SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA - morm.gov.mk · PDF file(klasni, nacionalni, etni~ki, politi~ki, verski, plemenski i drugi) vo ... Site valkani vooru`eni konflikti, a vo toj kontekst

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANA

Izdava~:MINISTERSTVO ZA ODBRANA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Adresa na Redakcijata:Ministerstvo za odbranaSpisanie „SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ul. „Orce Nikolov“ bb 1000 SkopjeTelefoni: 3282-058, 3282-299 i tel. faks 3113-527Internet adresa: WEB na Ministerstvoto zaodbrana:www.morm.gov.mk, publikacii, SOVREMENAMAKEDONSKA ODBRANA na makedonski i na angliski jazik

Spisanieto izleguva dva pati godi{no.Cenata na eden primerok e 70 denari.Pretplata za 2004 godina iznesuva 140 denari (plus po{tenski tro{oci).Pretplata za stranstvo e dvojno pogolema (plus po{tenski tro{oci).

SOVREMENAMAKEDONSKAODBRANATEORETSKO SPISANIE NA MINISTERSTVOTO ZA ODBRANA NA RM

IZDAVA^KI SOVETRizvan SULEJMANI, pretsedatelprof. d-r Trajan GOCEVSKIApostol ARBELSKIprof. d-r Stoj~e DESKOVSKIprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKIprof. d-r Marina MITREVSKASokol MITROVSKI, general majord-r Petar ATANASOV

UREDUVA^KI ODBORprof. d-r Trajan GOCEVSKIprof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikprof. d-r Mitko KOTOVÊVSKI@anet RISTOSKAprof. d-r Zoran NACEVprof. d-r Rose SMILESKI, polkovnikm-r Oliver BAKRESKIDobre TRAJANOVSKI, potpolkovnik

Glaven i odgovoren urednik: prof. d-r Trajan GOCEVSKIZamenik glaven urednik: prof. d-r Sokle KOÔSKI, polkovnikTehni~ki urednik: Biljana IVANOVALikovno re{enie na korica: Ko~o FIDANOVSKILektor: @anet RISTOSKA

Pe~at: Forumprint - D.E. Kumanovo

Site prava se rezerviraniSe zabranuva reproducirawe na publikacijata i nejzinite delovi, kako i nivno transformirawevo razni mediumi: elektronski, magnetni lenti, mehani~ko fotokopirawe, snimawe i drugo, bezpismeno odobrenie na izdava~ot i avtorite.

All rights reservedNo part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or transmitted in any form or byany means: electronic, electrostatic, magnetic tape, mechanical photocopying, recording or othewise,without permission in writing from the publisher and authors.

Spored misleweto na Ministerstvoto za kultura br. 07-7144/2 od 27. 12. 1999 godina, za spisanieto„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ se pla}a povlastena dano~na stapka.

SODR@INA

Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temiod oblasta na odbranata

Mitko KOTOVÊVSKI

GRA\ANSKATA VOJNA ODNATRE ....................................................................... 7

Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temiod me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

Slobodan DIMI[KOVSKI, Van~o KENKOV EVROPA I SVETOT PO STUDENATA VOJNA ....................................... 21

Zoran IVANOVSKI

STRATEGISKA REALIZACIJA: GLOBALIZACIJA IUNIPOLARITET......................................................................................................... 35

Evroatlantski integraciiStojan SLAVESKI

BEZBEDNOSNA RAMKA NA ME\UNARODNOTO ANGA@IRAWEVO REPUBLIKA MAKEDONIJA ....................................................................... 45

Oliver BAKRESKI

PRIDVI@UVAWETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJA KON NATOI POTREBATA ZA KOORDINACIJA NA AKTIVNOSTITE NANACIONALNO NIVO ........................................................................................... 63

Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i opremaJove Dimitrija TALEVSKI, Riste TEMJANOVSKI

PRIMENATA NA METODOT NA GRAFOVI VO GEOGRAFIJATA IVOENATA GEOGRAFIJA ....................................................................................... 77

Ilija GLIGOROVVOEN KOLEKTIV I ZDRAVSTVENA ZA[TITA ........................................ 95

Miodrag STAI]

ZA[TITA NA DOVERLIVI PODATOCI I INFORMACII VOTELEKOMUNIKACISKITE I INFORMACISKITE SISTEMI .. 111

Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titataNade`da KOSTOSKA

FOTOHEMISKI PROCESI VO ATMOSFERATA ..................................... 129

Mende SOLUNÊVSKIULOGATA NA ME\UNARODNOTO DVI@EWE NA CRVENIOT KRSTI CRVENATA POLUMESEÎNA VO ZA[TITATA I SPASUVAWETONA ZAGROZENOTO NASELENIE OD VOENI DEJSTVA, PRIRODNIKATASTROFI I TEHNI^KO-TEHNOLO[KI KATASTROFI .......... 139

Toni ANGELOVSKI, @anet RISTOSKA

SPECIJALNITE EDINICI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA........ 149

Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranataOliver BAKRESKI

PRIKAZ kon knigata „NACIONALNATA BEZBEDNOST NAREPUBLIKA MAKEDONIJA I EVROATLANTSKITEINTEGRACII“ od d-r Stojan Slaveski ............................................................. 161

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA

Op{to teoretski,doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata

77

GRA\ANSKATA VOJNA ODNATRE

Mitko KOTOVÊVSKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii‡Skopje

Apstrakt: Su{tinata na trudot „Gra|ansata vojna odnatre“ pretstavuvaobid podlaboko da se pronikne vo fenomenot „gra|anska vojna“ i da se napravieden seopfaten i realen portret za nejziniot yverski lik. Gra|anskite vojnimo{ne silno ja odbeleàa poslednata dekada na XX vek so tendencija da gozagrozuvaat ~ove{tvoto i vo prvite dekadi na noviot vek. Kako nivnazaedni~ka konstanta moème da ja potencirame nivnata krvolo~nost,èstokost, nepredvidlivost, ogromnite stradawa i neizvesnost, kako iogromnata energija za novniot „dolg vek na traewe“ i samoprodolùvawe. Zataa cel, moème da konstatirame deka gra|anskite vojni pretstavuvaatnajopasni i najkrvavi vooruèni konflikti i seriozna zakana zanacionalnata i regionalnata bezbednost na prostorite vo koi besneat i semanifestiraat so celokupnata svoja èstokost.

Klu~ni zborovi: vnatre{en vooruèn konflikt, gra|anska vojna,postkonfliktno op{estvo.

INSIDES OF THE CIVIL WAR

Abstract: The substance of the article “Insides of the civil war” is an attemp deeply to getinvolved in the phenomena of the “civil war” and to create realistic portrait on its beasty face.Numerous cases of civil war, marked international community in the last decade, withtendency to mark the beginning of first decade of the 21st century. Its bloodthirstness, rage,unpredictability, enormous suffering und uncertainty, and huge energy for their “long centuryof existence” and selfextension, determine the common constant of the civil war. We may drawa conclusion that civil war are the most dangerous and the most bloody internal armedconflicts and serious threat to national and regional security especially, in the regions wherecivil war are raging with the full complexity and intesity.

Key words: internal armed conflict, civil war, post-conflist society.

3



8

Gra|anska vojna‡ najopasen vnatre{en vooruèn konfliktVo su{tina, vnatre{niot vooruèn konflikt pretstavuva vooruèn

sudir koj go vodat opredeleni antagonisti~ki vooruèni grupi‡subgrupi(klasni, nacionalni, etni~ki, politi~ki, verski, plemenski i drugi) voramkite na nacionalnite, odnosno dràvnite granici.

Su{testveni (pred)uslovi na kvalifikuvawe na vnatre{niot karakterna borbite pretstavuvaat: teritorijalnata i kadrovskata supremacija navlasta na edna dràva vrz pripadnicite na sprotistavenite op{estvenigrupacii i teritorijalnata ograni~enost na izveduvawe na borbite voramkite na konkretnata dràva.

Vo vnatre{nite vooruèni konflikti spa|aat intezivnite poedine~niakti na nasilstvo, dràvnite udari vo koi dominira primenata na nasilstvo(voena sila), vostanie, vooruèniot bunt i gra|anskite vojni. Vo praksatane postojat cvrsti i precizno definirani kriteriumi za nivno jasno icelosno razgrani~uvawe. Mo{ne e te{ko dovolno precizno da se napravijasna distinkcija dali vo konkretniot slu~aj stanuva zbor za vooruèn buntmotiviran od razli~ni pri~ini kako vooruèn sudir protiv vladata ilioddelni nejzini ~lenovi, ili za vostanie kako vooruèn sudir za ostvaruvawena separatisti~ki ili drugi celi, ili pak vo najgruba varijanta za gra|anskavojna kako najinteziven vooruèn sudir koj go mobilizira podelenotonaselenie na edna dràva.

Te{kotiite vo nivnoto definirawe i razmisluvawe proizleguvaat i odvisokiot stepen na nivnata vzaemna isprepletenost i potencijalnata mo`nostza transformacija i prerasnuvawe na eden oblik vo drug so brzata inepredvidliva promena i eskalacija na nastanite.

Za ilustracija, od metodolo{ki aspekt kako validni kriteriumi dalieden vooruèn bunt se transformira vo gra|anska vojna se zemaat: intezitetoti vremetraeweto na vooruènite dejstva, obemot na angaìranite sili iteritorijalniot zafat na borbite.

Gra|anskata vojna pretstavuva opredelen vooruèn sudir (vnatre vogranicite na opredelena dràva), koj ne se smeta za me|udràvna vojna, kogavooruèniot sudir }e poprimi opredeleno politi~ko zna~ewe /karakte-ristiki/ i koga }e dostigne razmeri pogolemi od vooruèniot bunt.

Gra|anskata vojna se vodi pome|u vladinite(regularnite) vooruèni silina dràvata i vooruènite grupi formirani vrz razli~ni osnovi. Nivnitepripadnici se (samo)narekuvaat vostanici, sili na otporot, buntovnici,zagovornici, gerilci, borci za ~ovekovi prava.

Vo opredeleni gra|anski vojni postoi mo`nost borbite da se vodat pome|uvladinite sili kako celina i pove}e teritorijalno ‡ politi~ki edinki voramkite na dràvata( federalna edinka, pokraina, kanton i sli~no).



9

Sostojba na gra|anska vojna nastanuva toga{ koga zaradi nehomogenost iliraspa|awe na vlasta se sudiraat opredeleni sprotistaveni rivalski politi~ki,religiozni i drugi op{testveni subgrupi. Toa e sostojba koga nastanuvaturbulenten i haoti~en op{testven ambient i koga vladata na opredelenadràva ne e vo mo`nost uspe{no i celosno da ja izvr{uva svojata vlast.

Gra|anskite vojni moàt da imaat za cel promena na postojniot politi~kisistem, promena na aktuelnata vlast, otcepuvawe ili pripojuvawe kon drugadràva ili sozdavawe na posebna samostojna dràva.

Paralelni celi na ovie su{tinski celi koi se promoviraat vogra|anskata vojna moè da pretstavuvaat:

- ru{ewe na opredeleni vitalni op{estveni vrednosti, a nekoga{ toamoè da predizvika celosen raspad na vospostaveniot sistem navitalni op{estveni vrednosti;

- prevzemawe /odzemawe/ na pravoto za „vladeewe“ so opredeleni resursii ekonomski interesi;

- zbogatuvawe /pro{iruvawe/ na nivnite ~ovekovi slobodi i prava;- podobruvawe na nivniot politi~ki, ekonomsko-socijalen, religiozen

i sevkupen op{estven status;- „osloboduvawe“ od centralnata vlast, dobivawe visok stepen na

avtonomija, decentralizacija i zajaknuvawe na lokalnata samouprava;- federalizacija i kantonizacija na dràvata itn.

Gra|anskata vojna plamnuva vo situacija na vooruèna konfrontacija me|u~lenovite na vooruènite sili i disidentskite vooruèni sili ili drugiorganizirani vooruèni grupi. Na gra|anskata vojna ì prethodat serioznivnatre{ni nemiri i tenzii koi eskaliraat do opredelena kriti~na faza/to~ka/ i koga vladata e primorana da donese odluka za vklu~uvawe navooruènite sili za izveduvawe na operacii so koi }e se obide da vovede redi funkcionirawe na pravnata dràva na celata svoja teritorija.

Za celosna analiza na terminot gra|anska vojna nephodno e da se rasvetlatdva zna~ajni aspekti:

Prvo: Situacija koga na teritorijata na edna dràva }e izbijat vidlivinekontrolirani neprijatelstva pome|u vooruènite sili i disidentskivooruèni sili ili drugi organizirani vooruèni grupi;

Vtoro:Situacija kade disidentskite sili ili drugi organiziranivooruèni grupi se pod rakovodstvo na odgovorna komanda i vr{at kontrolana del od teritorijata {to im ovozmoùva da vodat trajni i koncentriranivooruèni konflikti.

3



10

Karakteristiki na gra|anskite vojniGra|anskite vojni se vodat vo sekojdnevnite ìvotni prostori koi

stanuvaat krvava arena na sudiri na dov~era{nite sosedi, prijateli,sorabotnici, a nekoga{ duri i pome|u ~lenovi od isto semejstvo. Toa e vojnavo koja preku ni{anot na oru`jeto se gledaat lu|eto od opredeleniop{estveni (sub)grupi koi imaat zaedni~ko minato, istorija ili zaedni~kiìvot i sudbini. „Novite neprijateli“ dotoga{ delele ist jazik, religija ikultura, no sepak ìveele zaedno, zaedno rabotele, zaedno se {koluvale idrugaruvale, a ponekoga{ stapuvale i vo zaedni~ki brakovi ‡ me{ani brakovi.

Mestata i objektite vo koi sekojdnevno ìveat, se sretnuvaat i rabotatstanuvaat borbeni zoni i krvavi areni za nivno me|usebno istrebuvawe.

Site valkani vooruèni konflikti, a vo toj kontekst i gra|anskite vojninajdobro gi vodat najlo{ite kriminalci.

Vo viorot na gra|anskite vojni se produciraat i novi kriminalni bandikoi go koristat bezbednosniot vakuum i sè poprisutnoto bezzakonie za da jaostvarat svojata „sveta misija“ ‡ ograbuvawe, siluvawe, ubivawe imasakrirawe na obi~nite, mirni lu|e.

Del od ovie kriminalni bandi i strukturi moàt da se borat za edna odstranite vo konfliktot, tie retko se pod celosna kontrola na voenite komandnistrukturi. Za taa cel, mo{ne e te{ko da se prognozira koga ovie grupi }e gisledat, a koga }e se otrgnat od kontrola na komandantite koi formalno, odnosnonominalno rakovodat so niv. Nivnata organizaciska postavenost e takva {totie prvenstveno se lojalni na svoite lideri ‡ „komandanti“ i na ~lenovite nagrupata. Tie se mnogu brutalni, nepredvidlivi i ~esto pati operiraat sonekaznetost i nepromislenost kon ostanatite gra|ani i grupi vo op{estvotozafateno so plamenot na konfliktot.

Gospodarite na gra|anskite vojni najmnogu gi uìvaat blagodetite iogromnata ekonomska korist od ovie vidovi vojni. Bandite, nasilnicite ikradcite ‡ „novite borci“ ‡ ja koristat silata na oru`jeto i pomra~eniot umza da steknat li~no bogatstvo. Tie se neizbe`ni akteri i vo trgovijata so oru`jeod site tipovi nameneto za masovno terorizirawe na naselenieto. Nivnitevalkani smetki se zbogateni so „teritorijalni osvojuvawa“, kra`bi i nasilniodano~uvawa, „prakticirawe na vlasta“ i glumewe na zakon vo dràvata.

Tie ve{to se vklu~uvaat i vo transferot na ogromnata me|unarodnapomo{ nameneta za nastradanoto naselenie. Golem del od inektiranite sumina pari i sredstva za humanitarna pomo{ vo konfliknite podra~ja zavr{uvaatvo nivnite xebovi.

Enormno golemite sumi na finansiski sredstva koi se steknuvaat naovoj na~in vo gra|anskite vojni zavr{uvaat vo racete na nekolku najopasnikriminalni grupi.



11

Me|utoa, zagubite se {iroko rasprostraneti i podednakvo gi ~ustvuvaatsite gra|ani vo zonite na konfliktot. Uni{tuvaweto na sopstvenosta imastraotno vlijanie vrz golem broj semejstva koi preìvuvaat ogromni ~ove~kii finansiski tragedii. Efektite se isto tolku razorni i na subnacionalnoi na nacionalno nivo. Ogromniot danok na voenoto ludilo podednakvo jazafa}a celata polulacija, posebno onie koi najmalku se vinovni za toa ionie koi najlo{o plivaat vo krvavite vodi na gra|anskite vojni.

„Odredite na smrtta“ sostaveni od najbezobyirnite kriminalci koipusto{at vo svoite „definirani zoni“ neograni~eno upravuvaat so ̀ ivotitei so sudbinite na lu|eto. Zloto oslobodeno od Pandorinata kutija nagra|anskiot konflikt mo{ne brzo se {iri, ja zaslepuva svetlinata name|usebnata doverba i tolerancija i so nevidena èstokost go ru{idotoga{noto zaedni~ko ìveewe. Nasekade po~nuva da besnee viorot naomrazata koj go otvora patot na najkrvavite i najyverski zlostorstva bezpresedan vo istorijata na vojnite. Nasilstvoto, osakatuvawata, svirepotoodnesuvawe i izma~uvawe, zemaweto na zalo`nici, poniùva~kiot tretmani svirepost vrz li~niot dignitet, izrekuvawe presudi i egzekucija bezprethodno sudewe od strana na regularno konstituiran sud, pretstavuvaatsekojdnevni sliki {to go zagrozuvaat pogolemiot del od ~ove{tvoto. Smrtta,osakatuvaweto i zagubata na zdravjeto se vistinski direktni i indirektni{teti ‡ zagubi.

Ne{to sli~no se slu~uva i vo gra|anskite vojni koi se vodeni od nekakvapotraga po pravda i zbogatuvawe na ~ovekovi slobodi i prava na nivniteglavni akteri. Opredeleni (sub)grupi gi zapo~nuvaat gra|anskite vojni soopravduvawe deka im se odzemaat opredeleni gra|anski prava i slobodi. Ovie„borci za sloboda“ masovno gi ubivaat svoite sogra|ani, so {to celosno japrifa}aat brutalnosta, maltretiraweto i terorot (otsekuvawe glavi na„neprijatelot“, osakatuvawa, siluvawa na mali deca i starci, morni~avoizloùvawe na raspar~enite `rtvi i pobedni~ko slikawe so nivnitebespomo{ni tela). So krvolo~nite metodi koi stanuvaat dominantni vonivnoto diveewe vo „potraga po pravedna pri~ina“, tie go pokaùvaat, istotaka, svojot yverski lik i ja potkopuvaat opravdanosta ‡ pravednosta nanivnata pri~ina ‡ cel. So toa samo se potvrduva prirodnata, logi~na vrskapome|u sredstvata i krajniot efekt /rezultat-cel/. Ponekoga{ duri ipretstavnicite na etni~kata zaednica vo ~ie ime se vr{i zlostorstvoto sezgrozuvaat i oddavaat strav od metodite i tehnikite koi masovno se koristatprotiv nivnite „protivnici“.

Vo sociopoliti~kiot ishod na gra|anskite vojni mnogu jasno sereflektiraat i izme{anite motivi i uàsite primeneti za nivnorealizirawe.

3



12

Vo ko{marot na gra|anskite vojni doa|a do seriozna erozija navojni~kata ~est i kodeksot na postapuvawe, no u{te posilno erodirapo~ituvaweto na ~ovekovoto dostoinstvo, ~est i pravoto na ìvot. Tie senajbrutalnite i najnepravedni vojni, vojni bez kraj i bez pobednici. Vo nivsite gubat, a najmnogu stradaat nevinite lu|e, starcite, ènite, decata ‡strada ~ove~nosta.

Listata na ekonomski zagubi od gra|anskata vojna e mo{ne dolga.Zagubite se ~ustvuvaat vo site sferi i na site nivoa. Ekonomijata na zemjatatrpi straotni posledici / nekoga{ nastapuva i totalen ekonomski kolaps/ arazornite efekti na toj plan moè da ja vratat zemjata vo svojot razvoj nazadza pove}e desetici godini.

Zagubeniot kapacitet za rabotewe i zarabotuvawe ima direktni iindirektni posledici kako za individualnite semejstva, taka i zanacionalnata produktivnost i nacionalnata ekonomija vo pove}eto godini.Doa|a do naru{uvawe na proizvodniot proces, naru{uvawe ili blokirawena pazarite i pazarnite tekovi.

Vodeweto na gra|anskite vojni go sledi i identifikuvaweto napoliti~kata sila so voenata sila (ponekoga{ samo vo opredelen period).Grupata lu|e‡dviè~kata sila na konfliktot koi dominiraat na voen plan,postanuvaat dominantni i na politi~ki, kako i na socijalen pla.

Hrabrosta, va`nosta ‡ cenata na ̀ rtvuvaweto i rizikot, neizvesnostakoja proizleguva od u~estvoto vo zaedni~kite borbeni, razurnuva~ki iograbuva~ki akcii im ovozmoùvaat na pripadnicite silno izrazeno ~ustvona pripadnost kon grupata. Toa se „socijalni pridobivki“ za „novite borci“koi prodolùvaat da komuniciraat i vo naredniot period, posebno vopostkonfliktniot period vo koi tie se obiduvaat da dejstvuvaat na identi~enna~in, samo vo drugi poinakvi uslovi i poinakov sevkupen op{estven ambient.

Koga voenoto istaknuvawe se potencira od strana na poedinci ili grupikoi se vo potraga po li~en predizvik za vospostavuvawe pravedni sistemi,politi~kite i socijalnite pridobivki od vojnata se pristrasni i me|usebnose isklu~uvaat. Gospodarite na gra|anskata vojna steknuvaat mo} nad zemjatai narodot, kako i vrz preostanatite potencijali i kapaciteti, no vo istovreme steknuvaat i zna~itelna me|unarodna „afirmacija i prepoznatlivost“preku mo}nite svetski mediumski ku}i, preku nivnoto u~estvo napregovara~ki masi vo evropskite metropoli, vo nekoi voeni bazi na SAD ivo drugi svetski centri. Slikite od nivnite sredbi so poznati svetski liderive{to montirani od ekspertite za psiholo{ki operacii neprekinato se vrtatna glavnite vesti na site zna~ajni televiziski ku}i vo svetot.

Mnogu ~esto takvoto prepoznavawe pove}e go otslikuvapro{iruvaweto na nasilstvoto {to go promovirale ovie novokomponirani



13

lideri koi se produkt na valkanite igri i na dvojnite standardi nanadvore{nata politika na najmo}nite zemji vo svetot ‡ nivnite sponzori,otkolku nivnata legitimnost ili popularnost. Toa e sepak eden od mnoguteparadoksi na sovremeniot svetski poredok koga poznati svetski lideri sepregrnuvaat i se baknuvaat pred televiziskite kameri so najgolemitekriminalci koi se apsolutni gospodari na zlostorstvata vo zemjite vo koiisprovocirale gra|anski vojni.

Vo novosozdadeniot „politi~ki ambient“ na me|unarodnata haoti~nascena, terminot „politika“ stanuva samo kodeksen zbor za rezultatite odbojnoto pole.

Koga niedna od zavojuvanite strani - akterite vo gra|anskite vojni nemoè da ostvari voena nadmo}nost i prednost, gra|anskite vojni moè da serazvle~at vo nedogled, traat so godini, a so opredeleni prekini, moè da goprodolàt nivniot vek na traewe i so vekovi. Tie imaat ogromna potenciranadestruktivna energija za dlaboka fregmentacija na op{estvoto, odnosno naop{estvenite sistemi.

Vo toa e i najgolemata opasnost od nivnoto zapo~nuvawe /prodolùva-we/. Najgolemata opasnost leì vo nivnoto ~esto restartirawe vo opredelenivremenski intervali, so tendencija sekoj nareden konflikt da bidepobrutalen i pokrvolo~en od prethodniot.

Pri~ini za prodolùvawe na „vekot na traewe“ na gra|anskite vojniGra|anskite vojni se samoprodolùva~ki vojni ‡ vo sekoja od niv se

nao|a semeto na narednata (novata) u{te pozastra{uva~ka vojna. Vrz nivnoto samoodrùvawe i samoprodolùvawe vlijaat golem broj

faktori i procesi kako opasni i mo{ne nepredvidlivi / te{ko merlivi/„regeneratori“.

Surovosta, svireposta i krvolo~nosta koi se zaedni~ki imenitel zasite gra|anski vojni, naso~eno kon dotoga{nite prijateli, sosedi ili kolegi(~esto pati i kon svoite rodnini) pretstavuvaat doìvotni traumi i tragi~niiskustva za `rtvite vo ovie konflikti i silen „regenerator“ zaprodolùvawe na nivniot „vek na traewe“. Ponekoga{ svireposta semanifestira so ramnodu{no i ladnokrvno nabquduvawe na nastanite/ uà-site/ koi im se nanesuvaat na lu|eto so koi dotoga{ delele zaedni~ki sudbini.Ednostavno, `rtvata na koja i se zakanuva opasnost im se ostava na milost inemilost na xelatite na gra|anskata vojna, bez da se napravi i najmal obid daì se pomogne ili da se spasi.

êsto pati, svireposta vklu~uva i nasilstvo „lice v lice“, {to enajbolno bidej}i doa|a od racete na nekoga{nite sogra|ani ‡ sosedi, kolegi,prijateli duri i drugari. Vo site slu~ai na nasilstvo i svirepost vinata e

3



14

ogromna, a sprotivnite primeri na me|usebno pomagawe i spasuvawe se mnoguretki i pretstavuvaat inspiracija za pi{uvawe na romani i filmskiscenarija. Toa se edinstvenite svedoci deka ~ove~nosta i me|usebnotopo~ituvawe prodolùvaat da ìveat i vo ludiloto na gra|anskite vojni.

Koga lu|eto stanuvaat ̀ rtvi trpej}i go uàsot od racete na lu|eto sokoi nekoga{ kontaktirale i ìveele ‡ delele dobro i zlo, sakale ili ne,poleka po~nuvaat da se priklu~uvaat kon isklu~itelnata filozofijapropagirana od nivnite novosozdadeni „lideri“. Tie za~esteno po~uvaat dasi go postavuvaat pra{aweto kako moèle da im veruvaat na „takvite“(ne)lu|e. Ranite od svoite najbliski najmnogu bolat i najte{ko se zaboravaat.Najporazitelniot epilog od seto toa e {to se gubi nivnata me|usebna doverbaso {to se nametnuva i edinstveniot moèn zaklu~ok /odgovor/ deka tie pove}enikoga{ ne }e moàt da im veruvaat. Ranite vrz lu|eto ostavaat luzni i vrznivniot soìvot vo idnina {to e mo{ne bolno soznanie i seriozen izvor zaponatamo{ni delbi i konfrontacii.

Koga dobrite lu|e od sosedstvoto , od nivnoto selo, nivniot grad }egi iskrvavat svoite race, akti za koi drugite ne moàt da poveruvaat dekatie bi moèle da gi napravat kon nekoj koi go poznavale, po~ituvale, sakale,toga{ po~nuva da se ra|a èlbata za odmazda za storenite zlostorstva inepravdi.

Lu|eto po~nuvaat da se ~ustvuvaat obvrzani po sekoja cena da odgovoratna ist na~in ,(ponekoga{ i poèstoko) za nanesenoto zlo kon niv i kon nivnitenajbliski. Toa u{te pove}e go razgoruva ̀ arot na omrazata i u{te pove}e gozgolemuva branot na novi i u{te pobrutalni yverstva. Toa e po~etok naeskalacija na nasilstvoto koja ve~no }e gi hrani novite konflikti. Toga{na scenata na krvavite gra|anski vojni po~nuva da caruva samo edna edinstvenalogika: Ako „tie vr{at uàsni yverstva kon nas , nie pove}e ne moème da„im“veruvame, toga{ neminovno e na „nivnite“ yverstva da odgovorime nayverski na~in“, akt koj edinstveno moè da bide interpretiran samo kakoiznuden, opravdan i nephoden.

Ovaa logika e pogubna i e silen generator kako za masovniteistrebuvawa vo gra|anskite vojni, taka i za nivnoto reaktivirawe vonaredniot period. Nivnoto samoobnovuvawe bez isklu~ok (}e) zavisipravoproporcionalno od koli~estvoto na proleanata krv i kvantumot naizvr{enite yverstva.

Gra|anskata vojna vo koja prvenstveno civilite pretstavuvaat naj~estacel /meta/, zakonomerno producira ciklus na akcii ‡ spirala na nasilstvo sokoi vo kontinuitet se obnovuvaat samite sebe. Toa e ve~nata energija so kojase samopridviùvaat i samoobnovuvaat gra|anskite vojni.



15

Akcijata i reakcijata, nasilstvoto i odmazdata neizbe`no gopottiknuvaat ciklusot na nasilstvoto koj e mo{ne te{ko prekinliv, no iako se prekine, sekoga{ }e postoi potencijalna energija za negovo obnovuvawe.Groznite i grozomorni iskustva od gra|anskite vojni pretstavuvaat eden odzna~ajnite raste~ki branovi na bazi~nite pri~ini koj vodat kon idnitegra|anski vojni, odnosno vo pazuvite na „starata“ gra|anska vojna. R’ti semetona zloto za „novata“ gra|anska vojna.

Vojuvaweto koe trae so godini ili decenii ostava celi generacii namladi lu|e bez znaewe, bez sposobnosti i ve{tini, no i bez golema èlba zauspe{no integrirawe vo normalnite tekovi na sekojdnevnoto civilno ̀ iveewe.Tie ili se otfrleni ili se samoizoliraat i te{ko moàt da najdat drugosoodvetno vrabotuvawe za normalna egzistencija. Novonastanatata „mirna“sostojba te{ko ja doìvuvaat i u{te pote{ko ja prifa}aat so mali izgledi dase adaptiraat vo ti{inata na postkonfliktnoto „mirno“ ìveewe. Seto ovazna~ajno vlijae za ponatamo{no zgolemuvawe na interesot za prodolùvawena vojuvaweto, so samoto toa i na gra|anskata vojna. Nivnata celosna i uspe{nareintegracija vo op{estvoto e mo{ne ote`nata (posebno vo op{estvataisto{teni od dolgotrajnite gra|anski vojni), bidej}i resursite na op{estvotozna~itelno se erodirani isto kako i nivnata èlba za reintegracija.

Prazniot vakuum i bezakonieto za postkonfliktnoto opt{estvo u{tepove}e go zasiluvaat banditstvoto, razbojni{tvoto i drugite kriminalniaktivnosti od pogolemi razmeri so {to se zgolemuva op{tata nedoverba (kojai taka e dovedena na najnisko nivo) i gi pottiknuva somnevawata koi kreiraati potiknuvaat nova, po{iroka tenzija vo op{estvoto.

Pokraj ovaa kategorija na kriminalci i na kriminalni strukturi,postojat i opredelen broj poedinci i grupi koi iako ne uìvaat direktniekonomski, politi~ki i socijalni pridobivki, pretstavuvaat neizbeèndekor i zna~aen faktor za (samo) prodolùvawe na vojnite. Ovaa kategorijana novi „heroi“ tolku cvrsto se identifikuvaat so pri~inata i podnesuvaattakvi `rtvi za istata, {to zavr{uvaweto na konfliktot go doìvuvaatmo{ne tragi~no i kako zakana za nivniot identitet. Novite „heroi“ koi secelosno motivirani od originalnosta i od vozvi{enosta na pri~inata,naj~esto zavr{uvaat kako odmetnici, deluvaat kako volci ‡ samotnici i semo{ne opasni. Nivnoto otkrivawe e mo{ne ote`nato, a postoi opasnost damobiliziraat i novi, u{te poradikalni poedinci ‡ prvenstveno mladi lu|e.Nivnite „mirnovremeni“ aktivnosti se mo{ne yverski od ~ija sodrìnaponekoga{ i samite se grozat. Nivnite obnoveni yverstva pretstavuvaatodli~na hrana za zabrzuvawe na reprizata na konfliktot i namaluvawe namo`nostite za postignuvawe na praveden i traen mir. Zatoa i mirot vopostkonfliktnite op{estva ~esto e prividen i mo{ne krevok i kr{liv.

3



16

Vo ovoj kontekst bitni se i nekoi psiholo{ki „regeneratori“ nagra|anskite vojni koi leàt dlaboko skrieni vo „du{ata i (pot)svesta“ naopredeleni poedineci ‡ ̀ rtvi na zlodelata {to li~no gi iskusile. Takvitepoedinci gorat od èlba da se odmazduvaat ili da im pri~inuvaat bolka nadrugite identi~na ili u{te polo{a od bolkata {to ja iskusile na sopstvenatali~nost.

Lu|eto koi napravile golemi zlostorstva, a ponekoga{ i genocid zavreme na traeweto na gra|anskata vojna, opravdano stravuvaat za nivnata osudai kraj. Mirot koj }e nastapi za niv }e bide po~etok na nivnoto izolirawe iuni{tuvawe. Samo prodolùvaweto na vojnata za ovie krvnici e edinstveniotspas i edinstveniot moèn na~in za nivno preìvuvawe. Zatoa i najmnogusakaat nova vojna, bidej}i za niv mirot zna~i golema zakana, izgubenost ismrt.

Ovaa kategorija na lu|e ‡ poedine~ni ili grupno, pretstavuvaat va`napre~ka za vospostavuvawe i odrùvawe na mirot. Grupite na odmetnici ilinepresmetlivi tipovi, kriminalcite me|u koi ima i narkomani ‡ kategorijana psiholabilni i op{estveno opasni li~nosti pretstavuvaat seriozna zakanaza krevkiot mir i na sevkupnata bezbednosna sostojba i op{estvenatastabilnost. Najdobra varijanta e op{estvoto brzo da gi locira ovie poedincii grupi i brzo i energi~no da gi izolira, da gi uapsi i osudi ili da gilikvidira. Taktiziraweto okolu nivnoto eliminirawe samo gi zajaknuva, apred svetot zabrzano se kompletira slikata za nemo}ta na op{estvotouspe{no da se spravi so niv. Takviot ambient neminovno ja kreira ocenkataza slaba vlada, nestabilna dràva na koja i e neophodna me|unarodna voenapomo{ i za{tite i sè {to proizleguva od takviot neposakuvan i neprifatlivstatus.

Praksata na ovoj plan potvrduva u{te edna nova zakonomernost:„Stepenot na zagrozenost na ovie grupi zavisi pravoproporcionalno odpostignatiot progres vo mirovnite i sevkupnite pregovori vo op{estvoto“.Odnosno, kolku se pogolemi {ansite na mirot i pobrzoto zazdravuvawe naop{estvoto, panikata {to gi zafa}a ovie „heroi“ i samoproglasenikomandanti i lokalni {erifi e se pogolema. Nivnata nervoza ifrustriranost, mo{ne brzo eruptiraat, a analogno na toa i nivnotokrimigeno, neo~ekuvano, izbrzano i naludni~avo odnesuvawe.

Vo site postkonfliktni op{estva, patekata od fazata na vojuvawe dofazata na promirje i vospostavuvawe na mirot, neminovno sodrì najmalkueden, a ponekoga{ i pove}e povtoreni obidi za naru{uvawe na mirot. Toa eposebno izrazeno vo prvite pet godini posle zavr{uvaweto na konfliktot.

Atentatite na liderite, posebno atentatite na liderite mirotvorcivklu~eni vo pregovorite povtorno ja razgoruvaat me|unarodnata nedoverba,



17

no i nedoverbata kon me|unarodnata zaednica (posebno kon medijatorite iolesnuva~ite). Toa e seriozna pre~ka za mirot bidej}i vo golema mera vlijaenegativno vrz javnoto mislewe, go zgolemuva stravot i nedoverbata.Ponekoga{ nedoverbata kulminira do toj stepen {to moè da vlijae vrzotkaùvaweto na mirovnite pregovori so {to se otvara nova spirala nanasilstvo, razgoruvawe i prodolùvawe na neprijatelstvata. Toa go potvrduvapraviloto deka op{estvoto vo ovie kriti~ni godini (sostojba ni vojna nimir) neprekinato se dviì po tenkata ìca nad bezdnata za koja e dovolensamo eden pogre{en ~ekor...

Atentatite vo ovaa faza moàt da bidat naso~eni i kon porane{nitevoeni i politi~ki lideri, samoproglaseni komandanti koi po~nuvaatme|usebno da se likvidiraat etiketiraj}i se kako „predavnici na sopstvenatakauza“ ili „sorabotnici na vlasta“. Toa e i borba za prevlast, za ras~istuvawena starite smetki, neras~isteni finansiski sostojbi, politi~kinezadovolstva, ~ustvo na izmanipuliranost od liderite koi baraat mo},revan{izam, kriminalno-mafija{ki konfrontacii i sli~no. Atentatite naporane{nite voeni komandanti i lideri ~esto pati i se prepi{uvaat napolicijata, {to u{te pove}e ja komplicira bezbednosnata sostojba i jadoveduva do to~ka na vriewe. Noviot haos u{te pove}e ja erodira me|usebnatadoverba, posebno doverbata na organite na vlasta (posebno kon bezbednosnitesili) koi povtorno stanuvaat meta na podmolni kukavi~ki napadi.

