteejo dovo-ljenja za uporabo javnih povrin

in gostinskih vrtov, zato pohi-tite in si pravoasno zagotovi-te dovoljenje za leto 2015. Zauporabo javne povrine je trebana podlagi 10. lena Odloka oienju in urejanju ter poseb-ni rabi javnih povrin pridobitidovoljenje uprave Obine Piran.

Vloga za dovoljenje za upo-rabo javne povrine mora vse-bovati: podatke o uporabniku, vse podatke, potrebne za od-

mero obinske takse, nart oz. skico ureditve oz.

uporabe javne povrine ter soglasje upravljavca javne po-

vrine.Gostinski vrt, ki je povezan z

gostinskim obratom, je dovolje-

no postaviti na javni povrini zasezonski as ali as do enega leta

v skladu s predpisi, ki veljajo zato podroje.Vloga za postavitev gostin-

skega vrta mora ob zgoraj nave-denih splonih pogojih vsebo-

vati e: nart ureditve z vrisano loka-

cijo, podatke o namenu, dimenzi-

jah, obliki, materialu, barvi indruge potrebne podatke.

Gostinski vrt z gostinskimobratom se postavi v skladu z

grafino prilogo in smernicamipristojne obinske slube (me-stni arhitekt). Pri postavitvi jetreba upotevati naslednje splo-ne pogoje: zagotovljen mora biti prehod

za pece, za vozila za dostavo

in ienje javnih povrin terza druga intervencijska vozila,

elementi opreme gostinskegavrta morajo biti premakljivioziroma premini,

skladnost s tradicijo in arhi-tekturo domaega okolja,

za zaito pred soncem seuporabljajo senniki, tendeoz. podobna oprema v mate-rialu in barvi, ki sta doloena

v smernicah, pri uporabi urbane opreme

se ne sme pokodovati javnepovrine,

ni dovoljeno postavljati ko-rit in drugih fizinih ovir objektov brez soglasja pristoj-ne slube.

Za postavitev urbane opre-me, kot so tende in druge

vrste senil, mize, stoli, je treba

pridobiti soglasje pristojne slu-be. Za kritelje so predvidene

globe, in sicer: s 1.400 EUR se kaznuje zaprekrek pravna oseba, samo-stojni podjetnik posameznikin posameznik, ki samostojnoopravlja dejavnost,

s 400 EUR se kaznuje za pre-krek odgovorna oseba prav-ne osebe,

z 200 EUR se kaznuje posa-meznik.

V izogib nepotrebnemu ka-znovanju predlagamo, da im

prej oz. dovolj zgodaj podatevlogo za uporabo javne povri-ne postavitev gostinskega vrtaza leto 2015.

Vsi obrazci in vloge so do-stopni na ww.piran.si.

Obvestilo za gostince in druge uporabnikejavnih povrin


10/56


V jesensko-zimskem obdobju odlino obiskana izobraevanjaPie Dane Podmenik,vodja programa, Zavod Eko-Humanitatis

Razvijamo podeeljeV letonjem letu Zavod Eko-

-Humanitatis s podporo ObinePiran izvaja Program animacijein razvoja podeelja. V jesensko--zimskem obdobju smo izvedlive zelo obiskanih izobraevanj.Delavnico Razvoj podjetnikeideje je vodil promotor (social-nega) podjetnitva Toma Stritar,ki je navduil in motiviral udele-ence, med katerimi je bilo tudiveliko mladih z zanimivimi pod-jetnikimi idejami. Poudarek jebil na predstavitvi modela vitkega

podjetnitva. V drugem delu pasmo udeleenci po skupinah raz-vijali poslovne ideje in jih natotudi predstavili.

Na izobraevanju, posvee-nem ukrepu Sodelovanje, kipredstavlja novost v Programu ra-zvoja podeelja 20142020, je bilaudeleba zelo pestra od lokalnihkmetov do predstavnikov drutev,razvojnih agencij, svetovalne slu-be, univerze in drugih. Pridruilse nam je tudi Ale Zidar, predse-

dnik Drutva za razvoj slovenske-ga podeelja. Dr. Botjan Kos, ki jena MKGP zadolen za koordina-cijo ukrepa, je predstavil njegovekljune usmeritve in cilje. Natosmo skupaj z udeleenci identifi-cirali potencialne projektne ideje

odloil, da pusti slubo razisko-valca/predavatelja na Fakulteti zabiosistemske vede in kmetijstvov Mariboru in si ustvari delovnomesto na druinski ekoloko--biodinamini kmetiji. Matja jepredstavil svoje izkunje z biodi-namino pridelavo in predelavovrtnin in sadja, razvojem inova-tivnih neposrednih trnih poti partnersko kmetijstvo , ustvarja-njem delovnega mesta na kmetijiin vodenjem podjetja na kmetiji.

V decembru izvajamo izo-braevanja, v okviru katerih seudeleenci (kmetije, drutva, pod-jetniki) uijo brezplane izdelavein urejanja lastne spletne strani.Rezultat bo izdelana in delujoaspletna stran, preko katere bodo

lahko promovirali in trili svoje

pridelke oz. storitve.Za leto 2015 e nartujemonove aktivnosti. Poudarek bo zla-sti na animaciji in delu z mladimi.V ta namen bomo zaeli program,namenjen vsem mladim (do 40let), ki razmiljajo o prevzemu oz.zagonu kmetijske ali podjetnikedejavnosti na kmetiji. V Progra-mu razvoja podeelja 20142020bo velik poudarek prav na pomoimladim. V okviru ukrepa Po-mo za zagon dejavnosti za mlade

kmete bo na voljo ve kot 60 mio.evrov in za razvoj istrskega kme-tijstva ter podeelja je kljuno, dabi se im ve mladih odloilo zarpanje teh sredstev. Program boprimarno namenjen prav temu podpori pri pripravi na razpise inzasnovi poslovnega narta razvojakmetije. Vse, ki bi se eleli vkljui-ti v program, vabimo, da nam pi-ete na e-naslov [email protected].

O vseh aktivnostih Progra-

ma animacije in razvoja podee-lja vas bomo sproti obveali naspletnih straneh www.piran.si inwww.eko-humanitatis.org ter z e--novicami, ki jih poiljamo po e--poti vsak mesec.

in partnerstva. Pokazalo se je, daje na terenu veliko dobrih idej,veini pa je skupno to, da prema-lo upotevajo podjetniko oz.trno usmerjenost, ki bi zago-tavljala tudi trajnost projektov popreteku financiranja. Prav to pa boeden od ciljev ukrepa, zato prijavi-telje aka e veliko dela, e elimouspeno kandidirati na razpisu, kibo objavljen v drugi polovici leta2015.

V sodelovanju z Drutvom

Ajda Istra smo izvedli predsta-vitev dobre prakse Z ekoloko--biodinamino pridelavo in no-vimi neposrednimi trnimi potido ustvarjanja delovnih mest (zamlade) na kmetijah. Dr. MatjaTurinek (33 let) se je pred asom

V etrtek, 20. novembra, jev dvorani vedut v Tartinijevihii v Piranu potekalo sreanjez delegacijo organizacije CO-PED Cammina Trieste, ki stajo zastopala predsednik SergioTremul in podpredsednica Is-abella Flego. Trake goste jepozdravil upan Obine PiranPeter Bossman, ki je pouda-ril, da je to sreanje prilonostza pogovor o pravicah pecev,

varstvu okolja in za izmenjavoizkuenj v zvezi z upravljanjem

prometa. Goste je seznanil,da tudi v Obini Piran teavev prometu reujemo po nae-lu trajnostne mobilnosti, zatoda bi bilo ivljenje in bivanjev naem mestu bolj prijetno invarno. Sreanje je pomembnotudi zato, ker predstavlja prilo-nost, da najdemo nove skupnetoke in monosti za nadaljnjesodelovanje, je povedal upanin gostom zaelel uspeno delo

in prijetno bivanje v nai obini.

Prilonost za pogovor o pravicah pecev in varstvu okolja ter izmenjavo izkuenj v zvezi z upravljanjem prometa

Sreanje z delegacijo COPED Cammina Trieste


11/56


Lekarna Lucija, ki je kra-

jane doslej sprej emal a nalokaciji ob Zdravstvenemdomu Piran v Luciji, je za-radi prenove v nedeljo, 23.novembra, zaprla vrata. Dozakljuka prenove bo tako

poslovala na zaasni lokaci-

ji ; po obstoje em urniku jekrajanom in obiskovalcemna voljo na naslovu Obala103, Lucija, v prostorih biveModiane.

Lekarna Lucija doakala prenovo

Lekarna zaasno na novilokaciji v Luciji

Blia se konec koledarskega leta

in z njim konec veljavnosti odlobza podaljan obratovalni as vaihobratov za leto 2014. Skladno z do-loili Odloka o merilih za doloitevpodaljanja obratovalnega asa go-stinskih obratov v Obini Piran esprejemamo vloge za podaljanje

obratovalnega asa gostinskih obra-

tov (kmetij) za leto 2015.Vloga za prijavo obratovalnegaasa je objavljena na obinski sple-tni strani www.piran.si, dobite jotudi v glavni pisarni ter Uradu zagospodarstvo in turizem ObinePiran.

