SPECIALISTIČNO DELO - CEK · 2007. 9. 11. · Specialistično delo ima tri večje, a ne enako obsežne vsebinsko sklenjene celote: pomen informacij za poslovno odločanje – poslovni

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

SPECIALISTIČNO DELO

MOJCA SAMOTORČAN

UNIVERZA V LJUBLJANI EKONOMSKA FAKULTETA

SPECIALISTIČNO DELO

UTEMELJITEV IN ORGANIZACIJA ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA »NOV POSLOVNI ČASOPIS«

Ljubljana, junij 2007 Mojca Samotorčan

IZJAVA Študentka Mojca SAMOTORČAN izjavljam, da sem avtorica tega specialističnega dela, ki sem ga napisala pod mentorstvom prof. dr. Rudija ROZMANA in skladno s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (uradno prečiščeno besedilo) (ZASP-UPB3) (Uradni list RS, št. 16/07) dovolim objavo specialističnega dela na fakultetnih spletnih straneh. V Ljubljani, dne 29. junija 2007 Podpis: _______________________

KAZALO

1 UVOD.............................................................................................................................. 1 2 INFORMACIJA............................................................................................................. 4

2.1 VRSTE INFORMACIJ............................................................................................. 5 2.2 POSLOVNA INFORMACIJA ................................................................................. 5

2.2.1 Pomen poslovne informacije.............................................................................. 6 2.2.2 Oblika poslovne informacije.............................................................................. 7

2.2.2.1 Poslovni informacijski sistem..................................................................... 7 2.2.2.2 Komuniciranje v poslovnem informacijskem sistemu.............................. 10

2.3 POSLOVNI TISK................................................................................................... 11 2.3.1 Pomen poslovnega tiska................................................................................... 11 2.3.2 Dnevnik, tednik ali mesečnik........................................................................... 12 2.3.3 Medij poslovnega tiska .................................................................................... 13 2.3.4 Poslovni tisk v Evropi...................................................................................... 13 2.3.5 Poslovni tisk v Sloveniji .................................................................................. 14

3 RAVNANJE PROJEKTA........................................................................................... 16 3.1 OPREDELITEV PROJEKTA ................................................................................ 16 3.2 OPREDELITEV RAVNANJA PROJEKTA.......................................................... 17 3.3 PROCES RAVNANJA PROJEKTA...................................................................... 19

3.3.1 Načrtovanje projekta........................................................................................ 20 3.3.1.1 Mrežno načrtovanje (mrežna analiza)....................................................... 20 3.3.1.2 Načrtovanje zaposlenih............................................................................. 22 3.3.1.3 Načrtovanje stroškov ................................................................................ 22

3.3.2 Organiziranje projekta ..................................................................................... 23 3.3.3 Uveljavljanje projekta...................................................................................... 27

3.3.3.1 Kadrovanje................................................................................................ 28 3.3.3.2 Vodenje ..................................................................................................... 29 3.3.3.3 Komuniciranje........................................................................................... 30 3.3.3.4 Motiviranje................................................................................................ 31

3.3.4 Kontrola projekta ............................................................................................. 32 4 PREDSTAVITEV PODJETJA URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE

D.O.O. ........................................................................................................................... 33 4.1 DEJAVNOST PODJETJA...................................................................................... 33

4.1.1 Gospodarska javna služba................................................................................ 33 4.1.2 Pridobitna dejavnost......................................................................................... 34

4.2 CELOVITA OCENA PODJETJA.......................................................................... 35 4.2.1 Vizija in poslanstvo.......................................................................................... 35 4.2.2 Kratek prikaz uspešnosti poslovanja................................................................ 36

4.2.3 Ugotavljanje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti .............................. 36 4.2.3.1 Prednosti in slabosti .................................................................................. 38 4.2.3.2 Priložnosti in nevarnosti okolja podjetja................................................... 41 4.2.3.3 Ugotavljanje konkurenčnosti panoge........................................................ 43

4.3 STRATEGIJA RAZVOJA PODJETJA.................................................................. 45 4.3.1 Opredelitev strategije ....................................................................................... 45 4.3.2 Gospodarska javna služba................................................................................ 46 4.3.3 Pridobitna dejavnost......................................................................................... 47

4.3.3.1 Informacijski center .................................................................................. 48 4.3.3.2 Poslovni časopis........................................................................................ 48

5 ZALOŽNIŠKI PROJEKT NOV POSLOVNI ČASOPIS ........................................ 49 5.1 IDEJA IN NJENA UTEMELJITEV....................................................................... 49 5.2 PREDSTAVITEV ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA .............................................. 51 5.3 ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI .................................................................................. 53

5.3.1 Izvedljivost projekta......................................................................................... 54 5.3.1.1 Kadri ......................................................................................................... 54 5.3.1.2 Proizvodnja in tehnologija ........................................................................ 55 5.3.1.3 Roki........................................................................................................... 55 5.3.1.4 Stroški in koristi ........................................................................................ 56 5.3.1.5 Trženje ...................................................................................................... 57 5.3.1.6 Ekonomska upravičenost projekta ............................................................ 58

5.3.2 Uspešnost projekta ........................................................................................... 59 5.3.2.1 Kazalniki ................................................................................................... 59 5.3.2.2 Odločitev................................................................................................... 59

5.4 RAVNANJE ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA....................................................... 60 5.4.1 Načrtovanje založniškega projekta .................................................................. 60 5.4.2 Organiziranje založniškega projekta................................................................ 63 5.4.3 Uveljavljanje založniškega projekta ................................................................ 65

5.4.3.1 Kadrovanje................................................................................................ 66 5.4.3.2 Komuniciranje........................................................................................... 66 5.4.3.3 Vodenje ..................................................................................................... 68 5.4.3.4 Motiviranje................................................................................................ 69

5.4.4 Kontrola založniškega projekta........................................................................ 69 5.5 TVEGANJA PROJEKTA....................................................................................... 70

5.5.1 Seznam tveganj ................................................................................................ 70 5.5.2 Rangiranje tveganj ........................................................................................... 70 5.5.3 Načrt obvladovanja tveganj ............................................................................. 71

5.6 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA..................................................................... 72 6 ZAKLJUČEK............................................................................................................... 73 LITERATURA................................................................................................................ 75 VIRI.................................................................................................................................. 78

KAZALO TABEL Tabela 1: Pregled slovenskega poslovnega tiska …………………………………….…..15 Tabela 2: Prednosti in slabosti v podjetju UL RS …………………………………….….39 Tabela 3: Ugotovitve glede kakovosti in vsebine poslovnega časopisa……………...…..48 Tabela 4: Struktura prihodkov in stroškov časopisa Javni razpisi…….……………...…..49

KAZALO SLIK

Slika 1: Zgradba informacijskega sistema za ravnanje (ISR)……………………………. 8 Slika 2: Sporočilni tokovi med izvajalnim, informacijskim in upravljalnim sistemom….. 9 Slika 3: Razširjen Leavittov diamant……………………………………………………. 10 Slika 4: Strukturiran pristop k projektnemu ravnanju………………………………….... 18 Slika 5: Osnovne faze projektnega ravnanja……………………………………… ……. 19 Slika 6: Vzajemno delovanje skupin procesov projektnega ravnanja……………………20 Slika 7: Umestitev matričnih struktur glede na raven ravnanja projekta……………….. 25 Slika 8: Področja prekrivanja strukturirane členitve dela in organizacije………………. 25 Slika 9: Grafičen prikaz procesa analize PSPN ...………………………………………. 37 Slika 10: Prikaz posameznih korakov v ravnanju projekta po metodi »Six Sigma«……. 53 Slika 11: Procesi projektnega ravnanja………………………………………………….. 60 Slika 12: Projektno matrična organizacijska struktura UL RS………………………….. 63 Slika 13: Matrična projektna organizacija………………………………………………. 64 Slika 14: Komunikacijska struktura projekta Javni razpisi………………………………67

PRILOGE

Priloga 1: WBS projekta Javni razpisi Priloga 2: Matrika odgovornosti Priloga 3: Uradni list Republike Slovenije (izvod) Priloga 4: Katalog Priloga 5: Ključni kazalniki uspešnosti poslovanja UL RS Priloga 6: Organigram Priloga 7: Listina projekta Javni razpisi Priloga 8: Matrika odgovornosti projekta Javni razpisi Priloga 9: CGP časopisa Javni razpisi

1

1 UVOD

Uvod v specialistično delo začenjam z mislijo kontroverznega harvardskega profesorja Theodorja Levitta, ikone svetovnega marketinga: »Zamisli niso dovolj. Zamisli niso dejanja. Da jih spremenimo v dejanja, je potrebno veliko vztrajnosti in volje, prepričanja in strasti. Predvsem pa zamisli potrebujejo ljudi, ki delujejo, ki zamišljeno izvedejo.« Iz nje hitro razberemo dva osnovna elementa, idejo in človeka. Ideja in človek sta osnova in gonilni sili projekta od začetka pa do skrajnega konca. Ideja mora biti dobro utemeljena, da se lahko odločimo, ali jo kaže uresničiti, in da se lotimo organizacije njene izvedbe.

Ravnanje projektov je staro toliko kot človeštvo. Največja zgodovinska čudesa so bili projekti, in če se ozremo nazaj v zgodovino, projekte povezujemo z velikimi gradbenimi dosežki in dosežki v strojegradnji. Ob koncu 20. stoletja je bilo zaznati množično uvajanje projektnega načina dela tudi v drugih dejavnostih. Vzrokov, zakaj je projektno delo danes tako pomembno, je veliko. Hauc (2002, str. 12) pravi, da sta konkurenčnost in spremembe v širšem okolju pri tem glavna in najpomembnejša razloga. Sodelovanje med posameznimi udeleženci, mreže posameznikov in podjetij in timi vodijo do novih strategij, ki podjetjem lahko zagotovijo obstanek in razvoj, seveda če podjetja to sprejmejo in uveljavljajo. Podjetja morajo s spremembami živeti in jih znati sproti obvladovati.

Spremembe v poslovanju podjetij zahtevajo organizacijske spremembe. Te spremembe, ki so bile včasih manj pogoste in bolj preproste, postajajo vse pogostejše in bolj celovite ter zahtevajo sodelovanje mnogih: vodstva, zaposlenih, strokovnjakov ipd. (Rozman, 2005, str. 8). Vsem negativnim spremembam v okolju lahko kljubujemo in jih obrnemo sebi ali podjetju v prid le, če spremenimo način delovanja posameznika v takšni združbi, podjetju. Eden od načinov je vsekakor drugačna organizacija dela v podjetju. Ta je odvisna od tehnologije, okolja, velikosti podjetja, ciljev in strategij podjetja ter zaposlenih. Uresničevanje strategije je zelo odvisno od ustrezne organizacijske strukture, ki mora izbrani strategiji slediti (Pučko, 2003, str. 322).

Projekt je zaporedje enkratnih, kompleksnih in povezanih aktivnosti, ki imajo cilj ali namen in morajo biti dokončane v določenem času, v skladu s proračunom in specifikacijami (Wysocki, 2003). To je le ena iz množice opredelitev različnih avtorjev, ki so pri svojih opredelitvah, kaj projekt je, bolj ali manj natančni. Vsem opredelitvam je skupno, da ima projekt namen, ki je omejen s časom, stroški in razpoložljivimi viri, zato Wysocki (2003) pravi, da ima vsak projekt pet gradnikov, to so namen, kakovost, stroški, čas in viri, ki morajo biti v ravnovesju, da je tudi projekt sam v ravnovesju in uspešno izpeljan. Ko je projekt končan, je ena od poprojektnih nalog tudi ovrednotenje projekta, ki podjetju da dragocene informacije, ki jih lahko upošteva pri izpeljavi drugih projektov.

2

Projektno delo časopisno-založniške hiše poznajo že vrsto let. Informacijska in komunikacijska tehnologija, ki je v zadnjih dveh desetletjih z velikim korakom stopila v to dejavnost, je povzročila korenite spremembe v organizaciji teh podjetij. Številni naslovi novih revij in časopisov, ki jih izdajajo uveljavljene založniške hiše tako v Sloveniji kot v tujini, so rezultat premišljenega projektnega dela. Priprava vsake časopisne ali revijalne izdaje je projekt. Pot od ideje (tudi če je »ukradena« ali licencirana) do uspešne izdaje in prodaje je dolga ter zahteva od projektnega ravnatelja veliko truda in energije.

Podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. deluje v dejavnosti časopisnega založništva. Izdaja uradno glasilo države Republike Slovenije, revijo Pravnik in knjige s pravno vsebino. Konkurenčnost slovenskega založniškega trga, nizke naklade knjižnih izdaj, upadanje števila naročnikov na uradno glasilo in drugi dejavniki vplivajo na njegov položaj na trgu. Tem zunanjim spremembam se bo moralo podjetje, ki ima 60-letno tradicijo in uživa ugled založbe s kakovostnimi in dostopnimi knjigami, prilagoditi s prožnejšo notranjo organizacijsko strukturo, ki bo omogočala uspešno izvajanje tako projektov v okviru opravljanja gospodarske javne službe kot povsem tržnih projektov v okviru Založbe Uradni list.

Namen specialističnega dela je pripomoči k uspešni izvedbi založniškega projekta in njegovi učinkoviti organizaciji. Od zamisli do izdelka, to je poslovnega časopisa, je dolga pot, ki bo, če bo v resnici udejanjena, spremenila organizacijsko strukturo podjetja. Ta bo morala biti prožnejša in pripravljena na hitre spremembe na trgu. Zato je učinkovito vpeljevanje novega poslovnega časopisa projekt, ki bo pripomogel k uspešni širitvi pridobitne dejavnosti javnega podjetja in s tem prispeval k uspešnemu poslovanju podjetja kot celote. Vendar s tem ne pridobi le podjetje. Informacije o javnih razpisih in druge s področjem javnih financ povezane vsebine so pomembne za veliko ekonomskih subjektov. Naročniki bodo tako dobili dragocen vir informacij.

Specialistično delo ima dva cilja, to sta utemeljiti vsebino novega poslovnega časopisa in celovito predlagati organizacijo utemeljenega založniškega projekta. Zakaj nov poslovni časopis? S 1. januarjem 2007 se Razglasni del Uradnega lista RS, to je tisti del, v katerem so objavljeni javni razpisi po Zakonu o javnih naročilih, ne tiska več. Obstaja le v elektronski obliki (do vzpostavitve portala za javna naročila v elektronski izdaji Uradnega lista RS). Bralec takih objav ne more več pregledovati na krajih, kjer internet ni dostopen in je branje tiskanega medija bolj običajno (npr. v javnih prevoznih sredstvih, restavracijah in podobno). Zato se mi je zdelo zanimivo, da bi v podjetju razmislili o pripravi poslovnega časopisa, revije, v kateri bi bile objave s portala za javna naročila natisnjene, dopolnjevale pa bi jih informativne vsebine, kot so članki in prispevki.

Metoda dela, ki sem jo uporabila pri pisanju specialističnega dela, je temeljila na teoretičnih podlagah s področja projektnega ravnanja in praktičnih izkušnjah dela v

3

uredništvu. V teoretičnem delu sem se naslonila na teoretične prispevke (literatura, viri, članki) različnih tujih in domačih avtorjev s področja ravnanja projektov. Pojem projekt je v zbirki literature lahko najti (Cobiss pokaže 11.923 zadetkov, prvi je iz leta 1912), težje je v veliki množini poiskati pravo literaturo. V praktičnem delu specialističnega dela sem svoje izkušnje iz uredništva uradnega glasila združila s podatki, pridobljenimi iz internih gradiv podjetja in različnih tržnih raziskav, ki jih je podjetje naročilo pri zunanjih svetovalcih. Delo redakcije Uradnega lista RS se močno razlikuje od dela v redakcijah klasičnih časopisno-založniških hiš. Osnovni postopki nastanka časopisa so popolnoma enaki, drugačna sta le način zbiranja gradiv in odločitev, kaj se lahko objavi. Slednje je za organizacijo založniškega projekta, ki ga bom predstavila v specialističnem delu, nepomembno.

Specialistično delo ima tri večje, a ne enako obsežne vsebinsko sklenjene celote: pomen informacij za poslovno odločanje – poslovni tisk, analiza podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: UL RS) in projekt nov poslovni časopis, ki je za podjetje na eni strani izziv, na drugi strani pa, zaradi prenehanja zakonske obveznosti objavljanja nekaterih vrst objav, nuja.

Drugo poglavje je namenjeno predstavitvi pojma informacije in njene razlage v različnih besednih zvezah. Posebno mesto ima poslovna informacija, ki je za dejavnost časopisnega založništva ključna in nam da odgovor na vprašanje, katere so tiste lastnosti, ki ji dajejo pomembnost. Podjetja so zasuta z veliko količino informacij iz različnih medijev. Morajo jih sortirati in določiti njihovo pomembnost, sicer se lahko uresniči paradoks neinformiranosti v informacijskem izobilju. Predstavljena bosta poslovni tisk, kot eden od medijev in njegov naraščajoči pomen tudi v slovenskem prostoru v prelomnih zgodovinskih letih konec prejšnjega stoletja. Podrobna vsebinska predstavitev najbolj branih slovenskih poslovnih časopisov in revij bo nakazala na potrebo po še enem, ozko specializiranem časopisu, zanimivem za veliko podjetij in organizacij javnega in zasebnega prava.

V tretjem poglavju je predstavljeno ravnanje projekta: od klasičnih opredelitev, kaj projekt sploh je, do posameznih faz v procesu ravnanja projekta. Te faze so v splošnem med vsemi projekti enake in potekajo po svojih zakonitostih. Tako kot ima izdelek svoj življenjski cikel, tako ga ima tudi projekt. Med seboj se razlikujeta po časovni opredeljivosti. Za projekt je značilno, da ima skrbno začrtan časovni potek, ker je njegova uspešnost odvisna predvsem od tega, kako se spoštujejo roki izvedbe. Vsaka od faz je s teoretičnega vidika podrobno predstavljena in pomeni dobro teoretično podlago za četrto poglavje, ki predstavi organizacijo že utemeljenega založniškega projekta.

Četrto poglavje je tisto, ki je podlaga za utemeljitev in organizacijo založniškega projekta »Nov poslovni časopis«. Podjetje UL RS, v katerem sem tudi zaposlena, nastopi v specialističnem delu kot naročnik projekta. To poglavje prinaša utemeljitev

4

projekta, ki obsega analizo obstoječe dejavnosti, celovito oceno podjetja z ugotavljanjem prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti ter strategijo razvoja podjetja.

V petem poglavju se teorija projektnega ravnanja prelije v pripravo projekta: od ideje, ki je zorela dalj časa, do predloga, kako vzpostaviti organizacijo založniškega projekta. Ob vsem tem je treba upoštevati, da podjetje opravlja gospodarsko javno službo, dejavnost zalaganja Uradnega lista RS, ki je nov založniški projekt, se ne sme niti za trenutek pretrgati, prestaviti ali kakorkoli drugače omejiti. Poudarek v tem delu je na organizaciji kot takšni, ne pa toliko na ekonomski utemeljenosti, čeprav je ta v praksi za izvedbo največkrat, razen če ne gre za projekte širšega družbenega pomena, najpomembnejša.

Z naslovom specialističnega dela je najmočneje povezano peto poglavje. Tu je osnovna zamisel o projektu povsem razgaljena. Utemeljitev ideje je podprta s študijo izvedljivosti, ki nam da najprej odgovor na vprašanje »Ali je projekt izvedljiv?«, in če je, je treba odgovoriti še na vprašanje »Ali bo uspešen?«.

V zaključku sem strnila svoje poglede in razmišljanja o projektih, projektnem načinu dela in izzivih, ki jih podjetju prinaša novi projekt, imenovan časopis Javni razpisi. Za podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o., kjer je projektni način dela, kot je opisan v specialističnem delu, še novost, je priprava takšnega projekta nedvomno izziv. Ob njem se bo mogoče veliko naučiti, predvsem timskega načina dela, ki ga doslej v podjetju nismo poznali. Projektna matrična organiziranost je že nadomestila funkcionalno, timsko delo pa individualno in hierarhično vodeno. Vse te spremembe so usmerjene k večji uspešnosti in prepoznavnosti podjetja, prav tako pa tudi k osebni rasti vseh zaposlenih.

Kot napotek in da bi se izognili nesporazumu: imeni »Uradni list Republike Slovenije d.o.o.« in »Uradni list Republike Slovenije« na papirju loči le okrajšava »d.o.o.«, v resnici pa je med njima velika pomenska razlika. Zato bom v nadaljevanju za podjetje uporabljala kratico UL RS, za uradno glasilo pa Uradni list RS.

2 INFORMACIJA

Informacija je namensko usmerjeno in nekomu namenjeno sporočilo, informacijski sistem pa je proces zagotavljanja informacij (Gričar v Možina et al. 2002, str. 826). Informacija je lahko ustvarjena iz množice podatkov, ki so nevtralna sporočila o nekem dejstvu (Gričar v Možina et al. 2002, str. 619). Posameznik lahko podatke zbira sam, lahko pa pridobi že zbrane in obdelane podatke, to so informacije. Od tod razlaga, da je podatek zanesljiv in trden, informacija pa je zato, ker jo je nekdo že oblikoval, mehka.

5

2.1 VRSTE INFORMACIJ

V današnjem času dinamičnega razvoja je zelo pomembno, da zna človek pravočasno prisluhniti, razumeti, brati ter oblikovati in uporabiti informacije. S pravočasnimi informacijami lahko svoja dejanja prilagodi ali spremeni svoj odnos do stvari. Poleg sposobnosti branja, razumevanja in oblikovanja mora imeti tudi možnost in sposobnost iskanja in prepoznavanja. Naraščajoča redundanca (preštevilnost, preobilje, prisotnost odvečnih elementov) informacij je tisto, kar je danes lahko skrb zbujajoče. Internet in množice podatkovnih baz vse bolj obvladujejo naše informacijske poti. Ob preveliki količini podatkov in informacij pa se postavlja vprašanje, kako jih sploh poiskati.

Na finančnem trgu je zaradi informacij, ki jih imenujemo asimetrične ali nesimetrične informacije, cena kapitala višja, kot bi bila sicer. Tisti, ki prodaja, ve mnogo več o potencialni donosnosti in tveganju od tistega, ki kupuje. V nekem smislu deluje Greshamov zakon (Ribnikar, 2003, str. 186). Finančno področje bi lahko povezali z notranjimi informacijami, ki pa imajo negativen prizvok. Direktiva Evropske unije iz leta 1989 (89/592/EEC, OJ L 334, 18. 11. 1989) pravi, da je notranja informacija vsaka informacija, ki je dovolj določena in ni dostopna javnosti ter se nanaša na izdajatelja vrednostnih papirjev oziroma na vrednostni papir. Juhart (1994, str. 182) opozori na dve glavni lastnosti notranje informacije, to sta nedostopnost javnosti in usmerjenost.

S sprejetjem Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/03; v nadaljevanju: ZDIJZ) so postale zanimive informacije javnega značaja. ZDIJZ jih opredeljuje kot informacije, ki izvirajo z delovnega področja organa, na voljo pa so v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. V tem kontekstu so informacije tiste, ki ob pravilnem sosledju pomenijo razvojni vidik družbe in so eden od temeljnih kamnov razvoja ter uresničevanja demokracije (Šoltes, 2003, str. 3).

Tako pri podatkih kot pri informacijah imamo opravka s sporočilom in potemtakem tudi s komuniciranjem (Turk, 1979, str. 11). Komuniciranje je oddajanje sporočil in njihovo sprejemanje. Med dobljeno in posredovano informacijo pa obstaja še tako imenovana izgubljena informacija (Mandič, 1998, str. 13). Nerodno je, če se »izgubita« podatek ali informacija, ki sta lahko jeziček na tehtnici neke odločitve. Prejeto sporočilo je treba znati prebrati in razumeti. Prejeta informacija lahko torej poveča naše znanje, njena prava vrednost pa se pokaže tedaj, ko jo znamo učinkovito izkoristiti za sprejem odločitve, ki nam osebno ali pa širši skupnosti prinese koristi (Mohorič, 1999, str. 16).

2.2 POSLOVNA INFORMACIJA

Če izhajamo iz definicije informacije, so poslovne informacije tiste, s katerimi imamo opraviti pri poslovnem procesu in so neposredno ali posredno usmerjene k odločanju

6

(Turk, 1979, str. 12). Čim več jih pridobimo, lažja in bolj natančna je odločitev. Odločanje ni omejeno le na nove probleme, ampak je vpleteno tudi v vse pore poslovanja podjetja. Informacije so lahko podlaga za konkretno odločitev ali pa le spodbuda k bolj premišljeni odločitvi. Tako ločimo kratke, hitre in ažurne od poglobljenih in analitičnih informacij, goste in specializirane informacije od tistih, ki so površne in splošne.

2.2.1 Pomen poslovne informacije

Vrednost informacije je določena z njeno ekonomsko vrednostjo, to pa je večji dobiček, ki je nastal zaradi oblikovanja ali uporabe prav te informacije. Presojamo jo po razmerju med vlaganji, ki so potrebna za njeno pridobitev, in koristnostjo odločitve, ki je izšla iz procesa odločanja, v katerem je bila informacija porabljena (Gričar v Možina et al., 2002, str. 620). Največ bi bila vredna tista, ki bi negotovost pri odločanju popolnoma odpravila, to je popolna informacija. Takšna informacija je utopija. Ravnatelj v procesu odločanja takšnih informacij nima nikoli na voljo.

Nekatere poslovne informacije ne zvišujejo vrednosti, dobička podjetja, temveč zmanjšujejo stopnjo tveganja, ki jo sprejeta odločitev prinaša. Podjetja so razvila celoten sklop dejavnosti obvladovanja tveganja, ki jih vsebinsko lahko razdelimo na področje načrtovanja in spremljanja obvladovanja tveganj.

Za ravnatelja podjetja so zanimive informacije o gospodarskem, tehnično-tehnološkem, politično-pravnem, kulturnem in naravnem okolju podjetja ter o njegovem poslovanju. Vedeti mora, kakšne informacije potrebuje, kje in kako jih lahko dobi, koliko mora zanje plačati in koliko časa bo nanje čakal. Za pravilno odločanje mora zbrati prave informacije. Zbiranje informacij je po Rozmanu (1993, str. 94–99) eden od treh korakov v procesu analize poslovanja. Sledita mu primerjava informacij in ugotavljanje odstopanj ter ugotavljanje slabosti in prednosti, ki so ta odstopanja povzročale. V tržnem gospodarstvu sta analizi lastnega podjetja in okolja izredno pomembni za sprejemanje najboljših odločitev (Širaj, 1994, str. 73). Popoln proces odločanja se začne z opazovanjem in spremljanjem dogajanj, ki je lahko namenjeno odkrivanju odstopanj od začrtanega doseganja ciljev ter odkrivanju novih možnosti ali nevarnosti za povečevanje učinkovitosti in uspešnosti organizacije (Tavčar, 1993, str. 163).

Kerzner (2004, str. 306) opozarja na razširjanje informacij znotraj podjetja. Tim, ki je bil oblikovan za posebno nalogo – projekt, si je pridobil določena znanja. Informacijo, ki je v informacijski tehnologiji opredeljena kot znanje, ki zmanjša negotovost, povezano s pojavom določenega dogodka iz končne množice možnih dogodkov (Mohorič, 1999, str. 17), je treba razširiti med vse zaposlene. Vključuje naj tako pozitivna znanja in izkušnje kot negativna. Za to je treba vzpostaviti sodoben in na potrebah podjetja zasnovan informacijski sistem z notranjimi in zunanjimi viri informacij.

7

2.2.2 Oblika poslovne informacije

Turk (1979, str. 15) po obliki loči naslednje vrste informacij: ustne, pisne, slikovne in kombinirane informacije. V nasprotju z informacijami pa za podatke pravi, da so praviloma le v pisni obliki, saj si drugače ne moremo zamišljati njihove dokumentiranosti. Ne glede na razmeroma veliko časovno odmaknjenost te definicije vrste informacije se njena oblika do danes ni dosti spremenila, spremenila se je le tehnologija zbiranja informacij. Podjetja pri tem uporabljajo različna računalniška orodja, ki te podatke zagotavljajo in jih povezujejo med seboj ter z okoljem.

2.2.2.1 Poslovni informacijski sistem

Danes so poslovni procesi izpostavljeni hitrim spremembam in nalogam, zato so potrebne hitre odločitve in za njih tudi dobre spoznavne podlage. Informacijski sistemi morajo biti skladni z dinamiko preostalih procesov v podjetju. Informacije so lahko koristne le, če so pravočasne in natančne.

Informacijski sistem je celota sestavin, ki zagotavljajo podatke in informacije ter povezave med temi sestavinami v organizaciji in z njenim okoljem (Koljšek, 2003, str. 33). Sestavine informacijskega sistema so ljudje, procesi in informacijska tehnologija (Gričar v Možina et al., 2002, str. 625). Proces informiranja je zagotavljanje podatkov in informacij, ki se iz okolja sprejmejo, obdelajo, shranijo in v primerni obliki posredujejo ravnateljem. Rozman (1993, str. 49) pravi, da gre za sistem povezanih in medsebojno odvisnih stvari, ki sestavljajo kompleksno celoto.

Davis in Hamilton (1993, str. 66) pravita, da je treba ločiti enostavni podatkovni informacijski sistem (angl.: Simple Data Processing System), ki podatke le zbira, od izvršnega informacijskega sistema in informacijskega sistema za podporo odločitvam, ki ju opredelita kot integrirana, na informacijski tehnologiji temelječa sistema za podporo nalogam, ravnateljstvu, analitiki in odločanju. Zasnovana morata biti tako, da dajeta vse pomembne in potrebne informacije, ki jih ravnatelj potrebuje. Učinkovito usmerjanje in uravnavanje poslovanja zahteva formaliziran notranji informacijski sistem, ki mora delovati v skladu z veljavnimi predpisi. Turk (1979, str. 21) poslovni sistem razdeli na izvajalni, informacijski in upravljalni.

Davis in Hamilton (1993, str. 66) poslovni informacijski sistem opredelita kot vseobsegajoč, namenjen podpori na vseh ravneh odločanja znotraj organizacije. Po njunem prepričanju je poslovni informacijski sistem podoben piramidi. Ravnatelj sprejme strateško odločitev na podlagi informacij, ki jih informacijski sistem procesira na podlagi podatkov, ki jih je zajel sistem za podporo pri odločanju, ki združuje informacijski sistem za taktično planiranje in kontrolo ter informacije za operativno planiranje in kontrolo.

8

Informacijski sistem za ravnanje je obširen in pomeni podporo vsem funkcijam in ravnem ravnateljstva v organizaciji. Kot ga prikazuje Slika 1, je podoben piramidi. Dno sistema tvorijo osnovne, rutinske informacije o transakcijah in poizvedbah, to je o poslovanju podjetja. Naslednji nivo sestavljajo informacije, namenjene podpori pri operativnem odločanju in kontroli. Sem uvrščamo terminske plane, kontrolo nabave in sledenje produkcijskim stroškom. Informacije za ravnatelje, ki so naslednji nivo v piramidi, so usmerjene v kontrolo, in sicer s taktičnim planiranjem in sprejemanjem odločitev. To so razna poročila, podatki o proračunih in različne analize. Vrh piramide tvori informacijski sistem za strateško planiranje, ki odloča o ključnih stvareh in sprejema strategijo razvoja podjetja. S piramido lahko pojasnimo odnose med posameznimi nivoji odločanja: podpornimi in izvršilnimi. Slika 1: Zgradba informacijski sistem za ravnanje (ISR)

Vir: Davis in Hamilton, 1993, str. 69

Turk (1979, str. 21) poslovni sistem razčleni na izvajalni, informacijski in upravljalni sistem. V upravljalni sistem tako Turk (1979) zajame tudi proces ravnanja in jih grafično ponazori s Sliko 2. Informacije, ki polnijo posamezen sistem, so tako notranje kot zunanje.

9

Slika 2: Sporočilni tokovi med izvajalnim, informacijskim in upravljalnim sistemom

Vir: Turk, 1979, str. 23

Z vidika uporabnika (naročnika) informacijskega sistema razlikujemo (Gričar v Možina et al., 2002, str. 627): – organizacijski informacijski sistem, – osebni informacijski sistem, – medorganizacijski informacijski sistem.

Gričar (2002, str. 627) pravi, da je za organizacijo pomemben celostni informacijski sistem. Imenuje ga organizacijski, ker se nanaša na organizacijo kot celoto in pomeni njen živčni mehanizem. Podjetje je organizacija, v kateri delajo posamezni člani te organizacije in si vzpostavljajo svoj, osebni informacijski sistem. V zadnjih letih postaja vse pomembnejši informacijski sistem, ki ga v sodelovanju vzpostavi več organizacij, imenujemo pa ga medorganizacijski. Ustrezni podatki morajo pravočasno prispeti do pravega uporabnika, zato je smiselno, da je struktura informacijskega sistema čim bolj prilagojena organizaciji sistema (Koljšek, 2003, str. 34).

Vsak poslovni informacijski sistem je treba celovito obravnavati, in sicer v povezavi z vsemi dejavniki, ki sestavljajo družbeno-tehnični okvir organizacije. Razmerja med dejavniki prikazuje Slika 3 (Kovačič, 2005, str. 45).

10

Slika 3: Razširjen Leavittov diamant

Vir: Kovačič, 2005, str. 45

Z njo je Leavitt že pred več kot tremi desetletji opozoril na pomembnost razmerij med kadri, kulturo, strukturami, procesi in tehnologijo ter izločil zgolj tehnološki pogled na njihove povezave v poslovnih procesih.

2.2.2.2 Komuniciranje v poslovnem informacijskem sistemu

Kadarkoli imamo opraviti s podatkom ali informacijo, imamo opravka tudi s komunikacijo. Komunikacije so tokovi sporočil, s katerim se prenašajo informacije (Lipovec, 1987, str. 101).

Poti, po katerih potujejo podatki oziroma informacije od oddajnika do prejemnika, označujemo kot komunikacijske kanale (Turk, 1979, str. 24). Množica komunikacijskih kanalov se prepleta v komunikacijske mreže, ki lahko nastanejo spontano ali se oblikujejo zavestno. Tehnične naprave, to so računalniška in programska strojna oprema, so komunikacijska sredstva, ki posredujejo pri oddaji oziroma sprejemu podatka ali informacije.

Poslovni informacijski sistem je navadno oblikovan zavestno, po vnaprej pripravljenem načrtu. Oddajnik, navadno je to človek, podatek ali informacijo po komunikacijskih kanalih s pomočjo komunikacijskih sredstev v primerni obliki pošlje prejemniku. Do interpretiranja podatka ali informacije lahko pride pred sprejemom ali po njem. Od tod pomembnost in zavedanje o možnostih vplivanja na kakovost informacije.

11

Komunikacijska struktura tako bistveno vpliva na način delovanja združbe oziroma organizacije. Podjetje se morajo tega zavedati in odpraviti ali omejiti motnje, ki lahko nastanejo v komunikacijskem sistemu. Komunikacijska omrežja nastajajo med ljudmi, ki sodelujejo v komunikacijskem procesu (Možina, Tavčar in Kneževič, 1998, str. 61). Po obliki se med seboj zelo razlikujejo, odvisno od tega, kako so členi omrežja med seboj povezani s komunikacijskimi kanali, in od tega, ali uporabljajo eno- ali dvosmerne komunikacije (Lipovec, 1987, str. 106). Komunikacijska sposobnost se nanaša na pošiljanje in sprejemanje informacij, misli, občutkov in mnenj (Možina et al., 2002, str. 827).

2.3 POSLOVNI TISK

Podatki in informacije, objavljeni v poslovnem tisku, lahko močno vplivajo na dogajanje v poslovnem okolju ali neposredno na podjetja. Vendar pa ima informacija vrednost le, če jo zaposleni lahko koristno uporabijo za odločanje ali svoje delo.

Časopisi oziroma revije so ena najpomembnejših oblik pisnega komuniciranja, saj krepijo javno racionalnost na več načinov. Zagotavljajo veliko pomembnih informacij, prinašajo informacije o pomembnih oddaljenih dogodkih, dovolijo bralcu, da se oddalji od lokalnih pogledov na svet, in mu omogočijo, da svoje razmere primerja z razmerami drugih (Gouldner, 1976, str. 98).

2.3.1 Pomen poslovnega tiska

Članki, objavljeni v poslovnem časopisu, so zelo pomemben vir poslovnih informacij. Prek njih lahko spremljamo poslovanje tekmecev, kupcev in dobaviteljev, se informiramo o razmerah v določeni panogi in smo tako sproti obveščeni o spremembah v poslovanju. Poslovni tisk je kot ena najzahtevnejših oblik pisnega komuniciranja namenjen najzahtevnejšim bralcem. Ti za svoje poslovne odločitve potrebujejo ažurne in verodostojne informacije, zato so najpomembnejše lastnosti poslovnega tiska kakovost, pravočasnost, dostopnost in zadostna količina.

Pri vsebini so pomembni širina in globina obravnavanja tematik, kakovost pisanja in slog. Poleg tega so pomembne sestavine poslovnega tiska povezane s fizičnim videzom, to je z naslovnico, obliko, uporabo barv, fotografij in drugih grafičnih elementov, razmerjem med uredniško in oglaševalsko vsebino ter z vrsto oglaševalcev (Lavine, 1988, str. 282–285).

Stephanie Czerny, direktorica podjetja Hubert Burda Media Marketing & Communications (Kondža, 2006, str. 14), napoveduje, da najtežji časi prihajajo za medije, ki ponujajo splošne vsebine. Trg postaja vse bolj ozko segmentiran. Temu pritrjuje Novković (1997, str. 11), ki pravi, da so bralci iz gospodarstva in finančnih

12

ustanov po svojih informativnih zahtevah zelo razdrobljeni in specializirani. V združenju evropskega poslovnega in finančnega tiska The European Business Press Federation, ustanovljenem leta 1962, navajajo tri razloge, zakaj je poslovi in finančni tisk čedalje pomembnejši (How to reach Europe, 1996/97, 4): – poslovni in finančni časopisi so med najbolj uporabljanimi viri zanesljivih in

pravočasnih informacij za milijone bralcev, od katerih jih večina pri svojem delu nenehno sprejema poslovne odločitve. Tržno gospodarstvo bi brez poslovnega tiska delovalo precej manj učinkovito ali pa morda sploh ne bi. Zahvaljujoč številnim poslovnim publikacijam (časopisom in strokovni literaturi) je zapleten svet ekonomskih interakcij na različnih trgih danes veliko preglednejši;

– poslovni tisk omogoča oglaševalcem, da učinkovito komunicirajo s politično in poslovno skupnostjo. Ni boljšega in stroškovno učinkovitejšega načina, da se približamo ljudem, ki odločajo o poslovnih naložbah in so pogosto tudi mnenjski voditelji, kot je poslovni tisk. Ko gre za vprašanje poslovnih odnosov, ga noben drug medij po pomembnosti še zdaleč ne dosega;

– ciljna skupina bralcev poslovnega tiska ima med oglaševalci in tistimi, ki informacije sporočajo, velik ugled. Njena pozornost je nagrajena z naraščanjem obsega prodaje, obsega časopisa samega in čedalje večjo ekonomsko ter informacijsko vrednostjo oglasov.

Če povzamemo te ugotovitve in jih združimo s ključnimi trendi, ki se kažejo v poslovnem založništvu (Berdnik, 1997, str. 18), lahko sklenemo, da mora poslovni časopis najti uravnoteženost na naslednjih ravneh: – biti mora sposoben uskladiti nasprotni si težnji po globalnih in hkrati specializiranih

lokalnih informacijah; – stari mediji, ki zaradi političnih vzrokov niso izgubili verodostojnosti (zlasti v vzhodni

Evropi v 90. letih), imajo več možnosti za uspešno poslovanje, saj se krepi pomen blagovnih znamk;

– moč splošnih dnevnikov se na področju poslovnih informacij povečuje (trend specializiranih prilog ob dnevnem časopisu), zato so ti med večjimi konkurenti poslovnega tiska;

– papir se kljub napovedim in varovanju kot nosilec ne umika elektronskemu založništvu, ampak ga dopolnjuje in olajša iskanje informacij.

2.3.2 Dnevnik, tednik ali mesečnik

Merilo, po katerem ločimo dnevnik od tednika in mesečnika ali nasprotno, je število edicij, izdanih v času. Dnevnik je navadno dnevni časopis, namenjen najširšemu krogu bralcev, medtem ko je tednik ali mesečnik navadno revija, ki izhaja navadno ob določenem času in je namenjena določenemu segmentu bralcev.

13

Slovar slovenskega knjižnega jezika (1994, str. 146) pravi, da je dnevnik časopis, ki izhaja vsak dan, revija (1994, str. 1165) pa periodično izhajajoča publikacija s specializirano vsebino, medtem ko je časopis (1994, str. 95) dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti.

V zadnjem času želijo tudi slovenske časopisne založniške hiše povečati branost in privlačnost svojih edicij tako, da bralcu poleg časopisa ponudijo tudi posebne priloge. Njihova vsebina je zelo različna, mnoge od njih imajo veliko poslovne vsebine.

Nacionalna raziskava branosti loči med dnevniki, prilogami, večdnevniki, tedniki, dvotedniki, mesečniki, dvo- in večmesečniki ter brezplačniki.

2.3.3 Medij poslovnega tiska

Prvi medij poslovnega tiska v Evropi so bili ljudje, natančneje vsi tisti, ki so bili blizu borznemu dogajanju (konec 18. stoletja, ko se je začelo v Evropi uveljavljati tržno gospodarstvo). Komunikacijski kanal, ki je po Lipovcu (1987, str. 101) pot, po kateri sporočilo potuje od oddajnika k prejemniku, je bil človek. Ko je bilo informacij preveč in jih je bilo treba hitro prenesti k prejemniku sporočila, sta se pojavila telegraf in poslovni tisk. Prehod iz papirnega v elektronski medij oziroma izbiro, ali tiskati na papir ali objaviti na spletu v elektronski obliki, so spodbudili razvoj informacijske družbe in s tem spreminjajoče se potrebe bralcev. Mnenja o tem, ali elektronski medij izpodriva papirnega, so različna.

Amon (1997, str. 52) ugotavlja, da se z izdajanjem elektronskih časopisov, tako v Sloveniji kot drugod, ukvarjajo iste založniške hiše, ki izdajajo tudi papirnate edicije. Zastavlja si vprašanje, ali so elektronski časopisi uničujoča konkurenca ali dobrodošlo dopolnilo. Trdi, da bodo papirnati časopisi verjetno obdržali daljše članke, komentarje in analize, elektronski pa bodo prinašali sveže novičke. Prednost elektronskih izdaj je v tem, da zagotavljajo možnost iskanja po bazah člankov, nenehno ažuriranje podatkov, kar jim napoveduje lepo prihodnost. Skrenta (Trends in Newsroom, 2006) pravi, da spletni časopisi (internet) pomenijo bolj neposredno in močnejšo grožnjo, kot sta mu bila radio in televizija v zadnjih desetletjih. Kondža (2006, str. 14) dodaja, da tako kot televizija ni izpodrinila radia in film ni izpodrinil revij, tako tudi internet ne bo izpodrinil tiskanih medijev. Seveda pa uporabnike nagovarja drugače kot televizija ali časopis.

2.3.4 Poslovni tisk v Evropi

Zgodovinsko gledano se je razvoj poslovnega tiska razmahnil v treh korakih. Prvi poslovni časopis je bil natisnjen v stičišču svetovne trgovine in borzništva, v Amsterdamu, leta 1796. Po letu 1843, ko je bila v Londonu izdana prva številka The Economista, pa do dvajsetih let 20. stoletja so začeli v vseh večjih evropskih mestih

14

izhajati »nacionalni« poslovni časopisi (Zürich – 1862 – Handelszeitung, Milano – 1865 – Il Sole 24 Ore, Bruselj – 1881 – L'Echo …).

Drugi val ustanavljanja poslovnih časopisov se je začel po drugi svetovni vojni, mnogi stari časopisi pa so v tem času dobili novo podobo.

Politični in ekonomski pretresi v srednji in vzhodni Evropi konec 80. in v začetku 90. let zaznamujejo tretje pomembno obdobje nastajanja in preoblikovanja poslovnega tiska v Evropi. Zaradi velikih gospodarskih in političnih sprememb se je tudi za že uveljavljene časopise takrat začelo prelomno obdobje. Poslovne informacije postajajo ravno tako pomembne kot na zahodu, hitra rast števila novih publikacij pa je po mnenju strokovnjakov posledica tega, da je za »centralnoplanski organ, ki je v preteklosti sprejemal poslovne odločitve, treba najti nadomestilo« (Amon, 1996, str. 11).

2.3.5 Poslovni tisk v Sloveniji

Za revijalni in gospodarski tisk velja skupna ugotovitev, da v Sloveniji obstajata dva večja izdajatelja, nekaj manjših izdajateljev in precej zasebnih izdajateljev poslovnega tiska (Novković, 1997, str. 11). Pri tem ne gre zanemariti niti vseh dnevnih časopisov, ki posredujejo gospodarske in pravne informacije.

Kot razlaga Pučko (Možina et al., 2002, str. 253), je panoga dobro zaokrožena skupina izdelkov oziroma storitev, ki ima svoj trg in svoj krog sorazmerno opredeljenih odjemalcev. Pri tem pa lahko vključuje samo ožje in širše vključene produkte (Rozman, 1993, str. 117). Na primer panoga je lahko tisk časopisov in revij ali pa samo tisk poslovnih časopisov in revij. Podobno kot Pučko definirata panogo Hunger in Wheelen (1996, str. 91), le da poleg tega poudarjata, da gre za analizo vseh pomembnih deležnikov, ki vplivajo na poslovanje podjetja.

Panogo poslovnega tiska v Sloveniji različni avtorji različno delijo. Nidorfer (2003, str. 19) jo loči na poslovne revije, finančne časnike, finančne revije in revije v nišah, Meden (1999, str. 12) na splošne poslovne revije, finančne častnike, finančne revije in publikacije v ozkih nišah, medtem ko jih Perko (2001) povzema po Mediani, ki jih loči po naslovih. Ob tem ne gre zanemariti tujih poslovnih publikacij, ki jih je mogoče kupiti na slovenskem trgu (The Economist, Business Week, Financial Times, Wirtschaftswoche).

15

Tabela 1: Pregled slovenskega poslovnega tiska Izdajatelj Čas izhajanja Naklada Doseg enega

izida – valuta

POSLOVNI ČASOPISI Finance Finance dnevnik 55.000 3,2POSLOVNE REVIJE Delničar Delo d.d. (priloga) 164.000 9,6Denar in svet nepremičnin Delo d.d. (priloga) 54.000 3,2Kapital Založba kapital d.o.o. štirinajstdnevnik 23.000 1,3Profit Alpha štirinajstdnevnik 14.000 0,8

Glas gospodarstva Gospodarska zbornica Slovenije mesečnik 12.000 0,7

Manager GV Revije mesečnik 19.000 1,1

Marketing magazin Društvo za marketing Slovenije mesečnik 10.000 0,6

Obrtnik Obrtna zbornica Slovenije mesečnik 136.000 8

Podjetnik RR d.o.o. mesečnik 48.000 2,8REVIJE V NIŠAH

Davčni bilten Davčna uprava Republike Slovenije

praviloma mesečnik

od maja 2006 le v

e-obliki /

IKS Združenje računovodij, finančnih

praviloma mesečnik 9.600

delavcev in revizorjev

Delavska enotnost Zveza svobodnih sindikatov Slovenije /

Vir: Nacionalna raziskava branosti 2006 in spletna stran Območne obrtne zbornice Slovenije, oktober 2005

Finance so edini slovenski dnevni poslovni časopis. Vključujejo širok spekter vsebin, ki so povezane s poslovanjem podjetij. Zanje je značilna velika prodornost novinarjev in številne ekskluzivne informacije. Tednikov med poslovnimi revijami ni. Kapital in Profit izhajata vsakih štirinajst dni, vendar bi ju po vsebini lahko uvrstili tudi med revije v nišah, saj se oba pretežno ukvarjata s finančnim področjem.

Pri pregledu podatkov iz Tabele 1 opazimo, da na trgu poslovnega tiska po nakladi in dosegu enega izida vodita časopisa, ki nista povsem komercialna. To sta Obrtnik, ki ga izdaja Obrtna zbornica Slovenije, in Delničar, ki izhaja kot priloga časopisa Delo. Delničarju ob bok bi lahko postavili tudi novo prilogo časopisa Delo FT, ki je po videzu zelo podobna Financam.

16

Glede na delež, ki ga imajo zgoraj našteti poslovni časopisi ali revije v slovenskem časopisnem založništvu, je prvi vtis, da je konkurenca na tem področju majhna. Ob tem pa moramo upoštevati, da v zadnjem času večina slovenskih dnevnih časopisov pripravlja različne brezplačne priloge, od katerih ima vsaj ena na teden poslovno vsebino.

Poleg revij in časopisov, ki jih je zajela nacionalna raziskava branosti, lahko za poslovni tisk štejemo tudi vse tiste specializirane revije v nišah, ki jih izdajajo različna združenja. Iz naklade, razvidne v Tabeli 1, v povezavi s številom članov teh združenj lahko povzamemo, da so prvenstveno namenjene njihovemu informiranju. To so pretežno revije oziroma edicije s finančno, delovnopravno in drugo aktualno vsebino.

3 RAVNANJE PROJEKTA

Ravnanje je organizacijska funkcija in proces, ki omogoča, da – zaradi tehnične delitve dela – ločene operacije posameznih izvajalcev ostanejo člen enotnega procesa uresničevanja cilja gospodarjenja. Od upravljanja prejema zadolžitve in oblast za izvedbo nalog, svoj namen pa doseže, ko se razvije v proces izvajanja naloge ob pomoči planiranja, uveljavljanja in kontroliranja (Lipovec, 1987, str. 136). Rozman (2005, str. 19) opredeljuje ravnanje kot proces usklajevanja tehnično razdeljenega dela, kot proces planiranja, uveljavljanja in kontroliranja in kot proces odločanja.

3.1 OPREDELITEV PROJEKTA

Projekt kot pojem je pri različnih avtorjih opredeljen različno, vendar je med njihovimi različnimi opredelitvami mogoče najti veliko podobnosti.

Projekt je zahtevnejša enkratna naloga, ki ima dobro opredeljen splet želenih rezultatov (Možina et al., 2002, str. 839).

Turner (1997, str. 4) ga najprej preprosto opredeli kot nekaj, kar ima začetek in konec, potem pa definicijo razširi in pravi (1997, str. 8), da je projekt vsako prizadevanje, pri katerem so človeški, materialni in finančni viri organizirani na nov (neobičajen) način, tako da lahko prevzamejo uresničevanje enkratne in natanko definirane naloge, omejeno s stroški in časom, tako da dosežejo »koristno« spremembo, ki jo narekujejo kvalitativni in kvantitativni cilji naloge.

Podobno opredeli projekt tudi Kerzner (2004, str. 1). Projekt je prizadevanje, ki ima definiran cilj, porablja vire in je omejen s časom, stroški in kvaliteto in je edinstvenega pomena za podjetje.

17

Pučko (2003, str. 328) opredeli projekt kot kompleksno in enkratno nalogo, katere uresničitev traja nekaj mesecev ali celo let. Takšne naloge so sestavljene iz vrste aktivnosti ali celo skupkov aktivnosti. Te aktivnosti so med seboj logično povezane in bolj ali manj odvisne.

Rozman pravi (1993, str. 158), da je projekt enkratna dejavnost, sestavljena iz vrste med seboj prepletajočih se aktivnosti.

3.2 OPREDELITEV RAVNANJA PROJEKTA

Iz navedenih opredelitev, ki so si vsebinsko zelo podobne, lahko izluščimo tiste značilnosti projekta, ki se pojavljajo v vseh opredelitvah avtorjev: – ciljna usmerjenost, – medsebojna povezanost in prepletenost aktivnosti, – enkratna aktivnost, ki se v isti obliki običajno ne ponavlja, – omejenost projekta glede na čas, stroške in druge dejavnike.

Če gledamo razvojno, se vse več del in nalog pojavlja v obliki projektov. V podjetjih narašča obseg proizvodnih in poslovnih procesov, kar je posledica vse večje avtomatizacije in informatizacije ter iskanja optimalnih tržnih, ekonomskih, organizacijskih in drugih rešitev. Uvajanja nove tehnologije, novih izdelkov ter izdelave investicijskih projektov in drugih enkratnih skupin aktivnosti oziroma nalog ne moremo obravnavati enako kot že utečene procese. Te aktivnosti je treba organizirati kot projekt. Proces ravnanja projekta sestavljajo (Rozman, 1994, str. 16): – usklajevanje aktivnosti, dogodkov, rokov, zaposlenih in drugih poslovnih prvin v

projektu, – odločanje o naštetih elementih, – načrtovanje, organiziranje, vodenje in kontrola projekta oziroma njegovih delov, – odločanje o aktivnostih, rokih, zaposlenih, – delegiranje nalog (aktivnosti), odgovornosti in avtoritete v udeležence v projektu.

Turner (1997, str. 15) pravi, da ima projekt pet sestavin, in sicer cilj, organizacijo, kvaliteto, čas in stroške, ki se uresničujejo v procesu ravnanja projekta, ki vključuje načrtovanje, organiziranje, uresničevanje in kontrolo ter se izvaja na treh ravneh: na celostni ravni v podjetju, operativni ravni in ravni strateškega načrtovanja. Slika 4 prikazuje povezanost teh petih sestavin ravnanja projekta.

18

Slika 4: Strukturiran pristop k projektnemu ravnanju

Vir: Turner, 1993, str. 15

Načrtovanje, organiziranje, uveljavljanje (ali vodenje) in kontroliranje projekta imenujemo ravnalne funkcije projekta. Nekateri avtorji dodajajo še funkcijo koordiniranja, delegiranja, vodenja, motiviranja in komuniciranja, kar pa je že vključeno v uveljavljanje (ali vodenje).

Tako kot ravnamo vsako delo v podjetju, ravnamo tudi projekt. Izvedba posameznih aktivnosti zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnjakov iz različnih funkcijskih enot, zato se projekt razlikuje od organizacije stalnih enot v podjetju. Glede na specifičnost projekta se podjetje odloči, kako bo s projektom ravnalo in s kakšno organizacijsko strukturo ga bo skušalo uveljaviti.

Ena od značilnosti ravnanja projekta je nehierarhična oblika ravnanja, za katero so značilni vodoravne povezave, enakopravno sodelovanje zaposlenih na isti ravni in timsko delo. Kljub številnim prednostim, ki jih ima projektna organizacija v primerjavi s klasično, Lipičnik (1998, str. 56) opozarja na številne težave, kot so na primer nevarnost vodstvene hipertrofije, nasprotja med projektno usmerjenim in funkcijskim obravnavanjem organizacijskih problemov, težave, ki jih prinaša nestalnost članov projektnega tima, težnje projektnih vodij, da ustalijo projektne time, in potreba po oblikovanju dodatnega informacijskega sistema za posamezne projekte.

19

3.3 PROCES RAVNANJA PROJEKTA

Splošen proces ravnanja projekta (lahko ga imenujemo tudi življenjski cikel projekta) temelji na štirih fazah: – načrtovanje projekta, – organiziranje projekta, – uveljavljanje projekta, – kontrola projekta.

Kerzner (2004, str. 110) in Dinsmore in Cabanis - Brewinova (2006, str. 27) opredeljujeta življenjski cikel projekta kot zaključeno celoto petih medsebojno povezanih skupin procesov, medtem ko jih življenjskemu ciklu izdelka pripisujeta šest. Kerzner (2004, str. 110) pa govori še o »predfazi«, ki jo imenuje vizija in jo vključuje kot prvo fazo življenjskega cikla tako izdelka kot projekta. V tej fazi so predstavljene ideja in njene morebitne koristi. To prikazuje Slika 5, Slika 6 pa prikazuje vzajemno delovanje petih skupin procesov projektnega ravnanja, kot jih razlagata Dinsmore in Cabanis - Brewinova. Slika 5: Osnovne faze projektnega ravnanja

Vir: Kerzner, 2004, str. 110

20

Slika 6: Vzajemno delovanje skupin procesov projektnega ravnanja

Vir: Dinsmore in Cabanis – Brewin, 2006, str. 27

3.3.1 Načrtovanje projekta

Načrtovanje projekta pomeni zamišljanje vseh aktivnosti v projektu in njihovo usklajevanje, upoštevaje njihovo povezanost, trajanje, stroške in podobno. Je dinamičen koncept, za katerega lahko pričakujemo, da se bo spremenil. Še več, Wysocki (2003, str. 19) pravi, da pripravljen načrt ponudi množico alternativnih pristopov, modelov in virov projekta, od koder ravnatelj projekta črpa in izbere najboljšo rešitev. Načrtovanje prinaša vsem udeleženim vsaj tri prednosti (Wysocki, 2003, str. 20): – zmanjšuje negotovost projekta, – povečuje razumevanje projekta, – izboljšuje učinkovitost.

Namen načrtovanja projekta je predvsem v uskladitvi aktivnosti tako, da bo čas trajanja projekta čim krajši. Prav tako poskušamo zmanjšati potrebno število zaposlenih, potreben obseg sredstev in stroške (Rozman, 2005). Gre za ocenjevanje in oblikovanje projekta.

3.3.1.1 Mrežno načrtovanje (mrežna analiza)

V preteklosti so se z naraščanjem števila projektov ter povečevanjem njihovega pomena in obsega oblikovale posebne metode načrtovanja – metode mrežnega analiziranja, ki so postale standardne metode za planiranje projektov. Njihova prednost je plastičen prikaz povezanih aktivnosti ter možnosti optimizacije projekta glede na čas, potrebne vire in stroške. Glavne koristi uporabe mrežnega planiranja so utemeljene v dejstvu, da je treba

21

vse aktivnosti projekta – njihov natančen opis, čas trajanja in njihove nosilce – opredeliti že pred začetkom projekta. Te metode nam omogočajo izdelavo zelo preglednega in slikovnega prikaza vrstnega reda in povezav aktivnosti. Podlaga za pripravo mrežnega načrta projekta je strukturirana členitev dela, imenovana WBS (angl.: Work Breakdown Structure). WBS projekta Javni razpisi je prikazan kot Priloga 1 specialističnega dela.

Tako je lažje ugotoviti, katere so tiste aktivnosti projekta, ki pomembno vplivajo na trajanje projekta, stroške ali porabo virov, in jim skladno s tem posvetiti večjo pozornost. Vsa sporna vprašanja glede aktivnosti ter povezanosti med sodelujočimi v projektu se tako razjasnijo še pred začetkom njegovega izvajanja. Odkrijejo se kritične točke in negotovosti pri izvajanju posameznih faz projekta ter prikažejo posamezne naloge v logičnem časovnem zaporedju in medsebojni odvisnosti (Pučko v Možina et al., 2002, str. 327).

Metode mrežne analize oziroma mrežnega načrtovanja so se najprej razvile v Združenih državah Amerike, in sicer pod imenom CPM (angl.: Critical Path Method; slovensko: metoda kritične poti) in PERT (angl.: Program Evaluation and Review Technique; slovensko: metoda ocene in preverjanja programa). Ti metodi nista edini, vendar sta se izoblikovali prvi in se tudi največ uporabljata (Rant, 1988, str. 79).

Z uporabo tehnike PERT minimiziramo možnosti, da projekt zaide z začrtane poti. Turner (1997, str. 78) jo imenuje projektnemu delu prijazno orodje. Uporaba vseh mrežnih metod programiranja zahteva timsko delo in aktivno sodelovanje vseh udeležencev projekta, zlasti še ravnatelja projekta. Njihova prednost je v možnosti njihove uporabe za planiranje izvedbe tako velikih kot manjših projektov.

Metoda CPM je starejša od metode PERT. Najbolj se je uveljavila pri planiranju projektov, pri katerih je mogoče potrebni čas posameznih aktivnosti normirati oziroma natančno opredeliti. Pri metodi CPM so poudarjene predvsem posamezne aktivnosti (trajanje, stroški, potrebna sredstva itn.). Metoda PERT pa je pomembnejša predvsem za znanstvenoraziskovalna dela in tista, ki imajo poleg splošnega tudi raziskovalni značaj. V teh primerih ni mogoče normirati časa trajanja posameznih aktivnosti, saj imajo tu časi bolj naravo naključnih kot normiranih velikosti. Pri tej metodi so poudarjeni predvsem dogodki in verjetnost njihovega nastopa.

Poleg teh dveh se v praksi uporablja še metoda GERT (angl.: Graphical Evaluation and Review Technique; slovensko: metoda posplošenega (grafičnega) mrežnega diagrama), ki temelji na grafični oceni in preverjanju projekta, pri čemer upoštevamo negotovost glede tega, ali bo aktivnost (ali zaporedje aktivnosti) potrebno ali ne in kolikokrat bo aktivnost potrebna. Ta metoda temelji na verjetnosti in od uporabnika zahteva miselni preskok.

22

3.3.1.2 Načrtovanje zaposlenih

Aktivnosti v projektu izvajajo ljudje ob pomoči sredstev – delovnih sredstev in sredstev za delo. Zato je treba pri načrtovanju projekta izdelati načrt zaposlenih pri projektu, v katerem se opredeli ta struktura in število zaposlenih po posameznih aktivnostih. Planiranje zaposlenih izrišemo na mrežni časovni karti, za kar potrebujemo seznam aktivnosti ter podatke o povezanosti med njimi in njihovem trajanju. Pod vsako aktivnost na mrežni časovni karti vnesemo še število zaposlenih.

Kadar je trajanje projekta omejeno, je treba zaposlene razporediti tako, da je njihovo število med trajanjanjem projekta čim bolj enakomerno razporejeno po aktivnostih in tudi čim manjše. Število zaposlenih izravnavamo tako, da nekritične aktivnosti pomikamo na tista mesta, kjer je predvideno manjše število zaposlenih. To pomeni, da zaposlene prerazporedimo, da dobimo približno enako število zaposlenih v določeni časovni enoti pri vseh aktivnostih. Če je število zaposlenih omejeno, je treba plan zaposlenih načrtovati tako, da bo projekt čim prej končan. Zaposlene zato najprej razporedimo h kritičnim aktivnostim, tem pa sledijo nekritične aktivnosti z najmanjšo časovno rezervo, ki s premikanjem na poznejši datum lahko postanejo kritične.

Težave zaradi omejenega števila zaposlenih lahko rešujemo na več načinov: – z delom v nadurah z enakim številom zaposlenih, – s podaljšanim izvajanjem določene aktivnosti, – s sočasnim skrajšanim izvajanjem naslednje ali prejšnje aktivnosti, – z zahtevo po dodatnem številu zaposlenih za določen čas.

3.3.1.3 Načrtovanje stroškov

Izvajanje projekta vedno spremljajo stroški. Razlikujemo neposredne – direktne in posredne – indirektne stroške.

Neposredni stroški so odvisni od načina izvajanja aktivnosti projekta pri dani tehnologiji, nastajajo pa zaradi različne dinamike potreb po zaposlenih, strojih in materialu ter so odvisni od trajanja projekta oziroma trajanja posameznih aktivnosti. Predvideni so že v proračunu, zato so bolj natančno nadzorovani kot posredni stroški. Neposredni stroški so tisti, ki jih moremo že v trenutku njihovega nastanka povezati z nastajajočimi poslovnimi učinki (Hočevar, Igličar, 1995, str. 62). Med neposredne stroške lahko uvrstimo: – plače za delavce v projektni pisarni (če jo imamo – to je plača ravnatelja projekta,

projektnega inženirja itn.), – stroške dela (stroški za delavce pri določenih delih), – stroške za material, ki se uporablja za dela pri aktivnostih v projektu,

23

– stroške za opremo, – stroške, ki vključujejo nakup in servisiranje ter so za projekt specifični (stroški najema,

nagrade izvajalcem itn.).

Posredni stroški niso odvisni od tega, ali projekt izvajamo ali ne, temveč zgolj od trajanja projekta. Sem sodijo tudi zamudne obresti, premije za predčasno izvedbo projekta itn. Ti stroški s trajanjem projekta rastejo. Navadno med posredne stroške projekta uvrščamo: – plače za vodje oddelkov, ki delajo pri projektu, – materialne stroške (pisarniški material, material za vzdrževanje, čiščenje itn.), – zavarovanje, amortizacijo, najem itn.

Ko je načrtovanje končano in so narejeni načrti stroškov, načrt zaposlenih in mrežni diagram, je glavna naloga ravnatelja projekta organizacija projekta. Z analizo neposrednih stroškov določi normalno trajanje aktivnosti pri normalnem številu zaposlenih. Trajanje aktivnosti se lahko spreminja, zato mora predvideti tudi najkrajše in najdaljše trajanje aktivnosti, ki lahko pomeni zmanjševanje ali povečanje stroškov. Količnik, ki ga lahko izračunamo iz teh podatkov, nam pove, za koliko se spremenijo stroški, če se trajanje aktivnosti spremeni za eno enoto (Rozman, 2005, str. 53).

3.3.2 Organiziranje projekta

Organiziranje projekta pomeni določanje skupin in oseb, ki so odgovorne za projekt, njegovih aktivnosti in odnosov med njimi. Vključuje tako strukture kot procese. Zato lahko potegnemo vzporednico med Lipovčevo (1987, str. 34) definicijo organizacije podjetja, ki pravi: »Organizacija podjetja je sestav razmerij med ljudmi – člani podjetja, ki zagotavlja obstoj, družbeno ekonomske in druge značilnosti podjetja ter smotrno uresničevanje cilja podjetja.« in Rozmanovo (2004, str. 7) definicijo organizacije projekta, ki pravi: »Organizacija projekta je sistem razmerij med zaposlenimi, ki zagotavlja obstoj, razvoj in smotrno doseganje cilja projekta. Organizacija je določitev zadolžitev, odgovornosti in avtoritete posameznikov v projektu in vključuje tako strukture kot procese.« Definiciji sta v svojem bistvu enaki, le da jo Rozman aplicira na projekte, ki so danes nekaj povsem običajnega, v 80. letih prejšnjega stoletja pa niso bili tako pogosti.

Izhajajoč iz Rozmanove opredelitve organiziranja projekta obsega organizacija projekta določanje kadrovske zasedbe projektnega tima ter delegiranje pristojnosti in odgovornosti, ki se kažejo v organizacijski strukturi projekta. Pomeni pa tudi vgraditev projekta v stalno organizacijsko strukturo podjetja. S tem zagotovimo usklajeno delovanje udeležencev v projektu in usklajenost projekta v okviru podjetja (Pliberšek, 2000, str. 24), kar pomeni, da mora biti uveljavljena ustrezna razmejitev glede dolžnosti, avtoritete in odgovornosti med projektno in stalno organizacijo (Rozman, 1994, str. 86).

24

Izbira tipa organizacije projekta je prvi korak pri ravnanju projekta. Po Turnerju (1993, str. 137) ima projektni ravnatelj na izbiro dve skrajnosti: linijsko (funkcijsko) organizacijsko strukturo ali matrično organizacijsko strukturo, ki je lahko samostojna organizacijska struktura ali pa vključena v organizacijsko strukturo podjetja. Znotraj teh dveh skrajnosti najdemo še tri oblike bolj ali manj linijsko oziroma matrično organiziranih struktur. Hauc (2002, str. 269) navaja tri osnovne oblike projektnih organizacij: – čisto projektno organizacijo, – vplivno projektno organizacijo, – matrično projektno organizacijo.

Čista projektna organizacija je samostojna in nastopa kot vzporedna organizacija ob notranji organizaciji podjetja. Vodstvo prevzame za projekt popolno odgovornost in sodelavci so vanjo vključeni med trajanjem projekta. Notranja organizacija se popolnoma prilagodi značilnostim projekta, skupaj z drugimi procesi, kot so ekonomika, vzdrževanje in kontroliranje, ki trajajo ves čas projekta.

Vplivna projektna organizacija, imenovana tudi štabna, je oblika organizacijske strukture, v kateri ima projektno ravnateljstvo omejene naloge in pristojnosti, kar se izrazi v tem, da ne more odgovarjati za čas, stroške in pričakovanja v zvezi s cilji projekta. Najpogosteje ima za nalogo koordinacijo in naloge v zvezi s planiranjem in zagonom projekta.

Matrična projektna organizacija je združitev čiste in vplivne organizacije z razmejitvijo odgovornosti in nalog med linijsko oziroma funkcijsko organizacijo podjetja. Številni avtorji navajajo kot glavno slabost matrične projektne organizacije prepletanje funkcijske in projektne odgovornosti oziroma dvojnega sistema vodenja. Gre za občasno organizacijsko obliko, ki jo podjetja navadno uvajajo začasno, le za izvedbo določenega projekta, kot je prikazano na Sliki 7.

25

Slika 7: Matrična projektna organizacija

Vir: Hauc, 2002, str. 271

Turner (1993, str. 138) matrično organizacijsko strukturo razdeli na koordinirano matrično (angl.: Coordinated Matrix), uravnoteženo matrično (angl.: Balanced Matrix) in začasno matrično organizacijsko strukturo (angl.: Secondment Matrix). Kateri skrajni organizacijski obliki se bo določena matrična oblika bolj približala, je odvisno od tega, ali se strukturirana členitev projekta (WBS) približa strukturirani členitvi organizacije (Organization Breakdown Structure) ali nasprotno, kot prikazuje Turner (1993, str. 139) na Sliki 8. Slika 8: Umestitev matričnih struktur glede na raven ravnanja projekta

Vir: Turner, 1993, str. 139

26

Podobno, vendar grafično drugače, prikazujeta Dinsmore in Cabanis - Brewinova (2006, str. 15) na Sliki 9. Slika 9: Področja prekrivanja strukturirane členitve dela in organizacije


V okviru teh petih različnih projektnih organizacijskih struktur se podjetje odloči za njemu najprimernejšo. Ob tem mora doseči organizacijsko ravnotežje med centralizacijo in decentralizacijo kot temeljno načelo strukturiranja (Ivanko v Možina et al., 2002, str. 414).

Na ravni projekta znotraj podjetja so člani projektnega tima stalni ali občasni. Podrejeni so projektnemu in funkcijskemu ravnalcu. Projektni ravnatelj je odgovoren za vsebino dela (kaj in kdaj delati), funkcijski pa za strokovnost in disciplino (kako delati) (Žilič, 1994, str. 27).

Na ravni projekta v celoti pa imamo opravka z vplivnimi udeleženci projekta, ki so posamezniki in organizacije, ki so neposredno vključeni v projektne aktivnosti, lahko pa so tudi tisti, ki imajo v zvezi s projektom kakršnekoli interese (Česen, 2005, str. C-1, C-2). To so lahko: kupci ali končni porabniki rezultatov projekta, notranji in zunanji skrbniki projekta, člani projektnega tima, linijski oziroma funkcijski ravnatelji, dobavitelji, konkurenti, lastniki in investitorji, vladne ustanove, politične stranke ipd.

27

Česen (2005, str. C-2) priporoča, da pri pripravi projekta analiziramo vplivne udeležence projekta zato, da jih prepoznamo, opredelimo njihove potrebe in pričakovanja v zvezi s projektom ter pripravimo načrt za obvladovanje ljudi in se dogovorimo o načinih, s katerimi lahko vplivamo na njihova pričakovanja. Gre za oblikovanje strategije, kako pristopiti k ravnanju z vsako od naštetih kategorij vplivnih udeležencev projekta.

V ekonomski stroki je precej razširjena teza, da je opredeljevanje problema v problemski situaciji najtežja faza procesa odločanja (Pučko, 2003, str. 129). Če odmislimo problemsko situacijo, ki jo navaja Pučko, ugotovimo, da je prva naloga organizacije projekta ugotoviti in opredeliti problem, ki naj ga projekt reši. V tem kontekstu pričakujemo najboljšo možno kreativno rešitev. Če pa imamo problem oziroma nalogo že definirano, nam je to velikokrat obsežno delo prihranjeno.

Ravnatelj projekta je ključna oseba v projektu. Imenuje ga naročnik projekta ali (in) usmerjevalna skupina, ki ji poroča o poteku izvedbe projekta. Njegove glavne naloge so: določanje ciljev projekta, predlaganje članov projektne skupine, motiviranje članov projektne skupine za delo, kontrola projekta, delegiranje nalog, odgovornosti in avtoritete, sodelovanje z linijskimi vodji, načrtovanje rokov, stroškov in podobno. Imeti mora strokovna in vodstvena znanja (Pliberšek, 2000, str. 25). Dinsmore in Cabanis - Brewinova (2006, str. 249) navajata, da je izziv ravnatelja projekta uskladitev dveh diskretnih področij kompetenc, in sicer umetnosti projektnega ravnanja, ki vključuje zaupanje, vrednote, integriteto, poštenost, vodenje reševanja problemov ter mentorstvo, in znanje projektnega ravnanja, ki vključuje načrtovanje, strukturno členitev projektov, kontrole in analize, ocenjevanje virov in upravljanje s tveganji.

Poleg ravnateljev pri izvedbi projekta lahko neposredno sodelujejo še strokovni sodelavci, posamezniki ali strokovna skupina, skrbniki projekta, sponzorji projekta in nenazadnje naročniki in investitorji.

3.3.3 Uveljavljanje projekta

Uveljavljanje projekta sledi načrtovanju organizacije projekta. V fazi načrtovanja in organiziranja smo nalogo definirali in si njeno izvedbo zamislili, zdaj pa jo bo treba uveljaviti. Lipovec (1987, str. 273) povezuje uveljavljanje organizacije predvsem s kadrovanjem, ki je nabor, izbiranje, najemanje, izobraževanje, premeščanje in napredovanje. Rozman (2004, str. 18) uveljavljanje projekta povezuje s kadrovanjem, vodenjem, komuniciranjem in motiviranjem, kar je širše.

Ko govorimo o kadrovanju v projektu, moramo upoštevati, da v projektu sodelujejo strokovnjaki in specialisti, ki imajo različna znanja, sposobnosti in izkušnje (Žilič, 1994, str. 28). Vsak od njih mora natančno vedeti, kaj je njegova naloga, kako se je bo lotil in kdaj jo mora končati.

28

3.3.3.1 Kadrovanje

Planiranje, pridobivanje in usposabljanje ljudi so procesi, ki so sestavni del zaposlovanja, s katerimi organizacija zadovoljuje svoje potrebe po človeških zmožnostih (Lipičnik, 1998, str. 91). Z vidika poslovnega procesa so elementi kadrovanja predvsem pridobivanje novih sodelavcev, izbira med njimi, njihovo uvajanje, izobraževanje, planiranje kariere in ocenjevanje uspešnosti njihovega dela (Rozman, Kovač, Koletnik, 1993, str. 198).

Tim je skupina, za katero je značilno, da njeni člani sodelujejo pri odločanju in si pomagajo pri uresničevanju ciljev. Iz tega sledi, da so vsi timi skupine, toda vse skupine niso timi (Možina v Možina et al., 2002, str. 542). Delovna skupina je določljiva, strukturirana, sorazmerno trajna povezanost ljudi, ki imajo v skladu s socialnimi normami, interesi in vrednotami pri doseganju skupnih ciljev organizacije recipročne vloge (Možina v Možina et al., 2002, str. 544).

Ustrezne ljudi za delovna mesta v projektu pridobivamo na dva načina, bodisi z razvojem lastnih kadrov bodisi s pridobivanjem kadrov zunaj podjetja. Delavci, ki izhajajo iz podjetja, bolje poznajo svoje sodelavce, način poslovanja, poslovno politiko in razmere, v katerih podjetje posluje. Od zunaj največkrat prihajajo strokovnjaki oziroma specialisti za določena področja. Ti medsebojnih vezi v podjetju ne poznajo, zato so lahko pri svojem delu bolj objektivni in neodvisni. Z zunanjimi sodelavci navadno zaveje v podjetju nov veter, tako v zvezi s projektno nalogo kot v smislu razvoja celotnega podjetja.

Pri izbiri ravnatelja projekta je treba vedeti, katere kriterije mora izpolnjevati. Potrebna so (Možina, 1990, str. 55): – strokovna znanja s področja projekta kot celote, – znanja o medčloveških odnosih, – konceptualna znanja; to so sposobnosti usklajevanja, koordinacije ter usklajevalne in

organizacijske sposobnosti.

Če imamo kandidata za ravnatelja projekta znotraj podjetja, tega ne bo težko določiti. Težje je, ko ga moramo pridobiti od zunaj. Kandidata za ravnatelja projekta z različnimi metodami preizkusimo, ali je on ali ona res tisti, ki ga potrebujemo. Lipičnik (1998, str. 101) priporoča, da v prvem koraku kandidata za ravnatelja projekta v nestrukturiranem in globinskem intervjuju preizkusimo.

Vsekakor pa mora ravnatelj projekta poznati področje, na katero se projekt nanaša. Čeprav je poznavanje strokovnega področja projekta manj pomembno od znanja ravnanja, bo laže koordiniral delo, bolj učinkovito bo spremljal potek dela in izvajal kontrolo, ugotavljal odstopanja od plana in ga po potrebi spreminjal. Pri strokovnih

29

odločitvah tako ne bo odvisen le od svetovalcev in članov tima, temveč bo lahko tudi sam pretehtal razloge (Žilič, 1994, str. 30).

Projektno delo zahteva timsko delo, ki se od skupinskega razlikuje po tem, da pri skupini vsak član skupine samostojno rešuje nalogo, pri timu pa se naloge prepletajo. Bistvena razlika med dobrimi in slabimi timi je v učinkovitosti opravljenega dela. Ker postaja vodenje iz dneva v dan zahtevnejše, skušajo strokovnjaki najti načine, kako oblikovati učinkovite delovne time. Lipičnik (1998, str. 330) navaja psihološke dejavnike, ki po Adizesu lahko ustvarijo dober, učinkovit tim.

3.3.3.2 Vodenje

Ravnatelj projekta uveljavlja projekt skozi proces vodenja, ki je po Lipovcu (1987, str. 286) omejen: – s posebnimi lastnostmi ravnalca, – s položajem voditelja v komunikacijski mreži in – z voditeljevim spodbujanjem privržencev.

Vodja tima mora zbirati informacije, spodbujati izmenjavo mnenj, odkrivati probleme in ugotavljati, kdaj bo najbolj primeren trenutek, da bi jih rešili, da bi prišli do skupne odločitve (Možina v Možina et al., 2002, str. 565). Trije pomembnejši vidiki dela vodje tima so: – ravnanje ob nesoglasjih, ki jih lahko vodja tima z ustvarjalnim ozračjem v skupini

obrne v skupno korist; – ravnanje s časom, ko mora vodja vzdrževati primerno ravnovesje med dopuščanjem

svobodnega izražanja in omejevanjem časa; – ravnanje ob spremembah, ko mora vodja soditi med različnimi predlogi članov tima in

podpreti boljši predlog ne glede na to, ali ga je predlagala večina ali manjšina.

Zato med posebne lastnosti ravnatelja sodijo komunikacijske sposobnosti, ki so pri projektnem delu osnovnega pomena, organizacijske sposobnosti, ki se kažejo na vseh ravneh sodelovanja z vsemi vplivnimi udeleženci, pedagoške sposobnosti in osebnostne lastnosti, ki vključujejo inteligenco, voljo, energičnost, delavnost, vztrajnost in temperament. S temi lastnostmi mora spodbuditi zaupanje projektnega tima, ki ga mora priznati za vodjo.

Položaj voditelja v komunikacijski mreži je povezan s slogom ravnanja, ki ga ravnatelj uveljavlja, in vrsto komunikacijskega omrežja. Pri projektih se lahko srečamo s petimi slogi ravnanja (Lipovec, 1987, str. 293), in sicer avtoritativnim, liberalnim, demokratičnim, patriarhalnim in brezosebnim slogom vodenja. Poznamo zvezdasto in prstanasto komunikacijsko omrežje. Komunikacijska struktura bistveno vpliva na učinkovitost delovanja tima.

30

Vsi člani projektnega tima morajo biti projektu zvesti, medsebojno si morajo zaupati in znati morajo kritično oceniti delo drugih članov tima. Te lastnosti mora ravnatelj s svojo vizijo projekta povezati. Sodelavce mora spremljati pri delu, jih motivirati, aktivno sodelovati pri reševanju konfliktov in jih znati ustrezno nagraditi.

3.3.3.3 Komuniciranje

Lipovec (1987, str. 183) pravi, da komuniciranje pomeni prenašanje sporočil od oddajnika do sprejemnika prek komunikacijskega kanala. V timskem delu pri projektu pa komunikacija ne pomeni zgolj sistema obveščanja in izmenjave informacij, temveč je to oblika dela, ki omogoča tudi razvoj tima (Žilič, 1994, str. 40). S sporazumevanjem člani projektnega tima izmenjujejo informacije, znanje in izkušnje, pomeni skratka obliko dela. Sporazumevanje, ki ga določijo člani tima sami, je lahko enosmerno, dvosmerno, verbalno, elektronsko, poteka lahko med vsemi člani tima ali pa je omejeno.

Žilič (1994, str. 40) pravi, da je za projekt značilno dvosmerno ustno komuniciranje. Takšno komuniciranje je hitrejše tako z vidika časa kot razumevanja posredovane informacije. Komuniciranje je močno olajšano s številnimi elektronskimi sredstvi, kot so e-pošta, mobilni telefoni, telekonference in podobno. V timu ima pomembno vlogo tudi neverbalno komuniciranje, ki zajema mimiko gibov, barvo glasu in vizualno podobo tistega, ki komunicira. Z neverbalno komunikacijo sporočamo odnos do informacije, dela, osebe in predmeta.

Pri komuniciranju v projektu se lahko oblikujejo različna komunikacijska omrežja. Oblika omrežja je odvisna od vloge in položaja vodje in posameznih članov tima oziroma skupine (Žilič, 1994, str. 41). Za projektni tim je primerna tista oblika, pri kateri lahko vsak član tima komunicira z vsakim. To ne pomeni, da se bo vsak o vsem pogovarjal z vsakim, temveč odpira prosto pot neomejeni medsebojni komunikaciji. Odnosi temeljijo na enakosti in vzajemnosti ter s tem ustvarjajo kreativno sodelovanje in medsebojno zaupanje.

Ob tem pa lahko nastanejo težave pri sporazumevanju. Te izvirajo iz osebnostnih lastnosti članov projektnega tima ali organizacijske strukture in procesov v njej, ki komunikacijo otežujejo. Posledica tega je, da si člani projektnega tima ne zaupajo več in da med njimi ni več sodelovanja in komuniciranja. Tako postane delo tima manj učinkovito. Takrat mora posredovati ravnatelj projekta, ki s svojo avtoriteto in sposobnostjo reševanja konfliktov spore oziroma težave reši.

V pomoč pri preprečevanju nastajanja konfliktnih situacij nam je lahko tako imenovana »matrika odgovornosti«, ki nam tabelarično prikaže razmerja med nalogami in izvajalci (Česen, 2005, str. E-15) in je Priloga 2. Česen predlaga štiri različne simbole (I kot izvajalec, D kot odloča, S kot sodeluje in O kot je obveščen). Matrika odgovornosti je v

31

tehničnem pogledu preprosta tehnika in jo tim lahko hitro osvoji. Vendar je določanje simbolov za nosilce nalog izjemno zahtevno opravilo, ki zahteva odgovorno in premišljeno odločitev. Uravnoteženost matrike odgovornosti je pomembna za uspeh projekta.

3.3.3.4 Motiviranje

Lipičnik (1998, str. 155) poudarja, da niti ena sama človekova aktivnost, niti delo, ni nikoli spodbujena samo z enim dejavnikom, temveč je spodbujena s številnimi zelo zapletenimi, poznanimi in nepoznanimi dejavniki. Na motivacijo močno vplivajo naslednji dejavniki: – individualne razlike (potrebe, stališča), – lastnosti dela, – organizacijska praksa (sistem nagrad, pravila).

Ravnatelj projekta mora ob prevzemu projekta premisliti, kako interaktivno delovanje teh treh dejavnikov vpliva na uspešnost pri delu. Poleg tega se mora zavedati, da na nekatere dejavnike lahko vpliva, na druge pa ne (npr. skrb za bolnega otroka).

Delo pri projektu je strokovno in osebno spodbudno, za kar med njegovim trajanjem poskrbijo ravnatelji projekta. Poleg zanimivega in ustvarjalnega dela morajo ponuditi še druge motive, kot so možnost osebne strokovne rasti in razvoja, strokovnega uveljavljanja, možnosti napredovanja, izpopolnjevanja. Dosežek, samostojnost, odgovornost, napredovanje in razvoj po Herzbergovi motivacijski teoriji so motivatorji, ki ljudi spodbujajo k delu. Druge dejavnike, ki naredijo ljudi zadovoljne, odstranijo odvečne napetosti in usmerijo človekovo aktivnost v delo, imenujemo higieniki. Najmočnejši med njimi so: politika projekta, nadzor, odnos vodje, delovne razmere in plača.

Timsko delo lahko spodbudimo tudi z nagrajevanjem. Nagrajevanje učinkuje bolje, če je vrednoteno in izpeljano glede na prispevek vsakega posameznega člana tima k doseženemu skupnemu cilju projekta (Pliberšek, 2000, str. 31). Tu se pojavi problem nepravilnega merjenja ali neizmerljivosti prispevka posameznega udeleženca projekta k uspešnosti projekta. Če do tega pride, se zmanjša tudi učinkovitost tima.

Uspešna izvedba projekta je odvisna od vseh sodelujočih v njem. Satisfaktorje in higienike pa spremlja še tretja vrsta nagrajevanja, to sta pohvala ali graja. Z njuno pomočjo sodelavec pri projektu ugotavlja, kaj se, poleg v roku kakovostno opravljenega dela, od njega še pričakuje. Pri pohvali in graji mora biti ravnatelj projekta previden, kdaj in kako ju izreče. Da bi pohvala in kritika dosegli svoj namen, mora vodja upoštevati določena načela (Rozman, Kovač, Koletnik, 1993, str. 214):

32

– pohvala ali kritika naj pride neposredno od nadrejenega, ki pozna učinkovitost in prispevek svojega delavca;

– pohvalo ali kritiko naj izrazi med štirimi očmi; – pohvala ali kritika naj bo izražena jasno in nedvoumno, neposredno po obnašanju.

3.3.4 Kontrola projekta

Lipovec (1987, str. 240) pravi, da je kontroliranje ugotavljanje, kaj je bilo narejeno, je merjenje in ocenjevanje delovanja in izvajanje korektivnih ukrepov, da bi zagotovili uresničevanje ciljev podjetja in načrtov, ki naj bi to vnaprej zagotavljali. Poteka v treh zaporednih fazah, in sicer: – pregledovanje organizacije in opravljenega delovanja (preventivno), – ocenjevanje opravljenega na podlagi predvidevanj (aktivno), – odpravljanje ovir in odklonov s korektivnim delovanjem (popravljalno).

Ne glede na to, kako skrben je tim pri pripravi in planiranju projekta, aktivnosti ne potekajo vedno po načrtu (Wysocki, 2003, str. 21). Kontrola izvedbe projekta se nanaša na trajanje aktivnosti, zaposlene, sredstva in stroške projekta.

S časom se moramo pri projektu ukvarjati zato, da ga končamo v roku, ki smo si ga zadali oziroma je določen. Naloga ravnatelja projekta je, da na nek način (mrežni diagram) izračuna (Česen, 2005, str. F-1): – čas trajanja za opravljanje posameznih nalog, aktivnosti, faz projekta, – začetne in končne datume nalog, – kritične poti, – časovne rezerve posameznih nalog, – oziroma preveri razporeditev virov po časovnih obdobjih (oceni nevarnost nastanka

tako imenovanih ozkih grl).

Poleg kontrole, povezane s časovnimi odmiki, poznamo še višji nadzor, ki je navadno zunanji, nadzoruje pa porabo finančnih sredstev, kakovost projekta in podobno.

Naloga ravnatelja projekta je, da primerja doseženo z načrtovanim, ugotavlja vzroke, analizira vzroke odklonov, predlaga izboljševalne ukrepe v okviru danih ciljev in usmeritev projekta ter predlaga spremembe ciljev projekta. Zato mora biti kontrola projekta sprotna, ustrezno dokumentirana, racionalna, uravnotežena, prilagodljiva in usmerjena v reševanje problemov (Rozman, 2004, str. 23).

Način obvladovanja sprememb projekta, ki jih s kontrolo zaznamo, je treba predvideti že med njegovim načrtovanjem (scenarij) in jih, če pride do spremembe projekta, ustrezno dokumentirati (formalizirati).

33

4 PREDSTAVITEV PODJETJA URADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJE D.O.O.

Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije d.o.o. (v nadaljevanju: UL RS) je bilo ustanovljeno po izvedenem lastninskem preoblikovanju, v skladu z Zakonom o Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 57/96 in 90/05) (v nadaljevanju: ZUL), do takrat Časopisnega zavoda Uradni list Republike Slovenije, p.o. Zavod je bil zadnji pravni naslednik leta 1946 ustanovljenega Uradnega lista LRS. Družbena pogodba, sprejeta leta 1998, je hkrati statut v smislu prve alinee ZUL.

Podjetje je od konca leta 2006 v lasti Republike Slovenije, Kapitalske družbe in Slovenske odškodninske družbe. Družbeniki so v osnovnem kapitalu udeleženi z naslednjimi deleži (po stanju v sodnem registru na dan 15. 1. 2007): – Republika Slovenija – 58,13 %, – Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja – 37,68 %, – Slovenska odškodninska družba – 4,19 %.

4.1 DEJAVNOST PODJETJA

Podjetje v skladu z zakonom opravlja gospodarsko javno službo izdajanja uradnega glasila države Republike Slovenije, to je Uradnega lista Republike Slovenije, tako v tiskani kot elektronski obliki. Ob tem podjetje nastopa na založniškem trgu tudi kot izdajatelj in založnik pravne literature.

Podjetje za tisk tako uradnega glasila kot knjig najema zunanje izvajalce. Za tisk uradnega glasila ima sklenjeno večletno pogodbo, tiskarje za tisk knjig izbira sproti, z zbiranjem ponudb in izbiro v tistem hipu najugodnejšega ponudnika.

4.1.1 Gospodarska javna služba

Podjetje se že šestdeset let ukvarja z zalaganjem uradnega glasila, katerega izdajatelj je Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo.

Objavljanje predpisov in drugih aktov je urejeno z Ustavo Republike Slovenije, ki v 154. členu pravi: »Predpisi morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.« Poleg ustave, zakonov in drugih aktov državnega zbora in drugih aktov, določenih v 7. členu ZUL, objavlja tudi javne razpise, javne natečaje, vpise v sodni in druge registre, preklice in druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti v Uradnem listu RS.

Založnik zbira gradivo za objavo, ugotavlja, ali so zanjo izpolnjeni pogoji, opravlja tehnično pripravo za tisk, organizira tiskanje, odpremo in prodajo uradnega glasila. To dejavnost opravlja kot gospodarska javna služba in zanjo vodi ločen letni obračun.

34

V skladu z Uredbo o informatiziranih zbirkah podatkov (Uradni list RS, št. 34/02) je podjetje določeno kot skrbnik informatizirane zbirke podatkov (ZOUL), ki vsebuje polna besedila vseh objav v Uradnem listu RS.

Vsebina uradnega glasila države Republike Slovenije Uradnega lista RS je razdeljena na tri glavne sklope: – Uredbeni del: v tem sklopu se objavljajo državni predpisi in drugi akti državnih

organov, splošni akti, izdani za izvrševanje javnih pooblastil, in akti lokalnih skupnosti, če je tako določeno v njihovem statutu;

– Mednarodne pogodbe: v tem sklopu se objavljajo ratificirane mednarodne pogodbe in obvestila o začetku njihove veljavnosti;

– Razglasni del: v tem sklopu so objavljeni javni razpisi, javni natečaji, vpisi v sodni register, preklici in druge objave, ki se morajo po zakonu ali drugem predpisu objaviti v Uradnem listu RS oziroma se v njem objavijo na željo naročnika.

Uradni list RS izhaja po načelu enotne izdaje. Celotna posamezna številka ima isto skupno letno zaporedno številko, isti datum in tekoče oštevilčenje strani. Uredbeni del ima tudi zaporedno tekočo letno številko objave akta. V Razglasnem delu so strani posebej tekoče oštevilčene. Mednarodne pogodbe se objavljajo v ločenem delu in z lastnim tekočim letnim oštevilčenjem izdaje in strani. Uradni list RS je Priloga 3.

4.1.2 Pridobitna dejavnost

Podjetje izdaja in prodaja knjige od leta 1946. V železni repertoar založbe sodi Zbirka predpisov, v kateri izhajajo vsi pomembni zakoni z uvodnimi pojasnili priznanih avtorjev, s podzakonskimi predpisi in stvarnimi kazali. Poleg tega založba izdaja pravno literaturo, učbenike za obe slovenski pravni fakulteti, del učbenikov za druge družboslovne fakultete, priročnike in obrazce.