Od intezitetot na nivnite napadi }e zavisi dali op{estvoto povtorno}e se dobliì na ~ekor kon nova gra|anska vojna ili taa opasna varijanta }ebide nadminata. Dovolen e samo eden (ili nekolku ) napadi so bombi vo koi}e ima pogolem broj na civilni `rtvi i site napori za vospostavuvawe namirot da bidat uni{teni.

No bidej}i ovie i sli~ni aktivnosti se o~ekuvani i predvidlivi,neophodno e dràvata pravovremeno da gi prevzeme site neophodni merkiso cel ovie akcii da gi napravi neefektivni. So toa }e se sozdade i povolenop{estven i me|unaroden ambient za pobrza i pouspe{na implementacijana mirot i uspe{no vodewe na mirovniot proces.

Vo sprotivno, koga nasilni~kite akcii na ovie poedinci ili grupi}e uspeat vo popre~uvaweto na mirovniot proces, toa }e pretstavuvafaktor na silno ohrabruvawe i na drugite pomalku militantni odmetnicii kriminalci da zapo~nat so izvr{uvawe na nivnite teroristi~ki ikriminalni aktivnosti. Noviot bran na opasno i nepromisleno nasilstvomoè vo celost da gi potkopa naporite na mirot ( zad niz zastanuvaat inekoi nezadovolni marginalni politi~ki partii), otvoraj}i nov ciklusna nasilstvo koi vo site fazi e samozajaknuva~ki. Site mirovni ~ekori

3



18

koi mo{ne strplivo gi sproveduva mnozinstvoto naselenie na patot konmirot, so ovoj ciklus brzo moàt da bidat eliminirani.

Pokraj internite faktori, za (samo)prodolùvawe na gra|anskitevojni, zna~ajno vlijanie imaat i opredeleni „eksterni faktori“. Toa selu|eto ‡„heroite od distanca“ koi ̀ iveat vo drugi dràvi, drugi lokacii.Toa e zaednica na lica begalci koi se raseleni po svetot, lica koipoteknuvaat od podra~jeto vo koi besneel konfliktot. Tie ja napu{taatdràvata koga konfliktot po~nuva da kulminira i se formiraat kakoprogoneta grupa.

Vo ovie zasiluva~ki nadvore{ni faktori se vklu~eni i pripadnicitena etni~kata grupa koi se rodeni vo stranstvo ‡ nadvor od zonata nakonfliktot, me|utoa niv gi povrzuva silnata etni~ka i verska pripadnostso svoite „napateni bra}a“ vo zemjata od kade {to poteknuvaat nivniteroditeli ‡ predci. Tie se odgledani i neguvaat cvrst identitet so pri~initemanifestirani vo regionalnite sudiri. Za taa cel, tie gi (zlo)upotrebuvaatsvoite pozicii da lobiraat vo mo}nite me|unarodni institucii, kaj vladitena vlijatelnite evropski i svetski dràvi, da sobiraat pari za finansirawena konfliktot vo site negovi fazi, duri i za negovo eventualno restartirawe.Tie se obiduvaat da go animiraat i da go pridobijat me|unarodnoto javnomislewe za poddr{ka i ostvaruvawe na nivnite celi, za opravdanosta nanivnite napori itn. Nezadovolni od novonastanatite postkonfliktnisostojbi, tie ~estopati moàt da bidat poradikalni i postrogi vo svoitebarawa pri determiniraweto na uslovite za mir otkolku pretstavnicite nanivnata etni~ka grupa koja vojuvala i ìvee vo konfliktnoto podra~je.

Dijasporata koja aktivno e vklu~ena u{te od pretkonfliktnata faza(pari, nabavka na oru`je, mobilizirawe na borci, lobirawe itn.), ~estopatie pre~ka za vospostavuvawe na mirot duri i koga lokalnite grupi zna~itelnose podgotveni za mirovni pregovori. Nivniot konformizam i bezbednosnapozicija na golema distanca od voenite zoni, insistiraat isklu~ivo navospostavuvawe na mir po nivna merka kako {to zamisluvaat deka e najdobar.A toa moè da bide nov udar vrz site napori za zasidruvawe na konfliktotvo pomirni vodi. Seto toa, vo sprega so opredeleni naviki i rasuduvawa naopredeleni militanti i militantni grupi, zaedno so dejstvuvaweto na siteprethodni potencirani interni (subjektivni i objektivni) faktori,pretstavuva seriozna zakana i opasnost vo celost da se eliminira mo`nostagrupite involvirani vo konfliktot da se oddale~at od vojnata i da sepribliàt kon ti{inata na mirot.

Vo situacii koga „kulturata na nasilstvoto“ stanuva dominantna i vr{ipresija vrz „kulturata na mirot“, {ansite za odlepuvawe od ludiloto na



19

gra|anskata vojna }e bidat minimalni. Sprotivno na toa, danokot vo krv koj}e go pla}a obi~noto mirno civilno naselenie }e bide u{te pogolem.

Krugovite na nasilstvoto vo gra|anskite vojni se identi~ni sokrugovite na pekolot, odnosno sekoj nareden krug e se postraoten iponepodnosliv.

Edinstvena sre}na okolnost za op{estvata zafateni od gra|anskitevojni, a vo toj kontekst i so drugite vidovi na vnatre{ni konflikti, e toa{to mnozinstvoto naselenie vo ambient obremenet so omraza i nasilstvo neja preferira vojnata. Pove}eto lu|e se stremat da gi popravat defektite naop{estvenite sistemi i da gi otstranat site nepravdi i izvori na zloto soprimena na demokratski i voeni sredstva, a ne so primena na ubistvena sila.

Toa e golemiot zrak na nade` vo ovie ludi vremiwa vo koi po~na dacaruva logikata na krvavite gra|anski vojni.

3



20


Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~kii temi od me|unaroden anga`man vo oblasta na odbranata

2121

EVROPA I SVETOT PO STUDENATA VOJNA

Slobodan DIMI[KOVSKI, Van~o KENKOVFilozofski fakultet - Institut za odbranbeni i mirovni studii

Apstrakt: Vo fokusot na trudot se globalnite me|unarodni odnosi vosferata na bezbednosta vo periodot po studenata vojna. Hronolo{ki eanaliziran periodot po studenata vojna koj se karakterizira so krupniop{testveno-politi~ki, ekonomski i bezbednosni promeni. Vo taa nasokateì{teto na trudot e dadeno na analizata na pri~inite i posledicite nazavr{uvaweto na Studenata vojna, so akcent na ekonomskite i voeno-politi~kite motivi na zavr{uvaweto na Studenata vojna, a razrabotena e idestrukcijata na realsocijalisti~kiot model na op{testveno ureduvawe sosite negovi obele`ja. Posebno e akcentirano pra{aweto na ramnoteàta nasilite, vo razli~ni uslovi na opstojuvawe, kako element na stabilnost vome|unarodnite odnosi.

Klu~ni zborovi: studena vojna, me|unarodni odnosi, bezbednost, konflkti.

EVROPA AND WORLD AFTER THE COLD WAR

Abstracts: The key points of this paper are the global international relations concerning thepost cold war security situation. The period after the cold war, which is characterized bysocial, political, economical and security changes, has been chronologically analyzed. In thatdirection, the main points of this paper are the analyses of the reasons and the consequencesabout the ending of the cold war, with the empahsyse on the economical and political-militarymotives. Also, the destruction of the realsocilistic model of the public order with all itscharacteristics has been elaborated. Specially, an accent has been put on the question aboutthe balance of the power, in various existing conditions as an element of stability in theinternational relations.

Key words: cold war, international relations, security, conflicts

VovedSvetot kako globalno op{testvo, ~ij integralen del e i Republika Makedonija,

poslednata decenija, a osobeno od polovinata na osumdesettite godini od dvaesttiot

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA22


vek pa navamu, se nao|a vo sostojba na intenzivni previrawa i krupni op{testveni,politi~ki, ekonomski i voenostrategiski promeni. Vo site tie sferi od op{tes-tveniot ̀ ivot se slu~uvaat takvi krupni promeni, koi pred nekolku godini ne moèani da se zamislat. Site tie promeni, vklu~uvaj}i gi i promenite vo voeno-politi~kite odnosi me|u vode~kite svetski sili, kako vo globalni taka i voregionalni ramki, projavuvaat silno vlijanie vrz me|unarodnata, voeno-politi~katai bezbednosnata pozicija na Evropa i svetot.

Vo ramkite na promenite vo globalnite voeno-politi~ki odnosi, posebnomesto i zna~ewe ima{e zavr{uvaweto na Studenata vojna vo osumdesettite godiniod dvsaesettiot vek, kako rezultat na Spogodbata me|u Soedinetite AmerikanskiDràvi i toga{niot Sovetski Sojuz, za na~elno usoglaseno sniùvawe na pragot nazaemnata vooruènost, kako i sniùvawe na pragot na nivnata op{ta i voenakonfrontacija.1

1. Zavr{uvaweto na studenata vojna - pri~ini i poslediciStudenata vojna ne moè{e da zavr{i kako nekoja neograni~ena i sè

uni{tuva~ka vojna, tuku zavr{i kako {to mora{e i da zavr{i - so me|usebendogovor na vode~kite blokovski sili, SAD i toga{niot SSSR, no ostavire~isi isti posledici kako vistinska golema vojna, odnosno predizvika novagolema redistribucija na politi~kata, ekonomskata i voenata mo} i nov stra-tegiski raspored na silite vo svetot i vo Evropa, mo{ne zna~ajni za mirot ibezbednosta vo svetot, a posebno za mirot i bezbednosta vo Evropa, ~ij sostavendel e i Republika Makedonija.

So redistribucijata predizvikana so okon~uvaweto na studenata vojnai noviot raspored na svetskite i evropskite sili, fakti~ki se razgradi bi-polarnata konstelacija na silite i odnosite pred sé vo Evropa, {to dovededo raspa|awe na realsocijalizmot kako op{testven sistem na evropskitesocijalisti~ki zemji, raspa|awe i fragmentacija na Sovetskiot Sojuz kakodràva, a istata sudbina ja doìvea i Var{avskiot dogovor, kakovoenopoliti~ka organizacija, pri {to se otvori proces na temelnatransformacija na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot sistem na zem-jite od istokot i jugoistokot na evropskiot kontinent, vklu~uvaj}i go iBalkanot. Toj proces be{e sleden so dlaboki previrawa i vnatre{ni krizii voeni konflikti, posebno na prostorot na porane{niot SSSR i porane{naJugoslavija, na ~ii prostori se pojavija okolu triesetina novi dràvi, me|ukoi i nezavisna i suverena Republika Makedonija.

Pri~inite za takvata preorientacija i krupniot presvrt vo odnositeme|u SAD i toga{niot SSSR se mnogukratni, no me|u pozna~ajnite glavno se:

1 Zaedni~ka izjava Mihajla Gorba~ova i Ronalda Regana sa sovjetsko-ameri~kog sastanka navrhu u Moskvi „Pregled”, Centar za strategijske studije, Beograd, 1988 god., str. 471-483.



23

- prvo, vo sedumdesettite i osumdesettite godini od dvaesettiot vekdojde do zna~itelno zaostruvawe vo sevkupnite odnosi me|u supersilite, ~ijinicijator be{e glavno administracijata na SAD, so pretsedatelot Reganna ~elo. Do novite zaostruvawa vo odnosite me|u supersilite dojde poradizna~itelnoto intenzivirawe na trkata vo vooruùvaweto od strana na SADvo site vidovi na oruèni sistemi. Vo arsenalot na strategiskoto nuklearnooru`je zapo~na t.n. mirvizacija - osposobuvawe na nukleranite bojni glavina raketite za nosewe na pogolem broj (3-12) odvoeni nuklearni polnewa,koi se upatuvaat na edna cel, tip MRV (Multiple Re-entry Vehicle), ili sekoepolnewe na posebna cel, tip MIRV (Multiple Independently Targatable Re-entryVehicle). Istovremeno, takti~koto nuklearno oru`je be{e zbogateno so noviraketni sistemi so sreden dostrel, neutronsko i drugo oru`je, a so usovr{u-vawata na klasi~nata komponenta na vooruènite sili kvalitativno be{ezgolemena ognenata mo} i preciznosta vo pogoduvaweto na celite.

- vtoro, so postavuvaweto na raketite od sreden dostrel „Per{ing-I” i„Per{ing II”, kako i krstosuva~kite raketi na tloto na Evropa, od strana naSAD, i raketite „SS-20”, od strana na SSSR, se otvori novo podra~je zanatprevaruvawe i seriozna zakana za naru{uvawe na toga{noto nivo naramnoteà na silite i podigawe na toa nivo na mnogu povisoko i poopasnoramni{te;

- treto, site tie aktivnosti gi slede{e intenzivirawe na trkata voistraùvaweto na Strategiskata odbranbena inicijativa (protivraketnaodbrana), koi bea zapreni so Spogodbata za ograni~uvawe na ovoj vid navooruùvawe (1977god.);

- ~etvrto, vo ramkite na regionalnoto natprevaruvawe bea otvoreninovi sudiri vo: Avganistan, Kamboxa, Grenada, Malvini, Iran, Irak, Libija,âd i drugi.

Vo taa neprestajna i èstoka trka za sila i mo} i za proizvodstvo na sépousovr{eni i porazurnuva~ki sistemi na oru`ja, sosema jasno bea izrazeninastojuvawata na obete supersili, so nekoj nov sistem na oru j̀e ili na nekoj drugna~in da se naru{i ve}e vospostavenata ramnoteà {to supersilite gi dovede dokriti~na to~ka na vospostavuvawe na apsoluten paritet, bez realni {ansi za kojai da e strana da go naru{i toj paritet na {teta na sprotivnata strana.

Vospostaveniot paritet izrazen vo ednakvi sposobnosti zapove}ekratno me|usebno uni{tuvawe, na SAD i porane{niot SSSR imnametna mnogu novi pra{awa vo vrska so nivnite vkupni me|usebni odnosi,kako na primer:

(1) dali ima politi~ki rezon i natamu da se insistira na visok stepenna konfrontacija so protivnikot, ili treba da se baraat nekoi novi modeliza ostvaruvawe na nivnite strategiski interesi;



(2) vo uslovi na postojniot paritet, kakva e ulogata i efikasnosta navoenata sila vo ostvaruvaweto na globalnata politika vo sporedba so nekoidrugi oblici na mo} kako {to se ekonomskata, politi~kata, tehnolo{kata i dr.;

(3) dali razvojot na voenata tehnologija ne se zakanuva celosno danadvladee so tretata tehnolo{ka revolucija itn.

Tie soznanija, kako i soznanieto deka pri postoeweto na apsolutenparitet, ne samo {to ne moè da se obezbedi ednostrana pobeda vo nekojaeventualna me|usebna vojna, tuku deka visokiot stepen na me|usebnatakonfrontacija i natrupanoto strategisko i drugo nuklearno oru`je bi moèlda bide tokmu faktorot {to moè da dovede do vojna i samouni{tuvawe naobete supersili i svetot vo celina.

1.1. Zavr{uvaweto na studenata vojna niz prizma na ekonomskite ivoeno-politi~kite motivi

Ekonomski motivi

Dolgogodi{nite voeni vloùvawa na SSSR bea eden od pozna~ajnitefaktori za vkupnite ekonomski dvièwa vo taa zemja. Vo momentot koga SSSRse najde vo dlaboka ekonomska kriza i se obide da izleze od taa kriza sovoveduvawe na krupni op{testveno-politi~ki, ekonomski i drugi promenisodràni vo „perestrojkata”, „glasnosta” i „noviot na~in na razmisluvawe”,se pokaà neophodnost od radikalno namaluvawe na voenite rashodi. Vo taasmisla, SSSR se najde prinuden, no i vo mo`nost da ponudi zna~itelno popu{-tawe vo trkata vo vooruùvaweto, za otstapki koi amerikanskata strana bigi napravila na ekonomski plan, vo smisla na popovolen tretman vo op{tatastokovna razmena i na tehnolo{ki plan, vo smisla na simnuvawe natehnolo{kata blokada.

Vo SAD golemite voeni optovaruvawa ne se pokaàa tolku sudbonosnikako vo Sovetskiot Sojuz, iako bea za~esteni predupreduvawata na mo`niteopasnosti i negativni posledici dokolku vo SAD prodolì trendot na visokivloùvawa vo sferata na vooruùvaweto. Pritoa, kako primer be{e poso~enaJaponija, koja bez seriozni voeni vloùvawa ostvarila izvonredentehnolo{ki skok za razlika od SAD, koi zadrùvaj}i go svojot tehnolo{kiprimat i natamu se obiduvaat toj primat da go ostvaruvaat preku voenatatehnologija, dodeka zapadnoevropskite zemji dosta uspe{no ja usoglasuvaatvoenata i civilnata sodrìna vo tehnolo{kiot razvoj.

Pri krajot na osumdesettite godini od dvaesettiot vek vo SAD be{ezabele`liva edna mo{ne {iroka rasprava okolu opa|aweto na ekonomskatamo} na SAD na smetka na porastot na nejzinata voena mo}, rasprava {to be{e



25

pottiknata od uspehot i odglasot na koj naide nau~no-istoriskata analiza naamerikanskiot istori~ar Pol Kenedi, ~ija su{tina, voop{teno, bi moèlada se sublimira vo slednive zaklu~oci:

(1) deka SAD ekonomski opa|aat vo sporedba so drugite zemji napazarnoto stopanstvo, osobeno vo odnos na Japonija, no, isto taka, i vo odnosna Zapadna Evropa i nekoi novoindustrijalizirani zemji;

(2) deka ekonomskata mo} e osnoven element na silata na nekoja nacija,pa ottuka, opa|aweto na ekonomskata mo}, vo krajna linija, gi pogoduva idrugite komponenti na nacionalnata mo};

(3) deka relativnoto opa|awe na SAD vo ekonomskata sfera epredizvikano, prvenstveno, poradi pregolemite izdatoci za voeni celi, {tospored Kenedi, e rezultat na „preteranoto imperijalno protegawe za da seodràt obvrskite sprema stranstvo, koi zemjata ne moè da si gi dozvoli”.2

Voeno - politi~ki motivi

Spored ocenkata na obete strani, strategiskite nuklearni ofanzivnisili so svoite razurnuva~ki i ubistveni kapaciteti daleku gi nadminuvaatobjektivnite strategiski potrebi za obostrano sigurno uni{tuvawe. Tojapsoluten vi{ok na strategiski ofanzivni sredstva, objektivno, e nepotrebeni pretstavuva svoevidno optovaruvawe vo odrùvaweto na ovie vooruènisistemi na visok stepen na borbena gotovnost, neprestajna kontrola,obu~uvawe i snabduvawe. Se smeta deka namaluvaweto na tie sili za celi 50procenti na obete strani, ne bi go dovelo vo pra{awe uramnoteènotozastra{uvawe i zaemnoto uni{tuvawe. Svoevremeno, toga{niot dràvensekretar za odbrana na SAD Maknamara smeta{e deka e dovolno da seraspolaga so razurnuva~ka mo} od 400 megatoni za vzaemno uni{tuvawe,odnosno 30.000 polnewa od tipot na atomskata bomba frlena na Hiro{ima.3

Pokraj toa, so voveduvaweto na raketite so sreden dostrel na evropskotovojni{te, radikalno be{e naru{en postojniot sistem za izviduvawe itrevoèwe, so namaluvawe na rokot od 30 na samo 5 minuti. Ne stanuva zborza toa deka vojnata moè da izbuvne za pet minuti, tuku za neophodnostasistemot za rano predupreduvawe da se osposobi da reagira namesto podpretpostavka od 30 pod pretpostavka od pet minuti. Toa soznanie za re~isinepremostlivite te{kotii, Rusite go osoznaa koga Amerikancite gi postavijaraketite so sreden dostrel vo toga{na SR Germanija.

2 Pol Kenedi: "Zaostanuva li Amerika", Pregled, broj 249, izdanie na Amerikanskata ambasada

od Belgrad.3 Sovremenite arsenali na SAD i Rusija se procenuvaat na okolu 40.000 polnewa od 0,1 do 20

megatoni, so vkupna razurnuva~ka sila od 13.000 do 20.000 megatoni



Tie, kako i nekoi drugi pri~ini, dovedoa do obostrano soznanie zapotrebata od prezemawe merki za zapirawe na natamo{noto jaknewe navoenata sila, po {to vo osumdesettite godini od dvaesettiot vek dojde doobostrana inicijativa za obnovuvawe na starite i otvorawe na novi kanaliza pregovarawe vo koi, pomalku ili pove}e, bea vklu~eni site glavni vidovina vooruùvawe ~ii rezultati bea:

(1) novite merki za jaknewe na evropskata bezbednost vo ramkite naKEBS (OBSE);

(2) spogodbata za uni{tuvawe na raketite od sreden i mal dostrel;(3) spogodbata za tehni~ko usovr{uvawe na „crveniot” telefon;(4) otvorawe na pokonkretna perspektiva za namaluvawe na

strategiskite nuklearni sredstva za 50% i drugi inicijativi.Su{tinata na vkupnite spogodbeni promeni vo odnosite me|u super

silite, pretpostavuva{e i neophodno premodelirawe na vkupnite nivnidotoga{ni odnosi i vospostavuvawe na „novi odnosi” na relacijata Istok-Zapad, ~ija su{tina be{e:

(1) namaluvawe na ekonomskata i tehnolo{kata neramnoteà vo smislana osloboduvawe od neprijatnoto nasledstvo od periodot na studenata vojnaso simnuvawe na blokadata vo ekonomskite odnosi i poslobodna razmena itransfer na visokite tehnologii, potoa otvorawe na novi i zna~itelnopro{iruvawe na postojnite kanali na me|usebno komunicirawe, kako iposloboden protok na lu|e, idei i kapital;

(2) postabilna politi~ka i voenostrategiska ramnoteà, vo smisla naspogodbeni korekcii vo razgrani~uvaweto na nivnite „vitalni interesi” iutvrduvawe na modalitetite za nivno zaemno po~ituvawe;

(3) vospostavuvawe na postabilna voenostrategiska ramnoteà vosmisla na vospostavuvawe na op{ta ramnoteà na voenite sili.

Vo toj kompleks na dogovarawe i spogoduvawe bea zna~ajni dva novimomenti vo nivnite odnosi:

(1) mnogu pofleksibilen odnos vo razgleduvaweto na kategorijata odnosna silite, posebno od strana na porane{niot SSSR, koj na toj problem muprio|a{e od konceptot na „razumna dovolnost”, pri {to predlaga{e, vo prvatafaza, ramnoteàta na silite da se spu{ti na zna~itelno ponisko ramni{te,pred sé, vo strategiskite nuklearni sredstva, a vo narednata faza nuklearnatakomponenta napolno da se isklu~i, za kone~no da se vospostavi ramnoteàsamo vo konvencionalnite sili i toa na razumna dovolnost4 i

4 „Razumna dovolnost” e, vsu{nost oficijalna voena doktrina na porane{niot SSSR i sega{naRusija, spored koja strukturata i organizacijata na vooruènite sili treba da bide dovolna za odbivawena kakov i da e napad i agresija, no nedovolna za izveduvawe na ofanzivni operacii.



27

(2) obete supersili vo barawata na postabilna voena ramnoteà,pokaùvaa opredelena podgotvenost za eliminirawe na onie sistemi naoru`je za koi smetaa deka moàt da bidat pri~ina za mo`no strategiskoiznenaduvawe so uni{tuva~ki efekti, kako {to se srednodostrelnite raketi.

Vo toj pogled, posebno mesto i zna~ewe ima{e Va{ingtonskataspogodba5 za uni{tuvawe na raketite so sreden dostrel vo Evropa {to be{esklu~ena 1987 godina. Taa spogodba pretstavuva{e prv krupen ~ekor konobnovuvawe na detantot vo interes na me|unarodniot mir i bezbednost. SoVa{ingtonskata spogodba za prvpat vo istorijata na voeno-politi~kiteodnosi na relacijata SAD-SSSR vo pogled na razoruùvaweto apsolutno selikvidira cela edna kategorija na najubistveno oru`je, so verifikacija nasamoto mesto.

Va{ingtonskata spogodba ima{e posebno blagotvorno dejstvo naevropskiot kontinent, za{to so nea evropskiot kontinent se osloboduva odraketnoto-nuklearno oru`je so sreden dostrel, ~ie instalirawe vosedumdesettite i osumdesettite godini od dvaesettiot vek tolku gi voznemiriduhovite, gi naru{i odnosite i ja zatru politi~kata atmosfera.

Noviot detant i vrz tie osnovi okon~uvaweto na Studenata vojna, dovededo po{irok zamav na demokratskite procesi vo globalnite me|unarodniodnosi, poradi {to svetot veruva{e deka evropskiot kontinent navleguvavo period na dolgoro~na stabilizacija vo odnosite me|u evropskite dràvii narodi „od Atlantikot do Ural”.

2. Destrukcija na realsocijalizmot vo evropskite socijalisti~kidràvi i evropskata bezbednost

Takvite pozitivni dvièwa vo globalnite i evropski me|unarodniodnosi, bea grubo naru{eni so tektonskite potresi i promeni so koi beazafateni zemjite od Isto~na i Jugoisto~na Evropa, vklu~uvaj}i go i Balkanot,pri krajot na osumdesettite i po~etokot na devedesettite godini oddvaesettiot vek kako izraz i posledica na dlaboka ekonomska, politi~ka iop{ta kriza na tie op{testva, {to dovede do celosno raspa|awe narealsocijalizmot kako op{testveno-politi~ki sistem vo tie zemji,prosledeno so krupni vnatre{ni politi~ki previrawa, socijalni nemiri,razgoreni nacionalisti~ki strasti i separatisti~ki tendencii, osobeno vopove}enacionalnite dràvi kako {to bea Sovetskiot Sojuz, ̂ ehoslova~ka i

5 Qubivoje A}imovi}: Zna~aj i domeni Sovjetsko-ameri~kog sporazuma o eliminirawu raketasredweg i kra}eg dometa „Pregled” Centar za strategijske studije, Beograd, 1988 god. str. 7



SFR Jugoslavija, ~ij kraen rezultat be{e raspa|awe i fragmentacija naSovetskiot Sojuz kako dràva, raspa|awe na Var{avskiot dogovor kako voeno-politi~ka organizacija na del od evropskite socijalisti~ki dràvi,raspa|awe i fragmentacija na porane{na Jugoslavija, prosledeno sovooruèni sudiri i vojni vo Slovenija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina.

Za da moàt da se razberat katastrofalnite dimenzii na krizata {togi zafati site evropski socijalisti~ki dràvi, {to dovede do destrukcijana tie op{testveno-politi~ki sistemi, kako i dostrelite na reformite {totie gi prezemaa kako na~in za izleguvawe od edna takva kriza, nu`no senametnuva potrebata od poopstojna analiza na karakterot i bitnite obele`-ja na op{testveno-politi~koto i ekonomskoto organizirawe na tie dràvi,za koi postojat pove}e nazivi, kako {to se: realsocijalizam, dràvensocijalizam, sovetski model na op{testveno organizirawe i sli~no.

2.1. Bitni obele`ja na realsocijalizmot kako model na op{tes-tveno-politi~ko organizirawe na evropskite socijalisti~ki dràvi

Iako stanuva zbor za razli~ni evropski dràvi, so razli~ni istoriski,kulturni i drugi obele`ja, ona {to e zaedni~ko za site isto~noevropskisocijalisti~ki dràvi e toa {to nivniot razvoj po Vtorata svetska vojnapresudno be{e odreden so realsocijalisti~kata koncepcija i praktika voizgradbata na socijalisti~ko op{testvo.

Realsocijalizmot kako model na op{testveno organizirawe nastana votekot na dvaesettite i triesettite godini od dvaesettiot vek vo SovetskiotSojuz pod vlijanie na mo{ne specifi~ni istoriski uslovi vo koi, vo tojistoriski mig se nao|a{e sovetskoto op{testvo, za po Vtorata svetska vojnatoj model da bide prifaten, glavno nametnat, vo site isto~noevropski zemji.

Realsocijalizmot6 kako model na op{testveno organizirawe e zasnovanglavno vrz tri osnovni pretpostavki:

(1) dràvno-sopstveni~ki monopol vo ekonomskata sfera;(2) politi~ki monopol na komunisti~kata partija kako avangarda na

rabotni~kata klasa vo politi~kata sfera, i(3) ideolo{ki monopol zasnovan vrz marksizmot i leninizmot.Bitni karakteristiki na taka postaveniot op{testveno-politi~ki

sistem se: apsolutna dominacija na avangardnata komunisti~ka partija, ilipoprecizno, dominacija na partiskiot vrv vrz dràvnata vlast, kako idominacija na dràvata vrz ekonomijata i op{testvoto, ~ija cel e opredelena

6 Po{iroko: @arko Puhovski, Povjest socijalisti~ke realizacije dru{tva, Na{e teme, broj

12/84, Zagreb, str. 2944-2952.



29

so konceptot na „diktatura na proletarijatot”, vo ~ija osnova e ostvaruvawena revolucionerna preobrazba na op{testvoto i izgradba na socijalisti~koop{testvo.

Vo uslovi na takvata postavenost na op{testvenata organizacija,politi~kiot sistem na ~elo so partiskiot vrv stanuva instrument nasocijalnite promeni, odnosno sredstvo so koe avangardnata politi~kaorganizacija go ostvaruva svojot „revolucioneren proekt”, ~ii osnovnikarakteristiki glanvo se:

(1) tipi~na monocentri~na struktura na politi~kata vlast(ednopartiski sistem), pri {to site ni{ki na op{testvenata mo} sevkrstuvaat i se isprepletuvaat vo vrvot na vladea~kata komunisti~ka partijakako glaven nositel na revolucionerniot proekt za ostvaruvawe narevolucionerna preobrazba na op{testvoto i izgradba na socijalisti~koop{testvo;

(2) vo takvata tipi~na monocentri~na organizacija na socijalisti~kitedràvi, naso~uvaweto na sevkupnite op{testveni aktivnosti e svedeno narelativno mal krug na ekonomski, socijalni i politi~ki pra{awa i problemi,poradi {to, nadvor od vidokrugot na centrite na apsolutna mo} i odlu~uvawe,ostanuvaat mnogubrojni pra{awa i problemi od vitalno zna~ewe za uspe{nofunkcionirawe na op{testveno-politi~kiot i ekonomskiot sistem nadràvata;

(3) vo realsocijalisti~kite sistemi zasnovani vrz ideologijata namarksizmot i leninizmot, ne se priznavaat kakvi i da e drugi interesi nadvorod „interesite na rabotni~kata klasa”, pri {to se trgnuva od sfa}awatadeka „interesite na rabotni~kata klasa” gi odrazuvaat op{to~ove~kiteinteresi i deka site drugi legitimni interesi se zadovoluvaat so samatalogika na preobrazbata na socijalisti~koto op{testvo. Pritoa, sekoj obidza artikulirawe i iskaùvawe na tie legitimni op{to~ove~ki interesi,ili pak osporuvawe na koj i da e aspekt na „revolucionerniot proekt” nu`nomora{e da se soo~i so opredelena represija izrazena od moralna osuda dopoliti~ka i fizi~ka likvidacija;

(4) strukturata i distribucijata na politi~kata mo} vo tie op{testvane podlegnuvaa na ustavnost i zakonitost kako {to e toa slu~aj vo pravnitedràvi, a izostanuva{e i voobi~aenata podelba na vlasta na zakonodavna,izvr{na i sudska, dodeka politi~kiot pluralizam i demokratskite proceduri,kako {to se izborite so pove}e kandidati, ograni~uvaweto na mandatot nanositelite na javnite funkcii, nivnoto otpovikuvawe i sli~no, se otfrlaakako instrumenti na „buròaskata demokratija”.

Sublimirano kaàno celta na revolucionernata preobrazba naop{testvata zasnovani vrz ideologijata na marksizmot i leninizmot e



vsu{nost dvojna: prvo, zabrzuvawe na procesot na modernizacijata prevos-hodno sfatena vo klasi~nite kategorii kako {to se: industrijalizacijata,elektrifikacijata, urbanizacijata i porastot na ìvotniot standard, ivtoro, zasnovanost na razvojniot proekt vrz ideolo{kite na~ela izrazenivo „vlasta na rabotni~kata klasa”, socijalna ednakvost, solidarnost i sli~no.

Ako se ima predvid deka tie strategiski celi na socijalisti~katapreobrazba, prvenstveno na zemjite vo koi bea izvedeni avtenti~ni revolucii,kako {to se porane{niot Sovetski Sojuz, NR Kina, porane{na Jugoslavija,Albanija i drugi, koi fakti~ki se nao|aa na samiot po~etok na procesot napremin od tradicionalno agrarni vo moderni industriski op{testva, odnosnovo procesot na prvobitna akumulacija na kapitalot, spomenatite celi naproektot za socijalisti~ka preobrazba na tie op{testva morale da bidatprotivre~ni od prosta pri~ina {to ekonomskata sila na tie op{testvaednostavno ne bila dovolna da obezbedi visoka akumulacija na kapitalot inekoj zna~itelen porast na stapkata na potro{uva~kata {to e potrebna zaostvaruvawe na proklamiranite socijalni celi.

I dodeka vo po~etnite etapi na procesot na socijalnata transformacijana op{testvata so nizok stepen na razvoj, kakvi {to bea najgolemiot brojsocijalisti~ki dràvi, takvata monocentri~na organizacija na op{testvotomoè da zna~i i predimstvo, pa duri da pretstavuva i dviè~ka sila narazvojot, me|utoa so dinamikata na razvojot, a osobeno so strukturnatadiferencijacija na stopanstvoto, pa i na op{testvoto {to go sledi procesotna modernizacija, me|u politi~kiot sistem i stopanskiot sistem sé pove}eraste napnatosta koja so vreme se transformira vo hroni~na kriza na celiotsistem.

Nedvosmisleni pokazateli na ekonomskata kriza vo tie op{testva sehroni~na skudnost na proizvodite neophodni za ìvot na gra|anite,natprose~no visoka potro{uva~ka na energija i surovini po edinica proizvodna novosozdadenata vrednost, sporedena so pazarnite ekonomii so sli~no nivona razvienost, prikrienata nevrabotenost koja vo prosek se dvièla okolu30 do 50 procenti od vkupniot broj rabotnici vo pretprijatijata,zaostanuvawata vo produktivnosta na trudot, zna~ajno opa|awe nainvesticiite, ~ii posledici se skromnite stapki na stopanski rast, vlo{u-vawe na polo`bata na tie zemji na svetskiot pazar, izrazeno vo negativniottrgovski i platen bilans, porastot na zadolènosta i nagloto opa|awe naìvotniot standard.7

7 Po{iroko: Sava @ivanov, Reforme u socijalisti~kim zemqama, “Marksisti~ka misao”,broj2/88,str. 219.



31

Imaj}i go seto toa predvid, bi moèlo da se zaklu~i deka krizata sokoja bea soo~eni socijalisti~kite op{testva vo Isto~na i Jugoisto~naEvropa imala dvoen karakter: od edna strana, toa bila kriza na eden posebenoblik na op{testvena, ekonomska i politi~ka organizacija na evropskitesocijalisti~ki dràvi, koj nesomneno bil uspe{en vo procesot na primarnataindustrijalizacija na tradicionalno agrarnite op{testva, no toj i takviotsistem na op{testveno organizirawe, se pokaà nesposoben racionalno daupravuva so procesot na modernizacija na nivo na razvienite op{testva.Karakteristi~en primer za toa e porane{na êhoslova~ka koja odpredvoenoto desetto mesto na listata na najrazvienite zemji na svetot, po~etirieset godini na socijalisti~ka izgradba padna na triesettoto mesto,ili ako vo toj pogled se sporedi razvojot na porane{na SR Germanija iporane{na DR Germanija. Vo porane{na SR Germanija bruto proizvodot vo1988 godina iznesuval 1201 milijardi dolari, vo DR Germanija vo istiotperiod bruto nacionalniot dohod iznesuval 232 milijardi dolari.

Pojavata na visokite tehnologii vo razvienite zapadni zemji, koi voovie zemji pokrenaa proces na dlaboki i seopfatni strukturni promeni inov bran na tehni~ka i tehnolo{ka modernizacija i razvoj na integracioniteprocesi na nadnacionalen plan vo sedumdesettite i osumdesettite godini naminatiot vek i o~iglednata nesposobnost na socijalisti~kite zemji, a predsé na porane{niot Sovetski Sojuz, ne samo da gi sledi tie procesi, tuku i daobezbedi uslovi za minimalna reprodukcija na sistemot, pretstavuva{e klu~-na faza vo koja dojdoa do izraz site „fatalni” gre{ki, slabosti i zabludi narealsocijalizmot kako op{testveno-politi~ki i ekonomski sistem. Zatoa,socijalizmot na gra|anite na Isto~na i Jugoisto~na Evropa, poznat kakorealsocijalisti~ki tip, poprimi kvalifikativ na osnovna pri~ina zaop{testvenata kriza i za ekonomskiot i socijalen slom na tie op{testva, pasledstveno na toa sledea i barawata, ne za reformi vo ramkite na sistemot,tuku za celosno otfrlawe na sistemot.