Vloge na spletni strani obine, v glavni pisarni inUradu za gospodarstvo in turizem

Prijava podaljanegaobratovalnega asa za gostinskeobrate (kmetije) za leto 2015

upan Obine Piran PeterBossman in predsednik Krajevneskupnosti Padna Denis Goja stav nedeljo, 12. oktobra, slovesnoodprla prenovljeni Kulturni domBoidarja Jakca v Padni.

Kulturni dom Boidarja Jakcav Padni je bil zgrajen leta 1946 inrazen sanacije strehe in proeljavejih gradbenih posegov do le-tos ni bil deleen. Na prvi pogled

je bil objekt pred prenovo sicerlepo vzdrevan, a ga je zob asa vnotranjosti e mono nael. Domni bil toplotno izoliran, zaradiesar je bilo pozimi v njem zaresneprijetno. Lesena konstrukcija,okna, instalacije so bili dotrajani,etana ploa se je povesila, pro-stori v nadstropju pa so popol-noma dotrajani in neprimerni zavsakrno dejavnost.

Prenova, ki smo jo izvedli, jebila obsena in temeljita. Objekt

smo statino konsolidirali, pre-

Z investicijo so omogoenipogoji za ureditev inrastruktureza predstavitev lokalne kulturnedediine in utrjevanje blagovneznamke turistine destinacije napodlagi metodologije in postop-kov v okviru HERA (Sustainabletourism management o AdriaticHERitage). Kulturni dom Boi-darja Jakca bo eden od devetihcentrov za obiskovalce, na katerih

bo preizkuena blagovna znamkaHERA. V teh centrih, ki bodovkljueni v t. i. Mreo centrov zaobiskovalce, bodo predstavljenarazlina gradiva, predvsem pabodo namenjeni predstavitvi kul-turne dediine.

Investicija je bila sofinancira-na s strani Jadranskega ezmej-nega programa IPA 20072013v viini 95 odstotkov investicije.Obina Piran je prispevala 5 od-stotkov, skupna vrednost investi-

cije pa je znaala 320 tiso evrov

novili vse instalacije ter uredilicentralno ogrevanje in hlajenje,izvedli razsvetljeno zunanjo ure-ditev, uredili igrie, prireditveniprostor, podporne zidove in od-vodnjavanje.

Rekonstrukcija doma je za-gotovila pogoje za drubeno,socialno in medgeneracijsko po-vezanost ter druenje vaanov,saj se v njem odvijajo vse prire-

ditve kulturnega, portnega inzabavnega znaaja, izobraevanjain teaji, v njem pa imajo sedetudi drutva, ustanovljena v temokolju.

Verjetno ste opazili, da radin pogosto prihajam v Padno. Tusem e obiral grozdje in oljke, privas se vedno poutim dobrodo-el, zato sem ponosen, da vamlahko danes v uporabo predamobjekt, ki bo e utrdil vao udo-vito skupnost, je ob tej prilono-

sti povedal upan Peter Bossman.

(brez DDV).Predsednik KS Padna Denis

Goja je ob tem spomnil, da je bilaPadna e pred dobrim desetle-tjem le e ena izmed slikovitih,a zaspanih istrskih vasic, kjerivljenje poasi drsi po ustalje-nih tirih, najmanja krajevnaskupnost v obini z najmanjimiambicijami, danes pa predstavljavidno ime na svetovnem zemlje-

vidu turistino zanimivih desti-nacij. Omenil je vrsto vejih inmanjih inrastrukturnih investi-cij v vasi in poudaril: V obdobjudobrega desetletja smo uredilinao galerijo z okolico, potemdobili nov turistinoinormacij-ski center in danes odpiramo edom Krajevne skupnosti. Znalismo izkoristiti bogastvo nae na-ravne in kulturne dediine terzaupanje vase in svoje sposob-nosti, je pojasnil svoje videnje

preporoda Padne.

Rekonstrukcija doma je zagotovila pogoje za drubeno, socialno in medgeneracijsko povezanost terdruenje vaanov

Prenovljen kulturni dom v Padni predali v uporabo


12/56


16. tekmovanje slikopleskarjev Slovenije v CKSG PortoroPie mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portoro

Odeti v zeleno z okusom lenika

Sekcija slikopleskarjev, asa-derjev in rkoslikarjev pri Obrtno--podjetniki zbornici Slovenije jeletonje tradicionalno tekmovanjeslikopleskarjev Slovenije organi-zirala na Obali. V petek, 28. no-vembra 2014, je tako poskrbela zanovo podobo prostorov Centra zakorekcijo sluha in govora Portoro,ustanove, ki diha na poseben nain

in skrbi za raznoliko populacijootrok s teavami na podroju sluhain govora.

Letonja akcija je bila toli-ko bolj posebna tudi zato, ker stajo dejavno podprla Borut Pahor,predsednik Republike Slovenije,in Peter Bossman, upan obinePiran. V celotnem projektu je so-delovalo 85 slikopleskarjev, mednjimi tudi 15 dijakov s kranjske inmariborske srednje gradbene ole,ter trije tuji slikopleskarji, ki so na

tekmovanje prili iz Velike Britani-je. Prav tako so se jim na svojo eljopridruili tudi tirje uenci iz 9. ra-

zreda centra. Za pleskanje ve kot4.000 kvadratnih metrov zidnih indrugih povrin v uilnicah, na ho-dnikih in v skupnih prostorih cen-tra so letos vsi skupaj porabili 950litrov barv.

Na sklepni slovesnosti se je rav-natelj centra Marko Strle uvodomazahvalil vsem slikopleskarjem zaopravljeno delo in njihovo poslan-

stvo: Zidov nae ustanove nam niuspelo celovito prenoviti e sedemlet, saj za to nimamo zagotovljenih

investicijskih sredstev. Ta projekt jezato primer izredne prakse, ki naiin podobnim ustanovam ustvarjadodano vrednost, za kar se udele-encem in organizatorju res iskre-no zahvaljujemo. Nai uenci so edan pred akcijo pomagali v prosto-re prenaati barve in druge materi-ale in morda se bo kateri od tistihtirih, ki so danes dobili monost

spoznati delo obrtnika, po kona-ni osnovni oli tudi sam odloil zapoklic slikopleskarja.

Evropski teden zmanjevanja odpadkov od 20. do 30. novembraPieta Milica Maslo Bezer in Sandra Martini Loboda; foto Marjan Maslo

V tednu zmanjevanja odpad-kov, s katerim v Evropi elimo po-

udariti pomen prepreevanja na-stanka odpadkov e v proizvodnji,nato pa pri izbiri izdelkov na trguz odgovornim potronitvom, sotudi v Javnem podjetju Okolje Piranprispevali k osveanju javnosti, eposebej pouevanju in vzgoji otrokin mladih. Letonje geslo tedna jebilo Stop ood waste Stop metanjuhrane v smeti!

Aktivnosti so izvajali e od 17.novembra, v tem asu so izpelja-li 12 unih delavnic, na katerih so

govorili predvsem o pomenu od-govornega nakupovanja izdelkov sim manj embalae, prepreevanjumetanja hrane v smeti, neprimer-nosti in posledicah metanja hranemed meane odpadke ali embalao,posledicah metanja hrane v kana-

lizacijo in ponovni uporabi stvari,kot so predelana oblaila, pohitvo,

nakit in podobno.Javno podjetje Okolje Piran se

je tudi pridruilo slovenskim ko-munalnim podjetjem, ki sodelujejov akciji Za boljo drubo, ki pro-movira odgovorno potronitvo,ponovno uporabo in pitje vode izpipe. V sodelovanju s podjetjemRianski vodovod Koper so izvedliune delavnice na O Lucija o pred-nostih pitja vode iz pipe, saj s tem nenastajajo odpadne plastenke. 1000 lvode iz vodovoda lahko stane tiso-

krat manj kot plastenka vode, neo-porena svee natoena voda pa jetudi bolj zdrava kot iz plastenke, sajje pod nenehnim nadzorom.

V aktivnostih tedna za zmanj-evanje odpadkov je sodelovalatudi Obina Piran. Za zaposlene so

izvedli delavnico za promocijo pitjavode iz pipe v povezavi s promocijozdravja in zmanjevanjem koliin

plastinih odpadkov. Poleg preven-tivnih aktivnosti so potekale e kon-trole pravilnosti ravnanja z odpadki.Obinski inpektor in kontrolorpravilnosti ravnanja z odpadki izJavnega podjetja Okolje sta skupajizvajala intenzivne kontrole ravna-

nja z odpadki na celotnem obmojuobine in opozarjala obane na po-men pravilnega ravnanja, e posebej

s kuhinjskimi bioloko razgradljivi-mi odpadki. V naem zbirnem cen-tru v Dragonji smo opravili analizovzorca odpadkov, zbranih v zbiral-nicah pri vestanovanjskih stavbahv naselju Lucija.