Založba Uradni list je založnik letnikov uradnih glasil na zgoščenkah ter založnik revij Pravnik in Obzornik.

Založba Uradni list je v prihodkih podjetja udeležena z 12 %. Posluje v enakih poslovnih razmerah, kot to velja za druga slovenska podjetja, ki se ukvarjajo z založniško dejavnostjo. To pomeni, da cene za svoje izdelke in storitve oblikuje prosto, prav tako nima nikakršnih omejitev na nabavnem trgu (storitve, avtorski honorarji itn.). Slovenski založniški trg je zelo konkurenčen, naklade posameznih knjižnih del pa zaradi majhnega trga in velikega števila spletnih ponudnikov pravnih informacij niso velike. Pregled knjižnih izdaj, ki so izšle v drugi polovici leta 2006 (katalog), je Priloga 4.

35

4.2 CELOVITA OCENA PODJETJA

Uspešnost sodobnega podjetja je močno odvisna od njegove sposobnosti, da pravočasno zazna in izkoristi priložnosti v okolju, v katerem obstaja in se razvija (Treven, 1992, str. 644). »Bistvo celovite ocene je analiza preteklih, sedanjih in podatkov ter informacij, ki se nanašajo na možno prihodnost.« (Pučko, 1998, str. 184). S celovito oceno lahko vrednostim, ki jih preučujemo, določimo le približno vrednost, medtem ko jih z analizo temeljito in izčrpno pregledujemo in preučujemo. Zato je »Analiza poslovanja, ki obsega zbiranje informacij o preteklem in sedanjem poslovanju, njihovo primerjavo z normalnim poslovanjem, ugotavljanjem razlik med obema in iskanje vzrokov za odstopanja,« (Rozman, 1993, str. 93) natančnejša od ocene.

Metodologija v tem poglavju bo temeljila na modelu celostnega ocenjevanja podjetja, ki preučuje in ocenjuje zunanje in notranje okolje podjetja. Pred njuno podrobnejšo analizo pa se vprašajmo po viziji in poslanstvu ter na kratko predstavimo finančne kazalce, ki bodo podlaga za razvrščanje sprememb v okolju med ugodne in manj ugodne.

4.2.1 Vizija in poslanstvo

»Vizija pomeni neko zaznavo okolja, ki ga želi posameznik ali podjetje ustvariti na dolgi rok, in pogojev, od katerih je uresničitev takšne vizije odvisna.« (Pučko, 2003, str. 125). Vizija nam mora sporočiti, kdo smo, kaj hočemo in kam želimo priti. Gre torej za sliko organizacije v prihodnosti, za zasnovo neke nove in zaželene prihodnosti.

UL RS je vizijo prvič zapisal v Letno poročilo 2004 kot: »Podjetje bo postalo vozlišče vseh vrst informacij, ki jih procesira država Republika Slovenija. S pomočjo najmodernejše tehnologije bo te informacije združilo v primerno obliko in jih približalo in ponudilo najširšemu krogu ljudi.«

Če vizija pomeni okolje, ki ga želi podjetje ustvariti dolgoročno, potem je v letu 2003 objavljena Uredba o informatiziranih zbirkah podatkov o predpisih (Uradni list RS, 34/03) za UL RS pomenila začetek uresničevanja zastavljene vizije, ker je prevzelo upravljanje baze podatkov vseh veljavnih predpisov. To je bil korak pred dejansko vzpostavitvijo Pravnega informacijskega sistema, ki je zaživel 1. januarja 2007.

UL RS ga je v Letno poročilo 2004 zapisal kot: »Predpisi države, ki so sprejeti, morajo biti čim prej objavljeni v uradnem glasilu. To dosegamo s hitro izmenjavo informacij in s pomočjo najmodernejše tehnologije. Naš prvi cilj je hitra in točna objava, ki jo lahko dosežemo le z dinamično obliko dela. Naš drugi cilj pa je objave z istega in sorodnega področja združiti v knjižni ali elektronski obliki.«

Iz okvirne opredelitve, ki jo sporoča poslanstvo podjetja, so razvidni širina poslovnega področja, konkurenčno okolje in odnos podjetja do udeležencev ter vrednote, za katere si

36

bo prizadevalo. Podjetje bo delovalo na področju podatkovnih baz in založništva, konkurenčno okolje je široko, saj vključuje vse ponudnike pravnih informacij, med katerimi je nekaj močnih konkurentov, informacije želi tako v elektronski kot natisnjeni obliki ponuditi hitro, jih povezati med seboj in za udeležence ustvariti dodano vrednost.

4.2.2 Kratek prikaz uspešnosti poslovanja

S kazalci in kazalniki si ustvarjamo natančnejšo sliko razmerij znotraj podjetja. Za prikaz so primerni zlasti finančni kazalci in kazalniki, ki odsevajo finančno stanje v podjetju. Analiza financiranja vključuje obseg in strukturo virov, vlaganja, obseg in strukturo sredstev ter razmerja med viri in sredstvi (Rozman, 1993, 104): – pri virih nas zanimata stopnja kapitalizacije in stopnja zadolženosti, – pri sredstvih nas zanimajo deleži raznih vrst sredstev v vseh sredstvih.

Dobičkonosnost kapitala (ROE) je temeljni kazalnik uspešnosti poslovanja, ki zanima predvsem lastnike podjetij, dobičkonosnost sredstev (ROA) pa vodilne v podjetju. Razlika med enim in drugim kazalnikom je zadolženost. Kazalnik gospodarnosti oziroma ekonomičnost poslovanja je tretji najpomembnejši kazalnik. Opredeljen je kot razmerje med prihodki in odhodki. Produktivnost je fizični kazalec, ki je opredeljen kot razmerje med številom izdelkov in številom enot, porabljenih za to (ure, ljudje). Za ugotavljanje uspešnost investicije pa se uporablja kazalnik dobičkonosnost investicije (ROI), ki je razmerje med vsoto čistega dobička in amortizacije ter stroški investicije.

V Prilogi 5 so prikazani ključni kazalniki uspešnosti poslovanja UL RS. Najbolj očiten je padec vrednosti vseh kazalnikov dobičkonosnosti. Razlogi za to so v velikih donosih dobro naloženih vrednostnih papirjev, ki so se prek dividend v zadnjih nekaj letih skoraj v celoti izplačevali. Tudi ekonomičnost gospodarjenja je v letu 2006 upadla, kar gre prav tako pripisati zmanjšanju prihodkov iz financiranja. V nasprotju s temi kazalniki pa produktivnost javnega dela dejavnosti podjetja iz leta v leto narašča, medtem ko je produktivnost v Založbi Uradni list težje opredeljiva. Število izdanih knjižnih izdaj je konstantno, naklade posameznih knjižnih izdaj pa so za polovico manjše, to pa pomeni manj prihodkov v tržnem delu.

4.2.3 Ugotavljanje prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti

Uspešnost podjetja je močno odvisna od njegove sposobnosti, da pravočasno zazna in izkoristi priložnosti v okolju, v katerem obstaja in se razvija. Poleg omenjene sposobnosti mora podjetje pravočasno opaziti tudi nevarnosti, ki mu pretijo iz okolja, da se jim lahko izogne. Priložnosti in nevarnosti so nujno povezane z njegovimi prednostmi in slabostmi, saj iz njih do neke mere celo izhajajo. Priložnosti namreč ni mogoče šteti za resnične priložnosti za posamezno podjetje, če podjetje ne razpolaga z zmožnostmi, ki bodo omogočile njihov izkoristek. Podobno lahko ugotovimo za nevarnosti, ki so tako lahko

37

označene le, če podjetje zazna možnost pojava določenih slabosti pri njihovem premagovanju.

Analiza PSPN je koristen pripomoček za preučevanje celovitega položaja podjetja in položaja njegovih strateških enot (Treven, 1992, str. 645). Namen celovite ocene podjetja je načrtovalcem strategije priskrbeti jasno in razumljivo sliko priložnosti in nevarnosti okolja ter trženjskih zmožnosti in sposobnosti podjetja (Wilson, Gilligan, Pearson, 1994, str. 46). Prednosti in slabosti so povezane s podstrukturami v podjetju (notranji dejavniki), medtem ko so priložnosti in nevarnosti povezane z delovanjem podjetja navzven oziroma z njegovimi povezavami s širšim okoljem.

Proces analize poslovanja se začne z zbiranjem podatkov. Podatke je treba opredeliti, spoznati proces njihovega nastajanja in preverjati njihovo kakovost. Zbiramo le tiste podatke in toliko podatkov, kolikor je potrebno za analizo poslovanja ali za odločanje (Rozman, 1993, str. 96). Izbira pa zaradi prepletenosti podatkov in kompleksnosti analize ni lahka. Slika 9 proces grafično prikazuje.

Slika 10: Grafičen prikaz procesa PSPN analize

Vir: Treven, 1992, str. 647

38

4.2.3.1 Prednosti in slabosti

Pri iskanju prednosti in slabosti podjetja smo usmerjeni v analizo značilnosti podjetja. Imenujemo jo diagnosticiranje. Analiza prednosti in slabosti podjetja vodstvu podjetja pomaga, da sprejme ustrezne portfeljske odločitve (Treven, 1992, str. 645). To pomeni odločitev, katere dejavnosti bo podjetje razvijalo in katere opustilo.

Prednosti so notranje sposobnosti, ki jih ima podjetje v primerjavi s konkurenco. Če ima podjetje na določenem področju boljše možnosti, so to njegove prednosti – moči, nasprotno pa so njegove slabše možnosti pomanjkljivosti oziroma slabosti. V praksi se v podjetjih pogosto govori samo o njihovih prednostih (npr. v komentarju letnih poročil), manj pa o njihovih slabostih. Toda slabosti so lahko zelo nevarne za uspeh podjetja, zato jih je treba poiskati in se o njih jasno izreči v smislu, kako bomo z njimi ravnali zdaj in v prihodnosti.

Izdelki in storitve: dejavnost podjetja UL RS je časopisno-založniška. Znotraj te ima podjetje dve dejavnosti: zalaganje Uradnega lista RS in dejavnost založbe, ki izdaja knjige, učbenike in revijo Pravnik. Čeprav imajo prihodki iz dejavnosti zalaganja uradnega glasila (gospodarska javna služba) več kot 85-odstotni delež v skupnih prihodkih, bo v nadaljevanju pozornost usmerjena k tistim izdelkom, ki ustvarjajo 15-odstotni delež. Podjetje razvoju novih izdelkov v preteklosti ni namenjalo posebne pozornosti.

Pod pojmom tehnologija razumemo predvsem računalniško strojno in programsko opremo. Zaradi opravljanja gospodarske javne službe podjetje vsako leto veliko vlaga v vzdrževanje in nakup te opreme. Vsa ta vlaganja bi se hitreje povrnila, če bi bila oprema bolj izkoriščena. Zmogljivost računalniške strojne opreme je velika, programska strojna oprema je zanesljiva.

Trženje se je v podjetju UL RS šele razvija. Prodajna služba je bila do nedavnega sama sebi namen in vlaganj v njen razvoj ni bilo. Uradno glasilo se je »sámo prodajalo«, finančno stanje v podjetju je bilo zaradi tega zelo dobro in stabilno. Pospeševanju prodaje knjig založbe, ki je izdajala pretežno besedila zakonov z uvodnimi pojasnili, se ni posvečalo veliko pozornosti.

Finančni rezultati poslovanja podjetja UL RS so podrobno prikazani v Prilogi 5. Kratek prikaz uspešnosti poslovanja pove, da je podjetje v zadnjih letih poslovalo izjemno dobro predvsem zaradi premišljenih finančnih naložb, ne pa zaradi dejavnosti, zaradi katere je bilo ustanovljeno.

Kadrovska sestava podjetja UL RS je povprečna. Velikih vlaganj v njen razvoj v preteklosti ni bilo. Mnogi od zaposlenih nimajo formalne izobrazbe za opravljanje svojih

39

del in nalog, vendar imajo dolgoletne izkušnje pri opravljanju teh del in zato delo korektno opravljajo. Pretok in absentizem kadrov nista velika.

Organizacijska struktura podjetja UL RS je že leta nespremenjena in ima funkcijsko obliko organiziranosti (glej organigram: Priloga 6). Takšna organizacijska struktura je bila lahko primerna za stabilno okolje, v katerem je podjetje delovalo v preteklosti. V podjetju je vedno več projektov. Ob nespremenjenem obsegu rednega dela to pomeni, da se delo, ki ga zaposleni pri projektu zaradi drugih nalog ne opravijo, prenese na druge zaposlene. Podjetje ob večjem številu različnih projektov ne bo moglo več učinkovito poslovati. Razmisliti bo moralo o povezavi funkcijske in projektne organizacijske strukture v enotno strukturo. Poleg tega je sistem nagrajevanja neustrezen, kar ne spodbuja ustvarjalnosti zaposlenih.

40

V Tabeli 2 so naštete notranje prednosti in slabosti natančneje popisane.

Tabela 2: Prednosti in slabosti poslovanja v podjetju UL RS PODROČJA PREDNOSTI SLABOSTI Izdelki in storitve

- dobra kakovost izdelave uradnega glasila - prepoznavna blagovna znamka - izdelki (knjige) so grafično dobro izdelani - uveljavljeni avtorji knjig

- kakovost izdelkov (predvsem izdelava knjig, ki se tiskajo zunaj) niha - ozek asortiman izdelkov - izdelki (knjige) lahko hitro zastarajo - nizke naklade knjig - naklada uradnega glasila upada

Tehnologija

- nizki stroški izdelave knjig - nenehno izboljševanje grafične zunanje - podobe knjig - lastno oblikovanje izdelkov - preizkušena in sodobna grafična - programska oprema - dobra informacijska podpora

- sorazmerno visok strošek tiska - precej nezanimiva zunanja podoba uradnega glasila - izkoriščenost strojne in programske oprema le 8–10 ur na dan

Trženje

- pomoč kupcem - stalni kupci - usmeritev v segment kupcev - možnost brezplačnega oglaševanja knjig v uradnem glasilu

- neustrezen tržni prijem - neizkoriščena baza kupcev - kljub možnosti, da bi prvi izdali knjižno izdajo, nismo prvi na trgu - razmeroma velike zaloge - premalo izkoriščena možnost trženja - podatkovne baze iz gospodarske javne službe

Razvoj

- veliko idej - premalo drznosti in slaba tržna podpora - slabo »izkoriščena« internetna stran

Finance

- trenutno dobri finančni kazalci poslovanja

- zaradi izpada prihodkov iz financiranja lahko pričakujemo slabši finančni položaj

Kadri

- dobri tehnični kadri - zadostno skupno število zaposlenih

- premalo izobraženi vodstveni kadri (za vodenje) - potrebno število zaposlenih po oddelkih niha - premajhna izkoriščenost strokovnjakov - neustrezna izobrazbena struktura - ni načrta sistematičnega izobraževanja zaposlenih

Organizacija dela

- dostop zaposlenih do uprave je velik - obveščenost zaposlenih je razmeroma velika (prek rednih tedenskih kolegijev)

- neustrezna organizacijska struktura (v pripravi je reorganizacija podjetja) - ni jasnega delegiranja pristojnosti - neučinkovit sistem nagrajevanja - ni enotnega sloga vodenja

Ekonomsko sodelovanje in povezovanje

- velika konkurenca na založniškem trgu - ni iskanja sinergičnih učinkov s povezovanjem

Drugo - lokacija prodajalne v središču mesta

41

4.2.3.2 Priložnosti in nevarnosti okolja podjetja

Ko se podjetja lotevajo opazovanja okolja, se morajo zavedati številnih spremenljivk, ki sicer neposredno ne vplivajo na poslovanje, kljub temu pa narekujejo dolgoročno poslovno uspešnost. Tržno okolje ustvarja vedno nove priložnosti in nove nevarnosti. Zato mora podjetje nenehno spremljati in preučevati dogajanja v okolju, da bi bilo pripravljeno odgovoriti na izzive in možnosti, ki jih ima na trgu (Potočnik, Petrin, 1996, str. 16). To ocenjevanje nam odkriva strateške dejavnike za prihodnjo poslovno uspešnost podjetja (Pučko, 2003, str. 138).

Z okoljem razumemo vse dejavnike, ki vplivajo na podjetje, prav tako pa tudi podjetje samo vpliva na okolje (Rozman, 1993, str. 109). Razlikujemo ožje – mikro okolje podjetja, ki ga sestavljajo dejavniki, ki neposredno vplivajo na poslovno sposobnost podjetja, in širše – makro okolje podjetja, ki ga sestavljajo dejavniki, ki posredno vplivajo na delovanje podjetja.

Okolje podjetja je mogoče povezovati s panogo, v kateri deluje podjetje (Pučko, 2003, str. 122). Ker je panoga v strateškem smislu tudi prodajni trg konkurentov v panogi, kaže ocenjevati privlačnost panoge, v kateri je podjetje, ter opraviti analizo prodajnega trga.

Hunger in Wheelen (1996, str. 85) predlagata štiri podokolja podjetja: politično in pravno, gospodarsko, tehnološko in socio-kulturno podokolje. Za analizo podjetja UL RS so pomembna vsa štiri podokolja, njihov vrstni red pa je izbran glede na oceno, kako pomembno je posamezno okolje za poslovno uspešnost podjetja.

Podjetje UL RS nastopa na trgu kot vsako drugo podjetje. Nanj prežijo enake nevarnosti in ima enake možnosti, da priložnosti, ki se mu ponudijo, izkoristi. Lahko bi dejali, da je podjetje zaradi svojega statusa in dejavnosti, ki jo pretežno opravlja, bolj ranljivo ob dejavnikih, ki prihajajo iz širšega okolja, zlasti politično-pravnega in naravnega.

Politično in pravno okolje podjetja sestavljajo predpisi ter različne politične in vladne ustanove, ki izvajajo pritisk na podjetja in jim omejujejo njihovo svobodno delovanje (Potočnik, Petrin, 1996, str. 24). Politične in pravne spremenljivke vplivajo na nabavne in prodajne cene, na razpoložljiva finančna sredstva, kadre, stroške, vrste proizvodov in dobiček ter ugled (Pučko v Možina et al., 2002, str. 251). Dinsmore in Cabanis - Brewinova (2006, str. 34) pravita, da se morajo celo ravnatelji majhnih projektov zavedati politične razsežnosti.

Poleg Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) (Uradni list RS, št. 42/06 in 60/06), ki določa temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve, poslovanja in statusnega preoblikovanja gospodarskih družb, sta glavna zakonodajna elementa, ki poslovanje podjetja UL RS še natančneje urejata, Zakon o Uradnem listu Republike Slovenije (ZUL-1) (Uradni list RS, št. 112/05, uradno prečiščeno besedilo) in Zakon o

42

gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93). Za izvrševanje zakonov oba akta podpira več podzakonskih aktov, med katerimi sta najpomembnejša Uredba o objavljanju v Uradnem listu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 109/05) in Uredba o informatiziranih zbirkah podatkov o predpisih (Uradni list RS, št. 34/03).

Tržna dejavnost UL RS kot del dejavnosti podjetja je podrejena zakonskim okvirom, ki urejajo dejavnost gospodarske javne službe, kar je nemalokrat velika ovira za njeno delovanje. Potočnik in Petrinova (1996, str. 24) podpirata vsak nov predpis, ki ureja poslovanje podjetij, toda celotna poslovna zakonodaja ne sme omejevati poslovne iniciative in gospodarskega razvoja podjetja.

Z zakonodajo je tesno povezano naraščanje javnega interesa, ki se kaže v čedalje glasnejših zahtevah po popolnoma brezplačnem in širokem (poglobljenem in analitičnem dostopu do podatkov) dostopu do informacij o veljavni zakonodaji. Na eni strani imamo čedalje več interesnih skupin, ki se borijo za svoje pravice in ob tem potrebujejo ažurno in popolno bazo veljavnih predpisov, na drugi strani državo, ki skladno z evropskimi direktivami zahteva brezplačen dostop do teh baz ter pritiska na nizke cene objav in naročnin. Na tretji strani pa je javno podjetje, ki za to dejavnost ne prejema proračunskih sredstev, temveč jo financira samo prek prej omenjenih naročnin in plačil za objave.

Podjetje UL RS je član Foruma evropskih uradnih listov. To je združenje organizacij, odgovornih za objavo uradnih listov držav članic Evropske unije in Uradnega lista Evropske unije. Cilji Foruma so izmenjavanje idej, tehnologije in informacij med uradnimi založniki z namenom zagotoviti preglednost in zanesljivost njihovih publikacij prek različnih medijev vsem državljanom, podjetjem in javnim organizacijam Evropske unije.

Družbeno-kulturno okolje ustvarja temeljna prepričanja, vrednote in norme obnašanja ljudi (Potočnik in Petrin, 1996, str. 25). Ljudje se razlikujejo glede na starost, dohodek, stopnjo izobrazbe in mobilnost. Te razlike je treba upoštevati in razvijati svoje proizvode tako, da bodo prilagojeni potrebam uporabnikov. Pri proučevanju družbeno-kulturnega okolja podjetja UL RS nas zanima predvsem struktura bralcev in kako pogosto Uradni list RS berejo oziroma uporabljajo pri svojem delu. Bralce, ki berejo uradno glasilo, bi lahko razdelili na tiste, ki uradno glasilo berejo zaradi spremljanja zakonskih sprememb, in one, ki ga berejo zaradi objav javnih razpisov in objav sodišč. V prvo skupino sodijo bralci tako javnega kot zasebnega sektorja, medtem ko v drugo skupino sodijo predvsem tisti iz zasebnega sektorja. Ti dve veliki skupini se ločita še po pogostosti uporabe oziroma branja uradnega glasila, kajti tisti, ki ga prebirajo zaradi spremljanja zakonskih sprememb, so pogostejši uporabniki od tistih, ki jih zanima le Razglasni del.

Klasičen pogled na gospodarsko podokolje podjetja pomeni spremljanje ekonomskih podatkov, kot je kupna moč v nekem gospodarstvu, ki jo sestavljajo tekoči dohodek,

43

raven varčevanja in kreditov ter raven cen. Pri raziskovanju gospodarskega podokolja nas poleg kupne moči zanimajo še obrestna mera, inflacija, družbeni proizvod in podobno.

Gospodarske razmere so v zadnjih petnajstih letih močno vplivale na poslovanje vseh podjetij. Na poslovanje in razvoj podjetja UL RS je vplivalo predvsem njegovo lastništvo. Po lastninjenju, izpeljanem leta 1993, je država postala večinska lastnica podjetja. To je pomenilo, da je država obdržala navadno večino deležev, ne pa kvalificirane, kar je velikokrat povzročalo težave pri sprejemanju predlogov sklepov uprave na skupščini podjetja. Konec leta 2006 je Republika Slovenija, skupaj s paradržavnima skladoma SOD in KAD, postala 100-odstotna lastnica podjetja. Drugače kot pri napovedi vlade o umiku države iz gospodarstva je v tem primeru šlo za spremembo lastništva, da bi bil dosežen poln nadzor države nad podjetjem. Po eni strani gre za logičen odziv države, ki želi imeti popoln nadzor nad objavami aktov, ki jih sprejema, po drugi strani pa bo morala rešiti vprašanje tržnega dela podjetja, to je Založbe Uradni list.

Vpliv, ki ga ima tehnologija na panogo poslovnega tiska, pojmujemo kot tehnološko podokolje. Gre za trend pri razvoju novih tehnologij, ki vplivajo na tržne strukture in tehnike proizvodnje (Pučko, 2003, str. 130). Nove tehnologije hkrati pomenijo »kreativno destrukcijo«, to pomeni, da izrivajo ali škodujejo dosedanji tehnologiji.

Pomemben parameter tehnološkega okolja je razvitost informacijske tehnologije. Sodobna računalniška strojna in programska oprema sta za delovanje podjetja UL RS poleg pravno-političnega podokolja najpomembnejši. Dokaz za to so velika vlaganja v informacijsko infrastrukturo v zadnjih nekaj letih.

Socio-kulturnega podokolja Potočnik in Petrinova (1996) ne obravnavata posebej, temveč ga uvrščata med dejavnike političnega in pravnega okolja.

4.2.3.3 Ugotavljanje konkurenčnosti panoge

Porterjev model (1985, str. 5) podrobneje preučuje, kaj se dogaja v panogi na področju konkurence. Kot pravi Pučko (1996, str. 126), je panoga ožje zunanje okolje, v katerem deluje podjetje, in v strateškem smislu prodajni trg konkurentov. Po Porterju so v vsaki panogi pravila konkurence določena: – z rivalstvom med konkurenti, – z vstopom novih konkurentov na trg, – z nevarnostjo substitutov, – s pogajalsko močjo odjemalcev, – s pogajalsko močjo kupcev.

44

Panogo poslovnega tiska v Sloveniji lahko razdelimo v tri dele (Berdnik, 1998, str. 32): – slovenski poslovno-finančni časniki, revije in druge domače poslovne publikacije, – domače splošne publikacije z obsežnimi poslovnimi vsebinami, – tuje poslovne publikacije, ki jih je mogoče kupovati na slovenskem trgu. V kratkem opisu konkurenčnosti panoge se bomo usmerili na trg poslovno-finančnih časnikov in revij, na katerem UL RS še ni prisoten. Prav tako na tem trgu še ni revije s takšno vsebino.

Rivalstvo med konkurenti: za dejavnost strokovnega pravnega knjižnega založništva se za majhen tržni segment poleg Založbe Uradni list potegujejo še GV Založba, podjetje Nebra d.o.o. ter založbi Legat in Primath. Na področju poslovnega tiska so razmere popolnoma drugačne. Na trgu nastopajo druga založniška podjetja, ki izdajajo poslovne časopise z zelo raznoliko vsebino (po načelu za vsakega nekaj: Delo FT, Finance in drugi iz Tabele 1). Ozko specializiranih poslovnih časopisov oziroma revij je manj, takih, ki bi pokrivali le področje javnega naročanja, pa sploh ni.

Vstop novih konkurentov na trg: trg deloma že zapolnjujejo podjetja, ki ponujajo baze podatkov o objavah javnih razpisov. Vendar to niso konkurenti v pravem pomenu besede. Ocenjujemo, da trg še ni zasičen s ponudniki celovitih elektronskih ali tiskanih informacij s področja javnega naročanja.

Nevarnost substitutov: pri nevarnosti substitutov bi radi opozorili na drug vidik zamenljivosti. Gre za možnost, da bralci želene informacije dobijo na druge načine, po drugih kanalih. Substitut tiskani izdaji je elektronski medij. Elektronski časopisi, različni forumi in blogi so tiste oblike informiranja, ki lahko ogrozijo obstoj tiskanega medija.

Pogajalska moč dobaviteljev: med pomembne dobavitelje štejemo predvsem tiskarje. Ponudniki teh storitev lahko vplivajo na uspešnost poslovanja tiskanih medijev prek cene papirja, ki se sicer zvišuje, a je konkurenca med dobavitelji zelo velika, s čimer se znižuje končna cena storitve. To je mogoče opaziti na vseh področjih grafične dejavnosti, tako pri tisku knjig in drugih publikacij kot pri revijalnem tisku.

Pogajalska moč kupcev: kupci poslovnih publikacij so njihovi bralci. V nasprotju s pogajalsko močjo povprečnega bralca ima bralec poslovnega časopisa večjo moč. Skupina bralcev je namreč posebna in bolj povezana, tako da mora izdajatelj njena mnenja in potrebe, predvsem glede vsebine, upoštevati.

45

4.3 STRATEGIJA RAZVOJA PODJETJA

4.3.1 Opredelitev strategije

Strategije in taktike so opredeljene poti za dosego cilja. Strategija je pot, po kateri se bo podjetje uspešno gibalo v prihodnosti, taktika pa pomeni, da bo poskušalo biti na izbrani poti najbolj učinkovito (Rozman, 1993, str. 135). Opredeljene strategije so opora oziroma okvir za sprejemanje odločitev o alokaciji virov ter pri vsakdanjem delovanju (Kovač, 2004, str. 222). Strateško planiranje se bolj uveljavlja na ravni sestavljenega, taktično planiranje pa na ravni posameznega podjetja ali poslovne enote (Rozman, 1993, str. 105). Pri oblikovanju strategije podjetje izhaja iz obstoječe strategije podjetja glede na poslanstvo, temeljne cilje, ki jih ima, in dosedanje razvojne programe.

Prednost podjetja je lahko neka danost, sredstvo, na primer lokacija, dostop do surovine, boljša kadrovska struktura in podobno (Rozman, 1993, str. 117). Če jo podjetje razvije in uporabi, postane strateška prednost. Glede na rezultate delimo strateške prednosti v dve večji skupini strategij: stroškovne in različnostne (diverzifikacijske). Stroškovne strategije so tiste, kjer sposobnost ali danost podjetja omogoča, da se te razvijejo v strateško konkurenčno prednost, ki vodi k cenejšim izdelkom in storitvam. Diverzifikacijske ali različnostne strategije ponavadi ne gradijo na nižjih stroških, temveč na doseganju odličnosti v določeni značilnosti izdelka ali storitve. Najbolj pogosto si prizadevajo za večjo kakovost izdelka in so usmerjene k porabniku izdelka ali storitve.

Bistvo poslovne strategije mora biti opredelitev, kako bo podjetje, ki posluje z dokaj homogeno skupino proizvodov ali storitev, dosegalo konkurenčno prednost na trgu (Pučko v Možina et al., 2002, str. 286). Uprava UL RS takšnega dokumenta še nima (je v pripravi in naj bi bil dokončan do konca leta 2007), zato je le ocenila položaj produktov, ki jih ponuja, nasproti potencialnim konkurentom, ki ponujajo parcialne proizvode oziroma storitve (portal IUS Info, podjetji GV Založba in Nebra). Ugotovila je, da bo spremljanje sodobnih tržnih poti in informacijskih tehnologij ohranilo razmeroma visoko raven storitev, treba pa bi jo bilo nadgraditi z založniško dejavnostjo in izobraževanjem. Pravočasna informacija je informacija, ki ima vrednost. Če je ta informacija obogatena še s pojasnili, je za uporabnika prijaznejša in ima dodatno uporabno vrednost.

Podjetja imajo, kljub dobro postavljeni strategiji, lahko težave pri njenem uresničevanju. Eden od razlogov je, da se strategije spreminjajo, orodja za njihovo merjenje pa ostajajo enaka (Kaplan, Norton, 2001, str. 14).

UL RS, v skladu z družbeno pogodbo, vsako leto sprejme letni načrt in plan razvoja podjetja za naslednje poslovno leto. Letni poslovni načrt je sestavljen iz napovedi pričakovanih prihodkov od prodaje izdelkov in storitev ter pričakovanih stroškov za proizvajanje teh izdelkov in storitev. V letnem poslovnem načrtu so specificirani tekoči

46

stroški za vzdrževanje obstoječih izdelkov in strank ter stroški za uvajanje novih izdelkov in pridobivanje novih strank v naslednjem obdobju (Kaplan in Norton, 2001, str. 313). Slednje, to je načrtovanje pridobivanja novih strank, ni vključeno v letne načrte in plane razvoja podjetja UL RS.

4.3.2 Gospodarska javna služba

Položaj UL RS izhaja iz njegovih dejavnosti. Te določa 13. člen ZUL in so naslednje: – zalaganje Uradnega lista RS: priprava za objavo, objava in vzdrževanje elektronske

izdaje in priprava za tisk, organizacija tiskanja in odpreme ter prodaja tiskane izdaje; – izvajanje prenesenih nalog iz prvega odstavka 11.a člena ZUL (upravlja, vodi in

koordinira Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije); – izdajanje in prodaja knjig, časopisov, revij in periodike, posnetih nosilcev zvočnega

zapisa ter drugo založništvo; – priprava tiskovnih sestavkov in druge s tiskarstvom povezane storitve;

razmnoževanje in prodaja posnetih nosilcev zapisa: razmnoževanje in prodaja zvočnih zapisov, razmnoževanje in prodaja video zapisov ter razmnoževanje in prodaja računalniških zapisov;

– organiziranje strokovnih posvetovanj; – druge storitve v zvezi z izdajateljsko-založniško dejavnostjo.

Od vseh naštetih dejavnosti ZUL v svojem 14. členu določa samo prvi dve dejavnosti, to je zalaganje Uradnega lista RS in izvajanje prenesenih nalog, kot tisti dejavnosti, ki se v skladu s 4. členom ZGJS izvajata na način, kot se izvajajo gospodarske javne službe. To pomeni, da po svoji vsebini ni prava javna služba, vendar se zaradi svojega pomena za javni interes po izrecni določbi zakona opravlja enako, kot se opravljajo gospodarske javne službe. Ta enak način ne pomeni enakega načina izvajanja posamezne dejavnosti, kjer bi na primer izenačevali in primerjali dejavnost zalaganja Uradnega lista RS z oskrbo s pitno vodo, ampak gre samo za enak način zagotavljanja javnega interesa pri opravljanju te dejavnosti.

Izvajanje gospodarske javne službe v tem primeru pomeni samo vpliv države pri izvajanju te dejavnosti, ki se kaže v njenem položaju pri upravljanju, in sicer prek večinskega položaja v skupščini UL RS, ki sprejema vse pomembnejše odločitve.

Glede na prikazan statusno-pravni položaj UL RS se postavlja vprašanje njegovega financiranja. Glede dejavnosti, ki se ne izvajajo na način gospodarske javne službe, je stvar popolnoma jasna, saj se financirajo s prodajo izdelkov in storitev na trgu. Kar zadeva dejavnost zalaganja Uradnega lista RS, pa se ta financira tako, kot se praviloma financirajo gospodarske javne službe: na eni strani iz plačil neposrednih uporabnikov storitev, na drugi strani pa iz plačil ustanovitelja za storitve, ki jih UL RS opravlja. Logika gospodarske javne službe je v tem, da je mogoče uporabnika teh storitev v veliki

47

večini primerov identificirati, pri čemer mora uporabnik to storitev zaradi njene posebne uporabe vsaj v določeni meri neposredno plačati.

Trend, ki se ob vprašanju financiranja kaže zadnje čase, je čedalje večja dostopnost zakonodaje državljanom. To pomeni brezplačno dostopnost do podatkovnih baz UL RS, ki so zaščitene v skladu z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP-UPB2) (Uradni list RS, št. 44/06). Podatkovna baza je definirana kot zbirka neodvisnih del, podatkov ali drugega gradiva v kakršnikoli obliki, ki je sistematično ali metodično urejeno in posamično dostopno z elektronskimi ali drugimi sredstvi, pri čemer pridobitev, preveritev ali predstavitev njene vsebine zahteva kakovostno ali količinsko znatno naložbo − in zbirka predpisov in drugih aktov, objavljana v Uradnem listu RS, to nedvomno je.

»Nepoznavanje zakonodaje ni opravičljivo!« je geslo Urada za publikacije Evropske unije. To je Republika Slovenija uredila z brezplačno dostopnostjo do elektronske izdaje Uradnega lista RS in z veliko cenovno dostopnostjo do njene tiskane različice širokemu krogu prebivalcev.

4.3.3 Pridobitna dejavnost

Vse preostale dejavnosti, ki jih določa zakon, so povsem tržne dejavnosti. S temi dejavnostmi UL RS kljub svojemu javnemu »statusu« enakopravno nastopa na trgu z drugimi ponudniki teh storitev. UL RS je torej po svojem položaju javno podjetje sui generis, saj ima zakonsko podlago, ki se bistveno loči od sistemske ureditve javnih podjetij. Svoj položaj javnega podjetja črpa iz samo dveh dejavnosti, ki v bilanci uspeha podjetja pomenita pretežni del. Ob zahtevah države po brezplačni elektronski obliki na eni strani in veliki cenovni dostopnosti tiskane izdaje na drugi strani in ob nespremenjeni obliki financiranja se postavlja vprašanje financiranja delovanja osnovne dejavnosti, kjer število naročnikov na tiskano izdajo upada.

Proračunsko financiranje ni posebej naklonjeno razvoju dejavnosti, ker njeno financiranje ni neposredno odvisno od njenega učinka. Poleg tega ni vzpodbudno za njene izvajalce, ker je prihodek, ki se pridobi s prodajo storitev na trgu, prihodek proračuna, tako da izvajalec ni posebej zainteresiran za opravljanje te dejavnosti.

Naslednja možnost je prek koncesije breme financiranja izdajanja Uradnega lista RS v celoti prenesti na uporabnike. To lahko dosežemo z zvišanjem cene, ki bi morala v svoji strukturi vsebovati dobiček koncesionarja, v tem primeru je to UL RS, saj ni pričakovati, da bi koncesionar to dejavnost opravljal zgolj za enostavno pokrivanje njenih stroškov. Razlika med UL RS in drugi koncesionarji je, da je UL RS manj usmerjen v dobiček.

48

Naslednja možnost financiranja je financiranje s povečevanjem deleža prihodkov iz druge dejavnosti podjetja. UL RS je v okviru druge dejavnosti predvsem izdajalo in prodajalo knjige s pravno vsebino, zgoščenke letnikov uradnih glasil in zalagalo reviji Pravnik in Obzornik. Upadanje ključnih vrst prihodkov podjetja, ki se je začelo s širjenjem brezplačnega dostopa do podatkovnih baz, se je nadaljevalo tudi v letu 2006 in se bo tudi v letu 2007. Nadomestimo ga lahko z izboljšanjem oziroma nadgradnjo obstoječih izdelkov in storitev ali ustvarimo nove izdelke in storitve. Kakšen mora biti izdelek, da mu lahko nadenemo prilastek »nov«? Novost lahko razlagamo v dveh pomenih: – izdelek je lahko nov za podjetje, ker česa takega ni še nikoli proizvajalo ali prodajalo, – izdelek je nov za trg in gre za resnično inovacijo.

Aktivnosti pri ustvarjanju novih izdelkov ali storitev UL RS so predvsem tiste, ki bodo omogočile dostop do vseh prečiščenih besedil, povečevale založniško in seminarsko dejavnost, zagotavljale posamezne informacije naročnikom za plačilo in podobno.

4.3.3.1 Informacijski center

Namen, da UL RS vzpostavitvi informacijski center, je širiti dejavnost podjetja in povečati delež Založbe Uradni list v portfelju prihodkov podjetja. UL RS je prepričan, da Slovenija po vstopu v Evropsko unijo potrebuje sodoben informacijski center, v katerem bo mogoče na enem mestu dobiti informacije o slovenski in evropski zakonodaji ter kupiti strokovno literaturo. Razširjena dejavnost bi zagotovila: – sodelovanje z institucijami, ki se ukvarjajo s podobnimi vsebinami kot UL RS; – širitev ponudbe strokovne literature tudi na prodajo izdaj domačih in tujih založb s

področja prava; – strokovno pravno svetovanje; – predstavitve avtorskih del in drugih dejavnosti; – seminarsko dejavnost.

V Sloveniji že delujeta informacijska centra Sveta Evrope in Evropske unije, domača zakonodaje pa ne moremo spoznati na enem mestu. Deloma bo to zagato rešil informacijski Pravni informacijski sistem (PIS), ki pa ni informacijski center v klasičnem pomenu besede, ampak spletni portal.

4.3.3.2 Poslovni časopis

Založniško dejavnost UL RS lahko poleg povečanja števila knjižnih izdaj razvijamo tudi z izdajanjem novega tiskanega medija, časopisa ali revije. Značilnost tiskanih medijev je, da jih lahko beremo vsepovsod, celo večkrat, kar omogoča boljše razumevanje natisnjenih besedil.

49

Časopise delimo na: – dnevne časopise, ki izhajajo vsak dan in vsebujejo nacionalne in regionalne novice,

poslovne, finančne, zabavne in športne vsebine; – tednike, ki izhajajo enkrat na teden in so usmerjeni na ožje geografsko območje ter

imajo nižjo naklado; – specializirane časopise, ki so lahko mesečni ali tedenski in so usmerjeni v ozek tržni

segment, ki ima skupne interese in cilje.

Podobno kot tedniki in specializirani časopisi so revije specializirane in pokrivajo samo določeno področje, na primer modo, ekonomijo, zdravje ali šport. Poslovni časopis se od drugih časopisov loči po tem, da bralci od njega pričakujejo natančnost informacij in aktualnost člankov, pomembne pa so še razumljivost, strokovnost in informativnost člankov ter praktična uporabnost in objektivnost informacij. Cena in obseg časopisa ter dolžina člankov so pri tem razumljivo manj pomembni (Berdnik, 1998, str. 65).

Tabela 3: Ugotovitve glede kakovosti in vsebine poslovnega časopisa KAKOVOST POSLOVNEGA

ČASOPISA VSEBINA

POSLOVNEGA ČASOPISA VEČJI POMEN

natančnost informacij objektivnost informacij praktična uporabnost informacij aktualnost člankov

dogajanje v podjetjih dogajanje na trgu napovedi gospodarskih gibanj analize panog gospodarsko-politične teme

MANJ POZORNOSTI cena časopisa obseg časopisa dolžina člankov

ni manj pomembnih tem

Vir: Berdnik (1998, str. 65)

V Tabeli 3 so nanizane osnovne smernice kakovosti in vsebine poslovnega časopisa, ki bodo podlaga za pripravo založniškega projekta.

5 ZALOŽNIŠKI PROJEKT NOV POSLOVNI ČASOPIS

5.1 IDEJA IN NJENA UTEMELJITEV

Omenila sem že, da UL RS nima strateškega poslovnega načrta. Vsako nalogo, ki presega izvajanje gospodarske javne službe, vodi kot projekt, zato bi lahko rekli, da je UL RS projektni sistem; vsaka izdaja knjige je projekt, ravno tako so projekti vse aktivnosti, povezane z vzpostavljanjem različnih podatkovnih baz.

50

Ideja o novem založniškem projektu, katerega izdelek bi bil nov poslovni časopis, se mi je porodila leta 2004 ob študijskem obisku na Švedskem. Javno naročanje v Kraljevini Švedski velja za zgledno urejeno in je bilo v preteklosti veliko preučevano. Podjetje Allego (http://www.ajour.se) je vodilni švedski ponudnik informacij o objavah javnih naročil. Zbira objave javnih razpisov, ki jih v objavo pošiljajo naročniki (ministrstva, občine … ter tudi podjetja zasebnega prava), ter jih prek dveh kanalov distribuira naročnikom. Pri distribuciji za medij uporablja informacijski portal in tiskani medij, poslovni časopis AnbudsJournalen. Razlog, zakaj poleg informacijskega portala, ki združuje domače javne razpise in tiste, ki presegajo zgornji prag vrednosti (objavljeni so na portalu Urada za uradne publikacije Evropskih skupnosti, imenovanem TED (Tender Electronic Daily)), tiskajo tudi poslovni časopis, direktor Stefan Elg pojasnjuje z uporabno vrednostjo papirne izdaje (branje časopisa drugje kot v pisarni oziroma tam in takrat, ko nimamo dostopa do spleta).

Drugo uporabno vrednost pa prinašajo članki, povezani s področjem javnega naročanja. Poleg razpisov, ki so enaki objavljenim na internetnem portalu, je v časopisu vrsta reportaž, intervjujev, primerov dobrih praks, sodnih odločb in podobnega, in to daje časopisu tisto pravo težo. Njegova vloga je dopolnjevati internetni portal. Že Amon (1997, 52) ugotavlja, da bodo papirni časopisi obdržali daljše članke, komentarje in analize, elektronski pa bodo prinašali sveže in krajše novičke.

Urad za javna naročila (v skladu z Zakonom o prenosu nekaterih vladnih služb na ministrstva (Uradni list RS, št. 2/04) je s 1. aprilom 2004 prenehal delovati) se je po zgledu AnbudsJournalena leta 2002 aktivno lotil priprav na izdajo nove revije oziroma časopisa. Pogovori o izdaji časopisa so temeljili na enakem odnosu, kot ga ima UL RS do Službe Vlade Republike Slovenije za zakonodajo in velja za izdajanje Uradnega lista RS: Urad za javna naročila bi bil izdajatelj, UL RS pa založnik časopisa.

Podlaga za izdajo časopisa se je izkazovala v informacijski praznini na področju javnih naročil. Ta praznina od leta 2002 do danes ni bila zapolnjena. Še več, do leta 2005 so v Gospodarskem vestniku izhajali članki s tematiko javnega naročanja. Po tem času pa se o javnem naročanju, razen populističnih člankov ob kakem od spodletelih razpisov, ne piše več. Množica vprašanj in dilem, ki jih naročniki še danes naslavljajo na pristojni sektor v okviru Ministrstva za finance, kaže na potrebo po večji transparentnosti prakse in seznanjanju z vsebino odločitev, s katerimi se odloča o utemeljenosti zahtevkov za revizijo in s tem o revizijski praksi, ki v času od sprejema novega zakona utira smernice za ravnanje naročnikov pri postopkih oddaje javnih naročil.

Ker je za pravo javnega naročanja še posebno aktualna praksa Državne revizijske komisije, je pomembno, da bi pristojno ministrstvo oblikovalo smernice ravnanj udeležencev v postopkih javnega naročanja. Poleg tega pa oblikujejo prakso tudi naročniki in ponudniki sami, ki so s svojimi spoznanji že doslej opozarjali na zapletenost

51

postopkov in čezmerno poudarjanje prednosti načela formalnosti pred načelom gospodarnega ravnanja. Posebno poglavje je problematika koncesij v najširšem smislu, prav tako pa so pomembne tudi izkušnje drugih držav, še zlasti na področju koncesij pri gradnjah in javno-zasebnega partnerstva.

Namen časopisa je spoznati in razumeti prakso delovanja vseh udeležencev v postopku javnega naročanja (tako naročnikov kot ponudnikov) in Državne revizijske komisije, spremljati usklajena stališča o zapolnjevanju pravnih praznin zakonodaje, razmišljati o sedanji ureditvi javnih naročil ter ponuditi usmeritve, pregledovati izkušnje drugih držav na tem področju, jih z njimi deliti, podajati in povzemati.

Cilj časopisa je predvsem podučiti vse udeležence o pravilnem ravnanju v postopkih javnega naročanja in razširiti dobro prakso ter spodbuditi k čim večji udeležbi, da bo načelo zagotavljanja konkurence, ki je eno izmed temeljnih načel ZJN-2, dobilo pravo težo.

113. člen ZJN-2 določa, da se bodo javna naročila v Uradnem listu RS objavljala le do vzpostavitve portala javnih naročil. V skladu z 8. členom ZUL-UPB1 pa se od 1. januarja 2007 ne objavljajo v tiskani, ampak le v elektronski izdaji. To pomeni objave izključno v elektronski obliki, v prvi polovici leta 2007 še pri UL RS in v enakem videzu (format PDF), po tem obdobju pa bile zgolj na informacijskem portalu v obliki zapisa HTML.

Za UL RS to pomeni veliko izgubo prihodkov. Objave javnih naročil obsegajo približno 25 % vseh objav v Razglasnem delu, kar v strukturi prihodkov pomeni 680.000 EUR. Prihodek se bo dodatno zmanjšal z upadom naročnikov na tiskano izdajo. Res je, da rezultati raziskave, ki sem jo omenila v poglavju 4.2.3.2. Priložnosti in nevarnosti okolja podjetja v delu, ki opisuje družbeno-kulturno okolje, segajo v čas, ko je bil dostop do elektronske izdaje Uradnega lista RS plačljiv. Kljub temu pa je pomemben podatek, ki nam pove, da je Razglasni del zelo zanimiv za bralce Uradnega lista RS. Zmanjšanje prihodkov od objav se bo delno pokrilo z manjšimi tiskarskimi stroški, vendar to zmanjšanje ne bo enako manjšim prihodkom iz objav javnih razpisov.

Poleg izgube prihodkov na eni in zmanjšanja stroškov na drugi strani je vprašanje tudi, kako prerazporediti delavce, ki zdaj delajo pri pripravi posamezne izdaje in bodo z vzpostavitvijo portala izgubili del nalog, ki so jih opravljali dotlej.

5.2 PREDSTAVITEV ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA

Poslovni časopis pomeni za UL RS nov izdelek. Kot sem že omenila, gre pri novem izdelku največkrat le za izboljšave obstoječih izdelkov, resnično novi izdelki so redki. Ti izdelki so najbolj tvegana razvojna investicija podjetja, saj jih na trgu veliko propade.

52

Crawford in Di Benedetto (2006, str. 12) ločita nove izdelke glede na lastnost, kako novi so za podjetje: – popolnoma nov izdelek na trgu in v svetu, – popolnoma nov izdelek za podjetje oziroma nova linija izdelkov, – izdelek, ki je dodatek k izdelkom podjetja, – izdelek, ki je izboljšava oziroma predelava izdelka podjetja, – izdelki, ki so usmerjeni v novo uporabno vrednost, – nadomestni izdelki, ki imajo enako uporabno vrednost, a so zaradi nižjih stroškov

cenejši.

Poslovni časopis bi lahko sodil v kategorijo popolnoma novega izdelka na trgu, vendar je iz opisa dejavnosti UL RS mogoče razbrati, da podjetje že izdaja tri tiskane medije (Uradni list RS, reviji Pravnik in Obzornik), zato lahko rečem, da gre v tem primeru za kombinacijo med novim izdelkom in izboljšanim oziroma predelanim izdelkom UL RS.

V Evropi podobni poslovni časopisi obstajajo, vendar jih ni ravno veliko. Omenila sem že AnbudsJournalen na Švedskem, na Škotskem se časopis imenuje The Review of Public Procurements – Report and Recommendations, projektna skupina SIGMA (projektna skupina OECD in programa Phare pri Evropski uniji) v okviru svojih nalog v svojem glasilu opisuje področje javnega naročanja. Drugod se članki objavljajo v okviru drugih poslovnih časopisov oziroma revij, objave javnih razpisov pa so prepuščene skoraj izključno internetnim portalom.

Glede na obseg in velikost založniških projektov nasploh ločimo majhne, srednje in velike projekte (Stanič, 2005, str. 46). Pri tem se upoštevajo kriteriji, kot so število soavtorjev oziroma sodelujočih pri projektu, obseg slikovnega (slike, tabele, grafi …) in tekstovnega gradiva, število avtorskih pol in število natisnjenih izvodov.

Vsebinski koncept časopisa sem si zamislila kot simbiozo objav razpisov in člankov, ki jih bo urednik povezal v obliko, primerno za tisk. Največji poudarek bo na vsebinskem konceptu časopisa, saj je predvsem od tega odvisen njegov uspeh. Za to potrebujemo dober uredniški odbor, ki bo na eni strani združeval stroko (to so predvsem pravniki in tisti, ki imajo na tem področju bogate strokovne izkušnje) in na drugi strani novinarje, ki bodo znali strokovni jezik preliti v besedilo, ki bo razumljivo vsem tistim, ki se s tem ukvarjajo, vendar nimajo dovolj strokovnega znanja. Uredniški odbor bo opravil prvo selekcijo in odločal, kaj se objavi in kaj ne, ter predlagal vsebinske dopolnitve člankov. Vsebinski koncept poleg sodelovanja pri izboru vsebine vključuje še recenzijo, lekturo in korekturo.

V celostno grafično podobo sodijo oblikovanje imena in zunanje podobe časopisa, njegovih tipičnih strani in rubrik, velikosti in oblike črk, velikosti oziroma razmerij med

53

črkami za naslove in navadnimi črkami, oblikovanje slikovnih vložkov, skratka vsega v zvezi z oblikovanjem vsebinskega dela časopisa.

Obseg časopisa oziroma drugih tiskanih medijev se določa po obsegu avtorskih pol. Avtorska pola običajno obsega 30.000 znakov s presledki, kar je enako obsegu 15 oziroma 16 strani formata A4. Avtorska pola je splošno priznano merilo za določanje obsega pisane avtorske besede in za njeno finančno ovrednotenje. Okvirni obseg časopisa je navadno vnaprej določen, kajti tako, kot imamo vnaprej določeno naročnino, mora biti tudi obseg vnaprej določen. V Uradnem listu RS zasedajo objave javnih razpisov navadno okoli 20 strani ali 1,5 avtorske pole. Glede na to bi poslovni časopis lahko obsegal dve avtorski poli oziroma 32 strani, kar bi pomenilo malo manj kot polovico prostora, namenjenega strokovnim prispevkom.

Vsi izvodi določene knjige, revije, časopisa, časnika ali obrazca pomenijo naklado. Stroški redakcije so skoraj neodvisni od naklade, medtem ko stroški tiska glede na zahtevnost tiska, kakovost uporabljenega papirja in uporabljeno tehniko nihajo. Od števila prodanih izvodov je odvisna ekonomičnost časnika oziroma časopisa. Ker gre za specializiran poslovni časopis, bom več o povezavi med naklado in ceno pojasnila v nadaljevanju, in sicer v poglavju Načrt trženja.

Večina založnikov navaja delitev dela na tri sklope (Stanič, 2005, str. 53): uredniško delo (usmerjeno je v vsebinsko pripravo besedil ter urejanje avtorskih pravic in izplačila avtorskih honorarjev), proizvodno delo (usmerjeno je v tehnično pripravo rokopisov in njihovo oblikovanje) in trženje oziroma prodajo (usmerjeno je v oblikovanje tržnega spleta). Ker gre pri poslovnem časopisu za ozko specializirano pravno in ekonomsko področje, ki zahteva strokoven pristop več strokovnjakov z različnih področij, poudarjam pomen začetne vsebinske (konceptualne) faze.

5.3 ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI

Študija izvedljivosti je dokument, ki pokaže, ali je projekt zanimiv in ali kaže idejo v obliki zagonskega elaborata peljati naprej ali jo opustiti. Je dokument, v katerem določimo izvedljivost, ki jo ocenjujemo v različnih točkah razvojnega cikla. Odgovarja na vprašanje, ali je projekt izvedljiv (finančno in tehnološko) in ali bo uspešen. Pri slednjem je pomemben predvsem njegov predvideni finančni rezultat. Če je odgovor na obe vprašanji pritrdilen, potem se lahko lotimo izvedbe projekta.

Pred razlago študije izvedljivosti poslovnega časopisa bi ga rada poimenovala s prepoznavnim imenom. Poimenovala ga bom Javni razpisi. Mogoče bi bilo primernejše in ušesu bolj domače ime z eno samo besedo, na primer Tender, ki je angleški izraz za razpis. Sicer je ime izdelka njegova zelo pomembna sestavina in Kotler (2004, str. 430)

54

navaja različne tehnike, kako izdelke poimenovati in na kaj moramo biti pri tem pozorni (asociativnost, pomnjenje in podobno).

5.3.1 Izvedljivost projekta

Med izvajanjem projekta se lahko spreminjata obseg in kompleksnost projekta, kar vpliva na njegovo izvedljivost in v skrajni točki lahko pripelje do opustitve projekta kot neizvedljivega. Nasprotno pa pozitivni rezultati študije pomenijo potrditev za pripravo zagonskega elaborata podjetja, ki je po Haucu (2002, str. 127) »temeljit zapis projekta s stopnjo opredeljenosti, ki je mogoča, ko jo najvišje ravnateljstvo naloži projektnemu ravnatelju, da ga s strokovnimi sodelavci izdela«.

Študija izvedljivost je, če predlagani projekt pozitivno ovrednoti, odobritev za začetek faze načrtovanja projekta. Kako je v proces umeščena, prikazuje Slika 10. Študija izvedljivosti nam pomaga odločiti se, ali projektno zamisel nadaljevati ali jo opustiti. Odgovori nam na vprašanje, ali novi izdelek lahko razvijemo in ali ga želimo razviti.

Slika 11: Prikaz posameznih korakov v ravnanju projekta po metodi »Six Sigma«


5.3.1.1 Kadri

Najpomembnejši element vsakega projekta so ljudje. Delo v katerikoli redakciji zahteva usposobljene delavce, to je novinarje in urednike.

Delo urednika po standardni klasifikaciji poklicev (2002, str. 226) med drugim vključuje: – pisanje uvodnikov in izbiranje, popravljanje ter urejanje predloženih člankov in

drugega materiala za publiciranje; – ocenjevanje rokopisov, dajanje priporočil ter urejanje ali nadzorovanje urejanja

tekstovnega gradiva.

55

V delo novinarja pa sodi: – zbiranje, poročanje in komentiranje novic in fotografij ter trenutnih dogajanj za

publiciranje v časnikih in revijah; – intervjuvanje na tiskovnih konferencah in ob drugih priložnostih, vključno z

individualnimi intervjuji.

Poleg novinarjev in urednika v strokovnem timu sodelujeta še lektor, redaktor in tržnik. Urednik in novinar bosta stalno zaposlena v redakciji časopisa, medtem ko bodo redaktorsko delo in trženjske aktivnosti opravljene s pomočjo drugih zaposlenih v UL RS ali zunanjih izvajalcev. V ta namen bo treba zaposliti urednika in novinarja, kajti notranjih kadrovskih rezerv oziroma potencialov podjetje nima. Podporne dejavnosti (prelom, oblikovanje in trženje) so zagotovljene.

Pogoj za dobro in zanesljivo informacijo, ki jo bo časopis Javni razpisi ponudil zainteresirani javnosti, je brezhiben informacijski sistem, ki bo povezan z uredništvom Razglasnega dela.

5.3.1.2 Proizvodnja in tehnologija

Tehnično in tehnološko je UL RS dobro opremljen in usposobljen. Dve organizacijski enoti, uredništvo in priprava za tisk, skrbita za vsebinski in oblikovalski koncept izdaj. Dobra licenčna programska oprema za prelom besedila in grafično oblikovanje omogoča, da bo besedilo oblikovano. Ravno tako UL RS nima težav pri zagotavljanju ustreznih prostorov, saj sedanji omogočajo tudi prostorsko neodvisnost novega oddelka.

5.3.1.3 Roki

Tradicionalno se beseda lansirati opisuje kot potreben čas oziroma trenutek, ko se podjetje odloči, da bo izdelek tržilo (Crawford in Di Benedetto, 2006, str. 32). Odločitev o tem je treba okvirno sprejeti ob načrtovanju, vendar si podjetje dovoli, da svojo odločitev sproti popravlja in jo prilagaja razmeram na trgu.

Pri uvedbi izdelka na trg je določitev časa za vstop kritična (Kotler, 2004, str. 372). Odločitev o lansiranju je bolj drzna kot katerikoli drug korak v razvojnem ciklu izdelka (Crawford, Di Benedetto, 2006, str. 32). Navadno se to vnaprej oznanja in napoveduje, zato korak nazaj skoraj ni mogoč. Podjetja, ki nenehno izpopolnjujejo ponudbo svojih izdelkov, imajo navadno posebne oddelke, katerih naloga je skrb za nastop na trgu ob pravem času in na pravem kraju ter vse spremljajoče trženjske naloge. Podjetje ima pri vstopu na trg tri možnosti (Kotler, 2004, str. 372):

56

– prvi vstop: podjetje, ki prvo pride na trg, navadno uživa prednosti prvega, tako da pridobi ključne distributerje in odjemalce ter ugled vodilnega. Vendar se, če z izdelkom pohitimo na trg, preden odstranimo vse napake, prvi vstop lahko izjalovi.

– vzporedni vstop: podjetje lahko načrtuje uvedbo izdelka na trg ob istem času kot tekmeci. V tem primeru se trg začne zavedati izdelka, saj ga oglašujeta vsaj dve podjetji.

– pozni vstop: podjetje lahko namenoma zadržuje uvedbo izdelka in počaka, da na trgu najprej nastopi tekmec, ki bo tako moral plačati stroške izobraževanja trga.

Pri časopisu Javni razpisi gre za izdelek, ki je namenjen ozki tržni niši, to je tistim, ki javne razpise objavljajo, in tistim, ki na njih konkurirajo. Izdelek nima prave konkurence in je novost na trgu. Deloma jo lahko nadomestijo objave v drugih poslovnih časopisih, vendar v zelo majhnem obsegu. Za novost je značilno, da dolgo traja, da se razširi v družbenem okolju. Proces sprejemanja je po Kotlerju (2004, str. 376) pri porabnikih osredotočen na miselni proces, ki v posamezniku poteka od trenutka, ko je prvič slišal za novost, pa do njenega dokončnega sprejema. Kupci, ki izdelek sprejmejo, gredo skozi pet stopenj: zavedanje, zanimanje, ovrednotenje, poskus in sprejem.

Decembra 2006 sprejeti ZJN-2 je predvidel prehodno obdobje šestih mesecev za vzpostavitev informacijskega portala za objavo javnih naročil, to pomeni vzpostavitev sredi leta 2007. S tem bo »klasično« objavljanje javnih razpisov popolnoma odpravljeno. Z besedo klasično mislim na objavo v kateremkoli mediju, tudi elektronskem, v popolni postavitvi, kot velja za katerikoli drug tiskani medij (izgled kot časopis, revija ali glasilo). Do objav se bo dostopalo prek spletnih brskalnikov, ki bodo uporabnikom po izbranem profilu ponudili seznam zadetkov, ti pa si bodo potem posamezne objave lahko ogledovali ločeno.

Čeprav so objave javnih naročil izgubile svojo pojavno obliko s 1. januarjem,

2007, ko je začel veljati ZJN-2, ocenjujem, da je najprimernejši čas za lansiranje časopisa Javni razpisi sredina leta 2007. Časopis Javni razpisi bi tako zapolnil praznino, ki bo nastala z ustavitvijo objavljanja v Uradnem listu RS, in jo dopolnil z novimi, poučnimi vsebinami o javnem naročanju.

5.3.1.4 Stroški in koristi

Z analizo stroškov in koristi v denarju ekonomsko ovrednotimo vse relevantne stroške in koristi. Čeprav je časopis Javni razpisi projekt v okviru tržnega dela javnega podjetja, ga moramo jemati tudi kot javni projekt.

Osnovno ekonomsko merilo pri projektih v gospodarstvu je dobičkonosnost. Vendar mora kot javni projekt prinašati tudi pozitivno neto družbeno korist, to je pozitivno

57

razliko med koristmi, za katere je družba pripravljena plačati, in stroški, za katere želi nadomestilo.

Kaj predstavlja to pozitivno razliko? Omenila sem nalogo, ki jo bo imel časopis Javni razpisi poleg objavljanja besedil razpisov, to je izobraževalno nalogo. Gre za posreden vpliv na deležnike v procesu javnega naročanja, ki naj bi se izrazil v manjšem številu revizijskih zahtevkov, pa posredno pripelje do manjše porabe proračunskih sredstev.

5.3.1.5 Trženje

Priprava načrta trženja časopisa Javni razpisi bo prepuščena trženjski službi, vendar glede na vsebino, ki je strokovna, pričakujemo, da se bodo potencialni naročniki za komentarje ali pripombe obračali na uredništvo. Zato bo nujno tesno sodelovanje med glavnim urednikom in tržnikom. Prvi bo ocenil upravičenost naročnikovih komentarjev, drugi pa poskrbel, da bodo res vsi komentarji strokovne narave dosegli uredništvo časopisa.

Prva številka časopisa Javni razpisi bo naročnikom poslana brezplačno. Z njo bi želeli, da naročniki dobijo vpogled v vsebinski koncept časopisa, ki bo, kot smo omenili, grobo razdeljen na dva dela, na objave javnih razpisov in objave člankov in intervjujev, povezanih s področjem javnega naročanja.

UL RS ocenjuje, da bodo potencialni naročniki naslednji: – naročniki na Uradni list RS, teh je okoli 6.000, – zavezanci po ZJN-2, teh je okoli 2.500, – vsi ponudniki, ki so jim bila javna naročila že dodeljena, – vsi ponudniki, ki še niso kandidirali na javnem razpisu ali jim javni razpis ni bil dodeljen.

Na podlagi teh podatkov ocenjujem, da je potencialno število naročnikov približno 12.000. V to številko niso vključeni vsi tisti, ki izvajajo naročila male vrednosti. To so naročila do vrednostnega praga 10.000 EUR za blago in 20.000 EUR za gradnje. Takih razpisov je zelo veliko in ti ponudniki se srečujejo z zapletenimi postopki oddaje pravilne, pravočasne in sprejemljive ponudbe. Časopis Javni razpisi bi pripomogel k odgovorom na vprašanja, zaradi katerih se velikokrat odločijo, da ponudbe ne oddajo.

Del časopisa bo namenjen oglaševanju. Objavljeni oglasi bodo skrbno izbrani, kar pomeni, da bo treba določiti, kaj se v časopisu sme oglaševati in česa ne. Oglasi bodo plačljivi in bodo predstavljali pretežni del proračuna za izdajanje časopisa. Drugi del bodo pomenile naročnine, ki bi morale biti cenovno sprejemljive.

58

5.3.1.6 Ekonomska upravičenost projekta

Projekt je uspešen, ko so skupni stroški vzpostavitve manjši od prihodkov, ki jih nosi. Vendar odločitev, ali projekt nadaljevati ali ne, zahteva oceno tako stroškov kot prihodkov vnaprej. Ta ocena mora biti čim bolj natančna, to pa je lahko le ob natančnem izračunu, ki sloni na raziskavah prodajnega in nabavnega trga.

Prihodki: izdajanje časopisa Javni razpisi bi temeljilo na prihodkih od naročnin in oglasov. Kakšen bo delež enih in drugih, je stvar poslovne politike, kakor to velja tudi za odločitev, katere vrste oglasov bodo objavljene v strokovnem časopisu. Ker so strokovne revije deležne pomoči države, bi lahko časopis Javni razpisi kandidiral tudi na razpisih raznih ministrstev oziroma agencij, ki vsako leto sofinancirajo izdajanje strokovne periodike.

Stroški: stroški, ki bodo nastali, so predvsem variabilni stroški dela in tiska. Da bi bil časopis tisto, kar si je naročnik zamislil, je treba vložiti veliko truda v raziskovanje potreb potencialnih naročnikov in kakovostno pripravo člankov. Sem štejem avtorske honorarje, delo urednika in tržnika ter lektorja in urejevalca besedil. Stroški tiska se spreminjajo glede na obseg, hkrati pa je znano, da so cene grafičnih storitev na slovenskem trgu v zadnjih nekaj letih močno upadle. Upoštevati je treba še ostale fiksne stroške delovanja uredništva (telefon, internet, prostor …).

Tabela 4: Struktura prihodkov in stroškov časopisa Javni razpisi 1 PRIHODKI Vir (naklada 2000 izvodov) 1.1 naročnine ponudniki, naročniki, svetovalna podjetja 1.2 plačane predstavitve ponudniki, naročniki, svetovalna podjetja 1.3 oglasi razni naročniki 1.4 subvencija Ministrstvo za kulturo 2 STROŠKI Izdatek 2.1 uredništvo plače: urednik, novinar, lektor, tehnični urednik 2.2 avtorski honorarji zunanji sodelavci, študentsko delo 2.3 trženje promocijsko gradivo, promocija na terenu 2.4 tisk stroški tiska revije 2.5 poštnina poštnina in strošek adreme

Čeprav lahko za nekaj kategorij iz Tabele 4 dobimo precej natančne ocene (to velja zlasti za kategorije na stroškovni strani), pa bo za izračun točke preloma potrebno precejšnje modeliranje cenovne politike časopisa. Cena naročnine in cena oglasnega prostora bosta

59

glavni vir prihodkov, zato bo treba za njiju najti uravnoteženo ceno; cene oglasnega prostora so v nekakšnem razmerju do naklade, ki kaže na uspešnost izdaje.

5.3.2 Uspešnost projekta

Pri izbiri projekta je mnogokrat prevladujoči faktor odločitve o sprejetju ali zavrnitvi projekta ravno odgovor na vprašanje, ali bo projekt uspešen, zato je treba temu koraku pri pripravi analize stroškov in koristi posvetiti posebno pozornost.

5.3.2.1 Kazalniki

Za izračun ekonomske mere projekta lahko uporabimo katerokoli mero, ki se uporablja pri oceni in vrednotenju projektov. Med najpogostejše štejemo naslednje: – čas vračila, – diskontirani čas vračila, – neto sedanjo vrednost projekta, – notranjo stopnjo donosnosti.

Vsaka od teh ekonomskih mer temelji na določenih omejitvah, zato se priporoča, da pri odločitvah uporabimo več ekonomskih mer. Najbolj pogosti meri sta notranja stopnja donosnosti in neto sedanja vrednost ter razmerje koristi-stroški.

Omenila sem že, da pri projektu časopisa Javni razpisi ne gre za klasični investicijski projekt, zato lahko z gotovostjo trdim, da za njegovo vzpostavitev ne potrebujemo velikih in dolgoročnih investicijskih vlaganj. S tem ne zanemarjam pomena ekonomske mere projekta, opozarjam samo na njegovo posebnost. Tim ljudi mora pripraviti tak časopis, da ga bo strokovna in poslovna javnost vzela za svojega, to pa se bo potem pokazalo v ugodnih finančnih kazalcih in kazalnikih, kot so: ekonomičnosti (prihodki/odhodki), donosnost (ROA) , denarni tok, dobičkonosnost (ROE) in drugi.

5.3.2.2 Odločitev

Odločitev o projektu je kljub natančnim izračunom vedno precej tvegana. Tveganja lahko predvidimo, predvidimo lahko ukrepe za njihovo minimiziranje, ne moremo pa jih popolnoma izločiti.

Časopis Javni razpisi ne zahteva velikih investicijskih vlaganj. Zahteva dobro organizacijo in premišljen koncept. Ker naročniki in ponudniki po ZJN nimajo revije, časopisa ali glasila, ker je potencialnih naročnikov veliko, ker je tema dnevno aktualna in se v okviru javnega naročanja pretaka davkoplačevalski denar, predlagam, da podjetje projekt izpelje. Predlagana projektna skupina je sestavljena iz ljudi, ki to področje dobro poznajo, zato ne dvomim o njenem uspehu.

60

5.4 RAVNANJE ZALOŽNIŠKEGA PROJEKTA

S pojmom založništvo razumemo izdajanje, zalaganje in razpečevanje knjig. Sem sodijo vse dejavnosti, ki so potrebne, da knjiga izide in najde svojo pot do kupca: uredniška in tehnična priprava rokopisa, skrb za natis in prodaja kot zadnja faza proizvodnega ciklusa, pri čemer ima založnik nekakšen osrednji položaj, saj poveže preostale tri in prevzame celotno tveganje izdajanja knjig (Žnideršič, 1982, str. 5). Ker založništvo ne pokriva samo knjižnega trga, ampak tudi trg časopisov in revij, lahko Žnideršičevo definicijo preslikamo tudi na ta trg.

V nadaljevanju specialističnega dela bom podrobneje predstavila posamezne faze založniškega projekta, kot ga poznam iz UL RS, in aktivnosti, ki se nanašajo na njegovo izvedbo. Specialistično delo ima naslov Utemeljitev in organizacija novega založniškega projekta »Nov poslovni časopis«, kar namiguje na dejstvo, da je poudarek na ustanovitvi novega časopisa in postavitvi njegove organizacije. Primerjava oziroma ocena primernosti obstoječe organizacije izdajanja Uradnega lista RS je zaradi specifičnosti izdajanja uradnega glasila, ki ima svoje posebnosti, neprimerna.

5.4.1 Načrtovanje založniškega projekta

Po PMBOK (glej Slika 11) se proces ravnanja projektov začne z zaganjanjem. Dokumenta oziroma pisni gradivi, ki nastaneta, sta listina projekta in program za izvajanje projekta.

61

Slika 12: Procesi projektnega ravnanja

Vir: Česen, 2005

Načrtovanje založniškega projekta je po standardu ISO 100006 (Obvladanje kakovosti, napotki za kakovost pri projektnem vodenju) druga skupina procesov, ki sledi naročilu –

62

listini projekta (angl.: Project Charter). Listina projekta je dokument vrhovnega vodstva, ki s tem dokumentom formalno odobri projekt, določi projektnega ravnatelja in mu da pooblastilo za ravnanje projekta. Poleg tega vsebuje tudi natančno opredelitev ciljev, namena in rezultata projekta, omejitve projekta, oceno tveganja in datum izdelave. Listina projekta za časopis Javni razpisi je Priloga 7 specialističnega dela.

Program za izvajanje projekta naj bi vseboval nekatere stvari, ki so potrebne za kasnejše uspešno in učinkovito izvajanje in obvladovanje projekta. Program mora pripraviti vsak projektni ravnatelj, skupaj s svojim projektnim timom. Izdelovati ga začne takoj, ko ga je imenoval naročnik projekta, ko je naročnik projekta jasno in nedvoumno opredelil namenske in objektivne cilje projekta (tehnične, ekonomske, socialne, ekološke itd.) in določil stroškovne in časovne omejitve projekta.

Program za izvajanje projekta časopis Javni razpisi, ki bo predstavljen upravi UL RS, članom projektne skupine in drugim sodelavcem v kolektivu, je pripravil ravnatelj projekta na podlagi listine projekta za časopis Javni razpisi in vsebuje naslednja podpoglavja: identifikacija projekta, tehnični del, viri, rokovni del, ekonomski del in sklep.

Identifikacija projekta je uvodni del dokumenta, v katerem naročnika projekta seznanimo s cilji projekta, predmetom in obsegom projekta, predvidenimi načrtovanimi denarnimi sredstvi projekta, vlogo ravnatelja in njegove projektne skupine in rokom za dokončanje projekta, v njem pa naštejemo tudi kritične točke projekta in na kratko predstavimo njegovo zgodovino.

V tehničnem delu so opisani oprema, material in storitve, ki so potrebni, da bo projekt tekel v skladu z Listino projekta za časopis Javni razpisi. Popisali smo potrebno tehnično opremo in jo grafično prikazali. Posebej smo raziskali strokovnost izvedbe, kjer smo dobili odgovor na vprašanje, ali standardne tehnične rešitve zadostujejo ali bo treba vključiti dodatni razvoj. S tem smo identificirali čeri v tehnično-tehnološkem delu izvedbe projekta.

V poglavju Viri smo ugotovili možne sodelavce in partnerje pri projektu ter podrobneje razčlenili njihove naloge. Opredelili smo organiziranost projektne skupine in navedli vse povezave posameznih članov (komunikacijske poti). Pripravili smo povzetek ključnih aktivnosti projekta po poslovnih funkcijah (organizacijskih enotah) in predstavili možne kadrovske težave. Gre predvsem za kombinacijo razpoložljivih ljudi in njihovo strokovnost, kajti izhajamo iz obstoječe organizacijske strukture. Predvideli smo oblike komuniciranja znotraj projektne skupine in način komuniciranja z okoljem: z naročnikom projekta, zunanjimi pravnimi in fizičnimi osebami in sodelavci v kolektivu. Pripravili smo kratko analizo formalnih in neformalnih centrov moči v okolju in definirali strategijo ukrepanja ob morebitnih motnjah. Poleg ljudi, ki so za projekt časopis Javni razpisi

63

najpomembnejši in katerih planiranje ter kombiniranje je vzelo največ časa, smo pripravili tudi analizo drugih virov, potrebnih za zagon projekta. To so predvsem osnovna sredstva oziroma tehnična opremljenost delovnih mest in prostorska problematika.

Rok izvedbe projekta je glavni mejnik pri vsakem projektu in ga časovno omeji. V okviru programa projekta časopis Javni razpisi smo v Listni projekta zapisali končni rok izvedbe in pomembne mejnike, delne roke izvedbe projekta. Ob njih so zapisani naši pogledi na morebitne posledice nedoseganja rokov. Ocenili smo kritično pot projekta, se seznanili z vzroki za kritične poti in poskušali razmišljati o ukrepih za preprečevanje možne škode z vidika zakasnitve rokov.

Ekonomski del projekta je najvažnejši, saj je v njem opredeljen proračun projekta. Ovrednotili smo stroške projekta in ocenili, ali predvideni proračun zadošča za izvedbo projekta. Ugotovili smo, ali je potrebno najeti posojilo (za zagotovitev nemotenih denarnih tokov projekta), ceno denarja in pogoje vračila. Na podlagi fizične delitve dela smo vrednostno izrazili ceno dela izvajalcev oziroma partnerjev pri projektu.

Sklepni del je kratek povzetek bistvenih ugotovitev iz programa projekta: za projekt časopis Javni razpisi lahko rečemo, da bo uspešen, če se bo projektni ravnatelj zavedal tveganj, jih dovolj zgodaj prepoznal in takrat tudi ukrepal.

Program projekta časopis Javni razpisi je sestavljen iz več listin, ki skupaj tvorijo celoto in so dobra podlaga za začetek tretje skupine procesov po PMBOK, to je za izvajanje.

5.4.2 Organiziranje založniškega projekta

Projekt časopis Javni razpisi bo stalna, vgrajena projektna organizacija. To pomeni, da bodo glavni sodelavci delali v svojem delovnem okolju, in ne ločeni od drugih, s katerimi sicer delajo. Nekateri od sodelavcev se bodo v okviru svojega rednega delovnega časa za čas dela, izključno samo pri projektu, umaknili v delovni prostor uredništva časopisa Javni razpisi. S tem bo zagotovljeno racionalno in učinkovito pripravljanje posameznih številk.

Organizacijsko strukturo projekta časopis Javni razpisi je treba priključiti obstoječi organizacijski strukturi in opredeliti povezave, ki bodo vezale ti dve popolnoma različni organizacijski shemi. V Prilogi št. 6 je prikazan organigram UL RS. Gre za funkcijsko strukturo organiziranosti, ki je zaradi zagotavljanja za pravno državo pomembne gospodarske javne službe potrebna. Ker je konkurenčno okolje podjetja stabilno in ni konkurence, je to primerna in racionalna oblika organiziranosti. Takšna organizacijska struktura ni prilagodljiva na spremembe. Ugotovitev, da je takšna organizacijska oblika primerna za celotno podjetje UL RS, je napačna. Del dejavnosti, ki se opravlja na trgu, je organizacijsko enako zasnovan, to pa nemalokrat povzroča velike težave.

64

Formalno je UL RS linijsko strukturno organiziran, v resnici pa veliko aktivnosti poteka v obliki matrične projektne organizacije, kot jo prikazuje Slika 12. Matrična projektna organizacija je pravzaprav združitev čiste in vplivne projektne organizacije z razmejitvijo odgovornosti in nalog med linijsko oziroma funkcijsko organizacijo podjetja in organizacijo projektnega ravnateljstva (Hauc, 2002, str. 270). Ob takšni organizacijski strukturi UL RS vidim problem dvojne odgovornosti. Izvajalec projekta bo po eni strani odgovoren svojemu funkcijskemu vodji – izvaja namreč dela, ki niso vezana samo na projekt, po drugi strani pa tudi projektnemu vodji. Z večanjem števila projektov se bo ob nespremenjenem številu zaposlenih prepad med številom nalog in zmožnostjo posameznika, da jih v normalnem delovnem času opravi, še poglobil. Rešitev je prerazporeditev delavcev z manj zasedenih delovnih mest na kritična, pri tem pa naletimo na neustrezno izobrazbeno strukturo tistih, ki bi jih bilo mogoče prerazporediti, možnosti za prekvalifikacijo pa so majhne.

Slika 13: Projektno matrična organizacijska struktura UL RS

Vir: interno gradivo podjetja

Uredništvo časopisa Javni razpisi bo sprva organizirano kot stalna, čista projektna organizacija in bo kasneje postalo del nove organizacijske sheme UL RS, ki jo bo podjetje zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka moralo pripraviti. Slika 13 prikazuje matrično projektno organizacijsko strukturo, kjer je oddelek Uredništvo uradnega lista vnaprej določen kot stalna projektna naloga.

65

Glede na trenutno organizacijsko strukturo UL RS, ki je linijska organizacijska struktura, je najprimernejše dvakratno preoblikovanje te organizacijske strukture: – do izdaje prve številke (glej aktivnosti do številke 5800) kot čista projektna

organizacija, – po izdaji prve številke časopisa Javni razpisi kot vplivna projektna organizacija.

To pomeni, da bodo do izdaje prve številke bolj obremenjeni zunanji sodelavci, to so sodelavci pri pripravi vsebinske zasnove časopisa, in notranji sodelavci na področju trženja, informatike in splošnih zadev (izbira tiskarne in drugih podizvajalcev v skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja). Aktivnosti obeh skupin izvajalcev v okviru čiste projektne organizacije so čiste projektne aktivnosti, za katere bo treba organizirati posebno pripravo oziroma sestaviti posebne delovne skupine – izvajalske projektne time, da se bodo lahko izvedle aktivnosti projekta. Takšne aktivnosti so: – oblikovanje uredniškega odbora, – oblikovanje uredniškega tima, – priprava koncepta časopisa Javni razpisi, – organiziranje informacijske povezave s portalom javnih naročil, – izbiranje tiskarne, – priprava trženjskega načrta.

Uredništvo javnih razpisov in novinarji bodo v tem času pri projektu sodelovali bolj malo.

Aktivnosti obeh skupin izvajalcev v okviru vplivne projektne organizacije, to je po izdaji prve številke, bodo operativne projektne aktivnosti, za katere niso potrebna posebna priprava in režim dela, kljub temu pa bo vsaka številka časopisa Javni razpisi še vedno obravnavana kot samostojna projektna naloga. Takrat bodo vloge udeležencev v projektu bolj enakovredno porazdeljene in uredništvo javnih razpisov ne bo postavljeno zgolj v vlogo mnenjskih svetovalcev, ampak bo pri projektu, to je pripravi nove številke, delalo enakovredno.

5.4.3 Uveljavljanje založniškega projekta

Z oblikovanjem organizacije razumemo vzpostavljanje organizacijske strukture in organizacijskih procesov (Rozman, 1993, str. 184). To pomeni oblikovanje delovnih mest, oblikovanje oddelkov in oblikovanje organizacije celega podjetja. Glede na to, koliko bo prihodnja organizacija posegla v obstoječo, poznamo več ravni organizacijskih rešitev. Z uveljavitvijo projekta časopis Javni razpisi se bo morala spremeniti tudi organizacija UL RS – oblikovala se bodo nova delovna mesta, ki se bodo povezala v oddelek in vključila v organizacijsko strukturo UL RS.

66

5.4.3.1 Kadrovanje

Uveljavljanje se začne s kadrovanjem, ki vključuje rekrutiranje in izbiro zaposlenih, njihovo namestitev in ocenjevanje njihovega dela, nagrajevanje, napredovanje, odpuščanje in razvijanje njihovih zmožnosti. Zaposliti je trga novinarja in urednika (najprej za določen čas, dokler trg revije ne sprejme), ki bo oblikoval vsebino. Druge naloge, povezane z nastankom revije, kot so na primer lektura, prelom besedila, oblikovanje, trženje in naročniška služba, lahko opravljajo drugi zaposleni na UL RS kot dodatne naloge.

Kadrovanje projekta časopis Javni razpisi je bilo opravljeno z listino projekta, ki je poimensko popisala vloge projektnega tima. Ravnatelja projekta je imenoval naročnik projekta, ključne ljudi – člane tima za uveljavitev projekta pa ravnatelj projekta, kar je ključno za uspeh založniškega projekta.

S člani projektnega tima je treba skleniti pogodbe o zaposlitvi, kjer bo med obveznimi sestavinami, določenimi z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), tudi opis dela, ki ga mora delavec opravljati. Nekaj zaposlenih že ima pogodbe o zaposlitvi. Treba jih bo pregledati, in če se bo narava dela razlikovala od tistih del in nalog, zapisanih v obstoječi pogodbi, skleniti nove pod novimi pogoji. Z matriko odgovornosti bomo določili, kdo bo kaj delal (Priloga 8).

5.4.3.2 Komuniciranje

Komuniciranje je sporočanje zamisli o projektu delavcem pri projektu, o njih se je treba pogovarjati in jih pojasniti. Komuniciranje je pri novinarskem delu najbolj običajna stvar. Novinar ali urednik se mora pogovarjati tako s sodelavci kakor tudi z zunanjimi sodelavci in drugimi osebami. Ker je del vsebine zamišljen zelo sporočilno, bo pri reviji Javni razpisi treba veliko truda vložiti ravno v komuniciranje. Komuniciranje pa ne bo usmerjeno samo navzven. Ker založniški projekt vključuje tudi zaposlene, ki pripravljajo uradno glasilo in knjige, bo treba projekt umestiti v njihov delovni vsakdanjik.

Komuniciranje je med člani projektnega tima potrebno zaradi izmenjave informacij, mnenj ali drugih sporočil. Teorija opisuje več vrst komunikacijskih struktur: verigo, ipsilon, kolo, prstan in komunikacijsko strukturo vsi kanali. Prve tri so hierarhično zasnovane, medtem ko sta zadnji dve primerni za projektno oziroma timsko delo, saj je število komunikacijskih poti ob enakem številu izvajalcev mnogo večje. Projekt časopis Javni razpisi bo imel komunikacijsko strukturo sestavljeno iz treh različnih oblik iz teorije: komunikacijske strukture kolo, komunikacijske strukture prstan in komunikacijske strukture vsi kanali. Prikazuje jo Slika 14. Možno število komunikacij, ki je s to kombinacijo nastalo, omogoča optimalno stopnjo komunikacije pri založniškem

67

projektu, še vedno pa nakazuje hierarhičen odnos, ki ga ima glavni urednik nasproti drugim udeležencem. Slika 14: Komunikacijska struktura projekta Javni razpisi

Komuniciranje znotraj projektne skupine bo v procesu nastajanja posamezne številke časopisa Javni razpisi v praksi urejeno na dveh ravneh, in sicer: – raven glavnega urednika z vsemi tremi uredniki, tržnikom in informatikom, – raven urednika javnih naročil in urednika člankov z novinarji, uredniki in lektorjem.

Komuniciranje na obeh ravneh bo organizirano v obliki srečanj in delovnih sestankov ob podpori poslovnega informacijskega sistema. Sestanki na obeh ravneh bodo namenjeni pregledu stanja projekta ter sprejemanju odločitev o njegovem nadaljnjem poteku. Nanašajo se lahko na potrditev ali zavrnitev predlogov za spreminjanje projektnega načrta, njegovo spremljanje in reševanje morebitnih problemov (v zvezi s stroški, roki in

68

delovanjem projektne skupine), pregled opravljenega dela (zbiranje poročil) in informiranje skupine o poteku projekta.

Izmenjava podatkov bo potekala s pomočjo računalniškega programa za podporo projektom. Teh je na trgu več vrst: MS Project (Microsoft), e-Proj (Genis). Pripomogli bodo k izboljšanju organizacije in omogočili skupinsko spremljanje realizacije in usklajevanje z načrtovanim. Članom projektne skupine bo tako omogočen preprost dostop do ažurne in veljavne informacije.

5.4.3.3 Vodenje

Vodenja se je od vsega najtežje naučiti, hkrati pa je navzven najbolj pojavno opazno. Če je projektni ravnatelj uspešen, mu zaposleni sledijo in izvedejo tisto, kar si je zamislil. To doseže s komuniciranjem, motiviranjem in s svojo osebnostjo ter delovanjem v ožjem pomenu. Za uspešno vodenje niso pomembne samo sposobnosti in motivacija ter delegiranje, vodja potrebuje tudi moč in vpliv. Pri projektu časopis Javni razpisi bo glavni urednik hkrati tudi projektni ravnatelj. Naročnik projekta je izbral človeka, ki združuje pet različnih moči – pet različnih potencialnih vplivov. Te so: legitimna moč, ki izvira iz uradnega položaja, ki ga ima izbrani v organizacijski hierarhiji, moč nagrajevanja, ki v UL RS zaradi togosti internih aktov ni tako velika, in ekspertna moč, ki izvira iz njegovega znanja in je ključna za uspešno izvedbo projekta. V teoriji poznamo še dve vrsti moči, to sta moč pritiska in referenčna moč. Obe temeljita na pritisku in karizmi, kar za projekt časopis Javni razpisi ne pride v poštev. Ravnatelj projekta bo gradil na ekspertni moči, ki jo bo v procesu komunikacije prenašal na vodje drugih oddelkov.

Vodenje projektnega tima se zelo razlikuje od navadnega hierarhičnega vodenja podrejenih, saj so člani ekipe po navadi strokovnjaki z različnih področij in so navadno enakovredni ravnatelju projekta. Za projekt časopis Javni razpisi bo značilno demokratično vodenje, ki bo omogočalo medsebojno komunikacijo vseh sodelujočih v projektu. Kljub temu pa predvidevam, da se bodo znotraj tima izoblikovali trije vodje: – »vsebinski vodja«, to je urednik časopisa, ki mu daje vsebino ter skrbi, da bo vedno

zanimiva, aktualna in točna, – »tržni vodja« skrbi za učinkovito in pospešeno prodajo, pripravlja razne tržne akcije,

skrbi za prodajne poti in odzive različnih javnosti na objave v časopisu ter pomaga pri oblikovanju cene časopisa;

– »tehnični vodja« skrbi za grafično oblikovanje časopisa kot celote, opravlja dela priprave za tisk in se s tiskarno usklajuje glede izida in tehničnih zahtev.

Vsak vodja bo vodil svojo skupino. Vsebinski in tržni vodja bosta morala pri projektnih sodelovati z roko v roki, čeprav je večji poudarek na strokovnosti kot na dobičkonosnosti časopisa, to pa lahko med njima povzroči nesoglasja. Nasploh trenja med vodji vnašajo v

69

projektno skupino nemir, nezadovoljstvo in zmanjšujejo motivacijo. Zato bo moral imeti projektni ravnatelj dobre organizacijske sposobnosti in znanja iz psihologije dela.

5.4.3.4 Motiviranje

Motivacija je pri vseh projektih med najbolj pomembnimi dejavniki za uspešen zaključek. V ospredju je nagrajevanje, ki mora biti ovrednoteno glede na prispevek posameznika, stopnja motiviranosti posameznika pa je kombinacija višine plače, delovnega razmerja, medsebojnih odnosov, priznanja in napredovanja. Za motiviranje sodelavcev pri projektu bomo uporabili motive, kot so zanimivo in ustvarjalno delo, možnost osebne in strokovne rasti in razvoja, strokovnega uveljavljanja, napredovanja in izpopolnjevanja. Timsko delo lahko motiviramo tudi z nagrajevanjem, in sicer v obliki priznanja ali denarno. Še posebej bo treba paziti, da motivacija ne bo vplivala na kakovost časopisa.

5.4.4 Kontrola založniškega projekta

Kontrola izvajanja projekta vsebuje tehnološko in finančno kontrolo izvajanja ter kontrolo delovanja projektnega tima. Poudarek se daje ocenjevanju izvedbe, s ciljem primerjati izvajanje z načrtovanim. Ob morebitni neskladnosti, motnjah ali problemih sledi ukrepanje, ki vključuje spremembe načrta, ciljev in virov.

Ker je izid prve številke časopisa Javni razpisi časovno opredeljen in povezan z natančno določenim datumom izida in medijsko promocijo, je kontrola po načrtu projekta, upoštevajoč časovno komponento, najpomembnejša. Projektnega ravnatelja predvsem zanima, ali se aktivnosti izvajajo v načrtovanih rokih. Če je odgovor da, se aktivnosti nadaljujejo, če je odgovor negativen, pa je treba izvesti popravljalne ukrepe, ki bodo izvajanje projekta pripeljali v načrtovane časovne okvire. Možna je široka paleta ukrepov, ki zajemajo spremembe organizacijske strukture, kadrovske zamenjave, spremembe v nagrajevanju, komuniciranju. Na voljo pa imamo tudi vzvode, kot so pohvale, opomini, ukori, omejitve pooblastil in podobno. S popravljalnimi ukrepi iščemo časovno rezervo znotraj časovne pomičnosti projekta.

Poleg časovne komponente izvajanja projekta časopis Javni razpisi, ki je najvažnejša, je zelo pomembna tudi kontrola kakovosti prenosa informacij s portala javnih naročil v informacijski projekt podjetja. Medtem ko za prejšnji odmik od načrtovanega velja, da je odvisen od človeškega faktorja, za informacijsko povezavo baze portala javnih naročil s programom za urejanje objav velja, da je težje ugotovljivo in je zato proces kontrole težji.

Ravnatelj projekta se v procesu kontrole ukvarja tudi z naslednjimi vprašanji: Ali je izvedba aktivnosti v načrtovanih stroških? Ali je izvedba aktivnosti v okviru načrtovanih obremenitev virov? Ali so cilji projekta ogroženi? Če je odgovor na prvi dve vprašanji da

70

in na zadnje ne, se izvajanje projekta nemoteno nadaljuje. Ker gre za časovno precej kratek projekt in stroškovno precej predvidljiv, lahko rečem, da dober plan stroškov minimizira odstopanje. Ob tem ne mislim na stroške projekta kot celote, če projekt ne bi uspel.

5.5 TVEGANJA PROJEKTA

Definicija projekta ne vključuje negotovosti, ki ji je vsak projekt izpostavljen. Njene posledice so lahko različne, zato je sestavni del obvladovanja projekta tudi obvladovanje tveganja projekta. Z ustreznimi ukrepi za obvladovanje poskušamo zmanjšati verjetnost, da se dogodek, ki lahko negativno vpliva na uspeh projekta, zgodi, ali pa samo skušamo minimizirati njegov vpliv.