3. Ramnoteà na silite kako element na stabilnost vome|unarodnite odnosi

Vo voeno-politi~kata teorija, pod ramnoteà na silite se podrazbiranastojuvawe da se vospostavi pribli`no izedna~en odnos vo koli~estvoto nasila me|u oddelni dràvi ili grupa dràvi. Ovaa teorija poa|a od toa dekaraspolagawato so sila, pri {to se misli, pred sé, na voenata sila na ednadràva ili grupa dràvi i nivnata sposobnost taa svoja voena sila da jaupotrebat vo me|unarodnite odnosi, ne moè so ni{to da se spre~i, osven soisto takva voena sila na drugata dràva ili grupa dràvi.



Spored teorijata za ramnoteà na silite, razlikata vo poseduvawetona sila i mo} me|u oddelni dràvi ili grupa dràvi, po pravilo, se koristivo me|unarodnite odnosi vo interes na sopstvenicite {to imaat „vi{ok”sila, a na {teta na interesite na drugite dràvi ili grupa dràvi. Za da seodbegnat takvite sostojbi i da se obezbedi mir i stabilnost vo me|unarodniteodnosi, protagonistite na ovaa teorija smetaat deka e neophodno sozdavawena soodvetno koli~estvo na sila kako protivteà na taa dràva ili grupadràvi. Od eden takov, vo osnova racionalen rezon, se izveduva generalenzaklu~ok deka za opredelen region i po{iroko e najdobro silata (vo prv redvoenata sila) da bide uramnoteèna, za{to vo takvi uslovi nitu edna dràvaili grupa dràvi nemaat {ansi po pat na koristewe na sila da ostvaruvaatopredeleni interesi na {teta na drugi dràvi ili grupa dràvi.

Po~nuvaj}i od osumnaesettiot vek, pa sé do Prvata svetska vojna,ramnoteàta na silite kako voeno-politi~ki odnos me|u dràvite se smetalaza najdobar na~in za za~uvuvawe na mirot i stabilnosta na opredeleniotregion i me|unarodnata zaednica kako celina.

Istoriskoto iskustvo, me|utoa, pokaùva deka politikata zasnovanavrz principot na ramnoteà na silite vo minatoto ne uspeala da gi spre~imnogubrojnite oruèni sudiri i dvete golemi svetski vojni. Ni vosovremenite me|unarodni uslovi politikata na ramnoteà na silite kakovladea~ki princip vo odnosite me|u golemite sili ne obezbeduva odrùvawena svetskiot mir i bezbednost, tuku naprotiv intenzivnoto i nekontroliranovooruùvawe vo imeto na ramnoteà na silite sé pove}e dejstvuva vo pravecna odrùvawe na sostojbata ni vojna ni mir.

Imeno, klasi~niot poim i klasi~nata teorija za ramnoteà na silitenastanala vo vremeto koga sé u{te postoele uslovi i mo`nosti da sepretpostavi deka so vospostavenata ramnoteà e dovedena vo neizvesnostpobedata vo eventualnata vojna. Vo donuklearnata era mo`nostite zanaru{uvawe na ramnoteàta na silite glavno se barale vo zgolemuvaweto nasopstvenata voena mo} po pat na zgolemuvawe na efikasnosta na sopstvenotooru`je, preku povolniot raspored na silite, pridobivawe na novi sojuznici,vo moralot na trupite i sl.

Su{tinata na ramnoteàta na silite vo klasi~na smisla, me|utoa, te{kobi moèla da se primeni vo nuklearnata era bidej}i ramnoteàta na silite vonuklearnata era ima bitno novi karakteristiki, ~ija su{tina e vo slednoto:

So amerikanskiot atomski napad vrz japonskite gradovi Hiro{ima iNagasaki zapo~na nova era vo organizacijata i politi~kata uloga na voenatasila. Imeno, toga{noto amerikansko rakovodstvo smeta{e deka SAD sopotpora na noviot epohalen izum i so negovoto koristewe vo voenopoliti~kiceli, kako i so potpora na golemata ekonomska mo}, vo eden podolg vremenski



33

period }e uspee da go zadrì monopolot vrz atomskoto oru`je i }e bideedinstvena svetska sila. Me|utoa, so prvata eksplozija na sovetskata atomskabomba vo 1949 godina, ve}e be{e na~nat monopolot na SAD vo poseduvawetona atomsko oru`je, so {to vsu{nost zapo~na dramati~nata trka me|usupersilite vo razvojot i natrupuvaweto na ovoj vid oru`je. Motornata silai osnovniot motiv na taa trka vo prvata faza (vo pedesettite godini),pretstavuva{e nade`ta deka so kvalitativniot i kvantitativniot razvoj naova oru`je moè da se ostvari takva nadmo}, so koja moè da se obezbediuni{tuvawe na protivnikot bez rizik za sopstveno uni{tuvawe. Vo narednatafaza, osnovna dviè~ka sila i glaven motiv za intezivirawe na trkata voovoj vid vooruùvawe be{e stravot, protivni~kata strana so prviotnuklearen udar da go uni{ti strategiskiot nuklearen potencijal {to vode-{e kon natamo{no narasnuvawe na sposobnostite na obete supersili zapove}ekratno me|usebno uni{tuvawe, odnosno da se raspolaga so kvalitet ikvantitet na nuklearno oru`je i sposobnost za vozvraten udar, {to dovede dobesmisla vo natrupuvaweto na strategiskoto nuklearno oru`je.

Zaklu~okSpored prethodno elaboriranoto, za razlika od ramnoteàta na silite kako

sloèn voeno-politi~ki odnos vo prednuklearnata era, koga ramnoteàta na silite

ima{e manevarski prostor za pomestuvawe so niza elementi, vo nuklearnata era so

vospostavuvaweto na ednakvi mo`nosti i ednakvi sposobnosti za pove}ekratno me|u-

sebno uni{tuvawe ne ostanuva kakov i da e manevarski prostor za naru{uvawe na

vospostavenata nuklearna ramnoteà. Imeno, ramnoteàta na silite zasnovana vrz

paritetot vo nuklearnata mo} gi spre~uva{e koja i da e od supersilite da stapi vo

vojna koja neminovno bi bila nuklearna i neizbe`no bi dovela do seop{to uni-

{tuvawe. Zatoa, koga stana napolno izvesno deka nacionalnite interesi i celi

pove}e ne moàt da se ostvaruvaaat samo po pat na vooruùvawe i vojna kako vo

prethodnite nenuklearni periodi, golemite sili zapo~naa so pregovori zatvoraj}i

go dosieto na studenata vojna i otvoraj}i prostor za pregovarawe i spogoduvawe. So

toa se sozdavaat pretpostavki ramnoteàta na silite da se zameni so vospostavuvawe

na sistem na ramnoteà na interesite vo svetski i regionalni ramki.

LITERATURA:

1. Qubivoje A}imovi}: Zna~aj i domeni Sovjetsko-ameri~kog sporazuma oeliminirawu raketa sredweg i kra}eg dometa „Pregled”, Centar za strategijskestudije, Beograd, 1988 god.



2. Sava @ivanov, Reforme u socijalisti~kim zemqama, “Marksisti~ka misao”,broj2/88.

3. @arko Puhovski, Povjest socijalisti~ke realizacije dru{tva, Na{e teme,Zagreb, broj 12/84.

4. Radovan Vukadinovi}, Nuklearne strategije super sila, August Cesarec, Zagreb, 1985.5. d-r Nemawa Boì}, Posleratna globalna strategija SAD, Institut za

me|unarodno pravo i politiku, Beograd, 1974.6. Trajan Gocevski, Kolektivnata bezbednost i odbranata na Makedonija,prosveta,

Kumanovo, 1993.7. Trajan Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica,

Kumanovo, 1977.8. Milan Mihajlovi}, Sprovo|ewe ugovora o ne{irewu nuklearnog oru`ja,

Me|unarodna politika, 885/85.9. Slobodan Dimi{kovski, Osnovi na nacionalnata odbrana na Republika

Makedonija, NIP “Globus”, Skopje, 1996.10. Stanislav Ocokoqi}, Strategije supersila na pragu XXI veka, VINC, Beograd,

1991.



35

STRATEGISKA REALNOST:GLOBALIZACIJA I UNIPOLARITET

Zoran IVANOVSKIVoena Akademija ”General Mihailo Apostolski”-Skopje

Apstrakt: Globalizacijata i unipolaritetot se realnost na dene{ninata.Pritoa se pojavuvaat tenzii pome|u globalizacijata i unipolaritetot,odnosno na povr{ina izleguva vode~kata uloga na SAD, kako zaedni~kiimenitel na spomenatite trendovi, iako nema somnenie deka na procesot naglobalizacija mu e imanenten multilateralizmot. Sepak, evidentniotdisbalans na silite vo poslednata dekada gi naveduva zemjite svoitestrategii da gi baziraat na unipolaritetot.Takvata dihotomija go nametnuva pra{aweto za rizicite odkoegzistencijata pome|u globalizacijata i unipolaritetot i pojavata nanovi konflikti vo svetot. Evidentno e pove}ekratno zgolemuvawe nasposobnosta na SAD da ja koristi strategijata na “morkovot i stapot”, nose nametnuva potrebata od nejzino efikasno koristewe i kontrola.Vsu{nost, najgolem predizvik e kako da se menaxiraat efektite oddisbalansot na silite i globalizacijata so cel postignuvawe naposakuvanata cel vo odnos na globalnata bezbednost. Debatata okoluliderskata uloga na SAD se sveduva na politi~ka i ideolo{ka distinkcijapome|u “amerikanizacijata” (unilateralizmot) i “internacionalizmot”(multilateralizmot), odnosno potrebata od popraveden svetski poredok.

Klu~ni zborovi: bezbednost, globalizacija, odbrana, demokratizacija,unipolaritet, multilateralizam.

STRATEGIC REALITY:GLOBALIZATION AND UNIPOLARITY

Abstract: Globalization and unipolarity are realities in contempoarary world. There is nodoubt about tension between globalization and unipolarity, and the leading role of the UnitedStates as the common deminator of both processes, although there is no doubt thatglobalizatuion sholud correspond with multilateralism. The sustenance of the imbalance ofpower in the last decade has prompted many to suggest strategies to extend the moment ofunipolarity.



This dichotomy can not help but beg the question of the co-existence of unipolarity andglobalization on the potential of conflict in this world. While the ability of the U.S. to use“carrot” as well as “stick” has increased manifold, the direction of its usage due toglobalization. Any fiture strategy, therefore, must translate power into effectiveness. Thebiggest challenge is to handle effects of the imbalance of power and globalization towardsachieving a more desirable outcome in terms of global security.The debate about this leadreship challenge offer an important political and ideologicaldistinction between “Americanization” (unilateralism) and “internationalism”(multilateralism).

Key words: security, globalisation, defense, democratization, unipolarity, multilateralism.

VovedPosle 11 septemvri se pojavija nadeì deka reakciite na teroristi~kite

napadi vrz SAD moàt da go obedinat svetot vo prifa}aweto na multilateralizmoti kooperativnosta. Stanuva zbor za oportunitetite za kooperativen nov svetskiporedok. No da li tie }e se realiziraat? Moàt li lekciite od 11 septemvri da senau~at i moàt li da se promenat me|unarodnite agendi za nadvore{nata ibezbednosnata politika, politikata na kontrola na vooruùvaweto, ekonomskatapolitika, pomo{ta i mirot voop{to? Momentalno vo pove}eto zemji vo svetot sepravat novi procenki i se preispituvaat dosega{nite politiki. Vo oblasta nabezbednosta, razoruùvaweto i kontrola na vooruùvaweto momentalnite rezultatise sprotivni: povtorno zgolemuvawe na silata i unilateralni akcii.

Vo slednite redovi }e se obideme da prezentirame analiza na sovremeniteme|unarodni odnosi so {to bi se dobliìle kon odgovorot na pogore adresiranitepra{awa.

Globalizacija i bezbednostGlobalizacijata i unipolaritetot se realnost na dene{ninata.

Sovremenite dràvi se obiduvaat vo svoite stretegii da gi izbalansiraatspomenatite tendencii so cel obezbeduvawe na “relativni dividendi” odnovoto strategisko okruùvawe. Pritoa se pojavuvaat tenzii pome|uglobalizacijata i unipolaritetot, odnosno na povr{ina izleguva vode~katauloga na SAD, kako zaedni~ki imenitel na spomenatite trendovi, iako nemasomnenie deka na procesot na globalizacija mu e imanentenmultilateralizmot. Sepak, evidentniot disbalans na silite vo poslednatadekada gi naveduva zemjite svoite strategii da gi baziraat na unipolaritetot.

Takvata dihotomija go nametnuva pra{aweto za rizicite odkoegzistencijata pome|u globalizacijata i unipolaritetot i pojavata na novikonflikti vo svetot. Evidentno e pove}ekratno zgolemuvawe na sposobnostana SAD da ja koristi strategijata na “morkovot i stapot”, no se nametnuvapotrebata od nejzino efikasno koristewe i kontrola. Vsu{nost, najgolempredizvik e kako da se menaxiraat efektite od disbalansot na silite i



37

globalizacijata so cel postignuvawe na posakuvanata cel vo odnos naglobalnata bezbednost. Debatata okolu liderskata uloga na SAD se sveduvana politi~ka i ideolo{ka distinkcija pome|u “amerikanizacijata”(unilateralizmot) i “internacionalizmot” (multilateralizmot), odnosnopotrebata od popraveden svetski poredok.1

Ulogite i odgovornostite na dràvite se redefiniraat kako rezultatna deluvaweto na globalizacijata. Novata globalna arhitektura se bazirana regioni, korporacii, nevladini organizacii i politi~kite dvièwa sokompleksni interakcii i konkurentski interesi. Vladeeweto so dràvitestana pote{ko, osobeno za zemjite bez stabilen i pravilno izgraden politi~kisistem. Od druga strana, vladeeweto so globalizacijata e, isto taka,isklu~itelno te{ka zada~a, kako rezultat na golemite ekonomski, politi~ki,socijalni, kulturni, religiski i voeni razliki. Globalizacijata pretstavuvasinonim na promenite napraveni vo ekonomskata sfera (liberalizacija),politikata (demokratizacija) i kulturata (univerzalnost). Postojatideolo{ki somnevawa vo konceptot na globalizacija poradi faktot {toistiot e imanenten na kapitalisti~kiot razvoj i “vesternizacijata”, {to gipotencira razlikite vo kulturniot priod.2 Obemot na ekonomskata ipoliti~ka globalizacija e determiniran od progresot napraven na poletona kulturnata razmena. Takviot koncept ima pove}ekratno vlijanie vrzstrategiskoto okruùvawe. Stanuva zbor za dinami~ki promeni koi nemaatstandardni kli{ea. Kako rezultat na promenite koi se pravat na regionalnoi subregionalno nivo, silite na integracija i dezintegracija postojano semenuvaat vo kontekst na globalnata bezbednost.

Od ekonomski aspekt, globalizacijata ima ogromno vlijanie vrznacionalnite ekonomii. Slobodnite pazari i strukturnite reformi beaposo~uvani kako osnova za uspeh za razvoj na nacionalnite ekonomii, no vopraksa mnogu e mal brojot na zemjite koi gi po~uvstvuvaa nivnite blagodeti.Kako sinonim na globalizacijata vo ekonomskite odnosi se poso~uva STO(Svetskata trgovska organizacija). Od druga strana, globalizacijatapredizvika promeni i vrz bezbednosnoto okruùvawe.

Bezbednosnite zakani ja promenija formata, kontekstot i obemot sokarakteristiki na transnacionalni, asimetri~ni i nekonvencionalni.Postoi globalen kosenzus deka ranlivosta na ~lenkite na “globalnoto selo”e zgolemena. Tradicionalnite determinanti na nacionalnata bezbednost neobezbeduvaat soodvetni merki za za{tita, vo uslovi koga globalizacijatapredizvikuva nestabilnost vo razli~ni regioni i so razli~ni pojavni oblici.

1 Girish Luthra, Economic Geography and World Order, US Nawal War College, 20032 Malcolm Waters, Globalization, , Rutledge, 1995, str..9-10



4 U.S. White House, A National Security Strategy for a Global Age, Washington DC, 2000.

Globalizacijata gi zajaknuva transnacionalnite bezbednosni rizici, a voisto vreme ekonomskite i drugite aspekti na globalizacijata pretstavuvaatzakana za vnatre{nata stabilnost na mnogu zemji. Vnatre{nite problemigeneriraat posledici vo smisla na regionalnata nestabilnost i pojava nastrategiski turbulencii i konflikti.

Odbranbenata strategija na SAD gi identifikuva novite vidovi narizici, no sepak, site strategiskite razgleduvawa ne vleguvaat voprioritetite na bezbednosnata politika. Strategijata na “oblikuvawe name|unarodnoto okruùvawe” be{e vostanovena od strana na Klintonovataadministracija. Strategijata ja ohrabruva{e demokratizacijata, otvorenostana pazarite, slobodnata trgovija i odr`liviot razvoj, prevencijata nakonflikti, realizirawe na me|unarodni mirovni i stabilizira~ki operaciii sl. Takvata strategija pretstavuva{e izraz na vrskata pome|u nacionalnitei me|unarodnite interesi, vo erata na brzi promeni koi se slu~uvaa name|unarodnata politi~ka scena, no vo isto vreme generira{ekontradiktornosti, kako rezultat od nametnuvaweto na “amerikanskitevrednosti", kako eden od vode~kite principi pri realizacijata na takviteaktivnosti. Bezbednosta na globaliziraniot svet be{e “vrzuvana” samo zaamerikanskite pogledi, dodeka transnacionalnite zakani ne bea opfateni.3

Kreatorite na amerikanskata politika nabrgu dojdoa do zaklu~ok dekanezapirliviot trend na globalizacijata ja nametnuva potrebata od novastrategija na angaìrawe. Vo uslovi na globalizacija se pojavuvaat novi“igra~i” na me|unarodnata scena, odnosno potencijalniot neprijatel, koj serazbira e daleku poslab, so pomo{ na sovremenata tehnologija moè dakoristi pogolem prostor, da ja izbegne direktnata voena konfrontacija i da“odi” na konflikt so nizok intenzitet i upotreba na teroristi~ki akcii.Takviot razvoj na nastanite vlijae{e na kvalitativnite promeni voodbranbenata politika, kade akcentot se stavi vrz ranoto otkrivawe i brziotodgovor na neprijatelskite akcii.

Vlijanieto na unipolaritetot vo me|unarodnite odnosiSo krajot na Studenata vojna i pozicijata na SAD kako edinstvena super-

sila, se pojavuvaat i predlagaat razni modeli na organizacija name|unarodnite odnosi so cel balansirawe na unipolaritetot. Takvite obidine rezultiraa so nekakvi su{tinski promeni na svetskata geo-politi~ka ibezbednosna scena, osven {to SAD kako super silata stanaa sega hiper-sila.Predviduvawata pokaùvaat deka do 2015 godina ne se o~ekuva pojava nakonkurentna sila na SAD, a za proekcija na silite se zima vo predvidedinstveno Kina, kako potencijalen rival vo idninata.4

3 Franz Nuscheler, Multilateralism vs. Unilateralism, Policy Papers, 2002, str.21



39

Ostvaruvaweto i odrùvaweto na statusot na supersila pretstavuvagolem predizvik i te{ko e da se poveruva deka takviot status moè da seograni~i da ne se promoviraat nacionalnite interesi na SAD vo globalniramki. Dejvid Vilkinson ja identifikuva sega{nata konfiguracija na silitekako sostojba na unipolaritet bez hegemonija, koja ne e inherentno nestabilna.Sepak, golem broj analiti~ari ne se soglasuvaat so takvata konstatacija ilociraat direktna vrska pome|u unipolaritetot i hegemonijata, vo pogolembroj slu~ai, no so razli~ni viduvawa okolu negovoto vlijanie. Hegemonijatase definira kako sostojba koga edna zemja e dovolno silna da go vospostavuvai odrùva vladeeweto so odredeni zemji i se razbira, koga saka toa da gopravi. Teorijata na hegemonisti~ka stabilnost koja proklamira poredok isorabotka vo me|unarodnite odnosi baziran na hegemonijata na edna zemja nemoè da se primeni vo dene{niot kontekst, poradi faktot {to ne gi zima vopredvid vlijanieto na silite na globalizacijata, kako i postoeweto ifunkcioniraweto na multilateralnata sorabotka i me|unarodniteinstitucii. Vo sovremenata politika i naukata koja gi analizira politi~kiteodnosi se pojavuva teorijata za “benigna hegemonija” koja korespondira soteorijata za stabilnost, no bez dokazi za nejzina odr`livost vo realniotsvet vo podolg vremenski period.

Vo uslovi na nepriznavawe na takvata ideologija od strana naakademskiot i politi~kiot svet i o~iglednata marginalizacija name|unarodnite institucii, vklu~uvaj}i gi i Obedinetite Nacii, teorijataza “benigna hegemonija” izgleda navistina naivno. Dokaz za manifestacijatana unipolaritetot moè da se najde vo kontekst na operaciite sprovedeni naBalkanot i vo Irak.

Kako rezultat na globalizacijata i jakneweto na vlijanieto naunipolaritetot, pozicijata na ON postojano slabee, stanuva irelevantna vome|unarodnite odnosi i bez su{tinsko zna~ewe. Sovetnikot za nacionalnabezbednost na pretsedatelot na SAD Kondoliza Rajs, vo svojata izjava za vremena pretsedatelskite izbori vo SAD, vo noemvri 2000, gi oceni rezolucite(koi ne bea izglasani vo prilog na SAD) na ON kako iluzija na me|unarodnatazaednica. Takviot razvoj na nastanite i odnesuvawe na Klintonovata, a potoau{te poizrazeno na Bu{ovata administracija, se definira kako “agresivenmultilateralizam”.

Vo sovremenite odnosi, hegemonisti~kata struktura ~esto se povrzuvaso ekonomskata ekspanzija. Vo teorijata ima objasnuvawa deka unipolaritetotja olesnuva globalizacijata i deka odreden broj zemji ostvarile ekonomskibeneficii ako se prilagodile na postojniot me|unaroden poredok.Posmatrano od marksisti~ka perspektiva, osnovite na dene{nata ekonomskaglobalizacija bea postaveni od strana na SAD po Vtorata svetska vojna. Preku



efikasna kontrola na Svetskata banka i MMF, SAD ja prezemaa vrz sebeodgovornosta za razvoj na svetskata ekonomija. Unipolaritetot ja olesnuvatakvata kontrola, a vo isto vreme ja naglasuva tenzijata koja ja sozdavanadvore{nata politika na SAD na relacija nacionalni-globalni interesi.Za negativnite rezultati od globalizacijata, bez ogled na pri~inite, seobvinuva amerikanskata ekonomska ekspanzija, koja bez somnenie, stanuvakontraverzna vo periodot na unipolaritetot vis-à-vis sostojbata vo periodotna bipolaritetot. Kako rezultat na amerikanskiot streme` za globalizacijase pojavuvaat kvalifikacii od tipot na “neoimperijalizmot”, kulturnainvazija i “sudiri na religiite”. Unipolaritetot ja zgolemuva pojavata nanezadovolstvo, koe direktno vlijae vrz perspektivite na stabilnosta vosvetot.

Unipolaritetot ja nametnuva procenkata na vrednostite, vo soglasnostso nacionalnite interesi na SAD i potrebata od nivno konsenzualnoprifa}awe. Me|utoa, vo praksa, takvoto nametnuvawe na amerikanskiotsistem na vrednosti vodi i kon sprotivni manifestacii kaj odreden brojzemji i kulturi, {to Samjuel Hantington go definira kako “porast nacivilizaciskata svest”. Vakvata politika ja zgolemuva zagriènosta nanaciite deka ne moàt samostojno da ja kreiraat sopstvenata sudbina,ovozmoùvaj}i im na lokalnite lideri da ja eksploatiraat sostojbata prekupovikuvawe na nacionalnite ~uvstva, tradicijata i naglesena upotreba nareligijata vo politikata. Moème da zaklu~ime deka unipolaritetot naj~estopretstavuva startna pozicija za onie koi pretendiraat da gi iskoristatslabostite na takviot poredok. Toa zna~i deka globalizacijata gi zgolemuvazakanite za pojava na novi sudiri, dodeka unipolaritetot ja zgolemuvaverojatnosta deka istite }e se pojavat.

Hegemonisti~koto vlijanie vo globalnata politika, globalnataekonomija ne e nasekade ednakvo i efikasno. Na hegemonijata i e imanentnonasilstvoto, odnosno taa generira pojavava na konflikti. Od druga stranai globalizacijata se operacionalizira vo uslovi koga svetot e struktuiranod pozicija na sila. Naporite za menaxirawe na vakvite sprotivnitrendovi dosega nemaa uspeh. Ne moè so sigurnost da se kaè dekaglobalizacijata bi bila poefikasna vo uslovi na bipolaritet ilimultipolaritet, no sepak takvoto ~uvstvo se nametnuva kako logi~no.

Imeno, fakt e deka i pokraj zna~itelnoto vlijanie na SAD kakosupersila vo me|unarodnite odnosi, svedoci sme na pojava na nasilstva ikonflikti. Strategijata na haosot e vo direktna korelacija so “kulturnataglobalizacija” ili “progresivanata kulturizacija” na op{testveniotìvot. Va`no e da se razbere deka postoi silna i trajna vrska pome|ume|unarodnata politi~ka ekonomija i bezbednosta, kako i faktot deka



41

novite tenzii pretstavuvaat efekt na globalnata politi~ka ekonomijapostavena na neoliberalni osnovi i pod hegemonisti~ko vlijanie. Votakvite konstelacii se nao|aat pri~inite za pojava na “asimetri~ni zakanii vojni”, vo koi do maksimum se iskoristuvaat tehnologijata i blagodetitena globalizacijata, so cel da im se nanese udar na golemite sili. Jasno edeka na udar ne se samo golemite sili, tuku takvite zakani moàt da bidatnaso~eni i kon drugi dràvi i drugi akteri na politi~kata scena, na sitenivoa vo globalizira~kiot svet.

Globalizacijata nema sopstveni mehanizmi za regulirawe, odnosnopostojano se javuva potreba od upotreba na voena sila za razre{uvawe nakonfliktni scenarija. Agresivniot unilateralizam se bazira napostavkite deka pri~inite poradi koi doa|a do konfrontacija pome|udràvite i op{testvata treba da posluàt kako opravduvawe i patokaz za“oblikuvawe na bezbednosnoto okruùvawe”. Vo uslovi koga se {iriidejata za gra|ansko op{testvo i se o~ekuva deregulacija vnatre vodràvata, od dràvata se o~ekuva da funkcionira vo hegemonisti~konadvore{no okruùvawe. Bi bilo sosema naivno da se poveruva dekaregioni, dràvi i nedràvni akteri hegemonijata ja doìvuvaat kako“oblikuvawe na bezbednosnoto okruùvawe”. Nasproti toa, rizicite zaglobalnata bezbednost se zgolemuvaat preku manifestacija nanacionalnite interesi na dràvite vo uslovi na globalizacija. Od drugastrana, idninata na globalizacijata zavisi od menaxmentot na bezbednosta.Takvata povrzanost ja istaknuva potrebata od pravilen menaxment naglobalizacijata, {to e determinirano kako nacionalen interes na SAD,od koj tie nema da otstapat. Inherentnata protivre~nost pome|uunipolaritetot i globalizacijata treba da se nadmine so postignuvawena konzistentnost pome|u po{irokite celi na me|unarodnata stabilnosti nacionalnite interesi.

Svedoci sme na faktot deka erata na globalizacijata, isto taka, sekarakterizira so formirawe koalicii po site pra{awa od me|unarodnozna~ewe. Ova se dolì na faktot {to vo sovremenata politika vladeemisleweto deka koaliciite se zdobivaat so legitimitet da gi selektiraatakciite. Stanuva zbor za intervencii kako odgovor na krizite, vo koi SAD,preku formirawe na koalicii, se obiduvaat da postignat vklu~uvawe napo{irok krug zemji vo akciite, so {to se anulira hegemonisti~kiot“background” i se disperzira tovarot na operaciite. Pove}eto zemji koi sepriklu~uvaat na koalicijata istoto go pravat so nade` deka }e bidatnagradeni za svoeto u~estvo vo operaciite, no sepak, nema somnevawe deka sotakvite koaliciski potfati se vklu~uva po{irokoto javno mislewe vo



oblikuvaweto na me|unarodnata politika. Cenata na ostanuvaweto nadvorod koalicijata e previsoka, osobeno za pomalite zemji, vo uslovi naglobalizira~ka ekonomija i politika, kako i od aspekt na aktivno u~estvona zemjata vo oblikuvawe na strategiskoto okruùvawe.

Patot kon multilateralizmotVlijanieto na globalizacita treba da bide zemeno predvid pri razvoj

na bezbednosnite strategii. Novite vidovi rizici, kako i zgolemenitetransnacionalni zakani ja nametnuvaat potrebata od kohezija vome|unarodnite odnosi, koja treba da bide postignata preku me|usebnoprilagoduvawe. Neophodna e pogolema sorabotka, preku odredena regulativa,koja bi opfa}ala soodvetni normi i celi, so {to }e se zamenitradicionalniot priod, kade me|unarodniot sistem agresivno seeksploatira{e za ostvaruvawe na individualnite interesi na edna dràva.

Hegemonisti~kiot priod na oblikuvawe na bezbednosnoto okruùvawee neadekvaten i kontraproduktiven. Svetot ne treba da gleda samo vo SAD,koga se javuva potrebata od razre{uvawe i menaxirawe na krizni situacii.Potrebno e razvivawe na zaedni~ki dogovoreni mehanizmi na odgovor. Na ovane treba da se gleda kako na balansirawe na silite vo svetot, tuku kako napotreba od kooperativni akcii za regulirawe i kontrola na bezbednosnitevlijanija na globalizacijata. SAD treba da zemat u~estvo vo takvite akcii iso svojot avtoritet da ja olesnuvaat sorabotkata pome|u zemjite. Koope-rativnata politika }e ovozmoì kontrola na hegemonijata, {to istorijata gopotvrduva vo post-voenite 1815, 1919 i 1945 godina. Sepak, jasno e dekaspomenatite istoriski uslovi bile poinakvi otkolku {to e toa slu~aj denes,poradi faktot {to rezultatot na vojnite ne bil unipolaritetot. Isto taka,vo SAD denes postoi golem broj pobornici na unilateralizmot, koi jazastapuvaat idejata za odrùvawe na slobodata na Ameri~kite deluvawa nadvorod svoite granici i vo organizaciite kako {to se ON gleda protivnik, koj goograni~uva suverenitetot na dràvite. Takviot priod ne uspeva da go prepoznaeneuspehot na hegemonizmot da odrì stabilen me|unarodniot poredok, {to voerata na globalizacijata e nadvor od sposobnostite na bilo koja nacija. Kolkupove}e hegemonizmot go minimizira i potisnuva legitimitetot i efikasnostana me|unarodnite organizacii vo globalniot svet, tolku ponestabilna stanuvaglobalizacijata. Oportunizmot na unipolaritetot mora da bide zamenet somultilateralniot priod, koj predominantno }e go profilira odnesuvawetona dràvite vo “globalnoto selo”.

Negativnite efekti na globalizacijata vo odnos na globalnatabezbednost moàt da se namalat preku izgradba na bezbednosna regulativa,koja bi bila prifatena od globalnata zaednica. Od koga se formirani



43

ON, golemite sili se obiduvaat da gi upotrebat da obezbedat legitimitetza celite na svoite individualni nadvore{ni politiki, dodeka malitezemji gi koristat kako kontra-balans na hegemonijata. Nema somnenie dekaglobalnite normi za bezbednosta izgledaat kako ~ista utopija duri i zanajtvrdokornite liberali, no isto taka, e vistina deka e potrebno da seizbegnat “strategiskite vizii” determinirani od agresivnite nacionalniinteresi. Ako se otfrla potrebata od zaedni~ki zbir na normi od oblastana bezbednosta, toga{ ne ostanuva mesto za optimizam za evolucija na~ovekovata svest vo odnos na potrebata od izgradba na podobar svet.5

Oblikuvaweto na bezbednosnoto okruùvawe vo idnina treba da seadresira na ON, kade treba da se razvijat strategii za upravuvawe i kontrolana novite rizici. Strategiite moèbi treba da bidat razli~ni vo zavisnostza koj region se nameneti. Drugi multilateralni institucii treba da sezajaknat za da moàt da go podobrat menaxmentot na globalizacijata. Naoblikuvaweto na globalnoto bezbednosno okruùvawe ne treba da se gledaedinstveno kako na nacionalen interes na SAD. Vetrovite na globalizacijatagi pravat site dràvi va`ni subjekti za odrùvawe na globalnata bezbednosti funkcionirawe na globalnata ekonomija i sozdavaat pogolema me|usebnazavisnot. Ako na globalnata bezbednost se gleda objektivno, me|unarodnatazaednica mora da gi zeme vo predvid site rizici koi gi pravat lu|eto nesigurnina planetata na koja ̀ iveeme. Legalnite i prakti~nite limiti na ON trebada se preocenat, so {to ON bi dobil uloga na efikasen arbiter.

Zaklu~okI pokraj faktot {to SAD za mnogu lu|e vo svetot nemaat imperijalisti~ki i

hegemonisti~ki stremeì, agresivniot unilateralizam stana norma na odnesuvawe,

kako posledica na unipolaritetot i hegemonijata. Zgolemenoto nasilstvo i

pritisoci se rezultat na unipolaritetot, potpomognati i od negativnite efekti

na globalizijata. Svedoci sme na politi~ki dilemi i debati za toa koj priod treba

da se zeme pri oblikuvaweto na bezbednosnoto okruùvawe i koj treba da go ima

liderstvoto. Koegzistencijata pome|u unipolaritetot i globalizacijata samo gi

zgolemi rizicite, taka {to se javuva zgolemena frekvencija na konflikti.

Unipolaritetot ja promovira i vo isto vreme ja ote`nuva globalizacijata, a

globalizacijata generira negativni posledici vrz unipolaritetot. Nema somnenie

deka multilateralizmot pretstavuva osnovna za podobruvawe na bezbednosnoto

okruùvawe vo globalniot svet. Pro{iruvaweto na bezbednosnite ramki so

5 P.H. Liotta, “A Stretgy of Chaos”, Nawal war College, 2000, str.48



zgolemuvaweto na ulogata na multilateralnite organizacii, vklu~uvaj}i gi i ON,

moàt zna~itelno da gi namalat negativnite efekti na globalizacijata.

Kolektivniot napor za podobruvawe na globalnata bezbednost }e mu posluì i na

svetot i na nacionalnite interesi na SAD. Promocijata na globalnite normi i

pluralizmot treba da bide kamen - temelnik na strategijata na globalizacija.

LITERATURA:

1. Malcolm Waters, Globalization, Rutledge, 1995.2. Gurmeet Kanwal, The New World Order, Idsa-India, 2000.3. U.S. White House, A National Security Strategy for a Global Age, Washington DC, 2000.4. Samuel Huntington, The Clash of Civilizations and the Remaking of World Order, oldier and the State, Touchstone, 19975. P.H. Liotta, “A Stretgy of Chaos”, Nawal war College, 2000.6. Kapstein, Ethan Barnaby, The Political Economy of National Security, (McGraw-Hill), 1997.7. David A. Lake, Beyond Anarchy: The Importance of Security Institutions”, International Security, 2001.8. Franz Nuscheler, Multilateralism vs. Unilateralism, Policy Papers, 2002

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA 45

Evroatlantski integracii

45

BEZBEDNOSNA RAMKA NA ME\UNARODNOTOANGA@IRAWE VO REPUBLIKA MAKEDONIJA

Stojan SLAVESKINacionalen bezbednosen avtoritet na RM vo NATO kontekst - Skopje

Apstrakt: Vo ovaa analiza }e napravime obid nakratko da gi istraìmerazli~nite formi na me|unarodnoto angaìarwe vo na{ata dràva voizminatite desetina godini. Republika Makedonija prestavuva{especifi~en slu~aj na anga`man na me|unarodnata zaednica. Toa {to dopo~etokopt na 2001 godina be{e vo fokusot na me|unarodniot anga`man,imenuvano kako prevencija na konflikt ili preventivna diplomatija, popotpi{uvaweto na Ramkovniot dogovor, na 13 avgust 2001 godina, go promeniteì{teto vo ne{to drugo nare~eno “misija za implementirawe na mirot”ili postkonfliktno gradewe na mirot. Istorijata na me|unarodnotoangaìraewe vo Makedonija moè da bide podelena vo pove}e fazi koime|usebno se preklopuvaa.

Klu~ni zborovi: preventivna diplomatija, mirotvorstvo, post-konfliktnogradewe na mirot, me|unarodno angaìrawe

SECURITY FRAMEWORK OF THE INTERNATIONAL ENGAGEMENTIN THE REPUBLIC OF MACEDONIA

Abstract: In this analyzes I will make an effort briefly to research different forms of theinternational engagement in our country in the last ten years. The Republic of Macedonia wasthe specific case of the international community engagement. What was by the beginning of2001 in the focus of the international engagement, named as conflict prevention or preventivediplomacy, after signing of the Framework Agreement on August 13, 2001 turned intosomething else called “a peace implementation mission” or post-conflict peace building.History of the international engagement can be divided in several overlapping phases.