Stop metanju hrane v smeti


13/56


21. 12. 20146. 1. 2015Pie Dejan Mehmedovi; foto Ubald Trnkoczy

Tudi letos je Drutvo prija-teljev zakladov Sv. Jurija svo-

jo tradicionalno predstavitevjaslic po piranskih cerkvahprepustilo mladim ustvar-

jalcem. Skupina sodelujoihobalnih likovnikov je kljub

mladosti e na poti tovrstnegaustvarjanja, saj gre za uence,tudente, absolvente ali mla-de diplomante umetnikih oloziroma akademij. Tendence,ki so e petnajsto leto zaporedizhodino vodilo projekta, soohranjanje tradicionalnega,

vzpostavljanje neposrednegastika s kulturno dediino inpa seveda razmislek o vsebi-ni, ki jo tematika predstavlja.Mladi ustvarjalci so neobre-menjeni, njihov pogled nasvet je ist, brez ideolokih ali

ormalnih preprek, in zato sonjihove reitve za zastavljenoproblematiko tako spontanein preproste. Izkazano in-

vent ivni pristop, ki vsekakorpotrjuje dejstvo, da je likov-ni govor neskonno polje,opazno izpostavlja predvsem

tendenco artistine svobode.Svobode, ki pa ne pozablja nautnost in ustvenost, torejosnovno bit umetnikega de-

janja. Kljub povsem razvezaniin razpueni ikonograski,snovni in ormalni uzanci je

njihovo dejanje vseskozi zave-zano vsebini. Jaslice so gotovopriakovanje, elja, a hkratizavedanje: zavedanje skupno-sti, zavedanje sebe, zavedanjedobrega, zavedanje ljubezni Svoboda je pot, ki jo ponujajomladi umetniki v tej smeri.

Jaslice v piranskih cerkvah

Nova postavitev jaslic v obokih pod piransko cerkvijo sv. Jurija. Figure jaslic, ki so visoke 3 metre in bodozaarele v lukah, so postavili Ubald Trnkoczy in drutvo Anbot.

Lokacija in avtorpostavitve:

Krstilnica sv. Janeza Krstnika Martin Peca

Cerkev Marije Tolanice Karin Zrinjski

Cerkev Marije Snene NinaMrenovi, Dejan Kralj

Krini hodnik Minoritskegasamostana Vid AvdiBatista, Matja umelj(ambientalna glasba)

Pinakoteka Minoritskegasamostana Tine Dekorti

Nekdanja cerkev sv. Katarine Vasko Vidmar, Evgen opiGoriek

Cerkev sv. Petra NoemiZonta

Cerkev sv. tefana JernejFlajs

Cerkev sv. Roka skupinaotrok, mentor Vasko Vidmar;

Amelie Liden, Sven Liden,Leon Mahne Milok, MaaOdar Kristan, Mia ChanelSalomon, Maksim SinkoviKoroec, Robert tibilj

upnijska cerkev sv. Jurija upnijske jaslice iz 19. stoletja;postavitev: Riko Butui,

Sreko Vogrin, Robert Letica

Cerkev sv. Franika samostanske jaslice;

postavitev: patri minoriti

Obok upnijske cerkve sv.Jurija postavitev: UbaldTrnkoczy, Drutvo Anbot


14/56

14ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014

Teodor Kolenc v oeh Erika VidmarjaPie in foto pela Pahor, mestna knjinica Izola

Pogovor ob predstavitvi knjige Doro moj ivljenjepis

Konec oktobra smo v Mestni knjinici Izolapredstavili knjigo Doro moj ivljenjepis. Izla jev samozalobi, napisal jo je Erik Vidmar iz Luci-je, sicer uspeen gledaliki igralec. Nastala je napodlagi rokopisnega spominskega gradiva Teo-dorja Kolenca in pogovorov med njim in ErikomVidmarjem. Knjigo sta obiskovalcem predstavilaskupaj, in ker je bilo ivljenje Teodorja Kolencatako bogato in razgibano, se poslualci kar nismomogli posloviti od zanimivega gosta.

Teodor Kolenc je eden tistih prebivalcevIzole, ki so mono zaznamovali ivljenje mno-gih someanov, glas o njem pa je segel e dalenaokrog. Celo Piranani in Koprani so domasestavljali svinnike za njegovo podjetje! Bil jeizjemno uspeen in inovativen podjetnik, ki jesvoje delavce poteno plaeval, tako da ga imajoe danes v lepem spominu. Nikoli ni klonil prednobeno oblastjo, in kljub temu da so mu mnogihoteli kodovati, ni gojil zamere ali maevalnihmisli. Ohranil je dostojanstvo in pogum, pa tudismisel za humor in soutno srce.

Glede na to, da si lahko knjigo izposodite vnai knjinici, jo kupite ali pa prebirate odlomkev tedniku Mandra, se mi je zdelo bolj smiselnopovabiti k pogovoru Erika Vidmarja, saj me je za-nimalo, kako je prilo do ideje za knjigo in kakoje nastajala. Tako vam predstavljam razmiljanjatega zanimivega mladega loveka o sreanju s Te-odorjem Kolencem in o posebnem odnosu, ki soga stkali medsebojno spotovanje, zaupanje, na-klonjenost in obudovanje, predvsem pa poslua-nje in aktivno sodoivljanje sogovornika.

Gospod Erik, bi nam za zaetek povedali,

kdo ste, od kod prihajate, s im se ukvarjate?V prvi vrsti sem ponosen oe treh sinov in

hvaleen mo potrpeljivi eni. ivimo v Luciji,po rodu pa sem iz Spodnje Idrije, kjer sem prei-vel mladostna leta. Po poklicu sem gradbeni teh-nik, e triindvajset let sem podjetnik, ki je tudi vsodelovanju z nekaterimi dravnimi institucijamiizvedel ve odmevnih preventivnih in promocij-skih projektov. Sedemnajsto leto vodim lastnoPOTUJOE GLEDALIE z bogatim reperto-arjem preko 100 avtorskih gledalikih predstavza vse generacije, ki so skupaj doivele e skoraj5.000 ponovitev po vsej Sloveniji.

Kako ste prili na zamisel, da bi napisali knji-

go o Teodorju Kolencu?Aprila letos sem v Izoli razdelil nekaj rekla-

mnih letakov, na katerih sem ponudil pisanjerazlinih besedil po naroilu. Gospod Doro meje poklical in isto preprosto vpraal, ali bi bilpripravljen sprejeti izziv in mu pomagati pri iz-daji njegovega ivljenjepisa. e po kratkem tele-

onskem pogovoru mi je Doro vzbudil izjemnozanimanje, tako da sem se sam pri sebi kar takojodloil, da sprejmem izziv. e na prvem osebnemsreanju, ko sva se malo pogovorila, pa sem si e-lel im prej zaeti pisati.

Kako je potekalo vajino sodelovanje? Knjigaje nastala na osnovi rokopisnega gradiva in vaji-nih pogovorov. Sta se skupaj odloala, kaj vklju-iti v knjigo, kaj izpustiti?

Doro je e imel pripravljenih nekaj starejihzapisov in cel zvezek na novo napisanih rokopi-sov o asih njegovega partizanstva. Tako kot ovsaki stvari v svojem bogatem ivljenju je imelDoro precej natanno izdelano sliko, kako naj bibil videti njegov ivljenjepis v knjini obliki. Za-el sem s prepisovanjem rokopisov, Doro pa jepisal nove zvezke o posameznih ivljenjskih ob-dobjih in tudi postavil osnovne tematske sklope.Podrobnejo razdelitev poglavij pa sva oblikovalaskupaj.

V uvodu pojasnjujete, da niste spreminjalisloga gospoda Kolenca, da ste se eleli im boljpribliati njegovemu nainu razmiljanja in iz-raanja. Zato ste ohranili tudi narene besede,ki ste jih seveda zapisali v poevnem tisku. So ekakne posebnosti, na katere ste morali oziromaeleli biti pozorni?

Mislim, da sem skozi njegove rokopise precejdobro zautil njegovo osebnost, ki so jo obliko-vale tevilne ivljenjske preizkunje, ki jih je ve-dno reeval na povsem samosvoj nain. Vse to jev meni zbudilo izjemno spotovanje do velikegaloveka in njegovega dela. Nekako mi je Dorozelo hitro zlezel pod koo. Med urejanjem bese-dila in izbiro otografij sem se ves as trudil, da biohranil njegovo osebno noto nadvse zanimivegapripovedovalca. Edini cilj, ki sem ga imel predomi, je bil ta, da bi konni izdelek verodostojnospregovoril o ivljenju loveka, ki je povsod, kjerje deloval, za seboj pual zares globoke sledi.

Kot smo lahko videli na predstavitvi knjige,ima Teodor Kolenc odlien spomin, spomni se naprimer vseh podrobnosti posameznih dogodkov.Zna zelo zanimivo pripovedovati in tako preple-tati dogodke med seboj, da se izkae smisel vsegadoivetega. Vse to je od vas zahtevalo veliko asain zelo pozorno posluanje. Kako ste doivljalinjegovo ivljenjsko zgodbo?