5.5.1 Seznam tveganj

Podlaga za seznam tveganj so cilji projekta, izdelan WBS in drugi plani ter baza preteklih dogodkov. S pomočjo teh vhodnih podatkov identificiramo tveganja, ki jih v prvem koraku vsa zapišemo v seznam tveganj. Zaradi možnosti čezmernega števila možnih tveganj jih rangiramo in tako izločimo nepomembna oziroma tista, ki nimajo velikega vpliva na organizacijo projekta.

5.5.2 Rangiranje tveganj

Pri identifikaciji tveganj z različnimi tehnikami ustvarjalnega mišljenja in podatkov iz baze preteklih izkušenj identificiramo potencialna tveganja. Ker je tako identificiranih tveganj lahko veliko, se odločimo in tveganja razvrstimo po pomembnosti. Tveganja rangiramo zaradi praktičnih razlogov, da se ne osredotočimo na preveč tveganj in da struktura tveganj ne postane preveč zapletena.

Nekatera tveganja ocenimo kot manjša in se z njimi ne ukvarjamo, preostalim tveganjem, ki so večja, posvetimo nadaljnjo kakovostno analizo. Zato že v fazi načrtovanja preverjamo aktivnosti, izvajalce in povezanost aktivnosti. Ugotavljamo, kaj lahko v pogledu rokov, stroškov in kakovosti ogrozi doseganje ciljev projekta. Pri tem se lahko opremo na študij podobnih projektov in njihovih težav (»učimo se na napakah«) in uporabimo tehniko spodbujanja ustvarjalnosti (»viharjenje možganov«).

Od projekta, ki ga izvajamo, je odvisno, kje bo meja med pomembnim in nepomembnim tveganjem. Največje tveganje za založniški projekt Javni razpisi je morebitna revizija postopka javnega naročila za izbiro tiskarne (glej aktivnost 3300 – izbira najugodnejše ponudbe) ter priprava koncepta časopisa (glej aktivnost 2100 – priprava koncepta časopisa), od katere je odvisno, kako bodo potencialni naročniki časopis sprejeli.

71

5.5.3 Načrt obvladovanja tveganj

Načrtovanje obvladovanja tveganj prinaša vsem udeleženim vsaj tri prednosti (Wysocki, 2003, str. 20): – zmanjšuje negotovost projekta, – povečuje razumevanje projekta, – izboljšuje učinkovitost.

Načrt ponudi lastniku tveganja različne možnosti ukrepanja in je tisti dokument, h kateremu se najprej zateče lastnik tveganja, zato je njegova dobra priprava zelo pomembna. Obsega kratek opis tveganja, lastnika tveganja, simptom in ukrep za obvladovanje tveganja.

Načrt tveganj je sestavni del vsakega projekta. Aktivnosti 2100 in 3300, ki sta del WBS (angl.: Work Breakdown Structure, kar pomeni strukturirana členitev dela) projekta, sta za uspeh projekta najpomembnejši, zato se bom v nadaljevanju specialističnega dela omejila na ti dve veliki tveganji.

Aktivnost 3300: izbiranje najugodnejše ponudbe (tiskarne) pomeni veliko časovno tveganje. Zakaj? Ker je tiskarja treba izbrati z javnim razpisom, saj je UL RS podjetje v lasti države, za katero veljajo pravila javnega naročanja. Iz poročil Državne revizijske komisije je mogoče razbrati, da je pritožb na izbiro naročnikov javnih razpisov iz leta v leto več, zato se je na treba na razpis za tisk časopisa Javni razpisi dobro pripraviti.

Lastnik tveganja je ravnatelj projekta, saj je njemu naloženo vodenje izvedbe javnega naročila za izbiro tiskarne.

Simptom, ki bo nakazal morebitno revizijo, se bo pokazal ob javnem odpiranju ponudb, kjer so lahko prisotni predstavniki potencialnih izvajalcev. Listina, ki bo dokazala upravičenost suma na revizijo, bo zahtevek za revizijo javnega naročila. Postopek revizije se po Zakonu o reviziji postopkov javnega naročanja (ZRPJN–UPB3) (Uradni list RS, št. 95/05, uradno prečiščeno besedilo) začne s postopkom pri naročniku. Če ta zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljenega, lahko ponudnik vloži zahtevek za revizijo pri Državni revizijski komisiji. Ob upoštevanju vseh rokov iz ZRPJN se lahko dokončanje postopka javnega naročanja zavleče. Pri projektu časopis Javni razpisi bi to prineslo veliko časovno zamudo in celo preložitev izdaje prve številke. Z izdajo prve številke so povezane tudi druge aktivnosti, predvsem medijska promocija in predstavitve časopisa zainteresiranim javnostim. Če se bo to zgodilo, bo treba nekatere aktivnosti preložiti na kasnejše obdobje, to pa je neugodno, saj nastopi čas počitnic (julija in avgusta), zato bi v tem primeru promocijo začeli šele v septembru.

72

Ukrep, s katerim bomo minimizirali možnost revizije postopka javnega naročanja, je dobra priprava na razpis. Imenujemo jo lahko tudi projekt priprave razpisne dokumentacije, kajti le natančno izdelana razpisna dokumentacije ne bo zastavljala dodatnih vprašanj, s tem podaljševala razpisnega roka in nalagala razpisni komisiji dodatnega dela ali celo ogrozila izbire najugodnejšega izvajalca.

Aktivnost 2100: priprava koncepta časopisa pomeni veliko kakovostno tveganje. Priprava strokovne revije zahteva od ravnatelja projekta, ki je v takem primeru navadno odgovorni urednik, poznavanje strokovnega področja, ki ga bo časopis pokrival.

Lastnik tveganja je ravnatelj projekta, saj je on hkrati tudi odgovorni urednik, to je tista oseba, ki bo presojala kakovost pripravljenih člankov in njihovo primernost za objavo.

Prvi simptom, ki se bo pokazal, je nezanimanje ozke strokovne javnost in tistih, ki se z javnim naročanjem srečujejo vsak dan in bi jim bil takšen časopis v veliko pomoč, saj bi bogatil njihovo strokovno znanje. To nezanimanje oziroma negativne kritike se bodo pokazale šele ob izdaji prve številke, zato je njena skrbna priprava toliko bolj pomembna.

Ukrep, ki bi omilil ali izničil tveganje, je vključevanje velikega števila ljudi, njihovo anketiranje in ugotavljanje, kaj je tisto, kar pogrešajo oziroma o čem bi želeli polemizirati. Časopis tako lahko pripomore k pripravi boljših predpisov s področja javnega naročanja, kjer so se samo v letu 2005 pretakala javna sredstva v višini 6,7 % BDP oziroma 1,8 mrd EUR. Ukrep, ki bo prav tako omilil ali izničil tveganje, je tudi pridobitev vsaj dveh sponzorjev oziroma pokroviteljev časopisa Javni razpisi, in sicer dveh močnih ter reprezentativnih organov ali organizacij, ki bosta časopisu dala kredibilnost. Na strani javnega sektorja sta to lahko Ministrstvo za finance ali Državna revizijska komisija, na strani gospodarstva pa Gospodarska zbornica Slovenije oziroma kakšno drugo združenje ali zbornica.

5.6 CELOSTNA GRAFIČNA PODOBA

Repovš (1995, str. 24) povzema Wally Olins, ki v svoji knjigi Corporate Identity pravi, da je uvajanje celostne grafične podobe (v nadaljevanju: CGP) organizacije običajno znamenje velikih sprememb. Podjetje z urejeno CGP daje videz, da je urejeno in opremljeno za izkoriščanje tržnih priložnosti (Repovš, 1995, str. 25).

Projekt snovanja in izvedbe CGP Repovš (1995, str. 32−35) opisuje kot proces, sestavljen iz naslednjih korakov: – priprava situacijske analize je naloga raziskovalcev, ki najprej opravijo zbiranje

sekundarnih podatkov ter opravijo vrsto raziskav in študij. Tako se opredeli realna identiteta podjetja v trenutku, ko se je odločilo za ureditev svoje CGP;

73

– strateška opredelitev pomeni, da je CGP opredeljena in dobi svoje strateško ter tržno naravnano vsebino. Projektni vodja napiše dispozicijo za grafično oblikovanje in skupaj z raziskovalci iz analitične stopnje projekta predstavi oblikovalcem izhodišča, potrebna za začetek snovanja osnovnih grafičnih stalnic CGP;

– priprava oblikovalske zasnove se začne, ko je strateška opredelitev končna. Oblikovalci pripravijo predloge CGP. Izoblikovane zasnove simbola in barv vključujejo psihološke študije, s katerimi preverjajo, ali povzročajo vtise, ki so skladni s pričakovano podobo podjetja;

– priprava idejnega projekta in oblikovanje opredeli simbol in/ali logotip s svojimi pojavnostmi: geslo, črkopis, barve in tipografska podoba komunikacijskih sredstev;

– oblikovanje tipičnih komunikacijskih sredstev zajema oblikovanje dopisnega papirja, računov, vizitk, izkaznic itn.

Korake, ki jih je navedel Repovš, lahko uporabimo kot podlago za oblikovanje celostne podobe časopisa Javni razpisi in oblikovanje njegove vizualne podobe. Celostna podoba časopisa temelji na njegovi vsebini, ki mora biti zanimiva in poučna ter hkrati privlačna za oko.

Večino izdelkov je treba embalirati in etiketirati (Kotler, 2004, str. 436). Dobro oblikovana embalaža lahko zaradi svoje pripravljenosti ustvari vrednost za porabnika in promocijsko vrednost za proizvajalca. Pri oblikovanju CGP časopisa Javni razpisi je vrednost za porabnika na prvem mestu. Vrednost za bralca časopisa Javni razpisi pomenijo članki, ki ga bodo izobrazili za boljše ravnanje v procesu javnega naročanja. Promocijska vrednost časopisa Javni razpisi je sicer pomembna, vendar ni ključna. UL RS lahko z oglasi v časopisu Javni razpisi promovira svoje druge storitve in izdelke.

V oddelku priprave za tisk, kjer se pripravlja prelom besedil za Uradni list RS in knjižne izdaje, so pripravili predlog podobe časopisa Javni razpisi. Za barvno CGP so uporabili osnovne grafične barve: črno, rumeno, cijan (modro) in magento (rdečo). CGP časopisa Javni razpisi je Priloga 9.

6 ZAKLJUČEK

V zadnjem poglavju bom na kratko strnila najpomembnejše ugotovitve in spoznanja o projektnem ravnanju, o pomenu projektnega ravnanja za posamezno podjetje in za podjetje UL RS ter o širšem pomenu ravnanja projektov.

Hitro prilagajanje podjetja spremenjenim okoliščinam za podjetja pomeni konkurenčno prednost. Na trgu bodo preživela le tista podjetja, ki bodo sposobna slediti tehnološkemu

74

razvoju in bodo razvojno usmerjena. V teh podjetjih je danes že uveljavljeno projektno delo, druga se na to pripravljajo.

Pretežni del specialističnega dela je namenjen pomenu, ki ga ima zaporedje posameznih postopkov. Nekaterih faz ali postopkov žal ni mogoče preskočiti ali jih preložiti na kasnejše obdobje. Pri tem bi star slovenski pregovor »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!« lahko spremenili v »Kar MORAŠ storiti, danes ne odlašaj na jutri!«. To kaže na pomen priprave in načrtovanja projekta ter pravočasne izpeljave posameznih nalog. Zasnova specialističnega dela je takšna, da največ prostora namenja načrtovanju in organiziranju projekta. To ne pomeni, da je sprotno spremljanje in analiziranje posameznih dogodkov in odstopanj projekta nepomembno. Ravno nasprotno, odločilnega je pomena takrat, ko se projekt uveljavlja. Uveljavljanje projekta, ki obsega kadrovanje, vodenje, komuniciranje in motiviranje, je najbolj občutljivo zaradi človeškega dejavnika, ki je tu najizrazitejši. Ravnatelj projekta mora biti dober na strokovnem področju projekta, ki ga ravna, hkrati pa mora biti tudi dober »mentor«.

Prav tako ne smemo zanemariti velikega, lahko rečemo ključnega pomena, ki ga ima ekonomski vidik projekta, to je izračun ekonomskih mer uspešnosti projekta. To je tista faza, ki premakne jeziček na tehtnici odločitve, ali se bo podjetje lotilo izpeljave projekta ali ne. Sprotno računovodsko spremljanje projekta je nujno zaradi ugotavljanja, ali smo prekoračili proračun, ki ga je vodstvo odobrilo. Tudi te odmike v pozitivno ali negativno smer je treba spremljati, sproti popravljati načrt in se odločati o tem, ali projekt nadaljevati ali ga opustiti.

Projektnemu načinu dela in organizacije so vedno bolj izpostavljena tudi tista podjetja, ki del svoje dejavnosti ne opravljajo na trgu oziroma jim je bila za opravljanje dejavnosti podeljena koncesija. Takšno podjetje je tudi UL RS. Večjo pomembnost in prepoznavnost na trgu in širše v družbi mu lahko prinesejo le novi projekti, seveda ob uspešnem in brezhibnem opravljanju tistih dejavnosti, ki so mu bile naložene z zakonom.

Za UL RS pomeni časopis Javni razpisi izziv, in to zaradi popolnoma nove organizacije in projektnega načina dela. Čeprav so projekti navadno usklajeni s poslovno strategijo podjetja, ki je pisni dokument, pa projekt časopisa Javni razpisi ni zapisan v Letnem načrtu poslovanja in planu razvoja podjetja za leto 2007, ki je edini »strateški« dokument podjetja. Čeprav v načrtu za leto 2007 projekt ni bil predviden, tako kot niso bile predvidene druge zakonske spremembe, ki so napovedane, da se bodo zgodile v letu 2007, in podjetju dejavnost objavljanja jemljejo in jo prenašajo na AJPES, ocenjujem, da je ta projekt za razvoj tržne dejavnosti podjetja izjemnega pomena.

Konkurenca v panogi časopisnega založništva (poslovnega časopisnega založništva) ni cenovna. Pravočasnost, zanesljivost in kakovost informacije imajo veliko večji pomen kot njena cena. Pomembno bo, da se bodo udeleženci v procesu javnega naročanja lahko

75

zanesli na predlagane postopke in ravnanja, ki jih bodo predlagali avtorji člankov. Od tega je odvisno tudi marsikatero ravnanje naročnika ali ponudnika v postopku javnega naročanja. Časopis Javni razpisi bi lahko postal stičišče dobre prakse in pomagal razvijati sistem javnega naročanja v takšno smer, da bo tako naročniku kot ponudniku prijazen. Hkrati s tem pa se bo krepilo zaupanje v sistem javnega naročanja, ki je v zadnjih nekaj letih izgubil veliko ugleda.

Pri ravnanju založniškega projekta časopisa Javni razpisi gre za bolj zapleteno nalogo, saj je ravnanje projekta treba prilagoditi izvajanju gospodarske javne službe UL RS, s katero je projekt tesno povezan. Izvajanje te pa je pod vplivom politike, ki je v danem trenutku na oblasti, zato tudi še tako dobro projektno ravnanje včasih ne pomaga prav veliko.

Ocenila sem, da projekt časopis Javni razpisi ne bi zahteval velikih finančnih vlaganj, zahteval pa bi precejšnjo prilagoditev sedanje organizacijske strukture novi, projektni organizaciji. Del zaposlenih bi moral nujno pridobiti potrebna znanja projektnega ravnanja, prav tako pa tudi znanja medsebojnega komuniciranja. V preteklosti je imel UL RS nekaj večjih projektov in nenazadnje, vsaka knjižna izdaja je projekt zase, vendar projektno delo v preteklosti ni bilo načrtno vzpostavljeno. Veliko bolj je projektnemu delu naklonjena nova uprava, ki je vodenje podjetja prevzela maja 2006 in je pripravila dokument, ki opredeljuje postopke in pravila projektnega ravnanja.

LITERATURA 1. Amon Samo: Poslovni tisk je vse pomembnejši. Ljubljana: Finance, 1996, 80, str. 11. 2. Amon Samo: Elektronski časopisi: Nov medij ne spodriva papirnega. Ljubljana:

Manager, 1997, 11, str. 52. 3. Berdnik Mojca: Strategija in proces razvoja izdelka v dejavnosti poslovnega

založništva. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1998, 94 str. 4. Cravens David: Marketing Management. Homewood (IL) Irwin, 1987, 714 str. 5. Crawford Merle, Anthony Di Benedetto: New Product Management. Eight Edition.

New York, 2006, 540 str. 6. Davis B. Gordon, Hamilton Scott: Managing Information: How Information Systems

Impact Organizational Strategy. Illinois, Business One Irwin, 1993, 288 str. 7. Dinsmore C. Paul and Cabanis - Brewin Jeannette: The AMA Handbook of Project

Management. Second Edition. New York: AMACOM, 2006, 496 str. 8. Gouldner Alvin: The Dialectic of Ideology and Technology. New York: The Seabury

Press, 1976, Chapter 4, str. 91–117. 9. Hočevar Petra: Računovodski in trženjski vidik oblikovanja cene v časopisno-

založniškem podjetju. Specialistično delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2004, 59 str.

76

10. Hunger J. D., Wheelen T. L.: Strategic Management. V. Edition. New York: Addison – Wesley Publishing Company, 1996, 437 str.

11. Juhart Miha: Trgovanje z notranjimi informacijami (insidertrading) po direktivi 89/592/EEC. Ljubljana: Podjetje in delo, 1994, št. 2, str. 181–184.

12. Kaplan S., Norton P. David: Strateško usmerjena organizacija. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 2001, 426 str.

13. Kerzner Harold: Advanced Project Management. Hoboken (NY): J Wiley, 2004, 847 str.

14. Koljšek Vasja: Priprava projekta informatizacije javnih naročil. Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003, 113 str.

15. Kondža Blaž: Kakovostna vsebina na več platformah. Ljubljana: Delo FT, 2006, 23, str. 14–15.

16. Kotler Philip: Management trženja – enajsta izdaja. Ljubljana: GV Založba, 2004, 706 str.

17. Kovačič Andrej: Management poslovnih procesov. Ljubljana: GV Založba, 2005, 487 str.

18. Kovač Jure: Povezanost projektov in strategije podjetja. Zbirka predavanj projektnega foruma 2004 v Novi Gorici, 278 str.

19. Lavine John M.: Managing Media Organization: Effective leadership of the Media. New York: Longman, 1988, 454 str.

20. Lipovec Filip: Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba Obzorja, 1987, 365 str. 21. Lipičnik Bogdan: Ravnanje z ljudmi pri delu (Human Resources Management):

Gospodarski vestnik, 1998, 422 str. 22. Lipovec Filip: Razvita teorija organizacije. Maribor: Založba Obzorja Maribor, 1987,

365 str. 23. Mandič Tijana: Psihologija komunikacije. Ljubljana: Glotta, 1998, 233 str. 24. Mohorič Tomaž: O podatku, informaciji in znanju. Ljubljana: Uporabna informatika,

1999, 3, str. 14–17. 25. Možina Stane et al.: Management: nova znanja za uspeh. Kranj: Didakta, 2002,

871 str. 26. Možina Stane, Tavčar Mitja, Kneževič Ana Nuša: Poslovno komuniciranje. Maribor:

Založba Obzorja, 1998, 511 str. 27. Nidorfer Martina: Raziskava zadovoljstva s poslovno revijo Gospodarski vestnik.

Magistrsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003, 103 str. 28. Novković Goran: Mediji, dovolj vas je. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 32, 1997,

str. 10–13. 29. Pliberšek Stojan: Analiza organizacije investicijskega projekta v podjetju HIT.

Specialistično delo: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2000, 80 str. 30. Porter Michael E.: Competative Advantage: Creating and Sustaining Superior

Performance. New York: The Free Press, 1985, 540 str.

77

31. Potočnik Vekoslav, Petrin Tea: Tržne poti. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1996, 128 str.

32. Potočnik Vekoslav: Trženje v trgovini. Ljubljana: GV Založba, 2001, 417 str. 33. Pučko Danijel: Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1996, 394 str. 34. Pučko Danijel: Strateško upravljanje. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003, 390 str. 35. Pučko Danijel: Analiza poslovanja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1998, 289 str. 36. Rant Marko: Operativna priprava proizvodnje. Kranj: Moderna organizacija, 1988,

184 str. 37. Rebernik Miroslav: Ekonomika podjetja. Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1995,

298 str. 38. Ribnikar Ivan: Monetarna ekonomija 1. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2003,

471 str. 39. Rojšek Iča: Temelji trženja. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 1993, 50 str. 40. Rozman Rudi: Planiranje poslovanja podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1993,

316 str. 41. Rozman Rudi, Kovač Jure, Koletnik Franc: Management. Ljubljana: Gospodarski

vestnik, 1993, 310 str. 42. Smith Howard, Fingar Peter: Business Process Management – The Third Wave,

Meghan-Kiffer Press, Tampa, Florida, 2003, 292 str. 43. Standardna klasifikacija poklicev SKP-V2. 2. dopolnjena izdaja s povzetkom v

angleškem jeziku. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, 2000, 631 str. 44. Stanič Rebeka: Ravnanje založniških projektov – primer novega učbenika

izobraževalnega založništva družbe DZS. Specialistično delo: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2005, 82 str.

45. Širaj Marjan: Kakovostne informacije za poslovne odločitve. Ljubljana: Gospodarski vestnik, 1996, št. 4, str. 73–77.

46. Šoltes Igor: Kljub zakonu še nejasno, kaj je informacija javnega značaja. Ljubljana: Pravna praksa, št. 35, 2003, str. 3.

47. Tavčar Mitja: Nevidni ali prikriti strateški management. Kranj: Organizacija in kadri, 1993, št. 3–4, str. 162–167.

48. Tavčar I. Mitja: Strategija trženja. Koper: Visoka šola za management v Kopru, 1997, 313 str.

49. Treven Sonja: SWOT analiza. Kranj: Organizacija in kadri, 1992, št. 9–10, str. 645–653.

50. Turk Ivan: Podatki in informacije v poslovnem sistemu. Kranj: Moderna organizacija, 1979, 191 str.

51. Turner John Rodney: The Handbook of Project – Based Management: Improving the Processes for Achieving Strategic Objectives. London: Mc Graw-Hill, 1997, 540 str.

52. Wilson M. S., Gilligan Colin, Pearson J. David: Strategic Marketing Management: Planning, implementation and Control. East Kilbride, Scotland: Butterworth-Heinemann, 1994, 644 str.

78

53. Wysocki Robert K.: Effective Project Management: Traditional, Adaptive, Extreme. Indianapolis: J. Wiley, 2003, 464 str.

54. Žilić Željka: Ravnanje projekta. Diplomsko delo: Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1994, 50 str.

55. Žnideršič Martin: Knjiga in trg. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982, 287 str.

VIRI

1. Česen Andrej: Planiranje in kontroliranje projektov: gradivo za predmet, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2005.

2. EOS Svetovanje d.o.o.: Študija: Primerjava prihodkov in stroškov publikacije Uradni list, januar 2001.

3. How to reach Europe? – Advertising Rates & Market Data. Wadenswil: Union de la Presse Economique et Financiere Europeenne, št. 1992/93 do 1997/98.

4. http://www.business-press.org/about.asp, 3. 10. 2005. 5. Interna gradiva Javnega podjetja Uradni list Republike Slovenije d.o.o. 6. Interna gradiva Urada za javna naročila. 7. Interna gradiva Urada za makroekonomske analize in razvoj. 8. ISO 10006: Obvladovanje kakovosti – napotki za kakovost pri projektnem

managementu, izvlečki napotkov: Project Management Consulting Andrej Česen, Trzin, 1998.

9. http://www.gzs.si, 24. 10. 2005. 10. http://www.nrb.info/, 24. 10. 2005. 11. http://www.ooz-maribor.si, 25. 10. 2005. 12. http://www.obrtnik.ozs.si/obrtnik/, 25. 10. 2005. 13. http://www.revijakapital.com/kapital/, 25. 10. 2005. 14. http://www.finance-on.net, 25. 10. 2005. 15. http://www.gov.si/durs/index.php?lg=sl&f=19.html, 25. 10. 2005. 16. http://www.rfr.si/izdaja/revija_iks.html, 25. 10. 2005. 17. Skupno poročilo o oddanih javnih naročilih v letu 2004,

http://www.sigov.si/mf/slov/javnar/javnar.htm, 3. 11. 2005. 18. http://www.rcc-irc.si/STORITVE/irc-erp-frk.html; 1. 6. 2006. 19. http://www.gzs.si/ArhivNovic.asp?ID=27766; 1. 6. 2006. 20. http://www.poslovne-informacije.si; 11. 11. 2006. 21. Rozman Rudi: Projektni management (ravnanje projektov): gradivo za predmet, 2005. 22. Rozman Rudi, Projektni mananagement, gradivo za podiplomski študij 1. in 2. del:

Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1994, 182 str. 23. Trends in Newsroom, http://www.trends-in-newsrooms.org; 11. 11. 2006. 24. Zarnik Bojana: Poslovne informacije na globalnem trgu in v Sloveniji,

http://www.poslovne-informacije.si; 11. 11. 2006. 25. http://forum.europa.eu.int/irc/opoce/ojf/info/data/prod/html/act15.htm, 8. 12. 2006.

79

26. http://www.ajour.se/indexeng.htmy, 12. 12. 2004. 27. Veliki splošni leksikon. Peta knjiga Ma–Ož. Državna založba Slovenije, 1998,

5005 str. 28. http://www.asociaceppp.cz/index.php?cnt=bulletin, 5. 1. 2007.

Priloga 1: WBS projekta časopis Javni razpisi

Aktivnost WBS časopis JAVNI RAZPISI Trajanje (v tednih)

1000 PLANIRANJE UREDNIŠTVA 41100 Oblikovanje uredniškega odbora 21200 Oblikovanje uredniškega tima 21300 Iskanje zunanjih izvajalcev 31400 Iskanje lokacije sedeža uredništva 4

2000 PRIPRAVA PRVE ŠTEVILKE 122100 Priprava koncepta časopisa 32200 Priprava člankov 42300 Organiziranje informacijske povezave 122400 Tehnično urejanje časopisa 12500 Iskanje sponzorjev 12

3000 IZBIRA TISKARNE 63100 Iskanje primernih tiskarn 13200 Pridobivanje ponudb 23300 Ocenjevanje ponudb 13400 Izbira njaugodnejše ponudbe 13500 Podpis pogodbe 0,5

4000 TRŽENJE ČASOPISA 84100 Priprava trženjskega načrta 44200 Organiziranje naročniške službe 14300 Priprava spletne strani 44400 Trženjske akcije 4

5000 LANSIRANJE ČASOPISA JAVNI RAZPIS 15100 Medijska promocija prve številke 25200 Tiskanje prve številke 0,55300 Razpečevanje prve številke 0,25400 Vzpostavitev spletne strani 15500 Predstavitev prve številke 2

6000 KONČANJE IN POPROJEKTNA EVALVACIJA 16100 Ocenjevanje uspešnosti 16200 Korigiranje napak 0,56300 Oblikovanje vmesnega poročila 0,5

7000 PRIPRAVA DRUGE ŠTEVILKE 17100 Priprava člankov 17200 Tehnično urejanje 0,57300 Zaključevanje številke 0,37400 Tiskanje druge številke 0,27500 Oblikovanje končnega poročila 2

Priloga 2: Matrika odgovornosti

Projekt:

MATRIKA ODGOVORNOSTI Pripravil: Datum:

Legenda simbolov: I = izvaja D = odloča, odobrava S = sodeluje O = obveščen

OPIS NALOGE ALI FUNKCIJE

Vir: Česen, 2005

fizična ali pravna oseba oziroma organizacijska enota

Priloga 3: Uradni list Republike Slovenije

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 44 Ljubljana, ponedeljek 21. 5. 2007 Cena 2,75 € · 660 SIT ISSN 1318-0576 Leto XVII

DRŽAVNI ZBOR2415. Zakon o železniškem prometu (uradno

prečiščeno besedilo) (ZZelP-UPB4)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Držav-ni zbor Republike Slovenije na seji 26. aprila 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o železniškem prometu, ki obsega:

– Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99 z dne 12. 11. 1999),

– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01 z dne 16. 2. 2001),

– Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01 z dne 5. 5. 2001),

– Zakon o državni upravi – ZDU-1 (Uradni list RS, št. 52/02 z dne 14. 6. 2002),

– Zakon o inšpekcijskem nadzoru – ZIN (Uradni list RS, št. 56/02 z dne 28. 6. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železni-škem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železni-škem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03 z dne 13. 6. 2003),

– Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolni-tvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04 z dne 5. 8. 2004),

– odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije o razve-ljavitvi 38. člena Zakona o železniškem prometu, št. U-I-316/04-6 (Uradni list RS, št. 29/05 z dne 22. 3. 2005) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železni-škem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07 z dne 20. 2. 2007).

Št. 326-03/97-8/18Ljubljana, dne 26. aprila 2007EPA 1298-IV

PredsednikDržavnega zbora

Republike SlovenijeFrance Cukjati, dr. med., l.r.

Z A K O NO ŽELEZNIŠKEM PROMETU uradno prečiščeno besedilo

(ZZelP-UPB4)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(namen zakona)

(1) Ta zakon določa pogoje za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu, storitve, ki so na področju železniške-

ga prometa javne dobrine, ki jih zagotavlja Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: država) z obvezno gospodarsko javno službo, javno železniško infrastrukturo, njen status in pogoje za pristop nanjo, način uresničevanja pravice do stavke na področju železniškega prometa, ustanovitev, naloge in pristoj-nosti regulatornega organa, ustanovitev, naloge ter pristojnosti Javne agencije za železniški promet (v nadaljnjem besedilu: agencija), naloge in pristojnosti varnostnega organa, naloge in pristojnosti preiskovalnega organa in poslovni sistem sloven-skih železniških družb.

(2) Ta zakon prenaša v slovenski pravni red določbe naslednjih direktiv:

– Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237, z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/51/ES Evropskega parlamenta in sveta, z dne 29. aprila 2004, o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 164);

– Direktive Sveta 95/18/ES, z dne 19. junija 1995, o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L št. 143 z dne 27. 6. 1995, str. 70; v nadaljnjem besedilu Direktiva 95/18/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Par-lamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železni-cah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmoglji-vosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);

– Direktive Evropskega Parlamenta in Sveta 2001/14/ES, z dne 26. februarja 2001, o dodeljevanju železniških infrastruk-turnih zmogljivostih, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75, z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu Direk-tiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sveta, z dne 29. aprila 2004, o var-nosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastruk-turnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44);

– Direktive 2004/49/ES Evropskega Parlamenta in Sve-ta, z dne 29. aprila 2004, o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, na-ložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. aprila 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES).

Stran 6098 / Št. 44 / 21. 5. 2007 Uradni list Republike Slovenije

2. člen(pomen izrazov)

(1) V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji po-men:

1. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pristop nanjo na območju Republike Slovenije;

2. »investicije na javni železniški infrastrukturi« so gradi-tev nove in dograditev obstoječe javne železniške infrastruk-ture, s katerimi se izboljša prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture;

3. »licenca« je dokument, s katerim je prevozniku prizna-na sposobnost, da opravlja vse ali posamezne vrste prevoznih storitev v železniškem prometu;

4. »licenčni organ« je organ, pristojen za izdajanje licenc iz prejšnje alinee;

5. »mednarodne storitve prevoza blaga« so prevozne sto-ritve, pri katerih vlak prečka najmanj eno državno mejo države članice Evropske skupnosti, lahko je sestavljen in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne in namembne postaje, vagon pa mora prečkati najmanj eno državno mejo;

6. »mednarodno poslovno združenje« je zveza najmanj dveh prevoznikov s sedežem v različnih državah, članicah Evropske skupnosti, katerega cilj je izvajanje mednarodnih pre-voznih storitev v železniškem prometu med državami članicami Evropske skupnosti;

7. »incident« pomeni katerikoli dogodek, razen resne ne-sreče in nesreče, ki je povezan z železniškim prometom in ki bi lahko vplival na njegovo varnost;

8. »nesreča« pomeni nehoteni ali nenamerni nepričako-vani dogodek ali posebni niz takih dogodkov, ki imajo škodlji-ve posledice; nesreče se razvrščajo v naslednje kategorije: trčenja, iztirjenja, nesreče na nivojskih prehodih, nesreče, ki jih povzročijo vozna sredstva med gibanjem in v katerih so udeležene osebe, požari in druge;

9. »prevozne storitve« v železniškem prometu so prevoz potnikov in/ali blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu;

10. »prevoznik« je gospodarska družba, katere glavna dejavnost je opravljanje oziroma zagotavljanje prevoznih stori-tev v železniškem prometu in ima za zagotavljanje omenjenih storitev licenco ter zagotavlja vleko vlakov, ali gospodarska družba, ki opravlja vleko vlakov in ima za zagotavljanje te storitve licenco;

11. »preiskovalni organ« je stalni organ za preiskavo ne-sreč in incidentov, ki je v primeru nesreče ali incidenta zadolžen opravljati funkcijo glavnega preiskovalca skladno s tem zako-nom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

12. »pristop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;

13. »prosilec« je prevoznik ali mednarodno poslovno združenje ali druga pravna oseba, ki zaradi javnega (država, lokalna skupnost, izvajalec gospodarske javne službe) ali ko-mercialnega (prevozniki tovora, špediterji in prevozniki v kom-biniranem prometu) interesa potrebuje vlakovno pot;

14. »regulatorni organ« je organ, ki skrbi za uveljavljanje temeljnih načel tega zakona in je pristojen za reševanje pritožb zoper posamične upravne akte agencije, ki se nanašajo na dodeljevanje vlakovnih poti, določanje uporabnine ter izdajo licenc ter druge naloge, ki jih določa zakon;

15. »resna nesreča« pomeni katerokoli trčenje ali iztir-jenje vlakov, katerega posledice so smrt ene ali več oseb ali resne poškodbe petih ali več oseb ali velika škoda na voznih sredstvih, infrastrukturi ali v okolju, in vsaka druga podobna nesreča, ki ima očitni vpliv na ureditev varnosti na železnici ali na upravljanje varnosti; »velika škoda« pomeni škodo, ki jo lahko preiskovalni organ oceni takoj in ki znaša vsaj 2 milijona evrov;

16. »tranzit« po železniški infrastrukturi je pristop nanjo, pri čemer jo prevoznik uporablja za pot vlaka od državne meje do druge državne meje;

17. »upravljavec« javne železniške infrastrukture (v na-daljnjem besedilu: upravljavec) je pravna oseba, ki je odgo-vorna za vzdrževanje javne železniške infrastrukture, vodenje prometa na njej in za gospodarjenje z njo;

18. »vlakovna pot« je zmogljivost transportne infrastruk-ture, potrebna za vožnjo vlaka med dvema krajema ob dolo-čenem času;

19. »varnostni organ« je organ, zadolžen za naloge v zve-zi z varnostjo v železniškem prometu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

20. »varnostni regulativni okvir« so predpisi, ki vsebujejo varnostne zahteve za železniški promet in veljajo za več kot enega prevoznika, ne glede na to, kateri organ jih je izdal;

21. »vozni red« je tehnološki načrt prevoznika za dolo-čeno voznoredno obdobje, ki je izdelan na podlagi voznega reda omrežja;

22. »vozni red omrežja« je akt agencije, ki obsega podat-ke o vseh načrtovanih vožnjah vlakov in tirnih vozil na železni-škem omrežju v času njegove veljavnosti.

(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varnost železniškega prometa.

I.a TEMELJNA NAČELA

2.a člen(načelo enakopravnosti)

Prevoznik in upravljavec morata storitve, ki jih ponujata, zagotavljati vsakomur pod enakimi, vnaprej določenimi in ob-javljenimi pogoji.

2.b člen(načelo stalnosti)

Javne dobrine, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, morata zagotavljati tako, da je zago-tovljena stalnost storitev, kar pomeni, da jih tisti, ki jih ponujajo, zagotavljajo brez prekinitev, redno in točno ter so skladno z vnaprej določenim programom vedno na razpolago.

2.c člen(zagotavljanje sredstev za storitve v železniškem prometu)

(1) Storitve, ki se zagotavljajo v javnem interesu in jih ne plačujejo uporabniki v njihovi polni vrednosti, zagotavlja država ali lokalna skupnost s sredstvi iz proračuna in iz drugih virov.

(2) Druge storitve zaračunavajo izvajalci uporabnikom skladno z načeli ekonomskega poslovanja.

2.d člen(načelo prilagodljivosti)

Zagotavljanje javnih dobrin, ki jih s svojimi storitvami zagotavljata prevoznik in upravljavec, se mora prilagajati ra-zvoju in potrebam uporabnikov ter preneha, če ni več potrebe za njihovo zagotavljanje, oziroma če se ugotovi, da jih je moč zagotoviti na drug način.

II. PREVOZNE STORITVE V ŽELEZNIŠKEM PROMETU

3. člen(javni prevoz in prevoz za lastne potrebe)

(1) Prevozne storitve v železniškem prometu opravlja prevoznik kot javni prevoz. Javni prevoz je prevoz potnikov ali blaga, ki je pod enakimi pogoji dostopen vsakomur in ki ga prevoznik opravlja na podlagi sklenjene pogodbe o prevozu.

(2) Prevoz za lastne potrebe je prevoz oseb ali blaga v železniškem prometu, ki ga prevoznik opravlja za potrebe svoje dejavnosti.

(3) Prevozne storitve v železniškem prometu se izvajajo po tržnih pogojih, kolikor ta zakon ne določa drugače.

Uradni list Republike Slovenije Št.44 / 21. 5. 2007 / Stran 6099

4. člen(državna nadomestila)

(1) Prevozniku, ki opravlja:– železniški prevoz potnikov v mednarodnem prometu,– železniški prevoz blaga in– kombinirani prevoz,

lahko država zaradi uresničevanja posebnih interesov nado-mešča del sredstev za naložbe, za raziskave in del stroškov prevozov, s katerimi se mu zagotavlja enakopraven ekonomski položaj s prevozniki blaga in potnikov v drugih vrstah prometa, oziroma zagotavlja povračilo stroškov, ki jih ima zaradi tega, ker opravlja prevoz, ki ga ne bi opravljal, če bi ga opravljal le zaradi svojega ekonomskega interesa.

(2) Za nadomestilo lahko zaprosi prevoznik, ki je regi-striran v Republiki Sloveniji in ki z obrazloženo zahtevo lahko izkaže, da je skladno s prvim odstavkom tega člena upravičen do nadomestila. Zahtevi mora priložiti dokazila o razliki med realizirano prodajno ceno in stroški prevoza ter ceno, ki jo dosegajo drugi prevozniki, oziroma dokazilo o ekonomski upra-vičenosti naložbe ali smotrnosti raziskave.

(3) Pri presoji upravičenosti zahteve prevoznika za nado-mestilo stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:

– javni interes;– možnost dostopa do drugih oblik prevoza, če gre za

prevoz potnikov ali blaga;– razliko med prihodkom na osnovi tarife in stroški pre-

voznika;– razliko med prihodki, ki jih prevoznik lahko doseže na

trgu in dejanskimi stroški prevoza;– usmerjenost raziskovalnega dela v dolgoročno zasnovo

razvoja slovenskega železniškega prometa s poudarkom na uresničevanju nacionalnega programa razvoja javne železni-ške infrastrukture;

– vpliv naložbe na varnost železniškega prometa in na kvalitativne ter kvantitativne možnosti, ki jih le-ta zagotavlja uporabnikom.

(4) Vlada predpiše način uporabe kriterijev in pomen po-sameznega kriterija iz prejšnjega odstavka tega člena.

(5) Medsebojne pravice in obveznosti uredita upravičenec, ki mu je bilo nadomestilo odobreno, in ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), s pogodbo.

(6) Prevoznik, ki je prejel državno nadomestilo, mora zaradi preglednosti uporabe nadomestil, ki jih je prejel, voditi ločene evidence o prejetih nadomestilih in posredovati vse podatke, skladno z zahtevami ministrstva.

5. člen(kombinirani prevoz)

(1) Kombinirani prevoz je prevoz blaga, pri katerem se zabojnik dolžine najmanj 6 m, zamenljivo tovorišče, tovorna prikolica, sedlasti polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje in cestno tovorno vozilo prevaža v železniškem prometu ali po vodni plovni poti, pri čemer se dovoz in odvoz intermodalnih prevoznih enot z nakladališč ali razkladališč do najbližjega terminala za kombinirani prevoz, oziroma pristanišča RO-RO, opravita s cestnim prevozom.

(2) Vlada z uredbo določi razdaljo dovoza in odvoza po cestnem omrežju, dokumente, ki jih mora za izvajanje dovoza in odvoza zagotoviti prevoznik, takse in druge pristojbine, ki jih mora plačevati prevoznik za dovoz in odvoz, ter morebi-tne oprostitve plačila taks in pristojbin skladno z zakonom in druga vprašanja, povezana z operativnim izvajanjem dovoza in odvoza.

6. člen(prevoz potnikov)

(1) Prevoz potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu zagotavlja država kot javno dobrino z obvezno gospodarsko javno službo v obsegu, ki jo določa pro-metna politika na področju javnega potniškega prometa.

(2) Obseg storitev obvezne gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka za posamezno voznoredno obdobje se določi z voznim redom za potniški promet, ki ga sprejme izvajalec gospodarske javne službe po predhodnnem soglasju ministrstva. Pri tem ministrstvo zagotavlja celovitost in usklaje-nost sistema javnega potniškega prometa.

(3) Če so potrebe prebivalcev določenega območja večje od ponudbe prevoza, ki je zagotovljen s službo iz prejšnjega odstavka, jih skladno s svojimi potrebami in možnostmi lahko zagotavlja tudi lokalna skupnost tako, da za povečan obseg storitev zagotovi sredstva, ki jih sicer za storitve iz prvega od-stavka tega člena zagotavlja država.

(4) Država ali lokalna skupnost zaradi smotrnosti in do-seganja večje kakovosti uslug javnega potniškega prometa zagotavlja kot javno dobrino prevozne storitve, ki jih na načelih enotne in celovite ponudbe izvajajo prevozniki v različnih vrstah prometa.

7. člen(ravnanje ob stavki)

(1) Med stavko morajo železniški delavci v skladu s pred-pisi o varnosti železniškega prometa, zagotavljati minimalni obseg prevoznih storitev v železniškem prometu, s katerim se zagotavlja varnost ljudi in premoženja in so nenadomestljiv pogoj za delo pravnih in fizičnih oseb ter izpolnjevanje medna-rodnih obveznosti. S kolektivno pogodbo za dejavnost železni-škega prometa in z dogovorom, sklenjenim na njeni podlagi, se določijo elementi za izdelavo voznega reda ter način dela med stavko.

(2) Med stavko morajo delavci opravljati tudi prevozne storitve v železniškem prometu za obrambo, zaščito in reševa-nje oziroma dela, ki so potrebna, da se med naravno in drugo nesrečo rešijo človeška življenja in premoženje.

(3) Stavka, ki se izvaja skladno s predpisi, kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sklenjenim dogovorom, se ne šteje za posebne razmere v gospodarstvu v smislu 8. člena tega zakona.

8. člen(ravnanje ob posebnih razmerah)

(1) Ob posebnih razmerah, ki jih ugotovi vlada (naravne in druge nesreče, motnje v gospodarstvu ipd.), lahko ta določi prednostne prevozne storitve v železniškem prometu.

(2) Vlada lahko pooblasti ministra, pristojnega za promet, da v primerih iz prejšnjega odstavka določi vlake, ki morajo vo-ziti, in delo, ki mora biti v zvezi s tem opravljeno, pri čemer mora ob naravnih in drugih nesrečah upoštevati odločitve organov, ki vodijo zaščito, reševanje in pomoč.

(3) V vojnem ali izrednem stanju lahko minister, pristojen za promet, določi način dela pri prevoznikih in tistih pravnih osebah, ki opravljajo gospodarsko javno službo v železniškem prometu.

III. ŽELEZNIŠKA INFRASTRUKTURA

1.Javna železniška infrastruktura

9. člen(status javne železniške infrastrukture in upravljanje)(1) Javna železniška infrastruktura so objekti in naprave,

potrebni za nemoteno odvijanje javnega železniškega pro-meta ter pripadajoča zemljišča, ki funkcionalno služijo njihovi namenski rabi.

(2) Javna železniška infrastruktura je grajeno javno dobro v lasti države in se uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(3) Železniški promet na javni železniški infrastrukturi se odvija pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo varnost že-lezniškega prometa. Prevozne storitve v železniškem prometu


morajo biti opravljene skladno s predpisi, ki urejajo javni prevoz potnikov in blaga.

(4) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena je na javni železniški infrastrukturi mogoče pridobiti služnost napeljeva-nja vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovoda, služnost prehoda ter pravico do uporabe na podlagi zakupa ali najema. Pogodbe o služnosti in zakupno ali najemno pogodbo sklepa z uporabnikom upravljavec.

(5) Država lahko zaradi javne koristi del javne železniške infrastrukture izroči v uporabo lokalni skupnosti, ki to javno infrastrukturo potrebuje za zadovoljevanje potreb prebivalcev svojega območja po javnem prevozu ali zadovoljevanje potreb svojega gospodarstva, ki ga prevoznik noče ali ne more za-gotoviti. Javna železniška infrastruktura v tem primeru ostane državna last, država in lokalna skupnost pa s pogodbo, ki jo v posameznem primeru v imenu države na podlagi pooblastila vlade sklene upravljavec, uredita medsebojna razmerja zlasti v zvezi z vzdrževanjem javne železniške infrastrukture in vode-njem prometa na njej ter zagotavljanjem prometne varnosti.

10. člen(sestavni deli javne železniške infrastrukture)

Sestavni deli javne železniške infrastrukture so:– zemljišča, na katerih je zgrajena javna železniška infra-

struktura in zemljišča, ki so namenjena njeni funkcionalni rabi;– tiri in progovno telo, zlasti nasipi, useki, drenaže, odvodni

jarki in kanali, obložni zidovi, nasadi za zaščito pobočij itd.;– zgornji ustroj zlasti tirnice, vodilne tirnice, pragovi, ve-

zni in pritrdilni material, greda, vključno s tamponskim slojem, kretnice, križišča, okretnice in prenosnice (razen tistih, ki so izključno namenjene lokomotivam);

– potniški peroni;– tovorne klančine, dostopne poti, zidne ograje, žive meje,

palisade, protipožarni pasovi, naprave za ogrevanje kretnic, snegolovi;

– grajeni objekti, zlasti mostovi, prepusti, nadhodi, predo-ri, galerije, podporni in oporni zidovi ter objekti za zaščito pred plazovi, padanjem kamenja in alarmne naprave;

– nivojski prehodi, vključno z napravami za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;

– dostopne poti za potnike in dovoz blaga;– signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave na

odprti progi, na železniških in ranžirnih postajah, vključno z napravami za njihovo napajanje z električno energijo in prostori za te naprave, tirne zavore;

– električna razsvetljava, namenjena varnemu železni-škemu prometu;

– naprave za pretvorbo in prenos električne energije kot pogonske energije za vleko vlakov, zlasti elektro-napajalne postaje, energetski vodi od elektro-napajalnih postaj do vozne mreže, vozna mreža z nosilno konstrukcijo;

– zgradbe, namenjene vodenju železniškega prometa, in zgradbe, ki se uporabljajo za neposredno opravljanje gospo-darske javne službe vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;

– ranžirne postaje s pripadajočimi napravami.(2) Sestavni deli javne železniške infrastrukture niso po-

pravljalni tiri (tiri za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov), tiri v lokomotivskih depojih in garažni tiri.

11. člen(gospodarska javna služba vzdrževanja javne železniške

infrastrukture ter vodenja železniškega prometa)(1) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture in vodenje

železniškega prometa na njej je obvezna gospodarska javna služba.

(2) Gospodarsko javno službo iz prejšnjega odstavka opravlja upravljavec na podlagi pogodbe o opravljanju gospo-darske javne službe.

(3) Vzdrževanje javne železniške infrastrukture obsega predvsem izvajanje oziroma organiziranje:

– rednih vzdrževalnih del, ki ohranjajo normalno obrato-valno sposobnost in zagotavljajo prometno varnost; v redna vzdrževalna dela sodi tudi zamenjava v okviru vzdrževanja, ki pomeni zamenjavo komponent pri preventivnem in korek-tivnem vzdrževanju z deli, ki imajo identično funkcijo in enako delujejo ter nadzor nad podsistemi, zagotovitev vzpostavitve prevoznosti prog ob naravnih in drugih nesrečah, vodenje re-gistrov in evidenc in izvajanje meritev posameznih parametrov ali delov sistema;

– vzdrževalnih del v javno korist, namenjenih zagotavlja-nju obveznih gospodarskih javnih služb, s katerimi se izboljšajo prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške in-frastrukture ali gradijo pomožni objekti in naprave javne žele-zniške infrastrukture, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb na področju železniškega prometa ter s katerimi se ne posega zunaj območja progovnega pasu;

– investicijskih vzdrževalnih del, ki se izvajajo na daljša časovna obdobja in obsegajo izvedbo popravil ali večjih ob-novitvenih del na podsistemu ali delu podsistema, s katerimi se ne spreminja celotno delovanje podsistema ali njegova namembnost.

(4) Vodenje železniškega prometa na javni železniški infrastrukturi obsega predvsem:

– vodenje prometa vlakov;– izdelavo in izvajanje voznega reda omrežja;– opravljanje tehnološkega procesa dela na prometnih

mestih;– nadzor nad delom prevoznikov, ki ga zahteva opravlja-

nje dela skladno s tem zakonom in predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu;

– obveščanje varnostnega organa o sumu kršitve, ki jo je storil prevoznik s svojim ravnanjem v nasprotju z licenco, varnostnim spričevalom ali dodeljeno vlakovno potjo, in obve-ščanje Prometnega inšpektorata Republike Slovenije o kršitvah določb predpisov, ki urejajo varnost v železniškem prometu.

(5) Vlada z uredbo določi način opravljanja gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena in z upravljavcem sklene pogodbo iz drugega odstavka tega člena.

11.a člen(gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo)

(1) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo izvaja upravljavec na podlagi pogodbe, ki jo sklene z vlado.

(2) Gospodarjenje z javno železniško infrastrukturo ob-sega predvsem:

– pripravo predloga načrta vzdrževanja obstoječe javne železniške infrastrukture;

– pripravo predloga načrta investicij v javno železniško infrastrukturo;

– pripravo strokovnih podlag za nove razvojne projekte železniške infrastrukture;

– sklepanje pravnih poslov povezanih z gospodarjenjem z javno železniško infrastrukturo in postajnimi poslopji, v primeru in obsegu, ko ti ne služijo ali niso nujni za izvajanje njihovega osnovnega namena.

Prihodki ustvarjeni z gospodarjenjem iz četrte alinee tega odstavka se namensko uporabijo za vzdrževanje javne žele-zniške infrastrukture.

11.b člen(druge naloge upravljavca)

Upravljavec poleg nalog iz 11. in 11.a člena tega zakona opravlja še naslednje naloge:

– nadzor nad investicijskimi deli zaradi zagotavljanja var-nosti železniškega prometa;

– izdajo soglasij za posege v progovni in varovalni pro-govni pas v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;


– izdelavo in objavo programa omrežja;– pobiranje uporabnine;– upravljanje z železniškimi postajnimi poslopji.

12. člen(odvzem statusa grajenega javnega dobra)

(1) Delu javne železniške infrastrukture se lahko odvzame status grajenega javnega dobra le, če ni več potreben za odvi-janje javnega železniškega prometa ter opravljanje prevoznih storitev v javnem železniškem prometu.

(2) Če je delu javne železniške infrastrukture odvzet sta-tus grajenega javnega dobra, odloča o njegovi namembnosti vlada.

13. člen(nacionalni program in vodenje investicij)

(1) Cilji in naloge strategije razvoja železniškega prometa, investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture se natančneje določijo v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: nacionalni program), ki ga na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije za obdobje najmanj petih let.

(2) Z nacionalnim programom se v zvezi z investicijami v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanjem javne železni-ške infrastrukture podrobneje določijo vrstni red prednostnih nalog investicij v javno železniško infrastrukturo in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, viri sredstev za njihovo uresni-čitev ter dinamika in obseg uresničevanja posameznih nalog v načrtovalnem obdobju. Določitev prednostnih nalog mora temeljiti na prometno-političnih in razvojnih ciljih ob upošteva-nju objektivnih prometnih, tehničnih, ekonomsko-finančnih in okolje-varstvenih merilih.

(3) Na podlagi nacionalnega programa, na predlog mini-strstva, sprejme vlada letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infra-strukture za koledarsko leto. O uresničevanju letnega načrta poroča vlada Državnemu zboru Republike Slovenije po izteku obdobja, za katero je bil sprejet.

(4) Letni načrt investicij v javno železniško infrastrukturo in letni načrt vzdrževanja javne železniške infrastrukture pripravi ministrstvo na predlog upravljavca.

(5) Direkcija za vodenje investicij v javno železniško in-frastrukturo, kot organ v sestavi ministrstva s sedežem v Ma-riboru, opravlja naloge vodenja investicij v javno železniško infrastrukturo, ki obsegajo zlasti naslednje:

– pripravo, organiziranje in vodenje investicij v vseh fazah investicijskega procesa;

– organiziranje in izvajanje revizij projektne dokumenta-cije v skladu s predpisi.

14. člen(javno zasebno partnerstvo za razvoj javne železniške

infrastrukture)(1) Gradnja in dogradnja javne železniške infrastrukture,

predvidena z nacionalnim programom razvoja železniške in-frastrukture, se lahko zagotovi tudi v obliki javno zasebnega partnerstva, skladno z določili zakona, ki ureja javno zasebno partnerstvo in tega zakona. V tem primeru mora biti pod enaki-mi pogoji zagotovljen prost dostop do železniške infrastrukture in stopnja varnosti železniškega prometa kot velja za obstoječo javno železniško infrastrukturo.

(2) V javno zasebnem partnerstvu, katerega predmet je dogradnja obstoječega železniškega omrežja ali gradnja nove proge, se zagotavlja funkcija upravljavca javne železniške infra-strukture tako, da koncesionar v obdobju koncesije, prevzame odgovornost za poslovne učinke gospodarjenja in za poslovno tveganje v zvezi s predmetom koncesije. Upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena zakona, pa v imenu in za račun koncesio-narja prevzame odgovornost za izvajanje funkcije upravljavca

iz 11. člena tega zakona, če to funkcijo izvaja pod ekonomsko primerljivimi pogoji, konkurenčno in v skladu z normativi za izvajanje tovrstnih storitev na evropskem trgu.

(3) Vlada v aktu o javno-zasebnem partnerstvu na predlog ministrstva določi predmet javno-zasebnega partnerstva, uredi pravice in obveznosti koncesionarja javno-zasebnega partner-stva ter določi predviden način financiranja javno-zasebnega partnerstva in druga finančna razmerja.

(4) V primeru, da upravljavec iz prvega odstavka 27.c člena ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka tega člena, lahko vlada v okviru predmeta javno-zasebnega partnerstva iz drugega odstavka določi, da izvajalec javno zasebnega partnerstva opravlja obvezne gospodarske službe iz 11. čle-na tega zakona, razen nalog iz četrtega odstavka tega člena, naloge iz 11.a člena tega zakona ter naloge upravljavca iz 11.b člena tega zakona, razen nalog iz druge alinee tega člena.

2. Pristop na javno železniško infrastrukturo, licence za izvajanje prevoznih storitev, varnostna spričevala

in varnostna pooblastila

15. člen(dodelitev vlakovne poti)

(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katere-ga opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti pristop na javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.

(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.

(3) Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dode-ljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.

(4) Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene pre-vozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje v 60 dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regu-latorni organ. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh pri-lagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.

(5) Agencija lahko dodeli prosilcu vlakovno pot, če je za-gotovljena vzajemnost obravnave prevoznikov z državo, kjer je registriran prosilec, in če je:

a) za dostop in tranzit:– prosilec prevoznik registriran v Republiki Sloveniji;– prosilec mednarodno poslovno združenje, katerega član

ima sedež v Republiki Sloveniji;b) za tranzit:– prosilec mednarodno poslovno združenje, katerega

člani imajo svoj sedež v drugih državah, članicah Evropske unije, združenje pa izvaja mednarodni prevoz med državami, članicami Evropske unije, in potrebuje vlakovno pot za tranzit čez območje Republike Slovenije;

c) za dostop:– prosilec prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v med-

narodnem kombiniranem prevozu;– prosilec prevoznik, ki opravlja prevoz blaga v med-

narodnem prometu po progah čezevropskega železniškega omrežja za tovorni promet (TERFN);

– prosilec prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v med-narodnem prevozu blaga.


(6) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora agencija upošte-vati naslednje kriterije:

– obseg storitev;– čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;– pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infra-

strukture in vodenja prometa na njej z uporabnino;– obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;– ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v

železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti;– druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje

javne železniške infrastrukture.(7) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, opravlja

prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo, ki vsebuje splošne, tehnične in finančne določbe, prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavlja-njem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Določbe pogodb, ki jih sklepa upra-vljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminacijske.

(8) Vlada določi način uporabe kriterijev in pomen posa-meznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.

(9) Prevozniki Evropske skupnosti imajo prost dostop do javnega železniškega omrežja v Republiki Sloveniji, z name-nom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.

(10) Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve pre-voznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na železnici, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.

(11) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik upravljavcu plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kri-tju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.

(12) Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:

– stroški vzdrževanja in dograditev javne železniške in-frastrukture;

– uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih, predvsem v cestnem prometu;

– dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;

– število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;

– stroški energije;– vlakovni kilometri;– brutotonski kilometri;– vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik izvaja na

omrežju iz tretje alinee;– čas uporabe omrežja iz tretje alinee;– hitrost vlaka;– smeri prevoza;– kategorija vlaka in– količinski popusti.(13) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi

višino uporabnine agencija.(14) Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za

določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračuna-vanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentira-nja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.

16. člen(pogoji za pridobitev licence)

(1) Za licenco lahko zaprosi prevoznik, ki je za izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu registriran v Repu-bliki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:

– da ni v stečajnem postopku;– da član njegovega poslovodstva ni bil obsojen na zaporno

kazen v trajanju enega leta ali več, zaradi storitve kaznivega de-

janja zoper gospodarstvo, kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost ali kaznivega dejanja zoper zdravje ljudi;

– da izpolnjuje zahteve, ki se nanašajo na njegovo finanč-no sposobnost in strokovno usposobljenost;

– ter da je zmožen kriti morebitno odškodnino, ki izhaja iz odškodninske odgovornosti, ki bi nastala pri opravljanju njegove dejavnosti.

(2) Zahteve v zvezi s finančno sposobnostjo so izpolnje-ne, ko prevoznik dokaže, da bo v obdobju dvanajstih mesecev lahko izpolnjeval svoje obveznosti iz naslova dejavnosti, za katero želi pridobiti licenco.

(3) Zahteve, ki se nanašajo na strokovno usposobljenost, so izpolnjene, ko prevoznik dokaže, da ima vzpostavljeno or-ganiziranost upravljanja, ki zagotavlja ustrezna znanja oziroma izkušnje, potrebna za varen in zanesljiv nadzor obratovanja in nadzor nad postopki, katerih vrsta je opredeljena v licenci.

(4) Prevoznik izkaže, da je zmožen kriti morebitno odško-dninsko odgovornost iz naslova škode, ki bi jo utrpeli potniki, prtljaga, tovor, pošta ali tretje osebe, ki bi lahko nastala pri opravljanju njegove dejavnosti tako, da dokaže, da je ustrezno zavarovan za kritje svoje odgovornosti v primeru nesreče.

(5) Licenco izda oziroma podaljša agencija.(6) Prevoznik, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon,

je upravičen do dodelitve licence za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu. Licenco si je prevoznik dolžan pridobiti za tiste prevozne storitve, ki jih želi izvajati.

(7) Licenca sama po sebi imetniku ne daje pravice dosto-pa do javne železniške infrastrukture.

(8) Vlada z uredbo predpiše, kako se ugotavlja izpolnje-vanje pogojev iz prvega odstavka tega člena, postopek za ugotavljanje pogojev za začasen odvzem, preklic veljavnosti ali podaljšanje licence in postopek obveščanja tujih licenčnih organov, če njen nosilec v naši državi krši pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati.

17. člen(veljavnost licence)

(1) V Republiki Sloveniji veljajo licence, ki jih izdaja agen-cija. Veljajo tudi licence, ki jih izdajajo licenčni organi držav članic Evropske skupnosti.

(2) Licenca velja toliko časa, dokler prevoznik izpolnjuje pogoje in zahteve, ki jih predpisuje ta zakon in na njegovi pod-lagi izdani predpisi.

(3) Če agencija, resno dvomi, ali imetnik licence izpolnjuje pogoje in zahteve za podelitev licence, določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih, lahko kadar koli preveri, ali jih dejansko izpolnjuje.

(4) Če agencija ugotovi, da imetnik licence ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, licenco začasno odvzame, ali prekliče njeno veljavnost in jo odvzame.

(5) Če se utemeljeno sumi, da imetnik licence, ki mu je licenco izdal pristojni organ druge države, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev licence, mora agencija, o tem nemudoma obvesti-ti licenčni organ druge države, ki je licenco izdal.

(6) Če so podani razlogi za odvzem licence, ker niso izpol-njeni pogoji, ki se nanašajo na zagotovitev finančnih sposobno-sti, kot so opredeljene v drugem odstavku prejšnjega člena, je agencija nosilcu ne odvzame pod pogojem, da varnost prometa ni ogrožena. Če nosilec v šestih mesecih od ugotovitve dejstev iz prejšnjega stavka ne zagotovi pogojev, kot jih za njegovo finančno sposobnost predpisuje ta zakon, mu agencija licenco odvzame.

(7) Če imetnik licence preneha z izvajanjem prevoznih storitev v železniškem prometu za šest mesecev ali jih ne zač-ne izvajati šest mesecev po dodelitvi licence, mu lahko agen-cija naloži, da licenco predloži zaradi ponovnega ugotavljanja izpolnjevanja pogojev in jo začasno odvzame.

(8) Če prosilec začenja z dejavnostjo izvajanja prevoznih storitev v železniškem prometu, lahko zaprosi za določitev roka, daljšega od roka, določenega v prejšnjem odstavku.


Agencija lahko prosilcu ob upoštevanju posebne narave stori-tev, ki jih bo izvajal, rok podaljša.

(9) O statusnih spremembah mora imetnik licence najka-sneje v osmih dneh po prejemu sklepa registrskega sodišča obvestiti agencijo. Agencija, predvsem če gre za združitev ali prevzem, odloči, da mora imetnik za licenco ponovno zaprositi. Od vložitve zahteve za licenco do odločitve agencije lahko imetnik opravlja prevozne storitve v železniškem prometu v obsegu, kot mu to dovoljuje veljavna licenca, razen če agencija zaradi ogrožanja varnosti prometa prekliče veljavnost doseda-nje licence.

(10) Če namerava imetnik licence pomembneje spremeni-ti ali razširiti svojo dejavnost, mora zaprositi za novo licenco.

(11) Če agencija prevozniku licenco začasno odvzame, prekliče njeno veljavnost ali izda novo licenco oziroma podaljša njeno veljavnost, mora nemudoma o tem obvestiti Komisijo Evropske skupnosti.

18. člen(pogoji in postopek za pridobitev varnostnega spričevala)

(1) Za vožnjo po progah železniškega omrežja v Repu-bliki Sloveniji mora prevoznik pridobiti varnostno spričevalo. Prevozniku, ki želi prvič registrirati svojo dejavnost v Republiki Sloveniji izda varnostno spričevalo agencija. V varnostnem spričevalu morata biti navedeni vrsta in obseg storitev v žele-zniškem prometu.

(2) Varnostno spričevalo lahko velja za celotno ali samo za določeni del železniškega omrežja Republike Slovenije.

(3) Varnostno spričevalo je dokaz, da je prevoznik vzpo-stavil svoj sistem varnega upravljanja in da izpolnjuje zahteve tehničnih specifikacij o interoperabilnosti (v nadaljnjem bese-dilu: TSI) ter druge zahteve zakonodaje Evropske Skupnosti in nacionalnih predpisov o varnosti železniškega prometa.

(4) Varnostno spričevalo je sestavljeno iz:– spričevala, s katerim prevoznik dokaže, da izvaja sis-

tem varnega upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa in

– spričevala, s katerim se potrjuje, da je prevoznik sprejel ustrezne ukrepe, potrebne za izpolnjevanje posebnih zahtev za varnost železniškega prometa na določenem omrežju. Zah-teve lahko vključujejo uporabo TSI in nacionalnih varnostnih predpisov, pogoje, ki jih mora izpolnjevati osebje in dovoljenje za začetek obratovanja tirnih vozil, ki jih uporablja prevoznik v železniškem prometu.

(5) Za pridobitev spričevala iz druge alinee prejšnjega odstavka, mora prosilec predložiti naslednje dokumente:

– dokumentacijo v zvezi s TSI ali deli TSI, nacionalnimi varnostnimi prepisi in drugimi predpisi, ki veljajo za njegove dejavnosti, njegovim osebjem in tirnimi vozili ter dokumente, iz katerih je razvidno na kakšen način njegov sistem varnega upravljanja zagotavlja skladnost s TSI ali nacionalnimi varno-stnimi predpisi;

– dokumentacijo v zvezi s kategorijami izvršilnega osebja, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov ter da so pravilno potrjeni;

– dokumentacijo v zvezi s tipi tirnih vozil, ki obratujejo, vključno z dokazilom, da v celoti izpolnjujejo zahteve iz TSI ali nacionalnih predpisov in da so pravilno potrjeni.

Da bi se preprečilo podvajanje dela in zmanjšalo število informacij, se predloži samo povzetek dokumentacije v zvezi z elementi, ki so v skladu s TSI in drugimi zahtevami iz direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES z njunimi spremembami.

(6) Spričevalo, izdano v skladu s prvo alineo četrtega odstavka tega člena v državi članici Evropske skupnosti, je za enake storitve veljavno tudi v Republiki Sloveniji.

(7) V primeru, da namerava prevoznik v Republiki Slo-veniji izvajati dodatne storitve v železniškem prometu, mu agencija izda dodatno nacionalno spričevalo v skladu z drugo alineo četrtega odstavka tega člena.

(8) Varnostno spričevalo velja največ 5 let in se ga lahko na vlogo prevoznika podaljša. Varnostno spričevalo se delno ali

v celoti dopolni, kadar se bistveno spremenita vrsta ali obseg dejavnosti.

(9) Imetnik varnostnega spričevala nemudoma obvesti agencijo o vseh pomembnih spremembah pogojev za tisti del spričevala, ki se spreminja. Poleg tega imetnik obvesti agencijo vselej, kadar zaposli novo kategorijo osebja ali začne upora-bljati nove vrste tirnih vozil.

(10) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varno-stnega spričevala revidira, ko se bistveno spremeni varnostni regulativni okvir. Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega spričevala ne izpolnjuje več pogojev za izdano spričevalo, lahko prekliče veljavnost spričevala iz prve oziroma druge alinee četr-tega odstavka tega člena, pri čemer mora obrazložiti razloge za svojo odločitev. Agencija o preklicu veljavnosti dodatnega nacio-nalnega spričevala, izdanega v skladu s sedmim odstavkom tega člena, nemudoma obvesti varnostni organ države članice, ki je izdal spričevalo iz prve alinee četrtega odstavka tega člena. Prav tako mora agencija preklicati veljavnost varnostnega spričevala, če je očitno, da ga imetnik v letu po njegovi izdaji ni uporabljal v skladu z namenom, zaradi katerega je bilo izdano.

(11) Agencija obvesti Evropsko železniško agencijo v roku enega meseca o varnostnih spričevalih iz prve alinee četrtega odstavka tega člena, ki so bila izdana, podaljšana, dopolnjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obvestilu navede ime in naslov prevoznika, datum izdaje, obseg in veljavnost varno-stnega spričevala ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.

18.a člen(dostop do sredstev za usposabljanje)

(1) Vsi prevozniki v železniškem prometu, ki predložijo vlogo za varnostno spričevalo, imajo enakopraven in nedis-kriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje vlakovnega osebja, kadar je to usposabljanje potrebno za izpolnitev pogo-jev za pridobitev varnostnega spričevala.

(2) Ponujene storitve glede dostopa do sredstev za uspo-sabljanje morajo vključevati usposabljanje v zvezi s poznava-njem prog, operativnimi pravili in postopki, sistemom signali-zacije, in sistemom upravljanja – nadzora in vodenja prometa ter intervencijskih postopkov v primeru resnih nesreč, nesreč in incidentov, ki se izvajajo na teh progah.

(3) Upravljavci železniške infrastrukture in njihovo izvršil-no osebje imajo enakopraven in nediskriminatoren dostop do sredstev za usposabljanje.

(4) Usposabljanje iz prvega odstavka tega člena se za-ključi z izpitom in podelitvijo spričevala o uspešno zaključenem usposabljanju, če je tako usposobljeno vlakovno osebje pogoj za pridobitev varnostnega spričevala.

(5) Agencija zagotovi, da so pri usposabljanju izpolnjene varnostne zahteve iz TSI ali nacionalnih varnostnih predpisov.

(6) Če so sredstva za usposabljanje dostopna samo v okviru storitev, ki jih izvaja samo en prevoznik ali upravljavec, so sredstva in storitve dostopne tudi drugim prevoznikom po primerni in nediskriminatorni ceni, ki je stroškovna in lahko vključuje profitno maržo.

(7) Pri zaposlovanju novega vlakovnega osebja in drugih izvršilnih železniških delavcev mora prevoznik upoštevati tudi usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje, pridobljene pri drugih prevoznikih. V ta namen mora biti temu osebju omogočen do-stop do dokumentov, ki izkazujejo usposobljenost, kvalifikacije in izkušnje ter pridobitve in pošiljanje kopij le-teh.

(8) V vsakem primeru je vsak prevoznik v železniškem prometu in upravljavec odgovoren za raven usposobljenosti in kvalifikacij svojega izvršilnega osebja.

18.b člen(podeljevanje varnostnega pooblastila upravljavcu železniške

infrastrukture)(1) Za upravljanje javne železniške infrastrukture mora upra-

vljavec pridobiti varnostno pooblastilo, ki mu ga izda agencija.


(2) Varnostno pooblastilo vsebuje:– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izvaja sistem var-

nega upravljanja javne železniške infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja varnost železniškega prometa;

– overitev, ki potrjuje, da upravljavec izpolnjuje poseb-ne zahteve, potrebne za varno načrtovanje, vzdrževanje in delovanje železniške infrastrukture, vključno z vzdrževanjem signalnovarnostnih naprav in vodenjem prometa.

(3) Varnostno pooblastilo velja največ pet let in se ga lahko na vlogo upravljavca podaljša. Varnostno pooblastilo se delno ali v celoti dopolni vselej, kadar se bistveno spreme-nijo železniška infrastruktura ali načela za njeno delovanje in vzdrževanje. Imetnik varnostnega pooblastila brez odlašanja obvesti agencijo o vseh navedenih spremembah.

(4) Agencija lahko zahteva, da se določeni del varno-stnega pooblastila revidira, ko se bistveno spremeni varnostno regulativni okvir.

(5) Če agencija ugotovi, da imetnik varnostnega poobla-stila ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev za pooblastilo, ki ga je izdala, prekliče veljavnost pooblastila, pri čemer mora utemeljiti razloge za svojo odločitev.

(6) Agencija v enem mesecu obvesti Evropsko železniško agencijo o varnostnih pooblastilih, ki so izdana, podaljšana, spremenjena ali je bila preklicana njihova veljavnost. V obve-stilu navede ime in naslov upravljavca, datum izdaje, obseg in veljavnost varnostnega pooblastila ter, v primeru preklica veljavnosti, razloge za svojo odločitev.

18.c člen(zahteve v zvezi s podeljevanjem varnostnega spričevala

in varnostnega pooblastila)(1) Agencija odloči o vlogi za varnostno spričevalo ali

varnostno pooblastilo brez odlašanja najkasneje pa v štirih mesecih po posredovanju vseh potrebnih informacij in dodatnih informacij, ki jih zahteva agencija. Prosilec mora zahtevane dodatne informacije posredovati nemudoma.

(2) Zaradi olajšanja ustanavljanja novih prevoznikov v železniškem prometu in predložitve vlog prevoznikov iz drugih držav članic Evropske skupnosti, agencija izda podrobna navo-dila o tem, kako pridobiti varnostno spričevalo. V teh navodilih navede vse zahteve in prosilcu nudi na razpolago vse potrebne dokumente.

(3) Posebna navodila se izdajo za prevoznike v železni-škem prometu, ki zaprosijo za varnostno spričevalo v zvezi s sto-ritvami na določenem omejenem delu železniške infrastrukture, pri čemer je treba posebej navesti predpise, ki veljajo za ta del.

(4) Navodila za predložitev vloge, ki opisujejo in pojasnju-jejo zahteve za varnostna spričevala in navajajo dokumente, ki jih je treba predložiti, so prosilcem na voljo brezplačno. Vse vloge za varnostna spričevala se predložijo v jeziku, ki ga določi agencija.

(5) Vlada predpiše način ugotavljanja izpolnjevanja pogo-jev za podelitev varnostnega spričevala in varnostnega poobla-stila in postopek za njuno izdajo.

(6) O pritožbah zoper odločbe agencije o dodelitvi var-nostnega spričevala in varnostnega pooblastila odloča mini-strstvo.

18.d člen(naloge regulatornega organa)

(1) Regulatorni organ odloča o pritožbah povezanih s:– programom omrežja;– v programu omrežja vsebovanimi merili;– dodeljevanjem vlakovnih poti;– določanjem in zaračunavanjem uporabnin;– izdajanjem licenc, pa tudi o drugih vprašanjih, ki so

ključnega pomena za enakopravno uporabo javne železniške infrastrukture;

– dostopom do javne železniške infrastrukture v skladu z 10. členom Direktive Sveta 91/440/EGS.

(2) Regulatorni organ opravlja tudi naslednje naloge:– na zahtevo prosilca da predhodno soglasje k okvirni

pogodbi za uporabo javne železniške infrastrukture;– da soglasje k nadaljnjemu zaračunavanju uporabnine v

skladu s tretjim odstavkom 26. člena Direktive 2001/14/ES;– nadzoruje pogajanja o višini uporabnine za uporabo

javne železniške infrastrukture in prepove nadaljnja pogajanja v kolikor ugotovi, da se z njimi kršijo določbe tega zakona ali drugi predpisi izdani na njegovi podlagi.

(3) Regulatorni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odločanju neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, organa za zaračunavanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in od prosilcev.

(4) Če regulatorni organ sam ugotovi, da je bila kršena svo-bodna konkurenca na področjih iz tega člena, z odločbo odredi potrebne ukrepe za vzpostavitev svobodne konkurence ali pre-pove določena ravnanja, ki omejujejo svobodno konkurenco.

(5) Prosilec ima pravico vložiti pritožbo pri regulatornem organu, če meni, da je bil nepravično obravnavan, diskriminiran ali kako drugače oškodovan, še zlasti proti odločitvam upra-vljavca in prevoznika v železniškem prometu.

(6) Regulatorni organ zagotavlja, da so uporabnine za upo-rabo železniške infrastrukture v skladu s poglavjem II Direktive 2001/14/ES nediskriminatorne. Pogajanja o višini uporabnin za uporabo železniške infrastrukture med prosilci in organom, ki določa uporabnino so dovoljena le v primeru, če se izvajajo pod nadzorom regulatornega organa, ki posreduje takoj, ko je verje-tno, da bodo pogajanja kršila določbe tega zakona.

(7) Regulatorni organ ima pravico od agencije, upra-vljavca, prosilcev in vsake prizadete tretje stranke, zahtevati potrebne informacije, ki jih potrebuje za izvrševanje svojih nalog navedenih v tem členu. Te informacije mu morajo biti predložene takoj.

(8) Regulatorni organ odloči o vsaki pritožbi in sprejme ukrepe za ureditev razmer najpozneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih informacij za odločitev. Odločitev re-gulatornega organa je dokončna in zavezujoče za vse stranke v postopku. Zoper odločbe regulatornega organa je dopusten upravni spor.

(9) Regulatorni organ lahko zahteva od agencije, da po-pravi splošne akte, če meni, da so z njimi kršena načela, ki zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh uporabnikov javne železniške infrastrukture ter zemljišč in objektov splošnega pomena za odvijanje železniškega prevoza.

(10) Regulatorni organ pri odločanju o posamičnih uprav-nih zadevah iz svoje pristojnosti, postopa v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

(11) Naloge regulatornega organa opravlja ministrstvo, pristojno za promet.

3.Sprememba namembnosti zemljišč

19. člen(odškodnina za spremembo namembnosti zemljišč, potrebnih

za gradnjo javne železniške infrastrukture)Vlada lahko na predlog ministra, pristojnega za promet,

zniža ali oprosti plačila odškodnine zaradi spremembe na-membnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v delu, ki je priho-dek proračuna države, če gre za zemljišče, potrebno za gradnjo ali rekonstrukcijo javne železniške infrastrukture.

20. člen(črtan)

IV. JAVNA AGENCIJA ZA ŽELEZNIŠKI PROMET

21. člen(javna agencija za železniški promet in njene naloge)(1) Za opravljanje nalog iz tega člena, vlada ustanovi

javno agencijo za železniški promet.


(2) Agencija izdaja za izvrševanje javnih pooblastil splo-šne akte, ki urejajo pravna razmerja na njenem delovnem področju in se nanašajo zlasti na uradne evidence agencije, zbiranje in dajanje podatkov z njenega delovnega področja in druga vprašanja, ki se nanašajo na izpolnjevanje nalog agen-cije. Agencija na prvi stopnji izdaja upravne odločbe na podlagi tega zakona in zakona, ki ureja varnost v železniškem prometu, ki jih do njene ustanovitve izdaja ministrstvo.

(3) Agencija opravlja naloge za zagotovitev nediskrimina-tornega pristopa do železniške infrastrukture, kar vključuje:

– dodeljevanje vlakovnih poti;– določanje uporabnine;– zagotavljanje učinkovitosti mednarodnih vlakovnih poti;– zagotavljanje konkurenčnosti mednarodnega tovornega

prometa;– dodeljevanje, preklic ali začasen odvzem licenc;– nadzor nad veljavnostjo licenc, odobrenimi vlakovnimi

potmi ter izpolnjevanjem pogojev v zvezi s tem;– sprejem voznega reda omrežja.Naloge iz prve in druge alinee opravlja samostojna notra-

nja organizacijska enota agencije, ki ni povezana z opravlja-njem nalog varnostnega organa.

(4) Agencija opravlja tudi naslednje naloge:– naloge varnostnega organa;– izvajanje ukrepov v zvezi z uporabo TSI.(5) Agencija pri odločanju o posamičnih upravnih zadevah

iz svoje pristojnosti postopa v skladu z zakonom, ki ureja splo-šni upravni postopek, če posamezna vprašanja s tem zakonom niso urejena drugače.

(6) Za zagotovitev neodvisnosti agencije od upravljavca in prevoznikov, člani sveta agencije ne smejo biti osebe zaposlene pri upravljavcu ali prevozniku ali osebe, za katere obstaja zaradi njihovih povezav z upravljavcem ali prevozniki možnost konflikta med njihovimi zasebnimi interesi in javnimi interesi, ki jih zasle-duje agencija. Z aktom o ustanovitvi agencije se določijo natanč-nejši pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta agencije.

21.a člen(financiranje agencije in njenih nalog)

(1) Agencija se financira iz državnega proračuna in iz lastnih prihodkov.

(2) Prihodki agencije so:– plačila stroškov postopkov za dodeljevanje licenc, var-

nostnih spričeval, varnostnih pooblastil in drugih posamičnih aktov z delovnega področja agencije;

– drugi prihodki.

V. FINANCIRANJE

22. člen(financiranje gospodarskih javnih služb in razvoja javne

železniške infrastrukture)(1) Sredstva za izvajanje javne gospodarske službe pre-

voza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železni-škem prometu se zagotavljajo s prodajo storitev in iz državnega proračuna, ali proračuna lokalne skupnosti.

(2) Sredstva za izvajanje obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenje prometa na njej, ter drugih nalog upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona se zagotavljajo iz državnega proračuna ter iz drugih virov, če tako določa zakon.

(3) Sredstva za investicije v javno železniško infrastruk-turo in sredstva za vzdrževalna dela v javno korist se zagota-vljajo iz državnega proračuna, lahko pa se zagotavljajo tudi s sredstvi vlaganj domačih in tujih oseb in iz drugih virov skladno z zakonom.

(4) Sredstva za nadomestilo stroškov iz 4. člena tega zakona zagotavlja prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v mednarodnem železniškem prometu in/ali prevoz blaga, država iz proračuna.

VI. REORGANIZACIJA(črtano)

23. člen(črtan)

VI. VARNOSTNI ORGAN, PREISKOVALNI ORGAN IN INŠPEKCIJSKI NADZOR

24. člen(varnostni organ)

(1) Varnostni organ opravlja naslednje naloge:– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih spričeval

prevoznikom;– izdajo, preklic ali začasen odvzem varnostnih poobla-

stil upravljavcu;– nadzor nad izpolnjevanjem pogojev za pridobitev var-

nostnih spričeval in varnostnih pooblastil;– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja strukturnih

podsistemov, ki prestavljajo vseevropski železniški sistem, v skladu s 14. členom Direktive 96/48/ES in s 14. členom Direktive 2001/16/ES in redno preverjanje ali ti podsistemi obratujejo in se vzdržujejo v skladu z bistvenimi zahtevami;

– nadzorovanje skladnosti komponent interoperabilno-sti z bistvenimi zahtevami Direktive 96/48/ES in Direktive 2001/16/ES;

– izdaja dovoljenj za začetek obratovanja novih in bistve-no spremenjenih tirnih vozil, ki še niso zajeta v TSI;

– nadzor nad ustreznostjo registracije tirnih vozil ter pravilnostjo in ažurnostjo varnostnih informacij v nacionalnem registru, vzpostavljenem v skladu z Direktivo 96/48/ES in Direktivo 2001/16/ES;

– spremlja, pospešuje, uveljavlja in razvija varnostno regulativni okvir in sistem nacionalnih varnostnih predpisov, kar obsega tudi pripravo predlogov podzakonskih predpisov s področja varnosti železniškega prometa;

– izdelava letnih poročil o svojem delu za Evropsko agencijo za železniški promet.

Dovoljenje iz četrte alinee se lahko izda po pridobitvi izjave ES o overovitvi, ki jo v skladu z zakonom, ki ureja var-nost železniškega prometa izda priglašeni organ. Dovoljenje iz šeste alinee se lahko izda pod pogoji določenimi v zakonu, ki ureja varnost železniškega prometa.

(2) Varnostni organ svojih nalog ne sme prenesti na upravljavca, prevoznika ali oskrbovalno službo. Varnostni organ mora biti organizacijsko, finančno, pravno in pri odlo-čanju neodvisen od katerega koli prevoznika v železniškem prometu, upravljavca železniške infrastrukture, prosilca in oskrbovalnih služb.

(3) Varnostni organ opravlja svoje naloge na odprt, ne-diskriminatoren in pregleden način. Pri opravljanju svojih na-log lahko zahteva tehnično pomoč upravljavca, prevoznika ali drugih za to usposobljenih organov. Upravljavec ali prevoznik morata varnostnemu organu omogočiti in zagotoviti nemoteno izvajanje nadzora v skladu s prvim odstavkom tega člena, mu dovoliti vstop v poslovne prostore ter mu dati na razpolago vse zahtevane podatke, listine in druge dokumente, ki se nanašajo na predmet nadzora.

(4) Varnostni organ vsem udeleženim stranem omogoči, da podajo svojo izjavo ter pojasnijo svoja stališča. Varnostni organ brez odlašanja odgovori na zahteve in vloge ter sporoči svoje zahteve glede informacij, ki jih potrebuje za odločitev. Varnostni organ sprejme vse svoje odločitve v štirih mesecih po predložitvi vseh zahtevanih informacij.

(5) Med procesom razvoja varnostnega regulativnega okvira se varnostni organ posvetuje z vsemi vpletenimi in za-interesiranimi stranmi, vključno z upravljavcem, prevozniki v železniškem prometu, vzdrževalci, uporabniki in predstavniki delavcev.


(6) Zoper odločitve varnostnega organa, je dopustna pritožba na ministrstvo.

(7) Varnostni organ sodeluje z varnostnimi organi dru-gih držav članic Evropske skupnosti zaradi uskladitve svojih meril odločanja z merili v vsej Evropski skupnosti. Cilj so-delovanja je zlasti poenotenje in koordinacija podeljevanja varnostnih spričeval prevoznikom v železniškem prometu, ki so jim dodeljene mednarodne vlakovne poti v skladu s postopkom iz 15. člena Direktive 2001/14/ES.

(8) Vsako leto varnostni organ objavi letno poročilo v zvezi z dejavnostmi v prejšnjem letu in ga pošlje Evropski železniški agenciji najkasneje do 30. septembra. Poročilo mora vsebovati informacije o:

a) razvoju varnosti na železnici, vključno z združe-vanjem skupnih varnostnih kazalcev iz Priloge I Direktive 49/2004/ES na ravni držav članic Evropske skupnosti;

b) pomembnih spremembah zakonodaje in ureditve v zvezi z varnostjo na železnici;

c) spremembah pri podeljevanju varnostnega spričeva-la in varnostnega pooblastila;

d) rezultatih in izkušnjah v zvezi z nadzorom nad upra-vljavci železniške infrastrukture in prevozniki v železniškem prometu.

(9) Naloge varnostnega organa opravlja agencija.

25. člen(inšpekcijski nadzor in naloge prekrškovnega organa)

(1) Prometni inšpektorat Republike Slovenije izvaja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in drugih splošnih aktov, v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.

(2) Neposredne naloge inšpekcijskega nadzora po tem zakonu opravljajo inšpektorji za železniški promet (v nadalj-njem besedilu: inšpektorji).

(3) Inšpektor mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja varnost v železniškem prometu.

(4) Inšpektorju je zagotovljen enak položaj, pravice in obveznosti kot jih ima inšpektor po zakonu, ki ureja inšpek-cijski nadzor.

(5) Inšpektor ima pri opravljanju nadzora v skladu s tem členom, naslednje pravice in dolžnosti:

– odrediti odpravo ugotovljenih nepravilnosti ali po-manjkljivosti v roku, ki ga določi;

– prepovedati nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne li-cence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument;

– prepovedati nadaljnje opravljanje nalog upravljavcu, če ne izpolnjuje pogojev, določenih v varnostnem poobla-stilu;

– druge pravice in dolžnosti, ki jih imajo inšpektorji po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo, vključno s pravi-cami in dolžnostmi prekrškovnega organa.

(6) Zoper odločbo inšpektorja po prejšnjem odstavku je dovoljena pritožba v osmih dneh od dneva njene vročitve. O pritožbi zoper odločbo odloča ministrstvo. Pritožba zoper odločbo, s katero je odrejena takojšnja odprava nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varnost železni-škega prometa, ne zadrži njene izvršitve. Odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika je dolžna najkasneje v osmih dneh po preteku roka, določenega za odpravo pomanjkljivosti, in-špektorja obvestiti o izpolnitvi z odločbo odrejenih ukrepov.

(7) V kolikor inšpektor pri svojem delu ugotovi, da niso več izpolnjeni pogoji pod katerimi so bili izdani varnostno spričevalo, varnostno pooblastilo, dovoljenje za obratovanje strukturnih podsistemov in dovoljenje za začetek obratova-nja novih in bistveno spremenjenih tirnih vozil, mora o tem takoj obvestiti varnostni organ.

26. člen(naloge preiskovalnega organa)

(1) Preiskovalni organ izvaja preiskave resnih nesreč, nesreč in incidentov v železniškem prometu s ciljem izbolj-šanja varnosti v železniškem prometu. Preiskovalni organ mora biti organizacijsko, finančno in pravno neodvisen od upravljavca železniške infrastrukture, prevoznika v železni-škem prometu, organa za določanje uporabnine, organa za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti in priglašenega or-gana ter od drugih subjektov, katerih interesi bi lahko bili v navzkrižju z nalogami, ki so zaupane preiskovalnemu organu. Mora biti tudi funkcionalno neodvisen od varnostnega organa in regulatornega organa.

(2) Preiskovalni organ mora preiskati resne nesreče.(3) Preiskovalni organ lahko po lastnem preudarku od-

loči, da bo preiskal tudi nesreče in incidente, ki bi v podobnih okoliščinah lahko nesreče povzročili, vključno s primeri tehnič-nih napak strukturnih podsistemov ali komponent interopera-bilnosti železniškega sistema. Pri svoji odločitvi upošteva:

a) resnost nesreče ali incidenta;b) ali je nesreča ali incident del niza nesreč ali inciden-

tov, ki zadevajo celotni sistem;c) vpliv na varnost v železniškem prometu na ravni

Evropske skupnosti ind) zahteve upravljavcev železniške infrastrukture, prevo-

znikov v železniškem prometu, varnostnega organa ali države članice Evropske skupnosti.

(4) Preiskovalni organ v zvezi s svojimi ugotovitvami daje priporočila varnostnemu organu v cilju izboljšanja varnosti železniškega prometa, vključno s priporočili za izdajo odločb o odreditvi odprave ugotovljenih nepravilnosti ali pomanjklji-vosti v določenem roku, prepovedi nadaljnjega izvajanje pre-voznih storitev v železniškem prometu prevozniku, če zanje nima veljavne licence ali varnostnega spričevala ali če ne izpolnjuje pogojev, na podlagi katerih je pridobil ta dokument, ali izvrševanja drugih pravic in dolžnosti, ki jih ima varnostni organ po zakonu, ki ureja inšpekcijsko nadzorstvo. Kadar je to potrebno zaradi narave varnostnega priporočila, se ta pošljejo tudi drugim organom v Republiki Sloveniji ali v drugih državah članicah Evropske Skupnosti.

(5) Varnostno priporočilo ne sme vzpostaviti domneve o krivdi oziroma odgovornosti za nesrečo ali drug izredni dogodek.

(6) Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi morajo upoštevati varnostna priporočila in v ta namen sprejeti ustrezne ukrepe za njihovo uresničitev. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo preiskovalni organ najmanj enkrat na leto o sprejetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili. Varnostni organ in po potrebi drugi državni organi obveščajo najmanj enkrat na leto o spre-jetih ukrepih in o ukrepih, ki jih načrtujejo v zvezi s priporočili, tudi varnostni organ druge države članice, ki jim ja posredoval varnostno priporočilo.

(7) Prevozniki, upravljavec in varnostni organ, če izve, da prevoznik oziroma upravljavec tega nista storila, so dolžni obveščati preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih v železniškem prometu.

27. člen(preiskovalni organ)

(1) Preiskave vodi glavni preiskovalec.(2) Glavni preiskovalec je pri opravljanju svojih nalog v

okviru svojih pooblastil samostojen.(3) Za glavnega preiskovalca je lahko imenovan posa-

meznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje:

– da ima najmanj visoko strokovno izobrazbo ustrezne smeri;

– da ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja železniškega prometa.


(4) Sredstva za izvajanje nalog preiskovalnega organ se zagotovijo v proračunu.

(5) Naloge preiskovalnega organa opravlja samostojna organizacijska enota v ministrstvu.

VII. POSLOVNI SISTEM SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH DRUŽB

27.a člen(poslovni sistem slovenskih železniških družb)

Poslovni sistem slovenskih železniških družb sestavlja-jo obvladujoča družba in odvisne družbe, ki jih obvladujoča družba ustanovi ali katerih večinski lastnik je, ter druge pravne osebe, v katerih izvaja ustanoviteljske pravice, s ciljem zago-tavljanja izvajanja storitev in dejavnosti iz drugega odstavka 27.c člena tega zakona ter vseh drugih storitev in dejavnosti, potrebnih za njihovo nemoteno in kakovostno opravljanje kot npr. proizvodnja železniških in drugih tirnih vozil, vzdrževanje in popravila tirnih in motornih vozil, splošna gradbena dela in gradbena dela specialnih strok, razvoj, svetovanje in opre-mljanje z računalniško programsko opremo ipd. (dopolnilne dejavnosti).

27.b člen(Slovenske železnice)

(1) Slovenske železnice, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Slovenske železnice) so obvladujoča družba v poslovnem sistemu slovenskih železniških družb, ki posluje po pravilih dejanskega koncerna.

(2) Slovenske železnice pri upravljanju odvisnih družb skrbijo tudi za uresničevanje javnega interesa na področju železniškega prometa.