Key words: preventive diplomacy, peacemaking, post-conflict peace building, internationalengagement



VovedKoga vo 1992 godina Republika Makedonija upati barawe do Sovetot za

bezbednost na Obedinetite nacii (ON) za ispra}awe na prvata preventivna misijana ovaa organizacija vo na{ata zemja ne moè{e da se pretpostavi deka toa e po~etokna eden desetogodi{en anga`man na me|unarodnata zaednica. Toa {to na po~etokotprestavuva{e relativno uspe{no preventivno angaìrawe, ne samo za Obedinetitenacii, tuku i za Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa (OBSE) iRabotnata grupa za etni~ki i nacionalni zaednici i malcinstva pri Me|unarodnatakonferencija za porane{na Jugoslavija (MKPJ) premina vo anga`man zapostkonfliktno gradewe na mirot, na re~isi site akteri na me|unarodnata scena,vo obidot da se stavi kraj na pove}emese~niot nasilen konflikt koj zapo~na vofevruari 2001 godina.

Preventivna diplomatijaEden od prvite me|unarodni preventivni akteri koi pristigna vo

Makedonija be{e Rabotnata grupa za etni~ki i nacionalni zaednici imalcinstva (ponatamu, “Rabotna grupa”) na Me|unarodnata konferencija zaporane{na Jugoslavija so sedi{te vo London. So mandat od generalniotsekretar na ON, gospodinot Butros Butros Gali, i pod vodstvo na germanskiotdiplomat, Gert Arens, Rabotnata grupa go zapo~na svoeto angaìrawe vooktomvri 1991 godina, koga sèu{te be{e del od Konferencijata za Jugoslavija.Koga Konferencijata za Jugoslavija se raspu{ti, Rabotnata grupa ja ima{eistata sudbina. So vospostavuvaweto na novata, postojana mirovnakonferencija, Me|unarodna konferencija za porane{na Jugoslavija so sedi{evo @eneva, Rabotnata grupa ja obnovi svojata rabotata. Ovaa vtorakonferencija be{e rezultat na zaedni~ka rabota na Evropskata unija (EU) iObedinetite nacii. Konferencijata nabrzo go naso~i svoeto vnimanie konpostignuvaweto na miroven dogovor za Bosna i ì gi prepu{ti pra{awata zapravata na malcinstvata na Rabotnata grupa.

Smetaj}i deka glavna zakana za mirot i stabilnosta vo Makedonija seme|uetni~kite odnosi, Rabotnata grupa glavno, ima{e uloga na medijator ise potpira{e na slednite preventivni alatki: ~esti poseti na Makedonija;poedine~na “{atl diplomatija”, pred se, nadvor od o~ite na javnosta imediumite; i vospostavuvawe na trilateralni forumi. Na ovie forumiprisustvuvaa, pokraj prestavnicite od Rabotnata grupa i Vladata na RM, ipripadnici na albanskata i srpskata etni~ka zaednica vo Makedonija. Temiza diskusija bea barawata koi gi postavuvaa pripadnicite na malcinskitezaednici vo dràvata i iznao|awe na soodvetni re{enija. Rabotnata grupaobezbeduva{e ne{to {to moème da go nare~eme “neutralen me|unarodenforum” za diskusija, pregovarawe i medijacija za problemite na malcinstvata,



ne samo za onie na albanskata etni~ka zaednica tuku i na drugite malcinskizaednici vo Makedonija. Grupata prestana da raboti vo januari 1996 godina.Moè da se zaklu~i deka aktivnostite na Rabotnata grupa imaa odreden uspehvo neutraliziraweto i zadovoluvaweto na del od barawata na etni~kitemalcinski zaednici vo dràvata, pred sè, srpskata, i pozitivno vlijaea namirot i stabilnosta vo dràvata.1

OBSE ja zapo~na svojata preventivna misija vo Makedonija vo septemvri1992 godina. Organizacijata gi implementira svoite dva preventivnimehanizmi, karakteristi~ni za priodot na OBSE kon bezbednosniteproblemi vo poststudenovoeniot period, vospostavuvawe na terenska misijana OBSE i redovni misii za pronao|awe na fakti i medijacija od strana naVisokiot komesar na nacionalnite malcinstva (High Commissioner on NationalMinorities - HCNM).

Na 10 septemvri 1992 godina, vo soglasnost so makedonskite vlasti,zapo~na da raboti Nabquduva~kata misija na OBSE (“Spillover Monitor Mission”)vo na{ata dràva. Ovaa misija prestavuva{e prvo zna~ajno me|unarodnoprisustvo, po osamostojuvaweto na dràvata.2 SAD go obezbedija {efot namisijata, ambasadorot Robert Frovik, i potrebnata logisti~ka podr{ka. Vopo~etokot misijata rabote{e so osum nabquduva~i (pokasno i se priklu~ijau{te dvajca od Nabquduva~kata misija na Evropskata zaednica) i nejziniotmandat be{e: „da go nabquduva razvojot na nastanite dol` granicata me|uMakedonija i Srbija i drugite podra~ja na zemjata doma}in koi moàt dabidat pogodeni od prelevaweto na konfliktot od porane{na Jugoslavija socel da se obezbedi po~ituvawe na teritorijalniot integritet i odrùawena mirot i bezbednosta, i da pomogne vo prevencijata od moèn konflikt voregionot.“3

Prestavnicite na misijata treba{e da patuvaat niz zemjata i da jaocenuvaat stabilnosta vo dràvata i da procenuvaat mo`nosta od izbuvnuvawe

1 Ima mnogu malku literatura posvetena na aktivnostite na MKPJ i nejzinata Rabotna grupa.Pove}e moè da se najde kaj: Ackermann A., Making Peace Prevail: Preventing Violent Conflict in Macedonia,Syracuse University Press, Syracuse, 2000, pp. 102-112.

2 Na Helsin{kiot samit na OBSE, vo juli 1992 godina, bea najaveni prvite ~ekori dekaOrganizacijata treba da zapo~ne so primenuvaweto na preventivnata diplomatija. Odlukata be{epodràna od toga{niot pretsedatel na SAD, Xorx Bu{, koj, na 6 avgust, predloì ispra}awe nanabquduva~i na OBSE vo Makedonija, kako i na Kosovo, Sanxak i Vojvodina vo Srbija. Formalnoodobruvawe na mandatot na misijata vo Skopje be{e dadeno od strana na Komitetot na postariteprestavnici, na 6 noemvri 1992 godina, a od makedonskata vlada be{e dadeno odobrenie sledniot den.

3 “Statement of the Head of the CSCE Spillover Monitor Mission Regarding Agreement on Understandingon Operations on Mission”, Prague: OSCE Office for Documentation and Information, 1992.



na konflikt, kako i da se angaìraat na drugi aktivnosti kompatibilni socelite na mandatot na misijata. Vo isto vreme, makedonskata vlada se soglasida ì gi obezbedi na misijata site relevantni informacii i celosno dasorabotuva vo izvr{uvaweto na zada~ite na misijata. Vladata ja prifatiodgovornosta za celosna za{tita na ~lenovite na misijata i obezbeduvawetona neograni~ena sloboda na dvièwe, taka {to misijata ja ima{e mo`nostada go sledi celiot spektar na nadvore{ni i vnatre{ni zakani po stabilnostana zemjata. 4

Vo svojata rabota, misijata be{e upatena da sorabotuva so drugiteme|unarodni institucii, vklu~uvaj}i go UNPROFOR, Rabonata grupa priMKPJ, Visokiot komesar na Obedinetite nacii za begalci (United NationsHigh Commissioner for Refugees - UNHCR), Misijata za pomo{ vo sproveduvawetona sankciite (the Sanctions Assistance Mission-SAM), Me|unarodniot monetarenfond (International Monetary Found - IMF), Svetskata banka (World Bank - WB), idrugi me|unarodni nevladini organizacii koi deluvaa vo dràvata. Vo istovreme, za rabotata na misijata be{e su{testvena i bliskata sorabotka vosamiot OBSE, posebno so Pretsedava~ot, Generalniot sekretar, Centarotza prevencija na konflikti, Visokiot komesar na nacionalni malcinstva,Kancelarijata za demokratski institucii i ~ovekovi prava (Office foeDemocratic Institution and Human Rights - ODIHR) i Parlamentarnoto sobranie,kako i so prestavnici od dràvite ~lenki na OBSE. 5

Zna~aen segment za preventivnata misija na OBSE bea, isto taka,redovnite misii za pronao|awe na fakti na Visokiot komesar za nacionalnimalcinstva. Vospostaven vo 1992 godina kako instrument za prevencija nakonflikti, mandatot na Visokiot komesar postepeno be{e naso~uvan kontoa {to pokasno }e se nare~e rano predupreduvawe i preventivna diplomatijai kako tie da se implementiraat. Postojanata misijata vo Makedonijasorabotuva{e so Visokiot komesar na nacionalni malcinstva, Maks van der[tul, koj vo redovni intervali, a nekoga{ i po~esto, koga situacijata toa gonalaga{e, ja posetuva{e na{ata dràva. Toj ja ima{e ulogata na medijator i,pred se, be{e zainteresiran za polo`bata na nacionlnite malcinstva voRepublika Makedonija.

4 Norman Anderson, OSCE preventive diplomacy in the former Yugoslav Republic of Macedonia, HelsinkiMonitor 1999 no. 2, str. 50.

5 Vo sorabotka so Parlamentarnoto sobranie na OBSE i ODIHR, postojanata misijatau~estvuva{e vo monitoringot na pretsedatelskite i parlamentarnite i lokalnite izbori vo dràvata.Vladata i politi~kite partii bea zainteresirani za prisustvo na nabquduva~i od OBSE na izborite,Vladata za da go zajakne nejziniot kredibilitet, a opozicionite partii za da go osiguraat po~ituvawetona me|unarodnite standardi.



Negoviot pridones za preventivnata diplomatija e evidenten vo mnogutepreporaki koi toj ì gi preloì na makedonskata vlada, a se odnesuvaa nabarawata i pravata na malcinskite etni~ki zaednici vo Makedonija. Negovatauloga okolu sproveduvaweto na popisot vo 1994 godina, statusot nanacionalnite malcinstva, a osoebeno pra{aweto za visokoto obrazovaniena Albanicite i vospostavuvaweto na Univerzitetot za Jugoisto~na Evropavo Tetovo, e zna~ajna. Za odbeleùvawe e izve{tajot za rano predupereduvawekoj toj go objavi vo maj 1999 godina za vreme na intervencijata na Kosovo, vokoj predupreduva na mo`nata destabilizacija na Makedonija, prv izve{tajod takov karakter od sozdavaweto na mehanizmot za rano predupreduvawe voramkite na OBSE.6

Za prv pat vo istorijata na ON, na barawe na pretsedatelot naRepublika Makedonija, Kiro Gligorov, preventivnata diplomatija, vo vidna preventivni sili se primeni vo na{ata dràva. Sostojbata vo Makedonija,vo toa vreme, be{e videna kako potencijalno eksplozivna i zato vo relativnokratko vreme po usvojuvaweto na rezolucijata 795 vo Sovetot za bezbednostna ON, na 11 dekemvri 1992 godina, bea isprateni ovie sili. Ovaa mirovna,preventivna misija, vo po~etokot deluva{e vo ramkite na komandata naUNPROFOR (United Nations Protection Force - UNPROFOR) za porane{naJugoslavija. Za od 31 mart 1995 godina, so rezolucijata 983 odobrena od Sovetotza bezbednost na ON, da se formira posebna misija za Makedonija, pod nazivotUNPREDEP (United Nations Preventive Deployment Force - UNPREDEP). Od 1fevruari 1996 godina UNPREDEP stana nezavisna misija pod direktnakomanda na ON vo Wujork. Zada~ite na misijata bea: (1) da se nabquduvamakedonskata granica so SR Jugoslavija i Albanija; (2) da gi odvra}a zakanitepo bezbednosta na Republika Makedonija i da ja zajakne stabilnota na zemjata;i (3) da dava dobri uslugi, odnosno da raboti zaedno so ostanatite me|unarodniagencii vo obezbeduvaweto na humanitarnata pomo{ i vospostavuvaweto nadijalog i pomiruvawe me|u etni~kite i politi~ki grupi vo zemjata.

Karakteristi~no za misijata be{e deka se sostoe{e od tri stolba: voen,politi~ki i humanitaren. Voeniot stolb na mandatot voglavno be{eizvr{uvan preku preventivnite sili. Nivnata zada~a be{e da vr{atmonitoring i da gi nabquduvaat sostojbite dol` makedonskata granica soSrbija i Albanija preku postojani i vremeni nabquduva~ki mesta i beapodràni od civilna policija na ON. Monitoringot na politi~kite,ekonomski i socijalni uslovi be{e odgovornost na civilniot {tab i {efot

6 Izve{tajot za rano predupreduvawe be{e objaven na 229-ot Plenaren sostanok naPostojaniot sovet. Vidi vo: OSCE “PC Journal No. 229”, 12 May 1999.



na misijata na UNPREDEP, polskiot diplomat, Henri Sokalski, koj be{eangaìran i vo brojni razgovori i dijalozi so liderite na politi~kitepartii. Tretiot stolb se odnesuva{e na socijalnite problemi i be{e podrànod brojni specifi~ni proekti sponzorirani od Obedinetite nacii, kako {toe, na primer, izgradba na infrastrukturni objekti. UNPREDEP, isto taka,blisku sorabotuva{e so OBSE, posebno zatoa {to nivnite mandati bea sli~nii poseduva{e dovolen broj na lu|e i logistika za da izvr{i del od mandatotna OBSE koj se odnesuva{e na monitoring na granicata.

Vo odnos na brojot i sostavot na mirovnicite, ne pove}e od 1000 vojnici,ovaa misija pove}epati doìvuva{e promeni, vo zavisnost od sostojbata vososedstvoto i odnosot na silite i interesite na zemjite postojani ~lenki naSovetot za bezbednost na ON. Misijata be{e prekinata na 25 fevruari 1999godina po vetoto na NR Kina pri glasaweto vo Sovetot za bezbednost na ONi pokraj baraweto na generalniot sekretar da se prodolì mandatot ipoddr{kata od ostanatite ~lenki vo Sovetot.7

Za uspe{nosta na ovaa misija ima mnogu pozitivni ocenki.8 Nekoianaliti~ari naveduvaat deka prisustvoto na amerikanskiot bataljon vosostavot na misijata be{e zna~aen faktor koj pridonese za uspehot namisijata. Imeno, toa be{e signal deka tuka Amerikancite imaat svojpoliti~ki i voen interest. Ponatamu, balansot na ovie trupi so nordiskitetrupi, so nivnoto dolgogodi{no iskustvo vo mirovnite operacii i obezbedijauspeh na misijata.9

Moème da zaklu~ime deka od noemvri 1992 godina pa do po~etokot na2001 godina, me|unarodnoto involvirawe vo Makedonija po svojata prirodabe{e preventivno i na{ata dràva ~estopati be{e istaknuvana kako edenod najuspe{nite primeri na preventivnata diplomatija. Me|unarodnotopreventivno angaìrawe zapo~na re~isi vedna{ po steknuvaweto nanezavisnosta na Republika Makedonija vo septemvri 1991 godina. Toa se

7 Se {pekulira deka vetoto na NR Kina be{e predizvikano poradi diplomatskoto priznavawe

na Tajvan od strana na R. Makedonija.8 Spored rezultatite od istraùvaweto na javnoto mislewe, objaveni vo Izve{tajot za rano

predupreduvawe, izraboten od “Kapital ‡ centar za razvojni istraùvawa”, za potrebite na Programatana ON za razvoj, najpopularna me|unarodna institucija vo Republika Makedonija se Obedinetitenacii (48,0), vedna{ pred Svetskata banka i (45,8) i Me|unarodniot monetaren fonad (43,6). Toa govoriza pozitivnite iskustva koi gra|anite na na{ata dràva gi imaat vo sorabotkata so Svetskataorganizacija. (Dnevnik, 26 dekemvri 2000).

9 Po{iroko za iskustvata od misijata na UNPREDEP moè da se najde kaj: Georgieva Lidija,Tvorewe na mirot, Studio ADA, Skpoje, 1999, str.177-199; Williams A., Preventing War: The United Nationsand Macedonia, Lanham: Rowman & Littlefield, 2000; Clive A., Conflict Prevention in Europe: The Case of theNordic States and Macedonia, Cooperation and Conflict, vol. 29, no. 4, 367-86.



slu~uva{e vo edna okolina koga se stravuva{e deka Makedonija moè da bidevovle~ena vo vojnata koja vo toa vreme se odviva{e na prostorite naporane{nata jugoslovenska dràva. Karakteristika na ovoj preventivenme|unaroden anga`man be{e involviraweto na pove}e me|unarodni akteri -Rabotnata grupa na MKPJ, Misijata na preventivno rasporeduvawe na ON iMisijata na OBSE. Site ovie akteri imaa ista cel, da se spre~i prelevawetona vojnata od Bosna i namalat tenziite pome|u razli~nite etni~ki grupi voMakedonija, posebno me|u Makedoncite i Albancite. Karakteristika na ovojanga`man e deka toj se odviva{e vo soglasnost so makedonskata vlada, i voslu~ajot na UNPREDEP, preventivnata akcija dojde po barawe upateno odstrana na pretsedatelot na dràvata. Zna~ajno e da se zabeleì i dekapreventivnoto angaìrawe na Rabotnata grupa, OBSE i ON be{e podrànood doma{nata politi~ka elita i postoe{e {iroka javna poddr{ka zainvolviraweto na me|unarodnata zaednica.

Ovaa faza na me|unarodnoto angaìrawe vo Makedonija delumno zavr{ipo rasformiraweto na Rabotnata grupa na MKPJ vo 1996 godina iprekinuvaweto na mandatot na UNPRDEP, vo 1999 godina, po vetoto od stranana NR Kina, ostavaj}i ja OBSE edinstvena od me|unarodnite organizacii dase spravuva so politi~kata i ekonomskata nestabilnost predizvikana odkrizata na Kosovo. Preventivnata akcija na me|unarodnata zaednica voMakedonija so vreme se namali, a ne be{e sledena od dolgotrajna strategijaza stabilizirawe na zemjata i regionot. Iznenaduva~ki be{e {to mandatotna UNPREDEP e prekinat vo vreme na Kosovskata kriza, koga be{e inajpotreben. Isto taka, me|unarodnata zaednica ne stori mnogu da ja zajaknestabilnosta i bezbednosta na Makedeonija na politi~ko, voeno i ekonomskopole, a posebno societalno, pra{aweto na nacionalniot identitet naMakedoncite, koe seu{te e predmet na osporuvawe. Seto toa sozdava{e ~ustvona privremenost i se ~ine{e deka se nema vizija za idninata na RepublikaMakedonija. Ili pak se ima{e, me|utoa taa ne be{e vo soglasnost sonacionalnite interesi na dràvta.

MirotvorstvoPo intervencijata na NATO na Kosovo i stacioniraweto na del od

trupite na Alijansata vo Makedonija, malo vnimanie se posvetuva{e navlijanieto koe nerazre{eniot status na Kosovo }e go ima na bezbednosta naRepublika Makedonija, odnosno deka nedefiniraniot status gi ohrabruvaekstremnite Albanci vo nivnite obidi za obedinuvawe na “site albanskiteritorii”. Posledica od intervencijata na NATO na Kosovo e vpe~atokotdeka vo Evropa granicite, sepak, moàt da se menuvaat so primena na sila,ako uspealo na Kosovo, zo{to da ne uspee vo Makedonija. So pojavata na



„taknare~enata ONA“i po~etokot na vooruènoto nasilstvo vo Makedonija,vo januari 2001 godina, zapo~na vtorata faza na me|unarodnoto angaìrawevo na{ata dràva koja moè da ja definirame kako „mirotvorstvo“.

Na po~etokot na krizata Vladata na RM, pou~ena od pozitivnotoiskustvo so UNPREDEP i cenej}i deka militantite doa|aat od Kosovo, upatibarawe do Sovetot za bezbednost na ON za vospostavuvawe na takanare~ena„tampon zona“ na granicata me|u Kosovo i Makedonija od kosovskata strana.Spored makedonskoto barawe, zonata treba{e da bide obezbeduvana odme|unarodni sili na dràvi koi bi bile podgotveni da se angaìraat voregionot. Na 7 mart 2001 godina, odràna e itna sednica na Sovetot zabezbednost na ON za situacijata vo RM po koja e izdadena izjava napretsedatelot vo koja se „podrùvaat makedonskite vlasti da odgovorat nanasilstvioto so soodvetno nivo na vozdrànost“, a predlogot za „tamponzonata“ e protolkuvan kako „maksimalisti~ko“ barawe. 10 Takvata sudbinare~isi i be{e o~ekuvana, bidej}i so takva odluka „golemite sili“ ednostavnobi go minimizirale svojot dosega{en trud, so {to silite na NATO bi sestavile vo situacija da priznaat deka ne go srabotile ona za {to bea nameneti.

Kako kofliktot se razgoruva{e taka Obedinetite nacii pokaùvaa sepomala zainteresiranost za sostojbata vo Makedonija. So rezolucijata 1345na Sovetot za bezbednost so koja se povikuvaat „dràvite i soodvetniteme|unarodni organizacii da sogledaat kako tie najdobro moàt da dadatprakti~na pomo{“11 , ON im ja prepu{tija potragata po re{enie zakonfliktot na regionalnite organizacii. Ottoga{, pa se do potpi{uvawetona Ramkovniot dogovor ovaa organizacija pasivno go nabquduva{e toa {tose slu~uva{e vo Makedonija.

Stepenot na angaìrawe na regionalnite bezbednosni organizacii -NATO, OBSE i EU - prete`no se fokusira{e na krizniot menxment inastojuvawata da se ograni~i {ireweto na konfliktot poprvo otkolku da seprevenira negovata eskalacija. Akcijata na me|unarodnata zaednica voglavnobe{e vodena od Havier Solana, visokiot prestavnik za nadvore{na ibezbednosna politika na EU, i lordot Xorx Robertson, generalniot sekretarna NATO, dodeka ulogata na OBSE be{e pove}e sporedena.

OBSE be{e prisutna vo Makedonija od samiot po~etok na nasilstvata.Kako {to nasilstvata zemaa zamav taka i OBSE gi zasiluva{e svoiteaktivnosti. Na 26 mart 2001 god. be{e nazna~en specijalen pratenik napretsedava~ot na OBSE za krizata vo Makedonija, amerikanecot Robert

10 Dnevnik, 09 mart 2001.11 Rezolucija na OON 1345, Nova Makedonija, 27 mart 2001.



Frovik, prviot {ef na Misijata na OBSE vo Makedonija. Po neuspe{nioti na svoja raka napraven obid, bez konsultacii so sedi{teto vo Viena iprestavnici na Vladata na RM, da posreduva me|u militantnite grupi iavtoritetite na RM vo iznao|awe re{enie za konfliktot neslavno zaminaod Makedonija.

U~estvoto na OBSE vo pregovorite za iznao|awe na politi~ko re{enieza krizata se relizira{e preku porane{niot Visok komesar za nacionalnimalcinstva, Maks van der [tul, koj be{e odreden za specijalen pratenik napretsedava~ot na OBSE, go zameni Robert Frovik, i sovetnik vo timot naHavier Solana, koj rabote{e na olesnuvawe na politi~kiot dijalog vozemjata. Me|utoa, negovata uloga pove}e be{e sporedna.

Na po~etokot na krizata NATO be{e prisuten vo zemjata prekuzadninskiot {tab na KFOR i na Kosovo preku silite za stabilizacija. KFORse pokaà inerten vo ~uvaweto na granicata me|u Makedonija i Kosovo.Baraweto na Vladata na RM za vospostavuvawe na „tampon zona“ na granicatame|u Makedonija i Kosovo, pokraj vo sedi{teto na ON vo Wujork, be{eobrazloèno i vo sedi{teto na NATO, vo Brisel. Politi~kiot komitet naNATO, na 08 mart 2001 godina, odlu~i da prevzeme merki za za{tita namakedonskta granica 12 so {to e otfrleno makedonskot barawe za formirawena „tampon zona“. So toa NATO pokaà deka nema nikakva èlba pove}e dase angaìra ili da dobie po{irok mandat od ON za da ja {titi Makedonija.13

Poradi toa Alijansata insistira{e RM samata da se angaìra voobezbeduvawe na sopstvenata teritorija.

Po site pritisoci za intervencija, NATO se soglasi da isprativojnici vo Makedonija, samo za izvr{uvawe na operacija za razoruùvawei pod uslov politi~kiot dijalog da dade rezultati. Odreden e i specijalenpratenik na NATO vo Makedonija, amerikanecot Piter Fejt, kojposreduva{e vo postignuvaweto na prekinot na ognot. Na 14 juni NATOdobi pismo od pretsedatelot Trajkovski, vo koe se bara{e pomo{ od NATO.Vo rok od edna nedela Alijansata donese nacrt plan za sobirawe naoru`jeto od vooruènite albanski ekstremisti.

Po baraweto na pretsedatelot Boris Trajkovski za poddr{ka odEvropskata unija za razre{uvawe na konfliktot, Evropskiot sovet go podrà

12 Merkite se odnesuvaa na zasileno patrolirawe na vojnicite na KFOR, povikani

se zemjite ~lenki na Alijansata da ì dadat na Makedonija bilateralna i multilateralna

voena pomo{, posebno za deminirawe na terenot i sorabotka vo razuznava~ki celi,

13 Toa stana jasno od na~inot na koj Xorx Robertson, u{te vo mart, koristej}i o{tar

vokabular gi osuduva{e teroristi~kite akcii.



„suverenitetot i teritorijalniot integritet na RM“, me|utoa, ja naglasineophodnosta od „efikasni vnatre{ni politi~ki reformi i konsolidirawena edno vistinsko multietni~ko op{testvo“.14 So toa EU stavi do znaewedeka nema da ima ~isto voeno re{enie za krizata.

Vo zati{jeto na konfliktot, pred toj povtorno da eruptira, na 9 april2001 godina, Republika Makedonija ja potpi{a Spogodbata za stabilizacijai asocijacija so EU, so {to EU saka{e da go intenzivira politi~kiot dijalogvo zemjata.

Koga ovoj obid ne uspea i ve}e be{e jasno deka konfliktot }e se pro{irii na ostanatiot del od zemjata EU re{i da gi zasili svoite napori i da odredisvoj prestavnik koj }e mu pomaga na Havier Solana i postojano }e bideprisuten vo Makedonija. Na po~etokot taa dol`nost ja obavuva{e britaskiotambasador vo Makedonija, Mark Dikinson, koj be{e nazna~en od Sovetot naministrite na EU za li~en prestavnik na visokiot prestavnik na EU. Nasamitot na EU vo Geteborg be{e predloèno e da se zajakne postojanotoprisustvo na EU vo Makedonija so toa {to }e se imenuva visoka evropskali~nost {to bi mu bila podredena Havier Solana. Na predlog na Pariz, nataa fukcija be{e odreden e porane{niot minister za odbrana, FransoaLeotar, koj be{e eden od kreatorite na Ramkovniot dogovor.

Vo odnos na krizata vo Makedonija, Sovetot na Evropa objavi nekolurezolucii so {to negovata uloga moème da ja ocenime pove}e deklarativnaotkolku prakti~na. Edinstven konkreten pridones dade Venecijanskatakomisija pri Sovetot na Evropa.Na pokana na specijalniot prestavnik naEU, Fransoa Leotar, vo pregovorite za iznao|awe re{enie za konfliktotovaa komisija u~estvuva{e so odredeni predlozi.15

Od samiot po~etok na krizata, stavaj}i go akcentot vrz politi~kite idiplomatski sredstva, i vo konsultacii so EU i NATO, Republika Makedonijase obide na miren na~in da najde re{enie za problemot potpiraj}i se, me|udrugoto, i na aktivnoto u~estvo na albanskiot politi~ki faktor. Koga ovieobidi ne donesoa rezultat se pomina na voenata opcija koja se pokaà kakoneuspe{na za povtorno na krajot da se bara politi~ko re{enie.

Mirovniot dogovor se karakterizira{e so takanare~ena „dualnastrategija“. Vo edna raka toj predviduva{e zapirawe na nasilstvata preku

14 Deklaracija na Evropskiot sovet po sredbata so pretsedatelot na Republika Makedonija,

Nova Makedonija, 27 mart 2001.

15 Komisijata e delumen dogovor na SE, {to zna~i deka samo zemjite ~lenki na SE, koi sesoglasile na dogovorot, u~estvuvaat vo nejzinite aktivnost i pridonesuaat vo nejziniot buxet.Nejziniot status be{e prifaten od komitettot na ministrite na 10 mart 1990 godina. Mislewata koigi davaat ekspertite od Komisijata se baziraat na objektivnost i sepak ne se obvrzuva~ki.



demobilizacija i razoruùvawe na ONA i vo druga raka toa treba{e da bidesledeno od sproveduvawe na odredeni reformi. Pokraj toa {to doneserelativen mir vo zemjata, Ohridskiot dogovor vo sebe sodrì brojninedostatoci. Pome|u drugoto, dovede do antizapadno raspoloènie vo zemjatai moèbi {to e i najva`no ja potvrdi upotrebata na sila i nasilstvo kakosredstvo za ostvaruvawe na odredeni barawa.16

Moème da zaklu~ime deka vo po~etokot me|narodnata zaednica japodrà Makedonija vo borbata protiv nasilnite ekstremisti~ki grupi. Sosvoeto odnesuvawe vo vremeto na Kosovskata kriza na{ata dràva ja zadolìAlijansata. Prvite nekolku meseci, se dodeka makedonskata vlada seobiduva{e konfliktot da go re{i voeno, me|unarodnata zaednica be{e mnogumalku angaìrana. Koga voeniot priod ne uspea da stavi kraj na nasilstvotoi postoe{e opasnost spiralata na konfliktot da izleze od kontrlola, toga{EU, NATO i OBSE gi zasilija nivnite pritisoci i zapo~naa so medijacijata{to dovede do potpi{uvawe na Ohridskiot dogovor. Prestavnicite na EU iNATO, Solana i Robertson, odigraa krucijalna uloga vo vospostavuvawetona “vlada na nacionalno edinstvo” sostavena od site glavni politi~ki partiikoja treba{e da ima kapacitet da se soo~i so krizata kolektivno. Ponatamu,tie na nekolku pati go preveniraa nejzinoto raspa|awe, u~estvuvaa vo nekolkupregovori za prekin na ognot i vr{ea pritisok da ne se proglasi voenasostojba. Se na sè, tie prvenstveno se obiduvaa da deluvaat kako “trabl{uteri”(“troubleshooters”)17 i da zadràt neutralna pozicija vo obidot da se najdere{enie za konfliktot.

Postoe{e mislewe deka me|unarodnata zaednica treba{e daintervenira i da ja pomogne Makedonija vo borbata protiv nasilniotekstremizam. Me|utoa, toa ne se slu~i. Interesite na me|unarodnata zaednicai na Makedonija ne se poklopija. Toa go potvrdi i specijalniot amerikanskiotpratenik Xejms Perdju, „nie smetavme deka ne e vo na{ interes da go storimetoa, a i Evropa go dele{e istiot stav. Smetavme deka so toa treba{e da sespravat samite Makedonci, a ne nekoi nadvore{ni sili.“ 18

Kombinacija na mirotvorstvo i prisila kon mirVo obidot da se iznajde politi~ko re{enie za konfliktot

me|unarodnata zaednica koriste{e i t.n. “prisilna diplomatija”.

16 Za sli~ni opservacii moè da se vidi kaj: Ackermann A., Macedonia in a Post-Peace AgreementEnvironment: A Role for Conflict Prevention and Reconciliation, The International Spectator no.1, 2002, pp. 79-80.

17 Zborot “trabl{uteri” ima anglisko poteklo i se upotrebuva za lu|e koi imaat osobenave{tina za razre{uvawe na problemite, na primer, vo me|unarodnite odnosi.

18 Vest, 06 i 07 oktomvri 2001.



Nadvore{nite medijatori bea snabdeni so “morkovi i stapovi”. Morkovitebea parite i potsetuvaweto deka samo dràva posvetena na mir i demokratijamoè da ~ekori na patot kon Evropa, so se {to zna~i toa. Stapovite beavalkanite zdelki na makedonskite politi~ari. Toa se ostvaruva{e nasledniot na~in. Za da ja prisili makednskata strana da sedne napregovara~kata masa se sproveduva{e neoficijalno embargo na oru`je,obvinetelkata na Ha{kiot tribunal ~estopati ja posetuva{e dràvata ipokaùva{e zainteresiranost za dela od domenot na tribunalot i se vr{e{epritisok vrz makedonskite avtoriteti da prifatat odredeni re{enija,verojatno pod zakana deka }e se obeledenat nekoi nivni „ne~isti“ biznisi,(najvpe~atliv be{e primerot so izvlekuvaweto na teroristite odAra~inovo). Na druga strana, za da se otkaàt Albancite od namerata sooru`je da ja podelat zemjata se objavi listata na lica na koi im be{e zabranetoda vlezat vo SAD, KFOR gi zasili aktivnostite na Kosovo i po~naa da sese~at finansiskite kanali na ONA.

ûvawe na mirot i postkonfliktno gradewe na mirotPo potpi{uvaweto na Ramkovniot dogovorot, na 14 avgust pristigna

prethodnicata na NATO. Den podocna, Severnoatlantskiot sovet doneseformalna odluka da ja zapo~ne operacijata „Su{testvena ètva“ (“EssentialHarvest”) za razoruùvawe na militantite vo Makedonija. Istovremeno iVladata na RM donese odluka za rasporeduvawe na silite na NATO vo RM.Se potpi{a i Dogovor so NATO za statusot i mandatot na silite na NATO.Spored Dogovorot, „angaìraweto na silite na NATO }e bide ograni~enaoperacija za sobirawe i uni{tuvawe na oru`jeto i municijata od vooruènitegrupi na etni~kite albanski ekstremisti“. Celata operacija trae{e 60 dena,od koi 30 dena se sobira{e i uni{tuva{e oru`je, a po 15 dena traejapodgotovkite za doa|aweto i zaminuvaweto na vojnicite. NATO trupite voMakedonija moèa da koristat sila samo za samoza{tita i za sprovedeuvawena misijata.Kratkoro~ata misija na NATO vo Makedonija za sobirawe naoruèto od albanskite ekstremisti be{e so najslab mandat od siteme|unarodni mandati vo regionot vo izminatat deecenija.

Na 26 septemvri oficijalno zavr{i misijata „Su{testvena ètva“ izapo~na povlekuvaweto na vojnicite. Istiot den, Sovetot na NATO izdadeizvr{na direktiva za novata misija na Alijansata pod ime „Kilibarnalisica“ (“Amber Fox”). Misijata be{e pod vodstvo na Germanija, i so u~estvona drugi nacii na NATO. Traeweto na operacijata be{e tri meseci somo`nost da se razgleda prodolùawe vo zavisnost od situacijata vo zemjata.Novata misija ima{e oficijalna zada~a da gi {titi civilnite nabquduva~ina OBSE i EU, me|utoa se angaìra{e i na zada~i od odrùvawe na mirot i



gradewe na merki na doverba. Glavna zada~a na monitorite be{e da gonadgleduvaat sproveduvaweto na Ohridskiot dogovor i postepenoto vra}awena makedonskite bezbednosni sili na teritoriite {to ne bea pod nejzinakontrola. Ovaa misija na NATO ima ograni~en mandat, kako vo odnos nazada~ite koi moè da gi izvr{uva taka i vo odnos na vremetraeweto, kako{to be{e slu~ajot i so operacijata „Su{testvena ̀ etva“. Na po~etokot be{epredvideno deka nivniot mandat treba da trae tri meseci, me|utoa, toj be{eprodolùvan pove}e pati na barawe na makedonskite avtoriteti.

Po stabiliziraweto na bezbednosnata sostojba, na 15 dekemvri 2002godina, misijata „Kilibarna lisica“ be{e zameneta so nova misija nare~ena“Sojuzni~kata harmonija” (“Allied Harmony”). Novata misija se sostoi od dvaelementi. Operativniot element na misijata obezbeduva poddr{ka name|unarodnite monitori od OBSE i EU na terenot vo porane{nite krizniregioni i so svoeto prisustvo treba da pridonese za zgolemuvawe nasigurnosta. Dodeka, drugiot element, sovetodavniot, treba da i pomogne namakedonskata vlada vo vospostavuvaweto na bezbednosniot reìm vopodra~jata kade{to se ~ustvuvaat posledicite od krizata, da gi lociraoblastite vo bezbednosniot sektor kade{to ima potreba od stranskaekspertska pomo{ i da se dade soodvetna pomo{, odnosno da se „harmoniziraat“bilateralnite i multilateralni aktivnosti so cel nadvore{nata pomo{ dabide poefektivna.19

Po postignuvaweto soglasnost pome|u EU i NATO za koristewe nakapacitetite na NATO i objavenata Deklaracija za Evropskata bezbednosnai odbranbena politika, EU napravi ~ekori za prezemaweto na voeniot delod misijata „Sojuzni~ka harmonija“.20 Na 31 mart 2003 godina, EU go prevzemavoeniot del od misijata na NATO so {to zapo~na misijata „Konkordija“predvodena od silite na EU za period od {est meseci.