Veina mnogo mlajih ljudi lahko Doru

samo zavida njegov neverjeten spomin za naj-manje podrobnosti. Srno upam, da tudi knjigiuspe vsaj priblino prikazati, kako intenzivno jeDoro ivel vsak svoj trenutek in s kakno stra-stjo se je loteval vsakega svojega projekta. Zelohitro nama je uspelo vzpostaviti obojestranskozaupanje in verjamem, da je bil to klju do uspe-

ne realizacije skupnega projekta. Med branjemnjegovih rokopisov sem sproti odkrival tevilnezanimive podrobnosti iz njegovega ivljenja, ka-dar sem elel izvedeti e kako inormacijo, je bilDoro vedno pripravljen na podrobnejo razlago.Pisanje njegove zgodbe, e bolj pa osebni stik inpogovori so mi omogoili, da sem se kar potopilv njegovo ivljenjsko zgodbo, ki jo lahko v vsehpogledih samo neizmerno obudujem. Delo, kisva ga opravila skupaj, niti ni bilo delo v pravempomenu besede. Zame je bil to predvsem velikprivilegij, da sem imel dostop do nekaterih precejintimnih Dorovih spominov in prilonost, da jihskupaj podeliva z vsemi, ki so knjigo vzeli v roke.

Ko sem posluala gospoda Kolenca v Mestniknjinici Izola, me je predvsem prevzelo, da se ninikoli nikogar bal. Vi ga poznate veliko bolje intudi v knjigi lahko beremo, kako ga je preganjalaUdba. Kako ste si razlagali njegov pogum?

e v zgodnjem otrotvu je spoznal trdo i-vljenje, kjer izobilja nikoli niso poznali. e kototrok je videl velike krivice, ki so se dogajale v nji-hovi vasi in tudi njegovi druini. Nikoli se ni spri-jaznil s krivicami, ki so se mu dogajale, in kadarje bil preprian, da ima prav, se je za svojo pravicohrabro boril. Zdi se mi, da je vasih deloval kotlovek, ki so mu e vse vzeli in nima ve esa izgu-biti. Boril se je za svoje pravice, a hkrati nikoli niniti pomislil, da bi z iskanjem svoje pravice komudrugemu kodil.

Druga stvar, ki me je zelo prevzela pri njem,je to, da ima zelo soutno srce. Med pripovedova-

njem so se mu v kotiku oesa nekajkrat zasvetilesolze. Dananji podjetniki se mi e zdale ne zdijotaki ...

Taka odlonost podjetnika in soutnost to-plega druinskega loveka v eni osebi je zares red-kost. Dananji podjetniki svoj uspeh gradijo napovsem druganih osnovah, kot je to poel Doro,


15/56

15ZGODBE LJUDIDecember 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

saj je delavec sodobnemu podjetniku samo stro-ek, ki bi ga najraje zmanjal na nilo. Doro pa jesvojim delavcem zagotavljal delo, poteno plailo

in predvsem dostojanstvo. Ne dela ne potenegaplaila in e posebej delavskega dostojanstva padanes al sploh ni ve.

Teodor Kolenc se zna tudi iz srca nasmejati.Njegov smisel za humor se je na primer pokazal vzgodbi, ko je kot straar zasail divjo svinjo.

Doro je tako zanimiva in raznovrstna oseb-nost, da ob njem nikoli ni dolgas. O doloenihdogodkih iz razburljivega ivljenja zna pripove-dovati s takim arom, da ima poslualec obutek,kot da gleda film ali pa da se je celo sam znael vnjegovi zgodbi.

Mislim, da se je gospod Kolenc znal iskreno

veseliti tudi svojih uspehov, kar se je pokazalo vzgodbi o rnilu za peresnike. Pri njem ni laneskromnosti, sprenevedanja, skrivanja za maska-mi.

Bolj neposrednega in odkritega loveka e ni-sem sreal. Doro po sedemdesetih letih delovnedobe res ne potrebuje nobene lane skromnostina nobenem podroju. Upravieno je ponosenna svoje doseke, saj je praktino vse dosegelsam, seveda ob veliki podpori ene Marije in ka-sneje tudi herke Majde. Vse uspehe je dosegel zuveljavljanjem svojih idej, s trdim garanjem, vi-

zionarstvom, pogumom in odrekanjem. Ker jeimel isto vest, je lahko vsakemu loveku vednoin povsod v obraz povedal, kar si je o njem mislil.

Ko ste mi v pogovoru po predstavitvi knjigerekli, da so model za take ljudi, kot je Doro, ezdavnaj izgubili, da "takih ne delajo ve", ste ver-jetno imeli v mislih prav posebne znailnosti?

Res je. Takih, kot je Doro, ne delajo ve, pa bijih v Sloveniji danes vsaj nekaj sto e kako krva-vo potrebovali. Bil je vse v eni osebi, iznajdljiv inpoten, odloen in souten, odgovoren in duho-vit, vizionar in praktien Predvsem pa je bil inostal velik lovek.

Omenili ste, da ga doivljate kot nekaknegasvojega dedka. Bi nam lahko o tem kaj ve po-vedali?

Kot sem e omenil, sem se e ob prepisova-nju njegovih zapiskov globoko potopil v njegovozgodbo. Tudi moj dedek je ivel ob Soi samomalo vije ob njenem toku. Spominjam se, da mije tudi dedek pripovedoval zgodbe o asih, ko jeDoro preivljal svoje otrotvo. Vse skupaj je zbu-dilo zares pristen obutek spotovanja in obudo-vanja.

Knjigo ste tudi oblikovali. Na platnicah so fo-tografije krajev, ki predstavljajo pomembne tokev ivljenju gospoda Kolenca.

e med oblikovanjem besedil je Doro izrazil

eljo, da bi se v knjigo vkljuile nekatere otografi-je. Nekaj druinskih otografij je pripravil iz oseb-ne zbirke, sam pa sem na spletu pregledal tisoeotografij o krajih in dogodkih, ki jih Doro opisu-je. Uspelo mi je najti nekaj otografij, s katerimisem skual podkrepiti njegovo pripoved. Na na-

slovnici sem skual ujeti glavne mejnike njegoveivljenjske poti. Rojstno vas Ave, Soo, solkanskimost in Izolo. Na zadnji strani pa sem dodal enekaj njegovih preostalih ivljenjskih postaj: ele-zniki most v Avah, staro Gorico, Kanal ob Soi,elezniki most v Beogradu, pustaro Mirkovac,Komio na otoku Visu. Barva platnic pa simbo-lizira reko Soo.

Mislim, da je vaa knjiga tako vsebinsko kotoblikovno velik doseek, e posebno ker je to vaaprva knjiga. Rekli ste, da e pri nobenem delu ni-ste obutili takega veselja kot pri tej knjigi. Takose mi zdi kar na mestu vpraanje, ali e razmi-

ljate o novih knjigah?Seveda razmiljam. e si bo e kdo zaelelsvojo ivljenjsko pot, druinsko kroniko ali kajpodobnega spraviti med knjine platnice, z ve-seljem zanem pisanje e jutri. eprav si mnogipredstavljajo, da je izdaja svoje knjige povezanaz astronomskimi stroki, lahko zagotovim, da nitako. S sodobno tehnologijo digitalnega tiska sopostale precej dostopneje tudi knjige v manjihnakladah. O vsem se je mono dogovoriti in mar-sikaj narediti dostopno skoraj vsakomur.

eprav je knjiga v konni obliki skoraj dva-krat obseneja, kot sva si na zaetku zamislila, pavsega zapisanega materiala nisva uvrstila v njegovivljenjepis, saj se je Doro nekako bal, da bi bilaknjiga predebela. Ker je zadeva e svea, me tre-nutno e najbolj mika, da bi Dorovo ivljenjskozgodbo uporabil kot osnovo za pisanje romana.

Gospod Vidmar, hvala za zanimiv pogovor.elim vam e veliko uspenih gledalikih pred-stav, pa tudi sreanj z zanimivimi ljudmi, o kate-rih boste lahko pisali knjige!

Hvala tudi vam za prilonost, da sva knjigolahko predstavila v Mestni knjinici Izola, in tudiza teh nekaj misli, ki sem jih lahko podelil z vami.

Senior skupino olklornega drutva Val Piranvodi mojster harmonike Jan ekoranja, ki se redno

udeleuje tekmovanj in tako ni manjkal niti na leto-njem dravnem prvenstvu 34. Zlata harmonika vLjubeni. Prejel je priznanje NAJ HARMONIKA.

Senior skupina olklornega drutva Val Pi-ran je ponosna nanj in mu iz srca estita.

estitkam se pridruuje tudi urednitvoSolnega cveta.