27.c člen(naloge, dejavnost in organiziranost Slovenskih železnic)

(1) Slovenske železnice opravljajo obvezne gospodarske javne službe iz 6. in 11. člena tega zakona, naloge upravljavca iz 11.a in 11.b člena tega zakona ter druge naloge upravljavca določene s tem zakonom in zakonom, ki ureja varnost železni-škega prometa. Slovenske železnice za opravljanje navede-nih obveznih gospodarskih javnih služb ter nalog upravljavca sklenejo pogodbe z državo v skladu s tem zakonom.

(2) Slovenske železnice zaradi zagotavljanja obveznih gospodarskih javnih služb in nalog upravljavca iz prejšnjega odstavka ter ciljev poslovnega sistema slovenskih železniških družb iz 27.a člena, opravljajo zlasti naslednje dejavnosti:

– vzdrževanje javne železniške infrastrukture, upravlja-nje z javno železniško infrastrukturo, vodenje železniškega prometa, prevoz potnikov in blaga po javni železniški infra-strukturi, vleko vlakov in tehnično vagonsko dejavnost (te-meljne dejavnosti);

– dejavnosti kot so npr. izvajanje storitev logističnih cen-trov, gradbena dejavnost, skladiščenje, telekomunikacije, raz-iskovanje in eksperimentalni razvoj na področju tehnologije, projektiranje in tehnično svetovanje, tehnično preizkušanje in analiziranje, izvajanje informacijskih, finančnih, računovodskih in drugih podobnih storitev, izvajanje investicij v vseh fazah in-vesticijskega procesa, koncernsko načrtovanje ter kontroling in druge dejavnosti (spremljajoče dejavnosti).

(3) Slovenske železnice lahko za opravljanje posame-znih dejavnosti iz druge alinee prejšnjega odstavka s soglas-jem ustanovitelja ustanovijo eno ali več gospodarskih družb.

(4) Slovenske železnice morajo v okviru notranje or-ganiziranosti zagotoviti ločena računovodstva za naslednje dejavnosti:

– dejavnost gospodarske javne službe vzdrževanja jav-ne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej ter dejavnost gospodarjenja z javno železniško infrastrukturo,

– dejavnost gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem prometu,

– dejavnost prevoza blaga.Vlada Republike Slovenije potrdi ključe za delitev splo-

šnih in skupnih stroškov med posameznimi dejavnostmi. Pre-dlog delitve splošnih in skupnih stroškov pripravijo Slovenske železnice.

(5) Slovenske železnice morajo zagotoviti javno objavo ločenih računovodskih izkazov (zaključnih računov in bilanc) za dejavnosti iz prejšnjega odstavka v skladu s predpisi, ki urejajo gospodarske družbe. Ločeno računovodstvo se lahko vzpostavi tudi za druge temeljne dejavnosti.

(6) Slovenske železnice morajo opravljati dejavnosti iz prvega odstavka tega člena tako, da zagotavljajo varno od-vijanje železniškega prometa po enotnem tehnično-tehnolo-škem procesu ter racionalno in družbenim potrebam prilago-jeno možnost zagotavljanja javnih dobrin, ki jih mora skladno z zakonom na področju železniškega prometa zagotavljati država v razmerah trga prevoznih storitev.

27.d člen(posebnosti glede finančnega poslovanja

Slovenskih železnic)Nad Slovenskimi železnicami ne more biti uveden ste-

čajni postopek, če je insolventnost ali prezaldoženost posle-dica opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb v skladu s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi. V tem primeru se določbe Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 42/02 – ZDR in 10/06 – odločba US) za Slovenske železnice ne uporabljajo.

27.e člen(sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb)(1) Sredstva za opravljanje gospodarskih javnih služb iz

6. in 11. člena tega zakona in mednarodnega železniškega potniškega prometa so objekti, naprave ter mobilna sred-stva.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka so ob likvidaciji izvzeta iz likvidacijske mase dolžnika.

(3) Sredstva iz tega člena so lahko predmet prodaje, zastave ali druge obremenitve, če s tem soglaša ustanovitelj Slovenskih železnic.

(4) Mobilna sredstva iz prvega odstavka tega člena se izjemoma lahko zastavijo brez soglasja ustanovitelja, če je z zastavno pravico na mobilnih sredstvih zavarovana terjatev posojilodajalca, ki je financiral njihovo nabavo.

(5) Sredstva iz prvega odstavka tega člena podrobneje določi minister, pristojen za promet.

VII.a PRIVATIZACIJA SLOVENSKIH ŽELEZNIC IN DRUŽB V NJENI LASTI

27.f člen(privatizacija Slovenskih železnic in družb v njeni lasti)

(1) Slovenske železnice se lahko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja tako, da po opravljeni pri-vatizaciji Republika Slovenija ostane večinski lastnik.

(2) Gospodarske družbe v izključni, večinski ali delni lasti Slovenskih železnic se s soglasjem njenega ustanovitelja lah-ko privatizirajo na način in pod pogoji, ki jih določajo predpisi, ki urejajo odprodajo državnega finančnega premoženja.

(3) Pri privatizaciji gospodarskih družb iz prejšnjega odstavka morajo Slovenske železnice še posebej zagotoviti uresničevanje ciljev iz 27. a člena tega zakona.

(4) O uporabi kupnine v primerih iz drugega odstavka odločajo Slovenske železnice s soglasjem ustanovitelja.


28. člen(črtan)

VII.b VPIS V ZEMLJIŠKO KNJIGO

29. člen(vpis v zemljiško knjigo)

(1) Zemljišča in objekte, ki so del javne železniške in-frastrukture, določi Vlada Republike Slovenije.

(2) Zemljišča in objekte iz prejšnjega odstavka vpiše v zemljiško knjigo sodišče po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

30. člen(1) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za

prekršek prevoznik, ki izvaja prevozne storitve v železniškem prometu:

– brez dodeljene vlakovne poti ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljena (prvi in šesti odstavek 15. člena);

– brez licence ali ravna v nasprotju s pogoji, pod kateri-mi mu je ta dodeljena (prvi in šesti odstavek 16. člena);

– brez varnostnega spričevala ali ravna v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je to dodeljeno (prvi in drugi odsta-vek 18. člena);

– ne zagotovi agenciji vseh podatkov, do katerih je upravičena na podlagi predpisov.

(2) Z globo od 3000 do 20.000 eurov se kaznuje za prekršek upravljavec, ki opravlja svoje naloge v nasprotju s pogoji, pod katerimi mu je dodeljeno varnostno pooblastilo.

(3) Z globo od 400 do 2000 eurov se kaznuje odgovor-na oseba prevoznika oziroma upravljavca, ki stori prekršek iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena.

31. člen(1) Z globo od 5.000 do 25.000 eurov se kaznuje za

prekršek upravljavec, če ne zagotovi ločenega računovod-stva v skladu s četrtim odstavkom 27.c člena.

(2) Z globo od 800 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

32. člen(1) Z globo od 2500 do 20.000 eurov se kaznuje za

prekršek prevoznik ali upravljavec, če:– ne nudi tehnične pomoči varnostnemu organu na nje-

govo zahtevo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);– ne zagotovi varnostnemu organu neoviran dostop do

vseh dokumentov in prostorov, naprav, objektov in opreme ali na drug način prepreči ali onemogoči njegovo delo (tretji odstavek 24. člena tega zakona);

– ne obvesti preiskovalni organ o resnih nesrečah, nesrečah in incidentih (sedmi odstavek 26. člena tega za-kona);

– se ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor odredil odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti (prva alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);

– ne ravna po izvršljivi odločbi, s katero je inšpektor prepovedal nadaljnje izvajanje prevoznih storitev v žele-zniškem prometu (druga alinea petega odstavka 25. člena tega zakona);

– inšpektorja v roku ne obvesti o izvršitvi ukrepov (šesti odstavek 25. člena tega zakona);

– prepreči ali onemogoči inšpektorju opravljanje nalog inšpekcijskega nadzorstva ali mu ne da potrebnih podatkov (sedmi odstavek 25. člena tega zakona).

(2) Z globo od 600 do 2000 eurov se kaznuje odgovorna oseba upravljavca ali prevoznika, ki stori prekršek iz prejšnje-ga odstavka.

Zakon o železniškem prometu – ZZelP (Uradni list RS, št. 92/99) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen(pravno nasledstvo)

(1) Sredstva in obveznosti do virov sredstev obstoječe javne železniške infrastrukture in z njo povezanih finančnih obveznosti, se iz premoženja javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., izločijo po stanju na dan 31. 12. 1999.

(2) Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na pod-lagi zakona o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami Slo-venskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) gospodari javno podjetje Slovenske železnice, d.d., se prenesejo na to javno podjetje, razen sredstev počitniških zmogljivosti, ki so jih do 1. 1. 1999 uporabljali delavci zavodov Železniška srednja šola Ljubljana in Srednja prometna šola Maribor in katera se prenesejo v premoženje, ki ga upravljata ta dva zavo-da. Sredstva počitniških zmogljivosti, s katerimi na podlagi navedenega zakona gospodarijo SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o., se prenesejo v premoženje SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o. Vlada s sklepom določi sredstva počitniških zmogljivosti, ki se prenesejo na javno podjetje Slovenske železnice, d.d. in na SŽ – Centralne delavnice Ljubljana, d.o.o.

34. člen – upoštevan ZZelP-Ain ZZelP-B

(finančne obveznosti države)(1) Država prevzame izpolnjevanje obveznosti javnega

podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova črpanih posojil, najetih za vzdrževanje in modernizacijo obstoječe javne že-lezniške infrastrukture, ki izhajajo iz:

– 26. in 27. člena zakona o načinu opravljanja in financi-ranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice, (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93);in posojil, za katere je dano poroštvo države na podlagi:

– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske banke za obnovo in ra-zvoj, za obnovo Slovenskih železnic – Ljubljana (ZPOPNPEB – Uradni list RS, št. 47/93);

– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz pogodb o najetju posojil Evropske investicijske banke za obnovo slovenskih železnic (ZPOPNPEI – Uradni list RS, št. 71/93);

– zakona o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju kredita Evropske investicijske banke za projekt Slovenske železnice II (ZGOPS – Uradni list RS, št. 39/94);

– zakona o poroštvu Republike Slovenije za najete kre-dite Slovenskih železnic, d.d., za odplačilo obveznosti iz na-slova najetih kreditov pri EIB in EBR (ZPNKSZ – Uradni list RS, št. 17/96);

– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti iz naslova kredita najetega pri Evropski investicijski banki za transjugoslovanski železniški projekt II/A (ZKPTP – Uradni list RS, št. 41/97);

– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za finan-ciranje gradnje železniške proge na smeri Puconci-Hodoš-dr-žavna meja (ZPSZPH – Uradni list RS, št. 48/98);


– zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za finan-ciranje določenih del za posodobitev in razvoj železniške infrastrukture (ZPFRZI – Uradni list RS, št. 31/99 in 89/99).

Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države, sklenjenih med javnim podjetjem Slovenske železnice, d.d. in bankami prevzema država po stanju na dan 31. 12. 1999, kot so navedene v tabeli, ki je sestavni del tega zakona.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena za posojili s poroštvom države na podlagi ZPSZPH in ZPFRZI, katerih javno podjetje Slovenske železnice, d.d., še ni črpalo, ministrstvo, pristojno za finance in javno podjetje Slovenske železnice, d.d., posebej opredelita način prevze-ma teh obveznosti, njihovo vrednost in ročnost v pogodbi iz četrtega odstavka tega člena.

(3) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem in prejšnjem ter šestem odstavku tega člena, zagota-vlja država v proračunu.

(4) Ministrstvo, pristojno za finance, z javnim podje-tjem Slovenske železnice, d.d., sklene pogodbo, v kateri se datumsko določi izpolnjevanje obveznosti iz posojilnih pogodb, navedenih v prvem in šestem odstavku tega člena, in postopek plačevanja teh obveznosti.

(5) Država bo v letu 2000 prevzela dolgove, ki so dolo-čeni v prvem in drugem odstavku tega člena.

(6) Država v letu 2001 prevzame dolgove javnega podjetja Slovenske železnice d.d. iz naslova posojil, najetih na podlagi zakona o dopolnitvi zakona o poroštvu Repu-blike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja (Uradni list RS, št. 85/2000) in zakona o poroštvu Republike Slovenije za ob-veznosti Slovenskih železnic, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje določenih del gradnje in vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 30/2001).

(7) Država v letu 2003 prevzame dolg javnega podjetja Slovenske železnice, d.d., iz naslova posojila najetega na podlagi zakona o poroštvu Republike Slovenije za obve-znosti javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. iz naslova posojil, najetih za financiranje vzdrževanja javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 59/2002).

(8) Do prevzema dolga iz prejšnjega odstavka se sred-stva za odplačevanje obresti in ostalih stroškov iz najetega posojila zagotavljajo iz proračunskih sredstev ministrstva, pristojnega za finance.

34.a člen – upoštevan ZZelP-D(črtan)

35. člen – upoštevan ZZelP-C in ZZelP-F

(izvajanje gospodarskih javnih služb v prehodnem obdobju)(1) Za čas do izvedbe reorganizacije javnega podjetja

Slovenske železnice, d.d., sklene država z njim pogodbe:– za opravljanje prevoza potnikov v notranjem železni-

škem prometu, ki ga kot javno dobrino z obvezno gospodar-sko javno službo zagotavlja država in

– za opravljanje nalog pooblaščenega upravljavca.(2) Pogodbe iz prejšnjega odstavka sklene z javnim

podjetjem Slovenske železnice, d.d. v imenu in za račun države po predhodni odobritvi vlade agencija.

36. člen – upoštevan ZZelP-C(začasna ureditev pristopa)

Šteje se, da prevoznik, ki opravlja prevozne storitve v železniškem prometu ob uveljavitvi tega zakona, izpolnjuje pogoje za pridobitev licence in varnostnega spričevala po tem zakonu.

37. člen(veljavnost obstoječih pogodbenih razmerij)

Obstoječa pogodbena razmerja v zvezi z najemom, zakupom ali prodajo posameznih delov javne železniške infrastrukture, ki jih je sklenilo javno podjetje Slovenske žele-znice, d.d., ostanejo v veljavi tudi po začetku veljavnosti tega zakona, s tem da mora biti ne glede na določbe pogodbe zagotovljen prost pristop na javno železniško infrastrukturo. Če je treba, mora najemnik, zakupnik ali kupec z lastnikom ali njegovim pooblaščencem skleniti dodatek k pogodbi.

38. člen(razveljavljen)

39. člen(predpisi vlade)

Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega od-stavka 5. člena, tretjega odstavka 6. člena, četrtega od-stavka 11. člena, sedmega in enajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena izda vlada najkasneje v dvanajstih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

40. člen – upoštevan ZZelP-C(črtan)

41. člen(sklenitev dogovora)

Dogovor iz prvega odstavka 7. člena tega zakona sklenejo stranke kolektivne pogodbe najkasneje do 31. 12. 1999.

42. člen(prenehanje veljavnosti zakonov)

Z začetkom veljavnosti tega zakona preneha veljati za-kon o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preobliko-vanju javnega podjetja Slovenske železnice (Uradni list RS, št. 71/93), zakon o gospodarjenju s počitniškimi kapacitetami slovenskih železnic (Uradni list RS, št. 64/95) in zakon o poravnavi obveznosti Slovenskih železnic na področju pro-metnih storitev (Uradni list RS, št. 37/95).

43. člen – upoštevan ZZelP-C(začetek uporabe posameznih določb)

(1) Določbe druge alinee točke a, določbe točke b in do-ločbe prve in druge alinee točke c petega odstavka 15. člena ter določbe drugega stavka prvega odstavka 17. člena tega zakona se začnejo uporabljati, ko postane Republika Slo-venija članica Evropske unije. Določbe tretje alinee točke c petega odstavka 15. člena tega zakona se začnejo upora-bljati 15. marca 2008.

(2) Dokler Republika Slovenija ni članica Evropske sku-pnosti, se kombinirani promet uvršča med prevozne storitve v železniškem prometu, ki so javna dobrina. Za zagotavlja-nje sredstev za kombinirani promet se uporabljajo pravna pravila, kot jih določajo 3., 4., 6. in 7. člen zakona o načinu opravljanja in financiranja prometa na obstoječi železniški mreži ter reorganizaciji in lastninskem preoblikovanju javne-ga podjetja Slovenske železnice (ZNOFP – Uradni list RS, št. 71/93).

44. člen(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.


Dok

umen

t: G

:\1ur

l200

7\0s

like\

ZZel

P-U

PB4_

tabe

la.d

oc,

Dat

um: 8

.5.2

007

2

TAB

ELA

- ki

je s

esta

vni d

el Z

ZelP

Zako

nska

os

nova

Kre

dito

daja

lec

Val

uta

Znes

ek g

lav.

v

valu

ti D

atum

podp

isa

pogo

dbe

Dat

umza

padl

osti

kred

ita

Sta

nje

neod

plač

anih

obv

ezno

sti

po d

eviz

nih

valu

tah

Znes

ek

prev

zetih

ob

vezn

osti

po

posa

mez

nem

kre

ditu

v S

IT

Sku

paj v

SIT

(g

lavn

ica+

obre

sti)

valu

ta

glav

nica

ob

rest

i gl

avni

ca

obre

sti

1 2

3 4

5 6

7

8

9

TUJI

KR

EDIT

I

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

-obv

ezni

ce(5

0/R

)U

SD

37

9.23

6,12

20

.9.1

988

18.1

0.20

08

US

D

310.

284,

12

84.8

15,6

3 56

.111

.128

,30

15.3

37.8

80,5

0 71

.449

.008

,80

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

-obv

ezni

ce(5

1/R

)U

SD

35

.633

,07

20.9

.198

8 18

.10.

2008

U

SD

29

.154

,35

7.96

9,28

5.

272.

210,

90

1.44

1.14

7,60

6.

713.

358,

50

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

0FP

N

LB-o

bvez

nice

(1 re

f 83)

U

SD

1.

940,

44

20.9

.198

8 18

.10.

2008

U

SD

1.

587,

64

433,

99

287.

105,

40

78.4

81,9

0 36

5.58

7,30

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

-obv

ezni

ce(5

2/R

)U

SD

94

0,48

20

.9.1

988

18.1

0.20

08

US

D

769,

52

210,

40

139.

158,

20

38.0

48,3

0 17

7.20

6,50

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

-dod

atek

A

(946

9)D

EM

7.

455.

122,

97

17.1

0.19

96

19.1

2.20

06

DE

M

5.17

0.48

8,49

85

3.53

1,47

50

6.79

9.90

6,60

83

.661

.276

,80

590.

461.

183,

40

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

-dod

atek

A

(946

8)U

SD

20

.325

.776

,70

17.1

0.19

96

19.1

2.20

06

US

D

14.0

96.9

09,6

1 3.

371.

369,

89

2.54

9.25

5.52

8,70

60

9.67

1.45

1,30

3.

158.

926.

980,

00

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

EIB

gar

.III/2

548

EU

R

16.5

90.0

00,0

0 3.

2.19

84

31.1

.200

4 D

KK

4.

465.

068,

08

1.28

3.50

5,52

11

5.16

0.80

3,40

33

.103

.532

,62

148.

264.

336,

02

Dok

umen

t: G

:\1ur

l200

7\0s

like\

ZZel

P-U

PB4_

tabe

la.d

oc,

Dat

um: 8

.5.2

007

3

GR

D

7.86

6.45

7,00

2.

261.

251,

00

4.61

6.00

5,50

1.

326.

893,

00

5.94

2.89

8,50

U

SD

1.

054.

625,

94

303.

157,

35

190.

716.

340,

30

54.8

22.3

38,5

0 24

5.53

8.67

8,80

D

EM

6.

888.

985,

38

1.98

0.27

2,26

67

5.24

3.19

1,20

19

4.10

1.93

0,30

86

9.34

5.12

1,50

FR

F 3.

516.

256,

05

1.01

0.76

4,89

10

2.76

3.98

9,60

29

.540

.008

,20

132.

303.

997,

80

GB

P

1.19

8.02

4,15

34

4.37

7,85

34

9.78

4.71

5,00

10

0.54

7.31

2,10

45

0.33

2.02

7,10

N

LG

775.

772,

94

222.

999,

70

67.4

86.4

27,5

0 19

.399

.301

,40

86.8

85.7

28,9

0 U

radn

i lis

t, št

. 41

/97-

ZKP

TP

EIB

gar

.III/3

480

EU

R

16.0

00.0

00,0

0 24

.7.1

989

15.3

.200

9 D

EM

4.

489.

027,

00

2.06

0.01

8,79

44

0.00

4.55

0,70

20

1.91

8.50

9,75

64

1.92

3.06

0,45

FRF

9.44

9.11

0,94

4.

336.

206,

09

276.

154.

046,

90

126.

727.

357,

50

402.

881.

404,

40

NLG

4.

278.

306,

22

1.96

3.31

8,85

37

2.18

0.55

3,80

17

0.79

4.01

5,10

54

2.97

4.56

8,90

JP

J 1.

002.

796.

307,

38

460.

184.

181,

32

1.52

1.44

2.55

7,60

69

8.19

1.43

9,90

2.

219.

633.

997,

50

CH

F 1.

972.

570,

38

905.

214,

45

235.

185.

029,

50

107.

926.

636,

90

343.

111.

666,

40

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZP

OP

NP

EI

EIB

1.7

023

EU

R

38.0

00.0

00,0

0 13

.12.

1993

25

.5.2

013

EU

R

26.2

11.2

15,3

4 9.

793.

449,

29

5.02

4.85

2.48

8,60

1.

877.

464.

948,

30

6.90

2.31

7.43

6,90

BE

F 18

6.09

9.78

0,00

87

.527

.710

,00

884.

401.

984,

90

415.

957.

936,

20

1.30

0.35

9.92

1,10

IT

L 5.

091.

475.

076,

00

2.41

7.67

2.44

9,00

50

4.09

6.76

5,30

23

9.36

8.91

3,80

74

3.46

5.67

9,10

C

HF

897.

637,

44

242.

162,

83

107.

023.

248,

30

28.8

72.5

17,3

0 13

5.89

5.76

5,60

U

radn

i lis

t, št

. 71

/93-

ZPO

PN

PE

I

EIB

1.7

024

EU

R

9.00

0.00

0,00

13

.12.

1993

25

.5.2

013

EU

R

4.13

5.95

9,50

1.

659.

894,

28

792.

889.

083,

50

318.

212.

024,

80

1.11

1.10

1.10

8,30

DE

M

7.63

1.08

0,64

2.

296.

884,

46

747.

981.

737,

70

225.

135.

561,

60

973.

117.

299,

30

Ura

dni l

ist,

št.

39/9

4-ZG

OP

S

EIB

1.7

359

EU

R

13.0

00.0

00,0

0 11

.7.1

994

10.7

.201

4 E

UR

6.

576.

000,

00

2.18

4.10

5,09

1.

260.

659.

971,

20

418.

706.

487,

20

1.67

9.36

6.45

8,40

DE

M

7.96

2.10

1,40

2.

026.

906,

86

780.

427.

660,

20

198.

672.

951,

20

979.

100.

611,

40

FRF

15.3

83.6

93,0

0 5.

938.

002,

67

449.

594.

579,

90

173.

540.

503,

20

623.

135.

083,

10

Ura

dni l

ist,

št.

47/9

3-ZP

OP

NP

EB

EB

RD

110

U

SD

15

.200

.000

,00

12.4

.199

4 20

.9.2

008

US

D

11.4

00.0

02,0

0 5.

035.

950,

00

2.06

1.55

2.42

1,30

91

0.69

0.62

2,50

2.

972.

243.

043,

80

DE

M

60.3

00.0

00,0

0 12

.4.1

994

20.9

.200

8 D

EM

45

.225

.000

,00

9.05

4.61

0,31

4.

432.

855.

005,

00

887.

512.

982,

70

5.32

0.36

7.98

7,70

U

radn

i lis

t, št

. 71

/93-

ZNO

FP

MŽ

Sk

(212

7)+a

neks

D

EM

5.

795.

890,

00

8.11

.198

3

DE

M

5.44

4.66

1,46

2.

733.

480,

11

533.

662.

956,

10

267.

929.

706,

70

801.

626.

369,

20


Dok

umen

t: G

:\1ur

l200

7\0s

like\

ZZel

P-U

PB4_

tabe

la.d

oc,

Dat

um: 8

.5.2

007

3

GR

D

7.86

6.45

7,00

2.

261.

251,

00

4.61

6.00

5,50

1.

326.

893,

00

5.94

2.89

8,50

U

SD

1.

054.

625,

94

303.

157,

35

190.

716.

340,

30

54.8

22.3

38,5

0 24

5.53

8.67

8,80

D

EM

6.

888.

985,

38

1.98

0.27

2,26

67

5.24

3.19

1,20

19

4.10

1.93

0,30

86

9.34

5.12

1,50

FR

F 3.

516.

256,

05

1.01

0.76

4,89

10

2.76

3.98

9,60

29

.540

.008

,20

132.

303.

997,

80

GB

P

1.19

8.02

4,15

34

4.37

7,85

34

9.78

4.71

5,00

10

0.54

7.31

2,10

45

0.33

2.02

7,10

N

LG

775.

772,

94

222.

999,

70

67.4

86.4

27,5

0 19

.399

.301

,40

86.8

85.7

28,9

0 U

radn

i lis

t, št

. 41

/97-

ZKP

TP

EIB

gar

.III/3

480

EU

R

16.0

00.0

00,0

0 24

.7.1

989

15.3

.200

9 D

EM

4.

489.

027,

00

2.06

0.01

8,79

44

0.00

4.55

0,70

20

1.91

8.50

9,75

64

1.92

3.06

0,45

FRF

9.44

9.11

0,94

4.

336.

206,

09

276.

154.

046,

90

126.

727.

357,

50

402.

881.

404,

40

NLG

4.

278.

306,

22

1.96

3.31

8,85

37

2.18

0.55

3,80

17

0.79

4.01

5,10

54

2.97

4.56

8,90

JP

J 1.

002.

796.

307,

38

460.

184.

181,

32

1.52

1.44

2.55

7,60

69

8.19

1.43

9,90

2.

219.

633.

997,

50

CH

F 1.

972.

570,

38

905.

214,

45

235.

185.

029,

50

107.

926.

636,

90

343.

111.

666,

40

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZP

OP

NP

EI

EIB

1.7

023

EU

R

38.0

00.0

00,0

0 13

.12.

1993

25

.5.2

013

EU

R

26.2

11.2

15,3

4 9.

793.

449,

29

5.02

4.85

2.48

8,60

1.

877.

464.

948,

30

6.90

2.31

7.43

6,90

BE

F 18

6.09

9.78

0,00

87

.527

.710

,00

884.

401.

984,

90

415.

957.

936,

20

1.30

0.35

9.92

1,10

IT

L 5.

091.

475.

076,

00

2.41

7.67

2.44

9,00

50

4.09

6.76

5,30

23

9.36

8.91

3,80

74

3.46

5.67

9,10

C

HF

897.

637,

44

242.

162,

83

107.

023.

248,

30

28.8

72.5

17,3

0 13

5.89

5.76

5,60

U

radn

i lis

t, št

. 71

/93-

ZPO

PN

PE

I

EIB

1.7

024

EU

R

9.00

0.00

0,00

13

.12.

1993

25

.5.2

013

EU

R

4.13

5.95

9,50

1.

659.

894,

28

792.

889.

083,

50

318.

212.

024,

80

1.11

1.10

1.10

8,30

DE

M

7.63

1.08

0,64

2.

296.

884,

46

747.

981.

737,

70

225.

135.

561,

60

973.

117.

299,

30

Ura

dni l

ist,

št.

39/9

4-ZG

OP

S

EIB

1.7

359

EU

R

13.0

00.0

00,0

0 11

.7.1

994

10.7

.201

4 E

UR

6.

576.

000,

00

2.18

4.10

5,09

1.

260.

659.

971,

20

418.

706.

487,

20

1.67

9.36

6.45

8,40

DE

M

7.96

2.10

1,40

2.

026.

906,

86

780.

427.

660,

20

198.

672.

951,

20

979.

100.

611,

40

FRF

15.3

83.6

93,0

0 5.

938.

002,

67

449.

594.

579,

90

173.

540.

503,

20

623.

135.

083,

10

Ura

dni l

ist,

št.

47/9

3-ZP

OP

NP

EB

EB

RD

110

U

SD

15

.200

.000

,00

12.4

.199

4 20

.9.2

008

US

D

11.4

00.0

02,0

0 5.

035.

950,

00

2.06

1.55

2.42

1,30

91

0.69

0.62

2,50

2.

972.

243.

043,

80

DE

M

60.3

00.0

00,0

0 12

.4.1

994

20.9

.200

8 D

EM

45

.225

.000

,00

9.05

4.61

0,31

4.

432.

855.

005,

00

887.

512.

982,

70

5.32

0.36

7.98

7,70

U

radn

i lis

t, št

. 71

/93-

ZNO

FP

MŽ

Sk

(212

7)+a

neks

D

EM

5.

795.

890,

00

8.11

.198

3

DE

M

5.44

4.66

1,46

2.

733.

480,

11

533.

662.

956,

10

267.

929.

706,

70

801.

626.

369,

20

Dok

umen

t: G

:\1ur

l200

7\0s

like\

ZZel

P-U

PB4_

tabe

la.d

oc,

Dat

um: 8

.5.2

007

4

SKU

PAJ

25.0

48.6

34.8

57,5

0 8.

410.

692.

717,

20

33.4

59.3

27.6

74,7

0

DO

MA

IK

RED

ITI

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

294

2/89

A

SIT

4.

625.

000.

000,

00

12.6

.198

9 1.

4.20

00

1.

822.

510,

60

50.5

56,6

0 1.

873.

067,

20

" N

LB 2

942/

89C

S

IT

1.07

2.00

0.00

0,00

12

.6.1

989

1.4.

2000

1.34

4.14

1,00

37

.286

,60

1.38

1.42

7,60

"

NLB

294

2/89

B

SIT

1.

012.

000.

000,

00

12.6

.198

9 1.

4.20

00

36

2.36

1,30

10

.051

,90

372.

413,

20

" N

LB 3

075/

90

SIT

20

.420

.000

,00

3.7.

1990

1.

4.20

01

28

.114

.653

,00

2.09

3.15

7,20

30

.207

.810

,20

Ura

dni l

ist,

št.

17/9

6-ZP

NK

SZ

SK

B 3

2164

/97

SIT

29

8.00

0.00

0,00

15

.5.1

996

31.1

0.20

00

11

6.32

4.17

3,10

3.

512.

716,

90

119.

836.

890,

00

" A

bank

a 61

76

SIT

24

9.00

0.00

0,00

29

.8.1

996

30.1

1.20

00

11

0.50

5.87

0,00

3.

351.

650,

30

113.

857.

520,

30

Skl

. V

lade

št

.440

-15/

97-

2(N

)

Gor

.ban

ka

085F

O59

383/

1 S

IT

1.50

0.00

0.00

0,00

18

.6.1

997

1.8.

2000

663.

005.

456,

90

24.2

11.5

94,8

0 68

7.21

7.05

1,70

Ura

dni l

ist,

št.

48/9

8-ZP

SZP

H

NLB

02/

99-S

IN

SIT

13

.233

.216

.202

,00

29.4

.199

9 30

.6.2

009

14

.981

.610

.681

,90

7.38

8.95

4.74

2,10

22

.370

.565

.424

,00

Ura

dni l

ist,

št.

31/9

9 in

89

/99-

ZPFR

ZI

Kre

d.

Pog

. še

ni

skl

enje

na

SIT

9.

290.

740.

440,

00

31

.12.

2011

10.1

75.2

42.1

59,4

0 6.

301.

623.

348,

90

16.4

76.8

65.5

08,3

0

SKU

PAJ

26.0

78.3

32.0

07,2

0 13

.723

.845

.105

,30

39.8

02.1

77.1

12,5

0

SKU

PAJ

TUJI

IN

D

OM

AI

KR

EDIT

I

73.2

61.5

04.6

87,2

0


Dok

umen

t: G

:\1ur

l200

7\0s

like\

ZZel

P-U

PB4_

tabe

la.d

oc,

Dat

um: 8

.5.2

007

4

SKU

PAJ

25.0

48.6

34.8

57,5

0 8.

410.

692.

717,

20

33.4

59.3

27.6

74,7

0

DO

MA

IK

RED

ITI

Ura

dni l

ist,

št.

71/9

3-ZN

OFP

NLB

294

2/89

A

SIT

4.

625.

000.

000,

00

12.6

.198

9 1.

4.20

00

1.

822.

510,

60

50.5

56,6

0 1.

873.

067,

20

" N

LB 2

942/

89C

S

IT

1.07

2.00

0.00

0,00

12

.6.1

989

1.4.

2000

1.34

4.14

1,00

37

.286

,60

1.38

1.42

7,60

"

NLB

294

2/89

B

SIT

1.

012.

000.

000,

00

12.6

.198

9 1.

4.20

00

36

2.36

1,30

10

.051

,90

372.

413,

20

" N

LB 3

075/

90

SIT

20

.420

.000

,00

3.7.

1990

1.

4.20

01

28

.114

.653

,00

2.09

3.15

7,20

30

.207

.810

,20

Ura

dni l

ist,

št.

17/9

6-ZP

NK

SZ

SK

B 3

2164

/97

SIT

29

8.00

0.00

0,00

15

.5.1

996

31.1

0.20

00

11

6.32

4.17

3,10

3.

512.

716,

90

119.

836.

890,

00

" A

bank

a 61

76

SIT

24

9.00

0.00

0,00

29

.8.1

996

30.1

1.20

00

11

0.50

5.87

0,00

3.

351.

650,

30

113.

857.

520,

30

Skl

. V

lade

št

.440

-15/

97-

2(N

)

Gor

.ban

ka

085F

O59

383/

1 S

IT

1.50

0.00

0.00

0,00

18

.6.1

997

1.8.

2000

663.

005.

456,

90

24.2

11.5

94,8

0 68

7.21

7.05

1,70

Ura

dni l

ist,

št.

48/9

8-ZP

SZP

H

NLB

02/

99-S

IN

SIT

13

.233

.216

.202

,00

29.4

.199

9 30

.6.2

009

14

.981

.610

.681

,90

7.38

8.95

4.74

2,10

22

.370

.565

.424

,00

Ura

dni l

ist,

št.

31/9

9 in

89

/99-

ZPFR

ZI

Kre

d.

Pog

. še

ni

skl

enje

na

SIT

9.

290.

740.

440,

00

31

.12.

2011

10.1

75.2

42.1

59,4

0 6.

301.

623.

348,

90

16.4

76.8

65.5

08,3

0

SKU

PAJ

26.0

78.3

32.0

07,2

0 13

.723

.845

.105

,30

39.8

02.1

77.1

12,5

0

SKU

PAJ

TUJI

IN

D

OM

AI

KR

EDIT

I

73.2

61.5

04.6

87,2

0


Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-A (Uradni list RS, št. 11/01) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. členTa zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Zakon o dopolnitvi Zakona o železniškem prometu – ZZelP-B (Uradni list RS, št. 33/01) vsebuje naslednjo končno določbo:



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o že-lezniškem prometu – ZZelP-C (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

II. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

24. člen – upoštevan ZZelP-D(poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2003 za opravljanje

svojih nalog najame agencija)(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obvezno-

sti agencije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.200,000.000 tolarjev (dvanajst milijard dvesto milijonov tolarjev) s pripadajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija do višine 9.067,000.000 tolarjev najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške in-frastrukture v letu 2003 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načr-tom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infrastrukture, ter za financiranje gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem železniškem prometu do višine 3.133,000.000 tolarjev.

(2) Sredstva, zagotovljena s posojili iz prejšnjega odstav-ka, se črpajo po namenu in obsegu, določenem v finančnem načrtu agencije.

25. člen(pogoji za dodelitev poroštva)

(1) Republika Slovenija daje poroštvo iz prejšnjega člena pod naslednjimi pogoji:

– moratorij: najmanj eno leto;– ročnost: najmanj 7 let;– obrestna mera: primerljiva za obresti za posojila z dr-

žavnim poroštvom;– vsi stroški, povezani s pripravo in odobritvijo posame-

znega posojila, ne smejo presegati 0,5 odstotka vrednosti glavnice posojila.

(2) Obseg izdajanja poroštev Republike Slovenije se zmanjšuje z vsakokratnim zneskom najetega posojila, za kate-rega bo dano poroštvo Republike Slovenije.

26. člen(sklepanje poroštvenih pogodb)

Poroštvene pogodbe v imenu in za račun Republike Slo-venije sklene minister, pristojen za finance.

27. člen – upoštevan ZZelP-E(poroštvo države za posojila, ki jih v letu 2004 za opravljanje

svojih nalog najame agencija)(1) Republika Slovenija daje poroštvo za obveznosti agen-

cije, iz naslova posojil do skupne višine glavnic 12.700,000.000

tolarjev (dvanajst milijard sedemsto milijonov tolarjev) s pripa-dajočimi obrestmi in stroški posojil, ki jih agencija najame za kritje stroškov vzdrževanja in modernizacije javne železniške infrastrukture v letu 2004 skladno z nacionalnim programom razvoja slovenske železniške infrastrukture in letnim načrtom gradnje, modernizacije in vzdrževanja javne železniške infra-strukture.

(2) Za določitev pogojev za dodelite poroštva, za skle-panje pogodb o poroštvu in za določitev namena in obsega porabe sredstev, ki bodo zagotovljena s posojili, se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 24. člena 25. in 26. člena tega zakona.

28. člen(prevzem delavcev)

Z dnem začetka delovanja agencije preidejo vsi zaposleni v Direkciji za železniški promet na delo v agencijo.

29. člen(direktor agencije)

Direktor Direkcije za železniški promet opravlja funkcijo kot direktor agencije do poteka mandatne dobe, za katero je imenovan.

30. člen(začasno opravljanje pristojnosti agencije)

Do začetka delovanja agencije izvaja njene pristojnosti Direkcija za železniški promet.

31. člen(postopki, ki jih vodi Direkcija za železniški promet)(1) Postopke, ki jih ob uveljavitvi tega zakona vodi Di-

rekcija za železniški promet, nadaljuje po svoji ustanovitvi agencija.

(2) Naloge, ki jih določa drugi odstavek 21. člena za-kona kot naloge Direkcije za železniški promet pa s tem zakonom niso določene kot naloge agencije, opravlja mi-nistrstvo.

32. člen(sedež agencije)

Agencija opravlja svoje delo na sedežu dotedanje Direk-cije za železniški promet.

33. člen(financiranje agencije v prehodnem obdobju)

Proračunska sredstva, namenjena za delo agencije, se v proračunu za leto 2003 in 2004 štejejo sredstva na proračun-skih postavkah Direkcije za železniški promet. Proračunska sredstva iz navedenih postavk črpa agencija na podlagi pogod-be, ki jo sklene z Ministrstvom za promet.

34. člen(sprejem ustanovitvenega akta agencije)

Vlada sprejme ustanovitveni akt agencije najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

35. člen(odgovornost pooblaščenega upravljavca za prekrške)

Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti železni-škega prometa (Uradni list RS, št. 85/2000), ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se v zvezi z opravljanjem nalog, ki jih določa 11. člen zakona kot naloge opravljanja gospodarske javne službe vzdrževanja jav-ne železniške infrastrukture ter vodenja železniškega prometa, nanašajo na pooblaščenega upravljavca in njegovo odgovorno osebo.


36. člen(odgovornost agencije za prekrške)

Kazenske določbe zakona in zakona o varnosti žele-zniškega prometa, ki se nanašajo na upravljavca oziroma na odgovorno osebo upravljavca, se, razen določb iz prejšnjega člena, nanašajo na agencijo in njeno odgovorno osebo.

37. člen(predpisi vlade)

Predpise iz četrtega odstavka 4. člena, drugega odstavka 5. člena, drugega odstavka 6. člena, petega odstavka 11. člena, osmega in dvanajstega odstavka 15. člena, osmega odstavka 16. člena in tretjega odstavka 18. člena zakona uskladi vlada z določbami tega zakona v enem letu po njegovi uveljavitvi.

38. člen(prenehanje veljavnosti predpisov)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati navodilo o vsebini in načinu vodenja računovodskih evidenc za prejemnike državnih nadomestil na področju železniškega prometa (Uradni list RS, št. 11/2001).

39. člen(začetek veljavnosti zakona)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen prve alinee 8. člena tega za-kona, ki se, razen za obračun uporabnine, začne uporabljati 1. 1. 2005.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o že-lezniškem prometu – ZZelP-D (Uradni list RS, št. 56/03) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

Prehodna in končna določba

4. členObresti in ostali stroški iz posojila najetega na podlagi

zakona iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, ki jih je javno podjetje Slovenske železnice, d.d., do uveljavitve tega zakona že poravnalo posojilodajalcu namesto države, se v roku največ šestdesetih dni od uveljavitve tega zakona poravnajo Sloven-skim železnicam, d.d., ali njihovemu pravnemu nasledniku iz sredstev ministrstva, pristojnega za finance.



Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopol-nitvah Zakona o železniškem prometu – ZZelP-E (Uradni list RS, št. 86/04) vsebuje naslednjo končno določbo:

2. členTa zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o že-lezniškem prometu – ZZelP-F (Uradni list RS, št. 15/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

37. člen(ustanovitev regulatornega organa)

Z dnem uveljavitve tega zakona uravnalni organ nadaljuje z delom kot regulatorni organ.

38. člen(izpolnjevanje pogojev za varnostno pooblastilo)

(1) Šteje se, da Holding Slovenske železnice, d.o.o. ob uveljavitvi tega zakona izpolnjuje pogoje za pridobitev varno-stnega pooblastila po tem zakonu.

(2) Agencija na podlagi prejšnjega odstavka izda Holdingu Slovenske železnice, d.o.o. varnostno pooblastilo v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

39. člen(sprememba ustanovitvenega akta agencije)

Vlada Republike Slovenije uskladi Sklep o ustanovitvi Javne agencije za železniški promet (Uradni list RS, št. 30/03 in 59/03) s tem zakonom v roku 90 dni od njegove uveljavitve.

40. člen(prevzem sredstev, pravic in obveznosti iz naslova javne

železniške infrastrukture)(1) Ministrstvo od agencije najkasneje v 90 dneh od

uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva ter druge pravice in obveznosti s področja investicij v javno železniško infrastrukturo.

(2) Holding Slovenske železnice, d.o.o. od agencije najka-sneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona prevzame naloge, finančna sredstva, ter druge pravice in obveznosti s področja upravljanja javne železniške infrastrukture (razen investicij v javno železniško infrastrukturo).

41. člen(prevzem finančnih obveznosti)

(1) Republika Slovenija z dnem uveljavitve tega zakona prevzame dolg agencije iz naslova črpanih posojil, navedenih v prilogi 1 tega zakona, ki je njegov sestavni del.

(2) Obveznosti iz posojilnih pogodb s poroštvom države iz prejšnjega odstavka tega člena prevzame Republika Slovenija po stanju na dan uveljavitve tega zakona.

(3) Prevzeta obveznost se evidentira le na kontih bilance stanja državnega proračuna. S prevzemom dolga s strani Re-publike Slovenije ne nastane nobena terjatev do agencije.

(4) Sredstva za odplačevanje obveznosti, navedenih v prvem odstavku tega člena, zagotavlja Republika Slovenija v državnem proračunu.

42. člen(prevzem nalog in nadaljevanje postopkov)

(1) Postopke izdajanja dovoljenj in soglasij, ki jih izdaja agencija na podlagi Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo), z dnem prevzema pravic in obveznosti iz drugega odstavka 40. člena tega zakona prevzamejo Slovenske železnice.

(2) Organi, ki so opravljali naloge v skladu z Zakonom o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno preči-ščeno besedilo) in Zakonom o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) do uveljavitve tega zakona, opravljajo te naloge do njihovega pre-nosa na pristojne organe, določene s tem zakonom.

43. člen(delovna razmerja javnih uslužbencev)

(1) Javni uslužbenci agencije, ki so opravljali nadzor nad opravljanjem gospodarskih javnih služb, investicijami in trže-njem javne železniške infrastrukture, do uveljavitve tega zako-na, sklenejo pogodbo o zaposlitvi z ministrstvom pristojnim za promet oziroma upravljalcem.

(2) Javni uslužbenci agencije, ki glede na vsebino svojega dela opravljajo javne naloge in bodo v ministrstvu opravljali javne naloge se ob smiselni uporabi 194. člena Zakona o jav-nih uslužbencih (Uradni list RS, št. 32/06 – uradno prečiščeno


besedilo) z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest prevedejo v ustrezne uradniške nazive in sklenejo pogodbo o zaposlitvi.

(3) Šteje se, da javni uslužbenci iz prejšnjega odstavka izpolnjujejo pogoje glede strokovnega izpita za imenovanje v naziv, če na dan prevedbe v naziv izpolnjujejo pogoje iz 193. in 193.a člena Zakona o javnih uslužbencih, pri čemer se kot službena doba šteje tudi doba v agenciji.

(4) Javni uslužbenci, ki bodo razporejeni na uradniška delovna mesta, pa nimajo opravljenega strokovnega izpita in ne izpolnjujejo pogoja za priznavanje izpolnjevanja pogoja gle-de strokovnega izpita iz prejšnjega odstavka, morajo strokovni izpit opraviti v treh letih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi.

(5) Vsi ostali javni uslužbenci agencije, ki opravljajo po vsebini strokovno tehnične naloge in bodo v ministrstvu opra-vljali strokovno tehnične naloge, z dnem uveljavitve akta o sistemizaciji delovnih mest sklenejo pogodbo o zaposlitvi za ustrezna delovna mesta. V primeru, da ne izpolnjujejo pogojev za zasedbo tega delovnega mesta lahko opravljajo delo na takih delovnih mestih še naprej ob pogoju, da gre po vsebini in zahtevnosti za istovrstne naloge.

44. člen(prvo letno poročilo varnostnega organa)

Prvo referenčno leto za letno poročilo varnostnega organa iz osmega odstavka 24. člena zakona je leto 2006.

45. člen(sprememba firme)

Firma Holding Slovenske železnice, d.o.o. se spremeni v Slovenske železnice, d.o.o.

46. člen(sprememba Odloka o preoblikovanju)

Vlada Republike Slovenije uskladi Odlok o preoblikovanju javnega podjetja Slovenske železnice d.d. v družbo z omejeno odgovornostjo – Holding Slovenske železnice, d.o.o. s tem zakonom v roku 60 dni od njegove uveljavitve.

47. člen(pripojitev odvisnih družb)

(1) Slovenskim železnicam se pripojijo naslednje odvisne družbe:

– Slovenske železnice – Infrastruktura, družba za opra-vljanje vzdrževanja železniške infrastrukture in vodenje žele-zniškega prometa, d.o.o.

– Slovenske železnice – Potniški promet, družba za opra-vljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železni-škem prometu, d.o.o.

– Slovenske železnice – Tovorni promet, družba za opra-vljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železni-škem prometu, d.o.o.

(2) Odvisne družbe iz prejšnjega odstavka se pripojijo po postopku, kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske družbe.

(3) Do pripojitve odvisnih družb iz prvega odstavka tega člena vodijo njihove poslovne knjige Slovenske železnice. V poslovnih knjigah se evidentirajo poslovni dogodki na način, kot je določen v pogodbah o naročilu, sklenjenimi med Slovenskimi železnicami in odvisnimi družbami iz prvega odstavka pred uveljavitvijo tega zakona.

48. člen(ekonomsko socialni svet s področja železniškega prometa)

Ekonomsko socialni svet s področja železniškega prome-ta, ustanovljen na podlagi 19. člena Zakona o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03), nadaljuje z delom v okviru pristojnosti, dolo-čenih s pravili o njegovem delovanja.

49. člen(predpis vlade in drugi akti)

(1) Vlada Republike Slovenije izda vse potrebne predpise in druge akte za vzpostavitev pogojev za delovanje regulator-nega, varnostnega in preiskovalnega organa najkasneje v 90 dneh od uveljavitve tega zakona.

(2) Drugi predpisi, izdani na podlagi zakona, se uskladijo s tem zakonom najkasneje v enem letu po njegovi uveljavitvi.

50. člen(prenehanje veljavnosti zakonov)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o preoblikovanju in privatizaciji javnega podjetja Slovenske železnice, d.d. (Uradni list RS, št. 26/03).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati tretja alinea 12. člena Zakona o poslovni sanaciji Holdinga Slovenske železnice, d.o.o. (Uradni list RS, št. 45/04).

51. člen(končna določba)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


Dok

umen

t: C

:\Doc

umen

ts a

nd S

ettin

gs\M

atja

zZ\D

eskt

op\Z

ZelP

.pb4

_pril

oga.

doc,

Dat

um: 1

8.5.

2007

PRIL

OG

A: 1

k Z

ZelP

-F

Upn

ikŠt

. kre

ditn

e po

godb

eN

amen

pog

odbe

Dat

um s

klen

itve

kred

itne

pogo

dbe

Pogo

dben

i zn

esek

Valu

taSt

anje

kre

dita

na

dan

31.1

2.20

06

Dat

um z

apad

lost

i kr

edita

Nov

a Lj

ublja

nska

ba

nka

d.d.

3069

/101

3002

22/jb

mFi

nanc

iranj

e gl

avne

ga p

rogr

ama

1303

- že

lezn

iški

pro

met

in in

frast

rukt

ura

v le

tu 2

003

16.7

.200

33.

000.

000.

000,

00SI

T2.

379.

310.

344,

00 S

IT1.

8.20

12

Nov

a K

BM

d.d

.23

570/

46K

ritje

stro

škov

vzd

ržev

anja

in m

oder

niza

cije

javn

e že

lezn

iške

infrs

trukt

ure

v le

tu 2

003

20.8

.200

33.

000.

000.

000,

00SI

T2.

379.

310.

344,

00 S

IT31

.8.2

012

Rai

ffeis

en K

reko

va

bank

a d.

d.13

7/03

-138

Krit

je s

trošk

ov v

zdrž

evan

ja in

mod

erni

zaci

je ja

vne

žele

zniš

ke in

frstru

ktur

e v

letu

200

317

.10.

2003

12.7

38.8

53,5

0E

UR

10.5

42.4

99,2

0 €

30.9

.201

2

SKB

ban

ka d

.d.

9443

72-0

01K

ritje

stro

škov

vzd

ržev

anja

in m

oder

niza

cije

javn

e že

lezn

iške

infrs

trukt

ure

v le

tu 2

003

3.12

.200

33.

200.

000.

000,

00SI

T2.

648.

275.

862,

05 S

IT30

.11.

2012

Rai

ffeis

en K

reko

va

d.d.

42/0

4-13

8K

ritje

stro

škov

vzd

ržev

anja

in m

oder

niza

cije

javn

e že

lezn

iške

infrs

trukt

ure

v le

tu 2

004

9.3.

2004

3.50

0.00

0.00

0,00

SIT

3.01

7.24

1.37

9,20

SIT

11.3

.201

3

Nov

a K

BM

d.d

.24

562/

65K

ritje

stro

škov

vzd

ržev

anja

in m

oder

niza

cije

javn

e že

lezn

iške

infrs

trukt

ure

v le

tu 2

004

24.8

.200

43.

500.

000.

000,

00SI

T3.

258.

620.

689,

64 S

IT31

.8.2

013

Ban

ka K

oper

d.d

.

1352

/05-

1338

33Za

gota

vlja

nje

last

ne u

dele

žbe

pri p

ripra

vi in

izve

dbi p

roje

ktov

v o

kviru

pr

ogra

ma

inve

stic

ijski

h pr

ojek

tov

skup

nih

evro

pski

h po

litik

(Pha

re, k

ohez

ija,

TEN

-T) i

n za

pok

rivan

je s

trošk

ov o

bres

ti in

gla

vnic

e iz

nas

lova

kre

dita

7.10

.200

533

.374

.394

,15

EU

R33

.374

.394

,15

€21

.11.

2025

Ban

ka K

oper

d.d

.

2121

/06-

2402

65

Za p

okriv

anje

obv

ezno

sti J

avne

age

ncije

za

žele

zniš

ki p

rom

et R

S iz

nas

lova

kr

edito

v, n

ajet

ih z

a za

gota

vlja

nje

last

ne u

dele

žbe

Rep

ublik

e S

love

nije

v le

tu

od 2

006

-200

9 za

pro

jekt

e, k

i se

izva

jajo

v o

kviru

pro

gram

a in

vest

icij,

so

finan

cira

nih

s sr

edst

vi E

vr22

.12.

2006

*11

.671

.348

,69

EU

R11

.671

.348

,69

€11

.1.2

027

13.6

82.7

58.6

18,8

9 SI

T55

.588

.242

,04

€*č

rpan

je k

redi

ta n

a da

n 11

.01.

2007

Stan

je d

olgo

roni

h kr

edito

v Ja

vne

agen

cije

za

žele

zniš

ki p

rom

et R

epub

like

Slov

enije

, naj

etih

pri

dom

aih

ban

kah

na d

an 3

1.12

.200

6

S

K

U

P

A

J

(SIT

)S

K

U

P

A

J

(E

UR

)

PRILOGA


2416. Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (uradno prečiščeno besedilo) (ZPRPGDT-UPB2)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Dr-žavni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. aprila 2007 po-trdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah, ki obsega:

– Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospo-darskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-A (Uradni list RS, št. 91/05 z dne 14. 10. 2005) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-B (Uradni list RS, št. 31/07 z dne 6. 4. 2007).




Z A K O NO POMOČI ZA REŠEVANJE IN

PRESTRUKTURIRANJE GOSPODARSKIH DRUŽB V TEŽAVAH

uradno prečiščeno besedilo (ZPRPGDT-UPB2)

I. UVODNE DOLOČBE

1. členTa zakon določa namen, vrste državnih pomoči, merila,

postopke ter način zagotavljanja sredstev iz proračuna Repu-blike Slovenije za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah (v nadaljnjem besedilu: družba), ki imajo sedež v Republiki Sloveniji.

2. členDružba je v težavah, kadar ni zmožna z lastnimi sredstvi

ali sredstvi, ki jih lahko pridobi od svojih družbenikov, delničar-jev ali upnikov, ustaviti negativnih gibanj poslovanja, ki bi brez posredovanja države ogrozila obstoj družbe.

Predpostavlja se, da je družba v težavah:– za kapitalske družbe, kadar tekoča izguba skupaj s

prenesenimi izgubami preteklih let doseže polovico osnovnega kapitala in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine osnovnega kapitala;

– za osebne družbe, kadar tekoča izguba skupaj s pre-nesenimi izgubami preteklih let doseže polovico kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih in je tekoča izguba v zadnjih 12 mesecih dosegla višino četrtine kapitala, ki je prikazan v računovodskih izkazih;

– če je družba iz prejšnjih alinei že postala plačilno nespo-sobna ali če izpolnjuje pogoje za uvedbo postopkov v zvezi z insolventnostjo.

V primeru, da družba v težavah ne izkazuje izgube kapi-tala v smislu prejšnjega odstavka, lahko težave dokazuje z na-raščajočimi izgubami, povečanimi terjatvami, zmanjševanjem prodaje, povečevanjem zalog, zmanjšanjem izkoriščenosti proizvodnih sredstev, padanjem denarnih tokov, naraščajočimi

dolgovi, naraščajočimi stroški obresti ali zmanjševanjem vre-dnosti premoženja.

Natančnejša merila za dokazovanje težav iz prejšnjega odstavka predpiše Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

3. členDržavna pomoč se po tem zakonu lahko dodeli za nasle-

dnje namene:– kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja

(v nadaljevanju: pomoč za reševanje) oziroma– kot pomoč za izvajanje programa prestrukturiranja za

obnovo dolgoročne sposobnosti preživetja družbe (v nadalje-vanju: pomoč za prestrukturiranje).

Državne pomoči se dodeljujejo v skladu z načeli racional-nosti, transparentnosti in nujnosti.

Cilj državnih pomoči po tem zakonu je zagotoviti delovanje družbe, ki ima ohranjene vitalne funkcije in zagotovljen trg.

Državna pomoč ni namenjena za financiranje novih in-vesticij, ki niso bistvenega pomena za obnovo sposobnosti družbe za preživetje.

Gospodarska družba v težavah po tem zakonu, v kateri kapitalski delež Republike Slovenije presega 25%, ne more prejeti državnih poroštev in posojil.

4. členProgram prestrukturiranja družbe mora vsebovati:– analizo vzrokov za nastale težave z oceno gospodar-

skih in socialnih posledic v primeru stečaja družbe,– predstavitev ciljev družbe in strategije za dosego ciljev

po posameznih področjih,– prestrukturiranje (tržno, tehnološko, finančno, kadro-

vsko, ekološko),– projekcije poslovanja za petletno obdobje (variantno:

optimistična, realna, pesimistična),– časovni razpored aktivnosti,– izravnalne ukrepe, s katerimi se zmanjšujejo škodljivi

učinki dodeljene državne pomoči na pogoje poslovanja in pre-prečujejo motnje konkurence na trgu.

Natančnejšo vsebino programa prestrukturiranja in listine, s katerimi se dokazujejo posamezne trditve, določi vlada.

5. členDružbe, ki želijo pridobiti sredstva za namene določene v

3. členu tega zakona, morajo izpolnjevati naslednje pogoje:– da je družba v težavah v skladu z opredelitvijo v 2. členu

tega zakona;– da pripravi predlog programa prestrukturiranja oziroma

predloži program prestrukturiranja iz prejšnjega člena oziroma načrt finančne reorganizacije družbe v prisilni poravnavi, ki je pripravljen tako, da vsebuje elemente programa prestrukturira-nja iz prejšnjega člena;

– da zoper družbo ni uveden stečajni postopek oziroma likvidacija.

Državnih pomoči niso upravičene zaprositi novo nastale družbe in družbe, ki so nastale z likvidacijo prejšnje družbe ter družbe iz sektorja jeklarstva in premogovništva.

Novo nastale družbe so za namene tega zakona družbe, ki poslujejo nepretrgoma manj kot tri leta.

Poleg tega državnih pomoči niso upravičene zaprositi povezane družbe, razen če je mogoče dokazati, da so vzroki težav v družbi sami in da težave niso rezultat samovoljnega prerazporejanja stroškov med njimi ter da povezana družba kot celota ni sposobna odpraviti težav.

6. členOblike državnih pomoči po tem zakonu so:– krediti,– subvencije,– subvencije obrestnih mer,– poroštva.


7. členDržavna pomoč je enkratna pomoč, ki se v skladu z

določbami tega zakona dodeli po načelu 'enkrat in zadnjič'.Višina državne pomoči posamezni družbi v težavah ne

sme presegati zneska 10 milijonov eurov.Ponovna državna pomoč po tem zakonu je možna

po obdobju desetih let od zaključenega prestrukturiranja oziroma od prvega izplačila državne pomoči. Izjemoma se državna pomoč lahko ponovno podeli pred potekom desetih let v naslednjih primerih:

1. če dodelitev pomoči za prestrukturiranje sledi do-delitvi pomoči za reševanje kot del enotnega ukrepa za prestrukturiranje;

2. če je bila v skladu s tem zakonom dodeljena pomoč za reševanje in tej pomoči ni sledila pomoč za prestrukturi-ranje ter sta izpolnjena naslednja pogoja:

a) da je bila že dodeljena državna pomoč za reševanje zadostna za preživetje družbe v daljšem obdobju in

b) je nova državna pomoč potrebna zaradi nastopa nepredvidljivih okoliščin, na katere družba ni imela vpliva, vendar ne prej kot po preteku petih let od prvega nakazila državne pomoči;

3. v izjemnih in nepredvidljivih okoliščinah, za katere družba ni odgovorna.

Za ponovno državno pomoč je treba predhodno prido-biti odobritev Evropske komisije.

8. členDržavno pomoč veliki družbi lahko Vlada Republike

Slovenije odobri šele, ko po posamični priglasitvi Evropski komisiji prejme njeno odobritev dodelitve državne pomoči.

Program prestrukturiranja se lahko med izvajanjem spremeni samo na podlagi potrditve Evropske komisije. Pri-glasitev za odobritev sprememb programa prestrukturiranja pripravi ministrstvo, pristojno za dejavnost, ki jo opravlja družba (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) in druž-ba v težavah, ki prosi za spremembo programa prestruktu-riranja.

Za male in srednje velike družbe programe prestruktu-riranja potrjuje vlada.

9. členV času priprave in izvajanja programa prestrukturira-

nja, ne sme družba izven programa prestrukturiranja prejeti nobene druge državne pomoči, ki ni skladna s Smernicami Skupnosti o državni pomoči za reševanje in prestrukturira-nje podjetij v težavah, Uradni list Evropske unije (2004/C 244/02).

II. POMOČ ZA REŠEVANJE

10. členPomoč za reševanje je:– začasna in povratna pomoč;– pomoč, katere osnovni cilj je, da ostane družba v

težavah pri življenju v obdobju, ki je potrebno za izdelavo programa prestrukturiranja;

– namenjena za odpravljanje likvidnostne krize in pla-čilne nesposobnosti;

– pomoč, ki se dodeljuje za obdobje, ki ni daljše od šest mesecev;

– omejena na najnižjo potrebno vsoto;– utemeljena z resnimi socialnimi težavami in ne sme

imeti neupravičenih škodljivih učinkov prelivanja na druge države članice Evropskih skupnosti;

– pomoč, ki se dodeljuje tudi za nujne ukrepe struktur-ne narave, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje;

– pomoč, ki ne more biti dodeljena za finančno pre-strukturiranje.

Kot pomoč za reševanje se dodeljujejo:– kratkoročni krediti pod tržnimi pogojiali– subsidiarna poroštva za kratkoročne kredite pridobljene

pod tržnimi pogoji.

11. členKratkoročni kredit se lahko odobri pod naslednjimi pogoji:– odobri se za čas, ki je potreben za izdelavo predloga pro-

grama prestrukturiranja, vendar ne za več kot šest mesecev;– kredit mora biti povrnjen najkasneje v šest mesecih po

izplačilu prvega obroka družbi;– kredit je omejen na znesek, ki še omogoča tekoče po-

slovanje družbe;– obrestna mera ne sme odstopati od tržnih pogojev.

12. členDružbi se lahko dodeli subsidiarno poroštvo za kredit,

najet kot pomoč v času priprave programa prestrukturiranja, če najeti kredit izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

III. POMOČ ZA PRESTRUKTURIRANJE

13. členPomoč za prestrukturiranje prejme družba na osnovi ve-

ljavne sheme državne pomoči oziroma po potrditvi individualne pomoči na osnovi programa prestrukturiranja s strani Evropske komisije z namenom obnove dolgoročne sposobnosti preži-vetja.

Za prestrukturiranje družbe se lahko uporabi katere koli oblike pomoči iz 6. člena tega zakona.

Osnova za dodelitev pomoči je program prestrukturiranja, ki ga obravnava in potrdi nadzorni svet družbe, oziroma drug pristojen organ družbe.

V programu prestrukturiranja morajo družbe zagotoviti ustrezno višino lastnih sredstev, in sicer:

– v primeru majhnih družb vsaj 25%– v primeru srednje velikih družb vsaj 40%– v primeru velikih družb vsaj 50%.

1.Krediti

14. členKredit se lahko črpa le v obdobju izvajanja programa

prestrukturiranja pod naslednjimi pogoji:– moratorij na odplačilo kredita znaša največ dve leti,– za zavarovanje kredita da družba ustrezne instrumente

zavarovanja.Višino obrestne mere za kredit določi vlada.

2. Subvencije

15. členSubvencije se dodeljujejo v izjemnih primerih za izvedbo

nujnih nalog pri reševanju družb, za katere ni mogoče pridobiti drugih virov sredstev za izvajanje ukrepov poslovnega pre-strukturiranja, predvsem:

– za ohranitev delovnih mest,– za izobraževanje,– za usposabljanje.

3.Subvencioniranje obrestne mere

16. členSubvencije obrestnih mer se lahko namenijo za nove kre-

dite, ki jih družba najame zaradi prestrukturiranja pri finančnih institucijah, in sicer do tržne obrestne mere.

Višina subvencioniranja obrestne mere se določi vsako leto s posebnim sklepom vlade.


4. Poroštva

17. členPoroštva Republike Slovenije po tem zakonu se lahko

dajejo za celoten znesek kredita ali za ustrezen del kredita.Obrestne mere in stroški kreditov, za katere se daje

poroštvo, morajo biti enake obrestnim meram in stroškom istovrstnih kreditov, s katerimi se zadolžuje Republika Slo-venija.

Poroštva morajo biti ustrezno zavarovana s primernim zavarovanjem.

18. členDržavna poroštva se ne dajejo:– ex post bankam za poplačilo prevzetih dolgov od drugih

finančnih institucij, ne da bi bili predhodno prilagojeni pogoji financiranja;

– za zamenjavo kredita brez garancije za kredit z garan-cijo pri isti finančni instituciji;

– če kreditojemalec opravlja gospodarsko javno službo kot svojo dejavnost oziroma če je dejavnost organizirana kot javna služba v Republiki Sloveniji;

– za obveznost tistih kreditojemalcev, ki imajo do države neporavnane zapadle obveznosti.

5.Kapitalska naložba (črtan)

19. členNatančnejše pogoje in postopke izdaje poroštev po tem

zakonu in obliko ter vrsto zavarovanj določi vlada z uredbo.

6. Odlog pri plačilu davkov in prispevkov (črtan)

20. člen(črtan)

IV. POSTOPEK ZA DODELJEVANJE DRŽAVNIH POMOČI DRUŽBAM

21. členDružba, ki meni, da izpolnjuje pogoje za dodelitev pomoči

po tem zakonu, pošlje na pristojno ministrstvo vlogo z obrazlo-žitvijo, ki mora vsebovati najmanj naslednje podatke oziroma dokumentacijo:

– splošne podatke o družbi z izpiskom iz sodnega regi-stra;

– potrdilo, da družba ni v stečajnem postopku;– poslovno poročilo;– izjavo, da je za zavarovanje obveznosti po pogodbi o

kreditu sposobna nuditi ustrezne instrumente za zavarovanje plačil;

– izjavo solidarnih dolžnikov – pristopiti morajo vse odvi-sne in obvladujoče družbe kreditojemalca, v kolikor take družbe obstajajo;

– predlog oziroma potrjen program prestrukturiranja.Pristojno ministrstvo imenuje strokovno medresorsko ko-

misijo, ki vlogo pregleda in pripravi mnenje o izpolnjevanju pogojev za dodelitev pomoči in predlog za dodelitev vrste in višine državne pomoči.

Pristojno ministrstvo vključi kot člana komisije tudi pred-stavnika ministrstva, pristojnega za finance, in ministrstva, pri-stojnega za delo, družino in socialne zadeve.

Pristojno ministrstvo lahko pridobi strokovno mnenje ne-odvisnega zunanjega strokovnjaka o sprejemljivosti programa prestrukturiranja glede na dolgoročno sposobnost preživetja družbe.

V vlogi za dodelitev pomoči je potrebno navesti ali je družba v preteklosti že prejela pomoč za reševanje oziroma prestrukturiranje.

22. členO dodelitvi sredstev državnih pomoči odloča vlada na

predlog pristojnega ministrstva.

22.a členPristojno ministrstvo je dolžno stalno preverjati izvaja-

nje programa prestrukturiranja. Način preverjanja izvajanja in nadzora nad izvajanjem programa prestrukturiranja določi vlada z uredbo.

23. členPogodbe za dodelitev državnih pomoči sklepa pristojni

minister.

V. VIRI POMOČI DRUŽBAM V TEŽAVAH

24. členSredstva za pomoč družbam se za namene tega za-

kona zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije v okviru finančnih načrtov pristojnih ministrstev.

Za namene tega zakona se v celoti uporabijo sredstva, ki se pridobijo na podlagi zakona o uporabi sredstev prido-bljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95, 34/96, 60/99 – ZSRR, 22/2000 – ZJS, 67/2001 in 47/2002) in so v skladu s šesto alineo prvega odstavka 7. člena navedenega zakona namenjena sanaciji podjetij.

VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ZAKONA

25. členPristojna ministrstva so dolžna voditi evidence državnih

pomoči za spremljanje in uresničevanje tega zakona.Vrsto in način vodenja evidenc iz prejšnjega odstavka

določi vlada.

Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

26. členV letu 2003 se v okviru finančnega načrta ministrstva,

pristojnega za gospodarstvo v računu finančnih terjatev in naložb dodatno zagotovijo sredstva za namene tega zakona v višini 750.000.000 tolarjev.

27. členZ dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati:– Pravilnik o izvajanju javnih razpisov za namene pre-

strukturiranja za področje industrije in gradbeništva (Uradni list RS, št. 25/00);

– Uredba o dodeljevanju sredstev za sanacijo gospo-darskih družb iz sredstev kupnin (Uradni list RS, št. 52/02).

28. členVlada Republike Slovenije izda predpise iz 2., 4. in 25.

člena tega zakona najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.

29. členTa zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomo-či za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-A (Uradni list RS, št. 91/05) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

16. členVloge družb v težavah, ki menijo, da izpolnjujejo pogoje

za dodelitev državne pomoči in ki so v postopku, se obravna-vajo in zaključijo po tem zakonu.

17. členVlada mora v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona

uskladiti Uredbo o kazalnikih, vsebini programa prestruktu-riranja in vodenju evidenc o dodeljenih državnih pomočeh gospodarskim družbam v težavah (Uradni list RS, št. 18/03) z določbami tega zakona.

18. členVlada mora izdati podzakonski akt iz 12. in 15. člena tega

zakona v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pomo-či za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb v težavah – ZPRPGDT-B (Uradni list RS, št. 31/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

8. členVsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zako-

na, se zaključijo po določbah tega zakona.



2417. Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (uradno prečiščeno besedilo) (ZDVGOMP-UPB1)

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. aprila 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih, ki obsega:

– Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP (Uradni list RS, št. 111/01 z dne 29. 11. 2001),

– Zakon o graditvi objektov – ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002) in

– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ureditvi do-ločenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP-A (Uradni list RS, št. 14/07 z dne 16. 2. 2007).




Z A K O NO GRADITVI OBJEKTOV NA MEJNIH PREHODIH

uradno prečiščeno besedilo (ZDVGOMP-UPB1)

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(infrastrukturni objekti državnega pomena)

(1) Ta zakon ureja določena vprašanja povezana s pri-dobivanjem nepremičnin, pripravo in sprejemom lokacijskega načrta za mejni prehod, izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo objektov na območju mejnega prehoda, ki je potreben zaradi vključevanja Republike Slovenije v Evropsko unijo.

(2) Mejni prehod je infrastrukturni objekt državnega pome-na in kot tak javna infrastruktura.

(3) Gradnja mejnega prehoda je v javnem interesu in v javno korist.

2. člen(uporaba veljavnih predpisov)

Za pripravo in sprejem prostorskega akta, pridobivanje zemljišč in izdajo dovoljenja v zvezi z gradnjo mejnega pre-hoda, se uporabljajo predpisi s področja urejanja naselij in drugih posegov v prostor, graditve objektov, stavbnih zemljišč, geodetskih zadev ter drugi predpisi, v kolikor ta zakon ne do-loča drugače.

3. člen(investitor)

(1) Investitor graditve mejnega prehoda je Republika Slovenija. Naloge investitorja za Republiko Slovenijo opravlja ministrstvo, pristojno za upravo (v nadaljevanju besedila: poo-blaščeni investitor).

(2) Pooblaščeni investitor opravlja naloge v zvezi z pro-storskim planiranjem in urbanističnim načrtovanjem, finančnim inženiringom, pridobivanjem nepremičnin ter pripravlja, organi-zira in vodi graditev mejnega prehoda. Pooblaščeni investitor tudi vlaga zahteve za uvedbo postopka ureditve meje oboda in parcelacijo obodnih parcel ureditvenega območja mejnega prehoda.

4. člen(ureditveno območje)

(1) Ureditveno območje mejnega prehoda po tem zakonu obsega nepremičnine, potrebne za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzora ter neposredno okolico z objekti, ki so potrebni za smotrno in varno odvijanje prometa in mejne kontrole.

(2) V ureditveno območje mejnega prehoda spadajo tudi infrastrukturni objekti in naprave, ki so potrebni za nemoteno delovanje mejnega prehoda in so izven območja iz prejšnjega odstavka.

5. člen(prostorski izvedbeni akti)

Za graditev in pridobivanje nepremičnin v ureditvenem območju mejnega prehoda so urbanistične podlage poleg lo-kacijskega načrta po tem zakonu tudi sprejeti lokacijski načrt po določbah 45.a do 45.j člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 43/89 ter Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 47/97 – v nadaljnjem besedilu: ZUN) in prostorski izvedbeni akti lokalne skupnosti, če je Vlada Republike Slovenije v tem okviru določila ureditveno območje mejnega prehoda.


2. LOKACIJSKI NAČRT ZA MEJNI PREHOD

6. člen(obveznost priprave lokacijskega načrta za mejni prehod)

(1) Lokacijski načrt za mejni prehod se sprejme za posa-mezni mejni prehod.

(2) Kadar je osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod skladen z veljavnimi prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta Republike Slovenije se šteje, da so s sprejemom lokacijskega načrta za mejni prehod po postopku, ki je določen s tem zakonom, spremenjene in dopol-njene prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega planskega akta občine, v delu in za območje, ki ga določa lokacijski načrt za mejni prehod.

7. člen(vsebina lokacijskega načrta za mejni prehod)

(1) Lokacijski načrt za mejni prehod vsebuje najmanj:– meje ureditvenega območja posameznega mejnega

prehoda,– parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja mej-

nega prehoda,– seznam parcel na ureditvenem območju mejnega pre-

hoda s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,

– ureditveno situacijo z namensko rabo površin ter po-goji za oblikovanje objektov in naprav, njihovo lego, funkcijo in gabarite,

– rešitve v zvezi z oblikovanjem in vplivi na okolje.Lokacijski načrt za mejni prehod se izdela na temeljnih

topografskih načrtih in katastrskih načrtih. Ustreznost uporabe geodetskih podlag potrdi pristojni organ.

(2) Kadar se lokacijski načrt izdeluje za obstoječi mejni prehod, vsebuje tudi pogoje in rešitve v zvezi s sanacijo ob-stoječega stanja.

(3) Lokacijski načrt za mejni prehod določi tudi odstopa-nja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, ki so dopustna pri pripravi projektov in se lahko podrobneje določijo v postopku za pridobitev enotnega dovoljenja.

8. člen(program priprave lokacijskega načrta za mejni prehod)

(1) Ministrstvo, pristojno za urejanje prostora, pripravlja lokacijski načrt za mejni prehod.

(2) Minister, pristojen za urejanje prostora, na pobudo pooblaščenega investitorja pripravi predlog programa priprave lokacijskega načrta za mejni prehod, s katerim se podrobneje določi vsebina lokacijskega načrta, naloge in njihove nosilce pri pripravi in izvedbi lokacijskega načrta, organe in organizacije, ki po zakonu dajejo pogoje, mnenja in soglasja k lokacijskemu načrtu ter roke v postopku izdelave lokacijskega načrta.

(3) Program priprave lokacijskega načrta za mejni prehod sprejme Vlada Republike Slovenije z odlokom. Odlok vsebuje tudi seznam parcel v ureditvenem območju mejnega prehoda iz prvega odstavka prejšnjega člena.

9. člen(prepovedi)

(1) Z dnem uveljavitve odloka o programu priprave loka-cijskega načrta za mejni prehod oziroma uredbe iz drugega odstavka 12. člena tega zakona velja na ureditvenem območju mejnega prehoda prepoved prometa z zemljišči in prepoved spreminjanja mej obstoječih parcel, prepoved spreminjanja obstoječe namenske rabe prostora in prepoved graditve, razen tekočih vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah. Navedene prepovedi in omejitve ne veljajo za pooblaščenega investitorja.

(2) Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacijskega načrta za mejni prehod oziroma po uveljavitvi uredbe iz druge-

ga odstavka 12. člena tega zakona se na predlog pooblašče-nega investitorja prepovedi iz prejšnjega odstavka zaznamujejo v zemljiški knjigi.

10. člen(priprava, obravnava in sprejem lokacijskega načrta

za mejni prehod)(1) Osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod mora

biti javno razgrnjen 15 dni na sedežu ministrstva, pristojnega za urejanje prostora in v občini, kjer se nahaja mejni prehod, ki je predmet urejanja z lokacijskim načrtom za mejni prehod. K osnutku lokacijskega načrta za mejni prehod se pridobi mnenje občine.

(2) V času javne razgrnitve se opravi javna obravnava osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod. O javni razgrnitvi ter o kraju in času javne obravnave se javnost obvesti z objavo v uradnem glasilu in na način, ki je običajen v občini, kjer se nahaja mejni prehod.

(3) Pripombe in predloge iz javne razgrnitve in obravnave osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod, skupaj s svojim mnenjem pošlje občina, v kateri je ta razgrnjen, ministrstvu, pristojnemu za urejanje prostora, najkasneje v roku 15 dni po končani javni razgrnitvi, sicer se šteje, da na osnutek lokacij-skega načrta za mejni prehod ni pripomb. O utemeljenosti pri-pomb odloči Vlada Republike Slovenije, na predlog pristojnega ministra, v roku 15 dni.

(4) Po javni razgrnitvi pripravljavec dopolni osnutek lokacijskega načrta za mejni prehod ter nanj pridobi soglasja in mnenja, predpisana z zakonom ali programom priprave lokacijskega načrta za mejni prehod. Pristojni subjekti mo-rajo dati ali odkloniti soglasje oziroma mnenje v 15 dneh po prejemu dopolnjenega osnutka lokacijskega načrta za mejni prehod, sicer se šteje, da je soglasje oziroma mnenje dano. V primeru odklonitve soglasja oziroma izdaje odklo-nilnega mnenja, morajo biti navedene konkretne določbe veljavnih predpisov in drugih pravnih aktov oziroma uradnih listin ter izkazan konkreten dejanski stan, na katerih temelji taka odločitev, sicer se ga ne upošteva. Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opustitve pogoja, ki ni določen z zakonom.

(5) Vlada Republike Slovenije izda uredbo, s katero sprej-me lokacijski načrt za mejni prehod.

11. člen(prenehanje veljavnosti drugih prostorskih aktov)

Z dnem uveljavitve lokacijskega načrta za mejni prehod po tem zakonu prenehajo veljati državni in občinski prostorski izvedbeni akti za ureditveno območje lokacijskega načrta za mejni prehod.

3. PRIDOBIVANJE NEPREMIČNIN ZA GRADNJO MEJNIH PREHODOV

12. člen(javna korist)

(1) Javna korist je izkazana, če je razlastitev nepre-mičnine potrebna zaradi gradnje mejnega prehoda in je zanj sprejet lokacijski načrt, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.

(2) Javna korist je izkazana, kadar je razlastitev nepre-mičnine potrebna zaradi gradnje mejnega prehoda in je urbani-stična podlaga zanj prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti, tudi z uredbo Vlade Republike Slovenije, s katero se na podlagi elaborata za ugotavljanje javne koristi določi ureditveno obmo-čje mejnega prehoda.

(3) Elaborat za ugotavljanje javne koristi iz drugega od-stavka tega člena mora vsebovati:

– izvleček iz prostorskega izvedbenega akta lokalne skup-nosti,


– parcelacijski načrt z mejo ureditvenega območja mej-nega prehoda,

– seznam parcel na ureditvenem območju mejnega pre-hoda s površinami in podatki o njihovih lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,

– obrazložitev javne koristi.(4) Elaborat za ugotavljanje javne koristi iz prejšnjega

odstavka zagotovi pooblaščeni investitor.

13. člen(pripravljalna dela)

Za pripravljalna dela po tem zakonu se šteje:– raziskava zemljišč,– ureditev meje ureditvenega območja in parcelacija ze-

mljišč ter druga merjenja,– cenitev nepremičnin.

14. člen(začetek pripravljalnih del)

(1) Pripravljalna dela iz prejšnjega člena se lahko prične-jo izvajati znotraj ureditvenega območja lokacijskega načrta za mejni prehod, ko vlada sprejme program priprave lokacij-skega načrta za mejni prehod.

(2) Kadar se območje mejnega prehoda ureja s prostor-skim izvedbenim aktom lokalne skupnosti, se prične s pripra-vljalnimi deli iz prejšnjega člena, po ugotovitvi javne koristi.

(3) Po sprejemu programa priprave lokacijskega načrta za mejni prehod oziroma po izdelavi elaborata iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona mora lastnik nepremičnine oziroma njen uporabnik dovoliti dostop do te nepremičnine osebam, ki se na podlagi pogodb za izvajanje pripravljalnih del izkažejo z ustreznim pooblastilom pooblaščenega inve-stitorja.

(4) Izvajalec pripravljalnih del pisno obvesti lastnika ozi-roma uporabnika nepremičnine najmanj 3 dni pred pričetkom izvajanja del.

(5) Lastniku oziroma uporabniku nepremičnine, ki mu je zaradi pripravljalnih del nastala škoda, plača odškodnino investitor.

15. člen(izvedba postopka ureditve meje in parcelacije)

(1) Parcelacija se izvede na podlagi izdelanih parcela-cijskih načrtov.

(2) Nenavzočnost predpisano vabljenih lastnikov ozi-roma uporabnikov v postopku ureditve mej in parcelacije ali njihovo nestrinjanje s tako izvršenim zamejničenjem ne zadrži postopka za evidentiranje mej oziroma izvedbo sprememb glede novo nastalih mej v zemljiškem katastru in ustreznih zaznamb v zemljiški knjigi ter pridobitve dovoljenja za gradnjo mejnega prehoda.

(3) Postopki po določbah tega člena se štejejo za nuj-ne.

16. člen(postopek sporazumevanja)

(1) Po uveljavitvi odloka o programu priprave lokacij-skega načrta za mejni prehod ali po uveljavitvi uredbe Vlade Republike Slovenije iz drugega odstavka 12. člena tega za-kona, se lastnikom nepremičnin predlaga sklenitev pogodbe zaradi odkupa njihove nepremičnine, v vrednosti, ki jo oceni sodni cenilec.

(2) Če se lastnik nepremičnine ne strinja s predlagano cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti poobla-ščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremičnine izrecno opozorjen ob vročitvi ponudbe za odkup njegove nepremičnine in cenitve.

(3) Ugovori lastnika na vročeno cenitev se takoj preverijo z drugim cenilcem. Če se lastnik nepremičnine ne strinja tudi z drugo cenitvijo, mora v roku 15 dni v pisni obliki to sporočiti

pooblaščenemu investitorju. Na to mora biti lastnik nepremič-nine izrecno opozorjen ob vročitvi druge cenitve.

(4) Za vročanje spisov po določbah tega člena se upo-rabljajo predpisi, ki določajo način vročanja v upravnem po-stopku.

(5) Če je bil za nepremičnino z lastnikom že sklenjen sporazum za plačilo odškodnine, postopka sporazumevanja po tem zakonu ni treba izvesti. V tem primeru se lastnika nepremičnine pozove k podpisu pogodbe o prenosu lastnin-ske pravice.

17. člen(nadomeščanje kmetijskih zemljišč)

(1) Pri iskanju ustreznega nadomestnega kmetijskega zemljišča ali gozda za kmete, ki opravljajo kmetijsko dejav-nost kot svojo glavno dejavnost, in za lastnike, katerih kme-tijska zemljišča ali gozd so zajeta v ureditvenem območju mejnega prehoda, mora sodelovati Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

(2) Pri izbiri nadomestnih zemljišč, je treba upoštevati pravice dejanskih uporabnikov teh zemljišč, ki izvirajo iz drugih predpisov.

(3) Listine v zvezi z možnostjo razpolaganja z zemljišči, ki naj bi bila ponujena kot nadomestno zemljišče glede na določbe zakona o denacionalizaciji, priskrbi pooblaščeni investitor.

(4) Če Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije razpolaga z ustreznim zemljiščem, se le-to uporabi kot nadomestno zemljišče.

18. člen(odškodnina za objekte)

(1) Če je zaradi gradnje mejnega prehoda treba poru-šiti določen objekt, mora investitor lastniku takega objekta zagotoviti pravično odškodnino. Odškodnino določi sodni cenilec.

(2) Pri določanju odškodnine se odškodnini, določeni po drugih predpisih, doda vrednost, ki lastniku objekta zago-tavlja nadomestni objekt v enaki velikosti, funkciji in kvaliteti gradnje, skladno z veljavnimi standardi in predpisi.

(3) Če se z lastnikom nepremičnine doseže sporazum o nadomestni gradnji objekta, nosi investitor stroške projektne in druge tehnične dokumentacije ter plačilo odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskega zemljišča oziroma gozda in komunalnega prispevka.

19. člen(nadomestilo v naravi)

(1) Če se z lastnikom nepremičnine, ki jo je treba pri-dobiti, doseže sporazum za nadomestilo v naravi, je potreb-no razpoložljive nadomestne nepremičnine poiskati na trgu oziroma sprejeti ponudbo za nepremičnino, ki jo predlaga lastnik.

(2) Pri iskanju nadomestne nepremičnine se upoštevajo zahteve lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti tako, da se z nadomestno nepremičnino njegove razmere ne bodo bistveno poslabšale v nobeni pomembni okoliščini in bo kar najbolj ustrezala njegovim interesom.

20. člen(pravice lastnika nepremičnine)

(1) Na zahtevo lastnika, katerega nepremičnino je treba pridobiti, pa si je sam našel nadomestno nepremičnino, se to nepremičnino odkupi in prenese na lastnika, če je s cenitvijo obeh nepremičnin ugotovljena njuna enakovrednost.

(2) Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine nižja od vrednosti ocenjene nepremičnine lastnika, ki jo je treba pridobiti in lastnik pristane na tako nadomestilo, se lastniku plača razlika v gotovini.


(3) Če je vrednost ocenjene nadomestne nepremičnine, ki jo želi pridobiti lastnik, katerega nepremičnino je treba pridobiti, višja od vrednosti ocenjene njegove nepremičnine, se nadomestno nepremičnino odkupi, če lastnik plača razliko v vrednosti obeh nepremičnin.

21. člen(uvedba postopka razlastitve)

(1) Ko pooblaščeni investitor sprejme obvestilo lastni-ka nepremičnine, da se tudi z drugo cenitvijo iz tretjega odstavka 16. člena tega zakona ne strinja ali je rok brezu-spešno potekel, se šteje, da sporazum med pooblaščenim investitorjem in lastnikom o odkupu oziroma nadomestitvi nepremičnine ni dosežen. Pooblaščeni investitor lahko ta-koj poda predlog za razlastitev pristojnemu organu in o tem obvesti lastnika nepremičnine. Obvestilo mora biti lastniku nepremičnine osebno vročeno.

(2) Postopek za razlastitev nepremičnine se lahko uve-de po ugotovitvi javne koristi.

(3) Za vodenje postopka razlastitve se ne uporabljajo določbe od 100. do 103. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1). Upravni organ, ki vodi postopek razlastitve, odloči o zadevi prednostno na podlagi 104. člena ZUreP-1.

4. DOVOLJEVANJE POSEGOV V PROSTOR

22. člen(pristojnost za izdajo dovoljenja)

(1) Za gradnjo mejnih prehodov iz 1. člena tega zakona se izda enotno dovoljenje.

(2) Enotno dovoljenje za gradnjo mejnih prehodov izda ministrstvo, pristojno za urejanje prostora.

23. člen(zahteva za enotno dovoljenje)

V zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za mejni pre-hod mora pooblaščeni investitor navesti osnovne podatke o naravnih lastnostih, grajenih strukturah in obremenitvi okolja na določenem območju, velikosti, namenu in zmogljivosti mejnega prehoda, prostorskem izvedbenem aktu ter priložiti dokazilo, da ima pravico graditi na zemljišču ali drugače posegati v prostor.

24. člen(določitev lokacijskih pogojev)

(1) V upravnem postopku izdaje enotnega dovoljenja se podrobnejši lokacijski pogoji in drugi pogoji za izdelavo projekta za pridobivanje enotnega dovoljenja lahko določijo na obravnavi, kadar ti niso podrobno določeni v prostorskem izvedbenem aktu. Obravnava se praviloma opravi na kraju samem (v nadaljnjem besedilu: lokacijska obravnava).

(2) Obravnave se morajo poleg pooblaščenega inve-stitorja udeležiti naslednji subjekti (v nadaljnjem besedilu: udeleženci):

– organi in organizacije, ki dajejo soglasja k dovoljenju za poseg v prostor in tisti, ki po predpisu dajejo soglasja k prostorskim izvedbenim aktom, na lokacijsko dokumentacijo oziroma lokacijo ali h gradnji oziroma graditvi (v nadaljnjem besedilu: soglasjedajalci),

– organi in organizacije, ki so nosilci gospodarskih jav-nih služb, katerih infrastruktura bo prizadeta z določenim mejnim prehodom, ali katerih infrastruktura bo potrebna za določen mejni prehod,

– občina.(3) Udeleženci na obravnavi ali najkasneje v 3 dneh po

obravnavi določijo pogoje za izdelavo projekta za pridobitev enotnega dovoljenja. Če udeleženci ne določijo pogojev

ali se ne udeležijo obravnave kljub pravilno vročenemu vabilu, se šteje, da za izdelavo projektov nimajo posebnih pogojev.

(4) Če soglasjedajalec v danih pogojih ne navede prav-ne podlage zanje, se takšni pogoji štejejo le kot priporočilo.

(5) Soglasjedajalci morajo izdati soglasje najkasneje v 15 dneh po prejemu zahtevka za soglasje.

(6) Soglasjedajalec ne sme odreči soglasja zaradi opu-stitve pogoja v projektu za pridobitev enotnega dovoljenja, ki nima pravne podlage ali ga ni dal na lokacijski obravnavi.

25. člen(enotno dovoljenje)

(1) Enotno dovoljenje za mejne prehode se izda skla-dno s prostorskim izvedbenim aktom in podrobnejšimi pogoji iz lokacijske obravnave na podlagi:

– dokazila, da ima investitor pravico graditi na določe-nem zemljišču oziroma drugače posegati v prostor;

– projekta za pridobitev enotnega dovoljenja,– soglasij pristojnih organov in organizacij, ki jih po za-

konu dajejo k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali h gradbenemu dovoljenju.

(2) Projekt za pridobitev enotnega dovoljenja je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, ki vsebuje tudi ureditveno situacijo z namensko rabo površin, s prikazom vseh objektov in naprav ter njihovo lego, funkcijo in gabariti, infrastrukturne ureditve in ureditve skupnih površin ter rešitve v zvezi z vplivi na okolje izdelane v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti.

(3) Kadar prostorski izvedbeni akt vsebuje sestavine iz prejšnjega odstavka, se projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priloži le izvleček iz tega akta.

26. člen(varstvo okolja)

Kadar je za mejni prehod potrebno izvesti presojo vpli-vov na okolje po predpisih o varstvu okolja se šteje, da so zahteve o sodelovanju javnosti iz tega zakona izpolnjene z javno razgrnitvijo osnutka lokacijskega načrta po tem zakonu in lokacijskega načrta po določbah 45.a do 45.j člena ZUN.

5. DOKAZILA

27. člen(dokazilo o pravici graditi na zemljišču)

(1) Za dokaz iz 25. člena tega zakona se štejejo skle-njene pogodbe z lastniki nepremičnin oziroma eden od na-slednjih dokazov:

– zemljiškoknjižni izpisek in potrdilo pristojnega organa, da postopki o kmetijskih prostorsko-ureditvenih operacijah po predpisih o kmetijskih zemljiščih niso dokončani;

– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani po-stopki po predpisih o denacionalizaciji;

– potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani za-puščinski postopki po predpisih o dedovanju oziroma po predpisih o dedovanju kmetijskih gospodarstev;

– historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila ne-premičnina vknjižena na agrarne skupnosti oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po predpisih o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic);

– potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani po-stopki vračanja premoženja po predpisih o zadrugah;

– zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro;

– izjava pooblaščenega investitorja, da je bil izveden postopek sporazumevanja z lastnikom v skladu s tem za-konom in potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razlastitev.


(2) Izjavi pooblaščenega investitorja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka morajo biti priloženi dokazi o izpolnitvi obveznosti iz 16. člena tega zakona.

(3) Takoj po končanih postopkih iz prve do šeste alinee prvega odstavka tega člena, pooblaščeni investitor izvede z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev nepremičnin v skladu s predpisi o razlastitvi in s tem zakonom.

(4) Pooblaščeni investitor prične z gradbenimi deli v skla-du z enotnim dovoljenjem.