Postkonfliktno gradewe na mirotSo Ramkovniot dokument, potpi{an na 13 avgust vo Ohrid, ne prestanuva

me|unarodnoto involvirawe vo Republika Makedonija poradi toa {to istiot

19 SACEUR OPLAN 10418 ALLIED HARMONY, 28 November 2002. 20 Na sostanokot na ministrite za nadvore{ni raboti na EU, odràn na 27 januari 2002 godina

vo Brisel, se usvoi dokumentot nare~en „Zedni~ka akcija“, eden vid ramkoven praven dokument zaispra}awe na prvata voena misija predvodena od EU vo Republika Makedonija. Vo dokumentot se velideka Evropskiot sovet ja izrazuva svojata podgotvenost da ja prevzeme misijata vo Makedonija so celda pridonese za stabilizirawe na sostojbata i sozdavawe na bezednosna okolina vo koja Vladata naRM polesno }e moè da gi sprovede odredbite na Ramkovniot dogovor. Imeno, odredbite na Dogovorotpovikuvaat na {irok spektar aktivnosti koi treba da gi prezeme EU, a se odnesuvaat na vladeewetona pravoto, vklu~uvaj}i programi za gradewe na instituciite i aktivnostite na policijata koi trebame|usebno da se podrùvaat i zajaknuvaat.



se temeli na dve premisi vo re{avaweto na konfliktot. Ednata erazoruùvaweto i demobilizacijata na ONA, koja treba{e da ja sprovedeNATO, i vtorata ustavni reformi ~ie implementirawe treba{e da bidatnabquduvano od EU i OBSE. Vo su{tina, ulogata na me|unarodniteorganizacii prodolùva da bide krucijalna i vo poslednata faza odme|unarodnoto angaìrawe vo Makedonija, postkonfliktnoto gradewe namirot.

Strategijata na me|unarodnata zaednica za iznao|awe re{enie zakonfliktot vo Makedonija poa|a od Ramkovniot dogovor, vo ~ij aneks C seveli deka EU e povikana da go olesnuva, nabquduva i pomaga sproveduvawetona tekstot koordiniraj}i go toa so potpi{anata Spogodba za stabilizacijai asocijacija. Strategijata locira osum oblasti na akcija. Prvata erazoruùvaweto i demobilizacijata na ONA, koja treba{e da bide sprovedenaod strana na NATO. Vtorata e politi~ka akcija za ~ija koordinacija ostanuvada bide zadolèn Havier Solana i negoviot specijalen emisar vo Makedonija.Toj treba tesno da sorabotuva so amerikanskiot pratenik i redovno da jainformira EU za razvojot na situacijata. Tretata to~ka se rekonstrukcijatai Donatorskata konferencija, koja se organizira{e po usvojuvaweto naustavnite amandmani. Vo ovoj del Evropskata komisija ja prezede glavnatauloga vo tro{ewe na me|unarodnata pomo{. êtvrtata oblast e vra}awetona begalcite, koe e „klu~en element za izgradbata na doverba“, pri {to seprepora~uva sorabotka so Visokiot komesar za begalci na ON.Nabquduvaweto e pettata oblast, dadena na nabquduva~ite na EU i OBSE.[estata oblast e treniraweto na policijata na koe rabotea SAD i OBSE.Ovoj del predviduva i reforma na policiskite slu`bi vo Makedonija.Zakonodavstvoto e sedmata oblast vo finaliziraweto na paketot zakoni zalokalnata samouprava, finansii, policija i obrazovanie vo soglasnost sokriteriumite na EU i Sovetot na Evropa. Popisot i izborite se osmataoblast, vo koja Evropskata komisija i Sovetot na Evropa se javija vo uloga nanabquduiva~i.

Po potpi{uvaweto na mirovniot dogovor, na 27 septemvri, Sovetot nabezbednost na ON, se oglasi u{te edna{ i ja donese rezolucijata 1371 vo kojase izrazuva poddr{ka za Ramkovniot dogovor, se pozdravuvaat naporite naNATO, EU i OBSE za pridonesot vo sproveduvaweto na dogovorot i se davasilna podr{ka na relevantnite me|unarodni organizacii vovospostavuvaweto na me|unarodno bezbednosno prisustvo vo Makedonija. Ovaarezolucija e prodolènie na rezoluciite 1244 i 1345.

Na 31 avgust 2002 godina, RM i EU potpi{aa spogodba za aktivnostitena nabquduva~kata misija na EU vo na{ata zemja. So spogodbata se reguliraatstatusot i prestojot na nabquduva~kata misija. Zada~a na Monitoring



misijata na EU (MMEU)be{e da sobira informacii, da raboti napodobruvawe na me|uetni~kite odnosi, da go nabquduva dvièweto na licatai da go nadgleduva vra}aweto na begalcite. Nabquduva~kite aktivnosti naovaa misija se odnesuvaat, pred sè na vra}aweto na begalcite, povtornootvarawe na u~ili{tata i obnova na razru{enite ku}i, kako i davawepodr{ka na Ramkovniot dogovor. Svoite izve{taji MMEU gi dostavuva doSovetot na EU.

Otkako se potpi{a Ramkovniot dokument, Vladata na RM pobaraod OBSE da go zgolemi brojot na nabquduva~ite vo zemjata za tie dapomognat vo sproveduvaweto na merkite na gradewe na doverba oddogovorot. Na 6 septemvri vo Viena, Postojaniot sovet na Organizacijatadonese odluka za pro{iruvawe na svojata misija. Na 29 septemvri, u{teedna{ se zgolemi brojot na nabquva~ite na OBSE, na 159, so zada~a redovnoda izvestuvaat za sostojbata i bezbednosta na granicata vo severniot delna zemjva, za ilegalno prenesuawe na oru`je i za humanitarnata sostojbavo Regionot. Po zgolemuvaweto na svojata misija, na OBSE, isto taka, mube{e pro{iren negoviot mandat koi treba{e da gi reflektita novitezad~i vo edna post-konfliktna sredina. Ovie zada~i na OBSE se odnesuvaatna: pridones kon gradeweto doverba, ize{tai za humanitarnata situacija(vra}aweto na begalcite i vnatre{no raselenite lica), nabquduvawe nakrijum~areweto na oru`je i lu|e, i najva`no, da se nadgleduva faznotovra}awe na policiskite sili vo etni~ki me{anite sela. Ponatamu, OBSEvo svojot sostav ima i policiski sovetnici koi ja prezemaa odgovornostaza obuka na novite policajci od etni~kite malcinstva kako {to e zapi{anovo Ramkovniot dogovor. Pokraj zgolemuvaweto na brojot na monitorite idoa|aweto na policiskite sovetnici, zajaknuvawe na misijata na OBSEvo RM vklu~uva i 17 eksperti od SAD za obuka na policijata. Vladata naRepublika Makedonija e odgovorna za bezbednosta na monitorite na OBSE,dodeka za eventualnata dopolnitelnata bezbednost odgovoren be{e NATO.Isto taka, Organizacijata prodolùva so nekoi od svoite tradicionalniaktivnosti, kako {to se proektite vo oblasta na mediumite, se so cel nagradewe na merki na doverba.

Zaklu~okMe|unarodniot anga`man vo Republika Makedonija vo ovie deset godini

ima{e kontraverzno vlijanie. Generalno, moè da se kaè deka preventivnoto

angaìrawe vo prvite godini od makedonskata nezavisnost be{e edinstveno po

svojata su{tina vo istorijata na me|unarodnata zaednica i go spre~i prelevaweto



na konfliktot od prostorite na porane{na Jugoslavija vo na{ata dràva. Me|utoa,

vakvoto preventivno angaìrawe ima{e odredeni nesakani negativni posledici.

To~no e deka najlo{oto scenario za prelevawe na konfliktot od Hrvatska i Bosna,

i duri i pokasno od Kosovo be{e prevenirano. Isto taka, e to~no deka preventivno

angaìrawe i pomogna na dràvata da se konsolidira i vo del od doma{nite raboti.

Me|utoa, preventivno angaìrawe treba{e da bide dolgotrajno po svojata priroda,

posebno ako se ima predvid deka dràvata opstojuva{e vo edna nestabilna vnatre{na

i nadvore{na okolina. Prekinuvaweto na mandatot na UNPREDEP vo vremeto koga

zapo~na konfliktot na Kosovo ima{e negativno vlijanie i deluva{e

destabilizira~ki za bezbednosta na na{ata dràva.

Od po~etokot na krizata vo RM site diplomati vo RM, kako i prestavnicite

na me|unarodnite institucii, upatija nedvosmislena poddr{ka na teritorijalniot

integritet na RM i gi osudija aktite na nasilstvo. I pokraj toa treba{e da pomine

podolg period za politi~kiot faktor da napravi dogovor so samiot sebe za se spravi

so nasilstvoto. Toa dvoumewe be{e sfateno kako nesposobnost za donesuvawe na

relevantni politi~ki odluki vo re{ava~ki momenti, fakt koi zaedno so faktot za

fizi~ko nekontrolirawe na del od dràvnata teritorija vodi kon postavuvawe na

novi uslovuvawa. Problemot nastana koga nasproti o~ekuvanata brza pobeda dojde

do simbioza me|u vooruènite grupi i albanskoto naselenie. Otsustvoto na

podr{kata od albanskite partii za voena razvrska, gi soo~i strancite so dve

Makedoniii - makedonska i albanska. Natamo{nata poddr{ka na makedonskata Vlada

vo presmetka so vooruènite grupi }e zna~e{e, vsu{niost, poddr{ka na Makedoncite

nasproti Albancite. Ottuka, nivnoto insistirawe na kompromis koj }e gi obedini

vo edna zaedni~ka politika ovie dva zna~ajni segmenti na makedonskoto op{testvo.

Duri otkako doma{nite politi~ari ne moà ili ne sakaa da proizvedat politi~ko

re{enie, a pou~eni od dosega{nite docnewa da interveniraat vo takvite balkanski

krizi, SAD i EU gi ispratija svoite prestavnici da proizvedat kakov takov dogovor.

Oruènite dejstvija vo Makedonija pokaàa deka nasilieto e najbrz na~in za

postignuvawe na odredeni celi, poprvo otkolku pregovorite. Lekcijata {to treba{e

da ja nau~i me|unarodnata zaednica od minatoto e deka dodeka odredeni grupi ne se

li{at celosno od voenata opcija, nikoga{ nema da ima mesto za politi~ka opcija.

Politi~kiot proces moè da se odviva samo vo stabilna sredina, kade {to sekoja

grupa znae deka nema druga opcija od kompromisot i koegistencijata.

Vo su{tina, vo periodot po potpi{uvawe na Dogovorot, za Republika

Makedonija i ponatamu prodolùva da bide od esencijalno zna~ewe me|unarodnoto

involvirawe koe e naso~eno kon nadgleduvawe na implementiraweto na mirovniot

dogovor. Ponatamu, po se izgleda deka i vo dogledno vreme Makedonija }e ostane

visoko zavisnana od ulogata na tretata strana, me|unarodnata zaednica.

Kaj golem del od javnosta, pa i me|u nekoi politi~ki partii, preovladuva

misleweto deka me|unarodnite organizaci tradicionalno ja dràt stranata na



Albancite vo Makedonija, ~ustvo koe se zajakna za vreme na minatogodi{niot

konflikt. Ako saka da ja za~uva celovitosta i da bide del od evroatlantskite

integracii Makedonija mora da bide svesna deka }e trpi vlijanie i pritisok od

me|unarodata zaednica. Samo toa vlijanie treba da bide vo interes na site etni~ki

zaednici vo Republika Makedonija, me|utoa, ne i na {teta na makedonskiot narod i

negoviot identitet.

LITERATURA

1. Ackermann A., Making Peace Prevail: Preventing Violent Conflict in Macedonia, SyracuseUniversity Press, Syracuse, 2000.

2. Ackermann A., Macedonia in a Post-Peace Agreement Environment: A Role for ConflictPrevention and Reconciliation, The International Spectator no.1, 2002.

3. Anderson N., OSCE preventive diplomacy in the former Yugoslav Republic of Macedonia,Helsinki Monitor, 1999.

4. Clive A., Conflict Prevention in Europe: The Case of the Nordic States and Macedonia,Cooperation and Conflict, vol. 29, no. 4.

5. Framework Agreement, SEC DEL/186/01, 16 August 2001.6. Georgieva L., Tvorewe na mirot, Studio ADA, Skpoje, 1999.7. Rezolucija na OON 1345, Nova Makedonija, 27 mart 2001.8. Deklaracija na Evropskiot sovet po sredbata so pretsedatelot na Republika

Makedonija, Nova Makedonija, 27 mart 2001.9. PC Journal - OSCE, No. 229, 12 May 1999.

10. Statement of the Head of the CSCE Spillover Monitor Mission Regarding Agreement onUnderstanding on Operations on Mission, Prague: OSCE Office for Documentation andInformation, 1992.

11. SACEUR OPLAN 10418 ALLIED HARMONY, NATO, 28 November 2002.12. Williams A., Preventing War: The United Nations and Macedonia, Lanham: Rowman &

Littlefield, 2000.





PRIDVI@UVAWETO NA REPUBLIKA MAKEDONIJAKON NATO I POTREBATA ZA KOORDINACIJA NAAKTIVNOSTITE NA NACIONALNO NIVO

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Apstrakt: Tekstot pretstavuva teoriska ramka za analiza nakoordinacijata na dràvnite organi niz prizmata na nejzinoto zna~ewe zapribliùvawe na Republika Makedonija kon evroatlantskite strukturi. Odefikasnosta na postavenite celi vo golema merka zavisi i uspe{nosta nadràvata za pribliùvawe kon evroatlantskite strukturi. Vakvataopredelba bara usoglasuvawe na stavovite na site relevantni faktori so koisamo }e se zabrza na{iot priem vo ovie strukturi kako na{a krajnastrategiska cel.Ottuka, patot do celosnata asocijacija vo evroatlantskite strukturipodrazbira ne samo podolga vremenska distanca kako period potreben da seispolnat uslovenite barawa za asocirawe, tuku toj pat na strukturnipromeni e ispolnet i so turbulentni procesi vo re~isi site segmenti nastrategiskiot koncept na dràvata.Od taa pri~ina, avtorot prezentira eden pogled na eden proces koj e vo tek igi naso~uva naporite pred novite predizvici koi se imperativ za site nas, ase odnesuva na {ansata Republika Makedonija mnogu brzo da gi zapo~nirazgovorite za priklu~uvawe kon Alijansata.

Klu~ni zborovi: politi~ko-voena organizacija, evroatlantski integracii,koordinacija, efikasnost, interoperativnost

THE ADVANCEMENT OF THE REPUBLIC OF MACEDONIATOWARDS NATO AND THE NEED FOR COORDINATION OF THEACTIVITIES AT NATIONAL LEVEL

Abstract: The text represents theoretical framework for analysis of coordination of stateinstitutions through the prism of its significance for advancement of the Republic ofMacedonia towards the Euro-Atlantic structures. The efficiency of the stated goals in large



extent affects the success of the state for advancement towards the Euro-Atlantic structures.Such determination demands coordination of standpoints of all relevant factors which wouldaccelerate our membership into these structures as our final strategic aim.Thus, the road to full association into the Euro-Atlantic structures means longer period oftime necessary to fulfill the demands for association. That road of structural changes is full ofturbulent processes in all segments of the strategic concept of the state.From that reason, the author presents a view of a current process and directs the endeavoursin front of the new challenges which are a must for all of us and concerns the opportunity forthe Republic of Macedonia to begin the talks for membership to the Alliance very quickly.

Key words: political-military organization, Euro-Atlantic integrations, coordination,efficiency, interoperability.

VovedSekoja diskusija za me|unarodnite organizacii za odbrana treba da zapo~ne

so spomnuvawe ili definirawe na nivnite oblasti na odgovornost. NATO1 kako

politi~ko-voena organizacija, Organizacijata za bezbednost i sorabotka vo Evropa

(OBSE) i Evropskata unija se dosta razli~ni: tie gi nemaat istite celi i nivnite

strukturi, rabotewe i resursi, na nieden na~in ne se sporedlivi, iako site tie se

odnesuvaat na klu~nite koncepti na Alijansa, t.e. odbrana, bezbednost, za{tita ili

pomo{.2

Site analizi na sovremenite oblici na povrzuvawe na dràvite neizbe`no

sodràt i osvrt na NATO kolektivitetot, kako osoben i zna~aen integrativen oblik.

NATO ja otslikuva transatlantskata vrska preku koja bezbednosta na Severna

Amerika e permanentno povrzana so bezbednosta na Evropa. Toa e prakti~en izraz

za efikasen kolektiven napor pome|u nejzinite ~lenki vo poddr{kata na nejzinite

bezbednosni interesi.3

Transformacijata na NATOPo zavr{uvaweto na Studenata vojna vo golema merka se namalija

opasnostite od izbuvnuvawe golemi vooruèni sudiri, no istovremeno sezgolemija predizvikuva~kite mo`nosti za novi opcii i rizici.

Raspadot na komunisti~kite sistemi vo Isto~na Evropa i vo Sovet-skiot sojuz pome|u 1989 i 1991 godina dovede do samoraspu{tawe na „Isto~niot

1 NATO e kratenka od North Atlantic Treaty Organization ili vo prevod: Organizacija na

Severnoatlantskiot dogovor. Vo ovoj trud pokraj skrateniot i poln naziv na ovaa organizacija }e se

upotrebuvaat i drugi kaj nas voobi~aeni nazivi: Severnoatlantski sojuz, Alijansa ili Zapadna alijansa.2 Consequences of the Madrid Summit on Security and Stability in Europe, NATO Defence College, Rome,

1998, 973 NATO Handbook, NATO Office of Information and Press, 1110 Brussels, Belgium, 2001, 30



blok“, so {to „Zapadniot blok“, ostana bez partner na evropski i svetskiplan.

Soo~en so mo`nosta za negova marginalizacija ili povlekuvawe odpoliti~kata karta, NATO trgna kon negova transformacija. Vo toa mupomogna negovata reputacija na pobednik vo Studenata vojna i imixot naorganizacija koja {iri stabilnost {to ovozmoì da dobie novi zada~i i gonapravi privle~en za mnogu drugi dràvi od Centralna i od Isto~na Evropa.4

Vo deceniite na isto~no‡zapadnata konfrontacija, Atlantskata ali-jansa ja demonstrira{e svojata sposobnost za pravewe vnatre{ni promeni:postepeno pro{iruvawe; modifikacii na nacionalnite obvrski i sl.5

Alijansata pomina dolg pat vo zadovoluvawe na potrebite na povoenaEvropa, vo namaluvawe na napnatosta me|u Istokot i Zapadot itn. Alijansatavo poslednite godini e vklu~ena vo re{avawe na dene{nite problemi, celosnogi primenuva svoite iskustva na sostojbata vo Bosna, se vklu~i vo „mirovnioperacii“ vo SR Jugoslavija. So formalnata soglasnost naSevernoatlantskiot Sovet od 22.08.2001 godina, NATO zede u~estvo voRepublika Makedonija vo procesot na razoruùvawe na albanskiteekstremisti vo operacijata poznata pod imeto „Su{tinska ètva“.6 Posleteroristi~kite napadi vrz SAD od 11 septemvri 2001, globalnata slika vosvetot jasno gi odrazi i starite i novite protivre~nosti. Terorizmot,recesiite, pa i drugite socijalnoekonomski bolesti sega se sudbina ne samoza tranziciskite zemji, tuku, re~isi i za site dràvi vo svetot. Vo nasoka naeliminirawe na ovaa nova opasnost NATO se angaìra{e vo tekot naminatata godina vo Avganistan, a sega negovite napori se naso~eni i konIrak kon zemja koja sè po~esto e poso~uvana kako izvor na zakana inestabilnost po celiot svet so elementi na povrzanost so teroristite napoodelni teroristi~ki organizacii.

Vo obezbeduvaweto na poddr{ka od strana na OON, NATO gi prezemaprakti~nite ~ekori za obedinuvawe na multinacionalni sili za za~uvuvawena me|unarodniot mir, pod mandat na OON so politi~ka i so voena poddr{ka.

Alijansata treba da odigra klu~na uloga vo konsolidiraweto iprezentacijata na pozitivnite promeni od bliskoto minato, soo~uvaj}i se sotekovnite i so idnite bezbednosni predizvici.

4 Teokarevi} J., i Milinkovi} B., Bezbednost Evrope i [irenja NATO-A, Institut za evropske studije, Beograd,

1998, 365 Consequences of the Madrid Summit on Security and Stability in Europe, NATO Defence College, Rome,

1998, 1046 Vo septemvri 2001 godina, Vladata na Republika Makedonija i NATO sklu~ija spogodba za

sproveduvawe na operacijata „Kilibarna lisica“, zaradi obezbeduvawe dopolnitelen pridones zabezbednosta na me|unarodnata nabquduva~ka misija vo Republika Makedonija. Isto taka od sredinatana mesec dekemvri 2002 godina, NATO e vo nova misija vo Republika Makedonija poznata kako„Sojuzni~ka harmonija“.



Celta na NATO e da ja zasiluva stabilnosta, blagosostojbata islobodata na site nejzini ~lenki so pomo{ na eden sistem na kolektivnaodbrana. Toa zna~i deka ~lenkite na NATO kolektivitetot se soglasuvaatda se branat zaedno.

Pro{iruvaweto na NATO stana najkontroverznata tema na javnitedebati pome|u zainteresiranite zemji, no i vo me|unarodnite institucii iorganizacii.

Vo april 1949 godina ovoj voen sojuz go formiraa 12 dràvi: SAD,Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija, Luksemburg, Holandija, Danska,Island, Italija, Norve{ka i Portugalija. Potoa NATO vo svojatapoluvekovna istorija tri pati go zgolemi brojot na ~lenstvoto.7

Denes, vo uslovi koga ne postoi opasnost od t.n. tradicionalen rival,Alijansata svoite napori gi ima naso~eno kon svoite vooruèni sili imo`nite promeni vo sopstvenata voena podgotvenost. So toa se postavuvaatkako imperativ pro{irenite celi na NATO, vo koi prvenstveno, se vklu~enidijalogot, sorabotkata i partnerstvoto so zemjite od Centralna i od Isto~naEvropa i drugite zemji ~lenki na OBSE, razvivaj}i bliska vrska so drugiinstitucii va`ni za za~uvuvawe na evropskata bezbednost kako {to se OON,OBSE i EU.

Pro{iruvaweto na NATO, odnosno priemot na novite evropski dràvii ~lenstvoto vo Organizacijata na Severnoatlantskiot dogovor enajzna~ajnata me|unarodna inicijativa po zavr{uvaweto na Studenata vojna.8

Prv zna~aen dokument donesen po zavr{uvaweto na Studenata vojna be{eDeklaracijata donesena na Samitot odràn vo London vo 1990 godina, na kojna vladite na Sovetskiot Sojuz i na dràvite od Centralna i od Isto~naEvropa im be{e upatena ponuda za vospostavuvawe redovni diplomatskiodnosi i razvivawe na sorabotkata.9 Prisposobuvaj}i se kon novonastanatatasostojba vo svetot i zaradi doizgraduvawe i usovr{uvawe na sopstvenatastruktura, NATO prezede nekolku ~ekori vo kontekst na op{tite promeni

7 Vo 1952 godina na Sojuzot mu pristapija Grcija i Turcija, a vo maj 1955 Zapadna Germanija.Ne{to podocna vo 1982 istoto go napravi [panija. Vo 1990 godina se soedinija Zapadna i Isto~naGermanija i so toa novata obedineta Germanija ja zameni Zapadna Germanija kako ~lenka. Vo ramkitena procesot na pro{iruvawe na NATO vo 1999 godina Ungarija, Polska i ê{kata Republika beaprimeni vo polnopravno ~lenstvo. Vo 1966 godina Francija se povle~e od integriranata voena komanda,

no, sepak, ostana ~lenka na Organizacijata.8 Za pro{iruvaweto na NATO se vodele raspravi vo vladite i vo parlamentite na najmo}nite

dràvi, i pritoa se vodeni detalni i iscrpuva~ki pregovori me|u ~lenkite i potencijalnite kandidati

za ~lenstvo vo Alijansata i po toj povod se doneseni golem broj me|unarodni dogovori.9 Teokarevi} J., i Milinkovi} B., Bezbednost Evrope i Širenje NATO-A, Institut za evropske studije, Beograd,

1998, 36-37



vo globalnoto opkruùvawe. Tie ~ekori se sodràni vo odlukite koiproizlegoa od Samitot vo Rim vo 1991 godina, koga NATO konkretnorasprava{e za smislata na natamo{niot opstanok i dejstvuvaweto naAlijansata vo uslovi koga ne postoi Var{avskiot dogovor. So Rimskatadeklaracija se naglasuva deka so raspadot na bipolarnosta nastapil periodna izgradba na nova bezbednosna arhitektura koja bi se bazirala nakohabitacija i sestrana sorabotka na ve}e postojnite integracii naevroatlantskoto podra~je (KEBS/OBSE, EU, Sovetot na Evropa) so NATO.

Vo 1993 godina NATO na pove}eto sostanoci se zalaga{enovosozdadenite dràvi da dobijat ograni~eno povrzuvawe so NATO, so{to }e im se ovozmoì da ja zajaknuvaat bezbednosta i sorabotkata vo setaEvropa.

Patot na transformacija prodolì i na naredniot Samit odràn voBrisel vo januari 1994 godina. Najva`na me|u odlukite na ovoj sostanok be{epretstavuvaweto na inicijativata Partnerstvo za mir (PzM).10

Vo 1995 godina be{e donesen eden od nazna~ajnite dokumenti koi gotretiraat pra{aweto za pro{iruvaweto na NATO, a toa e t.n. „Studija zapro{iruvawe na NATO“. Vo studijata se istaknuva potrebata zapro{iruvawe na NATO so novi ~lenki, pri {to PzM treba da im pomognena partnerite da gi prezemat neophodnite reformi na poleto narakovodeweto so odbranata koi se odnesuvaat na transparentno planirawena nacionalnata odbrana, vo delot na resursite, buxetiraweto itn.

Vo 1995 godina, po triesetina godini apstinirawe, Francija se vrativo NATO prifa}aj}i edno mesto vo Voeniot komitet po procesot zazabrzuvawe na planovite na porane{niot amerikanski pretsedatel BilKlinton za pro{iruvawe na Alijansata.11

Inicijativite od Briselskiot samit bea realizirani na Samitotvo Berlin vo juni 1996 godina. Na ovoj Samit bea dadeni pogolemi

10 PzM e formirano kako izraz na zaedni~koto ubeduvawe deka stabilnosta i bezbednosta naevroatlantskata oblast moè da bide postignata samo preku sorabotka i zaedni~ko dejstvuvawe. Za{-titata i promoviraweto na fundamentalnite slobodi i ~ovekovi prava i braneweto na slobodata,pravdata i mirot preku demokratija se zaedni~ki vrednosti koi se fundamentalni za Partnerstvoto.Programata PzM e vospostavena vo ramkite na Severnoatlantskiot sovet za sorabotka (NACC – NorthAtlantic Cooperation Council). Sovetot e osnovan vo 1991 godina. PzM prvenstveno se naso~i kon kon-kretna voena sorabotka so NATO i so oddelni dràvi, dodeka NACC se promovira kako multilateralenforum za razgovarawe za politi~ki i bezbednosni pra{awa, kako i za razmena na informacii zaproblemite vo ekonomijata i ìvotnata sredina.

11 Vo maj 1954 godina, zapo~naa zavr{nite operacii od strana na narodnoosloboditelnotodvièwe na Vietnam za razbivawe na francuskite trupi vo upori{teto Dien-Bien-Fu. Toga{ Francijapobara direktna voena pomo{ za spasuvawe na svoite trupi od SAD. I pokraj toa {to SAD serioznoja razgleduvale mo`nosta za pomo{ duri i so eventualna upotreba na nuklearno oru`je, sepak, toa nese slu~i {to be{e direkten povod Francija da istapi od voenata struktura na NATO.



ovlastuvawa na Voeniot komitet na NATO vo reorganiziraweto na voenatakomanda vo Alijansata, kako i nejzino prisposobuvawe kon bezbednosnatasostojba vo Evropa.

Vo 1997 godina se slu~ija nekolku va`ni nastani za Alijansata. Prviotbe{e na 27 maj 1997 godina, koga lideri na zemjite ~lenki na NATO i ruskiotpretsedatel Boris Jelcin potpi{aa Osnova~ki akt za zaedni~ki odnosi isorabotka na poleto na bezbednosta me|u NATO i Ruskata federacija.Vtoriot nastan se slu~i nekolku dena podocna na 30.05.1997 god. vo Sintra,Portugalija, kade be{e formiran Evroatlantskiot partnerski sovet(EAPS), namesto dotoga{niot Severnoatlantski sovet za sorabotka (NACC).

Na Madridskiot samit, odràn vo juli 1997 godina, pretsedateli ipremieri na zemjite ~lenki na NATO donesoa va`ni odluki kako del odnivnata cel za zasiluvawe na mirot i stabilnosta vo evroatlantskiot region.Na ovoj Samit bea pokaneti ê{kata Republika, Ungarija i Polska dazapo~nat razgovori so NATO, so nade` ponatamu da stanat postojani ~lenki.Madridskiot samit napravi ~ekor napred vo zajaknuvaweto na odnosite isorabotkata so ZEU.12 Ulogata na Zapadnoevropskata unija (ZEU) se gleda{evo jakneweto na operativnata sposobnost kako i vo razvivaweto na voeniotaspekt na evropskata bezbednost. Denes, ZEU e transformirana vozaedni~kata bezbednosna i odbranbena politika na EU.

Vo mart 1999 godina NATO go zgolemi brojot na ~lenkite od 16 na 19zemji so priemot na ê{kata Republika, Ungarija i Polska za polnopravni~lenki na Alijansata. Potoa, NATO zapo~na so najgolemata voena operacijavo svoeto postoewe-vozdu{nite napadi protiv SR Jugoslavija.

Za ovaa voena operacija bea vklu~eni pove}e od iljada avioni i poedinaesetnedelna intervencija, kopnenite sili na NATO vlegoa vo Kosovovo „humanitarna misija“.

Na 22.08.2001 godina, Severnoatlantskiot sovet donese odluka za vlezvo Makedonija so zada~a da go sobere oru`jeto od albanskite militanti.13

Vo noemvri 2002 godina se slu~i golem nastan za NATO. Taka, na samitotvo Praga na sedum dràvi im bea upateni pokani za da gi zapo~nat razgovoriteza priklu~uvawe kon Alijansata.14

12 THE NATO HANDBOOK, 50th Anniversary Edition, Office of Information and Press, NATO-1110 Brus-sels, Belgium, 1998, p.18

13 Operacija vo Bosna be{e prva akcija {to ja izvede NATO vo svojata istorija „nadvor odsvojata oblast“, t.e. nadvor od teritorijata na svoite ~lenki.

14 Vo odnos na priemot na novi ~lenki, upateni bea pokani do Bugarija, do Estonija, do Latvija,do Litvanija, do Romanija, do Slova~ka i do Slovenija.



Republika Makedonija i NATORepublika Makedonija ja temeli svojata nacionalna bezbednosna

politika vrz sopstvenite mo`nosti i pritoa svoite pogledi gi naso~uva konpo{irokite evropski bzbednosni organizacii, pred sè, kon NATO.

Odbranata na suverenitetot i teritorijalniot integritet, kako istabilnosta i bezbednosta na regionot imaat fundamentalno zna~ewe zana{ite nacionalni interesi.

Republika Makedonija nastojuva da bide primena kako polnopravna~lenka na NATO. Vakvata orientacija e pove}e od jasna, bidej}i Makedonijae mala dràva so skromni i ograni~eni potencijali, a se nao|a vo sredi{tetona Balkanot, koj e poln so neizvesnosti i golem broj kontroverzi.

Patot kon za~lenuvaweto vo NATO e dolgotraen i makotrpen, so ogledna sprotivstavuvaweto na nekoi od dràvite koi te{ko moàt da se pomiratso postoeweto na Republika Makedonija kako samostojna i suverena dràva.15

Sekako deka priemot vo NATO bara ispolnuvawe na opredelenikriteriumi koi e potrebno da bidat vo nasoka na opredelena dogradba nasega{niot odbranben sistem i postignuvawe povisok stepen nakooperativnost i kompatibilnost so odbranbenite sistemi na zemjite ~lenkina NATO.16

So priemot vo Partnerstvoto za mir, Makedonija go napravi prviot~ekor {to vodi kon na{a integracija vo ovaa struktura.

15 Po{iroko vidi: T.Gocevski, Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica,Kumanovo, 1997, 254

16 Isto., 253

Kriteriumite za priklu~uvawe vo NATO vo pravna smisla se ne-dvosmisleno utvrdeni vo desettiot ~len na Severnoatlantskata spogodba.Spored nego, pokanetata dràva mora da bide od Evropa i treba da bidesposobna da gi sproveduva na~elata od spogodbata i da pridonesuva konbezbednosta na severnoatlantskoto podra~je.

Od prviot den na nezavisnosta, Republika Makedonija cvrsto seopredeli nejzinata nadvore{na i bezbednosna politika da ja temeli vo dvenasoki, i toa:

- podgotvenost za sorabotka so sosedite i- integrirawe vo sistemite za kolektivna bezbednost i odbrana, so

naglaseni i jasni ~ekori za ~lenstvo vo NATO i prodlabo~uvawe naprijatelstvoto so SAD.

Republika Makedonija i pokraj mnogute postigawa vo dosega{niotproces na tranzicija se soo~uva so golem broj na problemi, koi go popre~uvaat



nejzinoto integrirawe vo evroatlantskite integracii. Kako najkarak-teristi~ni bi gi potencirale:

- aktuelnata sostojba vo Republika Makedonija i- objektivno konfliktna i sprotivstavena priroda na razli~nite

elementi na procesot na radikalni op{testveno-politi~ki i ekonomskipromeni.

Vo ova vreme na dramati~ni promeni vo Evropa i vo svetot, na{atadràva neophodno e da sorabotuva so nejzinite partneri i prijateli za damoè da pridonese vo spre~uvaweto razni novi vidovi rizici po bezbednostana Republika Makedonija i Jugoisto~na Evropa, odnosno Evropa vo celost.Vo taa nasoka Republika Makedonija se priklu~i kon svetskite napori zaspre~uvawe na globalnata zakana vo svetot ‡ terorizmot.

Republika Makedonija smeta deka samo NATO pretstavuva edinstvengarant za stabilnosta i bezbednosta na Evropa. So postojnata infrastrukturatoj moè na efikasen i brz na~in da obezbedi stabilnost, spre~uvawekonflikti, u~estvo vo za~uvuvaweto i gradeweto na mirot vo Evropa.17

Vo posledniot period NATO vo na{ata dràva se angaìra prekuasistirawe vo reformite na bezbednosniot i na odbranbeniot sektor prekusvoeto prisustvo vo Makedonija. Isto taka od nas se o~ekuva da bideme aktivenpartner vo globalnata borba protiv terorizmot, a ne samo deklarativen, nose bara i ispolnuvawe na obvrskite koi proizleguvaat od na{ata opredelbaza ~lenstvo vo NATO.

Na{ata opredelba za ~lenstvo vo NATO ne zna~i i ̀ elba NATO da jabrani teritorijata na Makedonija. Naprotiv, toa e èlba na Makedonija zaramnopravno u~estvo so drugite ~lenki na NATO vo razvojot na demokratijatai stabilnosta na Evropa.

Koordinacija na aktivnostite na nacionalno nivo so cel pobrzointegrirawe vo NATO i zgolemuvawe na efikasnosta na na{iot sistem

So cel da se intenziviraat naporite za pobrza integracija vo evro-atlantskite strukturi, Republika Makedonija prezede niza konkretni ~ekorikoi bea koordinirani na nacionalno nivo. Povikuvaj}i se na Odlukata zaza~lenuvawe vo NATO donesena od strana na Sobranieto na RepublikaMakedonija na 23.12.1993 godina, Republika Makedonija i konkretno po~nada gi prezema neophodnite ~ekori za idno ~lenstvo.

Sorabotkata pome|u Republika Makedonija i evroatlantskitestrukturi se odviva preku soodvetnite institucii na dràvata i relevantnite

17 Isto., 6



institucii na Alijansata, kako i preku zaedni~ki formirani grupi, koi imaatza cel poefikasna sorabotka pome|u dvete strani. Sorabotkata se ostvaruvapreku slednite mehanizmi:

‡ Akcionen plan za ~lenstvo (Membership Action Plan);‡ Akcionen plan na Evroatlantskiot partnerski sovet (Euro-Atlantic Partnership Council);‡ Inicijativata na NATO za Jugoisto~na Evropa (JIE);‡ Proces na planirawe i pregled (Planning and Review Process);‡ Individualna partnerska programa za sorabotka pome|u Republika

Makedonija i NATO (Individual Partnership Programme).18

Akcioniot plan za ~lenstvo (MAP) pretstavuva prv ~ekor i osnova zaintenzivirawe na individualniot dijalog vo odnos na pra{awata za ~lenstvo.Negovata cel e da ja zajakne cvrstata opredelba za natamo{no pro{iruvawepreku pokrenuvawe programa na aktivnosti {to bi im pomognala na zemjiteaspiranti vo nivnite podgotovki za mo`no idno ~lenstvo. Ovaa programanudi golem broj aktivnosti koi }e im pomognat na zemjite aspiranti vonivnite podgotovki i donesuvaweto odluki za idno ~lenstvo. Odlukite seindividualen akt na zemjite aspiranti. Aktivnoto u~estvo vo mehanizmitena Partnerstvoto za mir i vo Evroatlantskiot partnerski sovet ostanuva odsu{tinska va`nost za zemjite aspiranti koi svojata idnina ja gledaat vonivnoto politi~ko i voeno vklu~uvawe vo rabotata na Alijansata. Vo ramkitena MAP se izgotvuva Godi{nata nacionalna programa (GNP), vo koja zemjitenajprvo ja definiraat sostojbata vo zemjata vo site oblasti od op{testvenotoìveewe. Toa se pet oblasti vo ramkite na koi MAP gi poso~uva pra{awatakoi bi moèle da posluàt kako ramka pri podgotovkite za idno ~lenstvo.