34. Zlata harmonikaPie in foto senior skupina folklornega drutva

Val Piran

Harmonikar Janekoranja prejelpriznanje


16/56

16ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014

Lucijan rt Butinar neko igralec, danes trenerPie Andrej nidari; foto zasebna zbirka rta Butinarja

Visoki cilji mladega odbojkarskega stratega

Lucijan rt Butinar je e-prav komaj tridesetleten euveljavljen odbojkarski trener.Stopnie njegove trenerske kari-ere ves as vodi le navzgor. Takokot veina vrhunskih trenerjev jesvoje prve izkunje nabiral z de-lom z mladinskimi selekcijami.Pozneje so bile naloge vse zah-tevneje in odgovorneje. Danesje trener dravnega ligaa otanj-Topolica. Delo v najviji ligiopravlja z velikim veseljem, vidiga kot velik izziv. Kljub temu dase veina njegovih varovancev z

rt se je za odbojko navdu-il v otrotvu, ko jo je s prijateljiza zabavo igral na portorokihplaah. Kot zapriseen ljubiteljporta je bil kot osnovnoo-lec navduen smuar, v prvemletniku gimnazije pa se je do-konno zapisal odbojki. Obkoncu srednje ole se je pri-kljuil lanski ekipi, ki je blavelike bitke v drugoligaki intretjeligaki srenji. Zaradi tu-dijskih obveznosti v Ljubljani jenov izziv nael v koji Loki pritakratnem prvoligau. Izjemnoobetavna ekipa je zaradi po-manjkanja denarja al pristala vdrugi ligi.

Zametki njegove trenerskekariere so se pokazali ob kon-cu prejnjega desetletja, ko jezael vadbo mlajih kojelo-kih selekcij. Zatem je prevzelensko ekipo koje Loke. Vtistem asu se je znael na raz-potju med igralsko in trenerskokariero. Pojavile so se tudi ne-

ljube teave s kriem. e vednoje bil igralsko aktiven, vendarso zaele prevladovati trenerskezadolitve. V sezoni 2010/11 gaje selektor Oleg Gorbachov po-vabil za pomonika trenerja se-lekcije mladink (letnik 92), karje z veseljem sprejel in selektor-jevo zaupanje tudi upraviil. Toje bila namre prva slovenskaenska reprezentanca, ki se jeuvrstila na evropsko prvenstvo!Veliki trenerski airmaciji je sle-dilo povabilo v Kamnik, kjer jepostal pomonik trenerja en-ske lanske ekipe Calcit, ekipapa je dosegla 2. mesto v DP.

Priznati je treba, da je zatridesetletnikom uspena kari-era. Seveda v tem ni nobeneganakljuja, saj je povsem predanodbojki. O ljubljenem portuzna duhovito povedati: Odboj-ka je kot enska. Daje ti velikoivljenjske radosti. Toda ko emisli, da jo ima, te pusti nacedilu.

odbojko ukvarja ljubiteljsko, po13. krogu ligakega prvenstva(ob zakljuku redakcije) zasedajozelo dobro sedmo mesto, z lepimimonostmi za uvrstitev v sredinotabele.

Lanska ekipa otanja - To-police se je razkropila, klub pase je odloil za veliko pomladitevekipe. V teh razmerah je sevedana glavni cilj obstanek v ligi.Preprian pa sem, da je nae me-sto v sredini razpredelnice. Verja-mem v ante, imajo veliko srce,pravi absolvent akultete za port.

Leto 2014 je za rta tudi na osebni ravni polno veselja. Skupaj spartnerko Jasno Medveek sta povila prikupno Ulo, ki je seveda postalanovo sredie njunega ivljenja.

Pie in foto Rok Dolniar

Zimski asv slovenskiIstri

Ob tokratni objavi otografi-je sem se odloil, da ne napiemspremnega besedila, z namenom,da bralcu ponudim vpogled vlepi del slovenske narave z eljopo utrinku, ki ga vzbudi bralevadomiljija, asociacija ali potreba.


17/56

17DRUTVADecember 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Dobro obiskane delavnicePie Jelka Pear, Predsednica Drutva Faros

V Farosu ponemo marsikaj

V kroku Zdravo z naravo, kiga vodita mentorici Fani Kuharin Breda Marinek, spoznavamovse o zdravem prehranjevanjuin kodljivih vplivih industrij-skih ivil ter se uimo o rastli-nah, ki koristijo ohranjanju na-

ega zdravja. Iz njih izdelujemokoristne proizvode. Vsakoletna

tradicija je, da pod vodstvommentorice Fani Kuhar kuhamoognjievo mazilo. To zdravi bla-je kone teave, opekline, manj-e rane, blaja vnetja ipd. Ker jeuinkovito tudi pri odpravljanjugub, je med enskami zelo prilju-

bljeno, zato so delavnice vednodobro obiskane.

Anbotova trafika je za nekaj ur postala knjigarnaPie in foto Janez Mui

Morje, Preeren in knjigaZavod Mediteranum, Drutvo

Anbot in Mestna knjinica Piranso ob tevilnih dogodkih, s kate-rimi smo se 3. decembra spomnilirojstva Franceta Preerna, povabilina prireditev Morje, Preeren inknjiga. Anbotovo Trafiko na Tar-tinijevem trgu so ta dan spremeniliv knjigarno, kakrno e vrsto letpogrea marsikateri Piranan.

Nao Trafiko smo spremeniliv knjigarno, da bi jo imeli vsaj endan. Ker je knjiga krasno darilo,kar sploh velja za te predpraznine

dni, Drutvo Anbot v njej prikazu-je, kako se jo kot darilo lahko do-miselno zavije ali aranira. Izdelalismo tudi kazalke za v knjigo, nakaterih je peat z likom Preerna.Naredil ga je na mojster Polde Be-

lec in na kazalke naa lanica, ka-

ligrafa Marina Kutin, z veseljemvsakemu napie kak Preernovverz, eljo ali pa lepo misel. Ima-mo pa tudi mesto, kamor lahkovsak prinese kako knjigo in od tambrezplano odnese drugo, je biladogajanja vesela Natalija Planinc.

Da je bilo, kot se za knjigarnospodobi, tam mo kupiti knjige,je poskrbel Zavod Mediteranum.Tudi z 80-odstotnim popustom sonamre ponujali celo vrsto knjig zmorsko in domoznansko tematiko

tega zavoda. Piranskim ljubiteljemknjige pa so v zaasni knjigarnipolepali dan tudi z recitiranjem inbranjem. Kdor je elel, je namrelahko predstavil svoje tovrstnoustvarjanje.

Poleg raznih ustvarjalnih dejavnostiizdelujemo tudi punke iz cunj.

V to delavnico se je v tem olskem letu vpisalo premaloprostovoljk. Zato vabimo vse, ki radi ivate, da se nam

pridruite, saj z izkupikom pomagamo otrokom nae obine.

Sreanja so ob sredah ob 16. uri v prostorih drutva.


18/56

18DRUTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014

Edina koljka, ki so se je bali tudi potapljaiPie in foto Jan Simi

Ne bogatijo samo svojega vsakdana, ampak tudi ivljenje someanov

Orjaka koljka nala prostor vmuzeju koljk

7 certifikatov za solinarje

Po dobrih treh letih je izjemnimuzej koljk in polev z vsega sve-ta postavljen. Seveda noben resenmuzej ni nikoli dokonan in tudina se bo neprenehoma razvijal.V tem asu se je razvil v aktivnoizobraevalno sredie za podro-je mehkucev. Ne le da je v mu-zeju na ogled nad 3000 primerkovkoljk in polev vseh morij in kon-tinentov sveta, tu so tudi izjemnoredke vrste, ki jih ni mo videtinikjer drugje po svetu. Posebnomesto in pomen imajo primerkislovenskega morja. S pomojoevropskih sredstev pa smo za ko-nec namestili e najvejo atrakcijo,redkost, ki jo je skoraj nemogoevideti kje drugod, orjako koljkoTridacna gigas ali po nae orjakazeva. Tehta 150 kg in ima premerkar 1 meter! To je edina koljka,ki so se je bali tudi potapljai. Kerima vsak muzej en udaren ek-sponat, kot je npr. Mona Liza v Lo-uvru, smo nai neni orjakinji na-

so jih zaradi redkosti smeli nositi

samo poglavarji oddaljenih otoij,koljke z vzorci, ki spominjajo nakitajske grafike, bisere Niti mi-sliti si ne morete, kaj vse krasi dnaoceanov!

Piransko likovno drutvoSolinar je tudi konec letonje-ga leta v svoji galeriji Impresijana Fornaah pripravilo pregle-dno razstavo lanov. V svojemnagovoru ob otvoritvi razstaveje Elizabeta Fiur iz JSKD Pi-ran spomnila, da so imeli meddrugim letos likovno kolonijona otoku Krku, ki jo je vodilakademski slikar Milan Todi,in da so pridno ustvarjali ter seizobraevali skozi vse leto. Pre-

den se bo izteklo letonje leto,bodo zakljuili e sklop temat-skih predavanj, ki potekajo podstrokovnim vodstvom LilijaneStipanov.

Tudi letos so se udeleili

deli ime Zeva Liza. Postavili smomuzej z eno najbolj kakovostnihzbirk, v kateri so tudi dragoceni inredki primerki, z izjemno pounovsebino, z doivetim ogledom in zoriginalno postavitvijo, eprav nazgolj dobrih 70 m2.