6. FINANCIRANJE IZGRADNJE MEJNIH PREHODOV

28. člen(sredstva za izgradnjo)

Sredstva za pridobivanje nepremičnin in graditev mejnih prehodov po tem zakonu, se zagotavljajo v proračunu Republi-ke Slovenije iz rednih proračunskih sredstev, donacij in drugih virov ter se uporabljajo v skladu s pravili, ki urejajo proračunsko financiranje.

Zakon o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z gra-ditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP (Uradni list RS, št. 111/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

7. PREHODNE DOLOČBE

29. člen(začeti postopki)

(1) Začeti postopki za izdajo lokacijskih, gradbenih ali enotnih dovoljenj se nadaljujejo po tem zakonu.

(2) Za mejne prehode se ne uporabljajo določbe 73. člena ZUN, razen v območjih in objektih kulturne dediščine, ki so varovani po zakonu.

8. KONČNA DOLOČBA



Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ure-ditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih – ZDVGOMP-A (Uradni list RS, št. 14/07) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

PREHODNA DOLOČBA

10. člen(1) Če ob uveljavitvi tega zakona obstoječe območje mej-

nega prehoda poteka po nepremičninah, ki niso v lasti Republike Slovenije, razlastitveni upravičenec za vložitev zahteve za razla-stitev ni vezan na rok iz drugega odstavka 95. člena ZUreP-1.

(2) Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se zaključijo po določilih tega zakona.

KONČNA DOLOČBA



PREDSEDNIK REPUBLIKE2418. Poziv za zbiranje predlogov možnih

kandidatov za tri prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča

Na podlagi osme alinee prvega odstavka 107. in prvega in drugega odstavka 163. člena Ustave Republike Slovenije ter 9. in 12. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01 – ZPKSMS) objavljam

P O Z I Vza zbiranje predlogov možnih kandidatov za tri

prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča

Predsednik ustavnega sodišča me je obvestil, da izteče mandat trem sodnikom ustavnega sodišča dne 30. oktobra 2007.

Zato objavljam poziv za zbiranje predlogov možnih kan-didatov za tri prosta mesta sodnikov Ustavnega sodišča Re-publike Slovenije.

Uporabljeni izrazi v tem pozivu, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Po zakonu je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

Predloge za možne kandidate za sodnike ustavnega so-dišča je treba poslati v roku 60 dni po objavi poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlogi morajo biti obrazloženi, priložene morajo biti listine o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

Predloge je treba poslati Uradu predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana.

Št. 001-23-3/2007Ljubljana, dne 17. maja 2007

dr. Janez Drnovšek l.r.Predsednik

Republike Slovenije

2419. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča

Na podlagi osme alinee prvega odstavka 107. in prvega in drugega odstavka 163. člena Ustave Republike Slovenije ter 9. in 12. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01 – ZPKSMS) objavljam

P O Z I Vza zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno

prosto mesto sodnika ustavnega sodišča

Predsednik ustavnega sodišča me je obvestil, da izteče mandat sodnici ustavnega sodišča dne 31. oktobra 2007.

Zato objavljam poziv za zbiranje predlogov možnih kan-didatov za eno prosto mesto sodnika Ustavnega sodišča Re-publike Slovenije.

Uporabljeni izrazi v tem pozivu, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Po zakonu je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.


Predloge za možne kandidate za sodnika ustavnega so-dišča je treba poslati v roku 60 dni po objavi poziva v Uradnem listu Republike Slovenije.

Predlogi morajo biti obrazloženi, priložene morajo biti listine o izpolnjevanju zakonsko določenih pogojev, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

Predloge je treba poslati Uradu predsednika Republike Slovenije, Erjavčeva 17, 1000 Ljubljana.



Republike Slovenije

2420. Odlok o pomilostitvi

Na podlagi šeste alinee prvega odstavka 107. člena Usta-ve Republike Slovenije ter 1. člena Zakona o pomilostitvi (Ura-dni list RS, št. 45/95 in 86/04) izdajam

O D L O Ko pomilostitvi

ODPUSTI SE IZVRŠITEV KAZNILeopoldu Knezu, roj. 10. 2. 1933 v Podstrmcu, se s pomilo-

stitvijo odpusti izvršitev 3 (treh) mesecev izrečene kazni zapora.Dejanu Bajiću, roj. 26. 3. 1971 v Mariboru, se s po-

milostitvijo odpusti plačilo preostanka denarne kazni v višini 150.000,00 SIT (625,94 €) in stroškov kazenskega postopka v višini 41.400,00 SIT (172,76 €).



Republike Slovenije

VLADA2421. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja

in postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti

Na podlagi 21. člena in drugega odstavka 23. člena Zako-na o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo dokumentih razvojnega načrtovanja in

postopkih za pripravo predloga državnega proračuna in proračunov samoupravnih lokalnih

skupnosti


1. člen(vsebina uredbe)

(1) Ta uredba ureja:1. način priprave razvojnih dokumentov in spremljanja

izvajanja razvojnih politik, ki jih predlaga, sprejema ali izvaja vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada),

2. pripravo proračunskega memoranduma in določitev državnih razvojnih prioritet,

3. postopke in dokumente za pripravo predloga, predloga sprememb, predloga rebalansa državnega proračuna in prora-čunov samoupravnih lokalnih skupnosti ter drugih, s temi akti povezanih dokumentov.

(2) Ta uredba se smiselno uporablja za pripravo pre-dlogov finančnih načrtov posrednih uporabnikov proračuna, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

(3) Ta uredba se smiselno uporablja tudi za pripravo doku-mentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni, za pripravo stališč vlade do dokumentov razvojnega načrtovanja na ravni Evropske unije in mednarodnih organizacij ter do prevzemanja obveznosti na mednarodni ravni.

2. člen(pomen izrazov)

(1) Izrazi uporabljeni v tej uredbi imajo pomen, kot ga do-loča 3. člen Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 110/02 – ZDT-B, 127/06 – ZJZP in 14/07 – ZSPDPO; v nadaljnjem besedilu: ZJF).

(2) Ne glede na prejšnji odstavek imajo naslednji izrazi, uporabljeni v tej uredbi, naslednji pomen:

1. predlog proračuna je predlog državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu zadnjega sprejetega proračuna;

2. predlog sprememb proračuna je predlog sprememb in dopolnitev sprejetega državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti za leto, ki sledi letu izvrševanja proračuna;

3. predlog rebalansa proračuna je predlog sprememb in dopolnitev državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti med proračunskim letom;

4. dopolnjen predlog proračuna je akt, ki ga vlada pripra-vi skladno s poslovnikom državnega zbora med postopkom obravnave in sprejemanja proračuna v državnem zboru;

5. institucionalna klasifikacija izdatkov proračuna je razvr-stitev proračunskih izdatkov po neposrednih uporabnikih prora-čuna in je določena s sprejetim proračunom;

6. ekonomska klasifikacija javno finančnih prejemkov in izdatkov je določena s predpisanim kontnim načrtom;

7. programska klasifikacija izdatkov proračuna je klasifi-kacija, kot je predpisana s posebnim predpisom, ki ga izda mi-nister, pristojen za finance. Programska klasifikacija prikazuje izdatke po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih;

8. področja proračunske porabe so področja, na katerih država deluje in nudi storitve ter v katera so, upoštevaje delov-na področja neposrednih uporabnikov proračuna, razvrščeni iz-datki v finančnih načrtih neposrednih uporabnikov proračuna;

9. glavni program je splošni program, ki je del področja proračunske porabe, v katerega so razvrščeni izdatki v finanč-nih načrtih uporabnikov proračuna. Glavni program ima določe-ne splošne cilje, s katerimi se izvajajo cilji področja proračunske porabe, in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti;

10. podprogram je program, ki je del glavnega programa, v katerega so razvrščeni izdatki v finančnem načrtu praviloma enega neposrednega uporabnika proračuna. Podprogram ima jasno določene specifične cilje in kazalnike učinkovitosti ter uspešnosti, z njim pa se izvajajo cilji glavnega programa;

11. projekt je ekonomsko nedeljiva celota aktivnosti, ki izpolnjujejo natančno določeno funkcijo (tehnično–tehnološko) in imajo jasno opredeljene cilje, na podlagi katerih je mogoče presojati, ali projekt izpolnjuje vnaprej določena merila. Projekt ima vnaprej določeno trajanje, ki je omejeno z datumom za-četka in konca;

12. scenarij je dokument, ki kvantitativno in kvalitativno opredeljuje in pojasnjuje možne prihodnje in med seboj po-


vezane dogodke in njihove posledice. V scenariju se poskuša identificirati nabor vhodnih spremenljivk (npr. inflacija, obrestne mere), ki pripeljejo do določenih stanj;

13. državna razvojna prioriteta je naloga, ki jo vlada določi kot prednostno;

14. predlagatelji finančnih načrtov so neposredni uporab-niki proračuna, določeni v drugem odstavku 19. člena ZJF in drugi neposredni uporabniki, ki nimajo svojega predlagatelja finančnega načrta;

15. leto t označuje tekoče proračunsko leto;16. leto t+n označuje prihodnje proračunsko leto, pri če-

mer n označuje zaporedno leto, ki sledi tekočemu proračun-skemu letu;

17. razvojno načrtovanje je proces priprave strateških dokumentov kot so strategija razvoja Slovenije, državni razvoj-ni program in resolucija o nacionalnih razvojnih projektih ter razvojnih dokumentov nižjih ravni (npr. sektorskih) in drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na razvoj.

II. DOKUMENTI RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA RAZVOJNIH POLITIK VLADE

1.Dokumenti razvojnega načrtovanja

3. člen(načela razvojnih politik vlade)

Pri pripravi in izvajanju razvojnih politik vlade so dolžni njihovi pripravljalci in izvajalci spoštovati:

– načelo upoštevanja razvojnih prioritet,– načelo upoštevanja ekonomskih, socialnih in prostor-

skih možnosti in omejitev,– načelo trajnostnega razvoja,– načelo partnerstva s socialnimi in regionalnimi partnerji

ter civilno družbo in– načelo informiranja.

4. člen(obseg razvojnih politik vlade)

(1) Razvojne politike vlade obsegajo:– politike in ukrepe, ki jih za doseganje razvojnih ciljev

Republike Slovenije in za izvajanje razvojnih strategij sprejema ali predlaga vlada,

– razvojne politike Evropske unije, mednarodnih organi-zacij ter druge mednarodno sprejete obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in vplivajo na doseganje njenih razvojnih ciljev.

(2) Razvojne politike vlade vsebinsko zajemajo in oprede-ljujejo dokumenti razvojnega načrtovanja, določeni v tej uredbi, in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj.

(3) Aktivnosti, povezane z razvojnimi politikami vlade, ob-segajo zlasti:

– razvojno načrtovanje,– medsebojno usklajevanje in skupno delovanje razvojnih

politik vlade,– izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade,– spremljanje in vrednotenje razvojnih politik vlade, kot

podlage za odločitve o spremembah izvajanja razvojnih politik vlade ter poročanje o ugotovitvah,

– spreminjanje razvojnih politik ob odstopanju dejanskih gibanj od predvidenih ali če obstoječi ukrepi ne dajejo predvi-denih rezultatov,

– oblikovanje podpore in evidenc za spremljanje izvajanja in merjenje učinkovitosti razvojnih politik.

5. člen(dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1) Strateški dokument razvojnega načrtovanja je strate-gija razvoja Slovenije.

(2) Izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja je državni razvojni program.

(3) Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja, za katere veljajo določbe te uredbe, so:

– resolucija o nacionalnih razvojnih projektih,– nacionalni strateški referenčni okvir,– področne in sektorske strategije, resolucije in nacionalni

programi razvoja, ki jih pripravlja vlada v skladu z nacionalno zakonodajo in sprejetim programom dela,

– razvojni dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij.

(4) Poleg dokumentov iz prejšnjih odstavkov so predmet sodelovanja in usklajevanja tudi drugi dokumenti, ki vsebujejo sektorske in regijske politike ter tudi druga vladna gradiva, kadar po svojih učinkih presegajo resorne in regijske razvojne cilje in tako pomembno vplivajo na doseganje skupnih razvojnih ciljev vlade.

6. člen(strategija razvoja Slovenije)

(1) Strategija razvoja Slovenije je strateški razvojni doku-ment vlade, ki na podlagi razvojnih dosežkov in izzivov v državi ter svetovnih in evropskih trendov opredeljuje vizijo razvoja, razvojne cilje, strateške usmeritve in prioritete razvojne politike ter temeljne naloge vlade za njihovo uresničevanje.

(2) Strategija razvoja Slovenije je sintezni indikativni do-kument, ki upošteva ekonomske, socialne, kulturne, prostor-ske, okoljske, regijske, sektorske in druge razvojne možnosti in omejitve.

7. člen(državni razvojni program)

(1) Državni razvojni program je izvedbeni dokument razvojnega načrtovanja, ki s strategijo razvoja Slovenije sprejete strateške usmeritve in razvojne prioritete operativno razdela na indikativno finančno ovrednotene programe, pri čemer upošteva oziroma zajame tudi vse druge dokumente razvojnega načrtovanja, ter za njih predvidi tudi ustrezne (nacionalne in mednarodne, javne in zasebne) vire finan-ciranja.

(2) Pri pripravi programov državni razvojni program upo-števa sprejete mednarodne obveznosti, pravila Evropske unije, zlasti pri črpanju sredstev evropskega proračuna, ter razvojne pobude regij in civilne družbe.

(3) Državni razvojni program pri izkazovanju finančno ovrednotenih programov upošteva programsko klasifikacijo državnega proračuna.

8. člen(drugi dokumenti razvojnega načrtovanja)

(1) Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih temelji na strategiji razvoja Slovenije in opredeljuje velike razvojno–inve-sticijske projekte nacionalnega pomena v prihodnjem srednje-ročnem ali dolgoročnem obdobju. Projekti in programi zajeti v resoluciji, ki se bodo izvajali v obdobju veljavnosti državnega razvojnega programa, so njegov sestavni del.

(2) Nacionalni strateški referenčni okvir (v nadaljevanju NSRO) je dokument razvojnega načrtovanja, ki zagotavlja, da je pomoč skladov kohezijske politike usklajena s kohezijsko politiko EU in določa povezavo med prednostnimi nalogami EU na eni strani ter strateškimi in izvedbenimi dokumenti razvojne-ga načrtovanja na drugi strani. NSRO je podlaga za pripravo operativnih programov v okviru evropskih skladov kohezijske politike.

(3) Področne ali sektorske strategije, resolucije in naci-onalni programi opredeljujejo razvoj posameznih dejavnosti, sektorjev ali območij države. Postopek priprave, vsebino in trajanje teh dokumentov praviloma določajo področne ali sek-torske institucionalne ureditve.


(4) Dokumenti, ki jih vlada pripravlja ali sodeluje pri njihovi pripravi v skladu s pravnim redom Evropske unije ali v skladu s pravili mednarodnih organizacij, se pripravljajo po postop-kih, z vsebino in z roki veljavnosti, kot jih določajo pravni red Evropske unije ali pravila mednarodnih organizacij. Pri tem se spoštujeta načelo usklajenosti mednarodnih obveznosti z nacionalnimi razvojnimi prioritetami in cilji ter načelo izogibanja podvajanju vsebin dokumentov razvojnega načrtovanja.

9. člen(sestavine dokumentov razvojnega načrtovanja)

(1) Obvezne sestavine izvedbenih in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja ter drugih vladnih gradiv, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, so:

– izvedbeni cilji in prikaz njihove usklajenosti s strateškimi razvojnimi cilji, usmeritvami in prioritetami;

– pričakovani razvojni učinki;– fizični in finančni kazalniki, primerni za spremljanje ure-

sničevanja in merjenje doseganja ciljev in razvojnih učinkov;– finančni načrt s prikazom skupnih stroškov in virov fi-

nanciranja (nacionalnih in mednarodnih, javnih in zasebnih);– opredeljene potrebe po prostoru;– celovita presoja vplivov na okolje;– institucionalni okvir in organizacija izvajanja, vrednote-

nja in nadzora;– prikaz aktivnosti za uveljavitev načela partnerstva s

socialnimi in regionalnimi partnerji ter s civilno družbo ter vklju-čevanja strokovne javnosti v postopkih priprave in izvajanja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za izvedbene in druge dokumente razvojnega načrtovanja ter druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na doseganje razvojnih ciljev, vlada s sklepom določi druge obvezne sestavine.

(3) Kot vir pri oblikovanju finančnih in fizičnih kazalnikov se uporabljajo uradni statistični podatki. Kot dopolnitev se lah-ko uporabljajo tudi drugi uradni viri, izjemoma pa tudi rezultati drugih metodološko ustreznih raziskav.

10. člen(nosilci priprave posameznih dokumentov

razvojnega načrtovanja)(1) Strategijo razvoja Slovenije pripravita, na podlagi

sklepa vlade, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) in služba vlade Republike Slovenije za razvoj (v nadaljnjem besedilu: SVR).

(2) Državni razvojni program pripravi SVR ob sodelovanju UMAR, ministrstva, pristojnega za finance (v nadaljnjem bese-dilu: MF) in službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko (v nadaljnjem besedilu: SVLR).

(3) Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih pripravi SVR.

(4) Nacionalni strateški referenčni okvir pripravi SVLR.(5) Druge dokumente razvojnega načrtovanja pripravijo

ministrstva in vladne službe glede na delovno področje oziroma področne ali sektorske predpise.

11. člen(vključevanje civilne družbe in strokovne javnosti)

(1) Nevladne organizacije dajo pobudo za pripravo ali spremembo dokumenta razvojnega načrtovanja ali pa izrazijo interes za sodelovanje pri usklajevanju dokumenta, ki ga pri-pravlja vlada.

(2) V postopku priprave in spremljanja dokumentov ra-zvojne politike nevladne organizacije, strokovna združenja in druga zainteresirana javnost sodelujejo v skladu z 9. in 17. členom te uredbe.

(3) Glede na vsebino dokumentov in svojo pristojnost v postopku priprave in spremljanja dokumentov razvojne politike sodelujejo sveti in drugi organi, ki jih kot strokovno posvetoval-na telesa imenujejo vlada ali ministri, Ekonomsko socialni svet in druge institucije za usklajevanje družbenih interesov.

2. Medsebojno usklajevanje razvojnih politik vlade

12. člen(Medsebojna skladnost razvojnih politik vlade)

(1) Razvojne politike vlade, ki jih v skladu s 4. členom te uredbe zajemajo in vsebinsko opredeljujejo dokumenti ra-zvojnega načrtovanja in druga vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti medsebojno usklajeni ter morajo temeljiti na uradnih makroekonomskih in drugih napovedih in projekcijah. Državni razvojni program in resolucija o nacional-nih razvojnih projektih morata biti usklajena s strategijo razvoja Slovenije. Drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in vladna gradiva, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti usklajeni s strategijo razvoja Slovenije, državnim razvojnim programom in resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih.

(2) Razvojne politike vlade in državni proračun morajo biti medsebojno usklajeni na način, ki je določen v 14. členu te uredbe.

13. člen(skladnost razvojnih politik vlade z makroekonomskimi

napovedmi in projekcijami)(1) Podlaga za načrtovanje razvojnih politik vlade so na-

povedi gospodarskih gibanj ter dolgoročne projekcije, ki jih pripravlja UMAR.

(2) Napoved gospodarskih gibanj vključuje napoved ma-kroekonomskih agregatov za tekoče in naslednji dve leti ter sre-dnjeročni scenarij, ki vključuje napovedi vsaj za t+4 let. Pripravi se kot nepristranska napoved ob upoštevanju ekonomskih poli-tik, ki so v veljavi v času njene priprave. Poleg osnovne napovedi se pripravi tudi alternativna napoved ob predpostavki realizacije glavnih tveganj za uresničitev osnovne napovedi. Kadar je to smiselno, se poleg osnovne napovedi pripravi tudi ocena učin-kov večjih predvidenih sprememb ekonomskih politik.

(3) Napoved gospodarskih gibanj se pripravi dvakrat le-tno. Pomladanska napoved se pripravi v dvajsetih dneh po ob-javi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v zadnjem četrtletju preteklega leta in najpozneje do 31. marca tekočega leta, jesenska napoved pa v dvajsetih dneh po objavi uradnih statističnih podatkov o gospodarski rasti v drugem četrtletju tekočega leta in najpozneje do 30. septembra tekočega leta. Po objavi podatkov za prvo in tretje četrtletje UMAR preveri uresničevanje napovedi.

(4) Vlada se z napovedjo gospodarskih gibanj seznani in opravi splošno razpravo o ekonomskih gibanjih in politikah. Napoved je javna in se z ustrezno obrazložitvijo objavi naslednji dan po opravljeni splošni razpravi.

(5) Strategija razvoja Slovenije vsebuje tudi ciljni razvojni scenarij, ki kaže vrednosti ključnih razvojnih kazalnikov, ki bi jih dosegli ob optimalni uveljavitvi strateških usmeritev in učinkovitem izvajanju prioritet razvojne politike. Ciljni razvojni scenarij se spremeni, če pride do pomembnejših sprememb strategije ali če so ugotovljena bistvena odstopanja od njego-vega uresničevanja.

(6) Podlaga za dolgoročno načrtovanje, ki presega obdobje strategije razvoja Slovenije, so dolgoročne projekcije, katerih pripravo koordinira UMAR v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami. Dolgoročne projekcije se ažurirajo vsakih pet let, ali prej, če pride do večjih odstopanj od njihovega uresničevanja.

14. člen(skladnost razvojnih politik vlade z javno finančnimi

možnostmi)(1) Strategija razvoja Slovenije je strateški okvir za pripra-

vo predloga proračuna in drugih proračunskih dokumentov.(2) Programi in projekti državnega razvojnega programa,

drugi dokumenti razvojnega načrtovanja in druga gradiva vlade, ki pomembno vplivajo na razvoj, morajo biti v delu v katerem so (so)financirani z javno finančnimi sredstvi, usklajeni z javno finančnimi možnostmi in se kot usmeritev upoštevajo v postop-kih priprave predloga proračuna.


15. člen(skladnost razvojnih politik vlade in prostorski načrti)(1) Programi in projekti državnega razvojnega progra-

ma, drugi dokumenti razvojnega načrtovanja ter druga gradiva vlade, ki pomembno vplivajo na razvoj, ki posegajo v prostor, morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo rabo prostora in z ve-ljavnimi prostorskimi načrti.

(2) Prostorsko in razvojno načrtovanje morata biti vsebin-sko in časovno usklajena.

16. člen(odgovornost za usklajenost razvojnih politik vlade)(1) Za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega

načrtovanja je odgovoren predstojnik SVR.(2) Predstojnik SVR je odgovoren tudi za skladnost med

nacionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja in razvojnimi dokumenti Evropske unije in mednarodnih organizacij.

(3) Predstojnik SVLR je odgovoren za skladnost med nacionalnimi in regionalnimi dokumenti razvojnega načrtovanja ter za medsebojno usklajenost dokumentov razvojnega načrto-vanja na regionalni ravni.

17. člen(postopek usklajevanja razvojnih politik vlade)

(1) Postopek usklajevanja razvojnih politik vlade vodi mini-ster ali predstojnik vladne službe, v čigar pristojnost dokument sodi (nosilec priprave), ob sodelovanju predstojnika SVR.

(2) Nosilec priprave je dolžan v postopek usklajevanja vključiti vsa ministrstva in vladne službe, na katerih delovno področje vplivajo predlagani ukrepi, glede na njihovo vsebino pa tudi organizacije civilne družbe, strokovno javnost in soci-alne partnerje.

(3) V postopku usklajevanja je nosilec priprave dolžan pri-dobiti pozitivno mnenje predstojnika SVR o skladnosti predla-ganega dokumenta ali politike z usmeritvami strategije razvoja Slovenije. Predstojnik SVR izda mnenje na podlagi stališča MF o finančnih posledicah in usklajenostjo z javno finančnimi zmožnostmi predlaganega dokumenta ali politike.

(4) O vprašanjih, ki v postopku usklajevanja niso bila soglasno rešena, odloči vlada.

3.Izvajanje sprejetih razvojnih politik

18. člen(izvajanje razvojnih politik vlade)

(1) Za izvajanje sprejetih razvojnih politik vlade so zadol-žena ministrstva in vladne službe v skladu s svojimi delovnimi področji. Pri izvajanju ravnajo po načelih dobrega gospodarje-nja in učinkovitega upravljanja.

(2) SVR spremlja izvajanje razvojnih politik vlade in uskla-jenost njihovega izvajanja. Če ugotovi neskladnosti, o tem pred prvo proračunsko sejo obvesti vlado in ji predlaga ustrezne ukrepe.

19. člen(izvajanje drugih razvojnih politik)

Vlada, ministrstva in vladne službe izvajajo poleg razvoj-nih politik vlade tudi druge razvojne politike, sprejete v Držav-nem zboru Republike Slovenije ali v organih Evropske unije in mednarodnih organizacij.

4. Spremljanje izvajanja razvojnih politik vlade in poročanje

20. člen(spremljanje uresničevanja in poročanje – strateški

in izvedbeni dokumenti razvojnega načrtovanja)(1) Spremljanje uresničevanja usmeritev, ciljev in prioritet

razvoja, določenih s strategijo razvoja Slovenije, se izvaja s

poročilom o razvoju. Poročilo o razvoju, ki se pripravlja letno, spremlja uresničevanje usmeritev, ciljev in prioritet na podlagi posebnega sistema kazalnikov razvoja, strukturnih kazalnikov Evropske unije ter drugih kvalitativnih in kvantitativnih meril. Poročilo pripravlja UMAR vsako leto do 15. aprila.

(2) Učinkovitost programov in projektov državnega ra-zvojnega programa se preverja letno s posebnim poročilom o učinkovitosti ukrepov razvojne politike, ki ga pripravi nosilec pri-prave državnega razvojnega programa do 15. aprila, pri čemer se ocenjuje tako učinkovitost ukrepov s fizičnega in finančnega vidika kot tudi uspešnost in učinkovitost zagotavljanja in porabe različnih virov financiranja.

(3) Pri spremljanju strateškega in izvedbenega dokumen-ta razvojnega načrtovanja se poleg določb tega člena smiselno uporabljajo tudi določbe 22. člena te uredbe.

(4) Nosilec priprave pred objavo poročila z njim seznani vlado.

21. člen(spremljanje uresničevanja in poročanje – drugi dokumenti

razvojnega načrtovanja in druga gradiva vlade, ki pomembno vplivajo na razvoj)

(1) Nosilec spremljanja uresničevanja in poročanja (v na-daljnjem besedilu: nosilec spremljanja) je praviloma nosilec dokumenta razvojnega načrtovanja. Vlada lahko ob sprejemu dokumenta razvojnega načrtovanja in drugih vladnih gradiv, ki pomenijo ukrepe razvojnih politik vlade, v skladu s 4. členom te uredbe, določi tudi drugega nosilca spremljanja.

(2) Nosilec spremljanja mora poročati o izvajanju enkrat letno in sicer do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Za posamezen dokument razvojnega načrtovanja lahko vlada določi drugačno dinamiko poročanja.

(3) Nosilec spremljanja poroča v skladu s cilji in kazalniki, določenimi v dokumentu razvojnega načrtovanja (9. in 22. člen te uredbe). Nosilec spremljanja lahko po potrebi oblikuje tudi podrobnejša merila in metodologijo za spremljanje izvajanja posameznega dokumenta razvojnega načrtovanja.

(4) Nosilec priprave pred objavo poročila z njim seznani vlado.

22. člen(metodologija za spremljanje uresničevanja dokumentov)

(1) Podlaga za spremljanje uresničevanja dokumentov in ciljev ter politik zapisanih v njih, so metodološka navodila, ki jih kot strokovni pripomoček pripravi UMAR. Metodološka navodila upoštevajo načela preglednosti (transparentnosti), objektivno-sti, mednarodne primerljivosti in podatkovne dostopnosti.

(2) Poročila in vsi podatki, na katerih poročila temeljijo, so dostopna javnosti. Dostopnost poročil in podatkov se zagotavlja z objavo na spletnih straneh SVR ali s povezavami do njihovih primarnih – izvornih lokacij.

23. člen(enotna evidenca razvojnih politik vlade)

(1) Za razvojne programe, projekte in ukrepe se vodi enotna evidenca na ravni vlade, ki je zasnovana tako, da prikazuje:

– finančne podatke po programih in projektih (smiselno razdeljenih tudi na nižje ravni), ki obsegajo podatke o financer-jih (virih financiranja), prejemnikih, namenih, javno finančnih instrumentih, višini porabljenih finančnih in javno finančnih sredstev ter druge atribute, ki omogočajo, da osrednja eviden-ca služi potrebam različnih oblik poročanja (investicije, državne pomoči, strukturne pomoči ipd.) ter za statistične in analitične namene,

– podatke o poteku izvajanja programov, projektov in ukrepov glede na cilje, opredeljene v razvojni politiki vlade, z možnostjo analitičnega prikaza stanja po organizacijah po vseh ravneh organizacijske strukture.


(2) Za metodološko oblikovanje evidence in njene vsebine je odgovoren predstojnik SVR.

(3) Skrbnik enotne evidence razvojnih politik vlade je SVR.

(4) Vsi podatki iz evidence, z izjemo zaupnih, so dostopni vladi in institucijam, ki so odgovorne za spremljanje uresniče-vanja in poročanje iz 20. in 21. člena te uredbe, ter na zahtevo tudi subjektu, ki izkaže pravni interes.

5.Spreminjanje razvojnih politik vlade

24. člen(spreminjanje razvojnih politik vlade: splošno)

(1) Dokument razvojnega načrtovanja ali drugo gradivo vlade, ki pomembno vpliva na razvoj, se dopolni, spremeni ali nadomesti z novim, če se ugotovi, da obstoječi dokument ni uresničljiv, ker je prišlo do velikega odstopanja dejanskih gibanj od predvidenih, ali ker obstoječi ukrepi ne dajejo predvidenih rezultatov, ali ker je prišlo do bistvenih sprememb v izhodiščih, na katerih dokument temelji.

(2) Postopek spreminjanja dokumenta razvojnega načr-tovanja ali drugega gradiva vlade, ki pomembno vpliva na razvoj, sproži nosilec priprave dokumenta, nosilec spremljanja ali predstojnik SVR. Pobudo za pričetek postopka lahko da tudi ministrstvo ali služba, ki ni nosilec priprave ali spremljanja, če se dokument oziroma drugo gradivo vlade nanaša tudi na zadeve iz njegove delovne pristojnosti.

(3) Organi iz prejšnjega odstavka lahko dajo tudi pobudo, da vlada sproži postopek za spremembo dokumentov, ki so v pristoj-nosti Državnega zbora Republike Slovenije (19. člen te uredbe).

(4) Za spremembo dokumentov razvojnega načrtovanja na regionalni ravni da pobudo predstojnik SVLR.

III. POSTOPEK PRIPRAVE IN SPREMINJANJA PRORAČUNA

1.Postopek priprave predloga državnega proračuna

25. člen(proračunski memorandum)

(1) Proračunski memorandum je v skladu s 14. členom ZJF akt vlade, s katerim vlada, izhajajoč iz ekonomskih razmer, strategije razvoja Slovenije in drugih dokumentov razvojnega načrtovanja, določi:

1. predpostavke gospodarskega razvoja za tekoče in prihodnji dve leti ter ciljni razvojni scenarij za nadaljnji dve leti,

2. osnovne usmeritve ekonomske in javno finančne poli-tike ter državne razvojne prioritete,

3. oceno prejemkov in izdatkov državnega in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, ZPIZ, ZZZS ter konsolidira-nih bilanc javnega financiranja (po ekonomski klasifikaciji) do leta t+4,

4. globalni razrez (oceno) proračunskih izdatkov za po-dročja proračunske porabe in glavne programe do leta t+4,

5. globalni pregled prevzetih obveznosti za proračun, ki terjajo plačilo v prihodnjih letih,

6. predvidene spremembe državnega premoženja in pre-moženja samoupravnih lokalnih skupnosti ter državnega dolga, dolga samoupravnih lokalnih skupnosti in javnega dolga,

7. usmeritve za določitev politike načrta razvojnih pro-gramov in

8. ukrepe, potrebne za realizacijo javno finančnega sce-narija.

(2) Na predlog ministra, pristojnega za finance, in pred-stojnika UMAR vlada na prvi proračunski seji obravnava osnu-tek proračunskega memoranduma ter sprejme usmeritve za dopolnitev osnutka proračunskega memoranduma.

(3) Vlada sprejme proračunski memorandum v mesecu septembru tekočega leta na predlog ministra, pristojnega za

finance, in predstojnika UMAR in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.

26. člen(predhodno zbiranje podatkov)

V drugi polovici aprila tekočega leta izvede ministrstvo, pristojno za finance (v nadaljnjem besedilu: MF), predhodno zbiranje podatkov od predlagateljev finančnih načrtov, s kate-rimi se pridobijo podatki o prenehanju posameznih programov in o obveznostih za oblikovanje novih programov za leta, za katera se določi predlog proračuna in ocena konsolidiranih bi-lanc javnega financiranja. Pri tem se upoštevajo veljavni zakoni in predvideni zakoni, ki imajo finančne posledice.

27. člen(prva proračunska seja vlade)

(1) Do 25. maja tekočega leta se skliče prva proračunska seja vlade, na kateri predsednik vlade, minister, pristojen za finance, in predstojnik UMAR predstavijo osnutek proračun-skega memoranduma.

(2) Vlada se najkasneje na prvi proračunski seji seznani tudi s poročili iz 20. in 21. člena te uredbe.

(3) Vlada na prvi proračunski seji uskladi in določi:1. globalni nominalni okvir izdatkov proračuna po eko-

nomski klasifikaciji z navedbo ciljne višine primanjkljaja ali presežka za obdobje naslednjih štirih let kakor tudi ciljno višino dolga države za to obdobje in

2. državne razvojne prioritete za proračunsko obdobje.

28. člen(usklajevanje proračunskih izdatkov)

(1) Po končani prvi proračunski seji vlade se na podlagi sklepa vlade prične usklajevanje med MF in predlagatelji fi-nančnih načrtov o razrezu proračunskih izdatkov za leto, za katero se pripravlja proračun po:

– področjih proračunske porabe,– glavnih programih in– proračunskih uporabnikih.(2) Usklajevanje se zaključi v roku dveh tednov po prvi

proračunski seji.

29. člen(druga proračunska seja vlade)

(1) Druga proračunska seja vlade se skliče do 15. junija tekočega leta. Vlada na njej na predlog MF določi:

1. razrez proračunskih izdatkov za področja proračunske porabe do ravni glavnih programov in

2. razrez po predlagateljih finančnih načrtov.(2) Vlada pri usklajevanju upošteva opredeljene državne

razvojne prioritete, določene na prvi proračunski seji vlade, in načelo, da je za povečanje proračunskih izdatkov za posamezne glavne programe praviloma potrebno zmanjšati proračunske izdatke na ostalih glavnih programih proračunske porabe tako, da spremembe ne vplivajo na skupni obseg predlaganih prora-čunskih izdatkov, ki je določen na prvi proračunski seji vlade.

30. člen(navodilo za pripravo predloga proračuna)

(1) Skladno s sklepi prve in druge proračunske seje izda minister, pristojen za finance, navodilo za pripravo predloga proračuna. Navodilo vsebuje:

1. sklepe prve in druge proračunske seje vlade,2. temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pri-

pravo predloga proračuna,3. s strani vlade določen razrez pravic porabe za področja

proračunske porabe in glavne programe ter na podlagi le–tega izhajajoč razrez pravic porabe po predlagateljih finančnih na-črtov, področjih proračunske porabe in glavnih programih, ki ga pripravi MF,


4. navodila in roke za pripravo:– predlogov finančnih načrtov;– obrazložitev finančnih načrtov;– načrta razvojnih programov po letih do vključno leta

t+4;– predloga programa prodaje državnega finančnega in

stvarnega premoženja;– predloga kadrovskega načrta;– predloga načrta nabav in gradenj;– drugih načrtov namenskih in nenamenskih prejemkov

in izdatkov proračuna;– druga tehnična in vsebinska navodila za pripravo pre-

dloga proračuna.(2) MF pošlje navodilo za pripravo predloga proračuna

predlagateljem finančnih načrtov v desetih dneh po zaključku druge proračunske seje.

31. člen(predložitev predlogov finančnih načrtov)

Predlog finančnega načrta predložijo predlagatelji finanč-nih načrtov MF do 30. julija tekočega leta, če vlada ne določi drugega roka.

32. člen(predlogi finančnih načrtov drugih subjektov)

(1) Predlagatelji finančnih načrtov se morajo pri pripravi svojih finančnih načrtov uskladiti z ZZZS, ZPIZ, javnimi skladi, javnimi zavodi in agencijami, katerih ustanovitelj je država in drugimi subjekti, ki se financirajo iz državnega proračuna.

(2) Subjekti iz prvega odstavka tega člena, morajo upo-števaje izhodišča proračunskega memoranduma pripraviti predloge finančnih načrtov za proračunsko leto za katero se pripravlja predlog proračuna.

(3) ZZZS posreduje predlog svojega finančnega načrta ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ZPIZ pa ministrstvu, pri-stojnemu za delo, družino in socialne zadeve, do 30. avgusta tekočega leta, ta pa jih do 10. septembra tekočega leta pošljeta MF, ki ju skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

(4) Javni skladi in agencije, katerih ustanovitelj je država, pošljejo predlog svojega finančnega načrta resornemu ministr-stvu do 30. avgusta tekočega leta, ta pa MF do 10. septembra tekočega leta, ki jih skupaj s predlogom proračuna predloži vladi.

33. člen(predložitev proračunskega memoranduma

in predloga proračuna)(1) Do 20. septembra tekočega leta minister, pristojen za

finance, predloži vladi v sprejem:1. proračunski memorandum in2. predlog proračuna.(2) Vlada predloži proračunski memorandum in predlog

proračuna Državnemu zboru Republike Slovenije do 1. oktobra tekočega leta.

34. člen(napoved gospodarskih gibanj)

(1) Pri pripravi predloga proračuna vlada izhaja iz pomla-danske napovedi gospodarskih gibanj.

(2) Vlada upošteva jesenske napovedi gospodarskih gi-banj pri oblikovanju dopolnjenega predloga proračuna, skladno s poslovnikom Državnega zbora Republike Slovenije.

35. člen(uskladitev obrazložitev finančnih načrtov

s sprejetim proračunom)(1) Po sprejemu proračuna v Državnem zboru Republike

Slovenije in njegovi objavi v Uradnem listu Republike Slovenije morajo predlagatelji finančnih načrtov v skladu s 4. odstavkom

22. člena ZJF pripraviti in dopolniti obrazložitve svojih finančnih načrtov in jih uskladiti s sprejetim proračunom. Obrazložitve morajo pripraviti in jih posredovati MF v 40 dneh po uveljavitvi proračuna.

(2) MF pripravi redakcijo vseh obrazložitev in jih predloži vladi v sprejem najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi proraču-na.

(3) Vlada sprejme obrazložitev sprejetega proračuna in jo objavi.

2. Postopek priprave predloga sprememb državnega proračuna

36. člen(predlog sprememb proračuna)

(1) Vlada določi predlog sprememb proračuna v primeru, kadar se bistveno spremenijo predpostavke gospodarskega razvoja, usmeritve ekonomske in javno finančne politike in v primeru, da ocena izvršitve tekočega proračuna pomembno odstopa od sprejetega proračuna.

(2) MF pripravi na podlagi spremenjenih predpostavk novo oceno prejemkov in izdatkov državnega proračuna za leto t+1. Upoštevaje nominalni primanjkljaj ali presežek sprejetega proračuna za leto t+1 pripravi MF nov predlog proračunskih izdatkov.

(3) Nove ocene prejemkov in izdatkov morajo biti upošte-vane v osnutku proračunskega memoranduma.

37. člen(postopek priprave predloga sprememb proračuna)(1) V postopku priprave predloga sprememb proračuna

se smiselno uporabijo določbe te uredbe, ki urejajo pripravo predloga proračuna.

(2) Postopek priprave predloga sprememb proračuna po-teka časovno hkrati s pripravo predloga proračuna.

3.Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna

38. člen(postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna)

(1) Postopek priprave predloga rebalansa državnega proračuna se prične s pripravo izhodišč za pripravo predloga rebalansa proračuna, ki jih sprejme vlada.

(2) Predlog rebalansa pripravi MF in se pri tem uskladi s predlagatelji finančnih načrtov.

(3) Predlog rebalansa proračuna se ne pripravi, če iz-vajanje ukrepov iz 40. člena ZJF uravnoteži proračun. V tem primeru MF vladi poroča o učinkih ukrepov in o uravnoteženju proračuna.

4. Postopek priprave predloga, sprememb in rebalansa proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti

39. člen(proračunski priročnik za pripravo predloga proračuna

samoupravne lokalne skupnosti)(1) Za pripravo proračunov samoupravnih lokalnih sku-

pnosti MF pripravi proračunski priročnik za pripravo proraču-nov samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: proračunski priročnik).

(2) Proračunski priročnik vsebuje temeljna ekonomska izhodišča in predpostavke za pripravo proračuna in navodi-la za pripravo splošnega dela proračuna, finančnih načrtov neposrednih in posrednih uporabnikov ter načrta razvojih programov.

(3) Proračunski priročnik se pošlje samoupravnim lokal-nim skupnostim najkasneje v petnajstih dneh po zaključku druge proračunske seje vlade.


40. člen(postopek priprave predloga, sprememb in rebalansa

proračuna samoupravne lokalne skupnosti)Postopek priprave predloga, sprememb in rebalansa pro-

računa samoupravne lokalne skupnosti, samoupravna lokalna skupnost določi s svojimi akti.

5.Vsebine predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov državnega in proračuna samoupravne

lokalne skupnosti in načrta razvojnih programov

41. člen(vsebina predloga finančnega načrta)

(1) Predlagatelji finančnih načrtov pripravijo obrazložitve in podrobne predloge finančnih načrtov po strukturi, ki jo pred-piše minister, pristojen za finance.

(2) Obrazložitev predloga finančnega načrta, ki pred-stavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlaga-telja finančnega načrta, mora vsebovati naslednje obvezne sestavine:

1. povzetek ciljev iz dokumentov razvojnega načrtovanja in glavnih programov ter podprogramov na posameznem po-dročju proračunske porabe;

2. prikaz ciljev projektov in programov v okviru načrta razvojnih programov;

3. zakonske in druge podlage, na katerih temeljijo pred-videne strategije, glavni programi, podprogrami;

4. fizične, finančne in opisne kazalnike, s katerimi se merijo zastavljeni cilji;

5. izhodišča in kazalnike, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev;

6. druga pojasnila, ki omogočajo razumevanje predla-ganih ciljev.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko za obrazložitev finančnega načrta, ki predstavlja tudi program dela in letni izvedbeni načrt predlagatelja finančnega načrta, minister, pri-stojen za finance, določi dodatne sestavine.

(4) Pri pripravi predlogov finančnih načrtov predlagatelji finančnih načrtov upoštevajo:

1. osnutek proračunskega memoranduma in temeljna ekonomska izhodišča ter predpostavke;

2. razrez pravic porabe, ki ga je določila vlada ali pristoj-ni organ samoupravne lokalne skupnosti, in

3. navodilo za pripravo predloga proračuna.

42. člen(vsebina načrta razvojnih programov)

(1) Načrt razvojnih programov je sestavni del državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, ki se prikaže po:

1. strukturi programske klasifikacije;2. posameznih projektih in programih neposrednih upo-

rabnikov in3. virih financiranja po posameznih letih za celovito iz-

vedbo projektov in programov.(2) Načrt razvojnih programov se izdela za obdobje ce-

lotnega trajanja v načrt vključenih projektov in programov, v proračunu pa se prikaže po posameznih projektih in pro-gramih ter virih sredstev za njihovo izvedbo za proračunsko leto, na katerega se nanaša, in za naslednja tri leta (do leta t + 4) za:

1. investicije in investicijske transfere;2. subvencije in3. projekte in programe, sofinancirane s sredstvi prora-

čuna Evropske unije.(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister, pristo-

jen za finance, z navodilom določi tudi druge projekte in pro-grame ter vire sredstev za njihovo izvedbo, v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(4) Načrt razvojnih programov se dopolnjuje vsako leto ob pripravi predloga proračuna.

43. člen(načrtovanje obremenitev proračuna in finančnih načrtov

v naslednjih letih)(1) V načrt razvojnih programov se prednostno uvrsti pro-

grame in projekte, ki so že predvideni za izvajanje v letu, za katero se sprejema proračun, zatem pa se izbira in uvršča pro-grame in projekte, ki se bodo na novo uvrstili v načrt razvojnih programov.

(2) Načrt razvojnih programov se v letih za katera ni sprejet razrez iz 29. člena te uredbe ne sme realno povečevati, razen v primeru, ko je to predvideno s sklepom vlade praviloma sprejetem na drugi proračunski seji.

44. člen(pogoji za uvrstitev programov in projektov

v načrt razvojnih programov)(1) Program ali projekt se lahko uvrsti v načrta razvojnih

programov, če izpolnjuje naslednje pogoje:1. usklajenost s cilji razvojnega načrtovanja in drugimi

razvojnimi dokumenti, usmeritvami Evropske unije vključno s cilji proračunskega memoranduma;

2. za projekt mora biti izdelana dokumentacija v skladu z določili Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06), in sicer najmanj dokument identifikacije projekta;

3. program ali projekt mora biti izvedljiv v predvidenem obdobju (realno načrtovanje časa za pridobitev soglasij in do-voljenj, izvedbo javnega razpisa, itd.);

4. za program ali projekt, ki vsebuje elemente državne pomoči, mora biti izveden postopek v skladu z Zakonom o spremljanju državnih pomoči (Uradni list RS, št. 37/04).

(2) O uvrstitvi programov in projektov v načrt razvojnih programov, se poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena, upoštevajo praviloma tudi:

1. merila učinkovitosti in gospodarnosti investicij, ki so do-ločena v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ;

2. merila, ki odražajo cilje državnega razvojnega progra-ma in državnih razvojnih prioritet za tekoče obdobje, ter

3. merila in pogoji, ki se jih vnaprej določi za rangiranje projektov v okviru posameznega področja (področne metodo-logije).

IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

45. členUMAR pripravi metodološka navodila za spremljanje ure-

sničevanja dokumentov iz 22. člena te uredbe v roku šestih mesecev po uveljavitvi te uredbe.

46. členPripravo Državnega razvojnega programa, ki je v pripravi

ob uveljavitvi te uredbe, dokonča in predloži v sprejem vladi ter izvaja SVLR, v skladu s postopki, določenimi v tej uredbi in ob predhodni pridobitvi soglasja SVR.

47. členEnotne evidence, določene v 23. členu te uredbe, se vzpo-

stavijo v roku osemnajst mesecev po uveljavitvi te uredbe.

48. členZ dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o

podlagah in postopkih za pripravo predloga državnega prora-čuna (Uradni list RS, št. 45/02).


49. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-


Št. 00712-21/2007/9Ljubljana, dne 10. maja 2007EVA 2006-1611-0036

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l.r.Predsednik

2422. Uredba o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju

Na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 113/05 – ZJU-B) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo določitvi izpostav, kot notranjih

organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju

1. členKot notranje organizacijske enote carinskih uradov v Re-

publiki Sloveniji se ustanovijo naslednje izpostave:1. na območju Carinskega urada Celje:– Izpostava Celje,– Izpostava Bistrica ob Sotli,– Izpostava Rogatec;2. na območju Carinskega urada Dravograd:– Izpostava Dravograd;3. na območju Carinskega urada Jesenice:– Izpostava Plavški Travnik;4. na območju Carinskega urada Koper:– Izpostava Dragonja,– Izpostava Luka Koper,– Izpostava Piran,– Izpostava Sečovlje,– Izpostava Sočerga;5. na območju Carinskega urada Ljubljana:– Izpostava Jarše,– Izpostava Kranj,– Izpostava Letališče Brnik,– Izpostava Ljubljana,– Izpostava Metlika,– Izpostava Novo mesto,– Izpostava Petrina,– Izpostava Pošta Ljubljana,– Izpostava Terminal Ljubljana;6. na območju Carinskega urada Maribor:– Izpostava Gruškovje,– Izpostava Letališče Maribor,– Izpostava Maribor,– Izpostava Zavrč;7. na območju Carinskega urada Murska Sobota:– Izpostava Murska Sobota,– Izpostava Petišovci,– Izpostava Središče ob Dravi;8. na območju Carinskega urada Nova Gorica:– Izpostava Vrtojba;9. na območju Carinskega urada Sežana:– Izpostava Jelšane,– Izpostava Starod,

– Izpostava Terminal Sežana,– Izpostava ŽP Ilirska Bistrica;10. na območju Carinskega urada Brežice:– Izpostava Obrežje,– Izpostava ŽP Dobova.

2. člen(1) Notranje organizacijske enote iz prejšnjega člena se

delijo na mejne in blagovne izpostave.(2) Mejna izpostava je notranja organizacijska enota

carinskega urada, ki opravlja carinski nadzor in carinsko kon-trolo ter druge predpisane kontrole nad vnosom in iznosom blaga, plačilnih sredstev ter stvari, ki jih osebe nosijo s seboj ali na sebi, preko njej pripadajočega mejnega prehoda ne glede na to, na kakšen način je bilo blago vneseno oziroma izneseno. Mejna izpostava izvaja carinjenje blaga, določene-ga s to uredbo.

(3) Blagovna izpostava je notranja organizacijska enota carinskega urada, ki opravlja carinski nadzor in carinsko kon-trolo nad blagom, ki ji je predloženo, in nad blagom, za katero je v dovoljenju, ki ga je izdala carinska služba, določeno, da opravlja nadzor in kontrolo. Blagovna izpostava izvaja carinje-nje v skladu s to uredbo.

3. členNa mejnih izpostavah se predloži blago za vnos na ca-

rinsko območje oziroma iznos iz carinskega območja in lahko opravljajo naslednja opravila:

a) predložitev in evidentiranje ocarinjenega blaga, ki se iznaša iz carinskega območja;

b) predložitev in deklariranje blaga za tranzitni posto-pek;

c) predložitev in carinjenje blaga v potniškem prometu in blaga, ki se v skladu s predpisi lahko deklarira ustno ali, če gre za izvajanje poenostavitev, na podlagi dovoljenja Gene-ralnega carinskega urada;

d) carinjenje blaga za izvoz in ponovni izvoz do vrednosti 3000 eurov, če zanj ne veljajo prepovedi in omejitve;

e) carinjenje blaga v skladu s predpisi o maloobmejnem prometu;

f) izstop kmetijskega blaga, ki je pri izvozu deležno iz-voznih spodbud.

4. člen(1) Na blagovnih izpostavah se lahko opravljajo nasle-

dnja opravila:a) predložitev in evidentiranje blaga, vključno z vložitvijo

skupne deklaracije in izvajanje carinskega nadzora;b) izvozno in uvozno carinjenje in carinjenje za tranzit

vseh vrst blaga, za katerega se vloži pisna carinska deklara-cija ali deklaracija, vložena z uporabo sredstev za avtomatsko izmenjavo podatkov, razen če ni s tem ali z drugimi predpisi določena omejitev glede kraja carinjenja blaga;

c) izvajanje poenostavljenih postopkov carinjenja in sprejem dopolnilnih carinskih deklaracij na podlagi dovoljenj za poenostavitve, ki jih izdaja Generalni carinski urad;

d) izvozno carinjenje kmetijskega blaga, ki je pri izvozu deležno izvoznih spodbud.

(2) Generalni direktor Carinske uprave Republike Slo-venije lahko za določeno visoko obdavčeno ali rizično blago ter za blago, ki zahteva posebno kontrolo zaradi zagotovitve javnega reda in miru, varovanja zdravja in življenja ljudi ter varstva okolja, prostora in naravnih dobrin, odredi, da se tako blago carini samo pri določenih izpostavah.

5. členNa posameznih izpostavah se lahko opravljajo opravila

iz 3. in 4. člena te uredbe, kot so določena v Seznamu opravil notranjih organizacijskih enot carinske službe, ki je v Prilogi 1 te uredbe in je njen sestavni del.


6. člen(1) Nadzor nad vnosom, iznosom in razpošiljanjem blaga

po cevovodih, plinovodih, daljnovodih in vodovodih opravljajo naslednje organizacijske enote:

Nadzor nad cevovodi opravlja:– Izpostava Murska Sobota, mejni prehod ŽP Lendava:a) z Republiko Hrvaško: JANAF Petišovci–Virje.Nadzor nad plinovodi opravljajo:– Izpostava Jarše:a) z Republiko Avstrijo: Murfeld–Ceršak,b) z Republiko Italijo: Gorica–Vrtojba;– Izpostava Terminal Sežana:a) z Republiko Italijo: Trst–Sežana;– Izpostava Rogatec:a) z Republiko Hrvaško: Rogatec–Hum na Sutli.Nadzor nad daljnovodi opravlja Izpostava Jarše, in sicer:a) z Republiko Avstrijo: Maribor–Kainachtal 473, Mari-

bor–Kainachtal 474 in Podlog–Obersielach;b) z Republiko Italijo: Divača–Redipuglia, Divača–Padri-

cciano, Sežana–Trst;c) z Republiko Hrvaško: Krško–Zagreb 1, Krško–Zagreb

2, Divača–Melina, Cirkovce–Mraclin, Divača–Pehlin, Formin–Nedeljanec, Brestanice–Samobor, Ilirska Bistrica–Buje.

Nadzor nad vodovodi opravljajo:a) z Republiko Italijo:– Izpostava Vrtojba: Golo Brdo–Breg, Nova Gorica–Go-

rica,– Izpostava Terminal Sežana: Lipica–Bazovica, Seža-

na–Trst;

b) z Republiko Hrvaško:– Izpostava ŽP Ilirska Bistrica: Starod–Opatija,– Izpostava Luka Koper: Sečovlje–Gradole in Hrvoji–Sluš-

nica.(2) Carinjenje blaga, ki je uvoženo ali izvoženo po tran-

sportnih sredstvih, navedenih v prejšnjem odstavku, se izvaja pri izpostavi, pristojni glede na sedež uvoznika oziroma izvo-znika tega blaga.

(3) Carinski nadzor nad uvozom in izvozom blaga po lo-kalnih cevovodih, plinovodih ali vodovodih ter nizkonapetostnih vodih opravlja carinski urad, pristojen glede na kraj, kjer se to prenosno sredstvo nahaja.

7. členZ dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati Uredba

o določitvi izpostav, kot notranjih organizacijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju (Uradni list RS, št. 45/04, 50/05, 61/05, 65/06 in 16/07).

8. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. junija 2007.




Priloga 1

Seznam opravil notranjih organizacijskih enot carinske službe

Opravilablagovnih izpostav (4. člen)

Opravilamejnih izpostav (3. člen)

aB

bB

cB

dB

aM

bM

cM

dM

eM

fM

CARINSKI URAD CELJEIzpostava Celje

Izpostava Bistrica ob Sotli

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Imeno

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Sedlarjevo

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Podčetrtek

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Rakovec

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Orešje

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Stara vas–Bizeljsko

Izpostava Bistrica ob Sotli, mejni prehod Nova vas ob Sotli

Izpostava Rogatec

Izpostava Rogatec, mejni prehod Rajnkovec

Izpostava Rogatec, mejni prehod Rogatec I

Izpostava Rogatec, mejni prehod ŽP Rogatec

Izpostava Rogatec, mejni prehod Dobovec

CARINSKI URAD DRAVOGRADIzpostava Dravograd




aB

bB

cB

dB

aM

bM

cM

dM

eM

fM

CARINSKI URAD JESENICEIzpostava Plavški Travnik

CARINSKI URAD KOPERIzpostava Dragonja

Izpostava Luka Koper

Izpostava Piran

Izpostava Piran, mejni prehod Izola

Izpostava Piran, mejni prehod Koper

Izpostava Sečovlje

Izpostava Sečovlje, letališče Portorož

Izpostava Sočerga

Izpostava Sočerga, mejni prehod ŽP Rakitovec

Izpostava Sočerga, mejni prehod Brezovica pri Gradinu

Izpostava Sočerga, mejni prehod Rakitovec

Izpostava Sočerga, mejni prehod Podgorje

CARINSKI URAD LJUBLJANAIzpostava Jarše

Izpostava Kranj

Izpostava Letališče Brnik

Izpostava Ljubljana

Izpostava Metlika

Izpostava Metlika, mejni prehod Krasinec

Izpostava Metlika, mejni prehod Božakovo

Izpostava Metlika, mejni prehod Krmačina

Izpostava Metlika, mejni prehod Radovica

Izpostava Metlika, mejni prehod Brezovica

Izpostava Metlika, mejni prehod Vinica

Izpostava Metlika, mejni prehod Žuniči

Izpostava Metlika, mejni prehod ŽP Metlika

Izpostava Novo mesto

Izpostava Petrina

Izpostava Petrina, mejni prehod Osilnica

Izpostava Petrina, mejni prehod Sodevci

Izpostava Pošta Ljubljana

Izpostava Terminal Ljubljana

CARINSKI URAD MARIBORIzpostava Gruškovje

Izpostava Gruškovje, mejni prehod Zgornji Leskovec

Izpostava Letališče Maribor

Izpostava Maribor




aB

bB

cB

dB

aM

bM

cM

dM

eM

fM

Izpostava Zavrč

Izpostava Zavrč, mejni prehod Drenovec

Izpostava Zavrč, mejni prehod Meje

CARINSKI URAD MURSKA SOBOTAIzpostava Murska Sobota

Izpostava Murska Sobota, mejni prehod ŽP Lendava

Izpostava Petišovci

Izpostava Petišovci, mejni prehod Gibina

Izpostava Petišovci, mejni prehod Razkrižje

Izpostava Petišovci, mejni prehod Hotiza

Izpostava Središče ob Dravi

Izpostava Središče ob Dravi, mejni prehod ŽP Središče ob Dravi

Izpostava Središče ob Dravi, mejni prehod Ormož

Izpostava Središče ob Dravi, mejni prehod Središče ob Dravi I

CARINSKI URAD NOVA GORICAIzpostava Vrtojba

CARINSKI URAD SEŽANAIzpostava Jelšane

Izpostava Jelšane, mejni prehod Novokračine

Izpostava Starod

Izpostava Starod, mejni prehod Starod I

Izpostava Terminal Sežana

Izpostava ŽP Ilirska Bistrica

Izpostava ŽP Ilirska Bistrica, mejni prehod Babno Polje

Izpostava ŽP Ilirska Bistrica, mejni prehod Novi Kot

Izpostava ŽP Ilirska Bistrica, mejni prehod Podplanina

CARINSKI URAD BREŽICEIzpostava Obrežje

Izpostava Obrežje, mejni prehod Slovenska vas

Izpostava Obrežje, mejni prehod Planina v Podbočju

Izpostava ŽP Dobova

Izpostava ŽP Dobova, mejni prehod Rigonce

Opombi:1. V stolpcu 1 okrajšava pomeni: ŽP železniška postaja

2. V stolpcih »Opravila blagovnih izpostav« in »Opravila mejnih izpostav« okrajšave pomenijo:aB dovoljena opravila po členu 4/1/abB dovoljena opravila po členu 4/1/bcB dovoljena opravila po členu 4/1/cdB dovoljena opravila po členu 4/1/daM dovoljena opravila po členu 3/abM dovoljena opravila po členu 3/bcM dovoljena opravila po členu 3/cdM dovoljena opravila po členu 3/deM dovoljena opravila po členu 3/efM dovoljena opravila po členu 3/f


2423. Uredba o spremembah Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici

Na podlagi drugega odstavka 66. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah Uredbe o uporabi plovil na

motorni pogon na reki Ljubljanici

1. členV Uredbi o uporabi plovil na motorni pogon na reki

Ljubljanici (Uradni list RS, št. 84/04 in 104/04 – popr.) se v 3. členu besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:

»(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovo-ljena plovba za javni prevoz oseb in blaga s plovili na motorni pogon na odseku reke Ljubljanice od mostu avtoceste v Črni vasi z gorvodnima koordinatama odseka y=5 462 295 in x=5 097 355 do zapornice na Ambroževem trgu z dolvodni-ma koordinatama odseka y=5 463 087 in x=5 100 793 ter po Grubarjevem prekopu, če:

– dolžina plovila ne presega 15 metrov, širina plovila 5 metrov, ugrez plovila pa ni večji od 60 cm,

– plovilo poganja motor na elektriko ali motor z no-tranjim zgorevanjem, katerega efektivna moč ne presega 55 kW,

– hitrost plovila ne presega 8 km/h in– lastnik ali upravljavec plovila, ki ga poganja motor z

notranjim zgorevanjem, izkaže, da pogonski motor plovila ustreza bistvenim zahtevam v zvezi z emisijami izpušnih plinov pogonskih motorjev in v zvezi z emisijami hrupa po-gonskih motorjev iz Priloge 1 Pravilnika o rekreacijskih plo-vilih (Uradni list RS, št. 42/05) in je plovilo vpisano v vpisnik čolnov celinske plovbe.«.

Tretji odstavek se črta.

2. členBesedilo 6. člena se spremeni tako, da se glasi:»(1) Z globo od 4.000 eurov do 125.000 eurov se za

prekršek kaznuje pravna oseba, če po reki Ljubljanici izvaja vožnjo s plovili na motorni pogon v nasprotju z določbami 3. člena te uredbe.

(2) Z globo od 2.000 eurov do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejav-nost.

(3) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja de-javnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali v samo-upravni lokalni skupnosti.

(4) Z globo od 400 eurov do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega čle-na.«.

3. členTa uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-




Janez Janša l.r. Predsednik

2424. Sklep o povračilu davka od prometa zavarovalnih poslov upravljavcu Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno preči-ščeno besedilo) in v zvezi z 12. členom Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Ura-dni list RS, št. 11/04 in 34/04 – popr.) izdaja Vlada Republike Slovenije

S K L E Po povračilu davka od prometa zavarovalnih poslov upravljavcu Zaprtega vzajemnega

pokojninskega sklada za javne uslužbence

I.Ta sklep ureja postopek za povračilo davka od prometa

zavarovalnih poslov med zavezanci za plačilo premij dodatnega kolektivnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence in Kapitalsko družbo pokojninskega in invalidskega zavaro-vanja, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) kot upravljavcem Zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: ZVPSJU).

II.Ta sklep določa tudi:– pravila glede določitve zavezancev za povračilo davka

od prometa zavarovalnih poslov iz naslova prenehanja prosto-voljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in izplačila od-kupne vrednosti enot premoženja po 48. členu Pokojninskega načrta kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja za javne uslužbence (v nadaljnjem besedilu: PNJU K) iz naslova premij kolektivnega zavarovanja po Zakonu o kolektivnem do-datnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence (Ura-dni list RS, št. 126/03) (v nadaljnjem besedilu: ZKDPZJU),

– načine in roke za izdajo računa in plačilo povračila dav-ka od prometa zavarovalnih poslov,

– način in roke za izmenjavo podatkov,– način in roke za poročanje upravljavca ter– način reševanja spornih primerov.

III.Izrazi, uporabljeni v tem sklepu, pomenijo:1. »zavezanec za plačilo premije« je izvrševalec pravic

in obveznosti delodajalca, ki je v skladu s Kolektivno pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence (Ura-dni list RS, št. 11/04 in 34/04 – popr., v nadaljnjem besedilu: KPOPNJU) in 3. členom ZKDPZJU zavezan plačevati premijo na osebni račun člana ZVPSJU;

2. »član ZVPSJU« je javni uslužbenec, ki po 1. členu ZKDPZJU in KPOPNJU izpolnjuje pogoje za vključitev v ZVPSJU in uveljavi pravico po 48. členu PNJU K;

3. »zavezanec za povračilo davka« je delodajalec – za-vezanec za plačilo premije, ki je upravljavcu dolžan povrniti znesek davka od prometa zavarovalnih poslov v skladu z 12. členom KPOPNJU;

4. »znesek davka« je znesek, ki ga je upravljavec na podlagi 11. člena Zakona o davku od prometa zavarovalnih poslov (Uradni list RS, št. 57/99 in 72/05) obračunal in plačal iz naslova izplačanih odkupnih vrednosti enot premoženja za tiste zaposlene, ki so na podlagi 48. člena PNJU K uveljavili izplačilo odkupne vrednosti;

5. »osnova za obračun davka« je znesek izplačane od-kupne vrednosti za zaposlenega upravičenca, ki je na podlagi 48. člena PNJU K uveljavil pravico do izplačila odkupne vre-dnosti;

6. »delovni dan« pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče opraviti plačila v domačem denarju v običaj-


nem delovnem času in ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dan, ki je v skladu s predpisi dela prost;

7. »status zavezanca za plačilo« je razvrstitev zave-zanca za plačilo premije med proračunske uporabnike, ki so lahko: neposredni državni proračunski uporabniki, neposredni občinski proračunski uporabniki, posredni državni proračunski uporabniki in posredni občinski proračunski uporabniki.

IV.Zavezanec za povračilo davka je tisti proračunski upo-

rabnik, ki je zavezanec za plačilo premije in s katerim je imel javni uslužbenec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ko je uvelja-vil pravico do pokojnine v obveznem zavarovanju, oziroma s katerim je imel nazadnje sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Če je imel javni uslužbenec ob uveljavitvi pravice do pokojnine v obveznem zavarovanju sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z več zavezanci za plačilo premije, so zavezanci za povračilo davka vsi zavezanci za plačilo premije v sorazmerju s premijo, ki so jo vplačali.

V.Če zavezanec za povračilo davka preneha obstajati,

je zavezanec za povračilo davka od prometa zavarovalnih poslov njegov pravni naslednik.

Če pravni naslednik zavezanca za povračilo davka, ki je prenehal obstajati, ni določen, je zavezanec za povračilo davka njegov ustanovitelj.

VI.Upravljavec mora zavezancem za povračilo davka izdati

račune najpozneje do sedmega dne v mesecu za zneske obračunanega in plačanega davka v preteklem koledarskem mesecu.

Zavezanci za povračilo davka iz IV. in V. točke tega sklepa so dolžni upravljavcu povrniti znesek davka trideseti dan od dneva, ko so prejeli račun iz prvega odstavka te točke, oziroma naslednji delovni dan, če trideseti dan sovpada z nedelovnim dnem.

Plačilni nalog za plačilo računa mora vsebovati nasle-dnje obvezne podatke:

– denarni znesek plačila in valuto, v kateri naj se plačilo opravi,

– naziv prejemnika plačila: KAD, d. d., Ljubljana,– številko transakcijskega računa prejemnika plačila pri

NLB, d. d., Ljubljana: 02913 – 0014156131,– namen plačila: plačilo davka od prometa zavarovalnih

poslov za mesec/leto, in– sklic, naveden na računu.

VII.Upravljavec računu za zavezanca za povračilo davka iz

IV. in V. točke tega sklepa priloži specifikacijo davka od pro-meta zavarovalnih poslov za vsakega člana ZVPSJU posebej, ki vsebuje:

– naziv zavezanca za povračilo davka,– šifro proračunskega uporabnika zavezanca za povra-

čilo davka,– skupno osnovo za davek zavezanca za povračilo dav-

ka,– skupni znesek za povračilo davka zavezanca za po-

vračilo davka,– priimek in ime posameznega člana ZVPSJU,– davčno številko posameznega člana ZVPSJU,– identifikacijsko številko obvestila posameznega člana

ZVPSJU o vključitvi v ZVPSJU,– osnovo za davek za posameznega člana ZVPSJU,– znesek za povračilo davka za posameznega člana

ZVPSJU in– dokazilo upravljavca o plačanem davku.

VIII.Če zavezanec za povračilo davka ne plača računa v roku

iz drugega odstavka VI. točke tega sklepa, mu upravljavec v osmih dneh od dneva zamude pošlje opomin.

Zavezanec za povračilo davka je dolžan obveznosti po opominu iz prejšnjega odstavka poravnati nemudoma skupaj z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti obve-znosti, določenega v drugem odstavku VI. člena, do datuma plačila.

IX.Če zavezanec za povračilo davka zavrne plačilo računa,

mora upravljavcu navesti razloge za to.Če je obračun povračila davka od prometa zavarovalnih

poslov napačen zaradi napake glede statusa zavezanca za plačilo ali zaradi ugotovitve pravnega naslednika oziroma usta-novitelja iz V. točke tega sklepa, je Uprava Republike Slovenije za javna plačila (v nadaljnjem besedilu: UJP) dolžna na podlagi zahteve upravljavca sporočiti pravega zavezanca za povračilo davka najkasneje v roku 15 dni.

V zvezi z drugimi napakami pri obračunu povračila davka od prometa zavarovalnih poslov se zahtevki urejajo med za-vezancem za povračilo in upravljavcem, po potrebi pa tudi z drugimi državnimi oziroma občinskimi organi.

X.Upravljavec je dolžan o zapadlih neplačanih obveznostih

zavezancev za povračilo davka redno poročati odboru sklada ZVPSJU.

Poročilo iz prejšnjega odstavka mora upravljavec poslati odboru sklada ZVPSJU najpozneje do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po izteku četrtletnega obdobja in mora vsebovati:

– ime posameznega zavezanca za povračilo,– šifro proračunskega uporabnika,– davčno osnovo za posameznega zavezanca za po-

vračilo,– znesek povračila za posameznega zavezanca za po-

vračilo in– datume zapadlosti neplačanih obveznosti.Upravljavec je Ministrstvu za finance dolžan na podlagi

njegove zahteve kadar koli poslati katere koli podatke v zvezi s povračilom davka, in sicer najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve.

XI.UJP za potrebe povračila davka od prometa zavarovalnih

poslov pošlje upravljavcu seznam neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, pri čemer posebej navede:

– seznam novih proračunskih uporabnikov,– seznam proračunskih uporabnikov, ki so prenehali ob-

stajati, z navedbo pravnega naslednika in– spremembo statusa proračunskega uporabnika.UJP pošlje upravljavcu podatke iz te točke v elektronski

obliki tretji delovni dan v tekočem mesecu po stanju na zadnji dan preteklega meseca.

XII.Upravljavec zagotavlja naslednje načine komunikacije ob

morebitnih vprašanjih zavezancev za povračilo davka:– elektronski naslov za pomoč: info.zvpsju@kapital-

ska-druzba.si,– spletni naslov: http://www.kapitalska-druzba.si/ka-

dnet/pomoc/splosno.asp,– telefonska številka: 080 23 45,– številka telefaksa: 01/47-46-747.

XIII.UJP zagotavlja naslednje načine komunikacije ob more-

bitnih vprašanjih upravljavca:


– elektronski naslov za pomoč: [email protected],– telefonska številka: 01/47-51-640,– številka telefaksa: 01/47-51-709.

XIV.Upravljavec v 90 dneh od uveljavitve tega sklepa izda ra-

čune posameznemu zavezancu za povračilo davka za obdobje od vključno decembra 2004 do uveljavitve tega sklepa.

UJP v 15 dneh od uveljavitve tega sklepa zagotovi upra-vljavcu seznam iz XI. točke tega sklepa, po stanju na dan uveljavitve tega sklepa, skupaj z navedbo pravnega naslednika tistih zavezancev za povračilo davka, ki so od vključno decem-bra 2004 prenehali obstajati.

XV.Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije, uporablja pa se od prvega dne na-slednjega meseca po uveljavitvi.




2425. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS-sta-ri, št. 12/91, Uradni list RS, št. 55/92 – ZVDK, 66/93, 45/94 – odl. US, 8/96, 18/98 – odl. US, 31/00 – ZP–L, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slo-venije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S K L E Po spremembah in dopolnitvah Sklepa

o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani

1. členV Sklepu o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehni-

ška knjižnica Univerze v Ljubljani (Uradni list RS, št. 60/03) se v prvi alinei drugega odstavka 9. člena črta besedilo »(dva z Ministrstva za šolstvo, znanost in šport in en z Ministrstva za informacijsko družbo)«.

2. člen20. člen se spremeni tako, da se glasi: »Ustanovitelj zagotavlja možnosti za delo javnega zavoda

v obsegu, določenem s programom dela in finančnim načrtom, h katerima je dal soglasje, ter uresničuje druge pravice v skladu s tem sklepom in drugimi predpisi.«.

3. členV 21. členu se besedilo »Ministrstvo za šolstvo, znanost

in šport« nadomesti z besedilom »Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo«.

4. členV 22. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »O načinu razpolaganja s presežkom prihodkov nad od-

hodki odloča ustanovitelj na predlog sveta zavoda.«.

KONČNA DOLOČBA

5. členTa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 01403-24/2007/5Ljubljana, dne 10. maja 2007EVA: 2006-3211-0078



MINISTRSTVA2426. Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenega

uradnika za pravosodni nadzor

Za izvrševanje 66.č člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 34/07 – uradno prečiščeno besedilo), 109. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo), 31. člena Zakona o brezplačni pravni po-moči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo), 5. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (Uradni list RS, št. 41/06 – uradno prečiščeno besedilo), 37. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 297. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ura-dni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) minister za pravosodje izdaja

P R A V I L N I Ko službeni izkaznici pooblaščenega uradnika

za pravosodni nadzor

1. člen(vsebina)

S tem pravilnikom se določajo oblika in vsebina službene izkaznice pooblaščenega uradnika za pravosodni nadzor (v nadaljnjem besedilu: izkaznica), postopek njene izdaje, veljav-nost in evidentiranje.

2. člen(namen izdaje izkaznice)

Izkaznica se izdaja pooblaščenim uradnikom za pravoso-dni nadzor in se z njo izkazuje pooblaščenost za neposredno izvajanje nalog pravosodnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo posamezne oblike nadzora ministrstva, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), nad pravoso-dnimi organi in nosilci javnih pooblastil.

3. člen(oblika in vsebina izkaznice)

(1) Izkaznica je izdelana v obliki plastificirane identifika-cijske kartice velikosti 85 mm x 55 mm s posebnimi zaščitnimi elementi.

(2) Izkaznica je svetlo zelene barve in ima:1. na sprednji strani:– vtisnjen barvni grb Republike Slovenije, desno od njega

napis »REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRAVO-SODJE«;

– pod grbom je navedba »SLUŽBENA IZKAZNICA POO-BLAŠČENEGA URADNIKA ZA PRAVOSODNI NADZOR«;


– pod navedbo je prostor za vpis:– osebnega imena imetnika izkaznice,– registrske številke izkaznice in datuma veljavnosti

izkaznice,– kraja in datuma izdaje izkaznice ter podpis imetnika

izkaznice;– v spodnjem desnem kotu je prostor za fotografijo ime-

tnika izkaznice v velikosti 25 x 30 mm;2. na hrbtni strani:– vtisnjen barvni grb Republike Slovenije, pod njim pa

napis »REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA PRA-VOSODJE«;

– pod nazivom je prostor za besedilo pooblastila, ki se glasi: »Ta službena izkaznica je dokazilo, da je njen imetnik pooblaščen za opravljanje nalog pravosodnega nadzora v skladu s predpisi, ki urejajo posamezne oblike pravosodnega nadzora.«;

– v spodnjem levem kotu je prostor za kraj in datum izdaje izkaznice;

– v spodnjem desnem kotu je prostor za podpis ministra, pristojnega za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).

(3) Vzorec izkaznice je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

4. člen(imetnik in izdajatelj izkaznice)

(1) Izkaznice se izdajo uradnikom ministrstva, ki jih mini-ster pooblasti za izvajanje pravosodnega nadzora.

(2) Izkaznico izda minister.(3) Izkaznica ni prenosljiva.

5. člen(evidenca)

(1) O izdanih, zamenjanih in izgubljenih izkaznicah se vodi evidenca v organizacijski enoti ministrstva, ki vodi ka-drovske evidence.

(2) Evidenca o izkaznicah vsebuje:– registrsko številko izkaznice,– osebno ime in datum rojstva osebe, ki ji je izkaznica

izdana,– datum izdaje izkaznice,– datum in razlog prenehanja veljavnosti ali zamenjave

izkaznice.

6. člen(zamenjava izkaznice)

Izkaznica se zamenja, če:– jo imetnik izgubi in prekliče v Uradnem listu Republike

Slovenije;– je deloma ali v celoti uničena ali poškodovana;– če je imetnik spremenil osebno ime;– so se spremenili drugi bistveni podatki iz izkaznice.

7. člen(prenehanje veljavnosti)

(1) Veljavnost izkaznice preneha z dnem:– prenehanja pogodbe o zaposlitvi imetnika izkaznice na

ministrstvu ali– ko imetniku iz drugih razlogov preneha pooblastilo za

izvajanje pravosodnega nadzora.(2) V primerih iz prejšnjega odstavka mora imetnik ob

prejemu odločbe vrniti izkaznico, ki se pošlje organizacijski enoti iz 5. člena tega pravilnika.

8. člen(uničenje vrnjenih izkaznic)

Vrnjene izkaznice se komisijsko uničijo. Za ta namen ime-nuje minister komisijo, ki o uničenju sestavi zapisnik.

9. člen(dolžnost izkazovanja)

Imetniki izkaznice morajo nositi izkaznico na vidnem me-stu vedno, kadar opravljajo naloge pravosodnega nadzora, ne glede na čas in kraj opravljanja teh nalog.

10. člen(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-dnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-67/2007Ljubljana, dne 8. maja 2007EVA 2007-2011-0054

dr. Lovro Šturm l.r.Minister

za pravosodje



2427. Pravilnik o spremembi Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije

Na podlagi 78.a člena Zakona o prisilni poravnavi, ste-čaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 45/94 – UZITUL-A, 74/94 – Odl. US, 8/96 – Odl. US, 25/97 – ZJSRS, 39/97, 1/99 – ZNIDC, 52/99, 101/01– Odl. US, 42/02 – ZDR, 58/03 – ZZK-1 in 10/06 – Odl. US) izdaja minister za pravosodje

P R A V I L N I Ko spremembi Pravilnika o programu in načinu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje

funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije

1. členV Pravilniku o programu in načinu opravljanja strokovne-

ga izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije (Uradni list RS, št. 74/99 in 26/01) se obrazec št. 1 nadomesti z novim obrazcem št. 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika.

2. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Ura-



dr. Lovro Šturm l.r.Minister

za pravosodje


Priloga

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE Obrazec št. 1 ŽUPANČIČEVA 3 1000 LJUBLJANA

ZADEVA: PRIJAVA K IZPITU ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE UPRAVITELJA V POSTOPKIH PRISILNE PORAVNAVE, STE AJA IN LIKVIDACIJE

1. Podatki kandidata(ke):

Osebno ime kandidata(ke): ___________________________________________________________

Rojen(a), dne _______________v (na) __________________________________________________

Davčna številka (zaradi izstavitve računa): _______________________________________________

Stalno ali začasno prebivališče: _______________________________________________________

Zaposlen(a) pri: ____________________________________________________________________

Strokovni ali znanstveni naslov: _______________________________________________________

Izobrazba pridobljena pri: ____________________________________________________________

Številka diplome in leto šolanja: _______________________________________________________

Kontaktna številka oziroma elektronski naslov: ____________________________________________

K izpitu, dne _____________ pristopam (ustrezno obkrožite) PRVIČ PONAVLJAM

Datum: ________________ Podpis kandidata: ___________________

2. Priloge:

– dokazilo o državljanstvu

Ministrstvo za pravosodje bo za potrebe odločanja o pristopu k izpitu in opravljanja izpita vaš podatek o državljanstvu pridobilo pri upravljavcu centralne evidence o državljanstvu, razen čes posebno izjavo, priloženo k prijavi, pridobivanje teh podatkov iz uradnih evidenc izrecno prepovedujete. V tem primeru morate dokazilo o državljanstvu v originalu ali overjeni fotokopiji sami priložiti k prijavi.

– dokazilo o doseženi stopnji in vrsti izobrazbe – najmanj VII. stopnje pravne, ekonomske ali druge ustrezne smeri

Ministrstvo za pravosodje bo za potrebe odločanja o pristopu k izpitu in opravljanja izpita vaš podatek o smeri in stopnji strokovne izobrazbe pridobilo na visokošolskem zavodu, ki ste ga navedli, razen če s posebno izjavo, priloženo k prijavi, pridobivanje teh podatkov iz uradnih evidenc izrecno prepovedujete. V tem primeru morate dokazilo o smeri in stopnji izobrazbe v originalu ali overjeni fotokopiji sami priložiti k prijavi.

– dokazilo o aktivnem znanju slovenskega jezika (potrdilo o aktivnem znanju slovenskega jezika oziroma drug ustrezen dokaz – dokazilo ni potrebno, če ste izobrazbo iz prejšnje alineje pridobili v Republiki Sloveniji).


2. členDobavitelji kozmetičnih proizvodov morajo najpozneje do

21. novembra 2007 uskladiti sestavo kozmetičnih proizvodov s prilogo Direktive Komisije 2007/1/ES z dne 29. januarja 2007 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi s kozmetičnimi izdelki za namene prilagoditve prilog II, III in VI k tej direktivi tehničnemu napredku (UL L št. 25 z dne 1. 2. 2007, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/1/ES).

Kozmetični proizvodi, katerih sestava ni usklajena s pri-logo Direktive 2007/1/ES, so lahko v prometu do 21. februarja 2008.


23. marca 2008 uskladiti sestavo kozmetičnih proizvodov s prilogo Direktive Komisije 2007/17/ES z dne 22. marca 2007 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi s kozmetič-nimi izdelki za namene prilagoditve prilog III in VI k tej direktivi tehničnemu napredku (UL L št. 82 z dne 23. 3. 2007, str. 27, v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/17/ES).

Kozmetični proizvodi, katerih sestava ni usklajena s pri-logo Direktive 2007/17/ES so lahko v prometu do 23. junija 2008.


18. oktobra 2008 uskladiti sestavo kozmetičnih proizvodov s prilogo Direktive 2007/22/ES.

Kozmetični proizvodi, katerih sestava ni usklajena s pri-logo Direktive 2007/22/ES, so lahko v prometu do 18. aprila 2009.

5. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-



Andrej Bručan l.r. Minister

za zdravje

USTAVNO SODIŠČE2430. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega

sodišča

Številka: Up-1165/06-22Datum: 12. 4. 2007

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritož-bi A. A. iz Ž. na seji 12. aprila 2007

o d l o č i l o:

1. Sodba Vrhovnega sodišča št. I Up 659/2006 z dne 24. 5. 2006 se razveljavi in se zadeva vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

2. Vrhovno sodišče mora ponovno odločiti o pritožbi, vlo-ženi v upravnem sporu v zadevi U 111/2006.

3. Do pravnomočne odločitve v upravnem sporu se zadrži postopek imenovanja na položaj direktorja Urada Republike

2428. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih za opravljanje poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod uradnim nadzorom

Na podlagi sedmega odstavka 22.a člena Zakona o se-menskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

P R A V I L N I Ko spremembah Pravilnika o pogojih za

opravljanje poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj semenskega materiala kmetijskih

rastlin pod uradnim nadzorom

1. členV Pravilniku o pogojih za opravljanje poljskih pregledov,

vzorčenj in testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod uradnim nadzorom (Uradni list RS, št. 93/05) se v drugem odstavku 16. člena besedilo »Za glavnega analitika semena in analitike semena« nadomesti z besedilom »Za glavnega anali-tika semena, analitike semena ter vzorčevalce semena«.

2. členTretji odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:»(3) Prijavitelji v prijavi označijo za opravljanje katere

dejavnosti se prijavljajo in navedejo podatke o izpolnjevanju zahtev iz 15. oziroma 16. člena tega pravilnika.«.




Iztok Jarc l.r.Minister

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

2429. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov

Na podlagi 10. in 11. člena Zakona o kozmetičnih proizvo-dih (Uradni list RS, št. 110/03 – prečiščeno besedilo in 47/04 – ZdZPZ) izdaja minister za zdravje

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika

o sestavi kozmetičnih proizvodov

1. členV Pravilniku o sestavi kozmetičnih proizvodov (Uradni list

RS, št. 35/05, 73/05, 100/05, 26/06, 92/06 in 131/06) se v 1. členu besedilo ''Direktive Komisije 2006/78/ES z dne 29. sep-tembra 2006 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS v zvezi s kozmetičnimi izdelki zaradi prilagoditve Priloge II k tej direktivi tehničnemu napredku (UL L št. 271 z dne 30. 9. 2006, str. 56)'' nadomesti z besedilom ''Direktive Komisije 2007/22/ES z dne 17. aprila 2007 o spremembi Direktive Sveta 76/768/EGS glede kozmetičnih izdelkov za namene prilagoditve prilog IV in VI k navedeni direktivi tehničnemu napredku (UL L št. 101 z dne 18. 4. 2007, str. 11)''.


Slovenije za preprečevanje pranja denarja na podlagi javnega natečaja, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 57/06 z dne 2. 6. 2006.

O b r a z l o ž i t e v

A.1. Vlada je na podlagi petega odstavka 83. člena Za-

kona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 56/02 in nasl. – v nadaljevanju: ZJU) z odločbo št. 10012-32/2005/3 z dne 27. 12. 2005 pritožnika razrešila s položaja direktorja Ura-da Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad). V upravnem sporu je Upravno sodišče ugodilo tožbi pritožnika in odpravilo odločbo Vlade. Zoper navedeno odločitev se je Vlada pritožila. Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo pritožbi ugodilo in sodbo prvostopenjske-ga sodišča spremenilo tako, da je tožbo zavrnilo.

2. Zoper sodbo Vrhovnega sodišča vlaga pritožnik ustavno pritožbo. Zatrjuje kršitve 22., 23. in 25. člena ter drugega in tretjega odstavka 120. člena Ustave. Navaja, da ga je Vlada razrešila na podlagi zakonske določbe, za katero je Ustavno sodišče pred tem ugotovilo, da je v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Pri tem naj bi napačno uporabila zakon oziroma očitno izigrala odločbo Ustavnega sodišča. Po mnenju pritožnika je Ustavno sodišče izdalo ugo-tovitveno odločbo zato, ker zaradi tehnik odločanja, ki jih je imelo na razpolago, ugotovljeni neustavnosti nomotehnično ni moglo do živega, v konkretnih primerih pa se takšna za-konska določba ne bi smela uporabiti na način, za katerega je Ustavno sodišče ugotovilo, da nasprotuje Ustavi. Glede na to, da je zakonodajalec že ocenil, da bi bil primeren rok za razrešitev najvišjih položajnih uradnikov brez krivdnih razlo-gov eno leto od nastopa funkcije funkcionarja, pristojnega za imenovanje, oziroma eno leto od imenovanja uradnika na po-ložaj, meni, da ga Vlada ob pravilni in ustavno skladni razlagi določbe petega odstavka 83. člena ZJU ne bi smela razrešiti s položaja. Zatrjuje tudi, da je Vlada s tem, ko je razrešitev oprla na neustavno določbo petega odstavka 83. člena ZJU, zlorabila to pravno normo in namerno ni upoštevala odločbe Ustavnega sodišča. To svojo trditev utemeljuje z navedbami, da je Vlada sporno odločbo sprejela 27. 12. 2005, to je le štiri dni pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 113/05 – v nadaljevanju: ZJU-B), po katerem razrešitev ne bi bila več mogoča, dejansko učinkovanje razrešitve pa je preložila na 31. 1. 2006. Vse to naj bi kazalo na to, da se je z razrešitvijo »mudilo«. Zato naj bi bilo več kot očitno, da je šlo za zlorabo prava.

3. Pritožnik Vrhovnemu sodišču tudi očita, da je potr-dilo neobrazloženo, zgolj na abstraktno pravno normo oprto odločbo Vlade o njegovi razrešitvi. Meni, da bi morala biti takšna odločba obrazložena skladno s tretjim odstavkom 210. člena in z 214. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZUP). Zahteva po obrazloženosti odločbe o razrešitvi naj bi izhajala tudi iz petega odstavka 83. člena ZJU, ki sicer dovoljuje razrešitev najvišjih položajnih uradnikov brez kriv-dnih razlogov, vendar ne brez razlogov. Meni, da mu zaradi odsotnosti navedbe vsebinskih razlogov za razrešitev ni bilo omogočeno sodno varstvo pravic, kršeni pa naj bi mu bili tudi pravica do pravnega sredstva in pravica do sodnega varstva pravic proti odločitvam in dejanjem upravnih organov in nosilcev javnih pooblastil. Vrhovno sodišče naj bi ravnalo tudi v neskladju z 22. členom Ustave, ki strankam postopka zagotavlja, da bo sodišče obravnavalo njihove navedbe in se do njih, če niso očitno nepomembne, opredelilo. Izpod-bijana sodba naj bi bila tudi tako očitno napačna, da jo je mogoče označiti za arbitrarno. Vrhovnemu sodišču nadalje očita, da je odločilo v direktnem nasprotju s stališčem, ki ga je glede obrazloženosti odločb o razrešitvi brez krivdnih

razlogov v odločbi št. U-I-90/05 z dne 7. 7. 2005 (Uradni list RS, št. 75/05 in OdlUS XIV, 66) zavzelo Ustavno sodišče. S stališčem, da bi presoja utemeljenosti odločitve za razrešitev iz nekrivdnih razlogov pomenila poseg sodne veje oblasti v suverene odločitve izvršilne veje oblasti na področju samo-stojne kadrovske politike glede položajnih uradnikov, naj bi se izognilo presoji zakonitosti posamičnih aktov, zagotovljeni v 157. členu Ustave.

4. Izpodbijana sodba po mnenju pritožnika tudi odstopa od enotne in ustaljene prakse Vrhovnega sodišča, v skladu s katero mora sodišče, ki mora pri sojenju uporabiti zakonsko določbo, za katero je Ustavno sodišče ugotovilo, da je v ne-skladju z Ustavo, takšno določbo razlagati Ustavi prijazno. Vrhovnemu sodišču očita, da ni pojasnilo, zakaj je v obrav-navanem primeru zavzelo drugačno stališče.

5. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up 1165/06 z dne 12. 7. 2006 ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 659/2006 z dne 24. 5. 2006 sprejel v obrav-navo. Kot način izvršitve tega sklepa je na podlagi drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) določil, da se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži postopek imenovanja na položaj direktorja Urada, objavljene-ga v Uradnem listu RS, št. 57/06 z dne 2. 6. 2006.

6. Ustavna pritožba je bila v skladu s 56. členom Za-kona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v na-daljevanju: ZUstS) poslana Vrhovnemu sodišču, ki nanjo ni odgovorilo. Ustavna pritožba je bila poslana tudi Vladi. Vlada v odgovoru navaja, da ustavno prijazna razlaga zakonske določbe ugotovitveni odločbi Ustavnega sodišča ne more pripisati razveljavitvene narave. Meni, da bi lahko državni organ na tej podlagi izdal zakonit akt vse do spremembe ozi-roma razveljavitve zakonske ureditve, in sicer tudi po izteku roka za odpravo neskladja z Ustavo. Izpodbijana določba po mnenju Vlade, glede na datum njene izdaje, tudi sicer ni v neskladju z drugim odstavkom 120. člena Ustave. Zatrjuje, da ni izdala odločbe niti na način, ki bi bil v neskladju z Usta-vo, niti ne gre za neupoštevanje odločbe Ustavnega sodišča. Pri izdaji odločbe naj Vlada tudi ne bi zlorabila prava. Meni, da odločanje po veljavnem zakonu nikoli ne more pomeniti zlorabe pravne norme. Opozarja tudi na pravice pritožnika po razrešitvi. Navaja še, da odločba o razrešitvi ne pomeni upravne odločbe v smislu odločanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih s področja upravnega prava, temveč gre za posamični akt oblastne narave, v zvezi s katerimi se ZUP uporablja le smiselno, kar velja tudi za 214. člen tega zakona. Temu ustrezna naj bi bila tudi kratka obrazložitev odločbe. Zavrača tudi očitke o kršitvi pravice do sodnega varstva, ki je bilo pritožniku zagotovljeno na dveh stopnjah. Zaradi na-rave instituta razrešitve naj se sodišče pri takšni presoji ne bi moglo osredotočiti na presojo utemeljenosti in primernosti razlogov za razrešitev, temveč zgolj na presojo zakonitosti in pravilnosti odločbe. Odgovor Vlade je bil poslan pritožniku, ki nanj ni odgovoril.

B.7. Pritožnik Vrhovnemu sodišču očita, da je potrdilo

neobrazloženo, zgolj na abstraktno pravno normo oprto od-ločbo Vlade o njegovi razrešitvi s položaja direktorja Urada. V okviru teh navedb očita neobrazloženost tudi sami sodbi Vrhovnega sodišča.