Toa se:- politi~ki i ekonomski pra{awa;- pra{awa vo odnos na odbranata / armijata;- pra{awa vo odnos na resursite;

18 Eden vid na sorabotka se ostvaruva i preku Procesot na ministrite za odbrana vo JIE(South-Eastern Defence Ministerial - SEDM), no vo osnova tuka imame regionalen priod koj ne ovozmoùvadirekten pristap do NATO. SEDM gi vklu~uva ministrite za odbrana na pet zemji partneri (Albanija,Bugarija, Republika Makedonija, Romanija, Slovenija) i ~etiri zemji ~lenki na NATO (SAD, GrcijaItalija, Turcija). Vnimanieto vo ramkite na SEDM e naso~eno kon pottiknuvawe na regionalnitelideri na odbranata da sorabotuvaat po mnogu pra{awa od oblasta na bezbednosta i olesnuvawe napodobrenata interoperativnost so silite na NATO. Pod pokrovitelstvo na SEDM, vo septemvri1998 godina na ministerskiot sostanok vo Skopje, bea formirani Multinacionalnite mirovni siliza JIE (MMSJIE). Site SEDM zemji se priklu~ija na MMSJIE, osven SAD i Slovenija koi imaatstatus na nabquduva~i. MMSJIE sozdava multilateralna brigada „na povik“ (Brigada na jugoisto~naEvropa ili Brigada za JIE ‡ (SEEBRIG), koja }e bide stavena na raspolagawe za mo`no rasporeduvaweso mandat na OON ili OBSE ili vo operacii za prevencija na konflikti ili drugi mirovni operaciiza mirot predvodeni od NATO ili ZEU.



- pra{awa vo odnos na bezbednosta;- pravni pra{awa.Vo Godi{nata nacionalna programa zemjite utvrduvaat zada~i i celi

koi podleàt na vremenska ograni~enost za nivno ispolnuvawe postavena odsamite zemji aspiranti. Koga stanuva zbor za Republika Makedonija ipra{awata koi se odnesuvaat na odbranata, NATO predlaga da se postavuvaatrealni i ostvarlivi zada~i. Vo GNP se sodràni informacii za prezemenite~ekori, kako i aktivnosti za specifi~nite aspekti na podgotovkite za~lenstvo.

Procesot na izrabotka na GNP vo kontinuitet e sleden od strana naNATO, a vo negovi ramki se ostvaruvaat i bilateralni konsultacii so zemji~lenki na NATO19 . Republika Makedonija na krajot na godinata ja predavaGNP, po {to sledi zakaùvawe sostanok na Severnoatlantskiot sovet voforma 19 + 1. 20

Vo izrabotkata na GNP se vklu~eni site relevantni ministerstva so{to se ostvaruva koordinacija na nacionalno nivo. Ovaa sorabotka seostvaruva preku Rabotniot komitet za integracija vo kolektivnite sistemiza odbrana, koj ima zada~a da gi naso~uva i da gi koordinira aktivnostite narelevantnite resori vrzani za podgotovkite na Republika Makedonija za~lenstvo vo NATO.21 Za taa cel Rabotniot komitet formira i posebnarabotna grupa so zada~a da ja izgotvi Nacionalna strategija na RepublikaMakedonija za integracija vo NATO, a relevantnite ministerstva imaatobvrska da formiraat posebni oddeli za sorabotka so kolektivnite sistemiza odbrana.

Vo funkcija na realizacija na aktivnostite vrzani za implementacijatana Akcioniot plan za ~lenstvo vostanoveni se soodvetni ekspertski rabotnigrupi22, koi ja izgotvuvaat GNP, ja sledat sostojbata vo opredelenite oblastii ja aùriraat.

Vo ramkite na Akcioniot plan za ~lenstvo postoi i mehanizam Kliringhaus (Clearing House) koj vo osnova ima zada~a da ja sinhronizira bilateralnata

19 Takov e primerot so Republika Makedonija koja postojano vr{i konsultacii so Velika

Britanija i so SAD.20 Na ovoj sostanok u~estvuvaat 19 zemji ~lenki na Severnoatlantskiot sovet plus Republika

Makedonija.21 Pretsedatel na Rabotniot komitet e ministerot za nadvore{ni raboti, negov zamenik e

ministerot za odbrana, a ~lenuvaat zamenici ministri za vnatre{ni raboti, odbrana, pravda,nadvore{ni raboti, ekonomija, finansii, obrazovanie i nauka i Direktorot na Nacionalniotbezbednosen avtoritet na RM vo NATO kontekst.

22 Vakvi ekspertski rabotni grupi formiraat soodvetnite ministerstva koi imaat obvrska darabotat na sekoe od pette pra{awa od Akcioniot plan za ~lenstvo.



pomo{ na dràvite ~lenki, so cel da ne dojde do preklopuvawe odnosnoduplirawe na pomo{ta koja ì se dava na nekoja dràva.

Drug vid sorabotka Republika Makedonija ostvaruva preku Evro-atlantskiot partnerski sovet (EAPS) vo ~ii ramki se odrùvaat sredbi naambasadori, edna{ nedelno, dodeka, pak, sredbi na ministrite za nadvore{niraboti i odbrana, kako i {efovite na dràvi se ostvaruvaat dva pati go-di{no.23

Inicijativata na NATO za Jugoisto~na Evropa (JIE) e sleden vidsorabotka. Nejzinata cel e promovirawe na regionalnata sorabotka vo JIEpreku aktivnostite pod pokrovitelstvo na EAPS, aktivno koristewe na PzMmehanizmite, preku forumot za konsultacii vo oblasta na bezbednosta iodbranata vo JIE i najrazli~ni programi za sorabotka vo oblasta nabezbednosta i odbranata pome|u NATO i sekoja od zemjite vo regionot.

Kako sleden mehanizam vo ostvaruvawe na sorabotkata pome|uRepublika Makedonija i NATO pretstavuva Procesot na planirawe i pregled(PARP). Ovoj proces e instrumentarium za merewe na stepenot nainteroperativnost pome|u zemjite partneri i NATO, odnosno zemjite ~lenkina NATO. Stepenot na interoperativnost se meri soglasno stepenot naispolnuvawe na kriteriumite definirani vo partnerski celi (PC).Ispolnuvaweto na kriteriumite definirani so PC direktno e usloveno sousvojuvaweto na odredeni standardi na NATO.

Individualna partnerska programa za sorabotka pome|u RepublikaMakedonija i NATO (IPP) pretstavuva posleden mehanizam od ovaasorabotka. Nie od slu`bite na NATO dobivame Rabotna programa napartnerite vo koja se ponudeni aktivnostite na ~lenkite na NATO koi trebada se odràt vo slednata godina. Vrz osnova na nea ja izrabotuvameIndividualnata partnerska programa, koja sodrì del od predvideniteaktivnosti na dràvite ~lenki na NATO za koi smetame deka se prioritetza na{ata dràva.

Republika Makedonija ima prednost pred drugite ~lenki na NATOzatoa {to ima mo`nost sekojdnevno da sorabotuva so silite na NATO {toprestojuvaat vo Republika Makedonija.

23 Na samitot vo Praga vo ramkite na “Seopfatniot izve{taj„ koj be{e usvoen od u~esnicitena Samitot za rabotata na EAPS i PzM, se predloìja odredeni inovacii koi se odnesuvaat: nazajaknuvawe na politi~kite i bezbednosnite konsultacii me|u sojuznicite i partnerite, naponatamo{noto zajaknuvawe na interoperativnosta, na po~ituvaweto na specifikite na partneriteitn. Vo ovoj izve{taj klu~ni se dvata dokumenti koi se novina vo sorabotkata me|u NATO i partnerite.Toa se: Akcioniot plan za borba protiv terorizmot i Individualniot akcionen partnerski plan.Individualniot akcionen partnerski plan e nov mehanizam koj treba da im ovozmoì na partnerite,da gi dogovorat so NATO celite koi sakaat da gi dostignat, sodrìnata na sorabotkata, kako imehanizmot za procena na ostvareniot napredok.



Pravnata ramka na odnosite na Republika Makedonija so NATO sezasnova na PzM SOFA dogovorot.24 Ovoj dogovor se sostoi samo od nekolku~lenovi i prakti~no pretstavuva modalitet, preku koj se ovozmoùvaodredbite od NATO SOFA dogovorot da se primenuvaat i vrz zemjitepartneri (London, 1951 godina)25 .

Vo funkcija na natamo{no dograduvawe na pravnata ramka so NATO,na 24 dekemvri 1998 godina e sklu~en Osnovniot dogovor me|u RepublikaMakedonija i NATO za dejstvuvawe na NATO misii vo Makedonija. Imaj}ija predvid konsenzualnata opredelba na Makedonija za ~lenstvo vo NATO ièlbata za unapreduvawe na sorabotkata so Alijansata i na prakti~no pole,Osnovniot dogovor e dizajniran kako ramkoven dogovor {to go regulirastatusot na site idni misii na NATO vo Republika Makedonija i kakodopolnitelna razrabotka na modalitetite dadeni vo NATO SOFA dogovorot.Ovoj dogovor vo april 1999 godina be{e dopolnet so 11 tehni~ki aneksi26 , so~ie donesuvawe u{te poprodlabo~eno se reguliraat opredeleni oblasti, avo me|uvreme se formiraat redica me{oviti rabotni grupi so relevantniteresori i se sklu~uvaat niza drugi spogodbi, glavno od tehni~ki i od vremenkarakter. Osnovniot dogovor i Tehni~kite aneksi se dizajnirani taka {topretstavuvaat op{ta ramka („~ador dogovor“) za regulirawe na statusot nasite idni misii na NATO vo Republika Makedonija. Me|utoa, za da imaatpravno dejstvo, prethodno treba da se sklu~i poseben dogovor za vostanovu-vawe na sekoja oddelna misija27 .

Procesot na sorabotka postojano te~e i se unapreduva. Vo januari 2001godina be{e vostanovena Zaedni~ka koordinativna grupa ("Joint CoordinationGroup" - ZKG), koja e sostavena od pretstavnici na relevantnite ministerstvavo Republika Makedonija od edna strana i od pretstavnicite na NATO/KFORod druga strana. Ovaa grupa be{e zamislena kako forum za re{avawe na siteprakti~ni pra{awa i problemi od dnevnata sorabotka na terenot.

24 PzM SOFA dogovorot, Republika Makedonija go potpi{a vo 1996 godina.25 Poradi toa {to ne se ~lenki na NATO, PzM zemjite formalno ne moàt da pristapuvaat

kon NATO SOFA dogovorot. Zatoa vo PzM SOFA dogovorot stoi odredba deka so samotopristapuvawe kon ovoj dogovor vrz zemjite partneri }e se primenuvaat odredbite od NATO SOFA

dogovorot, so toa {to sekade kade {to stoi "Sojuznici", }e se odnesuva i na partnerite.26 Tehni~kite aneksi gi reguliraat: statusot na lokalniot personal, izzemaweto od pla}awe

danok i carina, voena policija i zaedni~ka sorabotka, uniformite i oru`jeto, preminuvaweto nagranicata i dvièweto niz teritorijata na Republika Makedonija i dr.

27 Vo praktikata, takov dogovor so NATO be{e sklu~en samo edna{ (april 1999), t.n. KOMARKdogovor, so koj se vostanovi prisustvoto na Silite za brza intervencija na NATO vo RepublikaMakedonija (ARRC). Ottoga{ navamu, prakti~no, postoi praven vakuum vo dogovornata sostojba soNATO.



Vo avgust 2001 godina e sklu~ena Spogodba me|u Vladata na RepublikaMakedonija i NATO vo odnos na vospostavuvaweto [tab na „Namenskitesili @etva“, vo septemvri 2001 godina e sklu~ena Spogodba me|u Vladata naRepublika Makedonija i NATO za vospostavuvawe [tab na „Kilibarnalisica“, a vo dekemvri 2002 godina NATO vo Republika Makedonija ima novamisija poznata kako „Sojuzni~ka harmonija“.

Od 31.03.2003 godina namesto „Sojuzni~ka harmonija“ vo RepublikaMakedonija ima nova misija predvodena od EU poznata kako „Sloga“. So toaEU i formalno ja prezede ulogata na NATO i vo perspektiva se o~ekuvaevrosilite da prerasnat vo vode~ka evropska odbranbena sila.

So cel da se postigne pogolema efikasnost, vo momentov vo RepublikaMakedonija postoi koordinativna }elija na NATO (NC

3 – Coordination,

Command and Contol Cell) koja ne e dokraj regulirana, a raboti vo sostav naARM pri {to ostvaruva zaedni~ka sorabotka. Koordinacija se ostvaruvapreku misijata na Republika Makedonija pri NATO; misijata naPartnerskata kelija za sorabotka (Partnership Coordination Cell-PCC) vo Mons{to podrazbira na{i oficeri smesteni vo komandata na NATO, u~estvuvaatna sostanoci koi imaat sli~en karakter, kako i misijata pri NATO; ponatamusekako deka odreden vid na sorabotka se ostvaruva preku Partnerskiotpersonal (PSE) kade na{i stare{ini odat i rabotat vo NATO, odnosnoizvr{uvaat odredeni dol`nosti kon NATO. Zna~i ovaa programa imovozmoùva na makedonskite stare{ini da staìraat na odredeni dol`nostivo komandite i {tabovite na NATO. Vo ramkite na Ministerstvoto zaodbrana postoi i NATO Advisor team koj ostvaruva tesna sorabotka soministerstvoto i toj ima sovetodavna uloga.

Postojat i drugi instrumenti, kako {to se misijata na NATO vo RM,Evroatlantskiot komitet za integracija pri Vladata na RM, Sovetot zasorabotka so NATO pri Ministerstvoto za odbrana i nekolku me{ovitivoeno-politi~ki rabotni timovi koi rabotat pod ingerencii na Vladata naRM. Site ovie na svoe nivo pridonesuvaat za podobra koordinacija na tekov-nite i na idnite globalni aktivnosti me|u RM i NATO.

Zaklu~okZa podobro ostvaruvawe na sorabotkata na soodvetnite organi, se nametnuva

potrebata za formirawe na eden organ koj isklu~ivo }e se zanimava so pra{awata

na koordinacijata koja treba da go zabrza procesot na pridviùvawe na Makedonija

kon evroatlantskite strukturi. Ottuka, poznati se golem broj na re{enija vo na~inot

kako toa go re{avaat dràvite na poleto na ostvaruvawe na koordinacija za

intenzivirawe na procesot za ~lenstvo vo NATO i vo EU. Vo Republika Makedonija



iako ovoj proces e koordiniran na najvisoko nivo od strana na potpretsedatelot na

Vladata na Republika Makedonija, sepak se ~ini deka treba da se formira poseben

resor koj }e bide edinstveno zadolèn da gi naso~uva naporite i da sozdade povolen

ambient za na{e polnopravno ~lenstvo vo evroatlantskite strukturi. Se razbira

deka takvoto ministerstvo za evroatlantski integracii treba da bide dobro

ekipirano vo organizaciska i funkcionalna smisla so {to bi bilo vo uloga na

koordinator na zaedni~kite napori so drugite ministerstva na patot kon celosnoto

integrirawe na Republika Makedonija vo evroatlantskite strukturi.

LITERATURA:

1. Gocevski T., Sovremeni tendencii vo odbranata, Makedonska riznica,Kumanovo, 1997

2. Gocevski T., Mitrevska M., Krizen menaxment, Makedonska riznica, Kumanovo,2001

3. Kelleheri M.C., Mattoh C.A., Evolving European Defense Policies, Lehington Books, 19874. North Atlantic Treaty, Washington D.C., April 4, 19495. NATO Review, Summer-Autumn, 20006. NATO in South East Europe: Enalrgement by Stealth?, Martin A. Smith and Ken Aldred, May

20007. NATO-Nandbook: Office of information and Press, Brussels, 19988. NATO`S SIXTEEN NATIONS, special issue 2/1998, ZEU-50 YEARS OF EUROPEAN

SECURITY, Jules Perel`s Publishing Co, Netherland, 19989. NATO Handbook, NATO Office of Information and Press, 1110 Brussels, Belgium, 2001

10. THE NATO HANDBOOK, 50th Anniversary Edition, Office of Information and Press, NATO-1110 Brussels, Belgium, 1998

11. Stamenkovski A., NATO i odbranata, NIP „\ur|a“, 199712. The Reader’s Guide to the NATO Summit in Washington, 23 – 25 April 199913. The Reader’s Guide to the NATO Summit in Washington, NATO Office of Information and Press, May 200014.Teokarevi} J., i Milinkovi} B., Bezbednost Evrope i Š[irenje NATO-A, Institut za evropske

studije, Beograd, 199815. Web site: http://www.nato.int16. Web site: http://www.rta.nato.int/pfp.htm17. Sovremena makedonska odbrana, Ministerstvo za odbrana, godina II, broj 4,

dekamvri 200118. Odluka za formirawe komitet za evroatlantski integracii („Slu`ben vesnik na RM“ br.62/97)19. Odluka za formirawe raboten komitet za integracija vo kolektivnite

sistemi za odbrana pri Vladata na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik naRM“ br.62/97)

20. Odluka za formirawe na raboten komitet za evropska integracija priVladata na Republika Makedonija („Slu`ben vesnik na RM“ br.62/97)

3


Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema

elementi: β indeksot iznesuva 0.87 {to zna~i deka ima forma na drvo;kenigoviot broj na centrite H, D, i B e 4; na A i F iznesuva 3; na centarot E edva so {to zazema centralno mesto vo mreàta, bidej}i ima najmal kenigovbroj.

Za presmetuvawe na β indeksot na patnata mreà na RepublikaMakedonija se utvrdeni 228 vrski pome|u 227 jazli na mreàta na magistralnii regionalni pati{ta vo Republika Makedonija koi se prikaàni vografi~kiot prikaz na Kartata za odreduvawe na najkratok pat, dadena voprilog.

Spored ovoj metod mreàta na magistralni i regionalni pati{ta voRepublika Makedonija, beta indeksot }e iznesuva:

c

v

26.1227

288

pri toa: vrski (v) se site magistralni i regionalni pati{ta, a jazli (c) se:1. po~etok i kraj na patniot pravec, odnosno dali za po~etok i kraj e

zemen magistralen ili regionalen paten pravec;2. pogolemo naseleno mesto, odnosno gradski centar, vo koj zavr{uva,

ili po~nuva patniot pravec;3. presekuvawe na magistralen so magistralen pat;4. presekuvawe na magistralen so regionalen pat;5. presekuvawe na regionalen so regionalen pat.Zna~i vrednosta na beta indeksot (β)iznesuva 1.26. Toa ukaùva deka

Republika Makedonija raspolaga so kompleksna patna mreà, no sporedenoso razvienite zapadnoevropski zemji seu{te zaostanuva vo odnos napovrzanosta, kade β indeksot se dviì pome|u 2 i 3.

Posebno vaèn parametar za razvienosta na soobra}ajnata mreà eodnosot na nejzinata povrzanost vo odnos na maksimalnata povrzanost sopati{ta. So primena na teorijata na grafovi, moè na pove}e na~ini da seprikaè nejziniot stepen na povrzanost. Kako dosta pogoden za taa namena seizdvojuva indeksot α (alfa), koj pretstavuva odnos pome|u dadeniot broj naosnovnite ciklusi na mreàta i maksimalniot broj ciklusi koi vo nea moèda se izdvojat.

Za povr{inskite grafovi indeksot se odreduva so ravenkata:

α = (Vn-C

n+G

n)/(2C

n-5)·100 kade,


Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata

129

FOTOHEMISKI PROCESI VO ATMOSFERATA

Nade`da KOSTOSKA

Apstrakt: Vo fokusot na trudot e kompleksnosta na hemijata naatmosferata. Znaeweto na mehanizmite na hemiskite reakcii e krucijalno zarazbiraweto na kompleksot procesi na transformacija na o{tetuva~ite voatmosferata.Ovoj trud go obrabotuva fotohemiskoto o{tetuvawe i emisijata nanajzna~ajnite fotohemiski o{tetuva~i, koe e nare~eno Los An|eles smog,Leten smog ili fotohemiski oksidanti.

Klu~ni zborovi: atmosfera, hemizmi, smog, fotohemiski o{tetuva~i.

PHOTOCHEMICAL PROCESS'S AND THE ATMOSPHERE

Abstract: At the focus of the paper is complexity of the atmosphere chemistry. Knowledge ofthe chemical reaction mechanisms are crucial in understanding the complex transformationprocesses of pollutants in the atmosphere.This paper elaborates photochemical pollution and emission of the most importantphotochemical pollutants, which is caled Los An|eles smog, Summer smog or photochemicaloxidants.

Key word: atmosphere, chemistry, smog, photochemical pollutants

VovedVo troposferata, na visina od 10 km. od atmosferata, se slu~uvaat mnogu

hemiski procesi, oksidacii, redukcii, hidrolizi, supstitucii, radijacii,fotohemiski i fizi~ki procesi, sorpcii, suvi i vodeni depozicii i mnogu drugiprocesi so primarno emituvanite o{tetuva~i vo atmosferata, koi davaat sekundarniprodukti i ciklusite na transformacii se povtoruvaat. Na procesite voatmosferata golemo vlijanie imaat meteorolo{kite elementi i faktori,horizontalnite i vertikalnite struewa, temperaturnite inverzii, turbulentnitedvièwa, gravitacionite sili i dejstva i drugo. Vo spletot procesi, dejstva i uslovi,



va`na uloga imaat i koncentraciite, vremetraeweto i pojavata na emisijata, i u{temnogu drugi faktori {to ukaùvaat na kompleksnosta na hemijata na atmosferata.

Od poseben interes se nekoi fotohemiski procesi vo troposferata {to seslu~uvaat so primarnite o{tetuva~i: azotni oksidi-NOh (NOh=NO i NO

2),

jaglenvodorodi-SN-di, jaglenmonoksid -SO i nivnite fotohemiski oksidanti kakosekundarni produkti ozon- O

3, organski nitrati i oksidirani SN-di koi se

konstituenti na Los An|eles smogot.

Los An|eles smogVo pedesettite godini na HH vek, so intenzivnoto koristewe na

motornite vozila i benzinite kako pogonski goriva, e voo~eno, za prv pat voLos An|eles, o{tetuvawe na vozduhot koe e definirano kako Los An|elessmog. No etimologijata na izrazot SMOG, koj vaì za Londonskiot smog,proizleguva od izrazot:

SMOKE + FOG = SMOG~ad + magla = smog,

voop{to ne odgovara na potekloto, sostavot, dejstvata i pojavata naLos An|eles smogot.

Los An|eles smogot e produkt na fotohemiskite procesi voatmosferata.

Primarni reaktanti se: azotni oksidi (NOx), jaglenvodorodi (CH-di),jaglen monoksid (CO).

Sekundarni ili fotohemiski oksidanti se: ozon (O3), organski nitrati,

oksidirani SN-diI primarnite i sekundarnite reaktanti i produkti go pravat

fotohemiskiot ciklus vo atmosferata koj postojano se povtoruva.Vo Tabela 1. se dadeni razlikite na Los An|eles smogot i Londonskiot

smog, vo odnos na sostavot, dejstvata i pojavite. Tabela 1

Los An|eles smog, fotohemiski Londonski smog, klasi~en

sostav

primarni: -di, SONOx

sekundarni ili fotohemiskioksidanti: ozon, organski nitratioksidirani SN-di

dejstvaoksidativni reduktivni

pojava

leto, so izgrevot na Sonceto, somah. vo sredina na denot, iintenziven soobra}aj

zima, ladno, magla, bez vetar i intenzivno gorewe na fosilni goriva

SOx H O, magla- ,~ad-cvrsti

2



Izvori na primarni o{tetuva~iPrirodni izvori se produktite na anaerobnite procesi, vegetaciskata

respiracija, biolo{ki, geolo{ki, poàri i dr.Antropogenite izvori se proizvod na ~ovekovite aktivnosti. Tie

proizveduvaat od 10 do 100 pati pove}e o{tetuva~i vo urbanite sredini iindustriskite zoni.

Antropogeni izvori

Od izvorite na primarnite o{tetuva~i 50% poteknuvaat odmotornite vozila, 15% od industrijata, 10% od isparlivi rastvoruva~i i dr.

Nekoi karakteristiki na primarnite o{tetuva~i

Azotni oksidi-NOH

Izrazot NOh ima tretman na mehani~ka smesa od NO i NO2,

NOh = (NO + NO2)

NO nastanuva po termi~ki pat vo zonata na plamenot, preku slednitereakcii:

N2 + O• NO + N•

N• + O2

NO + O•

N• + OH• NO + H•

Stacionarni

1. generatori za parea so fosilni goriva2. energetski gradbi

3. greewe

4. sogoruva~i

5. industriski procesi

6. emisija od hemiska industrija bez gorewe

Mobilnisite motorni vozila benzinite i maslata

za elektri~na energija iindustriska parea

elektri~ni generatori igorewe na naftatadoma}instva i javni objektikomunalen i industriski otpad

rafinerii, metalurgija,industrii: hemiska,staklo, kerami~ka,cement i dr.proizvodstvo na:hemikalii, plastika,eksplozivi, boi,guma, hartija, lekovi...



Zgolemuvawe na produkcijata na NOH

N2 + O

2 2NO

N2 + 2O

2 2NO

2

NO + O•+M NO2 + M

NO + O3

NO2 + O

2

NO2 vo atmosferata ostanuva do tri dena. Ima crvenikavo kafena

boja

Depozicii:

2NO2 + H

2O HNO

3 + HNO

2H

2O+UV=OH• + H•

3HNO2

HNO3 + 2NO + H

2O

----------------------------------------------------------------------

2NO2 + 2HNO

2 2HNO

3 + 2NO

2HNO2 = NO + H

2O + NO

2

Jaglenvodorodi-SN-diPreovladuvaat ~lenovi so 12 S atomi od homologite redovi na

alkanite CnH

2n+2, alkenite C

nH

2n, alkinite C

nH

2n-2 aromati~ni od tipot na

benzenite, toluenite C6H

5 (CH

3), ksilenite C

6H

4 (CH

3)

2 o,m,p, stirenite C

6H

5

(CH=CH2), i nivnite proizvodi vo ~ija struktura se sodràt atomi od O, N, S,

P i halogeni elementi koi gi pravat mnogu aktivni i mnogu toksi~ni.Glavni emiteri na SN-di se motornite vozila i toa 60% poteknuvaat

od izduvnite gasovi, 20% od masleniot sistem i 20% od rezervoarot ikarburatorskiot sistem.

Jaglenmonoksid-SOSe smeta deka 80% od produkcijata na SO e od prirodno poteklo,

dobien po slednite mehanizmi:

CH4 + OH•CH

3 + H

2O H

2O+UV=OH• + H•

SO okeani/vozduh SOC

55H

70MgN

4O

6 raspa|awe = SO i drugo

Samo 7% SO ima antropogeno poteklo. Vo urbanite sredinikoncentraciite na SO ja sledat frekvencijata na soobra}ajot, pa se smeta



deka 60% od produkcijata na SO vo urbanite sredini pripa|a na motornitevozila.

Procesite na produkcija na SO se odvivaat preku necelosnaoksidacija na S vo negovite soedinenija.

2C+O2

2CO

2CO+O2

2CO2

CO2

>TOC 2CO+O

Mo`ni mehanizmi za eliminirawe na SOKoncentracijata na SO (globalno) e nepromenliva. Verojatno e deka

postojat prirodni mehanizmi za eliminirawe i transformirawe na SO itoa:

1. Preku vertikalni struewa SO odi vo gornite sloevi od atmosfe-rata i pod dejstvo na UV zra~ewe i vo prisustvo na NO

2 preminuva vo

CO2.

2. Nekoi rastenija i mikroorganizmi go koristat SO za ishrana. 3. Mo`no e biolo{ko vrzuvawe na SO za soedinenija so porfirinski

jadra koi gi sodràt nekoi rastenija kako Alstonija constrikta, iìvotnite.

4.Mo`na e apsorpcija i vrzuvawe na SO na vodenite ~esti~ki odvodenite povr{ini

5. SO vo kontakt so po~vata i anaerobnite mikroorganizmi od tipotMethanosarcina bacterii i Methanobacterium formicum se oksidira do SO

2 i

SN4 preku slednite reakcii:

4SO + 2N2O SN

4 +3SO

2

4SO + 4N2O 4SO

2 + 4N

2

SO2 + 4N

2 SN

4 + 2N

2O

SO + 3N2

SN4 + N

2O

6. Eliminacija :

SO + ON• SO2 + N•

Se smeta deka so reakcijata 6 e mo`no da se otstrani SO 5O% odatmosferata pred da dojde vo kontakt so povr{inata na zemjata.

Fotohemiski procesi vo atmosferataHemiskite procesi vo atmosferata {to se odvivaat pod dejstvo na

Son~evata svetlina (UV) se definirani kako fotohemiski procesi



Fotohemiski oksidanti

Ozon-O3

Ozonot nastanuva vo stratosferata na viso~ina od 15000 km do 37000 km

od atmosferata. Vo troposferata stignuva preku vertikalni struewa.

O2

nm

UV

245 O•+ O•

O• + O2 O

3

Ozon nastanuva i pri elektri~ni praznewa vo atmosferata, i vo

fotoliti~kiot ciklus na NO2

Pri raspa|awe na molekulata na O3 se dobiva mnogu reaktiven O• koj

vr{i mnogu sna`ni oksidacii.

O3

nm

UV

1200315 O• +O

2

Na Slikata broj 1 e dadena distribucijata na ozonot vo zavisnost od

visinata vo atmosferata.

Koncentracija na ozon (mol/cm3)

Sl. 1. Distribucija na ozonot so visinata vo atmosferata [2,9]

Vi

sin

a (k

m)



Fotoliti~ki ciklus na NO2

Vo troposferata, fotohemiskite procesi gi zapo~nuva NO2 so svojot

fotoliti~ki ciklus, pri {to se oslobodua visoko aktiven O• so koj reakciitena oksidacija se vr{at 108 pati pobrzo nego so O

3.

UVNO

2 NO + O•

300 - 400 nm

O• + NO + M O2 +M

O• + O2 +M O

3 + M

O3 + NO O

2 + O

2

Organski nitrati i oksidirani SN-diVo troposferata, NOx i SN- dite se akumuliraat preku no} do izgrevot

na Sonceto. Nautro, so pojavata na son~evata svetlina, zapo~nuvaatfotohemiskite procesi, a maksimum dostignuvaat vo sredinata na denot.Vidlivi se crvenikavo kafeni oblaci od NO

2 srede leten son~ev den.

Na slikata 2 se gleda zavisnosta na koncentraciite na azotnite oksidivo zavisnost od dobata na denot, ~ij maksimum se dostignuva koga intenzitetotna son~evite zraci e maksimalen. Na slika 3 e daden globalniot porast naemisijata na azotnite oksidi po kontinenti {to ukaùva na zgolemenakoncentracija na azotnite oksidi vo razvienite zemji. Fotohemiskite proces se odvivaat po slednite mehanizmi:

O• + SN-di R• + RCO•

O3 + CH-di RCO•

2 + RCHO + RCOR

RCO•2 + NO NO

2 + RCO•

RCO• + O2

RCO•3

CH3CO•

3 +NO

2 CH

3CO

3NO

2

C6H

5CO

3 + NO

2 C

6H

5CO

3NO

2

Eliminacija:NO2 + RCO•

2 RCO

2NO

2



Slika 2. Prikaz na koncentracija na azotnite oksidi vo zavisnost oddobata na denot, Los An|eles 19 Juli 1965 god. [2,9]

Slika 3. Porast na globalnata emisija na azot, kako NO2, po kontinenti vo

period od 1930-1980 g. [2,9]

Kinetikata na fotohemiskite oksidacii na SN-dite vo prisustvo naNOx e mnogu sloèna. Samo za oksidacija na propilenot (SN

3-SN=SN

2), se

potrebni 80 intermedijarni i elementarni procesi.



Zaklu~okFotohemiskite procesi vo atmosferata se samo sosema mal segment od

kompleksot hemiski procesi i mehanizmi {to se odvivaat vo atmosferata a seisklu~itelno zna~ajni za troposferata so ogled na antropogenoto poteklo nao{tetuva~ite.

Neznaeweto i nepo~ituvaweto na relacijata pri~ina-posledica vopedesettite godini na HH vek dovede do gre{na interpretacija i definirawe napri~initelite koi ja o{tetuvaat atmosferata.

Los An|eles smogot ne e smog, nitu pak Leten smog.Fotohemiskite oksidanti se o{tetuva~ite.Tie se proizvod na civilizaciskiot napredok, motoriziranoto ~ove{tvo,

nesopirlivata industrijalizacija, progresot koj uni{tuva sî {to e dobro sozdadenood iskona. Nie se gordeeme so civilizaciskiot napredok, a sme nesvesni zasopstvenoto uni{tuvawe.

Fakt e deka pri kreiraweto na tehnologiite na prvo mesto i pred sî mora dase obrabotat posledicite strogo sledej}i go principot - {to potoa i potoa - za dane se dade mo`nost na posledicite da gi otkrivaat pri~inite. Za àl, svedoci smena pregolem broj posledici i so fatalni ishodi, ~ii pri~ini ne sme vo sostojba dagi vidime. I denes dominantni izvori na o{tetuva~i se motornite vozila iindustrijata so svoite tehnologii.

Svetskata zdravstvena orgnizacija (WNO) i Svetskata meteorolo{kaorganizacija (WMO), ekologistite i mnogu drugi, so svoite analizi, studii,programi, apeli, i legislativa se trudat da go namalat procentot na emisija nao{tetuva~ite vo atmosferata, no sepak sostojbite se alarmantni. I u{te pove}e,poradi faktot {to sekojdnevno se sintetiziraat i se pu{taat vo promet ogromenbroj novi hemikalii, ~ija sudbina vo atmosferata ne e poznata. I zatoa odisklu~itelno zna~ewe e temelnoto i suptilnoto znaewe na hemizmite, i ne samo voatmosferata tuku i interakciite so hemijata na ~ovekot, florata, faunata i so sî{to e konstituent na planetata Zemja. Toa se fakti koi ukaùvaat na neophodnostaod timsko i interdisciplinarno rabotewe. Potrebna e sinteza na ogromen fondznaewa. Vo sprotivno iluzija }e ni bide znaeweto i la`na opsesijata deka pravimedobro za edinstvenata cel opstanokot.

LITERATURA:

1. D`. M. Anderson, Ïkologi® i nauki ob okruàùÐe srede Leningrad, 1985.2. Ðukovi} J., Za{ita ìvotne okoline, Sarajevo, 1990.3. European Environment Agency, Emision of atmospheric pollutants in Europe, 1980 – 1996.4. European Environment Agency, Environmental signals 2000.5. European Environment Agency, Environmental signals, 20016. European Environment Agency, Air Pollution in Europe, 1997.



7. Zagorac M., Industrijska toksikologija, Ni{, 1978.8. Milosavljevi} M., Klimatologija, Beograd, 1968.9. Tuhtar Dinko, Zaga|enje zraka i vode, Sarajevo, 1990

10. Feliks R., Unapre|enje i zaš{tita radne i ìvotne sredine, Niš{, 1980.11. âde` M., Meteorologija, Beograd 1973.



ULOGATA NA ME\UNARODNOTO DVI@EWE NA CRVENIOTKRST I CRVENATA POLUMESEÎNA VO ZA[TITATA ISPASUVAWETO NA ZAGROZENOTO NASELENIE OD VOENIDEJSTVA, PRIRODNI I TEHNI^KO-TEHNOLO[KIKATASTROFI

Mende SOLUNÊVSKIMinisterstvo za odbrana

Apstrakt: Humanitarnite organizacii i institucii se postojan u~esnik ipomo{nik na dràvnite organi vo za{titata i spasuvaweto na naselenietovo vojna ili od prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi.Nivnoto vlijanie i pridones vo za{titata i spasuvaweto na naselnieto iublaùvawe na stradawata na `rtvite e ogromno i neprocenlivo. So ogled nanivnata nezavisnost i neutralnost vo vooruèniot konflikt,aktivnostite na humanitarnite organizacii i institucii se po~ituvani iodobruvani od dvete sprotivstaveni strani.Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina so brojot i obemot na svoite aktivnosti i aktivisti denes enajgolemo humanitarno dvièwe vo Svetot, koe u~estvuva vo davawe pomo{,za{tita i spasuvawe na `rtvite pogodeni od vojna ili prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi.Preku svoite komponenti: Me|unarodniot komitet na Crveniot krst,Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina iNacionalnite dru{tva na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina negoviteaktivnosti se zastapeni na sekade na Zemjinata topka.Cel na ovoj trud e analizata na Me|unarodnoto humanitarno dvièwe,negovata struktura i negoviteaktivnosti.