Vendar v muzeju, ki je pri nasedini tovrstni, redkost pa je tudi vsvetu, niso zastopani le morskipredstavniki. Tu so tudi primerkiiz rek, jezer, jam Drubo jimdelajo tudi osili in bitja, s katerimisi koljke in poli delijo morskodno, kot so raki, zvezde, jei Muzej je zasnovan nadvse inor-mativno in naravovarstveno.

Pod najsodobnejimi ronimimikroskopi bodo obiskovalci uzrlineviden svet primerkov, manj-ih od zrna peska. Pregledovali inraziskovali bodo lahko tudi vzorcemorskega dna in mogoe odkrili ekakno neznano vrsto. Videli bostelupino najvejega pola na svetu,prosevne lupine, hiice polev, ki

Muzej je v tem asu postal

e prava atrakcija in prerasel vsapriakovanja. Tako je e treba raz-miljati o novih, veliko vejih pro-storih, ki bi omogoali obisk vsajenega olskega razreda skupaj.

Zlate palete, za katero so oddali17 likovnih del v tehniki risbe,graike, realizma, otograijein abstrakcije. Zanje so prejeli7 certiikatov, in sicer za risboMaja Kraiger, Marija Begano-vi, Tanja Grubei in MarjanaPetovar ter za graiko MarijaBeganovi in Dragica BolanaBonina. Certiikat za realizem(slikarstvo) je prejela MarijaBeganovi. Dobitnici najvije-ga priznanja zlata paleta pa sta

Maja Kraiger in Marija Begano-vi.Razstavo je ob glasbenem

nastopu harmonikarice MajeVujovi odprla predsednicadrutva Jasna Bui.


19/56


Avto-moto drutvo Pinko Tomai Piran je 1. oktobra praznovalo 60 let delovanjaPie in foto AMD Pinko Tomai Piran

Naih 60 let

Drutvo je ustanovilo daljne-ga leta 1954 deset lanov Ljudsketehnike Piran z namenom in ci-ljem zadovoljevanja lanskih in-teresov na podroju avtomobiliz-ma, prometno-tehnine kulturein preventive v cestnem prome-tu, kasneje tudi avto-moto por-ta in turizma. Ob ustanovitvi niimelo svojih prostorov, razen ga-rae, zato je gostovalo v razlinihprostorih na razlinih lokacijahpo Piranu. Zaradi poveevanjatevila lanov, posledino vejegatevila redno in pogodbeno za-poslenih voznikov intruktorjev,nujnosti lastne mehanine delav-nice in poligona za zaetne urevonje se je leta 1974 sede dru-tva prenesel v Strunjan, najprejv najete, po nakupu pa konno vlastne prostore.

V sodelovanju s Svetom zapreventivo in vzgojo v cestnemprometu Obine Piran izvaja iz-obraevalne aktivnosti za vejovarnost v cestnem prometu. Po-seben poudarek pri tem namenjanajmlajim udeleencem, bodisiv vrtcih, osnovnih ali srednjiholah. Obenem pa ne pozabi nastareje voznike motornih vo-zil in zanje izvaja izobraevanjaiz cestnoprometnih predpisov spoudarkom na novostih na tempodroju, predvsem na temokroi in vonje v predorih terna avtocestah.

V sodelovanju z AMZS jedrutvo izvedlo tiri druinske

cija in s tem ivljenjski standardv dravi prispevata k monemuupadanju tevila kandidatov zavoznike in s tem k ponudbi, vejiod povpraevanja. Trenutno imadrutvo dve vozili za avtoolo intiri uitelje vonje, lasten poli-gon in uilnico ter sodobno mul-timedijsko tehnologijo.

Ob visokem jubileju je bilasklicana slavnostna seja drutva.Zaela se je ob zvokih harmonikizpod prstov dvojic Julijane inKatarine Peroa, herk lana UOdrutva in vnukinj, al pokojne-ga, vidnega lana Silva Peroa.Uenci Osnovne ole Seovljepod mentorstvom Nelli Roma-nello so izvedli krajo igrico znaslovom O neugnanem por-scheju in errariju.

Na slavnostni seji je upanObine Piran, g. Peter Bossman,Avto-moto drutvu Pinko To-mai Piran podelil plaketoObine Piran ob 60-letnici de-lovanja, za izjemne doseke napodroju varnosti cestnega pro-meta, za prispevke na podrojupreventive in uinkovito izvaja-nje izobraevanja mladih za var-no vonjo ter za izjemno uspenosodelovanje v projektih na temoprometne varnosti in trajnostnemobilnosti ter s tem za prispevekk razvoju kraja in Obine Pirankot celote.

Predsednik AMZS, g. AntonBreznik, se je zahvalil za aktiv-no in vzorno sodelovanje ter

ure varne vonje, na katerih sointruktorji varne vonje AMZSudeleencem predstavili pomenobvezne in pravilne uporabevarnostnega pasu, otrokih var-nostnih sedeev, upotevanjahitrostnih omejitev in druge pro-metnovarnostne vsebine.

S portom se je zaelo dru-tvo aktivneje ukvarjati leta1975, tri leta kasneje pa je vokviru obinskega praznika or-ganiziralo prvo karting dirko zarepubliko prvenstvo v srediuPortoroa. Zaradi neprimernelokacije sredi Portoroa so lanidrutva nesebino z lastnim de-lom in finanno ter drugo pomo-jo sponzorjev leta 1982 zgradiliprometni poligon v Luciji v dol-ini 715 metrov (sedaj Park son-ca). Njihovi portniki so dosegalineverjetne rezultate in tako leta1984 postali ekipni dravni prva-ki. Uspehi in zmage so se vrstiliin tako so leta 1986 prejeli zlatoplaketo AMZJ kot najbolja eki-pa v Jugoslaviji.

Drutvo se je razvijalo tudina podroju avtoole. Ves asje posodabljalo vozni park, odballile, fiata 750 do citroenaC4. Tako je v obdobju najveje-ga povpraevanja (19701990)kandidate za voznike motornihvozil poleg 15 redno zaposlenihpouevalo e 7 pogodbeno zapo-slenih voznikov intruktorjev na15 vozilih AMD Piran.

Dananja gospodarska situa-

drutvu podelil jubilejno listinoAMZS.

Prejemniki odliij AMZS sobili tudi posamezni lani dru-tva, in sicer so prejeli posebnoodlije AMZS Marjetka esnik,Albin Fatur in Ciril Voglar, astniznak AMZS Boris Poar in AlojzSmrekar, plaketo AMZS Viktornidari ter odlije AMZS Gvi-do Mahni in Emanuel Zalar.

Predsednica Marjetka esnikje podelila priznanje Avto-motodrutva Pinko Tomai Piranza pomemben prispevek k ra-zvoju in uspehom drutva neka-terim lanom in lanicam. Takoso priznanja prejeli ValdemireZalar, Niko Varei, Danijel Gu-nja, Iztok Peroa, Bojan esnik,Veneslav Hvala in Uro Borse.Za zgledno in vzorno sodelova-nje je drutvo podelilo priznanjeSvetu za preventivo in vzgojo vcestnem prometu Obine Piran,AMZS, Policijski postaji Piran,Osnovni oli Seovlje, Turisti-nemu drutvu Solinar Strunjanin Krajevni skupnosti Strunjan.

lanu Albinu Faturju so iz-roili umetniko sliko v zahvaloza 52-letno lanstvo (brez pre-kinitve) v drutvu ter aktivno innesebino delovanje v njegovihorganih.

Seja je bila zakljuena s ple-snimi tokami svetovno znaneplesne skupine portnega klubaFlip Piran.


20/56


Spodbudna zgodba v naem mestuPiejo Davorin Petaros, Lili igo Radoslav, Zora Muini, Milica Maslo, Silva ervar, Sao Saksida in Sandro Kravanja

TVD vsem dostopna in prijaznapiranska portna dnevna soba

V treh letih, od 2012 do 2014, smo vsvetu KS Piran ob obinskem praznikudesetinam naih krajanov podelili pri-znanja sol Pirana sale di Pirano inzahvale sonek Pirana sole di Piranoza njihovo vztrajnost in udejstvovanje namnogih podrojih ivljenja. Ti posame-zniki in drutva izstopajo zaradi svojeangairanosti, naina in vztrajnosti priopravljanju svojega dela, med njimi sokrvodajalci in prostovoljci, posamezniki,ki so nas s svojim znanjem in nadarje-nostjo navdihnili, s pobudami in anga-iranostjo oplemenitili nao skupnost,nekateri so strokovnjaki, umetniki, dru-gi spet gostinci, trgovci, branjevke, obr-tniki ... In vsem njim je skupen ut zaskupno dobro! Med nami so krajani, kiso izstopali s svojo odlonostjo pri za-iti in zagovarjanju dragocene kulturnedediine Pirana, naega edinstvenega

Mandraa. Cenimo drutva in instituci-je, ki so organizirali odmevne pri redit ve,slikovite sejme, dragocena izobraeva-nja, nam reevali ivljenja in premoenje..., prispevali svoje delo in znanje vsaki,ko je bilo treba.