8. Očitki pritožnika, da Vrhovno sodišče ni (dovolj) ob-razložilo svoje odločitve glede (ne)ustreznosti obrazložitve odločbe o razrešitvi, ne držijo. Vrhovno sodišče je namreč v obrazložitvi izpodbijane sodbe zavzelo stališče, da s tem, ko je izpodbijana odločba izrecno oprta na peti odstavek 83. člena ZJU, ni onemogočena presoja njene pravilnosti in zakonitosti, četudi v njej niso izrecno navedeni razlogi za raz-rešitev. V zvezi s tem je pritožniku pojasnilo tudi, da presoja utemeljenosti »nekrivdnih« razlogov za razrešitev ne more biti predmet odločanja v upravnem sporu, saj bi pomenila


nedopustno poseganje sodne veje oblasti v suverene odloči-tve izvršilne veje oblasti na področju samostojne kadrovske politike glede položajnih uradnikov v državnih organih. V obravnavani zadevi torej ne gre za to, da Vrhovno sodišče ne bi navedlo razlogov za to svojo odločitev, temveč za to, da se pritožnik s stališči in z odločitvijo sodišča ne strinja.

9. Neutemeljeni so tudi očitki pritožnika, da je odločitev Vrhovnega sodišča, ker to sodišče ni razveljavilo po mnenju pritožnika neobrazložene odločbe Vlade, v neskladju z nje-govimi pravicami iz 22., 23. in 25. člena oziroma iz tretjega odstavka 120. člena Ustave. Ob upoštevanju same narave in-stituta razrešitve položajnega uradnika brez krivdnih razlogov namreč zahteve po obrazložitvi takšne odločbe o razrešitvi, ki bi bila sicer lahko upoštevna z vidika (vsaj nekaterih izmed) navedenih ustavnih določb, ni mogoče razumeti kot zahteve po navedbi konkretnih razlogov za razrešitev položajnih ura-dnikov v posameznih primerih, temveč kot zahtevo, da mora biti iz odločbe o razrešitvi jasno razvidno, da se izdaja na pravni podlagi, ki omogoča razrešitev brez krivdnih razlogov. Že iz namena instituta razrešitve brez krivdnih razlogov na-mreč izhaja, da je takšna razrešitev mogoča le zaradi (politič-nih) nesoglasij med funkcionarjem in položajnim uradnikom, kar vsakokratni oblasti zagotavlja (nujen) vpliv na kadrovsko zasedbo najvišjih položajev (glej 10. in 11. točko obrazložitve odločbe št. U-I-90/05). To pa pomeni, da so razlogi za takšno razrešitev dejansko razvidni že iz same pravne podlage za razrešitev in njihovo izrecno navajanje v obrazložitvi odločbe o razrešitvi ne bi moglo prispevati k večji učinkovitosti sodne-ga varstva razrešenega uradnika zoper takšno odločbo. Od-ločitev funkcionarja za razrešitev položajnega uradnika brez krivdnih razlogov, ki ostaja v okviru namena tega instituta, je namreč v popolni diskreciji funkcionarja, kar pomeni, da se sodišče dejansko ne more spuščati v preverjanje utemeljeno-sti teh razlogov. Morebitne ugovore, da temelji razrešitev na kakšnih drugih razlogih, ki ne morejo utemeljiti razrešitve iz nekrivdnih razlogov, pa bo lahko prizadeti uradnik uveljavljal v tožbi zoper takšno odločitev (npr. ugovor diskriminacije). V zvezi s tem so neutemeljeni tudi očitki pritožnika, da se mu s tem, ko se od njega zahteva, da sam zatrjuje obstoj takšnih nedopustnih razlogov, nalaga prehudo breme. Ni namreč mogoče pričakovati, da bi funkcionar, četudi bi se od nje-ga zahtevala podrobnejša obrazložitev odločitve o razrešitvi brez krivdnih razlogov, to utemeljeval z navajanjem razlogov, ki bi presegali namen instituta razrešitve brez krivdnih ra-zlogov. To pa pomeni, da bi bilo trditveno breme, da gre za razrešitev na podlagi takšnih razlogov, tudi v primeru, ko bi se zahtevala podrobnejša obrazložitev odločbe o razrešitvi, na pritožniku.

10. Pritožnik očita Vrhovnemu sodišču tudi to, da je potrdilo odločitev Vlade o razrešitvi, ki je temeljila na določbi petega odstavka 83. člena ZJU, za katero je Ustavno sodi-šče pred tem ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Vrhovno sodišče je te pritožnikove očitke zavrnilo z obrazložitvijo, da ugotovitev neustavnosti predpisa ne pomeni prenehanja nje-gove uporabe, razen če Ustavno sodišče hkrati določi način izvršitve svoje odločbe, s katerim določi, kako naj se takšen neustaven predpis uporablja do njegove uskladitve z Ustavo. Ker Ustavno sodišče v konkretni zadevi tega ni storilo, je bila razrešitev pritožnika na podlagi omenjene zakonske določbe po mnenju Vrhovnega sodišča mogoča vse do njene spre-membe z uveljavitvijo novele ZJU-B dne 31. 12. 2005.

11. Stališče Vrhovnega sodišča o (nadaljnji) veljavnosti zakonske določbe, za katero Ustavno sodišče (le) ugotovi neskladje z Ustavo, samo po sebi še ne pomeni, da na njeni podlagi ne bi moglo priti do posega v pritožnikove človekove pravice. Glede na to, da je pritožnik v tožbi, s katero je zah-teval odpravo odločbe o razrešitvi, Vladi očital tudi, da je z izdajo odločbe o razrešitvi na tej zakonski podlagi zlorabila pooblastila, ki so ji bila podeljena s to zakonsko določbo (na stališča, zavzeta v tožbi, se je pritožnik izrecno skliceval tudi v odgovoru na pritožbo Vlade zoper sodbo Upravnega

sodišča), bi moralo Vrhovno sodišče pred zavrnitvijo prito-žnikovega tožbenega zahtevka vsebinsko obravnavati tudi te pritožnikove očitke. Vrhovno sodišče, ki se do teh pritožni-kovih navedb v obrazložitvi svoje sodbe sploh ni opredelilo, je ravnalo v neskladju s pravico pritožnika do enakega var-stva pravic iz 22. člena Ustave. Iz te določbe Ustave izhaja namreč tudi zahteva, da sodišče obravnava, ovrednoti in obrazloženo sprejme ali zavrne trditve in stališča strank, ki so postavljena v skladu s pravili postopka in ki niso očitno pravno nepomembna. Navedb o zlorabi pooblastil Vlade pa ni mogoče opredeliti kot takšnih. Razrešitev pritožnika, ki bi temeljila na takšni ugotovitvi, bi bila namreč lahko v nesklad-ju s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave, katere namen je tudi varstvo posameznikov pred arbitrarnimi posegi države.

12. Glede na navedeno je bila pritožniku z izpodbijano sodbo Vrhovnega sodišča kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zato jo je Ustavno sodišče razve-ljavilo in zadevo vrnilo v novo odločanje Vrhovnemu sodišču (1. točka izreka).

13. Med postopkom odločanja o ustavni pritožbi je za-čel veljati nov Zakon o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 – v nadaljevanju: ZUS-1). Ta zakon v primerjavi s prejšnjim Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nasl. – v nadaljevanju: ZUS) izključuje možnost pritožbe v sporih, kot je obravnavani. Režim ravnanja s pritožbami, ki so bile vložene na podlagi ZUS, je določen s prehodno določbo drugega odstavka 107. člena ZUS-1. Pri tem pa ni urejen položaj, ko Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi ugotovi, da so bile pritožniku z izpodbijano odločitvijo Vrhovnega sodišča o pritožbi, o kateri je Vrhovno sodišče odločalo še na podlagi ZUS, kršene člo-vekove pravice oziroma temeljne svoboščine, zaradi česar Ustavno sodišče izpodbijano odločitev razveljavi. Da bi se omogočila odprava ugotovljenih kršitev človekovih pravic oziroma temeljnih svoboščin, je treba v takšnih primerih za-gotoviti ponovno vsebinsko odločanje Vrhovnega sodišča o pritožbi. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstav-ka 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS kot način izvršitve svoje odločbe določilo, da mora Vrhovno sodišče v tej zadevi ponovno odločiti o pritožbi (2. točka izreka).

14. Hkrati s sprejemom ustavne pritožbe v obravnavo je senat Ustavnega sodišča odločil, da se do končne odloči-tve Ustavnega sodišča zadrži postopek imenovanja novega direktorja Urada, ki se je začel na podlagi javnega natečaja, objavljenega v Uradnem listu RS, št. 57/06. Z odločitvijo Ustavnega sodišča o razveljavitvi izpodbijane sodbe Vrhov-nega sodišča je ta sklep prenehal veljati, kar pomeni, da bi se lahko postopek imenovanja novega direktorja nadaljeval. Če bi bil novi direktor Urada imenovan pred pravnomočnostjo odločitve v upravnem sporu v zvezi z razrešitvijo pritožnika, tudi morebitna za pritožnika ugodna odločitev sodišč ne bi več mogla zagotoviti vzpostavitve prejšnjega stanja. Zato je Ustavno sodišče kot način izvršitve svoje odločbe določilo tudi, da se zadržanje postopka imenovanja novega direktorja Urada podaljša do pravnomočnosti odločitve v tem upravnem sporu (3. točka izreka).

C.15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi

prvega odstavka 59. člena in drugega odstavka 40. člena v zvezi z 49. členom ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modri-jan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Predsednikdr. Janez Čebulj l.r.


DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE2431. Spremembe in dopolnitve Statuta Notarske

zbornice Slovenije

Na podlagi 108. člena Zakona o notariatu (Uradni list Republike Slovenije, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo) je skupščina Notarske zbornice Slovenije dne 16. 3. 2007 sprejela

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A

Notarske zbornice Slovenije

1. členV Statutu Notarske zbornice Slovenije (Uradni list RS,

št., 18/95, 66/96, 30/02, 30/03) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:

»1. členNotarska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu:

zbornica) je poklicna organizacija notarjev, ki skrbi za ugled, verodostojnost in razvoj notariata, zastopa interese notarjev, notarskih pomočnikov in notarskih pripravnikov ter opravlja druge z zakonom, drugimi predpisi, statutom in akti zbornice določene naloge.«

2. členV 2. členu, četrtem odstavku 9. člena, četrtem odstav-

ku 13. člena, 3. točki prvega odstavka 15. člena, 28. členu, prvem odstavku 31. člena, prvem in tretjem odstavku 33. čle-na, 1. točki 34. člena, v naslovu pred 35. členom, v prvem, drugem in tretjem odstavku 35. člena, 37. členu, drugem od-stavku 50. člena in drugi alineji 51. člena se naziv »notarski kandidat« v vseh sklonih in številih nadomesti z nazivom »notarski pomočnik« v ustreznem sklonu in številu.

3. člen6. člen se spremeni tako, da se glasi:

»6. členZbornica opravlja svoje naloge preko svojih organov.«

4. členV 7. členu se črtata točki 5. in 8., 6. in 7. točka pa posta-

neta 5. in 6. točka.

5. členV 8. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:

»obravnava predlog ministra za pravosodje o določitvi no-tarske tarife;«.

6. točka se spremeni tako, da se glasi: »voli in razrešuje predsednika zbornice; člane izvršnega in nadzornega odbora; predsednika in člane disciplinske komisije I. stopnje ter njiho-ve namestnike; člana in njegovega namestnika disciplinske komisije II. stopnje ter člana državnega sveta – predstavnika samostojnih poklicev;«

V 9. točki se beseda »izvršilnega« nadomesti z besedo »izvršnega«.

6. členV 11. členu se črta besedilo: »disciplinskega tožilca in

njegovega namestnika« in besedilo: »člane disciplinskega sodišča in njihove namestnike«.


»12. členKandidacijski postopek vodi kandidacijska komisija, ki jo

imenuje izvršni odbor zbornice.Kandidacijska komisija ima predsednika in dva člana.Kandidacijska komisija najpozneje v 60 dneh pred voli-

tvami obvesti območne zbore notarjev o začetku kandidacij-skega postopka in jih pozove, naj ji najpozneje v roku 40 dni pošljejo predloge kandidatur.

Kandidate predlagajo območni zbori notarjev.Kandidate za člane izvršnega odbora predlagajo območ-

ni zbori notarjev tako, da ljubljanski in mariborski območni zbor predlagata najmanj vsak po dva kandidata svojega ob-močja, ostali območni zbori pa najmanj vsak po enega kan-didata svojega območja. Najmanj enega kandidata za člana izvršnega odbora predlaga tudi zbor notarskih pomočnikov iz svojih vrst.

Območni zbori morajo predloge kandidatov za ostale organe zbornice sestaviti tako, da obsegajo najmanj toliko kandidatov, kot jih je po tem statutu potrebno izvoliti v posa-mezni organ zbornice.

Kandidacijska komisija sestavi liste kandidatov na pod-lagi vseh prejetih predlogov kandidatur.

Na kandidatne liste so na skupščini lahko uvrščeni do-datni kandidati, če predlog za uvrstitev na listo, ki je podan na skupščini, z javnim glasovanjem podpre vsaj tretjina navzočih notarjev.

V primeru predčasnega prenehanja mandata članom organov zbornice se opravijo nadomestne volitve manjkajočih članov na naslednji skupščini. Mandat izvoljenih nadomestnih članov organov zbornice traja do zaključka rednega manda-tnega obdobja.«

8. členV 15. členu se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. uvede

postopek pred disciplinsko komisijo I. stopnje;«.Dosedanja 7. točka postane 9. točka.

9. členDrugi odstavek 18. člena se spremeni tako, da se glasi:»Izvršni odbor, poleg predsednika zbornice, sestavljajo

izvoljeni predstavniki posameznih območnih zborov notarjev in zbora notarskih pomočnikov, in sicer:

– dva predstavnika ljubljanskega območnega zbora no-tarjev,

– dva predstavnika mariborskega območnega zbora no-tarjev,

– predstavnik celjskega območnega zbora notarjev,– predstavnik koprskega območnega zbora notarjev,– predstavnik gorenjskega območnega zbora notarjev,– predstavnik pomurskega območnega zbora notarjev,– predstavnik novogoriškega območnega zbora notar-

jev,– predstavnik dolenjskega območnega zbora notarjev,– predstavnik zbora notarskih pomočnikov.«V četrtem odstavku se besedi »notarskih kandidatov«

trikrat nadomestita z besedama »notarskih pomočnikov«.

10. členV 19. členu se v 5., 12. in 15. točki besedi »notarskih

kandidatov« nadomestita z besedama »notarskih pomočni-kov«.

16. točka se spremeni tako, da se glasi:»obravnava predlog ministra, pristojnega za pravosodje

glede višine zavarovalne vsote za katero so dolžni notarji zavarovati odgovornost za škodo za katero so strankam od-govorni po obligacijskih predpisih;«.

17. točka pa se spremeni tako, da se glasi:»17. oblikuje mnenje o prijavljenih kandidatih za notarja

in ugotavlja morebitno dejstvo, da notar ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje notariata;«.


Za 17. točko se dodajo nove 17.a do 17.f točke, ki se glasijo:

»17.a dovoli notarju periodično opravljanje poslovanja zunaj sedeža notarskega mesta, če tako narekujejo potrebe prebivalstva;

17.b odloča o utemeljenosti odklonitve poslovanja notar-ja, v osmih dneh od prejema predloga;

17.c imenuje tričlansko komisijo za prevzem arhiva no-tarja, ki jo sestavljajo člani organov zbornice;

17.d razpiše prosto mesto notarskega pomočnika in v soglasju z notarjem opravi izbiro med prijavljenimi kandidati;

17.e odloča o vpisu v imenik notarskih pripravnikov;17.f za vsak posamičen primer imenuje komisijo za

opravljanje neposrednega nadzora nad poslovanjem notarja, obravnava poročilo komisije in sprejema ukrepe;«.

11. členV 22. členu se besedilo »do 31. marca« nadomesti z

besedilom »do 31. januarja«.

12. členV drugem odstavku 24. člena se beseda »dvakrat« na-

domesti z besedo »enkrat«.

13. člen25. in 26. člen se črtata.

14. členV 28. členu se za besedilom »in notarskega pripravni-

ka«, vejica nadomesti s piko, besedilo »razen v zadevah, v katerih je po zakonu pristojno odločati disciplinsko sodišče«, pa se črta.

15. členV drugem odstavku 29. člena se besedilo »Predsednika,

člana in namestnike disciplinske komisije II. stopnje izvoli skupščina iz vrst notarjev za 2 leti«, nadomesti z besedilom »Enega člana in njegovega namestnika izvoli skupščina iz vrst notarjev za dobo 2 let.«.

16. člen30. in 31. člen se črtata.

17. členV 35. členu se v tretjem odstavku besedilo »najmanj

dva kandidata« nadomesti z besedilom »najmanj enega kan-didata«.


»37. členV disciplinskem postopku proti notarju ali notarskemu

pomočniku se lahko izrečejo naslednji disciplinski ukrepi:

1. pisni opomin;2. denarna kazen;3. odvzem pravice opravljati notariat za dobo do pet let

oziroma odvzem pravice opravljati prakso pri notarju za dobo do treh let;

4. trajen odvzem pravice opravljati notariat.«

19. člen44., 45., 46., 47., 48., 49. in 50. člen se črtajo.

20. členV 51. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:»Sredstva od vplačanih denarnih kazni se uporabijo za

pokritje stroškov izobraževanja notarjev, notarskih pomočni-kov in notarskih pripravnikov.«

21. členTe spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji

dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, dne 16. marca 2006

Anton Rojec l.r.predsednik

Notarske zbornice Slovenije

K tem spremembam in dopolnitvam statuta je dala Vlada RS na seji dne 12. 4. 2007 soglasje št. 01404-3/2006/7.

2432. Sklep o odpovedi Kolektivne pogodbe za dejavnost zasebnega varovanja

Na podlagi prve alineje prvega odstavka 39. člena Statuta (obj. v Uradnem listu RS, št. 90/04) je Upravni odbor Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje na korespondenčni seji v času od 21. 3. 2005 do 29. 3. 2005 sprejel naslednji

S K L E P

Zbornica RS za zasebno varovanje odpoveduje Kolek-tivno pogodbo za dejavnost zasebnega varovanja, sklenjeno z Zvezo svobodnih sindikatov – Sindikatom KVNS dne 14. 7. 2000 (obj. v Uradnem listu RS, št. 73/00) obenem z vsemi njenimi prilogami.

Št. 0256-IP/2005Ljubljana, dne 31. marca 2005

PredsednikUpravnega odbora Zbornice

mag. Robert Pistotnik, univ. dipl. inž. el., l.r.


OBČINE

CERKNICA

2433. Odlok o proračunu Občine Cerknica za leto 2007

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ura-dni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 – ZJU, 127/06 – ZJZP, 14/07 – ZSPDPO) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Ob-čine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel

O D L O Ko proračunu Občine Cerknica za leto 2007

1. SPLOŠNA DOLOČBA

1. členS tem odlokom se za proračun Občine Cerknica za leto

2007 (v nadaljnjem besedilu: proračun) določajo višina prora-čuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

2. VIŠINA PRORAČUNA

2. členSplošni del proračuna na ravni podskupin kontov se do-

loča v naslednjih zneskih:v EUR

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

Skupina/Podskupina kontov Proračun 2007

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 13.031.193

TEKOČI PRIHODKI (70+71) 7.898.683

70 DAVČNI PRIHODKI 6.622.070

700 Davki na dohodek in dobiček 5.423.363

703 Davki na premoženje 1.127.241

704 Domači davki na blago in storitve 71.466

706 Drugi davki –

71 NEDAVČNI PRIHODKI 1.276.613

710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 330.710

711 Takse in pristojbine 19.613

712 Denarne kazni 1.043

713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 35.470

714 Drugi nedavčni prihodki 889.777

72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.334.533

720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 1.142.007

721 Prihodki od prodaje zalog 375.563

722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopr. dolgo sredstev 816.963

73 PREJETE DONACIJE

730 Prejete donacije iz domačih virov

731 Prejete donacije iz tujine

74 TRANSFERNI PRIHODKI 2.797.977

740 Transferni prihodki iz drugih javnofi-nančnih institucij 2.265.512

741 Prejeta sredstva iz državnega pror. iz sredstev proračuna EU 532.465

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 13.223.147

40 TEKOČI ODHODKI 2.089.103

400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 433.901

401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost

402 Izdatki za blago in storitve 1.567.570

403 Plačila domačih obresti 62.594

409 Rezerve 25.038

41 TEKOČI TRANSFERI 2.684.952

410 Subvencije 39.643

411 Transferi posameznikom in gospodinj-stvom 1.130.517

412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 367.153

413 Drugi tekoči domači transferi 1.147.639

414 Tekoči transferi v tujino

42 INVESTICIJSKI ODHODKI 8.194.334

420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 8.194.334

43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 254.758

431 Investicijski transferi 159.823

432 Investicijski transferi 94.935

III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II.) – 191.955

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

Skupina/Podskupina kontovIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAP. DELEŽEV (750+751+752)

75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL

750 Prejeta vračila danih posojil

751 Prodaja kapitalskih deležev

752 Kupnine iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-TALSKIH DELEŽEV (440+441+442)

44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-TALSKIH DELEŽEV

440 Dana posojila

441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb

442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.)


C. RAČUN FINANCIRANJA

Skupina/Podskupina kontov

VII. ZADOLŽEVANJE (500) 191.955

50 ZADOLŽEVANJE

500 Domače zadolževanje 191.955

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550)

55 ODPLAČILA DOLGA

550 Odplačila domačega dolga

IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 191.955

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX = -III) 191.955

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2006 13.649

Splošni del občinskega proračuna – odhodki, sestavljen po področjih funkcionalne klasifikacije javnofinančnih izdatkov, in posebni del ter načrt razvojnih programov so priloga k temu odloku.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. členNamenski prihodek proračuna je poleg prihodkov, do-

ločenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi prihodek požarne takse po 59. členu zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01).

4. členNa predlog predlagateljev finančnih načrtov neposredne-

ga uporabnika župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med konti v okviru proračunske postavke in med proračunskimi postavkami v okviru posameznega področja proračunske pora-be v posebnem delu proračuna.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem pol-letju poroča v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2007 in njegovi realizaciji.

5. členSkupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-

rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investi-cijske odhodke, investicijske transfere ne sme presegati 60% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega upo-rabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporab-nika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami.

6. členProračunski skladi so:1. račun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,Proračunska rezerva se v letu 2007 oblikuje v višini 0,2%

skupno doseženih prihodkov.Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra-

ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 25.038 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE

7. členČe so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF,

lahko župan dolžniku do višine 1.252 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

8. členZa kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci

prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2007 lahko zadolži v skladu z zakonom o javnih financah in statutom Občine Cerknica.

Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Cerknica, v letu 2007 ne sme preseči z zakonom določenega zneska.

O soglasju odloča župan.

9. členPravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni

zavodi in javna podjetja) se lahko v letu 2007 zadolžijo samo s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloča župan in o tem obvesti občinski svet do prve naslednje seje občinskega sveta.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

10. členV obdobju začasnega financiranja Občine Cerknica v letu

2008, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

11. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2007 dalje.

Št. 4101-6/2007-6Cerknica, dne 10. maja 2007

ŽupanObčine Cerknice

Miroslav Levar l.r.

2434. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah

Na podlagi določila prvega odstavka 140. člena Usta-ve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 69/04), 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02, 72/05 in 100/05 – UPB), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06, Skl. US: U-I-51/06-5 49/06 – ZmetD in 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10), 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 Odl. US: U-I-224/00-15, 110/02), drugega odstavka 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 98/99, 126/03) in 18. členom Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel


O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o lokalnih

gospodarskih javnih službah1. člen

V Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 34/96) se v 4. členu črta 7. točka, ki glasi »pregledo-vanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka«.

2. členV 7. členu se dodata nova 8. in 9. točka, ki glasita:»8. urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje pro-

storov za grobove v najem,9. pogrebne storitve«.

3. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem



ŽupanObčine Cerknica

Miroslav Levar l.r.

2435. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (UPB – Uradni list RS, št. 100/05), Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), Odloka o uresni-čevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 7/98) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o

uresničevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica

1. členV Odloku o uresničevanju javnega interesa na področju

kulture v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 7/98) se 19. člen spremeni, tako da se glasi:

»Kulturni programi in projekti se financirajo oziroma sofi-nancirajo iz občinskega proračuna na podlagi javnega razpisa ali poziva.

Kulturni programi in projekti se financirajo oziroma sofi-nancirajo iz občinskega proračuna na podlagi meril in kriterijev, ki jih predpiše pristojno ministrstvo in v skladu s predpisi in akti Občine Cerknica.

Višino sredstev za področje kulturne dejavnosti določi Občinski svet občine Cerknica s proračunom občine.«.

2. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 610-0002/2007Cerknica, dne 10. maja 2007


Miroslav Levar l.r.

2436. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov

Na podlagi 100.b člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 72/93 in 21/06) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00), v skladu z Zakonom o siste-mu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Uradni list RS, št. 110/06 in 1/07), Odlokom o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 14/06 in 1/07) ter Odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-60/06-200, U-I-214/06-22 in U-I-228/06-16 o delni ugotovitvi neustavnosti Zakona o sodniški službi, Zakona o državnem tožilstvu, Za-kona o državnem pravobranilstvu, Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in Odloka o plačah funkcionarjev (Uradni list RS, št. 1/07) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. seji dne 10. 5. 2007 sprejel

P R A V I L N I Ko plačah občinskih funkcionarjev in nagradah

članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih

stroškov


1. členZa opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji

pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, oziroma do pla-čila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno.

Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika in smiselno po določbah zakonov iz prvega odstavka tega člena.

2. členObčinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan/ja

in podžupan.Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo-

klicno.Župan/ja se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal/a

poklicno.Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. V soglasju z

županom/jo se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana/je.

3. členZa opravljanje funkcije župana/je Občine Cerknica, ki sodi

v V. skupino občin (od 5001 do 15.000 prebivalcev), je določen 51. plačni razred. Županu/ji pripada dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.

Županu/ji pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plače, oblikovane na podlagi zakona, dodatek za delovno dobo se za nepoklicno opravljanje funkcije ne upošteva.

Plačni razred podžupana, v skladu z 8. členom Odloka o plačah funkcionarjev, določi župan/ja ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri predčasnem prenehanju mandata župana/je lahko podžupanu določi plačni razred občinski svet. Za opravljanje funkcije podžupana, ki sodi v V. skupino občin, je določen plačni razred v razponu od 36 do 43.

Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana/je iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno.

Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Dodatek za delovno dobo pripada le podžupanu, ki opravlja funkcijo poklicno.


4. členZ zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v

okviru katerega se lahko oblikuje plačilo za nepoklicno opravlja-nje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter nagrade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sve-ta, in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Cerknica.

Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v prora-čunu.

II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE

5. členPlačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta je

sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta oziroma seji de-lovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se iz-plača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 15% letne plače župana/je.

Sejnina se izplačuje na podlagi tega pravilnika in ima zna-čaj prejemka iz naslova opravljanja dela na drugi podlagi.

Članom občinskega sveta pripada sejnina za udeležbe na sejah organov občine in delovnih teles v naslednjih neto zneskih:

– za vodenje seje občinskega sveta (po pooblastilu župana ali zaradi nadomeščanja po zakonu) 160,00 EUR

– za udeležbo na redni ali izredni seji občinskega sveta 133,00 EUR

– za udeležbo na nadaljevalnem delu redne ali izredne seje občinskega sveta 67,00 EUR

– za predsedovanje seji delovnega telesa, katerega član je, 64,00 EUR

– za udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je, 45,00 EUR

Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opra-vljenem delu oziroma prisotnosti na sejah članov občinskega sveta, ki jo vodi občinska uprava.

6. členOsnova za obračun sejnin na podlagi tega pravilnika je

znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodar-ske dejavnosti.

Osnova za obračun plače oziroma plačila za nepoklicno opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek me-sečne plače župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.

V okviru ugotovljenega zneska plače župana/je za poklic-no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma plačila za nepoklicno opravljanje funkcije posamezne-ga občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon.

7. členOdločbo o plači oziroma plačilu za nepoklicno opravljanje

funkcije izda za občinske funkcionarje Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinskega sveta. Plača ozi-roma del plače občinskega funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja.

8. členDelodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funk-

cijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkci-onar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se

prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.

Povračilo delodajalcu občinskega funkcionarja je možno le izjemoma ter ob dobro utemeljenih razlogih, ob predložitvi dokazil.

III. NAGRADE

9. členČlanom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani

občinskega sveta, članom sveta za preventivo in vzgojo v ce-stnem prometu ter članom nadzornga odbora se za opravljanje dela v komisiji ali odboru občinskega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki ima značaj prejemka iz naslova opravljanja dela na drugi podlagi.

V znesek sejnine je vštet tudi čas potreben za pripravo na sejo in aktivnosti povezane s članstvom v komisiji oziroma odboru.

Sejnine so določene v neto zneskih.

10. členČlanom odborov in komisij ter članom sveta pripada sej-

nina v višini:– predsednik komisije, odbora ali sveta 64,00 EUR– član komisije ali odbora 45,00 EUR

Članom nadzornega odbora pripada sejnina v višini:– predsednik 91,00 EUR– namestnik predsednika 72,00 EUR– član 53,00 EUR

11. členČlani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih organih

ob vsakih volitvah pravico do enkratnega nadomestila. Nado-mestilo se izplača na podlagi odločb o imenovanju.

Predsednik občinske volilne komisije prejme nadome-stilo v višini povprečnega mesečnega izplačila za poklicno opravljanje funkcije župana/je občine brez dodatka za delovno dobo, njegov namestnik ter tajnik imata pravico do nadomestila v višini povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije podžupana občine brez dodatka za delovno dobo, ob vsakih splošnih volitvah.

V primerih, ko delo občinske volilne komisije zajema še druge volitve (volitve članov v svete krajevnih skupnosti), pripada predsedniku, namestniku in tajniku občinske volilne komisije nadomestilo v višini plače povprečnega mesečnega izplačila za poklicno opravljanje funkcije župana/je občine brez dodatka za delovno dobo.

Člani občinske volilne komisije in njihovi namestniki imajo pravico do nadomestila v višini 20% povprečnega mesečnega izplačila plačila za poklicno opravljanje funkcije župana/je brez dodatka za delovno dobo.

Pravico do nadomestila imajo tudi predsednik in člani volilnih odborov ter njihovi namestniki ob vsakem glasovanju v skladu z veljavno zakonodajo.

Članom občinske volilne komisije pripada sejnina za opravila, ki so vezana na dejavnost volilne komisije v obdobju mandata in niso vezana na volilna opravila v času volitev ali referenduma v višini:

– predsednik 72,00 EUR– namestnik predsednika 53,00 EUR– član oziroma namestnik 45,00 EUR– tajnik oziroma namestnik 64,00 EUR

12. členSejnine po 10. in 11. členu tega pravilnika pripadajo čla-

nom le v primeru udeležbe na seji delovnih teles. Predsedniku nadzornega odbora oziroma od njega pooblaščenemu članu


pripada sejnina tudi za udeležbo na seji občinskega sveta na katero je vabljen.

V primeru, da predsednika nadomešča namestnik ali član delovnega telesa, mu za nadomeščanje pripada sejnina v viši-ni, kot je določena za predsednika.

Evidenco o prisotnosti na sejah občinskega sveta in de-lovnih teles občinskega sveta vodi občinska uprava.

IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI

13. členObčinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado-

mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice.

Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Cerknica. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.

Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.

Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenoče-vanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.

14. členPravice iz 12. člena tega pravilnika uveljavlja občinski

funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje. Nalog za službeno potovanje izda župan/ja. Če gre za

službeno potovanje župana/je, izda nalog direktor občinske uprave oziroma druga pooblaščena oseba.

V. NAČIN IZPLAČEVANJA

15. členSredstva za izplačevanje plač, nagrad in povračil stro-

škov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.

16. členPlače in nagrade se izplačujejo mesečno za pretekli me-

sec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu. Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izpla-

čajo najkasneje v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.

17. členPlače se usklajujejo skladno s spremembo zneska me-

sečne plače župana/je za poklicno opravljanje funkcije brez dodatka za delovno dobo.

Sejnine in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodar-ske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. členPlače, nagrade in povračila, ki pripadajo občinskim funkci-

onarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora ter članom komisij in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se izplačajo za nazaj, in sicer od dneva potrditve man-data oziroma imenovanja.

19. členNagrade v obliki sejnin za člane drugih komisij, odborov

in svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan se določijo v sklepu o imenovanju. Višina nagrad pa ne more presegati zneskov, ki so po tem pravilniku določeni za delovna telesa Občinskega sveta Občine Cerknica.

20. členZ uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o

plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov (Uradni list RS, št. 41/99) z vsemi kasnej-šimi spremembami in dopolnitvami.

21. členPravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah

članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih ob-činskih organov ter o povračilih stroškov začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.



Miroslav Levar l.r.

2437. Pravilnik o postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Cerknica

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UPB – Uradni list RS, št. 100/05), 101. člena Zakona o uresni-čevanju javnega interesa za kulturo (ZUIJK, Uradni list RS, št. 96/02), 9. in 19. člena Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica (Uradni list RS, št. 7/98) in 18. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel

P R A V I L N I Ko postopkih in merilih za vrednotenje kulturnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz

proračuna Občine Cerknica


1. členS tem pravilnikom se določajo pogoji, postopki, kriteriji

in merila za izvajanje, vrednotenje in razdelitev proračunskih sredstev za sofinanciranje kulturnih programov in projektov v Občini Cerknica, ki jih za te namene določa lokalni program za kulturo ter letni program kulture in zagotavlja proračun Občine Cerknica.

2. členIzvajalci kulturnih programov in projektov v občini so po

tem pravilniku lahko:– društva, zveze, ustanove, skladi, zavodi, klubi in druge

organizacije, registrirane oziroma ustanovljene za izvajanje kulturne dejavnosti,

– posamezniki, ki so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo,

– javni zavodi s področja vzgoje in izobraževanja za ob-seg dejavnosti na področju kulture, ki ne sodi v osnovno dejav-nost iz ustanovitvenega akta javnega zavoda.


3. členUpravičeni predlagatelji programov kulturne dejavnosti

v občini morajo izpolnjevati naslednje splošne pogoje:– da izkažejo na predpisanih obrazcih zaprto finančno

konstrukcijo za prijavljen kulturni projekt,– da imajo sedež oziroma stalno prebivališče v Občini

Cerknica,– delujejo na področju kulture najmanj eno leto,– da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadro-

vske in organizacijske pogoje za izvedbo javnega kulturnega programa ali projekta,

– da so v preteklih letih redno izpolnjevali pogodbe-ne obveznosti, če so prejeli sredstva iz proračuna Občine Cerknica,

– za samozaposlene, ki so vpisani v razvid samozapo-slenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo je pogoj, da imajo stalno bivališče v Občini Cerknica,

– da izkažejo nepridobitni značaj javnega kulturnega programa ali kulturnega projekta, s katerim kandidirajo za sofinanciranje iz javnih sredstev.

Glede na vsebino razpisanih sredstev se natančno določijo pogoji za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v razpisni dokumentaciji.

4. členOpredelitev pojmov po tem pravilniku:Med programe kulturne dejavnosti po tem pravilniku sodijo

javni kulturni programi, kulturni projekti in delovanje društev.Javni kulturni program po tem pravilniku je kulturna de-

javnost izvajalcev, (glasbena, pevska, plesna, gledališka, idr.) ki niso javni zavodi, je pa njihovo delovanje v javnem interesu. Javni kulturni program po vsebini predstavlja zaključeno celoto in traja nepretrgoma najmanj devet mesecev v letu.

Kulturni projekt s področja kulture je posamična kultur-na aktivnost izvajalca oziroma posamičen zaključen enkratni dogodek (npr. likovna razstava, glasbeni koncert, gledališka predstava idr.) na posameznem kulturnem področju, ki je namenjen širši javnosti in izkaže širši javni interes.

Kulturne prireditve so praviloma zaključeni enkratni do-godki, ki so namenjeni širši javnosti in predstavitvi domačih kulturnih izvajalcev, na katerih sodelujejo različni kulturni ustvarjalci in na njih javno predstavijo svojo dejavnost.

5. členPo tem pravilniku se upravičenim predlagateljem v okvi-

ru programov kulturne dejavnosti sofinancira javne kulturne programe, kulturne projekte ter stroške delovanja društev, in sicer:

I. Javni kulturni programiKulturna dejavnost na področju kulturne dejavnosti (or-

kestralna, pevska, plesna, lutkovna, gledališka, literarna, ljudsko petje, likovna,…), ki se izvaja v okviru kulturnih društev.

II. Kulturni projekti:A) Javne kulturne prireditve: sem spadajo kulturne pri-

reditve na področju kulturne dejavnosti, ki kažejo širši javni interes.

B) Založništvo (izdaja knjig, CD idr.).C) Izobraževanje in usposabljanje strokovnih kadrov,

članov kulturnih društev za vodenje in izvedbo različnih kul-turnih dejavnosti na področju kulturne dejavnosti.

D) Nakup opreme in osnovnih sredstev izvajalcev na področju kulturne dejavnosti za izvajanje rednih programov in kulturnih dejavnosti.

III) Stroški delovanja društev:sem spadajo obratovalni stroški za kulturna društva,

ki jim Občina Cerknica zagotavlja prostore za njihovo de-lovanje.

II. POSTOPEK DODELITVE PRORAČUNSKIH SREDSTEV

6. členFinančna sredstva se izvajalcem dodelijo na podlagi jav-

nega razpisa ali javnega poziva, ki se objavi v občinskem glasilu oziroma uradnem glasilu občine in na spletni strani Občine Cerknica.

Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanja občinskega proračuna.

Vrednost sofinanciranja kulturnih programov in projektov ter stroškov delovanja izvajalcev kulturnih programov in projek-tov je odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občin-skem proračunu za področje kulturne dejavnosti in sprejetega letnega programa za kulturno dejavnost.

7. členPostopek javnega razpisa ali javnega poziva, začne in

vodi pristojni organ občinske uprave.Pregled, ocenitev in predlog izbora programov in projek-

tov ter višino sofinanciranja programov in projektov izvajalcev v skladu s tem pravilnikom opravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.

Strokovna komisija šteje štiri člane in jo sestavljajo pred-stavnika občinske uprave, predstavnik Javnega sklada za kul-turne dejavnosti in predstavnik reprezentativne zveze kulturnih društev na lokalni ravni.

8. členObjava javnega razpisa mora vsebovati:– jasno navedbo ali gre za javni razpis ali za javni poziv;– navedbo naročnika (naziv, sedež);– predmet sofinanciranja javnega razpisa ali javnega po-

ziva;– izvajalce, ki se lahko prijavijo na javni razpis;– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci in njihovi kul-

turni programi in projekti;– merila in kriterije za vrednotenje kulturnih programov in

projektov ter stroškov delovanja izvajalcev kulturnih programov in projektov;

– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;

– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo ter se na njiho-vo željo seznanijo s pravilnikom;

– rok, do katerega morajo biti predložene vloge;– način dostave vlog;– rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu

javnega razpisa ali javnega poziva.

9. členIzvajalec, ki v predpisanem roku odda nepopolno vlogo,

lahko le-to dopolni v roku 8 dni od prejema pisnega poziva za dopolnitev. Nepopolnih vlog komisija po preteku tega roka ne obravnava in se jih s sklepom zavrže.

10. členKulturni programi in projekti ter stroški delovanja izvajal-

cev kulturnih programov in projektov se vrednotijo na podlagi meril iz tega pravilnika.

11. členDirektor občinske uprave Občine Cerknica ali s strani žu-

pana pooblaščena oseba občinske uprave izda sklepe o izboru, višini in namenu odobrenih finančnih sredstev izvajalcem kul-turnih programov in projektov na podlagi predloga komisije.

12. členV 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo

pri županu Občine Cerknica. Po pravnomočnosti sklepov se z izvajalci kulturnih programov in projektov sklene pogodbe o sofinanciranju.


Obvezne sestavine pogodbe so:– podatki o izvajalcu;– vsebina in obseg programov in projektov;– čas realizacije programov in projektov;– višina dodeljenih sredstev;– terminski plan porabe in način izplačila sredstev;– poročilo o izvedbi in spisek dokazil, ki jih mora prejemnik

oziroma izvajalec predložiti občini za nakazilo sredstev;– način nadzora nad namensko porabo sredstev;– določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sred-

stev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi obrestmi ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

Če izvajalec ne vrne podpisane pogodbe v roku 15 dni od vročitve pisnega predloga pogodbe, se šteje, da je odstopil od pogodbe.

13. členSofinanciranje projektov se praviloma izvede po njihovi

realizaciji, za sofinanciranje javnih kulturnih programov pa se v skladu s pogodbo opredeli, da se sofinancirajo v sorazmernih deležih periodično preko celega koledarskega leta.

Izvajalci morajo po izvedbi dejavnosti, za katero so jim bila dodeljena finančna sredstva, predložiti pristojnemu organu občinske uprave dokazila o realizaciji pogodbenih obveznosti na predpisanih obrazcih in v predpisanih rokih.

III. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE PROGRAMOV KULTURNE DEJAVNOSTI

JAVNI KULTURNI PROGRAMI

14. členPredmet sofinanciranja po tem pravilniku so javni kulturni

programi, ki potekajo redno, organizirano in ustrezno strokovno vodeno, vsaj 9 mesecev v letu, izvajalec pa v tekočem letu redno predstavlja svoj program na javnih prireditvah v občini (pogoj za sofinanciranje: najmanj 2 nastopa), se udeležuje preglednih območnih revij oziroma srečanj ter najmanj enkrat v koledarskem letu organizira svoj samostojni produkcijski na-stop.

15. členKomisija pri ocenjevanju kulturnih dejavnosti posameznih

izvajalcev izhaja iz okvirnih oziroma povprečnih izhodišč za po-samezno vrsto dejavnosti, kakovosti izvedbe programa, števila njegovih sekcij in aktivnih članov ter iz števila javnih nastopov. Ocenjevanje izvede s pomočjo točkovanja po navedenih krite-rijih. Točke, dosežene po posameznem kriteriju se med seboj seštevajo.

a)vrednotenje kulturnih izvajalcev glede na posame-zno vrsto kulturne dejavnosti:

Vrsta dejavnosti – programski stroški (brez stroškov za opremo in prostor):

– instrumentalna skupina, orkester – nad 50 članov od 800–1.200 točk

– instrumentalna skupina, orkester – nad 20 do 50 članov 400–600 točk

– instrumentalna skupina, orkester – od 8 do 20 članov 300–500 točk

– odrasli pevski zbori – nad 20 čla-nov 200–500 točk

– odrasla plesna, folklorna skupina 300–500 točk– odrasla gledališka, lutkovna sku-

pina od 300–500 točk– mala instrumentalna skupina –

do 8 članov od 200–50 točk– mladinski in otroški pevski zbori do 500 točk

– vokalna, glasbena skupina – nad 8 članov od 200–300 točk

– otroška in mladinska plesna, fol-klorna skupina od 200–500 točk

– male pevske in glasbene skupine do 8 članov od 150–250 točk

– mladinska in otroška gledališka, lutkovna skupina do 500 točk

– likovna, fotografska skupina od 100–250 točk– literarna, recitatorska skupina od 100–200 točk– ostale skupine od 100–200 točk

b)vrednotenje kakovosti izvedbe programa izvajalcev redne kulturne dejavnosti:

Predlagatelja oziroma izvajalca kulturne dejavnosti se na podlagi preteklih dosežkov zadnjega tekmovalnega ciklusa raz-vrsti v enega izmed štirih kakovostnih razredov. Kot osnova za izračun števila točk, doseženih po tem kriteriju se uporablja število dodeljenih točk po kriteriju a). Število točk, ki jih je posa-mezen izvajalec dosegel po kriteriju a) se pomnoži s količnikom, določenim za posamezno kakovostno skupino. Društva se uvrsti v eno izmed naslednjih kakovostnih skupin (na podlagi mnenja JSKD Cerknica oziroma druge reprezentativne zveze društev ali potrdila na drugih nivojih in mnenja strokovne komisije in ob izpolnjevanju vseh alinei iz posamezne skupine):

I. SKUPINA … (x 1,75 programskih stroškov)– izvajalec je eden izmed nosilcev kulturne dejavnosti v

občini in širšem okolju– na občinskih in območnih srečanjih skupin svoje vrste

dosega najvišjo kakovost,– redno nastopa na večjih občinskih in območnih prireditvah,

udeležuje se državnih srečanj in revij ter nastopa na prireditvah višjega kakovostnega razreda na državni in mednarodni ravni,

– izvaja najzahtevnejša dela iz domačega in tujega reper-toarja,

– ima stalni repertoar za takojšnjo izvedbo oziroma samo-stojni celovečerni nastop.

II. SKUPINA … (x 1,30 programskih stroškov)– izvajalec redno nastopa na kulturnih prireditvah v svojem

okolju in občini,– redno nastopa na občinskih in območnih preglednih pri-

reditvah, občasno tudi na medobmočnih, regijskih in državnih prireditvah,

– na občinskih ali območnih srečanjih skupin svoje zvrsti dosega nadpovprečno kakovost,

– ima stalno pripravljen programski repertoar za takojšnjo izvedbo in nastopanje na javni prireditvi.

III. SKUPINA … (x 1,00 programskih stroškov)V to skupino se uvrščajo vsi ostali izvajalci kulturnih dejav-

nosti, ki se redno udeležujejo javnih prireditev v domačem kraju in v občini, redno sodelujejo na preglednih območnih revijah in srečanjih in tam dosegajo povprečno kakovost izvedbe svojih programov.

IV. SKUPINA … (x 0,50 programskih stroškov)V to skupino uvrščamo vse tiste izvajalce, ki nastopajo

samo v domačem kraju, ki se ne udeležujejo redno vsakoletnih preglednih srečanj in revij ter ne dosegajo povprečne kakovosti izvedbe svojih programov v primerjavi z ostalimi izvajalci kultur-nih dejavnosti.

c)vrednotenje izvajalca kulturne dejavnosti glede na število sekcij ter glede na število aktivnih članov:

– vsak posameznik – aktivni član društva (ki izvaja program ter sodeluje na javnih prireditvah) in ima urejen status člana dru-štva 1 točka (vendar maksimalno 60 točk iz tega naslova),


– vsaka sekcija društva (ki samostojno izvaja program) -10 točk.

d)vrednotenje izvajalca kulturne dejavnosti glede na število njegovih nastopov na javnih prireditvah:

– vsak nastop na javni prireditvi (ustrezno evidentiran) v domačem kraju ali v občini – od 5 – 15 točk,

– vsak nastop na pregledni območni, med območni, re-gijski ali državni reviji oziroma srečanju, gostovanje, nastop na osrednjih javnih prireditvah – od 10 – 40 točk,

Kolikor izvajalec kulturnih dejavnosti izvede nastop v tujini se število točk po zgoraj navedenih kriterijih podvoji (merila in kri-teriji iz točka d). Maksimalno se sofinancira en nastop v tujini.

16. členPri naštetih elementih ocenjevanja se točke seštevajo,

vrednost točke pa je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev za kulturno dejavnost in letnega programa kulture in se določi po sprejemu proračunskih sredstev Občine Cer-knica.

Strokovna komisija pri ocenjevanju lahko upošteva tudi druge kriterije pomembne za uresničevanje ciljev navedenih v 2. členu Odloka o uresničevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica.

KULTURNI PROJEKTI

A) JAVNE KULTURNE PRIREDITVE

17. členIzvajalec projekta (npr. samostojni koncerti, razstave) kul-

turne dejavnosti mora imeti zagotovljene materialne, prostor-ske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvedbo projekta ljubiteljske kulturne dejavnosti.

Izvajalec prijavi, organizira in izvede javno prireditev sam ali pa v sodelovanju z drugimi. Sredstva se namenjajo pred-vsem za sofinanciranje materialnih stroškov izvedbe prireditve in sicer: za pripravo in uporabo prostora, za tehnično izvedbo, obveščanje in organizacijo prireditve ter za plačilo stroškov avtorskih honorarjev.

18. členPosamezni projekti se ocenjujejo po naslednjih kriterijih

(podrobnejše notranje točkovanje je v pristojnosti strokovne komisije):

– rang oziroma raven prireditve (krajevni, občinski, medobčinski, državni in mednarodni) – do 90 točk

– tradicionalnost do 50 točk– pomen prireditve za širši kulturni prostor do 60 točk– vzpostavitev sodelovanja z ostalimi su-

bjektido 70 točk

– inovativnost prireditve do 90 točk– vključevanje in udeležba mladih do 80 točk– nepridobitnost projekta do 20 točk.

19. členPredmet sofinanciranja ne more biti projekt, ki se finan-

cira tudi iz sredstev za kulturne programe. Glede na finančno konstrukcijo se izvajalcu ne financira celotne vrednosti projekta. Obseg sredstev je odvisen od razpoložljivih proračunskih sred-stev za kulturno dejavnost in letnega programa kulture.

B) ZALOŽNIŠTVO

20. členV založniško dejavnost štejemo avtorske knjige, kronike,

pesniške zbirke, video filme, fotografske, likovne in druge ume-tniške izdelke, kasete, CD idr. zapise zvoka in slike.

Sredstva se namenjajo predvsem za sofinanciranje ma-terialnih stroškov izvedbe projekta.

Prednost pri izbiri imajo tisti projekti, ki dosežejo večje število točk po naslednjih elementih točkovanja (podrobnejše notranje točkovanje je v pristojnosti strokovne komisije):

– vsebinska tematika do 80 točk– obseg edicije oziroma projekta do 30 točk– izvirnost avtorskega dela do 90 točk– umetniška in kakovostna vrednost edicije

oziroma projekta do 100 točk.

21. členNe glede na višino dodeljenih sredstev, se izvajalcu so-

financira maksimalno do 50% upravičenih stroškov projekta oziroma bo mogoče za sofinanciranje posamezne prireditve zagotoviti maksimalno višino sredstev, določeno z letnim pro-gramom kulture. Vrednost točke je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev za kulturno dejavnost in letnega pro-grama kulture.

Kot upravičeni stroški bodo upoštevani:– stroški avtorskih honorarjev, stroški priprave na tisk,

stroški tiska, stroški snemanja, studia in oblikovanja.

C) IZOBRAŽEVANJE

22. členSofinancira se izobraževanje in usposabljanje strokovnih

kadrov, članov kulturnih društev za vodenje in izvedbo različnih kulturnih dejavnosti na področju kulturne dejavnosti.

23. členIzvajalcu se sofinancira maksimalno do 80% upravičenih

stroškov projekta (stroški kotizacije – udeležbe ali izvedbe), oziroma bo za sofinanciranje posameznega kulturnega pro-jekta mogoče zagotoviti maksimalno višino sredstev, določeno z letnim programom kulture. Višina sredstev je odvisna od razpoložljivih proračunskih sredstev za kulturno dejavnost in letnega programa kulture.

D) NAKUP OPREME IN OSNOVNIH SREDSTEV

24. členUpravičenci za sofinanciranje opreme za delovanje kultur-

nih društev so izvajalci, ki redno vsakoletno in trajno izvajajo javne kulturne programe in redno vsakoletno organizirajo javne kulturne prireditve v občini ter na njih s svojo dejavnostjo tudi aktivno sodelujejo.

Upravičencu se sofinancira maksimalno do 50% upravi-čenih stroškov nakupa. Višina sredstev je odvisna od razpolo-žljivih proračunskih sredstev za kulturno dejavnost in letnega programa kulture.

STROŠKI DELOVANJA DRUŠTEV

25. členZa društva, ki jim Občina Cerknica zagotavlja prostore

za njihovo delovanje, se določi enotne kriterije za obračun obratovalnih stroškov.

KONČNE DOLOČBE

26. členSpremembe in dopolnitve tega pravilnika se uveljavljajo

po enakem postopku, kot velja za njegov sprejem.




Št. 610-0002/2007/2007Cerknica, dne 10. maja 2007


Miroslav Levar l.r.

2438. Pravilnik za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter sofinanciranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Cerknica

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UPB – Uradni list RS, št. 100/05) in 18. člena Statuta Občine Cerkni-ca (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel

P R A V I L N I Kza sofinanciranje mladinskih programov in

projektov ter sofinanciranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz

proračuna Občine Cerknica


1. členS tem pravilnikom se določajo pogoji, postopki in merila

za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter sofi-nanciranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Cerknica.

2. členSofinanciranje mladinskih programov in projektov ter so-

financiranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih progra-mov in projektov se izvede na podlagi letnega programa za mladinsko dejavnost, javnega razpisa ter zagotovljene višine proračunskih sredstev.

3. členOpredelitev pojmov po tem pravilniku:– mladinski program (dejavnost) je kontinuirano izvajanje

in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi celo leto – vsaj enkrat tedensko devet mesecev v letu, ob zaključku obvezna predstavitev dejavnosti širši javnosti (prireditev, razstava, de-lavnica, življenje z naravo ipd.),

– mladinski projekt je posamična aktivnost izvajalca – po-samični zaključen enkratni dogodek (predavanje, okrogla miza ipd.),

– stroški delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov so neprogramski stalni stroški za izvedbo njihove dejavnosti (stroški najemnine, telekomunikacij, komunalnih sto-ritev, energije, vode, pisarniškega materiala, stroški dela).

4. členPredmet tega pravilnika je sofinanciranje zlasti naslednjih

mladinskih programov in projektov, ki:– vključujejo neformalno izobraževanje in druge obšolske

dejavnosti,– vključujejo informativna središča in druge oblike infor-

miranja ter svetovanja mladim,– vključujejo raziskovalno dejavnost mladih,

– vključujejo mladinsko prostovoljno delo,– vključujejo aktivno in kvalitetno preživljanje prostega

časa,– vključujejo programe za preprečevanje uživanja drog in

drugih nevarnih substanc,– spodbujajo k strpnosti, nenasilju med in nad mladimi,– spodbujajo kulturno izražanje in kreativnost,– spodbujajo inovativnost in podjetnost mladih.Predmet sofinanciranja ne morejo biti mladinski programi

in projekti, ki imajo naravo:– dopolnilnega poklicnega ali univerzitetnega izobraže-

vanja,– rednega ali dopolnilnega izobraževanja v okviru usta-

nov, ki delujejo v skladu z določili. Zakona o organiziranju in financiranju vzgoje in izobraževanja,

– investicij ali nakupa opreme,– vključevanja odvisnikov v skupnosti za zdravljenje od-

visnosti,– znanstvenih raziskovanj in strokovnih srečanj znanstve-

nega značaja.

5. členPravico do sofinanciranja mladinskih programov in pro-

jektov po tem pravilniku imajo neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 15. in 29. letom starosti.

Pravico do sofinanciranja stroškov delovanja mladinskih programov in projektov pa imajo tisti izvajalci, ki izvajajo iz-ključno programe in projekte za mlade, njihovo delovanje pa je širšega javnega pomena v občini.

6. členIzvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpol-

njevati naslednje pogoje:– so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se

prijavljajo oziroma so njihovi programi in projekti po presoji strokovne komisije v javnem interesu Občine Cerknica;

– imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti;

– programi in projekti se izvajajo za mladino v Občini Cerknica (mladi od 15 do 29 let);

– imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so raz-vidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov;

– vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto ter redno izpolnjujejo pogodbene obveznosti.

II. POSTOPEK DODELJEVANJA SREDSTEV

7. členFinančna sredstva se izvajalcem dodelijo na podlagi jav-

nega razpisa, ki se objavi v občinskem glasilu oziroma uradnem glasilu občine in na spletni strani Občine Cerknica.

Razpisni rok se časovno prilagaja postopku priprave in sprejemanja občinskega proračuna.

Vrednost sofinanciranja mladinskih programov in pro-jektov ter stroškov delovanja izvajalcev mladinskih progra-mov in projektov je odvisna od vsakoletnih razpoložljivih sredstev v občinskem proračunu za področje mladinskih dejavnosti in sprejetega letnega programa za mladinsko dejavnost.

8. členPostopek javnega razpisa začne in vodi pristojni organ

občinske uprave.Pregled, ocenitev in predlog izbora programov in projek-

tov ter višino sofinanciranja programov in projektov izvajalcev


v skladu s tem pravilnikom opravi strokovna komisija, ki jo s sklepom imenuje župan.

9. členObjava javnega razpisa mora vsebovati:– navedbo naročnika (naziv, sedež);– predmet javnega razpisa;– izvajalce, ki se lahko prijavijo na javni razpis;– pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci in njihovi mla-

dinski programi in projekti;– merila in kriterije za vrednotenje mladinskih programov

in projektov ter stroškov delovanja izvajalcev mladinskih pro-gramov in projektov;

– določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva;

– kraj, čas in osebo, pri kateri lahko zainteresirani dobijo informacije in dvignejo razpisno dokumentacijo ter se na njiho-vo željo seznanijo s pravilnikom;

– rok, do katerega morajo biti predložene vloge;– način dostave vlog;– rok, v katerem bodo predlagatelji obveščeni o izidu

razpisa.

10. členIzvajalec, ki v predpisanem roku odda nepopolno vlogo,

lahko le-to dopolni v roku 8 dni od prejema pisnega poziva za dopolnitev. Nepopolnih vlog komisija po preteku tega roka ne obravnava in se jih s sklepom zavrže.

11. členMladinski programi in projekti ter stroški delovanja izvajal-

cev mladinskih programov in projektov se vrednotijo na podlagi meril iz tega pravilnika.

12. členDirektor občinske uprave Občine Cerknica ali s strani žu-

pana pooblaščena oseba občinske uprave izda sklepe o izboru, višini in namenu odobrenih finančnih sredstev izvajalcem mla-dinskih programov in projektov na podlagi predloga komisije.

13. členV 8 dneh od prejema sklepa izvajalci lahko vložijo pritožbo

pri županu Občine Cerknica. Po pravnomočnosti sklepov se z izvajalci mladinskih programov in projektov sklene pogodbe o sofinanciranju.

Obvezne sestavine pogodbe so:– podatki o izvajalcu;– vsebina in obseg programov in projektov;– čas realizacije programov in projektov;– višina dodeljenih sredstev;– način nadzora nad namensko porabo sredstev;– določilo, da mora izvajalec ob nenamenski porabi sred-

stev sredstva vrniti v proračun skupaj z zakonitimi obrestmi ter druge medsebojne pravice in obveznosti.

Če izvajalec ne vrne podpisane pogodbe v roku 15 dni od vročitve pisnega predloga pogodbe, se šteje, da je odstopil od pogodbe.

III. MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE

14. členKomisija bo pri vrednotenju prispelih vlog za sofinancira-

nje mladinskih programov in projektov upoštevala naslednja merila in kriterije:

1.preglednost– cilji in namen mladinskih programov in projektov niso

razvidni – 0 točk,– cilji in namen mladinskih programov in projektov so

jasno razvidni – 5 točk.

2.število vključenih članov v mladinskih programih in projektih

– 1–5 aktivnih članov oziroma nosilcev – 2 točki,– 6–10 aktivnih članov oziroma nosilcev – 3 točke,– 11–15 aktivnih članov oziroma nosilcev – 4 točke,– nad 16 aktivnih članov oziroma nosilcev – 5 točk.

3.delež drugih sredstev za izvedbo mladinskih pro-gramov in projektov

– od 40 do 60% – 1 točka,– od 61 do 80% – 3 točke,– nad 80% – 5 točk.

4.ciljna populacija– programi in projekti ne vključujejo mladih z manj pri-

ložnostmi, iz ogroženih družin-odvisnost v družini, fizično in psihično nasilje, mlade, ki niso zaključili šolanja ter invalidno mladino – 0 točk,

– programi in projekti vključujejo tudi mlade z manj pri-ložnostmi, iz ogroženih družin - odvisnost v družini, fizično in psihično nasilje, mlade, ki niso zaključili šolanja ter invalidno mladino – 5 točk.

5.dostopnost– programi in projekti so dostopni za mlade iz ožjega

območja Občine Cerknica – 2 točki,– programi in projekti so dostopni za mlade iz celotne

občine iz Občine Cerknica – 5 točk.

6.ekonomičnost– realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe

programov v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo ni jasna – 0 točk,

– realna finančna konstrukcija in ocena stroškov izvedbe programov v primerjavi z učinkovitostjo in udeležbo je pregle-dna in jasna – 5 točk.

7.primerljivost– stroški programa glede na število udeležencev s stroški

sorodnih programov so bistveno višji od stroškov sorodnih programov – 0 točk,

– stroški programa glede na število udeležencev s stroški sorodnih programov so primerljivi s stroški sorodnih programov – 5 točk.

8.preventivnost– Projekt ali program je preventivne narave (zloraba do-

voljenih in nedovoljenih substanc, čustvena in fizična zloraba v domačem okolju …) – do 10 točk

Izvajalcem mladinskih programov, ki imajo sedež registri-ran izven Občine Cerknica, se doseženo število točk korigira s koeficientom 0,5.

15. členProgrami in projekti bodo ocenjeni v skladu z merili in

kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov in projektov.

Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. Ne glede na število zbranih točk in vrednosti točk, se posa-mezen program oziroma projekt sofinancira največ do 50% ocenjene vrednosti programa.

16. členKomisija bo za sofinanciranje stroškov delovanja izva-

jalcev mladinskih programov in projektov vrednotila le tiste vloge izvajalcev, iz katerih izhaja, da je njihova dejavnost


izključno izvajanje programov in projektov za mlade in so širšega pomena za vzpodbujanje razvoja mladinske dejav-nosti v Občini Cerknica. Upoštevani bodo naslednji splošna kriteriji:

– število članov izvajalca,– število izvedenih mladinskih programov oziroma pro-

jektov,– višina dodeljenih točk posameznemu izvajalcu za izved-

bo mladinskih programov in projektov.Višina sredstev v ta namen po gornjih kriterijih ne sme

presegati 50% primerljivih dejanskih stroškov delovanja iz-vajanja mladinskih programov in projektov v preteklem letu. Višino sredstev v ta namen se opredeli z letnim programom za mladinske dejavnosti.

IV. KONČNE DOLOČBE

17. členMladinski programi in projekti izvajalcev, ki se financirajo

ali sofinancirajo iz kateregakoli drugega javnega razpisa lokal-ne skupnosti, ne morejo biti predmet sofinanciranja po merilih in kriterijih tega pravilnika.

18. členO izvedbi sofinanciranih mladinskih programov in pro-

jektov morajo izvajalci v pogodbenem roku občinski upravi predložiti:

– podrobno vsebinsko in zaključno finančno poročilo o izvedbi mladinskih programov in projektov,

– dokazila o namenski porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa.

Občinska uprava ali pristojni organ občine lahko kadarkoli preveri namensko porabo sredstev.

19. členIzvajalci mladinskih programov in projektov so dolžni

izvajati dogovorjene programe in naloge v skladu s tem pravilnikom in le za namene, opredeljene v pogodbi. Če se ugotovi nenamenska poraba sredstev s strani izvajalcev mladinskih programov in projektov, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občin-ski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Če prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave.

Izvajalec, ki krši pogodbena določila, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine.



Št. 609-0001/2007-16Cerknica, dne dne 10. maja 2007


Miroslav Levar l.r.

2439. Sklep o začetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti

Na podlagi 67. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 3/00) je Občinski svet Občine Cerknica na 3. redni seji dne 10. 5. 2007 sprejel

S K L E Po začetku postopka imenovanja odborov

krajevnih skupnosti

1. členS tem sklepom se v Občini Cerknica začne postopek

imenovanja članov v Odbor krajevne skupnosti Begunje, Odbor krajevne skupnosti Cajnarje - Sveti Vid, Odbor krajevne sku-pnosti Cerknica, Odbor krajevne skupnosti Grahovo in Odbor krajevne skupnosti Rakek.

2. členPredloge kandidatov krajani posameznih krajevnih sku-

pnosti in svetniške skupine Občinskega sveta naslovijo na Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Občine Cerknica najkasneje v roku 30 dni od veljavnosti tega sklepa.

3. členPredlogi kandidatov se vlagajo osebno na Občini Cerkni-

ca, C. 4. maja 53, Cerknica v času uradnih ur:v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure, v sredo od 8. do

12. ure in od 13. do 16. ure ali po pošti.Obrazce za vložitev predlogov se skupaj z obvesti-

lom o začetku postopka imenovanja Odborov krajevnih skupnosti pošlje vsem gospodinjstvom na območju Občine Cerknica.

4. členKomisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja

pri Občinskem svetu Občine Cerknica mora najkasneje v roku 30 dni od poteka roka za vložitev predlogov iz prejšnjega odstavka, Občinskemu svetu posredovati listo kandidatov za imenovanje članov v Odbore krajevnih skupnosti.

5. členObrazec za podajo predlogov kandidatov z navodilom

(obrazec:1) ter obrazec za podajo soglasja kandidata h kandi-daturi (obrazec: 2) sta sestavni del tega sklepa.

6. členSklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Re-

publike Slovenije.


ŽupanObčina Cerknica

Miroslav Levar l.r.

GROSUPLJE

2440. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 422/9, 454/12, 463/4, 464/3, 467/3 in 721/6, vse k.o. Luče

Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr. ter odločba Ustavnega sodišča RS) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 8. seji dne 25. 4. 2007 sprejel


S K L E Po pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 422/9, 454/12, 463/4, 464/3,

467/3 in 721/6, vse k.o. Luče

1.Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena pri-

dobijo zemljišča parc. št. 422/9 cesta v izmeri 247 m2, parc. št. 454/12 cesta v izmeri 221 m2, parc. št. 463/4 cesta v izmeri 104 m2, parc. št. 464/3 cesta v izmeri 490 m2, parc. št. 467/3 cesta v izmeri 261 m2 ter parc. št. 721/6 pot v izmeri 169 m2, vse pripisane v vl. št. 428, k.o. Luče.

2.Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 46600-1018/95Grosuplje, dne 25. aprila 2007

ŽupanObčine GrosupljeJanez Lesjak l.r.

2441. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 130/5, 130/7, 130/8, 135/2, 587/28, 587/27, 587/32, 587/30 in 587/34, vse k.o. Luče

Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr. ter odločba Ustavnega sodišča RS) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 8. seji dne 25. 4. 2007 sprejel

S K L E Po pridobitvi statusa grajenega javnega dobra

na zemljiščih parc. št. 130/5, 130/7, 130/8, 135/2, 587/28, 587/27, 587/32, 587/30 in 587/34,

vse k.o. Luče


dobijo zemljišča parc. št. 130/5 travnik 7.r. v izmeri 73 m2, parc. št. 130/7 travnik 7.r. v izmeri 20 m2, parc. št. 130/8 travnik 7.r. v izmeri 97 m2, parc. št. 135/2 njiva 6.r. v izmeri 135 m2, parc. št. 587/28 travnik 6.r. v izmeri 304 m2, parc. št. 587/27 travnik 6.r. v izmeri 64 m2, parc. št. 587/32 njiva 5.r. v izmeri 48 m2, parc. št. 587/30 njiva 6.r. v izmeri 261 m2ter parc. št. 587/34 njiva 6.r. v izmeri 482 m2, vse pripisane v vl. št. 428, k.o. Luče.





2442. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 258/2, 260/8, 260/9, 260/10 in 260/11, vse k.o. Šmarje

Na podlagi 21. člena Zakona o graditvi objektov (Ura-dni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr. ter odločba Ustavnega sodišča RS) in 18. člena Statuta Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 42/99 in 36/02) je Občinski svet Občine Grosuplje na 8. seji dne 25. 4. 2007 sprejel

S K L E Po pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 258/2, 260/8, 260/9, 260/10 in

260/11, vse k.o. Šmarje


dobijo zemljišča parc. št. 258/2 pašnik v izmeri 42 m2, parc. št. 260/8 travnik v izmeri 21 m2, parc. št. 260/9 travnik v izmeri 16 m2, parc. št. 260/10 travnik v izmeri 23 m2 in parc. št. 260/11 pot v izmeri 464 m2, vse pripisane pri vl. št. 114, k.o. Šmarje.




ŽupanObčinski Svet

Janez Lesjak l.r.

2443. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljišču parc. št. 1303/4, k.o. Slivnica


S K L E Po pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na

zemljišču parc. št. 1303/4, k.o. Slivnica


dobi zemljišče parc. št. 1303/4 njiva 5.r. v izmeri 40 m2, vl. št. 1363, k.o. Slivnica.




ŽupanObčina GrosupljeJanez Lesjak l.r.


2444. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 604/2, 604/7 in 604/8, vse k.o. Blečji Vrh


S K L E Po pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 604/2, 604/7 in 604/8, vse k.o.

Blečji Vrh

1.Status grajenega javnega dobra lokalnega pomena prido-

bijo zemljišča parc. št. 604/2 travnik 6.r. v izmeri 198 m2, parc. št. 604/7 travnik 6.r. v izmeri 24 m2 in parc. št. 604/8 travnik 6.r. v izmeri 14 m2, vse vl. št. 101, k.o. Blečji Vrh.





MAJŠPERK

2445. Sklep o postopku priprave občinskega prostorskega načrta Občine Majšperk

Na podlagi 46. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 34. člena Statuta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) izdajam naslednji

S K L E Po postopku priprave občinskega prostorskega

načrta Občine Majšperk

I.1. Ocena stanjaNa področju poselitve je glavni problem depopulacija.

Število prebivalcev se je v zadnjih desetletjih močno zmanjšalo zaradi izgube delovnih mest in neurejene prostorske zako-nodaje na območjih z razpršeno gradnjo. Hkratno staranje prebivalstva pomeni slabšanje možnosti za izboljšanje demo-grafske slike in sam gospodarski razvoj. Za občino so značilne tudi slaba izobrazbena struktura, težka socialna problematika, brezposelnost. Določen problem na področju poselitve pred-stavljajo težnje po nadaljnji razpršeni gradnji, pogosto tudi na poplavnem območju.

Na področju infrastrukture je splošen problem podpov-prečna opremljenost. Ključni problemi so:

– vodooskrba, saj del občine ni priključen na javno vodo-vodno omrežje,

– prometna povezanost – velik del prometnega omrežja je še potrebno asfaltirati

– kanalizacija s čistilnimi napravami je potrebna za str-njena naselja.

Občina zadnja leta usmerja velik del sredstev v ureditev infrastrukturne problematike, ki je v veliki meri osnova za na-daljnji razvoj in dvig kvalitete življenja na območju občine.

Na področju krajine je eden od problemov zaraščanje, ki je posledica depopulacije in upada interesa za primarne dejav-nosti. Drugi problem je plazovitost območja, saj so za območje znani številni primeri usadov. Velik del površine občine zajema-jo območja različnih kategorij varovanja narave. Po eni strani pomenijo ti varstveni ukrepi omejitve za različne dejavnosti v krajini, po drugi strani pa so varstveni ukrepi znak kakovosti okolja, kar je potrebno izkoristiti. Z upoštevanjem načel trajno-stnega razvoja je mogoče doseči ohranjanje poselitve in hkrati visoko oziroma še višjo kakovost življenja.

2.Razlogi za pripravo Občinskega prostorskega na-črta (v nadaljevanju OPN) Občine Majšperk

V letu 2007 je začel veljati nov Zakon o prostorskem načr-tovanju, ki predpisuje izdelavo povsem novih prostorskih aktov na državnem, regionalnem in lokalnem nivoju. Za zagotovitev prostorskih aktov, usklajenih z novo prostorsko zakonodajo mora tudi Občina Majšperk začeti s pripravo prostorskega akta občine, to je Občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN).

Razlog za pripravo OPN Občine Majšperk je tudi potreba po dvigu splošne kakovosti življenja prebivalcev Občine Maj-šperk, ki spada med manj razvite občine v Sloveniji. Z OPN se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvoj-nih potreb občine in varstvenih zahtev določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.

3. Način pridobitve strokovnih rešitevObčina je oddala izdelavo strokovnih podlag ter izdelavo

OPN z izbiro najugodnejšega izdelovalca v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Izbrani izdelovalec strategije prostorskega razvoja občine bo izdelal vse strokovne podlage za izdelavo OPN in sam OPN ter skrbel za koordinacijo med posameznimi nosilci v vseh fazah postopka.

Pripravljavec določi seznam in vsebino potrebnih stro-kovnih podlag.

4. Roki priprave OPN Občine Majšperk

Aktivnost RokIzdelava osnutka OPN Občine Majšperk 15.06.2007Posredovanje osnutka OPN na MOP in pridobi-tev smernic nosilcev urejanja prostora

20.07.2007

Dopolnitev osnutka OPN Občine Majšperk 20.08.2007Okoljsko poročilo za CPVO 15.08.2007Sklep ministrstva, pristojnega za varstvo okolja, o kakovosti okoljskega poročila

03.09.2007

Obvestilo javnosti o javni razgrnitvi 05.09.2007Pričetek javne razgrnitve OPN Občine Majšperk in okoljskega poročila za CPVO

13.09.2007

Zaključek javne razgrnitve 13.10.2007Objava stališča občine do pripomb in predlogov javnosti

24.10.2007

Izdelava predloga OPN 20.11.2007Posredovanje predloga OPN na MOP in pridobi-tev mnenja nosilcev urejanja prostora

24.12.2007

Sklep ministra o potrditvi predloga OPN Občine Majšperk

15.01.2008

Sprejem OPN na občinskem svetu januar 2008Objava odloka v uradnem glasilu februar 2008

5.Navedba nosilcev urejanja prostora, ki podajo smernice

Pristojni nosilci urejanja prostora, ki v smernicah in stro-kovnih podlagah opredelijo izhodišča za prostorski razvoj, po-membna s področja njihove pristojnosti so:


1. Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor;2. Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, energetiko in

telekomunikacije;3. Ministrstvo, pristojno za rudarstvo, poda izhodišča za

rabo potencialnih nahajališč mineralnih surovin;4. Ministrstvo, pristojno za področje razvoja turizma;5. Ministrstvo, pristojno za promet;6. Ministrstvo, pristojno za obrambo, opredeli izhodišča

prostorskega razvoja ter režimov urejanja območij in infrastruk-ture, ki so namenjena za potrebe obrambe;

7. Ministrstvo, pristojno za področje zaščite in reševanja ter varstva pred nesrečami;

8. Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, gozdarstvo in pre-hrano;

9. Ministrstvo, pristojno za zdravje, daje izhodišča za ra-zvoj omrežja ustanov zdravstvene dejavnosti;

10. Ministrstvo, pristojno za kulturo in varstvo kulturne dediščine;

11. Drugi nosilci urejanja prostora, za katere se bo v po-stopku izdelave OPN izkazala potreba.

II.Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati sklep o

začetku priprave strategije prostorskega razvoja Občine Maj-šperk in prostorskega reda Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 57/07).

III.Sklep se dostavi Ministrstvu za okolje in prostor, sosednjim

občinam in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-01/07-3Majšperk, dne 14. maja 2007

ŽupanjaObčine Majšperk

dr. Darinka Fakin l.r.

POSTOJNA

2446. Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Postojna

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo in 21/06) in na podlagi 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 2. dopisni seji dne 14. 5. 2007 sprejel

P R A V I L N I Ko sredstvih za delo svetniških skupin in

samostojnih članov Občinskega sveta Občine Postojna

1. členS tem pravilnikom se urejajo pravice in dolžnosti članov

svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Ob-čine Postojna, o uporabi finančnih sredstev, ki jih za njihovo delo zagotavlja Občina Postojna (v nadaljevanju: občina).

2. členSvetniško skupino v smislu določb tega pravilnika pred-

stavljajo:– dva ali več članov občinskega sveta, ki so bili izvoljeni

na listah s podporo občanov.

Samostojni član občinskega sveta je:– član občinskega sveta, izvoljen na listi s podporo ob-

čanov.

3. členSvetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta

imajo pravico porabe sredstev, ki so v proračunu občine za posamezno leto namenjena za delo svetniških skupin in sa-mostojnih članov.

4. členSvetniška skupina in samostojni člani občinskega sveta

so dolžni s sredstvi iz prejšnjega člena tega pravilnika ravnati kot dober gospodar in jih uporabljati v skladu z določili tega pravilnika.

5. členSvetniške skupine in samostojni člani občinskega sveta

prejemajo sredstva iz proračuna občine glede na število svojih izvoljenih članov tekočega mandata.

V primeru izstopa svetnika iz svetniške skupine, ostanejo finančna sredstva skupini, iz katere je izstopil.

6. členFinančna sredstva za delo svetniških skupin in samo-

stojnih članov občinskega sveta se vodijo za vsako svetniško skupino in vsakega samostojnega člana občinskega sveta posamezno po stroškovnih mestih.

Svetniška skupina oziroma samostojni člani za namene iz prejšnjega odstavka izstavljajo naročilnice v imenu in za račun občine. Vsak račun mora glasiti na naslov občine.

Odredbe za uporabo finančnih sredstev v skladu z dolo-čili tega pravilnika izdaja na predlog vodje svetniške skupine oziroma samostojnega člana župan. Župan lahko pooblasti druge osebe za izdajanje odredb za uporabo finančnih sred-stev.

Vodja svetniške skupine oziroma samostojni član mora po dobavi potrjen račun dostaviti občini, ki vodi za posamezno skupino oziroma samostojnega člana, evidenco upravičenih sredstev in dospelih stroškov. Račun se ne plača, dokler ni knjižen in ga ne sopodpiše župan oziroma od njega poobla-ščena oseba.

7. členObčina zagotavlja svetniškim skupinam in samostojnim

članom občinskega sveta finančna sredstva za nakup in vzdr-ževanje osnovnih sredstev, za najem prostorov, za nakup pi-sarniškega materiala, potne stroške, plačilo stroškov telefona in elektronske pošte, plačilo stroškov za obveščanje volivcev, plačilo reprezentančnih stroškov plačilo stroškov fotokopiranja, plačilo stroškov dnevnega tiska in plačilo stroškov izobraže-vanja.

8. členČe svetniška skupina in samostojni člani občinskega sve-

ta finančnih sredstev, ki jih prejemajo iz proračuna občine, ne uporabijo za namene, določene s tem pravilnikom, se jim pro-računski prihodki zmanjšajo za višino nepravilno porabljenega zneska.

9. členPravica do pridobitve finančnih sredstev iz tega pravilnika

preneha z dnem poteka mandata občinskemu svetu.

10. členSvetniška skupina je dolžna ob koncu proračunskega leta,

najkasneje do 31. 3. Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja predložiti pisno poročilo o porabi sredstev za preteklo leto.

Svetniška skupina je dolžan med letom omogočiti nadzor nad izvajanjem porabe iz 7. člena tega pravilnika.


Nadzornemu odboru občine Postojna so svetniške skupi-ne in samostojni člani dolžni omogočiti nadzor nad finančnim poslovanjem kluba v zvezi z namensko porabo dodeljenih sredstev.

11. členZ dnem uveljavitve tega Pravilnika preneha veljati Pra-

vilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih članov Občinskega sveta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 41/04).

12. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu RS, uporablja pa se od konstituiranja Ob-činskega sveta Občine Postojna na lokalnih volitvah v letu 2006 dalje.

Št. 007-9/2007Postojna, dne 14. maja 2007

ŽupanObčine PostojnaJernej Verbič l.r.

SLOVENSKA BISTRICA

2447. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Slovenska Bistrica za leto 2006

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (UPB – Uradni list RS, št. 100/05) in 98. člena Zakona o javnih fi-nancah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica v skladu z 10. členom Statuta Občine Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 34/95, 72/99 in 65/02) na 4. redni seji dne 2. 4. 2007, Občinski svet Občine Makole v skladu s 105. členom Statuta Občine Makole (Uradni list RS, št. 2/07) na 8. redni seji dne 24. 4. 2007 in Občinski svet Občine Poljčane v skladu s 17. členom Statuta Občine Poljčane (Uradni list RS, št. 5/07) na 6. redni seji dne 3. 5. 2007 sprejel

O D L O Ko zaključnem računu proračuna Občine

Slovenska Bistrica za leto 2006

1. členSprejme se zaključni račun proračuna Občine Slovenska

Bistrica za leto 2006, ki zajema vse prihodke in druge prejemke ter odhodke in druge izdatke proračuna.

2. členPrihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki

proračuna Občine Slovenska Bistrica so v letu 2006 realizirani v naslednjih zneskih:

Po-stavka

Vrsta sredstev Realizacija 2006

A. BILANCA PRIHODKOV IN OD-HODKOV

I. Prihodki 5.206.926.983

II. Odhodki 5.094.061.339

III. Prihodki – Odhodki (Presežek – Primanjkljaj) 112.865.645

B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB

IV. Prejeta vračila danih posojil in prodaja kapitalskih deležev 0

V. Dana posojila in povečanje kapital-skih deležev 0

VI. Prejeta posojila minus dana posoji-la in spremembe kapital. deležev 0

C. RAČUN FINANCIRANJA

VII. Zadolžitev proračuna

VIII. Odplačilo glavnic posojil 45.139.776

IX. Neto zadolžitev proračuna –45.139.776

X. Povečanje/zmanjšanje sredstev na računih 67.725.869

Ostanek sredstev na računih iz preteklega leta 34.577.459

XI. Neto financiranje –112.865.645

Ostanek sredstev 102.303.328

Priloge k odloku so bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja, ki so izkazani v splošnem delu zaključnega računa. Sestavni del odloka je tudi posebni del zaključnega računa, sestavljen iz finančnih načrtov neposrednih proračunskih uporabnikov po posameznih podro-čjih proračunske porabe. Priloga so tudi obrazložitve splošnega in posebnega dela, katerega sestavni del je tudi bilanca stanja z obrazložitvami ter tabelarični prikaz prerazporeditev pravic porabe za vse neposredne proračunske uporabnike.

3. členSredstva in poraba sredstev stalne proračunske rezerve

za leto 2006 so dosežena v naslednjih zneskih:

1. Prihodki 78.099.101

2. Odhodki 77.236.904

3. Ostanek sredstev rezerv konec leta 862.198

4. členTa odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Št. 033-3/2007-4/5Slovenska Bistrica, dne 2. aprila 2007

ŽupanjaObčine Slovenska Bistrica

Irena Majcen l.r.

Št. 20-SKL-032-8/2007Makole, dne 24. aprila 2007

ŽupanObčine Makole

Alojz Gorčenko l.r.

Št. 213/2007Poljčane, dne 3. maja 2007

ŽupanObčine Poljčane

Stanislav Kovačič l.r.


ŠKOFJA LOKA

2448. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Občine Škofja Loka

Na podlagi 38. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB2 in 70/06) ter 18. člena Statuta Obči-ne Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je Občinski svet Občine Škofja Loka na 6. redni seji dne 10. maja 2007 sprejel

S K L E Po imenovanju Občinske volilne komisije Občine

Škofja Loka

I.V Občinsko volilno komisijo Občine Škofja Loka se ime-

nuje:1. Zdenka Podobnik, predsednica, roj. 26. 7. 1954, Bu-

kovica 7A, Selca2. Mihaela Novak Kolenko, namestnica predsednice, roj.

26. 8. 1963, Puštal 42, Škofja Loka3. Anton Bogataj, član, roj. 30. 5. 1941, Partizanska cesta

42, Škofja Loka4. mag. Renata Prosen, namestnica člana, roj. 27. 3.

1964, Virmaše 203, Škofja Loka5. Mara Jelovšek, članica, roj. 25. 5. 1934, Podlubnik 20,

Škofja Loka6. Blaž Karlin, namestnik članice, roj. 5. 3. 1980, Godešič

150, Škofja Loka7. Ivan Likar, član, roj. 16. 6. 1945, Podlubnik 200, Škofja

Loka8. Uroš Krek, namestnik člana, roj. 28. 4. 1978, Podlubnik

300, Škofja Loka.

II.Mandat občinske volilne komisije traja štiri leta.

III.Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem


Št. 041-0001/2007 Škofja Loka, dne 10. maja 2007

ŽupanObčine Škofja Loka

Igor Draksler l.r.

TREBNJE

2449. Odlok o občinskih denarnih pomočeh iz sredstev proračuna Občine Trebnje

Na podlagi 21. in 29. člena Zakona o lokalni samou-pravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno bese-dilo), Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) ter 19. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/95, 80/98, 119/05 in 80/06) je Občinski svet Občine Trebnje na redni seji dne 9. 5. 2007 sprejel

O D L O Ko občinskih denarnih pomočeh iz sredstev

proračuna Občine Trebnje

I. UVOD

1. členS tem odlokom se določijo upravičenci dodelitve občinske

denarne pomoči, pogoji za dodelitev denarne pomoči, oblika denarne pomoči, kriteriji in postopek dodeljevanja in izplačeva-nja pomoči v Občini Trebnje (v nadaljevanju: občina).

2. členSredstva za denarne pomoči se zagotovijo v vsakoletnem

proračunu Občine Trebnje.

II. UPRAVIČENCI DO OBČINSKE DENARNE POMOČI

3. členDo občinske denarne pomoči so upravičeni občani s stal-

nim prebivališčem v Občini Trebnje in njihovi družinski člani, ki izpolnjujejo vsaj enega izmed naslednjih kriterijev:

1. nimajo zadostnih sredstev za preživljanje, potem, ko so izčrpali vse možnosti za pridobitev sredstev za pre-življanje z delom, s pravicami iz dela ali zavarovanja, z dohodki iz premoženja in iz drugih virov, denarnih nado-mestil, denarnih pomoči in dajatev po predpisih s področja socialnega varstva, zdravstvenega varstva in jih nihče ni dolžan preživljati,

2. imajo hudo bolnega otroka, katerega zdravljenje zah-teva dodatne visoke stroške,

3. se na podlagi spleta neugodnih okoliščin (dolgotrajna bolezen, invalidnost, smrt v družini, naravne nesreče ipd.) znajde v takšnem položaju, da ne more poravnati najnujnejših obveznosti,

4. prejemajo denarno socialno pomoč,5. so trenutno ostali brez vsakega dohodka in čakajo na

uveljavitev denarne socialne pomoči ali druge oblike prejem-kov,

6. drugi, če se ugotovi utemeljenost.

III. NAMEN OBČINSKE DENARNE POMOČI

4. členObčinska denarna pomoč je namenjena za:1. delno kritje stroškov ob začetku novega šolskega leta

za otroke v osnovni in srednji šoli,2. plačila oziroma doplačila letovanj/zimovanj in šole v

naravi za osnovnošolce,3. pomoč pri doplačilu zdravil, ortopedskih in tehničnih pri-

pomočkov za potrebe rehabilitacije, ter zdravstvenih storitev in drugih stroškov, ki so nujno potrebni, stroškov zanje pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ne krije,

4. ozimnice ali kurjave,5. doplačilu stroškov zdravljenja odvisnosti enega ali več

družinskih članov,6. doplačilo najugodnejših stroškov in dostave kosil ose-

bam starejšim od 65 let, invalidom in brezdomcem, ki prejemajo denarno socialno pomoč po Zakonu o socialnem varstvu, in nimajo nikogar, ki bi jih bil dolžan preživljati,

7. plačilo stroškov vloge za uveljavitev pravice do dodatka za pomoč in postrežbo,

8. kritje drugih stroškov in izdatkov za premostitev tre-nutne materialne ogroženosti, ki niso kriti iz morebitnih drugih virov občinskega proračuna.


5. členTrenutna materialna ogroženost je posledica utemeljenih

okoliščin, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožale preživetje posame-znika in oseb, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu.

IV. MERILA IN VIŠINA OBČINSKE DENARNE POMOČI

6. člen(1) Do dodelitve občinske denarne pomoči je upravičen

posameznik oziroma posamezni družinski člani, če dohodek posameznika oziroma družinskega člana ne presega cen-zusa za denarno socialno pomoč po Zakonu o socialnem varstvu za več kot 80%.

(2) Ne glede na določbo iz prvega odstavka, je občin-sko denarno pomoč možno izjemoma dodeliti posamezniku ali družini tudi v primeru, da presega dohodek za več kot 80% zgoraj omenjenega cenzusa, iz razlogov, na katere upravičenec ni mogel vplivati in se je znašel v položaju težje materialne ogroženosti in sicer v primerih težje bolezni v družini, starosti oziroma nesposobnosti za pridobitno delo, smrti hranitelja, letovanja, šole v naravi ter drugih stroškov, vezanih na šolanje, ter drugih izjemnih okoliščinah.

7. členV vlogi mora vlagatelj natančno navesti, za kakšen na-

men potrebuje pomoč in natančno opredeliti višino sredstev, ki jih potrebuje, upravičenec pa je dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila le-ta dodeljena.

8. členUpravičenec je dolžan v roku 15 dni po prejetju pomo-

či predložiti organu, ki je izdal odločbo, dokazila o porabi sredstev. Če tega ne stori ali pa se iz dokazila ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, je upravičenec dolžan vrniti prejeto pomoč v celoti.

9. členObčinska denarna pomoč se upravičencu dodeli v niž-

jem znesku, kot bi mu pripadal po tem odloku, ali se mu ne dodeli, če:

– se ugotovi, da kljub izkazanemu nizkemu dohodku ni ogrožena socialna varnost upravičenca in družinskih čla-nov, ker je premoženje upravičencev in družinskih članov takšno, da bi mu lahko zagotavljalo preživetje oziroma dajalo dohodke,

– se ugotovi, da z upravičencem živijo osebe, ki niso družinski člani po zakonu o socialnem varstvu, pa pridobiva-jo dohodke iz 27. člena zakona o socialnem varstvu skupaj z upravičencem,

– so dejanski stroški upravičenca nižji od izračunane višine pomoči.

10. člen(1) Pri ugotavljanju upravičenosti do občinske denarne

pomoči se upoštevajo vsi dohodki in prejemki, kot jih določa Zakon o socialnem varstvu.

(2) V dohodek se štejejo vsi dohodki in prejemki, ki jih je posameznik in njegovi družinski člani pridobil v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo zahtevka.

(3) Dediščine in darila ter drugi enkratni prejemki (od-škodnine, odpravnine, nagrade...) se v letu, ko so izplačani, kolikor presegajo 60 osnovnih zneskov minimalnega dohod-ka, štejejo v dohodek v sorazmernem deležu za 3 mesece.

11. člen(1) Upravičenec mora vlogi za dodelitev občinske de-

narne pomoči priložiti naslednja dokazila:

– fotokopije osebnega dokumenta upravičenca in oseb, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu,

– potrdila o dohodkih in prejemkih, ki so jih upravičenec in osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, prejeli v zadnjih 3 mesecih pred mesecem vložitve vloge,

– potrdila o občasnih dohodkih, ki so jih upravičenec in osebe, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, prejeli v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge,

– potrdila o obstoju utemeljenih okoliščin, na podlagi katerih upravičenec uveljavlja pravico do občinske denarne pomoči (zdravniški izvidi, odločbe o stopnji invalidnosti, izvid zdravniške komisije I. stopnje ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o morebitnih trajnih obolenjih, potrdilo delodajalca o času odsotnosti z dela, potrdila o nesposob-nosti za pridobitno delo, potrdila iz matične knjige umrlih, potrdila o šolanju otrok, računi, plačilni nalogi in drugi doku-menti, na podlagi katerih upravičenec uveljavlja pravico do občinske denarne pomoči)

(2) Pri odločanju o višini enkratne občinske denarne pomoči je potrebno upoštevati ugotovljeno dejansko stanje upravičenca in možnosti glede na zagotovljena sredstva v proračunu občine.

12. člen(1) Denarna pomoč se dodeli kot plačilo vrednosti blaga

ali storitve, vendar na letnem nivoju največ do višine osnov-nega zneska občinske denarne pomoči, ki ob uveljavitvi odloka znaša 250 eurov.

(2) Občinski svet vsako leto ob sprejemu proračuna določi višino osnovnega zneska občinske denarne pomoči.

13. člen(1) Občinska denarna pomoč se dodeli v enkratnem

znesku. Praviloma se občinska denarna pomoč izroča ne-posredno upravičencem v gotovini ali v funkcionalni obliki. Občinska denarna pomoč se lahko dodeli tudi drugi osebi ali ustanovi, upoštevaje namen pomoči.

(2) Občinska denarna pomoč se lahko v letu, v kate-rem je bila dodeljena, izjemoma dodeli ponovno in v višjem znesku kot znaša osnovni znesek občinske denarne pomoči, kadar gre za premostitev trenutne težje materialne ogrože-nosti.

14. člen(1) Upravičencem, ki so brez lastnega dohodka, in upra-

vičencem, ki z lastnim dohodkom ne dosegajo minimalnega dohodka za posameznega družinskega člana po Zakonu o socialnem varstvu, se denarna pomoč dodeli:

– za namen iz 4. in 8. točke 4. člena tega odloka do višine osnovnega zneska občinske denarne pomoči, dolo-čenega v prvem odstavku 12. člena tega odloka,

– za namen iz 1. točke 4. člena tega odloka v višini 30% osnovnega zneska občinske denarne pomoči, vendar skupni znesek pomoči družini ne sme presegati višine osnovnega zneska denarne pomoči,

– za namen iz 2., 3., 5. in 7. točke 4. člena tega odloka v višini vrednosti blaga ali storitve, vendar največ do višine osnovnega zneska denarne pomoči in

– za namen iz 6. točke 4. člena tega odloka do višine 50% stroškov in dostave kosil, vendar največ do polovice osnovnega zneska občinske denarne pomoči.