Klu~ni zborovi: Crveniot krst, Crvena polumese~ina.



THE ROLE OF INTERNATIONAL MOVEMENT OF RED CROSS ANDRED CRESCENT AND SAVING PEOPLE FROM WARFARE NATURALAND TEHNICAL-TEHNOLOGICAL CATASTROPHICS

Abstract: Humanitarian organisations and institutions are constant and assistant govermentsbodies in protection and resque populations in war and natural and tehnical-tehnologicalcatastrophics(dissasters).Their influence and contribution in protection and resque populations and mitigationsuffering to sucrifices enorrms and no price. Because they declares independence andneutrality in arm combat humanitarians organisations activites are approve and respect twoside opposite.The International humanitarian Red Cross and the Red Crescent movoment vith nomber andsize theirselves active members and activites today is the bigest humanitarian movoment in theWorld that raticipants to giving assistence(aid)protect and resque for sacrifices convinient (tohit) from war or natural and tehnical-tehnological catastrophics(dissasters).Vith its parts The International comitte Red Cross and The International Federation RedCross and Red Crescent and Nationalities societies Red Cross and Red Crescent activites arerepresented in all overt Globe.The purpose of this article is the analisis of its role, tasks and structure.

Key words:Red Cross, Red Crescent.

Voved Ogromnite ~ove~ki `rtvi koi nastanuvaat vo voenite sudiri, no i od

prirodnite i tehni~ko-tehnolo{ki katastrofi vo mir, ja nametnuvaat potrebataod vklu~uvawe vo oblasta na za{titata i spasuvaweto na brojni organizacii,institucii, sili za za{tita i spasuvawe i drugi subjekti.

Bidej}i profesionalnite slu`bi, armiskite sili i silite na civilnataza{tita ne se dovolni, vo takvi slu~ai za uspe{na za{tita i spasuvawe nanaselenieto, se javuva potreba od vklu~uvawe na golem broj dobrovolci. Za aktivnovklu~uvawe na dobrovolcite vo akciite za za{tita i spasuvawe tie se organiziraatvo brojni dobrovolni organizacii. Site ovie organizacii se vodat od principitena humanizam, neutralnost i nepristrasnost, so edinstvena cel da im pomognat na`rtvite vo tie kriti~ni momenti bez da bide nivnata pomo{ politi~ki, rasno, verskiili nacionalno obeleàni. Site tie so zaedni~ko ime se narekuvaat nevladiniorganizacii.

Me|u niv se najmasovni i najgolemo vlijanie imaat organizaciite na Crveniotkrst i Crvenata polumese~ina. Nivnoto vlijanie vo oblasta na za{titata ispasuvaweto e svetsko, univerzalno, izrazeno preku edinstveno ime Me|unarodnohumanitarno dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina.



Definicija za Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniotkrst i Crvenata polumese~ina

Denes re~isi i da nema ~ovek koj ne go znae znakot na Crveniot krst iCrvenata polumese~ina. Od najmladite-decata do najstarite-penzioneritepove}e ili pomalku site bile vklu~eni ponekoga{ vo aktivnostite naCrveniot krst i Crvenata polumese~ina, ili se zapoznati so nivniteaktivnosti. Zborovi koi se povrzani i asociraat na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina se: donatorstvo, daritelstvo, humanost, pomo{, spasuvawe idr. Ottuka poradi {irokata planetarna rasprostranetost na aktivnostite iaktivistite na ova dvièwe, Me|unarodnoto dvièwe na crveniot krst icrvenata polumese~ina moè da se definira kako: svetsko humanitarnodvièwe ~ija misija e da go za{titi ìvotot i zdravjeto na ~ovekot i da gospre~i ~ove~koto stradawe vo vreme na vooruèn konflikt i drugi vonrednisostojbi i da pottikne dobrovolno angaìrawe i postojana spremnost zadavawe pomo{ od strana na ~lenovite na Dvièweto.1

Struktura na Me|unarodnoto humanitarno dvièwe Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniot krst i Crvenata

polumese~ina e sostaveno od tri komponenti i toa: Me|unarodniot komitetna Crveniot krst, Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina i nacionalnite dru{tva na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina. 2

Isto taka, Dvièweto ima i svoi statutarni organi. Toa se: Postojanakomisija, Sovet na delagati i Me|unarodna konferencija na Dvièweto.

Postojanata komisija e organ na Dvièweto koj se sostoi od devet~lenovi od koi 5 (pet) se izbrani od nacionalnite dru{tva i po dva odMe|unarodniot komitet na Crveniot krst i Me|unarodnata federacijaCrveniot krst i Crvenata polumese~ina. Nejzina osnovna funkcija e da giizvr{i site neophodni podgotovki za uspe{no oddrùvawe na Me|unarodnatakonferencija.3

Sovetot na delegati e organ koj se sostoi od delegati na sitenacionalnite dru{tva i pretstavnici od Me|unarodniot komitet naCrveniot krst i Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina. Na ~elo na Sovetot se nao|a pretsedatel. Sovetot se sostanuva

1 Statut i pravilnik na Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,usvoeni na 25-ta konferencija, @eneva 1986 g, dopolneti na 26-ta konferencija, @eneva 1995 g,preambula na statutot, str.1.

2 Isto, ~len 1. 3 Isto, ~len 8.



sekoga{ pred odrùvaweto na me|unarodnata konferencija ili na barawena najmalku edna tretina od nacionalnite dru{tva. Sovetot donesuva odluki,odredbi, preporaki i moè da upatuva pra{awa do Me|unarodnatakonferencija od interes za rabotata na Dvièweto.4

Me|unarodnata konferencija e vrhoven sovetodaven organ naDvièweto. ^lenovi na Me|unarodnata konferencija se delegati odnacionalnite dru{tva, Federacijata, Me|unarodniot komitet na Crveniotkrst i pretstavnici od dràvite potpisni~ki na @enevskite konvencii.Me|unarodnata konferencija pridonesuva za edinstvoto na Dvièweto, zapo~iutuvawe i razvoj na me|unarodnoto humanitarno pravo, po~ituvawe naprincipite na Dvièweto, donesuva odluki, preporaki, propisi, dodeluvamedaqi, moè da im dodeli mandat na Me|unarodniot komitet na Crveniotkrst i Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,izvr{uva i drugi zada~i od interes na Dvièweto.5

Me|unarodniot komitet na Crveniot krst Me|unarodniot komitet na Crveniot krst e nezavisna, nevladina,

humanitarna institucija. Osnovan e vo 1863 godina so sedi{te vo @eneva.Osnova~ e na Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniot krst iCrvenata polumese~ina.6

Osnovna funkcija na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst e pomo{na `rtvite vo vojna. Od ovaa osnovna funkcija proizleguvaat pove}e zada~ikoi gi izvr{uva Me|unarodniot komitet na Crveniot krst vo vojna i vo mirme|u koi:

- da gi brani i {iri fundamentalnite principi na Dvièweto;- da se griì za implementacija na me|unarodnoto humanitarno pravo;- da obezbedi za{tita i pomo{ na voenite i civilnite `rtvi vo

vooruèn konflikt;- da go priznae sekoe novosozdadeno nacionalno dru{tvo na Crveniot

krst i Crvenata polumese~ina; i- da prezema i drugi zada~i koi mu se dadeni so @enevskite konvencii.7

Vo prodolènie na trudot nakratko }e se zapoznaeme so aktivnostite{to gi prezema Me|unarodniot komitet na Crveniot krst vo pogled naimplementacija na me|unarodnoto humanitarno pravo i za{tita i pomo{ na

4 Isto,~len 12. 5 Isto, ~len 16.

6 Otkrijtego Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, bro{ura na Me|unarodniot komitetna Crveniot krst, glavna kancelarija-Skopje, 2002 str3.

7 Statut i pravilnik na Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,@eneva 1986/95, ~len 5 .



voenite i civilnite `rtvi vo vooruèn konflikt kako najzna~ajni i imaatdirektno vlijanie vo za{tita i spasuvaweto na naselenieto vo kontekst naovoj tekst.

Od aspekt na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, me|unarodnotohumanitarno pravo podrazbira me|unarodni dogovoreni ili voobi~aenipravila koi specijalno se nameneti da razre{uvaat pra{awa od humanitarenkarakter, a proizleguvaat direktno od vooruènite sudiri bez razlika dalise od me|unarodna ili neme|unarodna priroda.8

Me|unarodniot komitet na Crveniot krst kako promotor i ~uvar name|unarodnoto humanitarno pravo, implementacijata i po~ituvaweto name|unarodnoto humanitarno pravo go pravi na nekolku na~ini:

1. so prevencija;2. so negova rabota na terenot vo vooruèniot konflikt;3. so prezemawe specifi~ni ~ekori koga me|unarodnoto humanitarno

pravo e naru{eno.9

Kako specifi~ni ~ekori koi gi prezema Me|unarodniot komitet naCrveniot krst koga me|unarodnoto humanitarno pravo e naru{eno se:

- izrabotka na doverlivi dokumenti vo slu~ai na porekr{uvawe name|unarodnoto humanitarno pravo;

- ohrabruvawe na dràvite da usvojat nacionalna legislativa zakaznuvawe na prekr{itelite na me|unarodnoto humanirtarno pravo;

- prenesuvawe na protesti po barawe na edna od stranite na konfliktot;- barawe za potvrduvawe na prekr{uvawa;- prezema i drugi specifi~ni ~ekori koga me|unarodnoto humanitarno

pravo e naru{eno od stranite vo voooruèniot konflikt.10

Od osobeno zna~ewe, od zada~ite koi gi izvr{uva Me|unarodniotkomitet na Crveniot krst e za{titata i pomo{ na `rtvite vo vojna. Zaostvaruvaawe na ovaa zada~a Me|unarodniot komitet na Crveniot krstprezema niza merki i aktivnosti za vreme na vooruèniiot sudir me|u koi:

- formira centralna slu`ba za barawe zaradi pronao|awe nais~eznatite lica i povtorno spojuvawe na razdvoenite semejstva;

- vr{i evakuacija na zagrozenite lica od prostorite zagrozeni odvooruèniot konflikt na pobezbedni prostori;

- vr{i poseta na pritvorenite lica;

8 Prira~nik za desiminatori na Crveniot krst, Poglavje br. 6. str.2, Crven krst na RM, 2002g9 Vidi po{iroko: Otkrijtego Me|unarodniot komitet naCrveniot krst, bro{ura na

Me|unarodniot komitet naCrveniot krst, glavna kancelarija-Skopje, 2002 str14-19.10 Prira~nik za desiminatori na Crveniot krst, Poglavje br. 6. str.2, Crven krst na RM 2002,

str. 16.



- bara itna medicinska pomo{ na ranetite i bolnite lica;- obezbeduva ìveali{te, voda i hrana;- izvr{uva i drugi zada~i za za{tita i spasuvawe na `rtvite vo

vooruèniot konflikt.11

Za ostvaruvawe na site ovie zada~i i aktivnosti za za{tita i spasuvawena `rtvite vo vojna Me|unarodniot komitet na Crveniot krst obezbeduvafinansiski sredstva. Misiite na Me|unarodniot komitet na Crveniot krstse finansirani od:

- dràvite potpisni~ki na @enevskite konvencii;- dru{tvata na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina;- nadnacionalni organizacii (kako {to e Evropskata zaednica,

organizacijata na ON i dr.); i- javni i privatni izvori.12

Me|unarodniot komitet na Crveniot krst be{e glaven humanitarenakter vo krizata vo Republika Makedonija vo 2001 godina. Negoviteaktivnosti vo ovoj neme|unaroden vooruèn konflikt opfa}aa:

- obezbeduvawe pomo{ na mese~na osnova za pove}e od 120.000 raselenilica;

- evakuirawe od teritorijata na konfliktot na bezbedno mesto na 1200zagrozeni lica;

- soedinuvawe na okolu 200 razdvoeni semejstva od Tetovskiot region;- snabduvawe na 26 bolnici i kliniki so najosnoven medicinski i

hirur{ki materijal vo vrednost iod 136.000 Evra.- poseta na lica ~ie zatvorawe e povrzano so konfliktot;- sistematsko sobirawe na informacii od semejstvata i registrirawe

na imiwa na is~eznatite lica.13

Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina

Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~inae najgolema, nezavisna, svetska humanitarna organizacija. Me|unarodnatafederacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina. Taa ima vode~ka uloga

11 Vidi po{iroko: Otkrijtego Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, bro{ura na

Me|unarodniot komitet naCrveniot krst, glavna kancelarija-Skopje, 2002 str.25-28.12 Isto str. 46.

13 Aktivnosti na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst vo Makedonija, vo periodot fevruari

2001-2002., informavcija na Glavna kancelarija, Skopje, fevruari 2002 g. str.1.



vo za{tita i spasuvawe na `rtvite pri katastrofi od prirodni nepogodi itehni~ko- tehnolo{ki nesre}i vo mir. 14

Formirana e vo 1919 godina kako Liga na nacionalnite dru{tva, a vo1991 godina prerasna vo Me|unarodnata federacija na Crveniot krst iCrvenata polumese~ina. Denes Federacijata ja so~inuvaat 189 nacionalnidru{tva na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina. Fedarcijata ima svojustav i organi.

Soglasno Ustavot osnovni zada~i na Federacijata se:- da promovira formirawe i razvoj na novi nacionalni dru{tva na

Crveniot krst i Crvenata polumese~ina;- da dejstvuva kako postojano telo za vrska pome|u nacionalnite dru{tva

i im pruà pomo{ koga }e pobaaraat vo slu~aj na katastrofi;- da gi koordinira operaciite na pruàwe pomo{ izvedeni od strana

na nacionalnite dru{tva za pomo{ na `rtvite na prirodni katastrofi ibegalci vo oblasti kade {to nema vooruèn sudir;

- da im pomaga na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst voimplementacija na me|unarodnoto humanitarno pravo i pomo{ta na ̀ rtvitevo vojna;

- da im pomaga na nacionalnite dru{tva vo razvoj na zdravstvoto isocijalnite griì vo svoite zemji;

- da izvr{uva i drugi zada~i koi }e i gi doveri Me|unarodnatakonferencija.15

Glavni organi na Federacijata se Sekrtetarijat i Generalno sobranie.Sekretarijatot na ~elo so sekretar e smesten vo @eneva. Osnovna

funkcija na Sekretarijatot e da gi koordinira, organizira i upravuvame|unarodnite akcii za itni intervencii i da gi pomaga programite zagradewe na kapaciteti na Nacionalnite dru{tva. Za ostvaruvawe na ovaafunkcija vo negoviot sostav rabotat {est glavni oddelenija: za podgotvenosti intervencii pri katastrofi, za koordinacija, razmena na znaewa,monitoring i evaluacija, za posreduvawe i komunikacii i oddlenie zafunkcii.

Generalnoto sobranie e najvisoko re{ava~ko telo na Federacijata koese sostoi od site nacionalnite dru{tva na crveniot krst i crvenatapolumese~ina. Zasedava na sekoi dve godini. Osnovna funkcija e: da ja utvrdigeneralnata politika na Federacijata, donesuva planovi i buxet za rabota,prima novi ~lenovi i razgleduva drugi pra{awa.16

14 Statut i pravilnik na Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,

@eneva 1986/95, ~len 6

15 Ustav na Me|unarodnata federacijata. na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,~len 6

16 Prira~nik za desiminatori na Crveniot krst, Poglavje br. 8. str.1.



Nacionalnite dru{tva na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina Nacionalnite dru{tva se osnovni edinici na Dvièweto. Tie se

nezavisni, nevladini organizacii koi gi izvr{uvaat svoite humanitarniaktivnosti vo soglasnost so svoite statuti, nacionalnata legislativa i vosoglasnost so fundamentalnite principi na dvièweto. Vo sekoja zemja moèda ima samo edno nacionalno dru{tvo na Crveniot krst ili Crvenatapolumese~ina. Sekoe od nacionalnite dru{tva se formira vrz osnova na zakondonesen od Parlamentot na zemjata. Nacionalnite dru{tva rabotat vrz osnovana statut. Aktivnostite na nacionalnite dru{tva se podeleni na aktivnostivo ramkite na svojata zemja i aktivnosti koi gi prezemaat na me|unaroden plan.

Vo ramkite na svojata zemja aktivnostite koi gi prezema nacionalnotodvièwe se vo sorabotka so dràvnite organi. Na nacionalen plan,nacionalnoto dru{tvo gi prezema slednite aktivnosti:

- go {iri znaeweto za me|unarodnoto humanitarno pravo;- go {iri znaeweto za nastanuvawe, razvojot i ulogata na Dvièweto;- go {iri znaeweto za fundamentalnite principi;- pomaga za podobruvawe na zdravjeto i ublaùvawe na ~ove~koto

stradawe preku programi na poleto na obrazovanie, zdravstvena i socijalnagrià.

- organizira itni operacii za dodeluvawe humanitarna pomo{ na`rtvite vo vooruèn konflikt i od prirodni katastrofi.

- pomaga vo za{titata i spasuvaweto na ̀ rtvite vo vooruèn konflikti od prirodni katastrofi.

Na me|unaroden plan:- dava pomo{ za `rtvite vo vooruèn konflikt- dava pomo{ za `rtvite od prirodni katastrofi.17

Taa pomo{ se sostoi vo forma na uslugi, personal, materijali ifinansiska pomo{. Vo pogodenata zemja pomo{ta se dava prekuFederacijata za ̀ rtvite od prirodni katastrofi i preku Me|unarodniotkomitet na Crveniot krst za `rtvite od vooruèn sudir.

Zaklu~ok

Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniot krst i Crvenata

polumese~ina e najgolemo humanitarno dvièwe vo svetot koe ima za cel da pomogne

na `rtvite nastanati od voenite dejstva i prirodni i tehni~ko-tehnolo{ki

katastrofi.

17 Statut i pravilnik na Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina,

~len 3.



Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina na

`rtvite im pomaga preku Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, Me|unarodnatafederacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina i nacionalnite dru{tva na

Crveniot krst i Crvenata polumese~ina. Ovie komponenti na Dvièweto imaatrazli~na uloga vo za{titata i spasuvaweto na `rtvite.

Me|unarodniot komitet na Crveniot krst ima vode~ka uloga vo za{titata ispasuvaweto na `rtvite vo vooruèni konflikti. Toj e osnova~ na Dvièweto,

promotor na me|unarodnoto humanitarno pravo i za{titnik na fundamentalniteprincipi na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina.

Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina imavode~ka uloga vo za{titata i spasuvaweto na `rtvite od prirodni i tehni~ko-

tehnolo{ki katastrofi vo mir.Nacionalnite dru{tva na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina se

humanitarni organizacii koi im davaat pomo{ na ̀ rtvite vo vooruèni konfliktii od prirodni i tehni~ko-tehniolo{ki katastrofi, no na teritorijata na svojata

dràva. Vo me|unarodni ramki, svoite aktivnosti nacionalnite dru{tva giizvr{uvaat vo soglasnost so svoite planovi i pod komanda na Me|unarodniot komitet

na Crveniot krst ili Me|unarodnata federacija na Crveniot krst i Crvenatapolumese~ina.

Denes aktivistite na Me|unarodnoto humanitarno dvièwe na Crveniot krsti Crvenata polumese~ina se zastapeni na site kontinenti. Nema vooruèn sudir

ili prirodna i tehni~ko-tehnolo{ka katastrofa vo koja so svoite aktivnosti vooblasta na za{titata i spasuvaweto na `rtvite ne e zastapeno Me|unarodnoto

humanitarno dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina.Vo Republika Makedonija za vreme na bezbednosnata kriza vo 2001 godina

Dvièweto, preku Me|unarodniot komitet na Crveniot krst be{e prisutno vokriznite regioni i pridonese vo namaluvawe na stradawata na `rtvite.

LITERATURA:

1. Avramov S. Me|unarodno javno pravo, Nau~na kniga, Beograd, 19902. Grupa avtori, Suvremeni sustavi civilne odbrane-Otvoreno sveuciliste - Zagreb, 1992g.3. Dogovor za organizirawe na me|unarodnite aktivnosti na komponentite na

Dvièweto na me|unarodniot crveniot krst i crvenata polumese~ina, (Dogovorod Seviqa), noemvri 1997 g, Seviqa.

4. @enevski konvencii i dopolnitelni protokoli-MKCK (prevod) Crven krst naRM, 1993g Skopje

5. Zakon za Crveniot krst na Republika Makedonija, sl.v. na RM br. /936. Informacija za aktivnostite na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst vo

Makedonija, vo periodot fevruari 2001-2002, Glavna kancelarija, Skopje,fevruari 2002g.



7. Mrkai} T., Uloga i zadaci Crvenog krsta Jugoslavije u zbriwavawe, ugroènog inastradalog stanovnio{ta u ratu i ve~im nesre}ama, Godi{nik na CZ br.1/78,NIRO, Privredni vesnik, Zagreb, 1978 g.

8. Mandi} M. Mi{kovi} U., Civilnata zastita u SFRJ - Poslovna politika -Beograd, 1987g.

9. Prira~nik za desiminatori na Crveniot krst, Glavna kancelarija-Skopje, 200210. Spisanie Otkrijte go Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, bro{ura na Me|unarodniot komitet na Crveniot krst, glavna kancelarija-Skopje, 200211. Statut i pravilnik za rabota na Me|unarodnoto dvièwe na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina, usvoen na 25-tata konferencija, @eneva 1986 g., dopolnet na 26-tata konferencija @eneva 1995 g.12. Ustav na Me|unarodnata federacijata. na Crveniot krst i Crvenata polumese~ina, @eneva 1991g.13. Home Office- Dealing with Disaster-London 1991g.



SPECIJALNITE EDINICI NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

Toni ANGELOVSKI, @anet RISTOSKAMinisterstvo za odbrana - Skopje

Apstrakt: Terorizmot i organiziraniot kriminal, etni~kite sudiri ikonflikti se bitno obele`je na novoto vreme. Armijata, kako organizacija esozdadena za odrùvawe i ~uvawe na bezbednosta na edna dràva i taa trebada bide podgotvena da se spravuva so noviot vid bezbednosni predizvici.Deneska ne postoi nitu edna seriozna armija vo svetot koja vo svojatavoena formacija ne vgraduva i specijalni edinici.RepublikaMakedonija, vo ramkite na transformacijata na svoite vooruènisili, im dava primat na specijalnite edinici, {to e i imperativ za preobrazbata po NATO standardiSo koi i kakvi specijalni sili raspolaga Armijata na Republika Makedonija ikoi se predviduvawata i perspektivite na ovie formacii vo na{ata armija epredmet na analiza na ovoj trud.

Klu~ni zborovi: specijalni sili, edinici, obuka, organizacija, formacija,

SPECIAL UNITS OF MACEDINIAN ARMY

Abstract: The main characteristics of the twenty first century, whithin the global security, arethe increace of the terrorism,organizated crime, ethnical conflicts and religious fanatism.Army, as a definite institutional organisation, created for keeping the security and stability ofthe state, must be able to deal with all those new security chalendges.Inserting the special units in the army forses is priority of every modern army.ARM starts with the reforms exactly with building that kind of forces.What kind of special forces the ARM has been organizated till nowadays and what will be theinovations in that field of reorgaziotins will be observed in this paper.

Key wards: special forces, units, security, organization, formacion, training.



VovedNastanite koi go obeleàa krajot na dvaesettiot vek, kako i onie so koi se

soo~uva noviot milenium pretstavuvaat presvrtnica vo na~inot na funkcionirawena pove}eto dràvi i nivnite vostanoveni institucii. O~igledni se promenitepri manifestiraweto na globalnata nestabilnost. Vojnata, vo definiciskaopredelba, kako sudir me|u dràvite, odnosno vodewe vooruèna borba pome|uvooruènite sili na dràvite e se pomalku zastapena. No zatoa, pak, noviot tip navojuvawe, takanare~enite vojni od tret vid, sudirite so nizok intezitet, verskata,etni~kata i rasnata netrpelivost, vnatre{nite i me|udràvni incidenti ikonflikti se vo postojan porast i se karakteristika na vremeto {to pretstoi.Terorizmot i organiziraniot kriminal se zdobija so epitetot - globalna opasnost.Tie, kako takvi sozdadoa i novi mehanizmi na dejstvuvawe i me|usebna povrzanostvo 21 vek. Seto toa neminovno bara promena i vo na~inot na dejstvuvaweto nainstituciite na dràvite sozdadeni da ja sozdavaat i odrùvaat bezbednosta,sigurnosta i opstanokot na edna dràva.Vojskata kako institucija postoi od damnina.Sovremenite demokratski op{testva ne se otkaùvaat od ovoj aparat, iako toj posvojata geneza e strogo hierarhiska, subordinirana i avtoritarna organizacija.Sovremenite op{testva pra{awata od ovoj tip gi re{avaat so postavuvawedemokratska (civilna kontrola) vrz vojskata. Koga stanuva zbor za sovremenitearmii, mora da se potencira faktot deka e neminovno sekoja armija da gi sledipotrebite na vremeto i postojano da se renovira i inovira. Deneska, vo svetot nepostoi seriozna armija koja vo svoite voeni i policiski sili ne vklu~uva i nekojaspecijalna edinica tokmu od potrebata za spravuvawe so sovremenite zakani. Toa seantiteroristi~ki specijalni edinici, no i drug vid elitni specijalni edinici, vokoi vleguvaat najdobrite, najobu~enite i najsposobnite od site i koi sekoja dràvagi formira vo svojata armija vo zavisnost od najverojatniot vid na zagrozuvawe nadràvata. So ogled deka i vo na{ata armija e sogledana potrebata od brojno pomala,no profesionalno i tehni~ki sovremena armija, {to e i eden od preduslovite zavlez vo NATO, se raboti na toa da se sozdade armija koja }e moè da odgovori na sitepredizvici na novoto vreme. Toa zna~i deka ulogata na specijalnite edinici epotencirana i deka tie se onie profesionalci na koi im pripa|a idninata.

Sekoja dràva svjata armija ja formira i odrùva vo soglasnost so svoitenacionalni opredelbi i potrebi, no i vo soglasnost so kolektivnite normi ipobaruvawa. Ako se razgleda formacijata i organizacijata na specijalnite edinicina nekolku svetski ili sosedni dràvi }e se konstatira deka Republika Makedonijase trudi da go drì ~ekorot so novoto vreme. Iako sme se u{te vo proces nareorganizacija i transformacija na Armijata, o~igledno e deka sme go fatiletrendot na novoto vreme okolu ulogata i zna~eweto na formiraweto na edinici za

specijalni nameni.

Elitnite edinici na Republika MakedonijaArmijata na Republika Makedonija se formira{e paralelno so

osamostojuvaweto na Republika Makedonija. Ona {to ostana po zaminuvaweto



na JNA mora{e pod itno da se nadopolni, no i da se sozdade novo, da seopremuva, da se {koluva nov kadar i da se sozdade nova armija. Sekoja dràvagradi svoj sistem na odbrana. Na{ata opredelba e odbranata da se potpira natri odbranbeni stolba: na vooruènite sili, na civilnata odbrana. i nakolektivnite sistemi za bezbednost

Za~lenuvaweto vo kolektivnite sistemi za bezbednost e proces kojbara ispolnuvawe na odredeni normi i standardi. Spored toa, vo odnos navoenata organizacija i potrebite na novoto vreme, a imaj}i go predvid faktotza prisutnosta na site vidovi sovremeni zagrozuvawa vo na{eto okruùvawe,jasno e vo koja nasoka }e odi reorganizacijata na ARM: mala, mobilna iefektivna armija.

U{te na samiot po~etok na svoeto formirawe Armijata na RepublikaMakedonija ja po~uvstvuva potrebata od brza implementacija na specijalnoobu~en kadar za specijalni dejstva vo svoite redovi, odnosno ima{e potrebada formira specijalni sili.

Imeto specijalni sili ili edinici za specijalna namena e afirmiranovo {eesettite godini na ovoj vek so promocijata na amerikanskata doktrinana sudiri so nizok intenzitet. Za ostvaruvawe na taa doktina, se javuvapotreba od organizirawe na posebno obu~eni i organizirani edinici, koiponekoga{ i nadvor od oficijalnata politika na SAD se vo sostojbasekavi~no da interveniraat vo interes na za~uvuvaweto na nacionalniteinteresi na SAD. Druga, malku poinakva definicija na specijalnite edinicibi bila deka se toa takvi sili koi se angaìraat za specijalni operacii, aspecijalni operacii se takvi operacii koi gi prezemaat i vodat specijalnoobu~eni, opremeni i organizirani sili protiv strategiskite i takti~kiteceli za da se dostigne nacionalna, ekonomska i psiholo{ka prevlast. Takviteoperacii se izveduvaat i vo mir i vo vojna.1 Toa se site vidovi protivgerilskovojuvawe, izviduva~ko-razuznava~ki dejstva, psiholo{ko-propagandna obuka,protivterorist~ka borba, no i u~estvo vo humanitarnite akcii. Za na{ipriliki, pri formiraweto na ovie sili vo na{ata dràva bi moèle datrgneme od definicijata na polkovnikot Vladimir Brdar, koj veli deka“Specijalnite sili se mali, vnimatelno izbrani voeni sili, popolneti solu|e so nesekojdnevni sposobnosti, izvonredno obu~eni za izvr{uvawe naspecijalni zada~i, {to obi~nite edinici ne se vo mo`nost da gi izvr{at,ili toa go pravat so golemi maki”2 Bez ogled na toa za koja definicija ilinejzina varijanta stanuva zbor, mora da se naglasi deka stanuva zbor zaofanzivni borbeni edinici, ~esto i tajni voeni edinici , koi , po pravilo

1 Xami} Dragan, “Ratnici iz senke” str 10,2 Brdar Vladimir, “Sili za vodewe na specijalna vojna”.



dejstvuvaat vo dlaboka zadnina na neprijatelot , pred , za vreme, a ~esto i pozavr{uvaweto na voenite dejstva.Trgnuvaj}i od ovie i sli~nite definicii,na samiot po~etok na svoeto formiraweto vo ARM bea favoriziranibataljonite na voenata policija.

Bataljonite na voenata policija sekoga{ gi vklu~uvaa visokomotiviranite i doverlivi stare{ini i vojnici. Tie direktno im se pot~inetina operativno-strategiskite edinici, a eden bataljon i direktno pod MO, vo~ij sostav vleguva{e i vod za protivteroristi~ka dejnost.

Inaku vo sostavot na policiskite bataljoni vleguvaa tri voeno-policiski ~eti, soobra}aen vod i logisti~ka edinica. Prvenstvena namenana policiskite bataljoni e obezbeduvaweto na objekti i li~nosti,izvr{uvawe kriminalno -tehni~ka za{tita, spre~uvawe neredi, no iprotivteroristi~ka dejnost.Naj~esto pripadnicite na ovie edinici se dobropodgotveni za razuznava~ka i kontrarazuznava~ka dejnost, {to sekako e delod neophodnata obuka na pove}eto specijalni sili.

Vo 1994 godina se promovira specijalna edinica na Ministerstvoto zaodbrana (Volci), koja vo mir ima zada~a da se podgotvuva za voeni uslovi, daja brani Republikata od dejstvata na diverzantsko-teroristi~ki grupi ipoedinci ufrleni za izveduvawe na diverzii, sabotaì, subverzii i drugividovi nekonvencionalno vojuvawe.

Podocna, vo redovite na KOV na ARM se formira u{te edna posebnoobu~ena edinica, direktno pot~ineta na komandata na G[ na KOV na ARM,takanare~enite “Skorpii”.

So tekot na vremeto sogleduvani se slabostite i se doizgraduvanispecijalnite edinici na Armijata na Republika Makedonija.

Vo NATO - alijansata se podgotvuvame da vlezeme so ponuda nanajdobroto od na{ata armija - specijalnite edinici. Planirano e da seformira edna specijalna edinica koja vo idnina }e moè da bide del od NATO.Prvite ~ekori se napraveni so u~estvoto na na{i vojnici stare{ini voAvganistan i vo Irak. Ministerstvoto za odbrana i General{tabot na ARM,vo sorabotka so pretsedatelot na dràvata, intenzivno rabotat naprestruktuiraweto na postojnite specijalni edinici na Armijata iformirawe na nova edinica za specijalni nameni.

Ovaa edinica }e broi okolu 1 000 pripadnici i 60 % }e bide popolnetaod dosega{niot sostav na specijalnite edinici.

Iako Republika Makedonija e so skromni ekonomski potencijali, morada se naglasi deka odrùvaweto na vakvi formacii, e dosta skapo i baradopolnitelni sredstva i oprema. No, spored procenkite sepak }e bideisplatlivo, odnosno toa }e se pokaè preku postignuvawe pogolem efekt sopomalku sili.Odrùvaweto na specijalni sili ovozmoùva nivno brzo



rasporeduvawe vo granicite na celata dràva , no i nadvor od nea, ako zatreba.Na ovoj na~in se prolongira i procesot na profesionalizacijata na ARM,bidej}i ovaa nova edinica }e bide celosno operativna i podgotvena zarazmestuvawe i samostojno izveduvawe na operacii, {to e sekako imperativza vlez vo NATO -mala, mobilna, efektivna i profesionalna armija.

Vo odnos na opremata, planirano e osloboduvawe od tenkovite T-55,dobieni od bugarskata armija i od borbenite avioni Su-25, nabaveni za vremena krizata 2001g. Pri nabavka na novite vozila, prvenstveno se trgnuva odpotrebite na specijalnite edinici, pa se planira nabavka na specijalnivozila. Isto taka, najverojatno deka borbenite avioni }e se zamenat sotransportni letala za specijalnite sili. Poznato e deka transformacijatana specijalnite edinici }e se odviva vo ramkite na ve}e postojnite edinici.So reformata na specijalnite edinici vo nova edinica za specijalna namenase opfateni : Odredot za specijalni dejstva na ARM, Padobranskiot odredod Voenoto vozduhoplovstvo i Izviduva~kiot bataljon. Vo ramkite na ovaaedinica }e bide inoviran za prv pat vo redovite na na{ata armija i Renxerskibataljon. Formiraweto na edinicata }e se odviva etapno i pod budnoto okona sovetnici za NATO kompatabilnost. Obukata so ovie edinici ve}e e votek i se izveduva spored standardite i instrukciite na specijalni treneri-eksperti od specijalnite edinici na Obedinetoto Kralstvo i RepublikaTurcija. Za da se ostvarat celite na ovoj proekt potrebni se okolu 20 milionievra, koi }e se obezbedat od Buxetot, so poddr{ka i kreditirawe odpartnerski dràvi. Godi{noto odrùvawe na ovaa edinica, Dràvata }e ja~ini 12 milioni evra. Do krajot na 2005 planirano e da se izvr{i celosnastandardizacija i interoperativnost so NATO, a vo toa se vklu~eni istandardite za smestuva~kite kapaciteti, komunikaciskite sredstva,opremata, vooruùvaweto i opremata i platite na pripadnicite na ovaaedinica.

Nova generacija makedonski voini stapuvaat na scenata. Dobroopremeni i u{te podobro izve`bani, po sopstven i po NATO terk. Tuka }ese pronajdat nekoga{nite makedonski volci, risovi, skorpii, sokoli...Sepakbi trebalo da se potsetime na formiraweto, organizacijata, namenata,zada~ite, izborot i obukata, kako i dosega{noto vooruùvawe na ovie, sekako,mo{ne zaslu`ni edinici na Armijata na Republika Makedonija.

Edinica za specijalni dejstva na Ministerstvoto za odbrana -"VOLCI”

Najpopularni od elitnite edinici se Volcite. Tie samite sepretstavuvaat preku sledniot kodeks: “Nie, makedonskite Volci smegospodari na na{ata profesija, profesijata na oru`jeto. Na{ata profesija



ne e samo rabotata. Toa e na~in na ̀ ivot, koj bara li~na po`rtvuvanost kakva{to ne moè da se najde nikade vo op{testvoto. Su{tinata na na{ataprofesija e posvetenost. Potreba, dol`nost i lojalnost. Toa e nagrada i li~nasatisfakcija. Na{ite sogra|ani ne gledaat kako poim za makedonskiot borec.Na{iot simbol e volk, poznat i po~ituvan nasekade, zatoa {to na{eto motoe SEMPER ETIAM UBIQUE SUPERIORES! (SEKOGA[ I SEKADE PRVI).”

Za popularnosta kaj gra|anite i nema potreba mnogu da se kaùva. Sitegi znaat kako Volci. Tie se pripadnici na Edinicata za specijalni dejstvana ARM. Prvi se me|u prvite: vo podgotvenosta, opremenosta, obu~enosta, voprofesionalnoto i efikasno izvr{uvawe na site zada~i. Pripadnicite naEdinicata za specijalni dejstva na 1 mart 2003 odbeleàa devet godini odsvoeto postoewe. Po~nuvaj}i od dejstvata na ̂ upino brdo,1994, preku dejstvataza obezbeduvawe na pretsedatelot po obidot za atentat,1995, i kontinuiranotozajaknato obezbeduvawe na zapadnata dràvna granica i del od severnatagranica do borbenite dejstva za vreme na krizata vo 2001 g, tie bea i ostanuvaatda bidat sekade i sekoga{ prvi. Izborot za pripadnik na ovaa edinica e strogi selektiven.. Brojnata sostojba e regulirana kako dràvna tajna. Nivniteakcii se sekavi~i i efektni.Tie se najsigurniot del na Armijata na RepublikaMakedonija.Se pra}aat tamu kade {to brzo i efikasno treba da se sredatrabotite. Edinicata e sostavena e od ~etiri ~eti, od koi tri se borbeni ~eti,i komanda na odred. Borbenite ~eti se sostaveni od komanda i timovi..