Piran je sestavljanka mnogih drago-cenosti, ki so jih skozi stoletja v njemustvarjali meani. Marsikaj je zabrisalin izmaliil neustrezen nain prenove,drugje so propadu botrovali malomar-nost, predolgo odlaanje in na koncu po-zaba. Tudi namembnost prostorov se je

drastino spreminjala, marsikomu se jezdela prodaja najbolja odloitev, zlastie je lo za temeljite prenove potrebneprostore.

Dvorana TVD Partizan na Rozma-novi ulici je v KS Piran sprva porajalarazline obutke. Nekateri so jo imeliza brezupen primer brez prihodnosti inpredrago investicijo, odsvetovali so ka-krnekoli posege v njej. Davorin Petaros

je odlono zagovarjal vzpostavitev prvo-tne vsebine in prenovo, s imer bi Piran-anom vrnili rekreativno-portno dvo-rano in uredili prostor za itnes. TVDbo vsem dostopna in prijazna piranskaportna dnevna soba, v kateri bodopredvsem mladi kvalitetneje preivljalisvoj prosti as. Lili igo Radoslav je pre-

vzela koordinacijo delovnih skupin in

tako se je, brez obeanja na veliki zvon,zaela ena najbolj spodbudnih zgodb vnaem mestu. Obina Piran je z naklo-njenostjo spremljala in podpirala vsanaa prizadevanja.

Kompleksen projekt je terjal skrajnoracionalno porabo skromnih inannih

virov. Stekli so dogovarjanje s solas tnikiobjekta, posvetovanja in napotki grad-benih strokovnjakov, osebno angairanjein pomo obrtnikov ter stotine ur dela

skupine mladih Pirananov. ProjektTVD se je vse bolj priblieval zastavlje-nemu cilju. Pri odstranjevanju in odvozunakopiene krame se zahvaljujemo de-lavcem JP Okolje Piran, odstraniti je bilotreba od zamakanja unien in dotrajanparket, poiskati najugodnejega proizva-

jalca in vzidati nova okna, poskrbeti zanove zidne omete, keramiko, pleskanje,namestiti novo toplotno rpalko, posta-

vit i ust rezno talno oblogo .. . S portvo-valnim prostovoljnim delom, po udarni-ko, v vroini, mrazu in prepihu.

Letonje zahvale sonek Pirana staob prazniku Obine Piran 18. 10. 2014podelila Davorin Petaros in Zora Mui-ni ob prisotnosti upana, g. Petra Bos-smana. Nai letonji sonki so: AcoMai, Aleksander Vasovi, Alija Sa-

mardi, Amir Luli, Anna Berg kvor,Bojan Miglioranza, Bruno ervar, Car-melo Lenzi, Damir kudar, Daniel Rado-slav, Darko Pranji, Denis Medenhoi,druina Kai - Liden, Haris erioski,Igor Franza, Igor ernoga - Petica, JosipHudoba, Matija Petaros, Mojca Halade-

ja, Moris Muminovi, Nevenka in MilanKavi, Niko Terelj, Pavel Lokovek,Pero Vidovi, Samo Saksida, Simon Ben-i, Timotej Mamilovi in Tomi eg.

TVD ima sedaj lasten, loen vhod.Ponovno bomo lahko vstopali tudi skoziprenovljena piranska vrata iz masivnegalesa! Izpod tevilnih premazov jih je vnovo ivljenje priklicala piransko-skan-dinavska ekipa ljubiteljskih restavrator-

jev. Najve lahko postorimo sami, greza vrata 'made in Piran/narejeno v Pira-nu', vredna truda! je bilo vodilo Neven-ke, Anne in Milana, ki so se prav pri temportonu TVD-ja ob pogledu na skupinozapraenih, marljivih mladeniev odlo-ili za pomo. Uinki dobrih odloitevimajo neskonen rok trajanja, ne izgu-bijo pomena. Naj se vam s preprostim,iskrenim HVALA vsem e enkrat zahva-limo!


21/56


Brazilski veer v lucijski knjiniciPie in foto Marko Matietov

Iz knjige Boa Rustje Dragoceno darilo zgodbFoto Avtorica cvetlinega aranmaja in fotografije: Valentina Kleme

Capoeira v knjinici

Kratka zgodba Odnosi

Kdor misli, da je knjini-ca prostor samo za knjige inz njimi povezane dogodke,se moti. Knjinica Lucija jev etrtek, 11. decembra, zveseljem povabila na malodrugaen veer, na veer bra-zilske plesno-borilne veinecapoeire. Gost veera je bilIuri Rodrigues de Conceio(z vzdevkom proesor Tirin-

din), doma iz Itacarja v bra-zilski zvezni dravi Bahia, kie nekaj let ivi na Obali, kjerpouuje capoeiro. Z dvemasvojima uencema, MarkomSariem in Tjao Kokalj, namje demonstriral ta borilniples, e prej pa v pogovoruz Markom Matietovim, kije ob soasnem prevajanjupotekal v portugalini, po-

vedal nekaj besed o Brazil i-ji in capoeiri, ki je njegovoposlanstvo in eden temeljevaro-brazilske kulture. S po-mojo projekcije smo si ogle-dali tudi nekaj slik iz Brazilijein videoposnetkov capoeire, v

ivo pa smo prisluhnili tudizvokom berimbaua in drugihintrumentov, ki spremlja-jo igro capoeire. Veer je bildobro obiskan, morda se bokdo izmed obiskovalcev ne-kateri so bili vidno navdueni

vpisal tudi k vadbi capoeire,ki krepi duha in telo in potekadvakrat tedensko v prostorihKrajevne skupnosti Lucija. Zainormacije o vpisu pokliiteTjao na tevilko 070 335-003.

Namesto boino-novo-letnih verzov, ki jih obiajnozapiemo kot dobre elje navoilnicah, po tej poti name-njamo uporabnikom/uporab-nicam humanitarne pomoiRdeega kria, darovalcemkrvi, prizadevnim prostovolj-cem/prostovoljkam, rado-darnim donatorjem, ljudemdobrega srca in volje vsemobankam in obanom naeobine krajo zgodbo OD-NOSI, ki bo, upamo, vsemogrela duo in srce. Ter vasnavduila za razmiljanje, de-lovanje in doivljanje v priha-jajoem letu 2015.

Rabi Harold Kushner jeopazoval otroka, ki sta obvodi gradila gradove iz peska.Ko sta ravno dokonevala lepgrad, za katerega sta potrebo-vala veliko asa in potrplje-

nja, je priel val in ga zravnals tlemi. Rabi je priakovalsolze in jezo. Otroka pa stalepo sedla, se prijela za rokein se smejala, potem pa zaelagraditi nov grad. Dejal si je:Nauila sta me pomembnemodrosti: Vse stvari v naemivljenju, ki jim posveamotoliko asa in moi, so zgra-jene na pesku. Trajni so samonai odnosi z ljudmi. Prej alislej bo priel val in odneseltisto, kar smo zgradili z veli-ko truda. Ko se bo to zgodilo,se bo lahko smejal samo tisti,ki se bo imel s kom drati zaroke.

Izbralo vodstvo Obmo-nega zdruenja Rdeega kriaPiran iz knjige Dragoceno da-rilo zgodb, ki jih je zbral BooRustja.

SRENO 2015!Simbolika fotografije v povezavi z zgornjim tekstom: razlini materiali,kot so kamen, les in razline rastline, so tako kot ljudje s svojo razli-nostjo, e so ubrani in harmonini, skupaj odsev mavrine lepote indobrote


22/56


Foto utrinki s premiere gledalike igre "Slike po dolini entflorjanski" v izvedbi gledalia Cuker teater, ki je bila v petek, 28. novembra 2014 vGledaliu Tartini v Piranu. Priredba in reija: Ksenija Murari.Foto Bojan Bojs

Letonja praznina osvetlitev Pirana je navdu-ila mnoge obanke, obane, obiskovalke inobiskovalce. Tartinijev trg krasi velika svetleaviolina, jelko pa je Piranu podarila krajevnaskupnost Seovlje, za kar se jim zahvaljujemo.Foto levo:Martin Bobi; desno: Lorna Lovrei

Kaunova dobrodelna trnica, ki je bila v to-rek, 9. decembra v Piranu, pripoveduje v sliki."Bilo je hladno a nas je vseeno grela dobravolja in spodbude obiskovalcev," je povedalaIngrid Lien, vodja Kauna Piran, programa

za celovito skrb za brezdomne.

Piran je obiskal panski pisatelj Ernesto PrezZiga, ki je napisal zgodovinski roman "Lafuga del maestro Tartini" o najslavnejem Pi-rananu Giuseppeju Tartiniju. Za roman, ki jeizel v Madridu leta 2013 je prejel literarno na-

grado. SPrejel ga je tudi upan Peter Bossman,kasneje istega dne pa je knjigo predstavilobinstvu v dvorani obinske palae.


23/56


Dogajanje so popestrili gostje z Otoca in harmonikarji z MareneglePie Petra peh

Sv. imon v Sv. Petru25. oktobra je bilo v Sv. Pe-

tru spet veselo. Domaini soodprli svoja vrata in nas pova-bili na pokuino novega vina.