(2) Za upravičence, ki presegajo minimalni dohodek do 80% se denarna pomoč dodeli:

– za namen iz 4. in 8. točke 4. člena tega odloka do višine osnovnega zneska občinske denarne pomoči, dolo-čenega v prvem odstavku 12. člena tega odloka,

– za namen iz 1. točke 4. člena tega odloka v višini 15% osnovnega zneska občinske denarne pomoči, vendar skupni


znesek pomoči družini ne sme presegati polovice osnovnega zneska denarne pomoči,

– za namen iz 2., 3., 5., 6. in 7. točke 4. člena tega od-loka do višine 25% stroškov vrednosti blaga in storitev, ven-dar največ do četrtine osnovnega zneska denarne pomoči.

(3) Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena se upravičencem, ki nimajo lastnega dohodka ali ne dosegajo minimalnega dohodka, kadar gre za premostitev trenutne materialne ogroženosti, določi denarna pomoč v višini 50% osnovnega zneska občinske denarne pomoči, če živijo v skupnem gospodinjstvu z drugimi osebami, ki imajo dohodek in je mogoče sklepati, da jim je zagotovljeno preživetje.

15. členObčinska denarna pomoč za namene iz 1. in 2. točke

4. člena, določena na način iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega odloka, se dodeli za vsakega posameznega upravičenega otroka v družini upravičenca.

V. POSTOPEK UVELJAVLJANJA OBČINSKE DENARNE POMOČI

16. člen(1) Postopke ugotavljanja upravičenosti do dodelitve

občinske denarne pomoči vodi in o njej odloča občinska uprava.

(2) Občinska uprava mora v ugotovitvenem postopku pridobiti pridobi vse potrebne podatke o premoženjskem in socialnem stanju prosilca od vseh za to pristojnih organov ter tudi predhodno pozitivno mnenje strokovnega tima delavcev Centra za socialno delo Trebnje.

17. člen(1) Prosilci naslovijo vlogo za dodelitev občinske denar-

ne pomoči na Občino Trebnje na obrazcu (ODP), ki se dobi v sprejemni pisarni Občine Trebnje ali pa na spletni strani Občine Trebnje.

(2) Občinska uprava odloči o dodelitvi občinske de-narne pomoči z odločbo v roku 30 dni od dneva prejema vloge. V postopku ugotavljanja upravičenosti do občinske denarne pomoči se uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.

18. člen(1) Pri odločanju o dodelitvi pomoči se poleg določb

tega odloka smiselno uporabljajo tiste določbe zakona, ki ureja socialno varstvo in se nanašajo na denarno socialno pomoč.

(2) Zoper izdano odločbo je dopustna pritožba pri župa-nu Občine Trebnje v roku 15 dni od dneva vročitve odločbe, pisno ali ustno na zapisnik in je takse prosta.

19. členObčinske denarne pomoči upravičencem nakazuje

Občina Trebnje.

20. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura-

dnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne po uveljavitvi proračuna za leto 2007.

Trebnje, dne 10. maja 2007

ŽupanObčine Trebnje

Alojzij Kastelic l.r.


DRŽAVNI ZBOR2415. Zakon o železniškem prometu (uradno prečiščeno

besedilo) (ZZelP-UPB4) 60972416. Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje

gospodarskih družb v težavah (uradno prečiščeno besedilo) (ZPRPGDT-UPB2) 6117

2417. Zakon o graditvi objektov na mejnih prehodih (ura-dno prečiščeno besedilo) (ZDVGOMP-UPB1) 6120

PREDSEDNIK REPUBLIKE2418. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za

tri prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča 61242419. Poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za

eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča 61242420. Odlok o pomilostitvi 6125

VLADA2421. Uredba o dokumentih razvojnega načrtovanja in

postopkih za pripravo predloga državnega prora-čuna in proračunov samoupravnih lokalnih skupno-sti 6125

2422. Uredba o določitvi izpostav, kot notranjih organiza-cijskih enot carinske službe v Republiki Sloveniji, in njihovem delovnem področju 6132

2423. Uredba o spremembah Uredbe o uporabi plovil na motorni pogon na reki Ljubljanici 6136

2424. Sklep o povračilu davka od prometa zavarovalnih poslov upravljavcu Zaprtega vzajemnega pokojnin-skega sklada za javne uslužbence 6136

2425. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o usta-novitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižni-ca Univerze v Ljubljani 6138

MINISTRSTVA2426. Pravilnik o službeni izkaznici pooblaščenega ura-

dnika za pravosodni nadzor 61382427. Pravilnik o spremembi Pravilnika o programu in na-

činu opravljanja strokovnega izpita za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih prisilne poravnave, stečaja in likvidacije 6141

2428. Pravilnik o spremembah Pravilnika o pogojih za opravljanje poljskih pregledov, vzorčenj in testiranj semenskega materiala kmetijskih rastlin pod ura-dnim nadzorom 6143

2429. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o sestavi kozmetičnih proizvodov 6143

USTAVNO SODIŠČE2430. Odločba o razveljavitvi sodbe Vrhovnega sodišča 6143

DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE2431. Spremembe in dopolnitve Statuta Notarske zbor-

nice Slovenije 61462432. Sklep o odpovedi Kolektivne pogodbe za dejavnost

zasebnega varovanja 6147

VSEBINA

OBČINECERKNICA

2433. Odlok o proračunu Občine Cerknica za leto 2007 61482434. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o lo-

kalnih gospodarskih javnih službah 61492435. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ure-

sničevanju javnega interesa na področju kulture v Občini Cerknica 6150

2436. Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in na-gradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov 6150

2437. Pravilnik o postopkih in merilih za vrednotenje kul-turnih programov in projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Cerknica 6152

2438. Pravilnik za sofinanciranje mladinskih programov in projektov ter sofinanciranje stroškov delovanja izvajalcev mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Cerknica 6156

2439. Sklep o začetku postopka imenovanja odborov krajevnih skupnosti 6158

GROSUPLJE2440. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra

na zemljiščih parc. št. 422/9, 454/12, 463/4, 464/3, 467/3 in 721/6, vse k.o. Luče 6158

2441. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 130/5, 130/7, 130/8, 135/2, 587/28, 587/27, 587/32, 587/30 in 587/34, vse k.o. Luče 6159

2442. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 258/2, 260/8, 260/9, 260/10 in 260/11, vse k.o. Šmarje 6159

2443. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljišču parc. št. 1303/4, k.o. Slivnica 6159

2444. Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 604/2, 604/7 in 604/8, vse k.o. Blečji Vrh 6160

MAJŠPERK2445. Sklep o postopku priprave občinskega prostorske-

ga načrta Občine Majšperk 6160

POSTOJNA2446. Pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in

samostojnih članov Občinskega sveta Občine Po-stojna 6161

SLOVENSKA BISTRICA2447. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Slo-

venska Bistrica za leto 2006 6162

ŠKOFJA LOKA2448. Sklep o imenovanju Občinske volilne komisije Ob-

čine Škofja Loka 6163

TREBNJE2449. Odlok o občinskih denarnih pomočeh iz sredstev

proračuna Občine Trebnje 6163


Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 7/07

VSEBINA

55. Zakon o spremembi Zakona o ratifikaciji Evrop-ske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih (MELRJ-A) 929

56. Uredba o ratifikaciji Notranjega sporazuma med predstavniki vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o spremembi Notranjega sporazu-ma z dne 18. septembra 2000 o ukrepih, ki naj se sprejmejo, in postopkih, katerim naj se sledi, za izvajanje Sporazuma o partnerstvu AKP-ES 930

57. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Slovenijo in Svetovno turistično organizacijo o organiziranju šestinštiridesetega zasedanja Komisije za Evropo Svetovne turistične organizacije Združenih naro-dov (UNWTO) in seminarja "Inovativnost v turizmu: prilagajanje spremembam" na Bledu (Slovenija) od 23. do 25. maja 2007 939

58. Uredba o ratifikaciji 4. spremembe Evropskega sporazuma o delu posadke na vozilih, ki opravljajo mednarodne prevoze 944

59. Uredba o ratifikaciji Petega dodatnega protokola k Ustavi Svetovne poštne zveze (UPU) 948

Obvestila o začetku oziroma prenehanju veljavnosti mednarodnih pogodb

60. Obvestilo o začetku veljavnosti Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike San Marino o odpravi vizumov 951

61. Obvestilo o začetku veljavnosti Protokola med Vla-do Republike Slovenije in Vlado Italijanske republi-ke o planinskem turističnem prometu na mejnem območju in prenehanju veljavnosti Protokola med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Re-publiko Italijo o prostem dostopu na vrhove planin Mangart in Kanin 951

POPRAVKI62. Popravek Obvestila o začetku veljavnosti Protoko-

la na podlagi člena 43 (1) Konvencije o ustanovitvi Evropskega policijskega urada (Konvencija o Eu-ropolu), o spremembah te konvencije 951

Uradni list RS – Razglasni delRazglasni del je objavljen v elektronski izdaji št. 44/07 na spletnem naslovu: www.uradni-list.siVSEBINA

Objave gospodarskih družb 3765Sklici skupščin 3765

Sodni register 3766Sklepi o izbrisu po 33. členu Zakona o finančnempo 33. členu Zakona o finančnem o finančnemo finančnemposlovanju podjetij 3766

Celje 3766Koper 3766Kranj 3766Ljubljana 3766

Izbrisi po 35. členu Zakona o finančnem poslovanju podjetij 3767Celje 3767Kranj 3767

Vpisi po Zakonu o gospodarskih družbah 3768Ustanovitve 3768

Kranj 3768Ljubljana 3768Maribor 3775Murska Sobota 3776Nova Gorica 3777Novo mesto 3777Slovenj Gradec 3779

Spremembe 3779Celje 3779Koper 3783Kranj 3783Krško 3784Ljubljana 3785Maribor 3797Murska Sobota 3799Nova Gorica 3800Novo mesto 3800Ptuj 3801Slovenj Gradec 3801

Izbrisi 3801Ljubljana 3801Novo mesto 3801

Preklici 3802Potne listine in maloobmejne prepustnice preklicujejo 3802Osebne izkaznice preklicujejo 3802Vozniška dovoljenja preklicujejo 3802Spričevala preklicujejo 3804Drugo preklicujejo 3804

ZALOŽBA

Na zalogi

OBVEŠČAMO

VSE ZAVEZANCEZA POSREDOVANJE PRIJAVE PODATKOV IN SPREMEMB

PODATKOV O PLAČI, PLAČANEM PRISPEVKU IN OBDOBJU ZAVAROVANJA,

DA SO ROČNI IN RAČUNALNIŠKI OBRAZCI M-4/M-8 ZA LETO 2006V PRODAJI PRI ZALOŽBI URADNI LIST

Naročanje:tel.: 01/ 20018 38, faks: 01/425 14 18, E-mail: prodaja.uradni-list.si

pošta: Uradni list Republike Slovenije, Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana


Izdajatelj Služba Vlade RS za zakonodajo – direktor dr. Janez Pogorelec • Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – direktor mag. Damjan Žugelj • Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. • Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče • Na-ročnina za leto 2007 je 110,17 EUR · 26.400 SIT (brez davka), v ceno posameznega Uradnega lista Republike Slo-venije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 302,95 EUR · 72.600 SIT • Reklamacije se upoštevajo le me-sec dni po izidu vsake številke • Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 • Poštni predal 379 • Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 • Internet: www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] • Transakcijski račun 02922-0011569767

1. knjiga ZAKON O JAVNEM NAROČANJU (s komentarjem)

iN2. knjiga ZAKON O JAVNEM NAROČANJU NA VODNEM, ENERGETSKEM, TRANSPORTNEM PODROČJU iN PODROČJU POŠTNiH STORiTEV (s komentarjem)Avtorji: mag. Margit Čampa • mag. Franci Kodela • Sašo Matas • Igor Šoltes • Tadej Štular

Javna naročila postajajo področje, kjer se zakonodaja spreminja hitreje, kot to dopušča čas prilagajanja in oblikovanja ustaljene prakse ravnanj v postopkih na-ročanja. Ponovno se spreminja sistem pravil, ki usmerja delovanje javnega sek-torja pri sklepanju pogodb z zasebnim sektorjem. Tudi tokrat z razlogom, zdaj kot država članica EU, prenašamo določbe novih direktiv na področju javnega naročanja v notranji pravni red. Pred nami sta nova zakona, ki bosta vplivala na spremembo prakse javnega naročanja.

K O M P L E T K N J i G D O D A T N i 1 0 % P O P U S T !

N O V O

ZALOŽBA

www.uradni-list.si

Slovenska cesta 9, 1000 Ljubljana N A R O Č I L N I C ASpletna trgovina: www.uradni-list.siNaročite po faksu: 01/425 1418 S tem nepreklicno naročam

ZAKONA O JAVNEM NAROČANJU

– 1. knjiga: cena 80 EUR – 19.171 SIT Številoizvodov

– 2. knjiga: cena 67,50 EUR – 16.176 SIT Številoizvodov

– Komplet obeh knjig: 132,75 EUR – 31.812 SIT Številokompletov

Podjetje Oddelek

Imeinpriimek

Davčnašt. Davčnizavezanec DA NE

Ulicainštevilka Kraj

Datum Podpisinžig

E-mail

Po prejemu naročilnice bomo poslali predračun za naročene knjige. Po plačilu predračuna vam bomo poslali naročene knjige in račun.

Priloga 4: Katalog knjižnih izdaj

KATALO

G 0

6/0

7

ZALOŽBA

VSEBINA

Državna ureditev 3

Civilno področje 6

Gospodarsko in delovnopravno področje 12

Kazenskopravno področje 14

Druga pravna področja 18

Zbirka Scientia Iustitia 22

Zbirka pravo in politika 23

Zbirka Evropska unija 24

Pravnik 25

Uradni list na CD romu 26

Založba Uradni list izdaja in prodaja knjige od leta 1946 dalje. V železni repertoar

založbe sodi Zbirka predpisov, v kateri izidejo vsi pomembni zakoni z uvodnimi

pojasnili priznanih avtorjev s podzakonskimi akti in stvarnimi kazali.

Poleg tega založba izdaja pravno literaturo, učbenike za obe slovenski pravni

fakulteti, del učbenikov za druge družboslovne fakultete, priročnike

in obrazce, ki jih določajo posamezni predpisi.

Založba Uradni list je tudi založnik letnikov uradnih glasil na zgoščenkah

od leta 1995 do danes in založnik Revije Pravnik.

ZALOŽBA

telefon: / • faks: / • [email protected] • www.uradni-list.si3

Drž

avna

ure

dite

vIZID2007

USTAVA

Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-329-9157 strani11,5 cm x 16 cmtrda vezava

CONSTITUTION OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA

Letnica izdaje: 2004ISBN: 961-204-334-5127 strani11,5 cm x 16 cmtrda vezava

USTAVA RS V MADŽARŠČINI IN ITALIJANŠČINI

RULES OF PROCEDURE OF THE NATIONAL ASSEMBLY(POSLOVNIK DRŽAVNEGA ZBORA)

Državna ureditev

NOVO

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-372-8128 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

POSLOVNIKDRŽAVNEGA ZBORA (V SLOVENŠČINI)

IZID2007

PREDPISI O VOLITVAH PREDSEDNIKA DRŽAVE

IZID2007

telefon: / • faks: / • [email protected] • www.uradni-list.si 4

dr. Janez Pogorelec

POLITIČNA ODGOVORNOST

»Recept za dolgo življenje politika v Sloveniji je razmeroma preprost. Namesto da bi zgrabil bika za roge, ga je potrebno čim bolj umiriti in uspavati. To pomeni: delaj čim manj, da ne boš delal napak, sklepaj vse mogoče kompromise in poizkušaj čim bolj zadovoljiti vse lobije, da te ne bodo napadali …«To je samo ena od misli v zaključnem delu knjige z naslovom Politična odgovornost. Avtor Janez Pogorelec je z obravnavo vseh vidikov politične odgovornosti doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Njegov mentor dr. Franci Grad je razlog za izbiro te teme razložil z ugoto-vitvijo, da je politična odgovornost pravzaprav nujna protiutež oblasti – in slasti, ki jo prinaša.Politična odgovornost je kompleksen pojav, tako da pravnemu vidiku sledita tudi politološki in filozofski pogled. Ker gre za zanimivo, lahko bi rekli celo izzivalno tematiko, bi moralo biti izvirno avtorsko delo v državi s pomanjkljivo pravno in politično tradicijo pri delovanju parlamentarnega sistema zanimivo za vse, ki so na tak ali drugačen način blizu politiki.

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-358-2334 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

dr. Franc Grad

VOLITVE IN VOLILNI SISTEM

Vodilni slovenski strokovnjak na področju volilnega prava – dr. Franc Grad – je pripravil novo izdajo knjige Volitve in volilni sistem. Avtor je svoje delo razdelil na dva dela. Prvi je namenjen predstavitvi volilnih sistemov v sodobnih ustavnih ureditvah, drugi pa slovenski ustavni in zakonodajni ureditvi na tem področju.

Zanimivost knjige je vsekakor, da nobeno poglavje ne ostaja brez avtorjevega komentar-ja o dobrih in slabih straneh posamezne ureditve. Pri tem posebno pozornost namenja tudi podrobnemu prikazu večinskega in proporcionalnega volilnega sistema. V pregledu nekaterih tujih sistemov so predstavljeni volilni sistemi Velike Britanije, Francije, ZR Nemčije, Italije, v tranzicijskih državah in v Ruski federaciji. Večji del knjige pa je namenjen tudi volitvam Evropskega parlamenta tako v drugih državah članicah Evropske unije kot tudi v Sloveniji.

Za bodoče poslance državnega zbora in njihove stranke pa je v knjigi tudi dovolj namigov, kaj bodo morali storiti, da slovenska volilna zakonodaja ne bo zakrpana zaplata, kakršna je zdaj, ko je volilna pravila treba izbrskati iz ustave, ustavnih zakonov, volilne zakonodaje in odločb ustavnega sodišča.


NOVO

Drž

avna

ure

dite

v


IZID2007

PREDPISI O VOLITVAH PREDSEDNIKA DRŽAVE

PREDPISI O MEDIJIH (ZAKON O MEDIJIH, ZAKON O RTV)

mag. Miroslav Mozetič

PARLAMENTARNA PREISKAVA V PRAVNEM SISTEMU REPUBLIKE SLOVENIJE


dr. Franc Grad

LOKALNA DEMOKARACIJA Organizacija in volitve


dr. Igor Kaučič

REFERENDUM IN SPREMEMBA USTAVE


dr. Albin Igličar

ZAKONODAJNO ODLOČANJE


dr. Janez Šinkovec

PRAVICE IN SVOBOŠČINE


IZID2007

“Predpisimorajo bi

ti

objavljeni, preden

veljati.” š154. clen Ustave Republike Slovenije

šzacno

www.uradni-list.si


dr. Karel Zupančič, dr. Barbara Novak, dr. Viktorija Žnidaršič Skubic, Mateja Končina - Peternel

Redaktor: dr. Karel Zupančič

REFORMA DRUŽINSKEGA PRAVA

Zakon o zakonski zvezi velja v Sloveniji že skoraj 20 let. Pripravo nove zakonske ureditve na celotnem področju družinskega prava je pristojno ministrstvo napovedalo že pred časom. Predlog priprave novih družinskih predpisov je bil zaupan Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti. Zahteven projekt je vodil vodilni slovenski profesor in strokovnjak za družinsko pravo dr. Karel Zupančič.

Kakšni so predlogi in kaj ponuja slovenska pravna misel kot novo ureditev za zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost, za starševsko skrb, koristi otroka in druga pomembna vprašanja, ki sodijo na področje družinskega prava?

Odgovore na ta in podobna vprašanja nam ponuja knjiga v Zbirki predpisov z naslovom Reforma družinskega prava (predlog novih predpisov s komentarjem). Knjiga je zanimiva tako za kreatorje novih predpisov kot študente in vrsto strokovnjakov z različnih področij, ki se pri svojem delu srečujejo z urejanjem odnosov v družini in med družino ter širšo skupnostjo. Knjiga ponuja tudi primerjalno pravni pregled ureditve družinskega prava v posameznih državah: v Nemčiji, na Švedskem, v Veliki Britaniji in nekaterih drugih evropskih državah.

Izziv za razpravo pa ponuja tudi sama zasnova zakona, saj bo vseboval tako pravila o sklenitvi zakonske zveze in njeni razvezi kot tudi posvojitev, rejništvo in skrbništvo.

Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-354-X319 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

dr. Karel Zupančič in dr. Barbara Novak

PREDPISI O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH

S pojasnili

Ureditev varstva in vzgoje otrok, izvrševanja roditeljske pravice in stikov med otrokom in starši ter drugimi osebami, ki so otroku blizu, kakor tudi ureditev preživljanja sta bistveni novosti novele Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Uradnem listu RS so bile spremembe in dopolnitve zakona objavljene februarja 2004, v novi publikaciji, ki je izšla v Zbirki predpisov, je natisnjeno uradno prečiščeno besedilo, ki ga je oblikoval Državni zbor RS.

Učitelja rodbinskega prava s Pravne fakultete v Ljubljani sta obsežno razložila bistvene novosti v zakonu, ki velja že skoraj 30 let, dodala primerjalno ureditev razmerja med starši in otroki v posameznih državah in opozorila tudi na druge predpise, s katerimi bodo določbe novele lahko prelite v prakso.

Poleg ZZZDR-UPB1 so v knjigi objavljeni še:Odločba ustavnega sodišča RS – Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti in pravilnik na tem področju – 27. poglavje Zakona o pravdnem postopku


Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-326-4222 strani14,5 cm x 20,5 cmtrda vezava

PRIPOROČAMO

Civ

ilno

pod

ročj

e PRIPOROČAMO

zbir

ka P

RED

PISO

V


Civ

ilno

pod

ročj

e

dr. Karel Zupančič

DEDOVANJE PODJETNIŠKEGA PREMOŽENJA

Profesor dednega prava na ljubljanski Pravni fakulteti je konec leta 2005 pripravil uvodna pojasnila k 8. izdaji priročnika o dedovanju.Doslej pa je, kljub spremembi ustavne ureditve in novi umestitvi lastništva v naš pravni sistem, puščal odprto vprašanje, kako se po Zakonu o dedovanju, ki v Sloveniji velja že trideset let, deduje podjetniško premoženje.

Na to vprašanje odgovarja nova knjižica v Zbirki predpisov. Razdeljena je v štiri poglavja. Uvodnemu sledi razlaga dedovanja podjetja samostojnega podjetnika posameznika. Posebej je razloženo dedovanje udeležbe v osebnih gospodarskih družbah, temu pa sledi razlaga dedovanja udeležbe v kapitalskih družbah.

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-356-6 60 strani14 cm x 20 cm mehka vezava

dr. Karel Zupančič

DEDOVANJE

Z uvodnimi pojasnili

V Zbirki predpisov je izšla dopolnjena in spremenjena izdaja dednopravne zakonodaje. Poleg zakona o dedovanju povzema osma izdaja tudi vse predpise, ki neposredno ali posre-dno posegajo na področje dednega prava. Avtor obširnih uvodnih pojasnil dr. Karel Zupančič, profesor dednega prava na ljubljanski pravni fakulteti, namenja posebno pozornost vplivu novih predpisov na dednopravno področje. Odgovoriti poskuša na doslej ne dovolj pojasnje-na vprašanja dedovanja zapuščine brez dediča, obširneje pa razlaga tudi pogodbe, ki jih je iz dednega zakona povzel obligacijski zakonik.

V drugem delu knjige, so objavljeni:– zakon o dedovanju,– zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev,– del zakona o denacionalizaciji,– del zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku,– del zakona o notariatu,– določbe obligacijskega zakonika,– del zakona o nepravdnem postopku,– določbe stvarnopravnega zakonika,– del zakona o davkih občanov.

PRIPOROČAMO

Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-352-3 319 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-352-1 319 strani14,5 cm x 20,5 cmtrda vezava

PRIPOROČAMO

Civilno področje

zbirka PREDPISO

V


IZID2007

PRAVDNI POSTOPEK III. DEL

ZP

Sd

VsebinaZakon o pravdnem postopku Prvi del: Splošne določbeDrugi del: Potek postopkaTretji del: Posebni postopkiČetrti del: Prehoden in končne določb

dr. Lojze Ude, mag. Nina Betetto, dr. Aleš Galič, dr. Vesna Rijavec, dr. Dragica Wedam Lukić, Jan Zobec

Redaktorja: dr. Lojze Ude, dr. Aleš Galič

PRAVDNI POSTOPEK I. IN II. DEL

Zakon s komentarjem

Prvi komentar ZPP po letu 1974, ki obravnava vsa teoretična in praktična vprašanja civilnega pravdnega postopka.Zakon o pravdnem postopku (ZPP), ki je začel veljati julija 1999, je bil doslej dvakrat noveliran (novembra 2002 in januarja 2004). Prvi slovenski civilnoprocesni zakon v primerjavi s prejšnjo ureditvijo prinaša številne novosti. Večji pomen daje načelu pospešitve

in koncentracije postopka in razpravnemu načelu ter na novo ali drugače ureja pomembne procesne institute, kot so pravica navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, odgovor na tožbo, obvezno zastopanje, poravnalni narok, možnost za uveljavitev alternativnih oblik reševanja sodnih sporov in drugo. Uporaba procesnega prava in procesnih institutov ima to posebnost, da je v postopku pogosto treba reagirati nemudoma. Treba je biti pripra-vljen tudi na vse možne hipotetične situacije v konkretnem postopku. Komentar procesnega zakona je zato nujno pomagalo vsem številnim udeležencem civilne pravde.

Komentar povezuje razmišljanja pravne teorije in stališča sodne prakse. Avtorji so o problematiki v zvezi s posameznimi členi ZPP oziroma v zvezi z vsemi procesnimi instituti razpravljali in se o njih uskladili. Pri predstavitvi stališč se avtorji sklicujejo na številne sodne odločbe, katerih podatke citirajo v opombah. Komentar je namenjen predvsem tistim, ki sodelujejo v sodnih postopkih – sodnikom, odvetnikom, drugim pooblaščencem, strankam

in njihovim zastopnikom.S pridom pa ga bodo lahko uporabili tudi tisti pravniki, ki se bodo želeli seznaniti s teoretičnimi podlagami posameznih procesnih institutov.

V prvi knjigi so komentirani členi od 1. do 150. do vključno vročanja (temeljna načela, določbe o pristojnosti in sestavi sodišča, o izločitvi, o strankah in njihovih zakonitih zastopnikih, o pooblaščencih, o jeziku v postopku, o vlogah, rokih in narokih, o zapisnikih, o odločanju, o vročanju pisanj ter pregledu spisov).

V drugi knjigi so komentirani členi od 151. do 305. (zaključene splošne določbe in potek postopka), v tretji pa bodo podrobne razlage o posebnih postopkih.

ISBN: 961-204-364-7

Obseg: 598 strani – I. knjigaISBN: 86-7061-397-2

Obseg: 670 strani – II. knjigaISBN: 961-204-364-717,5 cm x 24 cm trda vezavaSkupni obseg: 3 knjige

Civ

ilno

pod

ročj

e

NEPREZRITE


Civ

ilno

pod

ročj

eIZID2007dr. Karel Zupančič in dr. Barbara Novak

ZBIRKA PREDPISOVS PODROČJA DRUŽINSKEGA PRAVA

dr. Karl Zupančič in soavtorji

DEDNO PRAVO

(učbenik)

IZID2007

IZID2007

ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU

S stvarnim kazalom dr. Aleša Galiča

VsebinaVsebinaZakon o pravdnem postopku Zakon o pravdnem postopku Prvi del: Splošne določbePrvi del: Splošne določbeDrugi del: Potek postopkaDrugi del: Potek postopkaTretji del: Posebni postopkiTretji del: Posebni postopkiČetrti del: Prehoden in končne določbČetrti del: Prehoden in končne določbe

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-360-4 200 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

Letnica izdaje: 2006 ISBN: 961-204-361-2200 strani14,5 cm x 20,5 cmtrda vezava

dr. Lojze Ude

ZAKON O PRAVDNEM POSTOPKU

Z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom

dr. Marko Ilešič

OBLIGACIJSKI ZAKONIK


– nova dopolnjena izdaja

OBLIGACIJSKI ZAKONIK – NOVO

Z uvodnimi pojasnili prof. dr. Marka Ilešiča

V uvodnih pojasnilih prof. dr. Marko Ilešič posebej opozarja na vse nove rešitve, ki jih prinaša zakonik v primerjavi z Zakonom o obligacijskih razmerjih.

Stvarno kazalo presega golo računalniško razvrščanje besed, saj so med gesli tudi mnogi latinski izrazi, ki jih pravniki uporabljajo v svoji govorici.

IZID2007


PRIPOROČAMO

Civilno področjeNOVO

IZID2007

zbirka PREDPISO

V


STANOVANJSKI ZAKON ( SZ-1)

Z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom Barbare Starič Strajnar

NEPREZRITE


ZAKON O ZEMLJIŠKI KNJIGI ( ZZK-1)


STVARNOPRAVNI ZAKONIK

Z uvodnimi pojasnili Matjaža Tratnika in stvarnim kazalom


Stojan Cigoj

TEORIJA OBLIGACIJ

Splošni del obligacijskega prava


Stojan Cigoj

INSTITUCIJE OBLIGACIJ

Posebni del obligacijskega prava, kontrakti in reparacije


dr. Lojze Ude

CIVILNO PROCESNO PRAVO

Po uveljavitvi prvega slovenskega zakona o pravdnem postopku je profesor ljubljanske Pravne fakultete dr. Lojze Ude zasnoval novo knjigo z naslovom Civilno procesno pravo. Kakor poudarja avtor v njenem uvodu, namenja knjigo predvsem študiju na tem področju. Temu avtorskemu izhodišču je podredil tudi sistematiko knjige, ki jo je razdelil v 89 paragrafov. V prvem poglavju obravnava sodstvo in pravosodni sistem, drugo in nadaljnja poglavja pa razčlenjujejo civilni pravdni postopek. Posebni paragrafi opozarjajo na razmerja med civilnim pravdnim in upravnim ter kazenskim postopkom ter na razmerja med tem postopkom in postopkom pred ustavnim sodiščem.Knjigo, zaključuje stvarno kazalo, ki ga je sestavil dr. Aleš Galič.


PRIPOROČAMO

Civ

ilno

pod

ročj

e



ti

objavljeni, preden


šzacno

www.uradni-list.si


Krešo Puharič

PRAVO DRUŽB IN POSLOVNO PRAVO

VsebinaPrvi del: Temeljni pravni pojmiDrugi del: Pravo družbTretji del: Splošni del – Osnove obveznostnega prava po odločbah OZTretji del: Posebni del – Gospodarske pogodbeČetrti del: Intelektualna lastninaPeti del: Vrednostni papirji

O avtorju:Krešo Puharič; doktor pravnih znanosti, je redni profesor za Gospodarsko pravo in Med-narodno gospodarsko pravo na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. Od leta 1992 je predsednik Stalne arbitraže na Gospodarski zbornici Slovenije, član tujih arbitražnih združenj, npr. avstrijskega in švicarskega, ter član na listah arbitrov stalnih arbitraž pri gospodarskih oziroma trgovskih zbornicah v tujini. Je tudi član Svetovnega združenja profesorjev za pravi-ce intelektualne lastnine. V soavtorstvu je objavil deset in sodeloval kot redaktor ali soavtor pri komentarjih Zakonov in drugih knjig. Samostojno je napisal več kot pet knjig.

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-374-4 384 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

NOVO

Peter Schlechtriem, Damjan Možina

PRAVO MEDNARODNE PRODAJE

Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga

Prodajno pravo Združenih narodov trenutno velja že v 63 državah sveta. Njegove osrednje rešitve so že postale splošna pravila obligacijskega prava o kršitvah pogodb in pravnih sredstvih. To je med drugim zapisal avtor knjige, dr. Možina, ki je delo prevedel in ga prilagodil slovenskemu pravnemu prostoru. V uvodu se zavzema za širjenje mednarodnega civilnopravnega poenotenja, tudi v našem prostoru.

Knjiga je izšla s sofinanciranjem Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pomemben del njene vsebine so primeri uporabe konvencije v sodni in arbitrarni praksi. Na koncu knjige je dodano tudi besedilo konvencije, in sicer najprej v angleškem jeziku in za njim v slovenskem prevodu.Navedene so tudi države podpisnice tega dokumenta.


Gos

poda

rsko

in d

elov

nopr

avno

pod

ročj

e

NOVO


Gos

poda

rsko

in d

elov

nopr

avno

pod

ročj

edr. Borut Bratina, mag. Dušan Jovanovič in Jožica Vindiš

ZAKON O GOSPODARSKIH DRUŽBAH Z UVODOM (ZGD-1)


Vključevanje evropskega pravnega reda v slovensko korporacijsko pravo je bil eden po-membnih ciljev pri oblikovanju novega slovenskega Zakona o gospodarskih družbah.

Strokovnjaki mariborske univerze v uvodnih pojasnilih razlagajo potek oblikovanja teh določb. Ker pa je zakonsko besedilo, v primerjavi s prej veljavno ureditvijo, bistveno drugačno, namenjajo veliko pozornosti tudi novim poglavjem v zakonu in vsem drugim novim določbam.

Ker bodo morali vsi gospodarski subjekti do prehoda na evro denarni sistem preračunati tako zneske osnovnih vložkov ter osnovnega kapitala, ki ga zdaj izkazujejo v tolarjih, je za uporabnike vsekakor zanimiv tudi tisti del uvodnih pojasnil, ki nazorno prikazuje metodo preračunavanja in zaokroževanja posameznih zneskov na 1 evro.

Mlada raziskovalka mariborske pravne fakultete Jožica Vindiš je sestavila obsežno stvar-no kazalo, ki tako dobrim poznavalcem ZGD kot vsem drugim, ki želijo le zvedeti vsebino posameznih določb, omogoča hiter vstop v skrivnosti vsebine ZGD


Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-368-X528 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH

Z uvodnimi pojasnili

Pogajanja socialnih partnerjev o novi delovnopravni zakonodaji še potekajo, tako da še vedno velja Zakon o delovnih razmerjih, ki ga uporabljamo od 1. januarja 2003. Uvodna pojasnila Nataše Belopavlo-vič največ pozornosti namenjajo pogodbi o zaposlitvi.


NE PREZRITE

ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH – MINIATURKA ŽEPNAIZDAJA

Letnica izdaje: 2003ISBN: 961-204-284-5191 strani6,5 cm x10 cmmehka vezava

Gospodarsko in delovnopravno področje

NOVO

zbirka PREDPISO

V

ZBIRKA PREDPISOV

Nov zakon o delovnih razmerjih z uvodnimi pojasnili in stvarnim kazalom po sprejetju Državnem zboru RS.

IZID2007

PREDPISI O ZAPOSLOVANJU

PREDPISI O TRGOVINI


v

dr. Janez Šinkovec

KONCERNSKO PRAVO


dr. Anjuta Bubnov Škobrne

PRAVNI VIDIKI SOCIALNE VARNOSTI ZA BREZPOSELNOST


Kaz

ensk

opra

vno

podr

očje dr. Ljubo Bavcon

IZZIVI IN ODZIVI

»Teoretično sem sicer vedel, da prizadevanj za uresničitev človekovih pravic ni in ne more biti nikoli konec, a nisem si predstavljal, da bo tako hitro minilo navdušenje za nosilna gesla družbene preobrazbe iz konca osemdesetih let in začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja … Vrednotam, kot so: pluralna demokracija, delitev oblasti, strpnost, vladavina prava in učinkovito pravno varstvo človekovih pravic kot krona demokratične pravne države, so naklonjeni samo zelo redki trenutki v zgodovini človeštva.«

Te misli smo iztrgali iz uvoda prof. Bavcona h knjižni izdaji člankov in razprav, ki jih je objavil v minulih dveh desetletij. Antologijo enega najbolj plodovitih in zvestih avtorjev je založniška hiša Uradni list izdala ob 60-letnici.

VSEBINA1 Človekove pravice2 Kriminalitetna politika3 Kazensko pravo4 Mednarodno kazensko pravo


NOVO

6060 letlet


Kaz

ensk

opra

vno

podr

očje

dr. Katja Filipčič, dr. Vid Jakulin, dr. Damjan Korošec

PRAKTIKUM ZA KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

Docentka in profesorja kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti so študentom pripravili nov praktikum. Je nepogrešljivi pripomoček za seminarske vaje iz kazenskega materialnega prava študentov drugega letnika, nekateri njegovi deli pa so učno gradivo za slušatelje podiplomskega študija kazenskega prava.

Prvi praktikum je izšel pred desetimi leti. Profesorica dr. Alenka Šelih, ki je spodbudila njegovo izdajo, je novo izdajo pospremila z zapisom v predgovoru, da gre za dobro pripra-vljen, sistematičen in problemsko zastavljen študijski pripomoček.

Knjiga je razdeljena na pet delov. Prva štiri poglavja – kriminaliteta in kazensko pravo, kazenski zakon in kazenska zakonodaja, kaznivo dejanje in kazenska odgovornost, kazenske sankcije – sestavljajo primeri ter vprašanja in spodbude za razpravo.

V zadnjem poglavju so objavljene odločbe Ustavnega sodišča RS. V posebnem poglavju so zato, ker praviloma zajemajo več institutov kazenskega prava. Tudi vprašanja na koncu spodbujajo študente, da hkrati z glavnim problemom proučijo tudi njegovo posredno ali neposredno povezavo z drugimi instituti kazenskega prava.

NOVO

Letnica izdaje: 2006ISBN: 961-204-359-0 159 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

Damjan Korošec, Dean Zagorac, Matjaž Ambrož

MEDNARODNO KAZENSKO PRAVO: PRAKTIKUM

»Pravijo, da je Pravna fakulteta v Ljubljani ena prvih uvedla predmet Mednarodno kazensko pravo,« je v predgovoru omenil prof. dr. Ljubo Bavcon, ki je pred desetimi leti prvi začel seznanjati študente podiplomskega in kasneje rednega študija z zakonitostmi uporabe domačih in mednarodnih kazensko pravnih norm.To je bilo v času, ko so nastajala mednarodna sodišča in je bil razvoj konvencijskega mednarodnega prava prav tako silovit, kot so bile silovite vojne na več celinah sveta.Izhodišče avtorjev pri pripravi praktikuma je bilo, da pokažejo neposredno rabo mednarodnega kazenskega prava, jo nagradijo z razpoložljivo literaturo (od statuta mednarodnega kazenskega sodišča do Rimskega statuta, uveljavljenega leta 2001).

Praktikum so avtorji razdelili na dva velika vsebinska sklopa; v prvem so zbrane odločbe mednarodnih kazenskih tožilskih teles in sodišč, ki trenutno delujejo v svetu. Drugi del pa vsebuje učne konstrukte za ugotavljanje dejanskega stanja v mednarodnem kazenskem pravu.


NOVO

Kazenskopravno področje


dr. Ljubo Bavcon, dr. Alenka Šelih in soavtorji

KAZENSKO PRAVO

Splošni del

Letnica izdaje: 2003ISBN: 961-204-310-8621 strani16,5x23,5mehka vezava

dr. Darko Maver in soavtorji

KRIMINALISTIKA

Uvod, taktika, tehnika

Profesor kriminalistike dr. Darko Maver je zbral 15 soavtorjev, strokovnjakov za posamezna področja kriminalistične taktike in tehnike. Nastala je knjiga, kakršna v slovenskem prostoru še ni bila izdana.

Poleg teorije kriminalistike, zgodovine in drugih klasičnih znanj je knjiga tudi pravi leksikon o novih taktikah in tehnikah pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj. Podrobneje razloži postopek ugotavljanja DNK, strokovno se ukvarja z drugimi sledmi, kot je npr. odtis obuval v znanem celjskem procesu, in drugimi kriminalističnimi meto-dami in tehnikami.

Zato ni le dragoceno študijsko gradivo za bodoče pravnike in diplomante policijske fakultete, temveč tudi dragocen priročnik za sodnike kazenskega prava, tožilce in odvetnike, ki odigrajo vsak svojo vlogo v posameznem kazenskem postopku.

Knjiga je opremljena s številnimi barv-nimi fotografijami, skicami in grafi. Ne na-zadnje pa so v knjigi, kot je sedaj moderno, na koncu vsakega poglavja tudi vprašanja, na katera bodo morali odgovarjati študentje, če bodo želeli opraviti izpit iz kriminalistike.


dr. Alenka Šelih in dr. Damjan Korošec

MATERIALNO KAZENSKO PRAVO

Splošni del, judikatura slovenskih sodišč


UVELJAVLJANJE NOVIH INSTITUTOV KAZENSKEGA MATERIALNEGA IN PROCESNEGA PRAVA

Raziskava Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki jo je vodil prof. dr. Ljubo Bavcon.

Letnica izdaje: 2000ISBN: 961-204-225-x280 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

mag. Dušan Požar

OSNOVE KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA


Kaz

ensk

opra

vno

podr

očje


Kaz

ensk

opra

vno

podr

očjedr. Zlatan Dežman

KAZENSKOPRAVNO VARSTVO CESTNEGA PROMETA IN TEMELJNE PREDPOSTAVKE KAZNIVOSTI


PRIPOROČAMOKAZENSKI ZAKONIK (KZ-UPB1)

Obsežnim spremembam in dopolnitvam Kazenskega zakonika, ki so objavljene v Uradnem listu RS, št. 40/2004 z dne 20. aprila 2004, je sledila izdaja prečiščene-ga besedila zakona (Uradni list RS, št. 95/2004 z dne 27. avgusta 2004).V knjigi z naslovom Kazenski zakonik je objavljeno tudi prečiščeno besedilo Zakona o odgovor-nosti pravnih oseb za kazniva dejanja, saj je Državni zbor Republike Slovenije spomladi 2004 spremenil in dopolnil tudi ta zakon.dr. Vid Jakulin s Pravne fakultete v Ljubljani je po noveliranju KZ dopolnil tudi obširno stvarno kazalo Kazenskega zakonika.



ZAKON O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU (ZIZ-UPB2)

S stvarnim kazalom


ZAKON O KAZENSKEM POSTOPKU ( ZKP – UPB3)

V Uradnem listu št. 8/2006, je bilo objavljeno uradno prečiščeno besedilo Zakona o kazenskem postopku (ZKP – UPB3). To besedilo je zdaj natisnjeno v knjigi, ki je izšla v Zbirki predpisov.

Zakonu, ki ga je Državni zbor sprejel pred dobrim desetletjem, so dodane tudi vse pre-hodne določbe sprememb in dopolnitev temeljnega zakonskega besedila, tako da je mogoče hitro ugotoviti, od kdaj veljajo posamezne spremembe in dopolnitve, ki so zdaj vključene v tretje uradno prečiščeno besedilo zakona.

Prof. dr. Vid Jakulin je dopolnil tudi obsežno stvarno kazalo, ki ponuja celovit pregled posameznih inštitutov, ki so navedeni v zakonskih členih.



Kazenskopravno področje

NOVO

NOVO

zbirka PREDPISO

V


ZAKON O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-UPB1)

V 22. številki uradnega glasila, ki je izšla marca 2005, je objavljeno prečiščeno besedilo Zakona o splošnem upravnem postopku.

V knjižni obliki, je prečiščeno besedilo omenjenega zakona z obširnim stvarnim kazalom objavljeno v Zbirki predpisov.

Uradno prečiščeno besedilo (ZUP-UPB1) – stvarno kazalo: Mateja Jerovšek

IZID2007


ZAKON O UPRAVNEM SPORU (ZUS-1)

Z uvodnimi pojasnili dr. Toneta Jerovška in stvarnim kazalo

Dru

ga p

ravn

a po

droč

ja

j

v

DAVČNI PREDPISI

Nove davčne predpise, ki se bodo uporabljali po 1. januarju 2007 v treh knjigah.

1. knjiga: Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) 2. knjiga: Zakon o dohodnini (ZDoh-2), Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2), Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2), Zakon o davku na vodna plovila (ZDVP) Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD),3. knjiga: Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)

NOVO

Letnica izdaje: 20061. knjiga 112 strani2. knjiga 208 strani3. knjiga 240 strani14 x 20 cmtrda vezava


Dru

ga p

ravn

a po

droč

jaTomaž Marušič

SLOVENSKO SMUČARSKO PRAVO IN VARNOST NA SMUČIŠČIH NOVO


Druga pravna področja

Okrog pol milijona Slovencev smuča. Ob nedeljah in praznikih so slovenska smučišča prava mravljišča. Preobremenje-nost smučišč pomeni povečanje tveganja pri smučarski rekreaciji in športu sploh. Spre-jemati in iskati moramo rešitve, ki ne bodo odvračale ljubiteljev smučanja, temveč jim nudile zadovoljstvo in užitek pri vijuganju po strminah navzdol.

Zagotavljanje varne smuke ni le odgovornost upravljavcev žičniških naprav in smučišč, temveč in predvsem smučarjev samih, ki le s samoodgovornim ravnanjem lahko naredijo največ za lastno varnost in varnost drugih. Od njih je odvisno dobro po-čutje na smučišču, pri čemer je prav varnost predpostavka za prijetno smuko.

PREDPISI O MEDIJIH (ZAKON O MEDIJIH, ZAKON O RTV

IZID2007

PREDSTAVITEV NA KNJIŽNEM SEJMU 2006


PRIPOROČAMOdr. Marijan Pavčnik, dr. Miro Cerar, dr. Aleš Novak

UVOD V PRAVOZNANSTVO

Učbenik in gradivo za predavanja, seminar, vaje

Profesorja in docent Pravne Fakultete v Ljubljani so knjigo, poimenovali kot učbenik in gradivo za predavanja, seminar in vaje. Uvod v pravoznanstvo sodi med temeljna učna gradiva vsakega študenta prava. To delo pa ima dvojno naravo. Na eni strani je učbenik pravoznanstva in filozofije prava, na drugi pa priročnik za seminarje in vaje.

Knjigo sestavlja šest delov. Najobse-žnejši so praktični primeri, ki razlagajo, kaj je pravno pravilo, kaj so normativni akti, formalni pravni viri, pravna sankcija itd. Za širši krog ljudi pa so zanimiva tudi poglavja o državi, zgodovinskem razvoju pravne misli, vrstah in metodah pravne znanosti in naravi pravne filozofije.

NOVO


Janez Kranjc

PRIMERI IZ RIMSKEGA PRAVA


Viktor Korošec

RIMSKO PRAVO

splošni del, osebno, stvarno in obligacijsko pravo I. del


NOMOTEHNIČNE SMERNICE

Knjigo bi lahko naslovili tudi kot Abe-ceda sestavljanja predpisov. Nomotehnične smernice je izdala Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, avtor mag. Borut Šinkovec pa je pravila skrbno razdelil v 187 odstavkov. Čeprav je v knjigi poudarjeno, da ni učbenik, nas popelje v skrivnosti sesta-vljanja predpisov. Za pravnika redaktorja, ki ni zakonodajalec, je prva naloga iskanje odgovora na vprašanje, ali je določeno družbeno razmerje treba urediti s predpisom ali ne. Od njegovega odgovora je potem od-visna podnormiranost ali hipernormiranost pravnega reda na posameznem področju. Doslej v Sloveniji nismo imeli sistematično zbranih zapovedi, kako naj bodo sestavljeni predpisi. V 11 poglavjih knjige so zbrane smernice o notranji ureditvi in sestavnih delih predpisa, jezikovnem izražanju, določanju obveznosti, izjemah, pravni termi-nologiji, sklicevanju v predpisih, prečiščenih besedilih itd. Če bodo postale Nomotehnične smernice standard za sestavo slovenskih predpisov, bo država gotovo dobila tudi bolj kakovostno pravno regulativo.

Letnica izdaje: 2004ISBN: 961- 204-335-3127 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

RESOLUCIJA O NACIONALNEM PROGRAMU NA PODROČJU DROG 2004–2009


Dru

ga p

ravn

a po

droč

ja


NOVO

Zbir

ka S

cien

tia

Iust

itiaMiro Cerar v sodelovanju z

Valentino Franca

KAKO ŠTUDIRATI PRAVO

»Knjiga je vodnik skozi študijske težave, ki jih morebiti imate, pa niti ne veste, zakaj. Je tudi pomoč pri premostitvi občutkov nesposobnosti, neprimernosti, dvomov vase. Podarja vam številne odgovore. Če-prav vam ne bo nikoli uspelo izpolniti vseh napotkov in upoštevati vseh nasvetov, ki jih ponuja ta knjiga, sprejmite izziv, oborožite se z raziskovalnim pogumom, h kateremu vas nagovarja avtor, vzemite knjigo v roke In si postavite tista vprašanja, ki so prava za vas!«

Doc. dr. Katja G. Šugman v predgovoru k prví slovenski knjigi, ki študentom pravnih fakultet razkriva skrivnosti znanega reka, da se je tudi učiti treba naučiti.

PRIPOROČAMO

Letnica izdaje: 2003ISBN961-204-271-3247 strani14 cm x 20 cmmehka vezava

Tadej Štular in soavtorji

ZAKON O JAVNIH NAROČILIH S komentarjem, stvarnim in pojmovnim kazalom

IZID2007

STANDARDNA KLASIFIKACIJA DEJAVNOSTI

IZID2007


Druga pravna področja

dr. Anton Bebler

TEMELJI EVROPSKIH INTEGRACIJ

(učbenik za obramboslovje)

Letnica izdaje: 2006

Anton Rupnik

TEMATSKI VEČJEZIČNI SLOVAR

IZID2007

mag. Damjan Žugelj

DAVKI


Matej Accetto

IZGRADNJA EVROPEOD RAZVOJA IDEJE EVROPE DO NJENE USTAVNE PRIHODNOSTI

Matej Accetto je leta 2000 diplomiral in leta 2006 doktoriral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2001 pa magistri-ral na Pravni fakulteti Univerze Harvard v ZDA. Leta 2003 je pet mesecev preživel kot stažist na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu, za obdobje 2003-04 pa je bil tudi gostujoči član (Fellow) britanske Funda-cije Lorda Slynna za evropsko pravo. Leta 2006 je kot gostujoči član učiteljskega zbo-ra (Visiting Fellow) nekaj mesecev preživel na collegeu Fitzwilliam angleške Univerze Cambridge. Od leta 2001 je zaposlen na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.

Vsebina: 1 Uvod:Evropska unija med Brusljem in

Črnomljem2 Ideja Evrope3 Razvoj evropskega združevanja4 Izgradnja Evropske unije5 Sklep6 Seznam uporabljene literature in virovO avtorju:

Letnica izdaje 2006

ISBN: 961-204-373-6309 strani16,5 cm x 23,5 cmmehka vezava

dr. Martina Šetinc Tekavc

KONKURENČNA PREPOVED

NOVO

Zbir

ka S

cien

tia

Iust

itia

NOVO


Vodja raziskave: Damjan Korošec

MAJHEN POMEN DEJANJA KOT INSTITUT MATERIALNEGA KAZENSKEGA PRAVA


Irena Tršinar

CENTRALNI REGISTER PREBIVALSTVA

Oris razvoja, komentar zakona, prevod v angleški jezik


Zbirka Pravo in politika


POGODBA O USTAVI ZA EVROPO

Pogodba o Ustavi za Evropo – protokoli in priloge – sklepna listina

Letnica izdaje: 2005ISBN: 961-204-340-X558 strani14,5 cm x 20,5 cmtrda vezava

TEMELJNI AKTI EVROPSKIH SKUPNOSTI

Amsterdamska pogodba, prečiščeni besedili Maastrichtske in Rimske pogodbe


EVROPSKI SPORAZUM O PRIDRUŽITVI

Med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi država-mi članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije, na drugi strani – z uvodnimi pojasnili Toneta Dolčiča, Mihe Pogačnika, Mira Preka, Boruta Šinkovca in Primoža Veharja in stvarnim kazalom.


EVROPSKI SPORAZUM O PRIDRUŽITVI

Tarifni (trgovski) del s stvarnim kazalom


Zbir

ka E

vrop

ska

unij

a


PRAVNIK REVIJA

Pravnik revija za pravno teorijo in prakso” kot naslednica revije Slovenski pravnik izhaja že 120 let. Izdaja jo Zveza društev pravnikov Slovenije. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo ugledni slovenski pravniki, skrbi, da revija ohranja visoko strokovno raven in pomembno prispeva k oblikovanju slovenske pravne misli.

Pravnik


CD

Rom

URADNI LISTI NA CD ROMU

Od leta 1995 dalje.

Posamezne številke uradnega lista se pojavljajo v obliki CD-ja kot na papirju! Letno kazalo predpisov (register) je v celoti pove-zano s posameznimi številkami, tako da s klikom miške takoj dobimo tisto stran, kjer je objavljen iskan dokument. Znotraj letnika je možno iskanje po polnem besedilu, kopi-ranje besedil in tiskanje posameznih strani.

URADNI LISTI NA CD ROMU LETNIK 2006

IZID2007


ti

objavljeni, preden


šzacno

www.uradni-list.si

ZALOŽBA

telefon: / faks: /

[email protected]

Uradni list Republike Slovenije d.o.o.

Priloga 5: Kazalci uspešnosti poslovanja podjetja UL RS 2006 2005 2004KAZALNIKA GOSPODARNOSTI 1. Skupne gospodarnosti (celotni prihodki/celotni odhodki brez davka) 1,216 1,531

1,552

2. Gospodarnosti poslovanja (prihodki iz poslovanja/odhodki iz poslovanja) 1,182 1,352

1,265

KAZALNIKI VODORAVNEGA FINANČNEGA USTROJA

1. Količnik tekoče likvidnosti (gibljiva sredstva/kratkoročne obveznosti) 6,172 4,284

5,108

2. Količnik pospešene likvidnosti ((gibljiva sredstva – zaloge)/kratkoročne obveznosti) 5,938 4,169

4,993

3. Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev (kapital/osnovna sredstva) 3,668 3,773

4,131

4. Koeficient neposredne pokritosti kratkoročnih obveznosti (likvidna sredstva/kratkoročne obveznosti) 0,383 1,138

1,2141

KAZALNIKI DOBIČKONOSNOSTI

1. Dobičkonosnost prihodkov iz poslovanja (celotni dobiček/čisti prihodki iz prodaje) 0,186 0,410

0,442

2. Dobičkonosnost vseh prihodkov (celotni dobiček/celotni prihodki) 0,183 0,409

0,320

3. Donosnost lastniškega kapitala (ROE) (celotni dobiček/povprečni lastniški kapital) 0,176 0,352

0,7635

4. Donosnost sredstev (ROA) (celotni dobiček/povprečna celotna sredstva) 0,148 0,260

0,425

5. Koeficient dividendnosti osnovnega kapitala (vsota dividend za poslovno leto/povprečni osnovni kapital) 0 2,199

0,1193

KAZALNIKI ZADOLŽENOSTI IN RAVNOTEŽJA

1. Kazalnik celotne zadolženosti (dolgoročne in kratkoročne obveznosti/lastniški kapital) 0,141 0,225

0,182

2. Kazalnik samofinanciranja ((lastniški kapital + rezervacije)/celotna sredstva) 0,872 0,812

0,844

3. Struktura sredstev (stalna sredstva/gibljiva sredstva) 0,312 0,271

0,257

KAZALNIKA STANJA FINANCIRANJA (VLAGANJA)

1. Stopnja lastniškosti financiranja (kapital/obveznosti do virov sredstev) 0,872 0,812 0,844

2. Stopnja dolgoročnosti financiranja (kapital + dolgoročni dolgovi/obveznosti do virov sredstev) 0,872 0,812 0,844

KAZALNIKA STANJA INVESTIRANJA (NALOŽBENJA)

1. Stopnja osnovnosti investiranja (osnovna sredstva/sredstva) 0,238 0,215 0,204

2. Stopnja dolgoročnosti investiranja (osnovna sredstva + dolgoročne finančne naložbe + dolgoročne

poslovne terjatve)/sredstva 0,238 0,215 0,204

Priloga št. 6: Organigram

DIREKTOR

Pomočnik direktorja

Svetovalec direktorja

Tajnica

ZALOŽBA URADNI LIST STROKOVNE SLUŽBE

Redaktor -lektor- korektor

Vodja gospodarsko- finančnega sektorja

Odgovorni urednik Uradnega lista

Urednik Organizator priprave za tisk

Urednik

Samostojni oblikovalec

Oblikovalec na ekranu II

Oblikovalec na ekranu I

Urejevalec besedil I

Referent – korektor I

Organizator dela v uredništvu

Referent – korektor II

Informatik Računovodja Organizator trženja

Finančno knjigovodski

referent

Skrbnik računalniških

sistemov

Referent

Organizator seminarske dejavnosti

Redaktor - lektor -

korektor

Urejevalec besedil II

Odgovorni urednik založbe

Tehnični organizator

Skladiščnik -kurir

Snažilka

1/3

Priloga 7: LISTINA PROJEKTA Javni razpisi 1.

Oznaka in naziv projekta:

POSLOVNI ČASOPIS Javni razpisi

2. Naročnik projekta: notranji naročnik: direktor Uradnega lista Republike Slovenije d.o.o.

zunanji naročnik: sponzor: Ministrstvo za finance,

Ministrstvo za javno upravo.

3. Pomen projekta za organizacijo in njeno okolje:

- izobraževanje naročnikov in ponudnikov, - ozaveščanje naročnikov in ponudnikov, - objavljanje javnih naročil v tiskani obliki, - pridobivanje zaupanja naročnikov in

ponudnikov v sistem javnega naročanja.

4. Nameni, cilji in obseg projekta: Namen projekta: - izobraževanje in ozaveščanje naročnikov in

ponudnikov, - promoviranje temeljnih načel javnega naročanja, - razširjanje dobre prakse;

Cilji: - zmanjšati število revizijskih zahtevkov, - vzpostaviti zaupanje v temeljna načela javnega

naročanja, - pripraviti kakovosten strokovni časopis;

Obseg projekta:

- izdati 2.500 izvodov številke, - vključiti in povezati strokovnjake s področja

javnega naročanja in javnih financ.

5. Zahteve naročnika: - opis metodologije: uredniško delo: korigiranje, pisanje člankov, lektoriranje.

- uporabljene tehnike in

tehnologije:

- za pridobivanje objav javnih naročil: informacijska povezava s Portalom in naročniki,

- za pisanje člankov: metoda intervju in preverjeni viri,

- za tehnično urejanje: uporaba programske opreme za namizno založništvo in prelom,

- za trženje: metode direktnega marketinga, oglasno trženje.

- druga pravila organizacije: timsko delo, možnost dela na domu.

- prostorski in delovni

pogoji: sedež uredništva časopisa Javni razpisi v prostorih ULRS.

2/3

- oblika končnega izdelka oblika revije ali časopisa: dokončno obliko potrdi

naročnik projekta, ko bo znana. - poročanje in sklepno

poročilo:

- mesečno poročanje (konec vsakega meseca), - vmesno sklepno poročilo (30. junij 2007), - končno sklepno poročilo (30. julij 2007).

6. Omejitve projekta: - grobi terminski načrt: Priprava prve številke do 15. junija 2007.

- razpoložljivi denar –

proračun: - ocenjena vrednost proračuna za zagon projekta

je 15 mio SIT, - brezplačna promocijska številka, - prihodki od naročnin, - prihodki od oglasov.

- nakazana faznost: Po WBS projekta, ki bo sestavni del programa za izvajanje projekta Javni razpisi.

- delni cilji in rezultati: - grafična in oblikovna zasnova revije - izbira tiskarne - načrt trženja

- mejniki – zahtevani datumi - do 30. 3. 2007: oblikovna zasnova revije, - do 30. 4. 2007. izbira tiskarne in podpis

pogodbe - do 30. 5. 2007: pripravljen načrt trženja in

promocije - 10. 6. 2007: seznanitev vseh deležnikov s prvo

številko - 15. 6. 2007: lansiranje prve številke - 30. 6. 2007: priprava vmesnega poročila –

poprojektna evalvacija - 30. 7. 2007: končno poročilo o projektu

7. Projektni manager in team: - vloge Projektni vodja: Mojca Samotorčan

Člani projektnega teama: - Tadej Štular (urednik), - Staša Kastelic (objave javnih razpisov), - Majda Rajter in Vesna Paljk (prispevki v rubriki

Dobra praksa), - Andrej Dolinšek (prispevki v rubriki Javna

naročila v EU), - Sašo Matas (prispevki v rubriki Sodna praksa), - Alenka Klemenc (lektoriranje), - Robert Škodlar (tehnično urejanje), - Andrej Budkovič (informatika), - Mojca Talan (trženje) - Romana Koritnik (naročnine).

- zasedenost - člani projektnega tima, zaposleni na UL RS, 20 človek/ur/teden pri projektu,

- z zunanjimi člani se sklene pogodba o delu

3/3

oziroma podjemna pogodba (naloga je samo terminsko določena).

8. Drugi možni partnerji: - vsa ministrstva,

- Gospodarska zbornica Slovenije, - panožne gospodarske zbornice, - Državna revizijska komisija, - Računsko sodišče, - Urad za publikacije Evropske unije, - drugi zainteresirani strokovnjaki.

9. Ocena tveganj: - neuspeli razpis za tiskanje (zahtevek za revizijo),

- slabo pripravljena prva številka, - neustrezne tržne poti, - prezgodnja ali prepozna vzpostavitev portala

javnih naročil, - visoki honorarji.

10. Načini motiviranja: stimulativno nagrajevanje

11. Datum izdelave naročila: december 2006

12. Naročnik in podpis: Uradni list Republike Slovenije d.o.o.,

direktor

Priloga 8: Matrika odgovornosti projekta Javni razpisi

Projekt: Časopis Javni razpisi

MATRIKA ODGOVORNOSTI Pripravila: Mojca Samotorčan Datum: 3. 1. 2007

Legenda simbolov: I = izvaja D = odloča, odobrava S = sodeluje O = obveščen


Štular Kastelic Rajter Paljk Dolinšek Matas Klemenc Škodlar Budkovič Talan KoritnikPLANIRANJE UREDNIŠTVAOblikovanje uredniškega odbora D S S S S S O O O O OOblikovanje uredniškega tima D I I I I I S S O S OIskanje zunanjih izvajalcev O I I I I I O O O O OIskanje lokacije sedeža uredništva D I I I I I O O O I O

PRIPRAVA PRVE ŠTEVILKEPriprava koncepta časopisa D S S S S S O S S S OPriprava člankov D I I I I I S O O O OOrganiziranje informacijske povezave S O O O O O O S D S STehnično urejanje časopisa S S S S S S O D O O OIskanje sponzorjev O O O O O O O O O D O

IZBIRA TISKARNEIskanje primernih tiskarn D S O O O O O S O O OPridobivanje ponudb S O O O O O O S O O OOcenjevanje ponudb S S O O O O O S S O OIzbira njaugodnejše ponudbe D S O O O O O S S S OPodpis pogodbe D O O O O O O O O O O

fizična ali pravna oseba oziorma organizacijska enota


Štular Kastelic Rajter Paljk Dolinšek Matas Klemenc Škodlar Budkovič Talan KoritnikTRŽENJE ČASOPISAPriprava trženjskega načrta O S O O O O O S S D SOrganiziranje naročniške službe O O O O O O O O O S DPriprava spletne strani S S S S S S S S D S STrženjske akcije S O O O O O O S O D S

LANSIRANJE ČASOPISA JAVNI RAZPISMedijska promocija prve številke S O O O O O O S O D STiskanje prve številke O O O O O O O S S O ORazpečevanje prve številke O O O O O O O O O S DVzpostavitev spletne strani S S S S S S S S D S SPredstavitev prve številke D S S S S S O S S D O

KONČANJE IN POPROJEKTNA EVALVACIJAOcenjevanje uspešnosti D S S S S S S O O S SKorigiranje napak D S S S S S S S S S SOblikovanje vmesnega poročila D S S S S S S S S S S

PRIPRAVA DRUGE ŠTEVILKEPriprava člankov D I I I I I S O O O OTehnično urejanje S S S S S S O D O O OZaključevanje številke D S S S S S S O O O OTiskanje druge številke O O O O O O O S S O OOblikovanje končnega poročila D S S S S S S S S S S

fizična ali pravna oseba oziorma organizacijska enota

Priloga 9: Celostna grafična podoba časopisa Javni razpisi

Ljubljana, ponedeljek 12. februarja 2007 leto I Cena: 2,10 € • 503 SIT

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer

adipiscing elitProin consectetuer neque sit amet neque sodales pharetra. Pellentesque habitant mor-

bi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Suspendisse faucibus. Sed eget mi non ante bibendum nonummy. Morbi mattis facilisis nibh. Aenean tortor. Sed tellus. Pellentesque hendrerit lacus mollis sapien. Quisque tellus risus, eleifend nec, feugiat non, accumsan sed, enim. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Aenean diam lacus, convallis sed, egestas ut, lobortis in, tellus. Nunc pharetra diam in diam. Maecenas elit enim, aliquam vitae, fermentum a, pretium eget, ligula. Nullam faucibus, arcu vel rutrum porttitor, ante elit dapibus massa, quis accumsan tortor purus ut felis. Phasellus iaculis auctor odio. Ut at nunc. Nam mattis posuere erat.

Vivamus accumsan, ante et volutpat gravida, nulla pede euismod enim, sit amet consec-tetuer arcu magna sit amet pede. Nam egestas. Aliquam erat volutpat. Pellentesque molestie lorem id mauris. Integer tempor, arcu at commodo ultricies, sapien justo laoreet nulla, sed facilisis tellus velit ut nunc. Sed lobortis, nisi et sodales pellentesque, orci neque auctor erat, quis dignissim turpis nisl accumsan elit. Donec lectus. Nullam vel pede feugiat felis volu-tpat placerat. Aliquam tincidunt mauris a mi. Fusce eget diam sit amet ipsum facilisis vehi-cula. Aenean elit. Phasellus dignissim molestie justo. Cras turpis nulla, condimentum vitae, tempor eu, condimentum ut, justo. Duis eget odio sit amet leo egestas faucibus. Vestibulum ac massa. Cras cursus tellus in lacus. Suspendisse dapibus. Etiam ipsum risus, pellentesque sed, pretium eget, porta vel, ligula. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus.

In hac habitasse platea dictumst. Pellentesque interdum, nisi sed tincidunt vehicula, leo nunc congue dui, et nonummy mauris magna eget velit. Quisque elit nisl, viverra eu, pellentesque et, cursus vitae, turpis. Sed leo velit, tincidunt non, ultricies vel, scelerisque et, neque. Vivamus tortor arcu, facilisis in, mollis ac, venenatis et, mauris. Etiam mauris eros, facilisis vitae, vehicula et, mattis ut, orci. Sed tempor, ligula in condimentum lacinia, odio mi aliquet erat, eget laoreet nisi ante id odio. Maecenas convallis nibh feugiat purus. Maecenas quis leo a lacus vehicula cursus. Morbi gravida felis vitae turpis. Integer posuere. Integer magna mauris, cursus sed, placerat vitae, fermentum id, dolor.

Praesent eget lorem. Duis ultricies condimentum nibh. Aenean ut lacus. Quisque sce-lerisque enim sed elit. In sagittis odio ac arcu. Aenean dolor odio, vehicula quis, laoreet in, consectetuer quis, velit. Nunc metus. Suspendisse aliquet venenatis magna. Ut nec lectus non est varius porta. Sed ut lorem. Donec lacinia. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Nam ligula lectus, viverra ut, ultri-cies a, dignissim id, mauris. Fusce pretium fermentum tortor. Mauris nulla lorem, convallis tristique, mollis nec, elementum eget, est. Duis felis dui, facilisis ut, semper consequat, in-terdum eget, velit. Proin vitae turpis sed nisi nonummy tempor.

Aktualno

Marjana Novak

»Nullam vel pede feugiat felis volutpat placerat.«

Javnirazpisirazpisi1

12. februar 2007JAVNI RAZPISI2

KolofonVivamus accumsan, ante et volutpat gravida, nulla pede euismod enim, sit amet consectetuer arcu magna sit amet pede. Nam egestas. Aliquam erat volutpat. Pellentesque molestie lorem id mauris. Integer tempor, arcu at commodo ultricies, sapien justo laoreet nulla, sed facilisis

VsebinaAktualnoLorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit .................................... 1Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1)

(Uradni list RS, št. 36/04) ......................................................................................... 4Javni razpisi ............................................................................................................... 4

Blago ....................................................................................................................... 4Gradnje .................................................................................................................. 5Storitve ................................................................................................................... 5

Javni razpisi na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transpor-tnem področju ...................................................................................................... 6Blago ....................................................................................................................... 6Obvestila o oddaji naročila .................................................................................. 6Blago ....................................................................................................................... 6Gradnje ................................................................................................................ 15Storitve ................................................................................................................. 19

Beseda urednika

Pripravljen razpisLorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Proin consectetuer neque sit

amet neque sodales pharetra. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Suspendisse faucibus. Sed eget mi non ante bibendum nonummy. Morbi mattis facilisis nibh. Aenean tortor. Sed tellus. Pellentesque hendrerit lacus mollis sapien. Quisque tellus risus, eleifend nec, feugiat non, accumsan sed, enim. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Ae-nean diam lacus, convallis sed, egestas ut, lobortis in, tellus. Nunc pharetra diam in diam. Maecenas elit enim, aliquam vitae, fermentum a, pretium eget, ligula. Nullam faucibus, arcu vel rutrum porttitor, ante elit dapibus massa, quis accumsan tortor purus ut felis. Phasellus iaculis auctor odio. Ut at nunc. Nam mattis posuere erat.

Vivamus accumsan, ante et volutpat gravida, nulla pede euismod enim, sit amet consec-tetuer arcu magna sit amet pede. Nam egestas. Aliquam erat volutpat. Pellentesque mole-stie lorem id mauris. Integer tempor, arcu at commodo ultricies, sapien justo laoreet nulla, sed facilisis tellus velit ut nunc. Sed lobortis, nisi et sodales pellentesque, orci neque auctor erat, quis dignissim turpis nisl accumsan elit. Donec lectus. Nullam vel pede feugiat felis volutpat placerat. Aliquam tincidunt mauris a mi. Fusce eget diam sit amet ipsum facilisis vehicula. Aenean elit. Phasellus dignissim molestie justo. Cras turpis nulla, condimentum vitae, tempor eu, condimentum ut, justo. Duis eget odio sit amet leo egestas faucibus. Ve-stibulum ac massa. Cras cursus tellus in lacus. Suspendisse dapibus. Etiam ipsum risus, pellentesque sed, pretium eget, porta vel, ligula. Cum sociis natoque penatibus et magnis dis parturient montes, nascetur ridiculus mus.


Janez Novak

312. februar 2007

Slabo pripravljen razpisLorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Proin consectetuer neque sit

amet neque sodales pharetra. Pellentesque habitant morbi tristique senectus et netus et malesuada fames ac turpis egestas. Suspendisse faucibus. Sed eget mi non ante bibendum nonummy. Morbi mattis facilisis nibh. Aenean tortor. Sed tellus. Pellentesque hendrerit lacus mollis sapien. Quisque tellus risus, eleifend nec, feugiat non, accumsan sed, enim. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Ae-nean diam lacus, convallis sed, egestas ut, lobortis in, tellus. Nunc pharetra diam in diam. Maecenas elit enim, aliquam vitae, fermentum a, pretium eget, ligula. Nullam faucibus, arcu vel rutrum porttitor, ante elit dapibus massa, quis accumsan tortor purus ut felis. Pha-sellus iaculis auctor odio. Ut at nunc. Nam mattis posuere erat.




Fusce mi. Proin non ipsum in neque venenatis suscipit. Aliquam porttitor pede eu risus. Donec lorem orci, dictum et, fermentum et, imperdiet quis, elit. Vestibulum id sem. Morbi at eros et ante imperdiet tempus. Sed nonummy, ipsum vel ultricies rhoncus, enim dolor scelerisque ipsum, sit amet elementum massa turpis ultricies urna. Proin suscipit viverra fe-lis. Phasellus a dolor. Donec ac ligula. Aenean imperdiet facilisis magna. Suspendisse mattis malesuada pede. Aenean tincidunt auctor lacus. Donec enim risus, laoreet ut, malesuada vel, consequat a, pede. Donec quis lorem nec libero vestibulum pharetra. Suspendisse at lorem. Pellentesque mattis lacus ac mauris. In dictum orci nec mauris. In auctor tellus vel nisi. Praesent lacinia.

Donec sodales gravida neque. Nullam venenatis, ante vitae luctus elementum, augue mauris laoreet quam, luctus cursus leo elit ac odio. Aliquam pharetra accumsan pede. Ae-nean iaculis auctor nisl. Curabitur dapibus. Integer semper eros vel ante porta cursus. Pel-lentesque nunc nunc, ornare ac, ultrices ut, dictum a, velit. Pellentesque tincidunt dui at leo. Ut lectus nunc, dictum vitae, feugiat sed, dignissim sit amet, justo. Integer dapibus diam a sapien mattis aliquet. Proin volutpat neque ac nibh. Mauris rhoncus dui vel mi. Maecenas lobortis. In sodales metus eget quam mollis ullamcorper.

Phasellus non nisi non felis pulvinar euismod. Curabitur varius. Aliquam massa lacus, volutpat nec, nonummy at, eleifend ut, ipsum. Proin non elit nec eros lobortis lobortis. Pro-in tempus dictum purus. Nam porttitor purus id est. Donec scelerisque viverra nisi. Nam et justo et purus sodales pharetra. In hac habitasse platea dictumst. Nam nonummy, risus eu adipiscing fermentum, lorem sapien sodales eros, eu nonummy ante lectus in lorem. Etiam diam. Duis vulputate. Mauris pellentesque tellus a pede. Proin ac massa eget arcu volutpat pellentesque. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per incep-tos hymenaeos. Maecenas est. Pellentesque volutpat, nunc at hendrerit tempus, ligula nisi fermentum risus, eget accumsan diam sem et turpis. Donec hendrerit, tellus at consequat ultrices, nunc ante nonummy nisi, quis pellentesque orci dolor nec purus. Duis nisi est, semper vel, lobortis ut, accumsan id, neque.

Vestibulum placerat pharetra tellus. Ut velit. Vivamus nisl ante, feugiat vel, interdum in, vestibulum in, metus. Donec suscipit ipsum ac lectus. Aenean aliquam diam vel orci ornare

Peter Kvaternik

IZ PRAKSE

12. februar 2007JAVNI RAZPISI4lobortis. Aenean mollis accumsan leo. Quisque et elit. Vestibulum tincidunt velit ac urna. Phasellus hendrerit neque a metus. Etiam viverra, mi ac nonummy ullamcorper, sapien leo vestibulum enim, et interdum odio est bibendum elit. Vestibulum in justo. Aliquam enim. Integer urna mauris, tincidunt quis, pellentesque at, consectetuer a, arcu. Nulla elementum enim porta diam.

Duis luctus nisi eget mauris. Etiam pellentesque sapien ut elit. Nam sed nunc. Vestibu-lum varius orci vel justo. Aliquam luctus, augue id varius fermentum, risus justo consequat nulla, id pellentesque est est sodales lacus. Aenean eget quam. Integer diam diam, nonum-my vitae, aliquam id, venenatis sit amet, ligula. Praesent mollis eros eu justo. Ut egestas justo id elit. Suspendisse condimentum eleifend elit.

In hac habitasse platea dictumst. Cras quis lacus. Nulla dolor ligula, rhoncus non, volu-tpat ut, egestas nec, lorem. Pellentesque commodo pellentesque massa. Donec congue nulla id nibh. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos hymenaeos. Proin auctor neque eu urna. Sed ac erat. Nullam porttitor cursus nunc. Fusce luctus. Nullam eget elit fringilla orci commodo tincidunt. Etiam velit. Nam a massa eu mas-sa elementum luctus. In quis lectus eget leo porta posuere. Proin imperdiet laoreet pede. Nulla tortor ipsum, sodales nec, commodo quis, commodo vel, odio. Duis ultricies felis in dolor. In hac habitasse platea dictumst. Duis gravida nibh quis dui.

Vestibulum odio. Proin mi leo, nonummy vel, elementum quis, cursus quis, ipsum. In accumsan leo aliquam metus. Donec interdum, risus quis fermentum semper, sapien nunc ornare lectus, vel tristique erat ipsum consequat nibh. Nullam nonummy, sapien sit amet pretium adipiscing, nisl magna sodales augue, dignissim tincidunt diam sapien et risus. Morbi eu libero. Suspendisse enim tortor, feugiat nec, mollis nec, congue et, elit. Class ap-tent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per inceptos hymenaeos. Praesent ut dolor nec nunc aliquet dapibus. Maecenas lorem. Nullam ultrices. Nunc ipsum lorem, iaculis ac, condimentum at, interdum hendrerit, neque. Cras nisi felis, dictum a, faucibus id, bibendum quis, augue. Phasellus ut diam. Donec commodo suscipit est. Nullam nulla odio, varius sed, imperdiet tempor, tempor sed, pede. Aenean a risus nec pede gravida aliquet. Sed euismod est. Maecenas sagittis neque in odio.

Duis ante pede, pellentesque non, euismod a, lacinia quis, augue. Quisque facilisis felis eget neque. Sed lacus erat, ullamcorper quis, porta vitae, venenatis sit amet, sapien. Duis tincidunt lobortis quam. Quisque ac ipsum. Nunc justo ipsum, ultrices eget, lobortis vitae, congue et, augue. Donec pretium nibh eget pede. Ut vehicula sollicitudin lorem. Ut est. Donec dolor. In hac habitasse platea dictumst. Nulla facilisi. Aliquam tincidunt ultrices orci. Suspendisse ac est.

Vivamus turpis urna, faucibus ut, tempus quis, auctor at, lacus. Nulla ante. Donec tur-pis elit, laoreet eget, hendrerit quis, fringilla vel, diam. Integer sodales, sem id imperdiet pretium, urna nibh mattis orci, at dignissim est magna ac diam. Duis nisl. Praesent in erat. Etiam interdum tellus pellentesque metus. Morbi magna. Quisque consectetuer risus vitae ligula. In ornare. Maecenas nec turpis vitae sapien imperdiet condimentum. Curabitur id mi.

Ut tincidunt, mauris ac dapibus molestie, sem mauris tincidunt sapien, eget rutrum tellus urna vel ipsum. Suspendisse aliquet porttitor diam. Sed bibendum. Nullam vulputate odio quis odio. Quisque turpis. Curabitur id metus quis justo congue volutpat. Nam tellus. Fusce nibh. Proin hendrerit consectetuer purus. Aliquam id odio. Nulla laoreet elementum risus.

Vivamus vel massa. Vestibulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices po-suere cubilia Curae; Mauris a quam. Vestibulum condimentum metus non diam. Vivamus et velit quis lorem pharetra pretium. Duis aliquet neque in lorem. Nulla vehicula. Aenean ultricies. Donec elementum laoreet leo. Vivamus nec velit a metus congue mollis. Mauris tristique odio sit amet erat. Sed id ipsum quis neque ornare iaculis. Praesent suscipit. Do-nec felis. Vivamus sed arcu.

Proin imperdiet enim ac orci. Suspendisse in nulla in nisl facilisis suscipit. Proin ut lorem ac dolor auctor iaculis. Donec nunc. Donec tellus leo, egestas sit amet, fringilla vel, dapibus ac, eros. Nunc at sapien. Nullam sit amet justo ac lectus venenatis sollicitudin. Phasellus sit amet est non felis tincidunt aliquam. Nam interdum. Quisque a odio ac purus tristique interdum. Aliquam magna ante, vehicula ut, imperdiet non, rutrum at, elit. Vesti-bulum ante ipsum primis in faucibus orci luctus et ultrices posuere cubilia Curae; Mauris eget quam. Aliquam enim. Donec ullamcorper orci a orci. Integer vulputate risus eu est. In hac habitasse platea dictumst. Praesent lobortis. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Donec tincidunt ligula id tortor.

Fusce lacinia est at arcu. Integer egestas orci ut velit. Aliquam accumsan tempor diam. Proin eleifend fermentum tellus. Ut sit amet nibh non neque lacinia dictum. In risus. Qui-sque nec tellus mollis ligula eleifend condimentum. Suspendisse vitae turpis eget odio mo-lestie fringilla. Pellentesque libero urna, varius sit amet, vestibulum a, consectetuer eu, pu-rus. Nam elementum, erat id sodales ullamcorper, magna odio rutrum neque, vel accum-san nunc odio eu massa. Curabitur dictum scelerisque erat. Donec pede ligula, adipiscing sit amet, dapibus a, accumsan eget, enim. Nullam sollicitudin. Duis volutpat justo a tellus. Maecenas euismod lacus at velit. Nam ultricies metus. Proin sodales.

512. februar 2007

Janez Novak

Vaja dela mojstraLorem ipsum dolor sit amet, consectetuer adipiscing elit. Proin consectetuer neque

sit amet neque sodales pharetra?


In hac habitasse platea dictumst. Pellentesque interdum, nisi sed tincidunt vehicula, leo nunc congue dui, et nonummy mauris magna eget velit. Quisque elit nisl, viverra eu, pellentesque et, cursus vitae, turpis. Sed leo velit, tincidunt non, ultricies vel, scelerisque et, neque. Vivamus tortor arcu, facilisis in, mollis ac, venenatis et, mauris. Etiam ma-uris eros, facilisis vitae, vehicula et, mattis ut, orci. Sed tempor, ligula in condimentum lacinia, odio mi aliquet erat, eget laoreet nisi ante id odio. Maecenas convallis nibh feu-giat purus. Maecenas quis leo a lacus vehicula cursus. Morbi gravida felis vitae turpis. Integer posuere. Integer magna mauris, cursus sed, placerat vitae, fermentum id, dolor.


Fusce mi. Proin non ipsum in neque venenatis suscipit. Aliquam porttitor pede eu risus. Donec lorem orci, dictum et, fermentum et, imperdiet quis, elit. Vestibulum id sem. Morbi at eros et ante imperdiet tempus. Sed nonummy, ipsum vel ultricies rhoncus, enim dolor scelerisque ipsum, sit amet elementum massa turpis ultricies urna. Proin suscipit viverra fe-lis. Phasellus a dolor. Donec ac ligula. Aenean imperdiet facilisis magna. Suspendisse mattis malesuada pede. Aenean tincidunt auctor lacus. Donec enim risus, laoreet ut, malesuada vel, consequat a, pede. Donec quis lorem nec libero vestibulum pharetra. Suspendisse at lorem. Pellentesque mattis lacus ac mauris. In dictum orci nec mauris. In auctor tellus vel nisi. Praesent lacinia.

Donec sodales gravida neque. Nullam venenatis, ante vitae luctus elementum, au-gue mauris laoreet quam, luctus cursus leo elit ac odio. Aliquam pharetra accumsan pede. Aenean iaculis auctor nisl. Curabitur dapibus. Integer semper eros vel ante porta cursus. Pellentesque nunc nunc, ornare ac, ultrices ut, dictum a, velit. Pellentesque tinci-dunt dui at leo. Ut lectus nunc, dictum vitae, feugiat sed, dignissim sit amet, justo. Inte-ger dapibus diam a sapien mattis aliquet. Proin volutpat neque ac nibh. Mauris rhoncus dui vel mi. Maecenas lobortis. In sodales metus eget quam mollis ullamcorper.

Phasellus non nisi non felis pulvinar euismod. Curabitur varius. Aliquam massa lacus, volutpat nec, nonummy at, eleifend ut, ipsum. Proin non elit nec eros lobortis lobortis. Pro-in tempus dictum purus. Nam porttitor purus id est. Donec scelerisque viverra nisi. Nam et justo et purus sodales pharetra. In hac habitasse platea dictumst. Nam nonummy, risus eu adipiscing fermentum, lorem sapien sodales eros, eu nonummy ante lectus in lorem. Etiam diam. Duis vulputate. Mauris pellentesque tellus a pede. Proin ac massa eget arcu volutpat pellentesque. Class aptent taciti sociosqu ad litora torquent per conubia nostra, per incep-tos hymenaeos. Maecenas est. Pellentesque volutpat, nunc at hendrerit tempus, ligula nisi fermentum risus, eget accumsan diam sem et turpis. Donec hendrerit, tellus at consequat ultrices, nunc ante nonummy nisi, quis pellentesque orci dolor nec purus. Duis nisi est, semper vel, lobortis ut, accumsan id, neque.

Vestibulum placerat pharetra tellus. Ut velit. Vivamus nisl ante, feugiat vel, interdum in, vestibulum in, metus. Donec suscipit ipsum ac lectus. Aenean aliquam diam vel orci ornare

INTERVJU

12. februar 2007JAVNI RAZPISI6

Javna naročila po Zakonu o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1)

(Uradni list RS, št. 36/04)

Javni razpisiBlago

Št. 2.3.-100/07 Ob-359/07

Zavrnitev ponudbNaročnik Holding Slovenske železnice,

d.o.o. v postopku oddaje javnega naročila po odprtem postopku za »Nabava vagona za pre-voz kontejnerjev«, objavljenega v Ur. l. RS, št. 110-111 z dne 27. 10. 2006, Ob-30211/06 in Ur. l. RS, št, 123-124 z dne 1. 12. 2006, Ob-33581, je sprejel odločitev o zavrnitvi vseh prispelih ponudb. Odločitev temelji na 76. čle-nu Zakona o javnih naročilih. ZJN-1-UPB1 (Ur. l. RS, št. 36/04).

Holding Slovenske železnice, d.o.o.

Št. 17/07 Ob-297/07

Podaljšanje roka za oddajo ponudbV javnem razpisu za nakup endoskopske

opreme, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 128 z dne 8. 12. 2006, Ob-34294/06, naročnik v skladu s 25. členom ZJN-1 podaljšuje rok za oddajo in odpiranje ponudb, in sicer:

• točka IV.3.2) Pogoji za pridobitev razpi-sne dokumentacije in dopolnilne dokumen-tacije: pridobiti ju je mogoče do: 1. 2. 2007 do 10. ure;

• točka IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb in prijav za sodelovanje: 1. 2. 2007 do 10. ure;

• točka IV.3.7.2) Datum, čas in kraj: 2. 2. 2007 ob 12. uri, v sejni sobi Komercialnega sektorja, II. nadstropje, Zaloška cesta 14, 1525 Ljubljana.

Klinični center Ljubljana

Št. 3743-4 Ob-342/07

Podaljšanje rokaza predložitev ponudb

V javnem razpisu po odprtem postop-ku za blago: zamenjava motornih olj zara-di spremenjenih kakovostnih zahtev (odkup uskladiščenih motornih olj in nadomestitev odkupljenih motornih olj s sodobnejšimi v enaki fi nančni protivrednosti), objavljenem v Uradnem listu RS, št. 137-139 z dne 29. 12. 2006, Ob-36371/06, se spremenijo roki, tako da glasijo:

IV.3.2.) Rok za pridobitev razpisne doku-mentacije in dopolnilne dokumentacije: pri-dobiti ju je mogoče vsak delavnik od 8. do 14. ure do 23. 1. 2007.

IV.3.3.) Rok za sprejemanje ponudb ali pri-jav za sodelovanje: 31. 1. 2007 do 15. ure.

IV. 3.6.) Minimalni časovni okvir, v ka-terem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe: do 14. 5. 2007.

IV.3.7.2.) Datum, čas in kraj odpiranja po-nudb: 1. 2. 2007 ob 9. uri; Ljubljana, Dunajska 106, sejna soba v VIII. nadstropju.

Zavod Republike Slovenijeza blagovne rezerve

Ob-280/07

PopravekV javnem naročilu blaga za dobavo plo-

vila za potrebe inšpekcije, iskanja in reševa-nja na morju št. 430-260/2006, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 3 z dne 12. 1. 2007, Ob-102/07, se popravijo naslednje točke:

II.2.1) Celotna količina ali obseg: 1 plovilo v ocenjeni vrednosti 139.097 € (EUR) oziroma 33,333.205 SIT brez DDV.

III.1.2) Rok plačila: 30 dni od uradnega prejema računa v skladu z Zakonom o izvrše-vanju proračunov RS za leti 2007 in 2008.

III.2.1) Podatki v zvezi s statusom izva-jalca gradnje dobavitelja blaga ali ponudnika storitev ter podatki in formalnosti, ki so po-trebni za vrednotenje minimalnih zahtevanih ekonomskih, fi nančnih in tehničnih sposob-nosti:

• tehnični podatki plovila in vgraje-ne tehnične opreme – uradni podatki pro-izvajalcev;

• rok dobave: največ 6 mesecev od skleni-tve pogodbe;

• prospektni predstavitveni material (v slo-venskem, angleškem, italijanskem, nemškem ali hrvaškem jeziku);

• seznam referenc – najpomembnejših poslov oziroma dobav izdelovalca plovila s področja predmetnega javnega naročila v ob-dobju zadnjih 3 let;

• izjava ponudnika o zanesljivosti, sposob-nosti upravljanja, izkušenosti in ugledu, ter razpolaganju s kadrom in tehničnimi karakte-ristikami za izvedbo predmetnega naročila;

• izjava ponudnika o možnosti ogleda in preizkusa tovrstnega serijskega plovila;

• izjava ponudnika o zagotavljanju servisi-ranja v garancijskem in pogarancijskem času;

• izjava ponudnika o zagotovitvi dvodnev-nega usposabljanja ene posadke naročnika;

• izjava ponudnika, da bo naknadno pre-dložil zahtevane tehnične podatke in doku-mentacijo.

III.2.1.1) Pravni status – obvezna doka-zila:

• dokazilo o vpisu v register pravnih oseb – overjeno odločbo iz sodnega registra, da je ponudnik registriran za dejavnost, ki je pred-met razpisa, overjeno na sodišču ali izpis iz sodnega registra;

• dokazilo o vpisu v poslovni register za samostojne podjetnike;

• potrdilo davčnega organa države, v kateri ima ponudnik sedež, da je ponudnik poravnal vse davke in prispevke. Dokumenti so lahko originali ali fotokopije. Ponudniki, ki nimajo

sedeža v Republiki Sloveniji morajo predložiti originale ali overjene fotokopije pristojnega organa države, v kateri imajo sedež. Ponu-dniki s sedežem v Republiki Sloveniji lahko namesto dokazil predložijo ustrezne izjave: izjavo o vpisu v sodni register oziroma regi-straciji za dejavnost, ki je predmet javnega naročila; izjavo o vpisu v poslovni register Slovenije; izjavo, da ima ponudnik poravnave vse davke in prispevke;

• potrdilo Ministrstva za pravosodje, da ponudnik ni vpisan v kazensko evidenco, ki na dan roka za predložitev ponudb ni starejše od 2 mesecev (original ali fotokopija);

• potrdilo, da zoper ponudnika ni uveden ali začet postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali likvidacijski postopek;

• potrdilo, da ponudnik ni bil pravnomoč-no obsojen v katerikoli državi za prestopek v zvezi z njegovim poklicnim ravnanjem.

Ponudniki, ki imajo sedež v Republiki Slo-veniji, lahko zgoraj navedena potrdila nado-mestijo s pisno izjavo. Ponudniki, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji, morajo predložiti originalna dokazila pristojnih organov države, v kateri imajo sedež ali overjeno fotokopijo.

III.2.1.2) Ekonomske in fi nančne sposob-nosti – obvezna dokazila:

• BON 2 obrazec, ki na dan odpiranja po-nudb ni starejši od 3 mesecev oziroma ekvi-valentne bonitetne informacije ponudnikov, ki nimajo sedeža v Republiki Sloveniji in jih izdajo fi nančne institucije, kjer imajo tuji po-nudniki sedež.

IV.3.5) Jezik ali jeziki, v katerem morajo biti sestavljene ponudbe ali prijave za sodelo-vanje: slovenski.

Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano

Št. 07/07 Ob-452/07

PopravekV javnem naročilu po odprtem postopku

za javno naročilo: nakup, montaža in vzdr-ževanje fotokopirnih strojev, faksimilnih na-prav in uničevalcev dokumentov z oznako 019/2006 MZZ, objavljenem v Ur. l. RS, št. 1 z dne 5. 1. 2007, Ob-36798/06, se popravijo naslednje točke:

IV.3.2) Pogoji za pridobitev razpisne do-kumentacije in dopolnilne dokumentacije: pridobiti jo je mogoče do 29. 1. 2007.

Pogoji in način plačila: razpisna dokumen-tacija je brezplačno na voljo na internetnem naslovu http://www.mzz.gov.si (rubrika Javna naročila) oziroma pisni zahtevek za pridobitev se naslovi na Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljub ljana.

IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb ali pri-jav za sodelovanje: 29. 1. 2007 do 12. ure.

Prijave morajo do roka prispeti na naslov naročnika: Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana.

712. februar 2007 JAVNI RAZPISIIV.3.7.2) Datum, čas in kraj odpiranja po-

nudb: 29. 1. 2007 ob 13. uri; Ministrstvo za zu-nanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana.