Tie bea direktno pot~ineti na Sektorot za bezbednost i razuznavawe,a preku nego direktno na Ministerstvoto za odbrana.

Edinicata e 100 % popolneta so profesionalci i e osposobena zaizvr{uvawe na dejstva od domenot na nekonvencionalnite dejstvuvawa.

Osnovna namena na ovaa edinica e zadgrani~noto podra~je vo mir, a vovojna protivteroristi~i i protivdiverzantski dejstva. Vo krizni situacii,Volcite bea tie koi prvi se angaìraa, so cel da se vospostavi mir i red, a dase neutralizirz i eliminira neprijatelskoto dejstvo. Bilo da se raboti zalikvidacija na teroristi~ki grupi ili koga treba da se obezbeduva VIPli~nost, sekoga{ se smeta na nivnoto prisustvo.

Kako naj~est vid zada~i so koi se spravuvaat i za koi se izve`bani doavtomatizacija se smetaat slednite:

-obezbeduvawe objekti od isklu~itelna va`nost;-protivteroristi~ki i protivdiverzantski dejstva na celata

teritorija;-~istewe na terenot od teroristi vo ruralna i vo urbana sredina.Za de se dostigne nivoto na efikasnost potrebno za izvr{uvawe na

site gorespomenati zada~i potrebna e stroga selekcija i solidna obuka nakandidatite koi }e se prijavat na Konkursot {to go objavuva najvisokoto



dràvno i voeno rakovodstvo za potrebite na Ministerstvoto za odbrana.Odformiraweto na ovaa edinica objaveni se niza takvi konkursi.Prvi~niteuslovi za prijavuvawe se standardni: kandidatot da e dobrovolec.Prednostimaat onie koi sluèle vo voenata policija, razuznava~kite i diverzantskiteedinici. Prijavenite treba da ja imaat regulirano voenata obvrska, da imaatzavr{eno minimum sredno stru~no obrazovanie i da se so natprose~nainteligencija. Kandidatot, isto taka, treba da raspolaga so visokipsihofizi~ki kvaliteti, da ne e osuduvan, da ne e postar od 26 godini i ponizokod 170 centimetri, da e dràvjanin na R.M. i da e podoben za ~uvawe dràvnitajni.

Vrz osnova na podatocite kandidatite se povikuvaat na selektivnaprograma koja opfa}a: informativen razgovor, specijalisti~ki pregledi,psihofizi~ka proverka, ocenka od voenata edinica i sli~no. Tie treba dabidat so visoka inteligencija i sposobnost da se snajdat vo sekoja situacija.Obukata e sestrana, kontinuirana i strogo selektivna.Vremetraeweto naobukata e dve godini i e podelena na op{ta i specijalisti~ka.

Osnovnata faza trae devet meseci i vo sklop na programata vo ovojperiod se sovladuvaat bore~ki ve{tini, rakuvawe so ladno i ogneno oru`je,fizi~ko kondicionirawe, sportski aktivnosti i izve`buvawe na razli~niborbeni dejstva vo sekakvi zemji{ni uslovi.

Vtorata faza e podolgotrajna i onie kandidati {to go pominale prviotdel od obukata slednite 15 meseci se specijaliziraat za pove}e dejnosti. Voobukata se zastapeni protivteroristi~ki i protivdiverzantski aktivnosti,padobranska obuka, plivawe i nurkawe, alpinizam, desantni dejstva i drugistrogo stru~ni aktivnost, koi naj~esto se sovladuvaat spored kriteriumitei pod nadzor na elitni instruktori.

Po zavr{uvaweto na obukata od edine~na izve`bavnost se odi napovtoruvawe na dejnostite, no na nivo na timska rabota i rabota na ~eta.

Seto toa se odviva na sopstveni ve`bali{ta i poligoni, a posovladuvaweto na obukata, izvesni poedinci se ispra}aat i na stru~no-specijalisti~ko usovr{uvawe.

Volcite, kako najreprezentativen del na MO, polagaat dosta smetka zatoa da odat vo ~ekor so vooruùvaweto na sli~ni edinici vo svetot. Pa taka,od li~noto vooruùvawe dominantni se avtomatskite pu{ki od 7,62 mm ,snajperite od 7,9 mm, i 12,7 mm., pi{toli od 9mm, samostreli, trombloni,zapallivi bombi,sekakov vid noèvi, ra~ni raketni frla~i-”zoqa” i “osa” isli~no. Zna~i arsenalot na vooruùvaweto e najraznoviden, vo zavisnost odsituacijata i akcijata.

Li~nata za{tita e standardna za vakov voin: pancir, balisti~ki {lem,paket za prva pomo{, logorska oprema, maskirni boi i sli~no. Opremeni se i



so za{titni maski, nezapallivi i so respirator.Naj~esto ja nosat maskirnatauniforma so poseben amblem na volk na desniot rakav.

Brojnata sostojba e dràvna tajna , no i kako {to e praksa vo drugitearmii sekoga{ e promenliva, vo zavisnost od potrebite. Za potrebite nanovata edinica sekako deka prvo }e se trgne od ovie dokaàni specijalci,iako i pripadnicite na drugite edinici ne se za potcenuvawe.

Izviduva~ki edinici (Risovi) i edinici za elektronsko izviduvawei protivelektronsko dejstvo

Koga se zboruva za edinici za specijalna namena mora da se spomenat iizviduva~ite koi sekoga{ imale golem udel pri izveduvawe na akcii so siliteza specijalni dejstva. Izvidnicata na ARM e popoznata po prekarot “Risovi”.Tie kako vistinski risovi, ne~ujno i nenadejno se prikraduvaat po terenotod kade preku najsovremeni sredstva za izvestuvawe izvestuvaat za sostojbata.Najgolemiot del od niv se profesionalni vojnici. Pri izborot prednostimaat tie koi go imaat sluèno voeniot rok vo izviduva~ki edinici.Vosostavot na izviduva~ite se i oklopno-izviduva~kata edinica za ufrlawe vozadninata na neprijatelot, pe{, so vozila ili so vozduhoplovi.

Izviduva~kata edinica na ARM direktno mu e pot~ineta na G[ na ARM,a izvesni edinici od niv im bea pot~ineti na operativno - strategiskitekomandi. Site edinici izvr{uvaat izviduva~ki aktivnosti za potrebite napretpostavenite komandi, no se osposobeni i za drug vid dejsvo (prepad, napadna komunikaciski jazli i sl). Vo sklop na ARM, site rodovski edinici imaatizviduva~ki vodovi, zaradi izvr{uvawe na ~isto rodovskitezada~i.Organizirani se vo grupi, patroli i izvidnici.

Izviduva~kata grupa moè da bide vo razli~en sostav vo zavisnost odzada~ite i namenata. Naj~esto po zada~a se ufrla vo neprijatelskite redovi.Primenuva postojano nabquduvawe na terenot, zaseda i prepad.

Patrolata ima za cel da gi izviduva patnite pravci i reoni. Naj~estose dviàt pe{ki i po sporedni pati{ta.

êlnata izvidnica go izviduva pravecot na dvièweto, a za~elnatago obezbeduva grbot.

So ogled na reorganizacijata na Armijata, najverojatno deka nema da bidezanemarena ulogata na ovie edinici. So formiraweto na renxerskiot vod }ese sublimira ra{irenosta na specijalcite na izvidnicata vo eden bataljon.Izviduva~kite organi kako {to se izviduva~kata grupa, patrolata, ~elnataizvidnica, bo~nata izvidnica, izvidnicata na pat, sigurno deka }e seimplementiraat vo noviot sostav na Izvidnicata ili vo Renxerskiot bataljon.

Isto taka, i edinicite za elektronsko dejstvo, nameneti za elektronskoizviduvawe na neprijatelskata teritorija, otkrivawe i uni{tuvawe na



neprijatelskite elektronski uredi za nabquduvawe, sekako deka }e bidatvklu~eni kako poddr{ka na specijalnite edinici, Pri protivelektronskodejstvuvawe, pred se se zema predvid obu~enosta i suptilniosta nastare{inskiot kadar so toj vid specijalizacija.

Edinica “Sokoli” na VV i PVOVo site sovremeni armii, pri dejstvuvawe na specijalnite edinici ze

zema predvid i potrebata od vozdu{na poddr{ka na istite, no i dejstvuvawena diverzantsko-padobranski edinici. Re~isi site svetski armii imaatformirano i takov vid specijalni sili. Padobranskite edinici sekoga{vleguvale vo redot na elitnite i najobu~enite.

Vo ARM u{te vo 1992 se formira{e padobranska parakomandoskaedinica nare~ena Padobranski diverzantski odred (PDO) vo rezervniotsostav na VVO i PVO. Eden del od ovoj odred vleze vo sostavot na Edinicataza specijalni nameni kako padobranski tim. Prvoto promovirawe kakoPadobranski specijalen odred go ima{e vo noemvri 2001 god. Namenata naovaa edinicata e da vr{i prebaruvawe na terenot, evakuacija i spasuvawe navozduhoploven personal, koordinacija na avijacijata od zemja konneprijatelskite celi, vozdu{ni desanti od mali i od golemi viso~ini vodlabo~inata na neprijatelskata teritorija, potraga i spasuvawe,osloboduvawe zalo`nici i za{tita na aerodromi, kako i pomo{ na civilnotonaselenie pri elementarni nepogodi. Selekcijata pri izborot napripadnicite e isklu~itelno stroga. Obukata e podelena vo dve fazi, osnovnai specijalisti~ka. Pripadnicite na ovoj odred, popularno nare~enite“sokoli” ostvaruvaat tesna sorabotka so sli~ni edinici od drugite armii.„Sokolite“ se sluàt so slednite tipovi vozduhoplovi koi se operativni vosostavot na makedonskoto voeno vozduhoplovstvo: lesni pove}e namenskihelikopteri UH -1H Hjui, sredni transportni helikopteri Mi - 8MT i Mi17, borbrni helikopteri Mi - 24 B, a od neodamna i 1 transporten helikopterAn-2.

Ovoj odred na VVO i PVO so izvesni transformacii bi vlegol vo sostavna najavenata edinica za specijalni operacii.

Edinici za mirovni operaciiU{te od samiot po~etok na svoeto formirawe, ARM znae{e deka vo

ramkite na vakva konstelacija na sili i nastani vo svetot }e bide neminovnaparticipacijata i na na{ite voini vo mirovni misii i operacii. Tokmu zavakvi celi e fomirana Prvata pe{adiska brigada, koja ~ekor po ~ekor setrude{e da gi dostasuva celite na interoperativnosta. Pe{adiskata edinica



“Skorpioni”, koja e vo sklop na Prvata pe{adiska brigada, koja ne nosi nazivspecijalna, sepak spored zada~ite so koi se spravuva vleguva vo redot navakvite edinici. Sedi{teto na brigadata prvi~no be{e vo Ki~evo , so celda ja obezbeduva zapadnata granica, no podocna e premesteno vo [tip. Kadarote relativno mlad , no dovolno iskusen, so prete`no profesionalen sostav.Najeksponiran del od Prvata pe{adiska brigada sekako se “Skorpiite” koiimaat svoja pove}egodi{na tradicija i prezentacija vo ARM. Tie ve}e sepokaàa vo pove}e zdruèni ve`bi i od niv se o~ekuva da ja ja pokaàtgotovnosta za u~estvo vo pove}e mirovni operacii. Skorpiite borbeno seprekalija i za vreme na krizata vo 2001 g.

Edinicata e sostavena od tri ~eti, a sekoja ~eta e podelena na timovi(grupi). So mehaniziranata ~eta, Republika Makedonija participira{e voKombiniranite zdruèni sili.

Prvata pe{adiska brigada e ~lenka na multinacionalnite mirovnisili. Osposobena e za u~estvo vo mirovni operacii nasekade vo svetot.

Prioritetna zada~a na pripadnicite na ovaa edinica e izvr{uvawetona mirovni operacii. Tokmu tie i imaat najmnogu kontakti so NATOpretstavnicite i se najblisku do NATO standardite. Rezultatite {to ovaaedinica gi ima pokaàno na site multinacionalni ve`bi se na zavidno nivo.

Popoluvaweto na edinicata e na dobrovolna osnova. Konkursot goobjavuva Ministerstvoto za odbrana. Kandidatite od 20 do 25 godi{na vozrasttreba da pominat pove}e pregledi i testirawa za ocena na psihofizi~katasposobnost. Se proveruvaat i fizi~kite disciplini, bore~kite ve{tini, noi psihi~kata podobnost i stabilnost. Onie koi }e gi ispolnata kriteriumiteza priem vo Edinicata, mora i so zakletva toa da go potvrdat. Naj~estive`bali{ta na Skorpiite im se poligonite vo {tipskata kasarna, no ipoligonot Krivolak i {umite i ridovite {irum zemjata i nadvor od nea.Obukata opfa}a osnovna pe{adiska i takti~ka obuka. Pe{adiskata obuka sesostoi od sovladuvawe na osnovni vojni~ki raboti i postapki, orientacijana teren, rakuvawe so oru`je, mar{irawe i fizi~ki dril.

Takti~kata obuka se sostoi od razuznava~ko -bezbednosna dejnost,bore~ki ve{tini, upotreba na ogneno i ladno oru`je, borba vo no}ni uslovi,obuka za rakuvawe so sistemi za vrski, orientirawe pri lo{i vremenskiuslovi i sli~no.

So vakva obuka se ovozmoùva dejstvo vo site uslovi i na razli~en teren,vo zadninata na neprijatelot, dejstvo od vozduh i od voda, so site na~ini nanekonvencionalno vojuvawe. Vsu{nost, ovaa edinica toa i go demonstrira{evo site zdruèni ve`bi vo koi u~estvuva{e.

Skorpiite se lesno vooruèni, naj~esto so avtomatski pu{ki, pi{tolCZ od 9 mm. i drugo oru`je standarno za specijalnite edinici.



Karakteristi~no za niv e {to raspolagaat so oklopni vozila BTR-70, iHermelin vozila vo borbena verzija.

Imaat u~estvuvano na pove}e multinacionalni ve`bi , na na{ teren,vo sosedstvoto , no i mnogu podaleku (Luizijana ). Takvi zdruèni ve`bi bea:”Spasitel 97” vo RM, “Kooperativen nalet 97”, vo Luizijana, :Esperija 97”vo Italija, “Najdobar kooperativen zafat vo Estonija, “Cvrsto re{enie 98,vo [panija i red drugi.

Del od „Skorpiite“ se integriraa vo sostavot na multinacionalnatabrigada na JIE (SEEBRIG).

Podocna vo Armijata na Republika Makedonija pri transformativniteprocesi se formira{e i Vtora pe{adiska brigada. Vtorata pe{adiskabrigada ve}e go ima dostignato potrebniot stepen na interoperativnost soNATO standardite.

Pripadnicite na ovaa brigada u{te se narekuvaat “Leopardi”. Obu~enise za efikasno spravuvawe ,pred se, so diverzantsko-teroristi~ki grupi i davodat borbeni dejstva vo napad. i vo odbrana. Brigadata se nao|a vo faza nacelosna transformacija. Locirana e vo Severozapadniot del na Makedonija,odnosno na prostorot na Tetovo, Ki~evo i Ohrid, no kako edinica za brziintervencii, nejzina zada~a e, vo najkus vremenski period da intervenira poceliot prostor na dràvata. Spored Nacionalnata programa za ~lenstvo voNATO, do krajot na 2004 g. brigadata treba da bide vo celosna operativnaosposobenost.

Zaklu~okRepublika Makedonija so formiraweto na vakvi specijalni edinici ne se

soo~uva so ne{to {to ne i e nepoznato i neupotrebuvano. Istorijata na na{ata

dràva, kako i istorijata na celiot Balkan e istorija na bezbroj specijalni vojni.

Spomenuvaj}i go Ilindenskiot period }e naglasime deka ~etni~koto vojuvawe i

ajdutstvoto se mo{ne bliski do gerilskoto vojuvawe.Site onie koi pripa|ale na

~etite bile prekaleni borci, izbrani po poseben izbor i se prethodnica na

dene{nite specijalni edinici. Isto taka i NOV na na{ite prostori be{e pove}e

gerilska otkolku frontalna borba. Diverziite, sabotaìte i psiholo{kata vojna

imaat golem udel vo steknuvaweto prednost nad nadmo}niot neprijatel. Zna~i ovie

edinici imaat tradicija na ovoj prostor i se razbira deka vo novite uslovi so novi

znaewa i ve{tini, so moderno oru`je, oprema i visok moral }e bidat dorasnati na

sekoja zada~a.Ona {to pretstoi, sekako deka treba da bide po NATO terkot, no }e

treba da se dostigne i rejtingot na prifatenost od {irokite masi. So ogled na

istoriskite tradii na ovoj prostor, najverojatno deka pribliùvaweto kon

Alijansata najuspe{no }e se izvede so akcentot na ovie sili. Iako se so visok stepen

na rizik, spored dosega{noto iskustvo, so ogled na popularnosta i prifatenosta na



specijalcite , odzivot za priem vo redovite na elitnite edinici sekoga{ bil na

visoko nivo. Spored izvesni istraùvawa kaj mladata ma{ka populacija , ona {to

najmnogu gi privlekuva vo armiskite redovi e tokmu mo`nosta da se bide pripadnik

na vakva edinica. Da se nadevame deka navistina pravilno e izbran na~inot na

reorganizacijata na Armijata na Republika Makedonija i deka reformiranata armija

}e bide soliden stolb na odbranata, no i karta za vlez vo zdruènata odbrana i

celosniot napredok na dràvata.

LITERATURA:

1. Adams James: Seacret armies, New York, 1988.2. Kotov~evski Mitko, Integralna bezbednost, “Makedonska riznica” , 2000g.3. Dimi{kovski Slobodan, Vojna, vojska i politika,NIP “Globus”,19845. Spisanie “Odbrana”- Komlet 2002 i april-septemvri 20036. Xami} Dragan, “Ratnici iz senke”, Belgrad 19997. Mihajlovi} Mihajlo i Arsi} Stanislav,Specijalne snage sveta,Beograd, 2003




Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata

161

NACIONALNATA BEZBEDNOST NA REPUBLIKAMAKEDONIJA I EVROATLANTSKITE INTEGRACII(D-r Stojan Slaveski)

Oliver BAKRESKIFilozofski fakultet, Institut za odbranbeni i mirovni studii - Skopje

Pred izvesen period od pe~at izleze knigata „Nacionalnata bezbednostna Republika Makedonija i evroatlantskite integracii“ od avtorot d-rStojan Slaveski.

Trudot „Nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija ievroatlantskite integracii“ pretstavuva originalen tvore~ki zafat vooblasta na bezbednosta i odbranata. Pra{awata i dilemite koi{to seaktuelizirani vo rakopisot ovozmoùvaat da se rasvetlat problemite odrazli~ni aspekti. Na trudot u{te pospecifi~na teìna mu dava i faktot{to Republika Makedonija intenzivno raboti na reformite koi treba da gozabrzaat procesot za integrirawe vo evroatlantskite strukturi.

Trudot e mo{ne solidno sistematiziran i obrabotuva edna sovremena,sloèna i specifi~na problematika. Celiot potfat e zamislen kako nau~noi stru~no pokrivawe na edna praznina vo nau~nata publicistika. Tekstotpretstavuva izvonredno vredna analiza za edno kompleksno pra{awe i istiotse povikuva na relevantna literatura.

Rakopisot „Nacionalnata bezbednost na Republika Makedonija ievroatlantskite integracii“ e dosta provokativen i so kriti~ki ianaliti~ki pristip go otvora pra{aweto kako Republika Makedonija da seintegrira vo evroatlantskite integracii.

Spored nivoto, kvalitetot i dijapazonot na tematsko-problemskataelaboracija i eksplikacija na tretiraniot problem, tekstot na d-r StojanSlaveski moè da se valorizira kako sistemski izloèna celina nanacionalnata bezbednost.

Tekstot na knigata „Nacionalnata bezbednost na Republika Makedonijai evroatlantskite integracii“ od avtorot d-r Stojan Slaveski se sostoi od



voved, pet dela, zaklu~ni sogleduvawa i bibliografija so obraboteni 128bibliografski edinici.

Teoriskata ramka vo trudot se fokusira na problemite od sferata nabezbednosta po zavr{uvaweto na Studenata vojna, so poseben akcent nanacionalnata bezbednost na Republika Makedonija vo me|unarodniotbezbednosen sistem.

Problemot na nacionalnata bezbednost ne moè da se ograni~iedinstveno na nivo na dràvata kako {to potencira i samiot avtor, iako taa iponatamu ostanuva centralen objekt, tuku e neodminliva i negovata povrzanostso individualnata, regonalnata i me|unarodnata sfera na problemot, a koja{to e izrazena niz mnogubrojni me|usebni interakcii. Isto taka, poimot nanacionalnata bezbednost sugerira na negovata povrzanost so politi~kiot ivoeniot faktor koi se prepoznatlivi obele`ja na sekoja dràva. No seto toa}e bide necelosno dokolku toj ne se povrze so razli~nite faktori odekonomskata, societalnata i sferata na ̀ ivotnata sredina. Pritoa neophodnoe vo nau~nite analizi da se zemat predvid site ovie faktori i da se utvrdinivnoto vlijanie na pro{ireniot koncept na nacionalnata bezbednost.Nivnata me|usebna povrzanost (me|uzavisnost) se smeta za su{testvena zasovremenite analiti~ki istraùvawa od domenot na bezbednosta.

Kaj avtorot postojano e prisutna dilemata dali bezbednosta }eproizvede integracija. Tuka se nametnuva i pra{aweto za redefinirawe naulogata na sistemot na nacionalna bezbednost so cel da moè da se odgovorina eventualnite predizvici.

Vo sovremenite me|unarodni odnosi dràvite nastojuvaat da jaobezbedat svojata perspektiva niz promocijata na svoite politi~ki iop{testveni vrednosti. Onie dràvi koi toa go pravat pomalku uspe{norizikuvaat da ja zagubat svojata mo}, ~estopati nezavisnosta, a ponekoga{ iopstojuvaweto. Me|utoa prezemaweto merki i aktivnosti za da se za{titatovie vrednosti, nosi rizik od konfrlikt so drugite dràvi. Zatoa, zaemnotopo~ituvawe prestavuva su{testvena osnova za unapreduvawe na odnositepome|u dràvite i gradeweto na konceptot na zaemna bezbednost. Bezbednostado skoro ima{e samo voeno-politi~ko zna~ewe a sega vklu~uva ekonomski,societalni i ekolo{ki aspekti i do nea se doa|a kako rezultat na dolgotraenproces na izgradba na doverba, konstruktivno u~ewe i institucionalizacijana kolektivna akcija.

Pokraj aktueliziraweto na pra{aweto za bezbednosta, vo knigata seprezentirani i najzna~ajnite aspekti na kolektivnata bezbednost, na novatabezbednosna arhitektura, na subregionalnata sorabotka vo Jugoisto~naEvropa i na bezbednosnata ramka na me|unarodnoto angaìrawe vo RepublikaMakedonija.



Poseben akcent e staven na tretata glava koja se odnesuva na evropskatabezbednosna arhitektura {to pretstavuva ideja na trudot.

Ottuka, centralnoto politi~ko pra{awe se odnesuva na onieinstitucii vospostaveni vo periodot na Studenata vojna, koi moàt brzo dase adaptiraat i imaat dovolno adekvatni resursi da igraat uspe{na ulogaprvo vo redukcijata na konfliktite, a potoa vo nivno razre{uvawe i kone~novo nivnata transformacija. Odgovorot na ova pra{awe e mnogu vaèn ne samoza Evropa tuku i za site regioni vo svetot kade {to etni~kite podelbi gonegiraat poimot na „nacionalnata dràva“ i kade se javuva potrebata za noviidei i modeli koi }e se pokaàt uspe{ni ako go odbegnat vra}aweto na vojnatana site, protiv site vo imeto na „sopstvenata“ odbrana.

Vo knigata posebno e interesen delot koj se odnesuva na instrumentitei mehanizmite na OON vo ostvaruvawe na sistemot na kolektivna bezbednostpo zavr{uvawe na Studenata vojna. ̂ uvaweto na mirot e vo funkcija na OON.Ovaa organizacija kako {to naveduva i samiot avtor, vo posledniot periodse nao|a vo isklu~itelno te{ka polo`ba poradi zgolemenite barawa taa dase angaìra za razre{uvawe na regionalnite konflikti niz svetot. Toa vodido preoptovarenost na obvrskite koi gi ima Svetskata organizacija.Nemaweto sopstveni resursi ja onevozmoùva OON da gi izvr{at ovie zada~isamostojno, pa zatoa tie baraat pomo{ od regionalnite organizacii.

Vo ramkite na novata bezbednosna arhitektura, vnimanieto e zadrànona NATO-kolektivitetot, posebno na Postpra{kiot samit i aktivnostitena aspirantite {to podrazbira zasileni reformi no i zajaknuvawe nasposobnostite na NATO za da moè da se odgovori na novite bezbednosnipredizvici.

Vo taa nasoka, NATO alijansata vedna{ gi voo~i i vo svojot strategiskikoncept naglasi deka „soo~uvaweto so razli~nite predizvici od Alijansatabara {irok priod kon bezbednosta“.

Avtorot ja problematizira i zaedni~kata nadvore{na i bezbednosnapolitika na EU koja go vklu~uva razvojot na zaedni~kata evropska odbranbenapolitika so edinstvena cel postignuvawe zaedni~ka odbrana. Ovaa tema eposebno zna~ajna ako se zeme predvid faktot {to evrosilite svojata prvapromocija ja imaa tokmu vo na{ata dràva.

Vo slednoto poglavje od trudot se pravi analiza na OBSE -kooperativnata bezbednost kako del od evropskiot bezbednosen model soposeben osvrt na transformacijata na OBSE vo novata bezbednosna okolinakako i instrumentite i mehanizmite na OBSE vo periodot po zavr{uvawe naStudenata vojna.



Subregionalnata sorabotka na zemjite na JIE ima zada~a da im pomognena zemjite od JIE da moàt da se spravat so eventualnite zakani po mirot istabilnosta, no i da ponudi re{enija koi }e zna~at zabrzan i dinami~enekonomski razvoj i perspektiva za dràvite {to pokasno }e zna~i iintegrirawe na dràvite vo evropskoto semejstvo.

Za realizirawe na vakvata opredelba od golemo zna~ewe se iregionalnite inicijativi koi sekoja na svoj na~in pridonesuva zaintenzivirawe i pridviùvawe na aktivnostite za realizirawe nazacrtanata aktivnost. Vo trudot se sodràni i regionalnite inicijativi,kako i me|unarodnite organizacii i nivnite tela koi ve}e rabotat naprostorite na Jugoisto~na Evropa.

Kompleksniot priod kon bezbednosta se javuva kako potreba na zemjiteod Jugoisto~na Evropa. Politi~kiot aspekt od ovoj {irok priod vo sebevklu~uva politi~ki dijalog pome|u zemjite od regionot, kooperativniprogrami vo regionite i sorabotka so instituciite nadvor od regionot, kakoi prezemawe na site drugi merki koi ja zajaknuvaat bezbednosta.

Potpiraweto vrz sistemot za kolektivna bezbednost na OON iregionalnite bezbednosni sistemi pretstavuva komponenta na na{iotodbranben sistem, so {to se postavuva pra{aweto {to moè da o~ekuvaRepublika Makedonija od sistemot za kolektivna bezbednost (OON), odregionalniot sistem za bezbednost (OBSE), od sistemite za kolektivnaodbrana (NATO i Nadvore{nata bezbednosna i odbranbena politika priEU) ili od me|uvladinite institucii i organizacii (Sovet na Evropa iEvropska unija), ili poto~no koj e dràvniot interes i koi ingerencii vorazli~ni sferi, me|u koi i odbranbenata, dràvata gi prenesuva vrznavedenite me|unarodni subjekti i integracii. Od druga strana se postavenikriteriumite za integracija i procenkata za nivno ispolnuvawe.

Koga stanuva zbor za evroatlantskite integracii iskustvata voRepublika Makedonija treba da se baziraat na golem broj istraùvawa koitreba da se napravat vo pove}e institucii, so cel da se lociraat problemitei da se iznajdat na~ini za intenzivirawe na procesot za pobrz priem voevroatlantskite strukturi.

Da se dadat kone~ni odgovori, odnosno re{enija za site problemi koise kompleksni i od vitalno zna~ewe za idninata na Republika Makedonija emnogu te{ko, me|utoa, avtorot se obide vrz nau~na osnova da dojde do odredenirezultati koi moàt da se iskoristat za ponatamo{na dogradba nazapo~natiot proces koj vodi do integracija vo evroatlantskite strukturi.

Spored site relevantni parametri: nau~na zasnovanost i validnost,realnata potreba kako na specifi~no, studisko nivo, taka i za op{ta kultura



i informiranost, sistemati~nosta i preglednosta, rakopisot „Nacionalnatabezbednost na Republika Makedonija i evroatlantskite integracii“ od d-r StojanSlaveski, go zasluùva potrebnoto vnimanie ne samo kaj ekspertskata zaednica,tuku i po{iroko, kako vo Republika Makedonija, taka i nadvor od nea.



„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“, teoretsko spisanieMinisterstvo za odbrana, „Orce Nikolov“ b.b., Skopje

UPATSTVO ZA AVTORITE

„SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA“ (vo ponatamo{niot tekst Spisanie) eteoretsko spisanie koe po pravilo izleguva dvapati godi{no. Vo Spisanieto se objavuvaat:

-originalni stru~ni trudovi: nau~no stru~ni trudovi, prikazi na knigi, kusi soop{tenijai dr.

-kontinuirano ili povremeno vo Spisanieto se objavuva i bibliografija, kalendari nanau~ni manifestacii vo zemjata i stranstvo, pozna~ajni datumi, reklamirawe na firmi ipretprijatija i dr.

Originalnite stru~ni trudovi gi sodràt rezultatite na sopstvenite dotoga{ neobjaveninau~ni istraùvawa koi pretstavuvaat zaokruèna celina. Prifa}aweto na originalna nau~nastatija vo Spisanieto gi obvrzuva avtorite da ne gi objavuvaat i vo drugi spisanija.

Nau~no-stru~nite trudovi izvestuvaat za korisni soznanija koi {to pomagaat vo {irewetona znaewata i prilagoduvaweto na izvornite istraùvawa kon potrebite na naukata ipraktikata.

Prikazi na knigi pretstavuvaat koncizni prikazi na knigi i soznanija do koi {to do{leavtorite vo opredelena nau~na oblast, za koja kompetentnosta na avtorite vo prikazite epotvrdena preku publikuvaweto - objavuvaweto na knigite.

Kusite soop{tenija sodràt rezultati na pomali, no zavr{eni nau~ni istraùvawa.Dominantni rubriki na Spisanieto se:

1. Op{to teoretski, doktrinarno-strategiski i drugi temi od oblasta na odbranata;2. Geopoliti~ki, geostrategiski, voenopoliti~ki i temi od me|uanaroden anga`man

vo oblasta na odbranata;3. Evroatlantski integracii;4. Tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vooruùvawe i oprema;5. Stranski avtori;6. Drugi rubriki od oblasta na bezbednosta, odbranata i za{titata; i7. Prikazi na knigi, stru~ni trudovi i dr. od oblasta na odbranata.

PODGOTOVKA NA RAKOPISOT

Rakopisot treba da se dostavuva vo eden ot~ukan primerok na laserski pe~atar, bez prored,na dvete strani na hartijata, so format B5 i na disketa, za da se olesni pe~ateweto naSpisanieto. Stranicite i prilozite treba da bidat numerirani.

Trudovite treba da bidat napi{ani na makedonski ili na angliski jazik, a na avtorite imse prepora~uva naslovot, apstraktot na trudovite, prikazite i kusite soop{tenija da gipi{uvaat i na Angliski jazik.

Trudovite {to ne se zemaat vo pe~atewe im se vra}aat na avtorite so obrazloùvawa.Pri podgotvuvaweto na rakopisot zadolìtelna e upotreba na Me|unarodniot sistem na

edinici (SI).Rakopisot treba da sodrì: naslov, avtori, institucija, apstrakt, klu~ni zborovi, voved,

sodrìna na trudot, zaklu~ok i literatura.



Naslov: golemina na masni (Bold) bukvi, 14 points, RG-MAC C Times, centrirano, prvo namakedonski, a potoa i na angliski jazik (pred apstraktot na angliski jazik). Naslovot na trudottreba da bide kus, no da dava veren odraz na sodrìnite i po mo`nost da sodrì {to pove}eklu~ni zborovi od opfatenata problematika.

Eden prazen red.Avtori: ime i prezime, mali masni (Bold) bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.Dva prazni reda.Institucija: rakopisni bukvi, 11 points, RG-MAC C Times, centrirano.Dva prazni reda.Apstrakt: prvo na makedonski jazik, 11 points, RG-MAC C Times, a potoa i na angliski jazik, 11

points, Times New Roman, edine~en prored. Sodrìnata na apstraktot treba da e su{tinska i nezavisnacelina.

Eden prazen red.Klu~ni zborovi: maksimum do 5 zbora, 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored, na makedonski

i na angliski jazik.Voved: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Vo vovedniot del treba nakuso da se navede

samo najva`noto od porane{nite istraùvawa povrzano so obrabotuvanata problematika, a potoada se objasni celta i va`nosta na rabotata - istraùvaweto.

Eden prazen red.Sodrìna na trudot: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Sodrìnata na trudot treba da

gi opfati teoretskite osnovi, eksperimentalniot del i rezultatite do koi {to se do{lo.Trudovite koi {to se odnesuvaaat na teoretski istraùvawa, namesto eksperimentalen del,

treba da imaat poglavje teoretski osnovi, vo koi }e bidat izneseni podrobnostite za proverka nanavedenite rezultati.

Eksperimentalniot del treba da bide izdvoen i da sodrì podatoci za upotrebuvanitematerijali i opis na primenetite principi i metodi na na~in koj {to }e ovozmoì reproducirawena postapkite, no bez detalno opi{uvawe na ve}e poznatoto.

Rezultatite do koi se do{lo i diskusijata treba da bidat dadeni vo edno poglavje. Diskusijatatreba da sodrì analiza na rezultatite i zaklu~ocite koi {to moàt da se izvle~at.

Eden prazen red.Zaklu~ok: 11 points, RG-MAC C Times, edine~en prored. Zaklu~okot treba da pretstavuva kuso

rezime od trudot, a da gi opfati i rezultatite do koi se do{lo so istraùvaweto.Eden prazen red.Literatura: 11 points, RG-MAC C Times, citirana spored svetskite standardi. Literaturata se

naveduva vo posebno poglavje pri {to bibliografskite edinici se numeriraat po onoj red po koj{to se pojavuvaat kako vo fus notite vo tekstot.

Margini: - B5 format, trudovite ot~ukani na neprovidna hartija od kancelariski format A4so raboten prostor:

- gorna: 5 sm - Top: 1.89"- dolna: 5 sm ili Page Setup kompjuterski - Botoom: 1.89"- leva: 4 sm parametri vo in~i (inch) - Left: 1.58"- desna: 4 sm - Right: 1.58"

- Gutter: 0"Pe~atar: laserski printer.Primenite rakopisi ureduva~kiot odbor gi ispra}a na recenzenti. Recenzentite i avtorite

ostanuvaat anonimni. Recenziranite trudovi, zaedno so eventualnite zabele{ki i mislewa naureduva~kiot odbor, se dostavuvaat do avtorite. Tie se dol`ni, najmnogu vo rok od 15 dena, da giizvr{at neophodnite korekcii.



Kategorijata na trudot ja predlaga avtorot, no ureduva~kiot odbor ja donesuva definitivnataodluka vrz osnova na mislewata na recenzentite.

Probnite otpe~atoci po potreba im se ispra}aat na avtorite zaradi koregirawe na pe~atarskitegre{ki, a ne za izmena na tekstot. Eventualnite novi soznanija moàt da se dadat samo kako kusabele{ka posle tekstot. Korigiranite probni otpe~atoci treba da se vratat na redakcijata vo rokod 2 (dva) dena.

Brzinata na objavuvaweto na trudot, pokraj ostanatoto, zavisi i od pridrùvaweto kon ovaupatstvo.

Trudot se dostavuva otpe~aten spored gorenavedenite propozicii i na disketa.Rokovi za ispra}awe na trudovite: 30.04. i 31.10. vo tekovnata godina na

ADRESA: 1. FILOZOFSKI FAKULTET - SKOPJEprof. d-r Trajan Gocevski, glaven i odgovoren urednike-mail: [email protected]

2. VOENA AKADEMIJA NA RM - SKOPJEprof. d-r Sokle Ko~oski, polkovnik, zamenik glaven urednike-mail: [email protected]

UREDUVA^KI ODBORSK/SK NA SPISANIETOSkopje, 23.12.1999 godina „Sovremena makedonska odbrana“

Documents

SOVREMENA MAKEDONSKA ODBRANA - morm.gov.mk · PDF file(klasni, nacionalni, etni~ki, politi~ki, verski, plemenski i drugi) vo ... Site valkani vooru`eni konflikti, a vo toj kontekst