S kozarci okoli vratu in obspremstvu domae harmonikesmo se tako odpravili na po-hod od kantine do kantine inobeleili 5. praznik sv. imo-na.

V Sv. Petru smo ta praznikpo ve kot 30 letih ponovno

obudili leta 2007. Od let a 2010do 2013 ga nismo organizirali,zadnji dve leti pa elimo, da

ne gre ponovno v pozabo in dapostane tradicionalen.

Dogajanje so letos pope-strili tudi gostje z Otoca inharmonikarji z Marenegle.

Radi bi se zahvalili doma-inom, ki so odprli svoja vra-ta in nas prijazno postregli.Hvala druinam Debernardi,Peroa, Baec, peh, Grbac,Rota, Baec in Delgiusto, Kri-stjanu in Valterju Prodanu,

Sibilu pehu, Vinski kleti Ru-pnik & Ferran, kmetiji pr' Ma-ralja in kmetiji pr' pehov.

Jesenski potep s kolesiPie Mirjam Kasteli, predsednica RD Stena; foto Matej Hozjan

Tradicionalno kolesarjenje in druenjeZaradi sonne in tople prve

sobote v oktobru smo priako-

vali vejo udelebo kolesarjevna naem tradicionalnem drue-nju. Toda zaetek pobiranja oljkin druge delovne obveznosti terprehladi so al marsikateremukolesarskemu rekreativcu iz Dra-gonje in lanu RD Stena prepre-ili namero. Zato pa jih je tolikove prilo na druenje ob pasuljus klobaso, domaih slaicah, do-bri kapljici in ne nazadnje sonihjabolkih iz doline Dragonje.

Pod vodstvom Vasje Ferran

in Iva Kastelia so se kolesarjitako kot lani zapeljali od Drago-nje po Parenzani preko kampa v

Luciji do Strunjana, letos pa sonadaljevali e do tunela pred Izo-

lo. Na poti do tja so se ustavili priPitStopu, lino urejeni postojan-ki, ki kolesarjem nudi osveilnepijae. Ob tem so si zaeleli, dabi imeli kolesarji, ki se namenijov dolino Dragonje, tudi tam navoljo podobno postojanko. Nesamo za kolesarje, temve tudidruge obiskovalce kraja ter dolineDragonje bi bila dobrodola in-ormativna in sprostitvena toka.

Po treh urah kolesarjenja sose vrnili v Dragonjo na otroko

igrie, kjer so jih e akali vsiostali udeleenci dogodka, eljnidruenja. Na kolesarskem tartu v Dragonji.

Pohod so popestrili otrociiPieta aklina Trbian in Silvana Pucer

Pohod na KokokoKomisija za lanice pri PGD

Seovlje je za svoje lanice organi-zirala pohod na Kokoko. Dobile

smo se lepe sonne sobote v gasil-skem domu. Z gasilskim kombijemsmo se odpeljale do Krvavega po-toka in od tam nadaljevale pe naKokoko. S seboj smo vzele e ne-kaj otrok, da so nam popestrili pot,tudi najmlajo, komaj leto dni staro

deklico, ki nas je ves as zabavala.Po uri hoda smo prispele na cilj.V koi smo se okrepale s pijao

in jedao. Nato smo se polne lepihvtisov odpravile nazaj proti domu.

lanice so bile zelo zadovolj-ne, saj smo se lepo sprostile intudi naklepetale. elimo si, da bivsako pomlad in jesen organizi-rale pohod.


24/56

24VZGOJA inIZOBRAEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO December 2014

Projekt je izbranim ustanovam omogoil popestritev olskega vsakdanaPie in foto mag. Marko Strle, ravnatelj CKSG Portoro

ola je POP, saj smo jo POPestriliPopestrimo olo je projekt

Javnega sklada RS za razvojkadrov in tipendije, ki je iz-branim ustanovam omogoil,da v zadnjih dobrih dveh letihrazvijajo take vzgojno-izobra-evalne vsebine, ki dejanskopopestrijo olski vsakdan.

Program v projektu Pope-strimo olo CKSG Portoro jebil usmerjen v zagotavljanje

dodatne, zunajolske dejav-nosti za nae uence. Pri temsmo sodelovali s e dvemapartnerskima ustanovama ins tremi drutvi (Planinskodrutvo Piran, Atletsko dru-tvo Piran in Drutvo MEPI mednarodno priznanje zamlade). Po programu za uen-ce smo organizirali dodatniizobraevalni program (Samotrenutek ustvarjam, berem,piem), portne aktivnosti(vadba atletike, planinstvo,pohodnitvo), gledaliki kro-ek, program osebnostne rasti,portne tabore, izobraevalnetabore in poitniko varstvo.Program se je veinoma izva-jal po pouku med tednom, obsobotah in med poitnicami.

Na kljuni cilj je bil, dabi vsak uenec pridobil mo-nost redno ukvarjati se z de-javnostjo, v kateri bi elel biti

aktiven. eleli smo popestritiolo vsakomur. Vsakomur tudi nam, uiteljem, logope-dom, deektologom, vodstvuole, tehninim delavcem inkar nas je ostalega zaposlene-ga ivlja na CKSG.

Tako je glavni koordinatorprojekta, Toma Mikeln, na-govoril sodelavce in kasnejestare, ko smo k programu e-leli povabiti im ve otrok in

mladostnikov.Njihov odziv je bil spod-buden in stari so prepoznalinovo prilonost, ki je v prvivrsti namenjena njihovimotrokom.

O, to pa bo novost, to pabo prilonost tudi za najinegasina! so bile besede starev

enega naih uencev. Otroko-va mama, Patricija Loviek,opisuje svoje doivljanje tako-le: Sin je domov priel nav-duen, doivel je toliko novegain lepega. 'Tudi z ratom smoli!' je navdueno pripovedo-val. Uitelj pa je povedal, daje imel sin malce teav s prila-gajanjem skupini, pa vsem no-vostim, ki so spadale zraven.Vendar je lo, je rekel, brez

teav. Lahko e pride.Morda sploh ni nakljuje,da ob naslovu programa Pope-strimo olo dobimo asociacijos popkulturo. Popkultura, ki jeob pozitivnem razumevanju

najprej popularna. Popularnazakaj? Ker je splono znanain priljubljena. Dri? Dri. Od

vsega zaetka, ko smo se naj-prej veselili, da lahko zanemoprogram Popestrimo olo, nasje zanimalo, vasih tudi skrbe-lo, ali bodo nartovane dejav-nosti dovolj splono znane inpriljubljene.

eleli smo se povezati zdrugimi deleniki v blinji iniri lokalni skupnosti ter ksodelovanju pritegniti e koga.Razumljivo je, da je v prvi vr-

sti vladala elja po povezova-nju s sorodnimi ustanovami,olami, drutvi. Uspelo je. ebolj kot elja po vkljuevanjudrugih ol in ustanov pa je bilanaa skrb, kako naznaniti na

trud in nartovanje tevilnihdejavnosti drugim otrokom,ki teje dostopajo do podob-nih vsebin, in starem. Velja,da je pomemben uspeh, ko sepohodov, kolesarjenja, tabo-rov udeleijo tudi stari. Tudito nam je uspelo.

eleli smo, da bi bile na-rtovane dejavnosti prilju-bljene. Hitro je bilo opaziti,

da so izbrane dejavnosti otro-kom in drugim udeleencemve. Obutek premagovanjalastnih zmogljivostih, ko jedovolj, da odpotuje na taborstran od doma, da prehodisprehod, ki je zagotovo daljiod poti od doma pa do trgovi-ne, da si upa prespati v otoruna olskem dvoriu v drubi ssoolci in prijatelji, ki ti po na-vadi med poukom meejo list-ke in e bi lahko natevali,je ob spoznanju, da posame-znik premaga svoje omejeno-sti, strahove, neznanje, nadvseveliasten. Gledati otograije,prebirati otroke spise, poslu-ati njihova pripovedovanja sozadostni dokazi, da vemo, danam je tudi slednje uspelo.

Zadovoljni smo, e vemo,da lahko ustvarjamo resninododano vrednost naemu po-slanstvu, ki se skriva v vzgoji

in izobraevanju.Pomembno je, da lahko

otrokom in njihovim drui-nam ponudimo ve. Tisto ve,ki se odraa v obisku povablje-nih, v pestrosti ponujenih do-godkov, v zadovoljstvu otrok,v odmevanju doivetij, ki jihsliimo e dolgo. Pomemb-no pa je, da se lahko zanesena sodelavce, ki ne opravljajozgolj dela, ampak sluijo po-

slanstvu. Moja osebna zahvalagre njim, ker dokazujejo, da jenae poslanstvo lahko po(p)slanstvo, torej vsem poznanoin priljubljeno.


25/56

25VZGOJA in IZOBRAEVANJEDecember 2014 SOLNI CVET / L'AFIORETO

Predavanje Bravo v CKSG PortoroPie Tatjana Umer

Hoem samelja vsakega stara je vzgojiti srenein odgovorne otroke. Velikokrat ostanejostari samo pri eljah, saj jih tempo naegaasa prisili v nenadzor

Documents

Solni Cvet (december 2014)