Druge določbe objave ostanejo nespreme-njene.

Ministrstvo za zunanje zadeve

Gradnje

Št. 001/07 Ob-360/07

Obvestiloo zavrnitvi vseh ponudb

Naročnik Občina Hrastnik, Pot Vitka Pa-vliča 5, 1430 Hrastnik, Slovenija, je na podlagi 76. člena ZJN-1-UPB-1 sprejel odločitev o za-vrnitvi vseh ponudb prispelih za javno naročilo “Čistilne naprave in kanalizacijska infrastruk-tura porečja osrednje Save – čistilna naprava in kanalizacijska infrastruktura občine Hrastnik”, številka projekta CCI 2005/SI/16/C/PE/004/02, po javnem razpisu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 96 z dne 15. 9. 2006, Ob-25718/06 ter Uradnem glasilu EU 2006/S 176-187333 z dne 15. 9. 2006. Naročnik je ugotovil, da so po-nudbe nepravilne oziroma nesprejemljive, saj se je po javnem odpiranju ponudb na podlagi pregleda in ocenjevanja ugotovilo, da ponudbe ne izpolnjujejo v celoti vseh zahtev iz razpisne dokumentacije.

Datum, ko je bilo to obvestilo odposlano: 12. 1. 2007.

Občina Hrastnik

Št. 110-1/07 Ob-431/07


V Uradnem listu RS, št. 13 z dne 10. 2. 2006 je bil objavljen javni razpis za izbiro izva-jalca za »HC Koper–Izola, predor Markovec« (Ob-3308/06), dne 16. 6. 2006, št. 62-63/06 (Ob-17174/06) in dne 13. 10. 2006, št. 106/06 (Ob-28740/06) pa sta bila objavljena presta-vljena roka za predložitev ponudb.

Skladno s 25. členom ZJN-1 (Ur. l. RS, št. 39/00) ponovno podaljšujemo rok za predlo-žitev ponudb na 7. 2. 2007 do 10. ure. Odpi-ranje ponudb bo dne 7. 2. 2007 ob 11. uri. Kraj predložitve in odpiranja ponudb ostane nespremenjen.

Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji

Št. 5_2006/07 Ob-445/07

Podaljšanje rokaza oddajo ponudb

Univerza v Mariboru, Slomškov trg 15, 2000 Maribor je v Uradnem listu RS, št. 135-136 z dne 22. 12. 2006, Ob-35998/06, ob-javila javni razpis za oddajo naročila gradnje po odprtem postopku za »Novogradnja in rekonstrukcija objektov na lokaciji pohorski dvor za zagotovitev prostorskih potreb Fa-kultete za kmetijstvo UM«. V skladu s 5. od-stavkom 25. člena Zakona o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1; Ur. l. RS, št. 36/04) objavljamo spremembo rokov, in sicer se prvotna objava spremeni na naslednji način:


IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb: 5. 2. 2007 do 10. ure; Univerza v Mariboru, Slom-škov trg 15, 2000 Maribor – vložišče.

IV.3.7.2) Datum, čas in kraj odpiranja: 5. 2. 2007 ob 12. uri; Univerza v Mariboru, Slom-škov trg 15, 2000 Maribor – sejna soba.

Univerza v Mariboru

Št. 14/07 Ob-298/07

PopravekV javnem razpisu za oddajo naročila Do-

zidava in adaptacija zgradbe SNG Opera in balet Ljubljana – I. faza: Rušitve, gradbena jama, podbetoniranje odrskega stolpa, varova-nje gradbene jame (obvestilo o naročilu je bilo objavljeno v Uradnem listu RS, št. 112 dne 3. 11. 2006, Ob-30330/06 in Uradnem listu EU, št. 2006/S 206-219220, dne 27. 10. 2006), se podaljša skrajni rok za oddajo ponudb.

Novi skrajni rok za prispetje ponudb je dne 26. 1. 2007, do 10. ure na naslov: Ministr-stvo za kulturo RS, Maistrova ulica 10, SI-1000 Ljubljana.

Odpiranje ponudb bo dne 26. 1. 2007, ob 11. uri na naslovu Ministrstvo za kulturo RS, Maistrova ulica 10, SI-1000 Ljubljana, sejna soba. I. nadstropje.

Vsa dokazila, potrdila, garancija za re-snost ponudbe in ostali dokumenti ter izjave, z veljavnostjo vezano na skrajni rok odda-je ponudbe, so lahko datirani na prvotno predvideni rok odpiranja ponudb dne 30. 11. 2006 (ni potrebno prilagati novih dokumen-tov).

Prav tako ostane nespremenjena razpisna dokumentacija, vključno s pojasnili in odgo-vori na vprašanja ponudnikom št. 1 do 12, razen sprememb, ki jih je posredoval naroč-nik vsem ponudnikom, ki so dvignili razpisno dokumentacijo.

Ponudbe, ki so jih ponudniki že oddali do prvotnega roka za oddajo ponudb, to je do 27. 11. 2006, so ostale neodprte pri naročniku. Ponudniki jih lahko pri naročniku dvignejo in do novega skrajnega roka za oddajo ponudb dopolnijo ter oddajo opremljene v skladu z navodili iz točke II.8. iz razpisne dokumen-tacije.

Ponudniki pa lahko že oddane ponudbe pustijo neodprte pri naročniku in do skraj-nega novega roka za oddajo ponudb oddajo naročniku obvestilo o umiku ali spremembi ponudbe kot je to navedeno v točki II.9. iz razpisne dokumentacije.

Pri odpiranju ponudb bo strokovna komi-sija naročnika postopala kot je to navedeno v točki II.10. iz razpisne dokumentacije.

Ministrstvo za kulturo

Storitve

Št. 2-131/06-46/10 Ob-317/07

PreklicNaročnik Mestna občina Kranj, Slovenski

trg 1, Kranj, preklicuje objavo javnega razpisa za oddajo koncesije za vzdrževanje javne raz-svetljave ter svetlobno prometne signalizacije na območju Mestne občine Kranj, ki je bil ob-javljen v Uradnem listu RS, št. 123-124 z dne 1. 12. 2006, Ob-33420/06.

Mestna občina Kranj

Št. 321-211-3/2006/4 Ob-300/07


Agencija za kmetijske trge in razvoj pode-želja, je v Uradnem listu RS, št. 1 z dne 5. 1. 2007, Ob-37131/06, objavila javni razpis po odprtem postopku za dobavo testenin v cen-tralna skladišča humanitarnih organizacij.

Spremenijo se naslednje točke:IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb ali pri-

jav za sodelovanje: do 29. 1. 2007.IV.3.7.2) Datum, čas in kraj odpiranja po-

nudb: 31. 1. 2007 ob 10. uri.Agencija za kmetijske trge

in razvoj podeželja

Št. 321-211-4/2006/4 Ob-301/07


Agencija za kmetijske trge in razvoj po-deželja, je v Uradnem listu RS, št. 1 z dne 5. 1. 2007, Ob-37134/06, objavila javni razpis po odprtem postopku za dobavo koruznega zdroba v centralna skladišča humanitarnih organizacij.





Št. 321-211-5/2006/4 Ob-302/07


Agencija za kmetijske trge in razvoj po-deželja, je v Uradnem listu RS, št. 1 z dne 5. 1. 2007, Ob-37134/06, objavila javni razpis po odprtem postopku za dobavo brušenega riža v centralna skladišča humanitarnih or-ganizacij.





Št. 430-130/2006-4 Ob-381/07

SpremembaNaročnik Ministrstvo za fi nance, Carinska

uprava Republike Slovenije, Generalni carin-ski urad v skladu s 25. členom Zakona o jav-nih naročilih spreminja pogoj, ki ga je v objavi javnega razpisa št. Ob-35979/06 v Uradnem listu RS, št. 135-136 z dne 22. 12. 2006 zapi-sal v točki III.2.1.2. Ekonomske in fi nančne sposobnosti – obvezna dokazila: – obrazec BON-1/P.

Ponudnik mora namesto obrazca BON-1/P k ponudbi obvezno predložiti obra-zec BON-2.

Ministrstvo za fi nance Carinska uprava Republike Slovenije

12. februar 2007JAVNI RAZPISI8Št. 430-505/2006/20 Ob-382/07

SpremembeV javnem razpisu za oddajo naročila sto-

ritev po odprtem postopku za zavarovanje vozil MNZ in Policije, št. 430-505/2006, ob-javljenem v Uradnem listu RS, št. 128 z dne 8. 12. 2006, Ob-34535/06, se spremenijo točke II.2.1), IV.3.3), IV.3.4) in IV.3.8), in sicer:

1) V točki II.2.1) se spremeni ocenjena vrednost, ki se glasi:

II.2.1) Ocenjena vrednost brez DDV:Ocenjena vrednost brez DDV:

558,333.333,33 SIT oziroma 2,329.883,71 EUR.

Valuta: SIT/EUR (po tečaju zamenjave 239,640 SIT/EUR).

2) V točki IV.3.3) se spremeni rok za spre-jemanje zahtevkov za dokumentacijo ali za dostop do dokumentacije, ki se glasi:

IV.3.3) Rok za sprejemanje zahtevkov za dokumentacijo ali za dostop do dokumenta-cije: 22. 1. 2007 do 11. ure.

3) V točki IV.3.4) se spremeni rok za spre-jemanje ponudb ali prijav za sodelovanje, ki se glasi:


4) V točki IV.3.8) se spremeni datum odpi-ranja ponudb, ki se glasi:

IV.3.8) Pogoji odpiranja ponudb: 24. 1. 2007 ob 12. uri; Ministrstvo za notranje za-deve, Služba za javne razpise, Cankarjeva 4 (medetaža), Ljubljana, Slovenija.

Osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb: da.

Prisotni predstavniki ponudnikov morajo pred pričetkom javnega odpiranja ponudb ko-misiji izročiti pisna pooblastila za sodelovanje na javnem odpiranju.

Ministrstvo za notranje zadeve, po pooblastilu organa v sestavi

Ministrstva za notranje zadeve – Policije

Št. 16-73/06 Ob-267/07

PopravekV javnem razpisu za oddajo javnega na-

ročila za opravljanje storitev: organizacija, vodenje in izvajanje čiščenja, transportnih in kurirskih del, objavljenem v Ur. l. RS, št. 96 z dne 15. 9. 2006, Ob-25575/06, po odprtem postopku, se popravijo naslednje točke, ki pra-vilno glasijo:


IV.3.3) Rok za sprejemanje ponudb ali pri-jav za sodelovanje: naročnik mora ponudbo prejeti do 30. 1. 2007 do 9. ure.

IV.3.7.2) Datum, čas in kraj odpiranja po-nudb bo 30. 1. 2007 ob 10. uri, na lokaciji naročnika: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska cesta 1, 8000 Novo mesto (uprava, sejna soba).

Splošna bolnišnica Novo mesto

Ob-294/07

PopravekV javnem razpisu za zavarovanje premože-

nja in premoženjskih interesov, Ob-36088/06, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 135-136 z dne 22. 12. 2006, se popravijo naslednje točke:

• v točki IV.3.2), kjer je naveden rok za pri-dobitev razpisne dokumentacije 19. 1. 2007; pravilen podatek je: do 31. 1. 2007.

• v točki IV.3.6), kjer je naveden minimal-ni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe, je pravilno 90 dni od navedenega skrajnega roka za spre-jemanje ponudb.

Cankarjev dom

Javni razpisi na vodnem,

energetskem, telekomunikacij-skem in transport-

nem področju

Blago

Ob-393/07

ObvestiloNaročnik Elektro Maribor d.d. obvešča, da

je bil pred oddajo prijav za univerzalni kabel 20 kV, objava javnega razpisa po omejenem postopku v Uradnem listu RS, št. 135-136 z dne 22. 12. 2006, Ob-35819/06, vložen zahte-vek za revizijo, zato se do nadaljnjega ustavi postopek oddaje predmetnega javnega naro-čila.

Elektro Maribor Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.

Ob-395/07

ObvestiloNaročnik Elektro Maribor d.d. obvešča, da

je bil pred oddajo prijav za SN kabel 20 kV ba-ker, objava javnega razpisa po omejenem po-stopku v Uradnem listu RS, št. 135-136 z dne 22. 12. 2006, Ob-35818/06, vložen zahtevek za revizijo, zato se do nadaljnjega ustavi posto-pek oddaje predmetnega javnega naročila.

Elektro Maribor Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.

Obvestila o oddaji naročila

Blago

Št. 430-426/2006/7 Ob-182/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Re-

publika Slovenija, Ministrstvo za notranje za-deve, kontaktna oseba: Veronika Bajrič, Šte-fanova ulica 2, 1501 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/428-40-54, faks +386/1/428-57-91, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni besednjak, glavni predmet:

36.10.00.00-2, glavni besednjak, dodatni pred-meti: 30.19.10.00-4, 32.00.00.00-3.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za dobavo in mon-tažo opreme za integracijsko hišo v Mariboru, št. 430-426/2006.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 10,833.333,33 SIT.

IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 430-426/2006: Lina design d.o.o., kontaktna oseba: Matjaž Gorjan, Lju-bljanska cesta 45, 1241 Kamnik, Slovenija, tel. +386/1/839-54-60, faks +386/1/839-54-59, ele-ktronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 14,834.214 SIT (61.902,08 EUR).

V.2.1) Ali obstaja verjetnost, da se bo jav-no naročilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.

VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 7. 12. 2006.

VI.4) Število prejetih ponudb: 4.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-

mentu določil naročnik: 430-426/2006.VI.3) Ali je bilo treba javni razpis objaviti

v UL: da; Uradni list RS, št. 106 z dne 13. 10. 2006, Ob-28644/06, Uradni list RS, št. 110-111 z dne 27. 10. 2006, Ob-30310/06 (popravek).

VI.4) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Evropski sklad za begunce II.

VI.6) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-slano: 8. 1. 2007.

Ministrstvo za notranje zadeve

Št. 430-273/2006-9 Ob-200/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Mi-

nistrstvo za obrambo RS, kontaktna oseba: Sonja Jekovec, Vojkova cesta 55, 1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. 01/433-11-11, 01/230-52-25, faks 01/431-90-35, 01/471-17-30, elektronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 32.00.00.00-3.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: MORS 223/2006-PSP.

II.5) Kratek opis: nakup INMARSAT sate-litskih terminalov.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): ca. 13,750.000 SIT.

IV.1) Vrsta postopka: s pogajanji, brez predhodnega javnega razpisa.

IV.1.1) Utemeljitev izbire postopka s poga-janji brez javnega razpisa:

IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-hodne objave:

(g) gradnje/blago/storitve lahko zagotovi samo določen ponudnik, in sicer zaradi ra-zlogov, ki so:

• povezani z zaščito izključnih pravic.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-

godnejša ponudba.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno

912. februar 2007 JAVNI RAZPISInaročilo MORS 371/2006 – PSP: Cifra d.o.o., kontaktna oseba: Peter Benedik, Stegne 21c, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/511-35-50, faks 01/511-15-90.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 13,697.040 SIT.

V.2.1) Ali obstaja verjetnost, da se bo javno naročilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.

VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-

mentu določil naročnik: 430-273/2006-9.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

23. 5. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 1.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti

v UL: ne.VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-

jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: ne.


Ministrstvo za obrambo



nistrstvo za obrambo RS, kontaktna oseba: Sonja Jekovec, Vojkova cesta 55, 1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. 01/433-11-11, 01/230-52-25, faks 01/431-90-35, 01/471-17-30, elektronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: MORS 316/2006-PSP.

II.5) Kratek opis: nakup pregrade za zaščito vodnih površin z intervencijskim kolutom.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): ca. 10,000.000 SIT.




(i) naročajo se dodatne gradnje/blago/sto-ritve pod natančnimi pogoji, navedenimi v direktivah.

IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-godnejša ponudba.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo MORS 371/2006 – PSP: Webo d.o.o., kontaktna oseba: Meta Gržina, Dragomelj 84, 1230 Domžale, Slovenija, tel. 01/560-30-10, faks 01/560-30-20.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 11,439.064,10 SIT.





v UL: ne.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: ne.



Ob-207/07I.1) Uradno ime in naslov naročnika:

Agencija Republike Slovenije za javnoprav-ne evidence in storitve, kontaktna oseba: Vesna Priveršek Poglajen, Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/477-41-38, faks 01/425-67-46, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.ajpes.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 513-272/2006.II.5) Kratek opis: dobava pisarniškega ma-

teriala za centralo in izpostave AJPES v pred-videni letni količini.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 41,150.000 SIT oziroma 171.715,91 €.

IV.1) Vrsta postopka: s pogajanji, s predho-dnim javnim razpisom.


IV.1.1.1) Postopek s pogajanji s predho-dno objavo:

(a) Nepravilne ali nesprejemljive ponud-be na:

• odprti postopek.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 513-272/2006: DZS d.d., kontak-tna oseba: Franci Gorup, Dalmatinova ulica 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/586-71-42, faks 01/586-43-28, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.dzs.si.




mentu določil naročnik: 513-272/2006.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

27. 12. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 2.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti v

UL: da; Ob-29451/06 z dne 20. 10. 2006.VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-



Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve

Ob-215/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Pošta

Slovenije, d.o.o., kontaktna oseba: Bojana Raz-devšek, Slomškov trg 10, 2000 Maribor, Slove-nija, tel. 02/449-23-07, faks 02/449-23-79.

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 71/B.

II.5) Kratek opis: dobava in montaža na-prav za nemoteno napajanje – UPS.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 50,000.000 SIT.

IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 71/B: Socomec Sicon UPS, d.o.o., Savlje 89, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-vala (brez DDV): cena/vrednost pogodbe: 24,101.200 SIT.



mentu določil naročnik: 71/B.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:





Pošta Slovenije, d.o.o.



Slovenije, d.o.o., kontaktna oseba: Bojana Raz-devšek, Slomškov trg 10, 2000 Maribor, Slove-nija, tel. 02/449-23-07, faks 02/449-23-79.

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 47/B.II.5) Kratek opis: izbor dobavitelja polo

majic, puloverjev, šalov, nogavic in termo spo-dnjih hlač za leto 2007.



izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 74/B: Sanolabor, d.d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV):

1. cena po vrstah blaga: polo majica – le-tna, kratek rokav: 1.570 SIT, polo majica – le-tna, dolgi rokav: 1.750 SIT, polo majica, zim-ska: 1.630 SIT, pulover: 5.490 SIT, šal: 890 SIT, nogavice – letne: 250 SIT in nogavice – zimske: 270 SIT,

2. okvirna ponudbena vrednost: 33,326.000 SIT.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 74/B: Beti Moda, d.o.o., Tovarni-ška 2, 8330 Metlika, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-vala (brez DDV): cena po vrstah blaga: termo spodnje hlače, 2.200 SIT, okvirna ponudbena vrednost: 550.000 SIT.

12. februar 2007JAVNI RAZPISI10V.2.1) Ali obstaja verjetnost, da se bo jav-

no naročilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.








Št. 091-6-7/06 Ob-245/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Uni-

verza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, kon-taktna oseba: Andreja Žagar, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/543-77-11, faks +386/1/543-77-26, elektronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.5) Kratek opis: sukcesivna dobava elek-

trične energije.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 36,300.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 091-6-1/06: Elektro Ljubljana d.d., kontaktna oseba: Robert Jelenc, univ. dipl. org., Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/230-43-27, faks 01/430-69-15, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 0,06403 EUR/kWh.


VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:


v UL: da; Ur. l. RS, št. 120-121 z dne 24. 11. 2006, Ob-32833/06.


Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta



Slovenije, d.o.o., kontaktna oseba: Bojana Raz-devšek, Slomškov trg 10, 2000 Maribor, Slove-nija, tel. 02/449-23-07, faks 02/449-23-79, ele-ktronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: drugo.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 90-2006/JNB.

II.5) Kratek opis: izbor dobavitelja pisar-niškega, potrošnega in elektro materiala, II. faza.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 155,000.000 SIT brez DDV.

IV.1) Vrsta postopka: omejeni.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 82/B: Mladinska knjiga trgovina, d.d., Slovenska cesta 29, 1000 Ljubljana, Slo-venija.








VI.7) Drugi podatki: naročnik je na podla-gi Zakona o javnih naročilih ZJN-1 in v skladu z letnim planom nabav 20. 10. 2005 povabil kandidate, s priznano sposobnostjo k oddaji ponudbe v skladu z razpisno dokumentacijo na osnovi javnega razpisa po omejenem po-stopku za dobavo »Pisarniškega, potrošnega in elektro materiala za obdobje treh let«, II. faza.



Št. 252-3/06-11 Ob-256/07I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Splo-

šna bolnišnica ”Dr. Franca Derganca” Nova Gorica, kontaktne osebe: za predmet JN: prim. dr. Matjaž Klemenc, dr. med., spec. internist (05/33-01-140), za ekonomska vprašanja: Sto-jan Lozar, univ. dipl. ekon. (05/33-01-550), za pravna vprašanja: Katjuša Bizjak, univ. dipl. pravnica (05/33-01-580), Ulica Padlih borcev 13/a, 5290 Šempeter pri Gorici, Slovenija, tel. 05/33-01-580, faks 05/33-01-554, internetni naslov: www.bolnisnica-go.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.Kategorija storitve: 25-Priloga 1B in

27-Priloga 1B.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do

27 strinjate z objavo tega obvestila: da.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: JN ”kardiološki ultrazvočni aparat” (št.: 252-3/06).

II.5) Kratek opis: dobava kardiološkega ultrazvočnega aparata skladno z bistvenimi zahtevami naročnika (tehnične specifi kaci-je-minimalne zahtevane lastnosti predmeta javnega naročila in izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti), kot je predvide-no v razpisni dokumentaciji in vzdrževanje (servisni pregledi) za celotno eksploatacijsko dobo (8 let).

II.6) Ocenjena skupna vrednost: 33,3 mio SIT brez DPZP.


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 260-5/06 – objava v Ur. l. RS, št. 98; Ob-26077/06: EL MED servis medicinske opreme in zastopanje Aleš Gospodarič s.p., kontaktna oseba: Aleš Gospodarič, Poljska cesta 18, 2241 Spodnji Duplek, Slovenija, tel. 02/684-07-01, faks 02/684-07-02.



Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem: ni znano.



UL: da; Ob-32536/06 z dne 24. 11. 2006.VI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 8. 1. 2007.Splošna bolnišnica

”Dr. Franca Derganca” Nova Gorica


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Splo-

šna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: mitralne mehanične za-

klopke.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 2,100.000 SIT z DDV.IV.1) Vrsta postopka: s pogajanji, brez

predhodnega javnega razpisa.IV.1.1) Utemeljitev izbire postopka s poga-

janji brez javnega razpisa:IV.1.1.1) Postopek s pogajanji s predho-

dno objavo:(a) Nepravilne ali nesprejemljive ponud-

be na:• omejeni postopek.IV.1.1.2) Postopek s pogajanji po predho-

dni objavi: 1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Car-dio Medical, d.o.o., Ulica bratov Učakar 102, 1000 Ljubljana, Slovenija.





v UL: ne.VI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 11. 1. 2007.Splošna bolnišnica Maribor

1112. februar 2007 JAVNI RAZPISI Ob-270/07

Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-zum o vladnih naročilih (GPA): ne.

I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Splo-šna bolnišnica Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: rokavice-nesterilne.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez



janji brez javnega razpisa:IV.1.1.1) Postopek s pogajanji s predho-

dno objavo:a) Nepravilne ali nesprejemljive ponud-

be na:• omejeni postopek.IV.1.1.2) Postopek s pogajanji po predho-

dni objavi: 1. točka tretjega odstavka 20. člena ZJN-1.

IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana, Slovenija.








zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Lam-

brechtov dom, kontaktna oseba: Slavica Augu-štin, Šolska ul. 4, 3210 Slovenske Konjice, Slo-venija, tel. 03/757-41-00, faks 03/757-41-10, elektronska pošta: [email protected], inter-netni naslov: www.ssz-slo.si.

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: živila in material za pre-

hrano:• skupina 1 – sadje in zelenjava,• skupina 2 – meso in mesni izdelki,• skupina 3 – perutnina in perutninski iz-

delki,• skupina 4 – splošno prehrambeno bla-

go,• skupina 5 – jajca,• skupina 6 – kruh, pekovsko pecivo in

mehko sveže pecivo,• skupina 7 – mleko in mlečni izdelki,• skupina 8 – zamrznjena zelenjava, ribe

in drugi izdelki.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 171.000 EUR.IV.1) Vrsta postopka: omejeni.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 1 – sadje in zelenjava:

S.P. Plod d.o.o., Preloge 25, Zg. Ložnica, Pitus d.o.o., Pesnica 13a, Zg. Kungota.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 20.942,95 EUR, 21.511,64 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 2 – meso in mesni izdelki: Celjske mesnine d.d., Cesta v Trnovlje 17, Celje, Mesnine Žerak d.o.o., Strmolska ul. 9, 3252 Rogatec.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena: 48.329,38 EUR, 50.888, 65 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 3 – perutnina in perutnin-ski izdelki: Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10, Ptuj, Hrib d.o.o., Večje brdo 8, Dobje pri Planini.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: jav-no naročilo Skupina 4 – splošno prehrambe-no blago: Era-SV d.o.o., Prešernova 10, 3320 Velenje, Mercator SVS d.d., Ragozniška c. 8, Ptuj.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: jav-no naročilo Skupina 5 – jajca: Era-SV d.o.o., Prešernova 10, 3320 Velenje, Pitus d.o.o., Pe-snica14a, Zg. Kungota.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena: 2.620,80 EUR, 3.075,00 EUR


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 6 – kruh, pekovsko pecivo in mehko sveže pecivo: Kruh-pecivo d.d., Ul. Jožice Flander 2, 2000 Maribor, Pekarna Boč d.o.o., Zbelovo 33a, 3215 Loče.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 7 – mleko in mlečni izdel-ki: Ljubljanske mlekarne d.d., Obrat Maribor, Osojnikova 5, Maribor,

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 25.773,83 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo Skupina 8 – zamrznjena zelenjava, ribe in drugi izdelki: Brumec-Ručigaj d.o.o., Testenova 55, Mengeš, Hrib d.o.o., Večje brdo 8, Dobje pri Planini.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena: 4.528,58 EUR, 4.600,37 EUR.


VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 15.

11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 16.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti

v UL: da; Ur. l. RS, št. 111-112 z dne 15. 10. 2004, Ob-27469/04.


Lambrechtov dom Slovenske Konjice


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Ni-

grad, javno komunalno podjetje d.d., kontak-tna oseba: Majda Dolenc, Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor, Slovenija, tel. 02/45-00-300, faks 02/45-00-360, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava vozila za čiščenje

požiralnikov in kanalizacije.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 51,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 80%,• reference 10%,• rok dobave 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Dumida d.o.o., Spodnje Dobrenje 42a, 2211 Pesnica pri Mariboru.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): pogodbena vrednost: 50,659.896 SIT.




v UL: da; Uradni list RS, št. 106 z dne 13. 10. 2006.


Nigrad d.d. Maribor



grad, javno komunalno podjetje d.d., kontak-

12. februar 2007JAVNI RAZPISI12tna oseba: Majda Dolenc, Zagrebška cesta 30, 2000 Maribor, Slovenija, tel. 02/45-00-300, faks 02/45-00-360, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava računalniške

strojne in programske opreme.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 24,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 80%,• reference 10%,• rok dobave 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Lan-com d.o.o., Tržaška cesta 63, 2000 Maribor.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upo-števala (brez DDV): pogodbena vrednost 24,769.779,72 SIT.






Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava rovokopačev na-

kladačev.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 36,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 40%,• reference 20%,• rok dobave 20%,• dodatne tehnične zahteve 20%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Tera ICB d.o.o., Dolenjska cesta 244, 1000 Ljubljana.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): pogodbena vrednost 32,151.960 SIT.


VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 4. 7.

2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 2.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti



Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava stroja za vgraje-

vanje asfalta.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 27,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 70%,• reference 10%,• rok dobave 20%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Vitra-de d.o.o., Partizanska cesta 5, 2000 Maribor.





v UL: da; Uradni list RS, št. 102-103 z dne 6. 10. 2006.


Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava tovornega vozila

skupne mase 18 t z dvigalom.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 31,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 70%,• reference 10%,• rok dobave 10%,• dodatne tehnične zahteve 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: MAN gospodarska vozila Slovenije d.o.o., Brnčičeva ulica 35, 1231 Ljubljana.




2. 11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 1.

VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti v UL: da; Uradni list RS, št. 98 z dne 22. 9. 2006.


Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava tovornega vozila

skupne mase 26 t.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 70,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 70%,• reference 10%,• rok dobave 10%,• dodatne tehnične zahteve 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: MAN gospodarska vozila Slovenije d.o.o., Brnčičeva ulica 35, 1231 Ljubljana.







Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava tristranega pre-

kucnika z dvojno kabino in največjo dovolje-no maso maks. 7500 kg.


IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 80%,• reference 10%,• rok dobave 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: AC Intercar d.o.o., Ptujska cesta 132, 2000 Maribor.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala

1312. februar 2007 JAVNI RAZPISI(brez DDV): pogodbena vrednost 14,310.000 SIT.






Nigrad d.d. Maribor




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: dobava tristranega pre-

kucnika z dvojno kabino, avtodvigalom in naj-večjo dovoljeno maso maks. 7500 kg.


IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cena 80%,• reference 10%,• rok dobave 10%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: AC Intercar d.o.o., Ptujska cesta 132, 2000 Maribor.







Nigrad d.d. Maribor


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Splo-


I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: zdravila.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 1.000,000.000 SIT z DDV.IV.1) Vrsta postopka: s pogajanji, brez


janji brez javnega razpisa:IV.1.1.2) Postopek s porajanji brez pred-

hodne objave:

(h) skrajno nujni primeri, do katerih pri-de zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in so skladni z natančnimi pogoji, navedenimi v direktivah.

IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-hodne objave: 4. točka prvega odstavka 20. člena ZJN-1.

IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Au-remiana, d.o.o. Sežana, Partizanska cesta 109, 6210 Sežana, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Medias International, d.o.o., Leskoškova cesta 9D, 1000 Ljubljana, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Farmadent, d.o.o., Minařikova ulica 6, 2000 Maribor, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Gopharm, d.d. Nova Gorica, Cesta 25. junija 1D, 5000 Nova Gorica, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Salus, Ljubljana, d.d., Mašera Spasičeva ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana, Slovenija.








zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) uradno ime in naslov naročnika: Splo-


I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.

II.5) Kratek opis: obvezilni material.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez



janji brez javnega razpisa:IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-

hodne objave:(h) skrajno nujni primeri, do katerih pri-

de zaradi dogodkov, ki jih naročnik ni mogel predvideti in so skladni z natančnimi pogoji, navedenimi v direktivah.

IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-hodne objave: 4. točka prvega odstavka 20. člena ZJN-1.


lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Tosama, d.d., Šaranovičeva cesta 35, Vir, 1230 Domžale, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 2,144.833,74 SIT.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Sa-nolabor, d.d., Leskoškova 4, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 413.016 SIT.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Salus, Ljubljana, d.d., Mašera Spasičeva ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 1,306.764 SIT.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Emporio Medical, d.o.o., Prešernova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: 7.513,50 SIT.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Kemofarmacija, d.d., Cesta na Brdo 100, 1000 Ljubljana, Slovenija.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Pro-farmakon International, d.o.o., Preradovičeva ulica 20a, 2000 Maribor, Slovenija.







Št. 430-260/2006 Ob-380/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-


publika Slovenija, Ministrstvo za notranje za-

12. februar 2007JAVNI RAZPISI14deve, po pooblastilu organa v sestavi Ministr-stva za notranje zadeve – Policije, kontaktna oseba: Veronika Bajrič, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/428-40-54, faks +386/1/428-57-91, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga

je določil naročnik: javni razpis za dobavo daktiloskopskega potrošnega materiala, št. 430-260/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je dobava daktiloskopskega potrošnega mate-riala. Podrobnejši opis predmeta javnega na-ročila je naveden v razpisni dokumentaciji.



lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1: Perigon d.o.o., kontaktna oseba: Pavla Mihajlovič Fakin, Mašera-Spa-sičeva ulica 8, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/568-20-65, faks +386/1/565-47-53, elektronska pošta: [email protected].




mentu določil naročnik: 430-260/2006.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 19.


v UL: da; Uradni list RS, št. 76-77 z dne 21. 7. 2006, Ob-21139/06.


VI.7) Drugi podatki: javno naročilo se je izvedlo za obdobje 24 mesecev. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 12 mesecev.


Ministrstvo za notranje zadeve, po pooblastilu organa v sestavi Ministrstva

za notranje zadeve – Policije

Št. 14/2006 Ob-397/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Zdra-

vstveni dom Ljubljana, kontaktna oseba: Lidi-ja Novak, univ. dipl. ekon., Metelkova 9, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/300-39-49, faks +386/1/300-39-12, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.zd-lj.si.

II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: JR-14/2006.II.5) Kratek opis: pisarniški material in

obrazci v prosti prodaji.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): ocenjena letna vrednost: 35,000.000 SIT oziroma 146.052,41 EUR.


lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JR-14/2006; 1. sklop: Extra

Lux d.o.o., kontaktna oseba: Lidija Solar, Sre-diška ulica 21, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/585-46-69, faks 01/544-54-03, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena 18,849.359 SIT oziroma 78.656,98 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JR-14/2006; 2. sklop: DZS, založništvo in trgovina, d.d., kontaktna oseba: Peter Petkovšek, Dalmatinova ulica 2, 1538 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/586-71-47, faks 01/586-71-48, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 10,800.878,66 SIT oziroma 45.071,27 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JR-14/2006; 3. sklop: Extra Lux d.o.o., kontaktna oseba: Lidija Solar, Sre-diška ulica 21, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/585-46-69, faks 01/544-54-03, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena 3,883.768 SIT oziroma 16.206,68 EUR.




v UL: da; Ur. l. RS, št. 115 z dne 10. 11. 2006, Ob-31395/06.



Zdravstveni dom Ljubljana

Št. 276 Ob-399/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Dom

starejših občanov Kočevje, kontaktna oseba: Paternus Jasna, Roška cesta 22, 1330 Kočevje, Slovenija, tel. 01/89-30-235, elektronska po-šta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: JN-1/06.II.5) Kratek opis: sukcesivna dobava pre-

hrambenega blaga za dobo enega leta.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 208.646,30 EUR.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. JN-1/06, sklop 1 sveže meso in mesni izdelki: Mesarstvo Bradač, Marjan

Bradač s.p., kontaktna oseba: Marjan Bradač, Ljubljanska cesta 45, 1330 Kočevje, Slovenija, tel. 01/89-53-300.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 49.439,36 EUR.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 2 perutnin-sko meso in perutninski izdelki: Perutnina Ptuj d.d., kontaktna oseba: Mladen Mirič, Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj, Slovenija, tel. 02/74-80-100.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 3 ribe, sklop 9 zamrznjeno sadje in zelenjava: Brumec-Ru-čigaj d.o.o., kontaktna oseba: Barbara Brojan, Testenova 55, 1234 Mengeš, Slovenija, tel. 01/53-09-162.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. JN-1/06, sklop 4 mleko, sklop 5 mlečni izdelki: Pomurske mlekarne d.d., kontaktna oseba: Marjeta Šoštarič, Industrij-ska ul. 10, 9000 Murska Sobota, Slovenija, tel. 02/53-61-221.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavi-telja, izvajalca gradnje ali ponudnika stori-tev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 6 kruh, sklop 10 testenine: Žito, prehrambena indu-strija d.d., kontaktna oseba: Suzana Šimenc, Šmartinska 154, 1529 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/58-76-223.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 7 sveže sadje in zelenjava, sklop 8 konzervirano sadje in zelenjava: Domači vrt d.o.o., kontaktna oseba: Danilo Pavlovič, Križevska vas 42, 8330 Metli-ka, Slovenija, tel. 07/36-35-340.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. JN-1/06, sklop 11 zamrznjeni

1512. februar 2007 JAVNI RAZPISIizdelki iz testa: Pekarna Pečjak d.o.o., kontak-tna oseba: Ana Šilc, Dolenjska cesta 442, 1291 Škofl jica, Slovenija, tel. 01/36-01-550.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 12 jajca: Jata Emo-na d.d., kontaktna oseba: Darja Galin, Agro-kombinatska 84, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/52-81-226.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop 13 začimbe, sklop 14 čaji: Droga Kolinska d.d., kontaktna oseba: Dušan Urbajs, Kolinska ulica 1, 1544 Ljublja-na, tel. 01/47-21-500.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-1/06, sklop splošno prehram-beno blago 1, sklop 16 splošno prehrambeno blago 2: Mercator d.d., kontaktna oseba: Lidija Rogelj, Dunajska 107, 1000 Ljubljana, Sloveni-ja, tel. 01/56-03-334.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. JN-1/06, sklop 17 bio napitki: Era-SV d.o.o., kontaktna oseba: Doroteja Šti-mulak, Prešernova 10, 3320 velenje, Slovenija, tel. 03/42-68-410.








Dom starejših občanov Kočevje


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Vrtci

Občine Žalec, kontaktna oseba: Kraljič Ire-na, Tomšičeva 5, 3310 Žalec, Slovenija, tel. 03/713-14-71, faks 03/713-14-70, elektronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: št. 35/2004.II.5) Kratek opis: nabava materiala in živil

za prehrano.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 39,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: omejeni.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1. kruh, pekovsko pecivo: Pekar-na Postojna d.o.o., kontaktna oseba: Tomaž Čeligoj, Kolodvorska 5c, 6230 Postojna, Slo-venija, tel. 05/700-08-15, faks 05/700-08-20, elektronska pošta: [email protected], in-ternetni naslov: www.pekarna-postojna.si.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 2. slaščičarski izdelki: Pekarna Po-stojna d.o.o., kontaktna oseba: Tomaž Čeligoj, Kolodvorska 5c, 6230 Postojna, Slovenija, tel. 05/700-08-15, faks 05/700-08-20, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.pekarna-postojna.si.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 3. sadje, zelenjava, sveža: S.P. Plod d.o.o., kontaktna oseba: Matej Goričan, Pre-loge 25, 2316 Zgornja Ložnica, Slovenija, tel. 02/803-81-55, faks 02/803-81-59, elektronska pošta: [email protected].



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 4. mleko, mlečni izdelki: Mlekarna Celeia d.o.o., kontaktna oseba: Štefk a Topolo-vec, Arja vas 92, 3301 Petrovče, Slovenija, tel. 03/713-38-00, faks 03/713-38-41, elektronska pošta: stefk [email protected], interne-tni naslov: www.mlekarna-celeia.si.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 5. meso, mesni izdelki, jajca: Celjske mesnine d.d., kontaktna oseba: Jelka Rihter, Cesta v Trnovlje 17, 3000 Celje, Slo-venija, tel. 03/425-52-92, faks 03/425-52-50, elektronska pošta: [email protected].



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 7. ribe: Brumec-Ručigaj d.o.o., kontaktna oseba: Barbara Brojan, Testenova 55, 1234 Mengeš, Slovenija, tel. 01/530-91-70, faks 01/530-91-70, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.brumec-rucigaj.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 490.400 SIT.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 8. drobni prehrambeni izdelki: Po-slovni sistem Mercator, kontaktna oseba: Tro-pe Srečo, Slovenčeva 25, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/560-33-34, faks 01/560-33-09.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 9. zamrznjeni izdelki, za-mrznjena zelenjava: Brumec-Ručigaj d.o.o., kontaktna oseba: Barbara Brojan, Testenova 55, 1234 Mengeš, Slovenija, tel. 01/530-91-50, faks 01/530-91-70, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.brumec-rucigaj.si.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 10. čaji, suho sadje: ERA-SV d.o.o., kontaktna oseba: Milan Domunkuš, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Slovenija, tel. 02/788-00-10, faks 02/788-00-20.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 11. testenine, jušne zakuhe: ERA-SV d.o.o., kontaktna oseba: Milan Do-munkuš, Ob Dravi 3a, 2250 Ptuj, Slovenija, tel. 02/780-00-10, faks 02/788-00-20.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 12. sokovi, sirupi: Opoj Sokovi d.o.o., kontaktna oseba: Sonja Starc, Suhadole 49A, 1218 Komenda, Slovenija, tel. 01/724-03-00, faks 01/724-03-13, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.opoj-sokovi.si.



12. februar 2007JAVNI RAZPISI16VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.4) Število prejetih ponudb: 16.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objavi-

ti v UL: da; Ur. l. RS, št. 35 z dne 9. 4. 2004, Ob-9024/04.



Vrtci Občine Žalec


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Za-

vod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Področna enota Informacijski center, kontak-tna oseba: Janez Škufca, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/30-77-361, faks 01/23-12-667, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.zzzs.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni predmet, glavni besednjak: 30.23.12.00.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: HO-12-006/06-B.

II.5) Kratek opis: povečanje IBM procesor-skih zmogljivosti in dokup diskovnih polj.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 918.000 €.


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. ho-12-1: SRC.SI d.o.o., kontak-tna oseba: Mitja Svet, Tržaška cesta 116, 1001 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/242-80-00, faks 01/423-41-73, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.src.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 491.862,79 €.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. HO-12-2: Marand Inženiring d.o.o., Koprska ulica 100, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/470-31-00, faks 01/470-31-11, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.marand.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 282.388,85 €.

VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je dokumen-

tu določil naročnik: PE IC HO-12-006/06-B.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

28. 9. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 2.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objavi-




Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Področna enota Informacijski center

Ob-406/07I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Javni

stanovanjski sklad Občine Slovenske Konji-ce, kontaktna oseba: Boštjan Tašner, Mestni trg 12, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija, tel. 03/759-27-16, faks 03/575-47-67, elektronska pošta: [email protected].

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: EKLO 2006/1.

II.5) Kratek opis: sukcesivna dobava ekstra lahkega kurilnega olja.


IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-

godnejša ponudba glede na:• popust,• tehnična usposobljenost,• ekonomska usposobljenost.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. ELKO 2006/1: Oplast Ofentavšek Tone s.p., Tepanje 63, 3210 Slovenske Konjice, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): najnižja ponudba 56,983.500 SIT, najvišja ponudba 57,733.500 SIT.



VI.4) Število prejetih ponudb: 5.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objavi-



Javni stanovanjski sklad Občine Slovenske Konjice



vod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava, kontaktna oseba: Simona Petrovič, Dornava 128, 2252 Dornava, Slove-nija, tel. 02/754-02-00, faks 02/755-05-01, ele-ktronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: drugo.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.2) Druga ustrezna nomenklatura

(CPA/NACE/CPC): 40.10.00.00-3.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 581/2006-6.II.5) Kratek opis: dobava električne ener-

gije.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 12,500.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 581/2006-6: Elektro Mari-bor Javno podjetje za distribucijo električne energije d.d., kontaktna oseba: Karmen Puc, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, Slovenija, tel. 02/22-00-677, faks 02/22-00-676.



VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.

VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-mentu določil naročnik: 581/2006-6.


VI.4) Število prejetih ponudb: 1.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti




Zavod za varstvo in usposabljanje dr. Marijana Borštnarja Dornava

Št. 430/07-2007-6006 Ob-432/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-


vod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, kontaktna oseba: Nada Radin, Povšetova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/300-55-39, faks 01/232-29-64, elektronska pošta: [email protected].

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 2020 – B – 2006 – 5.II.5) Kratek opis: dobava pripravljenih

obrokov hrane za potrebe zaprtih oseb v ZPKZ Ljubljana, oddelek Novo mesto.



lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: Sodexho, Prehrana in storitve, kontaktna oseba: Miha Muhič, Železna cesta 16, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/420-58-00, faks 01/420-58-52, elektronska pošta: [email protected].




v UL: 6004/2006 z dne 19. 5. 2006.VI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 5. 1. 2007.Zavod za prestajanje kazni zapora

Ljubljana

Gradnje



publika Slovenija, Ministrstvo za notranje za-deve, po pooblastilu organa v sestavi Ministr-stva za notranje zadeve – Policije, kontaktna oseba: Veronika Bajrič, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/428-40-54, faks +386/1/428-57-91, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: gradnje.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


1712. februar 2007 JAVNI RAZPISIII.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: postopek s pogajanji brez pred-hodne objave za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Kozina, št. 430-130p/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega naročila je izvedba gradbeno obrtniških in inštalacij-skih del za potrebe PP Kozina, ki zajema re-konstrukcijo obstoječega poslovnega objekta ter obsega naslednja dela:

1. gradbena in obrtniška dela,2. zunanja ureditev,3. strojne instalacije,4. elektro instalacije – jaki tok,5. elektro instalacije – šibki tok.Predmet javnega naročila (tehnične karak-

teristike in ostale zahteve naročnika) je po-drobneje opredeljen v dokumentaciji.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 213,333.333,33 SIT.




(e) nobene ponudbe ali nobene ustrezne ponudbe na:

• odprti postopek.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 1: Gradis GP d.d., kontaktna oseba: Matjaž Petkovšek, Bukovžlak 71, 3221 Teharje, Slovenija, tel. +386/3/426-83-00, faks +386/3/426-83-33, elektronska pošta: [email protected].


V.2.1) Ali obstaja verjetnost, da se bo javno naročilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: da.

Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogod-bo verjetno oddalo podizvajalcem: delež: 45,77%.


mentu določil naročnik: 430-130p/2006.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 7.

12. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 2.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti v

UL: da; Uradni list RS, št. 46 z dne 5. 5. 2006, Ob-12658/06, Uradni list RS, št. 59 z dne 9. 6. 2006, Ob-16242/06.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Schengenski izvedbeni načrt.

VI.7) Drugi podatki: javno naročilo se je izvedlo na podlagi prej izvedenega neuspe-lega javnega razpisa za oddajo naročila gra-dnje odprtem postopku za izvedbo gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Kozina, št. 430-130/2006.






publika Slovenija, Ministrstvo za notranje za-

deve, po pooblastilu organa v sestavi Ministr-stva za notranje zadeve – Policije, kontaktna oseba: Veronika Bajrič, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/428-40-54, faks +386/1/428-57-91, elektronska pošta: [email protected].



II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za izvedbo GOI del, in sicer izvedbo elektroinštalacijskih del na Vodnikovi 43, Ljubljana in izgradnjo kabelske kanalizacije – razvod šibkotočnih povezav v Policijski akademiji Tacen, št. 430-334/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpi-sa je izvedba GOI (gradbeno obrtniških in inštalacijskih) del, in sicer izvedba elektro-inštalacijskih del na Vodnikovi 43, Ljubljana in izgradnja kabelske kanalizacije – razvod šibkotočnih povezav v Policijski akademiji Ta-cen, ki obsega naslednja sklopa:

• sklop 1: izvedba elektroinštalacijskih del na Vodnikovi 43, Ljubljana,

• sklop 2: izgradnja kabelske kanalizaci-je – razvod šibkotočnih povezav v Policijski akademiji Tacen.



izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 1 (Izvedba elektroinštalacijskih del na Vodnikovi 43, Ljubljana): Arba plus d.o.o., kontaktna oseba: Janez Šimenc, Pot v smrečje 3, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija, tel. +386/1/561-31-23, faks +386/1/561-17-86, elektronska pošta: [email protected].


V.2.1) Ali obstaja verjetnost, da se bo jav-no naročilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: da.

Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem: delež: 4,66%.

V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 2 (Izgradnja kabelske kanalizacije – razvod šibkotočnih povezav v Policijski aka-demiji Tacen): Esotech d.d., kontaktna oseba: Marko Škoberne, Preloška cesta 1, 3320 Ve-lenje, Slovenija, tel. +386/3/899-45-80, faks +386/3/899-46-02, elektronska pošta: [email protected].



Če ta verjetnost obstaja, navedite vre-dnost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem: de-lež 21,00%.




UL: da; Uradni list RS, št. 90 z dne 25. 8. 2006, Ob-23804/06.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Schengenski izvedbeni načrt, PSF 0515.









II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za prenovo velike predavalnice Policijske akademije v Tacnu, št. 430-266/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je izvedba gradbeno-obrtniških in instalacij-skih del za potrebe prenove poslovnega objek-ta in obsega: gradbena dela, obrtniška dela, elektroinstalacije - jaki tok, elektroinstalacije - telekomunikacije in strojne instalacije.



izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 430-266/2006: Arba plus d.o.o., kontaktna oseba: Janez Šimenc, Pot v smre-čje 003, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija, tel. +386/1/56-13-123, faks +386/1/561-17-86, elektronska pošta: [email protected].






v UL: da; Uradni list RS, št. 76-77 z dne 21. 7. 2006, Ob-21035/06.






zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika:

Mestna občina Novo mesto, kontaktna ose-ba: Mirko Grahek, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto, Slovenija, tel. 07/39-39-297,

12. februar 2007JAVNI RAZPISI18faks 07/39-39-272, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: http://www.novomesto.si/si//.

I.2) Vrsta naročnika: regionalna/lokalna raven.

II.1) Vrsta javnega naročila: gradnje.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 414-06-3/2004-1801, »izva-janje gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih cest«.

II.5) Kratek opis: vzdrževanje kategorizira-nih občinskih cest.


IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo:• cenovno opredeljen program vzdrževa-

nja,• rok plačila,• reference,• certifi kat kakovosti.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 24631/2006: CGP d.d., Lju-bljanska cesta 47, Novo mesto, kontaktna ose-ba: Gregor Jaklič, Ljubljanska cesta 47, 8000 Novo mesto, Slovenija, tel. 07/39-42-700, faks 07/39-42-750, elektronska pošta: [email protected].




tu določil naročnik: 414-06-3/2004-1801.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:


UL: da; Uradni list RS, št. 94 z dne 8. 9. 2006, Ob-24631/06.



Mestna občina Novo mesto


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Ob-

čina Krško, kontaktna oseba: Matjaž Pirc, Ce-sta krških žrtev 14, 8270 Krško, Slovenija, tel. 07/49-81-277, faks 07/49-81-276, elektronska pošta: matjaž[email protected], internetni naslov: www.krsko.si.


II.1) Vrsta javnega naročila: gradnje.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.2) Druga ustrezna nomenklatura

(CPA/NACE/CPC): 502.5.II.5) Kratek opis: izgradnja komunalne

infrastrukture Krško polje – vodovod Drno-vo–Brege.


IV.1) Vrsta postopka: postopek s pogajanji brez predhodne objave.


Pogajanja so bila izvedena na podlagi tre-tjega odstavka 20. člena ZJN-1-UPB1 – ne-sprejemljive ponudbe v odprtem postopku.


lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 13/VVG: TIMI Krško grad-beništvo d.o.o., kontaktna oseba: Aleš Vo-deb, Drnovo 3, 8273 Leskovec, Slovenija, tel. 07/49-01-180, faks 07/49-01-182, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (z DDV): najnižja ponudba 90,720.725 SIT.



mentu določil naročnik: 354-29/2006 O604.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:


UL: da; Ur. l. RS, št. 85-86/06, Ob-22856/06.VI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 8. 1. 2007.Občina Krško






II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za izvedbo gradbe-no obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Črnomelj – VDM in EVSP, izvedbo adap-tacije poslovnih prostorov za potrebe SENDM ter novogradnjo objekta PP Rogaška Slatina, št. 430-332/2006.

II.5) Kratek opis:Predmet javnega razpisa je izvedba grad-

beno obrtniških in inštalacijskih del za po-trebe PP Črnomelj – VDM in EVSP, izvedbo adaptacije poslovnih prostorov za potrebe SENDM ter novogradnjo objekta PP Rogaška Slatina, in sicer obsega naslednje sklope:

Sklop 1: Izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Črnomelj, ki zajema naslednja dela: 1. gradbena in obrtni-ška dela, 2. elektro inštalacije, 3. strojne inšta-lacije, 4. zunanja ureditev.

Sklop 2: Izvedba adaptacije poslovnih pro-storov za potrebe SENDM, ki zajema nasle-dnja dela: 1. gradbena in obrtniška dela, 2. strojne inštalacije, 3. elektro inštalacije.

Sklop 3: Novogradnja objekta PP Rogaška Slatina, ki zajema naslednja dela: 1. gradbena in obrtniška dela, 2. zunanja ureditev, 3. elek-tro inštalacije, 4. strojne inštalacije.



lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1 (izvedba gradbeno obr-tniških in inštalacijskih del za potrebe PP Čr-nomelj): CGP, Cestno in gradbeno podjetje d.d., kontaktna oseba: Gregor Jaklič, Ljubljan-ska c. 49, 8000 Novo mesto, Slovenija, tel. +386/7/39-42-700, faks +386/7/39-42-750, elektronska pošta: [email protected].



Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem:

• alu in ključavničarska dela: delež 16,2%,• strojno inštalacijska dela: delež 16,0%,• elektro inštalacijska dela: delež 18,2%,• telekomunikacijska dela in varovanje:

delež 7,7%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 2 (izvedba adaptacije po-slovnih prostorov za potrebe SENDM): Gra-diva d.o.o., kontaktna oseba: Ivan Seretina, Ravnikarjeva 1, 1235 Radomlje, Slovenija, tel. +386/1/724-07-85, faks +386/1/724-07-85, elektronska pošta: [email protected].




• gradbeno obrtniška dela: delež 11,22%,• obrtniška dela: delež 7,85%,• inštalacijska dela: delež 13,81%,• obrtniška in inštalacijska dela: delež

35,54%,• inštalacijska dela: delež 8,95%,• inštalacijska dela: delež 22,36%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 3 (novogradnja objekta PP Roga-ška Slatina): Gradis GP Celje d.d., kontaktna oseba: Petkovšek Matjaž, Bukovžlak 71, 3221 Teharje, Slovenija, tel. +386/3/426-83-00, faks +386/3/426-83-33, elektronska pošta: [email protected].




• alu, steklarska in fasaderska dela: delež 12,7,0%,

• elektro inštalacijska dela: delež 11,1%,• strojno inštalacijska dela: delež 15,48%,• krovsko kleparska dela: delež 4,0%,• mizarska dela: delež 2,0%.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



UL: da; Uradni list RS, št. 88 z dne 18. 8. 2006,

1912. februar 2007 JAVNI RAZPISIOb-23454/06 in Uradni list RS, št. 98 z dne 22. 9. 2006, Ob-26481/06 (popravek).










II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za izvedbo gradbe-no obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Šmarje pri Jelšah in novogradnjo poslov-nega objekta za potrebe EVSP Ostrožno, št. 430-344/2006.

II.5) Kratek opis:Predmet javnega razpisa je izvedba grad-

beno obrtniških in inštalacijskih del za potre-be PP Šmarje pri Jelšah in novogradnjo po-slovnega objekta za potrebe EVSP Ostrožno, in sicer obsega naslednja sklopa:

Sklop 1: Izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Šmarje pri Jelšah, ki zajema naslednja dela: 1. gradbeno obrtniška dela, 2. elektroinštalacije in elek-tro oprema, 3. strojne inštalacije, 4. zunanja ureditev.

Sklop 2: Novogradnja poslovnega objekta za potrebe EVSP Ostrožno, ki zajema nasle-dnja dela: 1. gradbeno obrtniška dela, 2. ele-ktroinštalacije in elektro oprema, 3. strojne inštalacije, 4. zunanja ureditev.



izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1 (izvedba gradbeno obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PP Šmarje pri Jelšah): Gradis GP Celje d.d., kontaktna ose-ba: Petkovšek Matjaž, Bukovžlak 71, 3221 Te-harje, Slovenija, tel. +386/3/426-83-00, faks +386/3/426-83-33, elektronska pošta: [email protected].




• mizarska dela: delež 3,0%,• elektro inštalacijska dela: delež 25,0%,• strojno inštalacijska dela: delež 13,0%,• alu dela: delež 7,0%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,


naročilo št. 2 (novogradnja poslovnega objek-ta za potrebe EVSP Ostrožno): Vegrad d.d., kontaktna oseba: Ivan Knofl ič, Stari trg 35, 3320 Velenje, Slovenija, tel. +386/3/896-21-20, faks +386/3/896-22-33, elektronska pošta: [email protected].




• elektro inštalacijska dela in strojno inšta-lacijska dela: delež 28,0%,

• tehnična zaščita: delež 8,3%.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



UL: da; Uradni list RS, št. 96 z dne 15. 9. 2006, Ob-25716/06 in Uradni list RS, št. 100 z dne 29. 9. 2006, Ob-27257/06 (popravek).







publika Slovenija, Ministrstvo za notranje za-deve, kontaktna oseba: Veronika Bajrič, Šte-fanova ulica 2, 1501 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/1/428-40-54, faks +386/1/428-57-91, elektronska pošta: [email protected].



II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za obnovo integra-cijske hiše v Mariboru, št. 430-425/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je obnova integracijske hiše v Mariboru, in sicer obsega naslednja dela:

1. gradbena in zaključna dela, 2. elektroin-štalacije, 3. strojne inštalacije.



izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 430-425/2006: Kodel d.o.o., kon-taktna oseba: Dragica Predin, Miklavška 59, 2311 Hoče, Slovenija, tel. +386/2/613-01-60, faks +386/2/613-01-63, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upo-števala (brez DDV): cena 49,037.266,57 SIT (204.628,88 EUR).



• elektro inštalacijska dela: delež 17,83%,• strojno inštalacijska dela: delež 33,54%.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



v UL: da; Uradni list RS, št. 106 z dne 13. 10. 2006, Ob-28649/06.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Evropski sklad za begunce II.


Ministrstvo za notranje zadeve






II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za izvedbo gradbe-no obrtniških in inštalacijskih del za potrebe PPVSPK Maribor, PP Krško in PP EVSP Pe-tanjci ter izvedbo zunanje ureditve za potrebe PP Ilirska Bistrica VDM, št. 430-381/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je izvedba gradbeno obrtniških in inštalacij-skih del za potrebe PPVSPK Maribor, PP Kr-ško in PP EVSP Petanjci ter izvedbo zunanje ureditve za potrebe PP Ilirska Bistrica VDM, in sicer obsega naslednje sklope:

Sklop 1: Izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe PPVSPK Maribor, ki zajema na-slednja dela: 1. gradbena dela, 2. zaključna dela, 3. elektroinštalacije in elektro oprema, 4. strojne inštalacije.

Sklop 2: Izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe PP Krško, ki zajema naslednja dela: 1. gradbeno obrtniška dela, 2. elektroinštalaci-je s tehnično zaščito, 3. strojne inštalacije.

Sklop 3: Izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe PP EVSP Petanjci, ki zajema na-slednja dela: 1. gradbena in obrtniška dela, 2. elektroinštalacije, 3. strojne inštalacije in oprema, 4. telekomunikacije.

Sklop 4: Izvedba zunanje ureditve za po-trebe PP Ilirska Bistrica VDM, ki zajema na-slednja dela: 1. gradbena dela, 2. elektroin-štalacije.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 394,166.666,67 SIT brez DDV.


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 1 (izvedba gradbeno obrtni-ških del za potrebe PPVSPK Maribor): Gradis GPC d.d., kontaktna oseba: Matjaž Petkov-šek, Bukovžlak 71, 3221 Teharje, Slovenija,

12. februar 2007JAVNI RAZPISI20tel. +386/3/42-68-300, faks +386/3/42-68-348, elektronska pošta: [email protected].




Delež:• prvi podizvajalec – elektro inštalacije

19,45%;• drugi podizvajalec – strojne inštalacije

23,51%;• tretji podizvajalec – kovinsko-stavbno

pohištvo 5,8%;• četrti podizvajalec – krovsko-kleparska

dela 4,89%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 2 (izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe PP Krško): Gradis GPC d.d., kon-taktna oseba: Matjaž Petkovšek, Bukovžlak 71, 3221 Teharje, Slovenija, tel. +386/3/42-68-300, faks +386/3/42-68-348, elektronska pošta: [email protected].




Delež:• prvi podizvajalec – elektro inštalacije

19,45%;• drugi podizvajalec – strojne inštalacije

23,51%;• tretji podizvajalec – kovinsko-stavbno

pohištvo 5,8%;• četrti podizvajalec – krovsko-kleparska

dela 4,89%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 3 (izvedba gradbeno obrtniških del za potrebe PP EVSP Petanjci): SGP Pom-grad d.d., kontaktna oseba: Boris Sapač, Ba-kovska c. 31, 9000 Murska Sobota, Slovenija, tel. +386/2/534-18-00, faks +386/2/534-18-25, elektronska pošta: [email protected].




Delež:• prvi podizvajalec – strojne inštalacije

10,63%;• drugi podizvajalec – tehnična zaščita

– elektro inštalacije 5,46%;• tretji podizvajalec – elektro inštalacije

14,67%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 4 (izvedba zunanje ureditve za potrebe PP Ilirska Bistrica VDM): Primor-je d.d., kontaktna oseba: Bojan Žvanut, Vi-

pavska c. 3, 5270 Ajdovščina, Slovenija, tel. +386/5/39-90-000, faks +386/5/36-90-310, elektronska pošta: [email protected].




Delež: elektroinštalacije šibki tok 9,9%.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



v UL: da; Uradni list RS, št. 100 z dne 29. 9. 2006, Ob-27053/06 in Uradni list RS, št. 112 z dne 3. 11. 2006, Ob-30944/06 (popravek).










II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: javni razpis za novogradnjo objekta PLP Brnik in ostalih državnih orga-nov, št. 430-361/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je novogradnja objekta na Brniku za potre-be PLP Brnik in ostalih državnih organov, in sicer: izdelava projektne dokumentacije za objekt Ministrstva za notranje zadeve (PLP Brnik), Ministrstva za promet in Ministrstva za fi nance (Carina) – I. in II. faza ter izdelava tehnične dokumentacije in pridobitev uprav-ne dokumentacije za objekt Ministrstva za no-tranje zadeve (PLP Brnik), izgradnja objek-ta, zunanja ureditev objekta, izvedba vseh komunalno energetskih priključkov objekta ter dobava in montaža opreme v objektu, po načelu »ključ v roke«. Predmet javnega raz-pisa je podrobneje opredeljen v razpisni do-kumentaciji.



lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1: IMOS d.d., kontaktna oseba: Mitja Majnik, Dunajska 56, 1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. +386/1/473-33-46, faks

+386/1/473-33-05, elektronska pošta: [email protected].



Delež: 7,5%VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



UL: da; Uradni list RS, št. 94 z dne 8. 9. 2006, Ob-25048/06, Uradni list RS, št. 98 z dne 22. 9. 2006, Ob-26075/06, Uradni list RS, št. 106 z dne 13. 10. 2006, Ob-28665/06.





Št. 1/07-9 Ob-338/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Dom

upokojencev Šmarje pri Jelšah, kontaktna oseba: Majda Koren, Rakeževa ulica 8, 3240 Šmarje pri Jelšah, Slovenija, tel. 03/817-14-10, faks 03/817-14-20, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: gradnje.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: G/2006.II.5) Kratek opis: adaptacija pih prostorov

v namestitvene enote v traku a v Domu upo-kojencev Šmarje pri Jelšah.


IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena – naj-

nižja vrednost skupine blaga.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javni razpis za javno naročilo se razveljavi.



UL: da; Ur. l. RS, št. 123-124 z dne 1. 12. 2006, Ob-33292/06.


Dom upokojencev Šmarje pri Jelšah


zum o vladnih naročilih (GPA): da.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Re-

publika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, kontaktna oseba: Metka Štrajhar, Maistro-va ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/478-79-05, faks 01/369-59-02, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.kultura.gov.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: gradnje.

2112. februar 2007 JAVNI RAZPISIII.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: JN-99/2006.

II.5) Kratek opis: oddaja naročila za pro-jektiranje in gradnjo po odprtem postopku za funkcionalno usposobitev objekta Grad Sne-žnik – Pristave (EŠD 8765 in 670) – objekt D in objekt T (krak B).

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 1,460.524,12 € (350,000.000 SIT).




(e) nobene ponudbe ali nobene ustrezne ponudbe na:

• odprti postopek.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-99/2006: GIVO, d.o.o. (v konzorciju s Primorje, d.d., Ajdovščina), kontaktna oseba: Franci Kozina, Dvorec Selo, Zaloška 69, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/52-00-550, faks 01/54-04-167, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.givo.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upo-števala (brez DDV): cena 1,444.782,06 € (346,227.572,39 SIT).


Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogod-bo verjetno oddalo podizvajalcem: vrednost (brez DDV): 197.212,75 €. Delež: 13,65%.





jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Evropska sredstva strukturnega sklada ESRR v okviru prve prednostne naloge EPD – ukrep 1.4. Gospodarska infrastruktura in javne storitve, instrument 1.4.04.



Storitve



nistrstvo za fi nance, kontaktna oseba: Andrej Kavčič, podsekretar, Župančičeva 3, 1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. +386/1/369-66-84, faks +386/1/369-66-89, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.si-gov.si/mf.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.

Kategorija storitve 27.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do



II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je določil naročnik: prehodni vir št. 2004-016-710.05.02 Izobraževanje notranjih revizorjev v javnem sektorju – prevajalske storitve.

II.5) Kratek opis: javno naročilo za preva-jalske storitve – prevod študijskega gradiva za Izobraževanje notranjih revizorjev javnega sektorja.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 60.000 € (48.000 € brez DDV).


godnejša ponudba glede na:• merila, navedena v razpisni dokumen-

taciji.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 2004-016-710.05.02: Revidicom, revizijska družba d.o.o., kontaktna oseba: Stanko Čokelc, Grizodlova ul. 5, 2000 Ma-ribor, Slovenija, tel. +386/2/613-69-06, faks +386/2/613-69-07, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošteva-la (brez DDV): cena 57.500 € (46.000 € brez DDV).


VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je do-

kumentu določil naročnik: prehodni vir št. 2004-016-710.05.02 Izobraževanje notranjih revizorjev v javnem sektorju – prevajalske storitve.



v UL: da; 108/2006-4068, Ob-29511/06 z dne 20. 10. 2006.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Prehodni vir št. 2004-016-710.05.02 Iz-obraževanje notranjih revizorjev v javnem sektorju.


Ministrstvo za fi nance

Ob-305/07Contract covered by by the Government

Procurmnt Agreement (GPA): no.I.1) Offi cial name and address of con-

tracting authority: Ministry of Finance of the Republic of Slovenia, contact point(s): Andrej Kavčič, Undersecretary, Županči-čeva 3, 1000 Ljubljana, Slovenia, telephone +386/1/369-66-84, fax +386/1/369-66-89, e-mail: [email protected], internet ad-dress: www.sigov.si/mf.

I.2) Type of contracting authority: body governed by public law.

II.1) Type of the public procuremnt: ser-vices.

Category of the service: 27.In case of categories from No 17 to 27, do

you agree with the publication of this notice: yes.

II.3.1) Common procurement vocabu-lary (CPV): main vocabulary, main object: 74.83.13.00-6.

II.4) File reference number attributed by the contracting authority: transition facility no. 2004-016-710.05.02; Training of Internal Auditors in Public Sector – Translation Ser-vices.

II.5) Short description: the tenderer should provide translation services for the translation of study material for the Training of Internal Auditors in Public Sector.

II.6) Estimated value of contract: (exclu-ding VAT): 60.000 € (48.000 € excluding VAT).

IV.1) Type of procedure: open.IV.2) Award criteria: the most economical-

ly advantageous in terms of:• criteria listed in the terms of reference.V.1.1) Name and address of the selected ten-

derer: contract number: 2004-016-710.05.02: Revidicom, revizijska družba, d.o.o., con-tact point(s): Stanko Čokelc, Grizoldova ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, telephone +386/2/613-69-06, faks +386/2/613-69-07, e-mail: [email protected].

V.1.2) Th e estimated total value of the con-tract. (without VAT): price 57.500 € (46.000 € excluding VAT).

V.2.1) Is it likely for the contract to be sub-contracted: no.

VI.1) Is this a non-obligatory notice: no.VI.2) File reference number attributed by

the contracting authority: transition facility no. 2004-016-710.05.02; Training of Internal Auditors in Public Sector – Translation Ser-vices.

VI.3) Date of the publication of the con-tract notice: 5. 12. 2006.

VI.4) Th e number of received off ers: 2.VI.5) Was the notice published in the Offi -

cial Gazzette of the Republic of Slovenia: yes; 108/2006-4068, Ob-29512/06 dated 20. 10. 2006.

VI.6) Does the contract apply/relate to a project/programali se javno naročilo nanaša na project/program, fi nanced by EU funds: yes; Transition facility no. 2004-016-710.05.02; Training of Internal Auditors in Public Sec-tor.

VI.8) Date, when the notice has been sent: 11. 1. 2007.

Ministry of Finance of the Republic of Slovenia


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika:

Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, kontaktna oseba: Nives Jurcan, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/478-48-00, faks 01/478-48-34, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.gu.gov.si.

II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve IB – 27.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do

27 strinjate z objavo tega obvestila: da.II.3.2) Druga ustrezna nomenklatura

(CPA/NACE/CPC): CPA 72.22.14.II.5) Kratek opis: podpora delovanju pro-

gramske opreme v sistemu distribucije.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 30,000.000 SIT brez DDV.IV.1) Vrsta postopka: odprti.

12. februar 2007JAVNI RAZPISI22IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-

godnejša ponudba glede na:• ponujena cena (60 točk),• reference vodje naloge in sodelujočih

strokovnjakov (20 točk),• metodološki pristop (20 točk).V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: IGEA d.o.o., Koprska ulica 94, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/200-76-00, faks 01/256-78-67, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: http://www.igea.si.



Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogod-bo verjetno oddalo podizvajalcem: vrednost (brez DDV): 2,000.000 SIT. Delež: 6,67%.


Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogod-bo verjetno oddalo podizvajalcem: vrednost (brez DDV): 9,500.000 SIT. Delež: 31,69%.




UL: da; Ob-4902/06 z dne 24. 2. 2006.VI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 8. 1. 2007.Geodetska uprava Republike Slovenije



nistrstvo za obrambo RS, kontaktna oseba: Jože Mokorel, Vojkova cesta 55, 1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. 01/433-11-11, 01/230-52-25, faks 01/431-90-35, 01/471-17-30, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.mors.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Storitev po prilogi IA Zakona o javnih na-

ročilih, in sicer pod št. 6. fi nančne storitve, a) zavarovalniške storitve.

II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 66.33.41.00-1, glavni besednjak, dodatni pred-meti: 66.33.42.20-8, 66.33.42.30-1.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: MORS 355/2006-ODP zavaro-vanje prevoznih sredstev MORS 2007.

II.5) Kratek opis: zavarovanje prevoznih sredstev MORS v letu 2007: cestnih motornih vozil (osebna vozila, tovorna vozila, avtobusi, priključna vozila, delovni stroji, preizkusne tablice, motocikli) in tirnih vozil ter zračnih in vodnih plovil.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez davka od prometa zavarovalnih poslov): 155,397.840 SIT oziroma 648.463,70 EUR.



naročilo št. MORS 355/2006-ODP: Zavaroval-nica Triglav d.d., kontaktna oseba: Aleš Vuga, Miklošičeva 19, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/47-47-200, faks 01/23-01-393, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez davka od prometa zavarovalnih poslov): cena 140,405.827 SIT oziroma 585.903,11 EUR.











nistrstvo za obrambo RS, kontaktna oseba: Jože Mokorel, Vojkova cesta 55, 1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. 01/433-11-11, 01/230-52-25, faks 01/431-90-35, 01/471-17-30, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.mors.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Storitev po prilogi IA Zakona o javnih na-

ročilih, in sicer pod št. 6. fi nančne storitve, a) zavarovalniške storitve.



II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: MORS 356/2006-ODP nezgo-dno zavarovanje oseb MORS 2007.

II.5) Kratek opis: nezgodno zavarovanje oseb MORS v letu 2007.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez davka od prometa zavarovalnih poslov): 104,010.798 SIT oziroma 434.029,37 EUR.


lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. MORS 356/2006-ODP: Adriatic Slovenica Zavarovalna družba d.d. Koper, kontaktna oseba: Sandi Oblak, Lju-bljanska cesta 3a, 6503 Koper, Slovenija, tel. 05/66-43-108, faks 05/66-43-402, elektronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez davka od prometa zavarovalnih poslov): cena 104,060.405,58 SIT oziroma 434.236,38 EUR.



mentu določil naročnik: 430-525/2006-25.


VI.4) Število prejetih ponudb: 3.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti v






zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Repu-

blika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino, kontaktna oseba: Tatjana Jakovljevič, Štefanova 1, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/426-57-01, faks 01/425-91-46, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: http://www.uradzamla-dino.gov.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 27.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do

27 strinjate z objavo tega obvestila: da.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.5) Kratek opis: izvajanje storitev dejav-

nosti nacionalne agencije evropskega mla-dinskega programa Mladi v akciji v obdobju 2007–2013.



godnejša ponudba glede na:• dosedanje izkušnje pri upravljanju EU

programov v Sloveniji • 10 točk,• poznavanje področja mladinskega dela

in mladinske politike v Sloveniji – 5 točk,• poznavanje evropske mladinske politike

– 5 točk,• sodelovanje ponudnika pri oblikovanju

programa Mladi v akciji – 5 točk,• urejenost administrativnega okolja orga-

nizacije pri dosedanjem delovanju – 5 točk,• število redno zaposlenih delavcev za iz-

vajanje programa – 5 točk,• poročila o opravljenih nadzorih in revizi-

jah poslovanja v obdobju – 5 točk,• pridobljen certifi kat za sistem vodenja

kakovosti po ISO 9000 – 2001 – 5 točk.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 430-16/2006: Zavod MOVIT, Or-ganizacijska enota Zavod MOVIT NA MLA-DINA, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/430-47-47, faks 01/430-47-49, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.mva.si.




v UL: da; Ur. l. RS, št. 120-121 z dne 24. 11. 2006.

VI.6) Ali se javno naročilo nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Evropski mladinski program Mladi v ak-ciji.

2312. februar 2007 JAVNI RAZPISIVI.8) Datum, ko je bilo to obvestilo odpo-

slano: 10. 1. 2007.Urad RS za mladino


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Le-

karna Ljubljana, kontaktna oseba: Ksenija Montani, univ. dipl. org., Ulica Stare pravde 11, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/230-61-20, faks 01/230-61-30, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.lekarna-lj.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve: 07.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.5) Kratek opis: širokopasovni dostop do interneta:

• sklop št. 1: uprava zavoda Lekarna Lju-bljana – optični dostop, pasovna širina mini-malno 10 Mbps / 10 Mbps; ocenjena vrednost sklopa: 5,000.000 SIT,

• sklop št. 2: poslovne enote zavoda Lekar-na Ljubljana z večjo količino prometa – xDSL dostop, pasovna širina minimalno 1 Mbps /1 Mbps; ocenjena vrednost sklopa: 9,000.000 SIT,

• sklop št. 3: poslovne enote zavoda Le-karna Ljubljana z manjšo količino prometa – xDSL dostop, pasovna širina minimalno 1 Mbps / 512 kbps; ocenjena vrednost sklopa: 1,000.000 SIT.

II.6) Ocenjena skupna vrednost: 15,000.000 SIT.


godnejša ponudba glede na:1. najnižja ponujena cena (60%),2. ponujena pričakovana minimalna hi-

trost prenosa od uporabnika (40%).V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 11/2006 – sklop št. 1: uprava zavo-da Lekarna Ljubljana – optični dostop, pasov-na širina minimalno 10 Mbps / 10 Mbps: T-2 d.o.o., kontaktna oseba: mag. Jože Zrimšek, Streliška cesta 150, 2000, Maribor, Slovenija, tel. 0590-00-000, faks 0590-00-001.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 11/2006 – Sklop št. 2: poslovne enote zavoda Lekarna Ljubljana z večjo ko-ličino prometa – xDSL dostop, pasovna širi-na minimalno 1 Mbps /1 Mbps: T-2 d.o.o., kontaktna oseba: mag. Jože Zrimšek, Streli-ška cesta 150, 2000 Maribor, Slovenija, tel. 0590-00-000, faks 0590-00-001.



V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 11/2006 – sklop št. 3: poslovne

enote zavoda Lekarna Ljubljana z manjšo ko-ličino prometa – xDSL dostop, pasovna širina minimalno 1 Mbps / 512 kbps: opomba: na-ročnik v postopku predmetnega javnega na-ročila za sklop št. 3 ni pridobil nobene pravil-ne, primerne in sprejemljive ponudbe, zato v skladu s 76. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1-UPB1) (Ur. l. RS, št. 36/04) ni mogel opraviti izbire najugodnejšega ponudnika.


11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb:• sklop št. 1: 5,• sklop št. 2: 5,• sklop št. 3: 4.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti

v UL: da; Uradni list RS, št. 112 z dne 3. 11. 2006, Ob-30921/06.



Lekarna Ljubljana


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Ob-

čina Domžale, kontaktna oseba: Jure Vrhovec, Ljubljanska 69, 1230 Domžale, Slovenija, tel. 01/72-20-100, faks 01/72-14-231, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.domzale.si.


II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve: 27.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do



II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: dobava električne energije za potrebe Občine Domžale, javnih zavodov in javnih podjetij za leti 2007 in 2008.

II.5) Kratek opis: dobava električne ener-gije za merilna mesta Občine Domžale, šol in vrtcev, komunalnega podjetja, čistilne naprave in krajevnih skupnosti v Občini Domžale za leti 2007 in 2008.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 1,147.555 EUR.


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. 40510-6/06: Elektro Ljubljana d.d., kontaktna oseba: Robert Jelenc, Sloven-ska cesta 58, 1516 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/23-04-000, faks 01/23-12-542, elektronska pošta: [email protected], in-ternetni naslov: www.elektro-ljubljana.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV):

Cena:• sklop 1: VT = 0,082877 EUR/kWh, MT =

0,040970 EUR/kWh,• sklop 2: ET javna razsvetljava = 0,062674

EUR/kWh,• sklop 3: ET ostalo = 0,061905

EUR/kWh.


VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: da.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-



v UL: da; št. 06-60813, Ob-26614/06 z dne 29. 9. 2006.



Občina Domžale


zum o vladnih naročilih (GPA): da.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Re-

publika Slovenija, Ministrstvo za kulturo, kontaktna oseba: Metka Štrajhar, Maistro-va ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/478-79-05, faks 01/369-59-02, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: www.kultura.gov.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 01.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: JN-72/2006.

II.5) Kratek opis: restavratorska dela na predmetih iz Gradu Snežnik. Naročnik je jav-no naročilo razdelil v dva sklopa, in sicer: 1. sklop: Konservatorsko restavratorski posegi na pohištvu iz Gradu Snežnik (EŠD 670) po priloženem elaboratu Restavratorskega centra št. 02/06, maj 2006; 2. sklop: Konservatorsko restavratorski posegi na slikah iz Gradu Sne-žnik (EŠD 670) po priloženem elaboratu Re-stavratorskega centra št. 03/06, maj 2006.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV):

I. sklop 174.011,02 € (41,700.000 SIT),II. sklop 104.323,15 € (25,000.000 SIT).Skupaj: 278.334,17 € (66,700.000 SIT).IV.1) Vrsta postopka: odprti; s pogajanji,

brez predhodnega javnega razpisa.IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-

hodne objave:(e) nobene ponudbe ali nobene ustrezne

ponudbe na odprti postopek.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št. JN-72/2006-II. sklop: Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost, kontaktna oseba: Lucija Močnik Ramovš, Erjavčeva 23, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/251-27-26, faks 01/251-90-71, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.alu.uni-lj.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 107.035,47 € (25,649.980 SIT).


12. februar 2007JAVNI RAZPISI24V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradenj ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN-72/2006-I. sklop: Mar-kus Piffl , kontaktna oseba: Markus Piffl , St. Peter Hauptstr. 208, 8042 Gradec, Avstrija, tel. +436643262360, faks +43316324331, elek-tronska pošta: pi@piffl .com, internetni naslov: www.restauro.at.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 136.644,01 € (32,745.369,60 SIT).



mentu določil naročnik: 403-1061/2006.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 2. 8.

2006 – II. sklop.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

26. 10. 2006 – I. sklop.VI.4) Število prejetih ponudb: 2 – II. sklop;

2 – I. sklop.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti


jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: da; Evropska sredstva strukturnega sklada ESRR v okviru prve prednostne naloge EPD – ukrep 1.4. Gospodarska infrastruktura in javne storitve, instrument 1.4.04.




zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Urad

Vlade RS za informiranje, kontaktna oseba: Jože Osterman, Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/478-25-92, faks 01/251-23-12, elektronska pošta: [email protected], inter-netni naslov: www.uvi.gov.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 26.Ali se v primeru kategorij storitev od 17 do


(CPV): glavni predmet, glavni besednjak: 92.40.00.00-5.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: Agencijske novice STA 2007.

II.5) Kratek opis:• priprava agencijskih vesti o pomembnih

svetovnih dogajanjih in pomembnih dogaja-njih v Evropski uniji;

• priprava agencijskih vesti o notranjepo-litičnih, gospodarskih, kulturnih in drugih dogajanjih v okviru Republike Slovenije ter o njenih diplomatskih aktivnostih za dnevne izdaje novic;

• priprava dnevnih in tedenskih pregledov novic v slovenskem jeziku za dnevne izdaje novic ter dnevnih in tedenskih pregledov no-vic v angleškem jeziku;

• priprava dnevnega servisa vesti o Slove-niji v angleškem jeziku;

• priprava dnevnih pregledov pomemb-nejših objav slovenskega in tujega tiska o Slo-veniji;

• priprava nabora vesti, ki jih lahko na-ročnik javno objavi na svojih spletnih por-

talih oziroma drugih gradivih, namenjenih javnosti.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 362,500.000 SIT / 1,512.685,70 EUR.




(g) gradnje/blago/storitve lahko zagotovi samo določen ponudnik, in sicer zaradi ra-zlogov, ki so:

• tehnični.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. STA 184/2006: STA d.o.o., kontaktna oseba: Lidija Pavlovčič, Tivolska 50, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/241-10-24, faks 01/434-29-70.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 1,512.685,70 EUR.







Urad Vlade RS za informiranje



vod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kontaktna oseba: Peter Rutar, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/30-77-415, faks 01/23-12-182, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.zzzs.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 15.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: direkcija-018/06-S.II.5) Kratek opis: predmet javnega naro-

čila so tiskarsko grafi čne storitve in tiskanje informativnih in izobraževalnih periodičnih in neperiodičnih gradiv Zavoda za zdravstve-no zavarovanje Slovenije z dostavo gradiva na sedež naročnika, Miklošičeva 24, Ljubljana in/ali sedež izbranemu ponudniku najbližje distribucijske enote Pošte Slovenije z vsako-kratnim naročnikovim razdelilnikom gradiv.



godnejša ponudba glede na:• končna skupna ponudbena cena: 0–65

točk,• rok izpolnitve: 0–19 točk,• reference: 0–10 točk,• plačilni rok: 0–6 točk.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,


naročilo št. direkcija – 018/06-S: Mond grafi ka d.o.o., kontaktna oseba: Dušan Hunjet, Ulica Ivana Selana 15, 1351 Brezovica, Slovenija, tel. 01/365-70-26, elektronska pošta: tajnistvo@mondgrafi ka.com.


VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-mentu določil naročnik: direkcija-018/06-S.






Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije


Agencija RS za kmetijske trge in razvoj po-deželja, kontaktna oseba: Tatjana Suhadolnik, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-94, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.aktrp.gov.si.

I.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 7.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je

določil naročnik: OMNM.IT-2/2005 – AK-TRP-2-FW.

II.5) Kratek opis: postavitev okolja za var-no e-poslovanje na ARSKTRP.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 33.383,41 EUR.

IV.1) Vrsta postopka: omejeni.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 403-1-62/2006: naročilo ni bilo oddano.

VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.4) Število prejetih ponudb: 2.VI.5) Ali je bilo treba javni razpis objaviti



VI.7) Drugi podatki:Javno naročilo zaradi nesprejemljivih po-

nudb ni bilo oddano nobenemu ponudniku.Ponudbo sta oddala 2 ponudnika. Ena po-

nudba je bila tehnično nesprejemljiva, druga pa je presegla predvidena sredstva naročni-ka.


Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja


Agencija RS za kmetijske trge in razvoj po-deželja, kontaktna oseba: Tatjana Suhadolnik, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-94, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.aktrp.gov.si.

2512. februar 2007 JAVNI RAZPISII.2) Vrsta naročnika: centralna raven.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 7.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: ARSKTRP – Oracle podpora 2007.

II.5) Kratek opis: obnova storitev Oracle tehnične podpore za leto 2007.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 39.642,80 €.



IV.1.1.2) Postopek s pogajanji brez pred-hodne objave: povezani z zaščitno izključnih pravic.

IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavi-

telja, izvajalca gradnje ali ponudnika stori-tev: javno naročilo št. 403-1-69/2006: Oracle Soft ware d.o.o., kontaktna oseba: Mitja Žakelj, Dunajska 156, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/588-88-00, faks 01/588-88-01, elektronska pošta: [email protected].








Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja



vod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kontaktna oseba: Jana Šušteršič-Ko-bal, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/47-45-661, faks 01/47-45-212, elektronska pošta: [email protected], in-ternetni naslov: www.zpiz.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve, kate-

gorija storitve 6.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni predmet, glavni besednjak: 66.33.61.00-5; dodatni predmet, glavni bese-dnjak: 66.33.62.00-6; 66.33.74.00-5.

II.3.2) Druga ustrezna nomenklatura (CPA/NACE/CPC): CPC6.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: 961-19/2006.

II.5) Kratek opis: zavarovanje premoženja in premoženjskih interesov Zavoda.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 417.292,61 EUR.


lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev:

javno naročilo št. 961-19/2006: Zavarovalni-ca Maribor d.d., kontaktna oseba: Aleš Fak, Cankarjeva ul. 3, 2507 Maribor, Slovenija, tel. 02/233-22-91, faks 02/233-25-23, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.zav-mb.si.









Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije



vod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, kontaktna oseba: Jana Šušteršič-Ko-bal, Kolodvorska ulica 15, 1518 Ljubljana, Slo-venija, tel. 01/47-45-661, faks 01/47-45-212, elektronska pošta: [email protected], in-ternetni naslov: www.zpiz.si.

I.2) Vrsta naročnika: oseba javnega prava.II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 14.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni predmet, glavni besednjak: 74.70.00.00-6.

II.3.2) Druga ustrezna nomenklatura (CPA/NACE/CPC): CPC14.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-ločil naročnik: 961-15/2006.

II.5) Kratek opis: izvajanje čiščenja poslov-nih prostorov v objektih ZPIZ (OE Celje in OE Ljubljana – Izpostava Trbovlje) in ZZZS OE Celje (OE Celje in Izpostava Žalec) ter dobava sanitarno-higienskega materiala in čistil.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 27,349.520 SIT oziroma 114.127,52 EUR.


godnejša ponudba glede na:• ponudbena cena za m2 čiščenja 80%,• reference 20%.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 961-15/2006: Manicom d.o.o., kontaktna oseba: Mateja Koncilja, Povšetova 65, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/542-53-00, faks 01/542-22-33, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.manicom.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upo-števala (brez DDV): cena 16,534.652,40 SIT, 68.997,88 EUR.








Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije




II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve 12.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je določil naročnik: javni razpis za oddajo na-ročila storitve po odprtem postopku za iz-delavo projektne dokumentacije za sanacijo elektroenergetskih sistemov in instalacij, št. 430-304/2006.

II.5) Kratek opis: predmet javnega razpisa je izdelava projektne dokumentacije za sana-cijo elektroenergetskih sistemov in instalacij v objektu MNZ, Štefanova 2.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 25,000.000 SIT brez DDV.


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 430-304/2006 (Izdelava projektne dokumentacije): Proelit d.o.o., kontaktna ose-ba: Tomaž Jevšnikar, Tbilisijska 59, 1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. +386/1/242-72-00, faks +386/1/242-72-12, elektronska pošta: [email protected].



Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem: delež: prvi podizvajalec – gradbeno. arhit. dela 20,11%; drugi podizvajalec – meritve 8,87,%.




UL: da; Uradni list RS, št. 92 z dne 1. 9. 2006,

12. februar 2007JAVNI RAZPISI26Ob-24352/06.





Obvestila o oddaji naročila

na vodnem, ener-getskem, teleko-munikacijskem in transportnem

področju

Blago

Št. 14/4265/2006 Ob-178/07Ali je to javno naročilo vključeno v Spora-

zum o vladnih naročilih (GPA: ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika:

Elektro-Slovenija, d.o.o., kontaktna oseba: Matej Mandelc, Hajdrihova 2, 1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. ++386/1/474-30-00, faks ++386/1/474-23-12, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.eles.si.

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ai gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: 195/2006.II.5) Kratek opis: nakup licence WMware.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 16,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 195/2006: Viris d.o.o., kontaktna oseba: Janja Česnik, Rozmanova ul. 2, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. ++386/1/430-34-42, faks ++386/1/430-34-43, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.viris.si.


V.4.2) Javno naročilo št. 195/2006V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: vre-

dnost (brez DDV): 8,564.265,36 SIT.V.4.2.2) Država izvora pro izvoda ali sto-

ritve:Ali je država vključena v Sporazum o vla-

dnih naročilih (GPA): ne.V.4.2.4) Uporabljena merila za oddajo: naj-

nižja cena.V.4.2.5) VarianteAli je bilo naročilo oddano ponudniku, ki

je predložil varianto: ne.V.4.2.6) Neobičajno nizke ponudbeAli so bile katere od ponudb izločene zato,

ker so bile neobičajno nizke: ne.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 19.

12. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 3.

VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-ročilu treba objaviti v UL: da.

VI.6) Oblika javnega razpisa: obvestilo o javnem naročilu.


VI.8) Drugi podatki: odprti postopek je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 120-121 z dne 24. 11. 2006.


Elektro-Slovenija, d.o.o.


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Ele-

ktro Maribor, javno podjetje za distribuci-jo električne energije d.d., kontaktna oseba: Mateja Podlesnik, Vetrinjska ulica 2, 2000 Maribor, Slovenija, tel. 02/220-00-00, faks 02/220-01-07, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.elektro-maribor.si.

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: izolatorji, opornice, obe-

sni material.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): skupna vrednost: 29,000.000 SITSklop A: izolatorji, steklo in porcelan:

17,000.000 SIT.Sklop B: kompozitni izolatorji: 3,000.000

SIT.Sklop C: opornice: 9,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 102122: Tehmar d.o.o., Panonska ulica 30, 2000 Maribor, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 20,195.000 SIT ali 84.272,24 EUR.

Sklop A: 16,638.000 SIT ali 69.429,14 EUR.

Sklop B 3,557.000 SIT ali 14.843,10 EUR.Valuta: 60 dni.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 102140: Mini tehno d.o.o., Fleku-šek 16, 2222 Jakobski dol, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: sklop C: 9,747.500 SIT ali 40.675,60 EUR.

Valuta: 60 dni.V.2) Pogodbe s podizvajalciAli obstaja verjetnost, da se bo javno naro-

čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 102122V.4.2.1) Vrednost javnega naročila:

Vrednost (brez DDV): 20,195.000 SIT ali 84.272,24 EUR; sklop A: 16,638.000 SIT ali 69.429,14 EUR, sklop B: 3,557.000 SIT ali 14.843,10 EUR.

Valuta: 60 dni.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri

uporabi evropskih specifi kacij: ne.V.4.2.4) Uporabljena merila za oddajo:

ekonomsko najugodnejša ponudba.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 102140

V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: vred-nost (brez DDV): sklop C: 9,747.500 SIT ali 40.675,60 EUR.

Valuta 60 dni.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri


ekonomsko najugodnejša ponudba.V.4.2.5) VarianteAli je bilo naročilo oddano ponudniku, ki


ker so bile neobičajno nizke: ne.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

24. 11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 3.VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-

ročilu treba objaviti v UL: da; Uradni list RS, št. 108 z dne 20. 10. 2006, Ob-29358/06.



Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo električne energije d.d.




II.1) Vrsta javnega naročila: blagoII.5) Kratek opis: NN kabli do 1 kV.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 165,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 101100: Eltima d.o.o., Šlandrova ulica 8 A, 1000 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-vala (brez DDV): cena 124,758.500 SIT ali 520.608 EUR.


čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 101100V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: vre-

dnost (brez DDV): 124,758.500 SIT ali 520.608 EUR.

Valuta: 60 dniV.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri





3. 11. 2006VI.4) Število prejetih ponudb: 4.

2712. februar 2007 JAVNI RAZPISIVI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-








II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: pisarniški material; sklop

A: barve, tonerji; sklop B: papir, tiskovine in pisarniški material.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): skupna vrednost: 41,000.000 SIT.

Sklop A: barve, tonerji: 14,000.000 SIT.Sklop B: papir, tiskovine in pisarniški ma-

terial: 27,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 101388: Extra Lux d.o.o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: sklop A: 11,759.033 SIT.

Valuta: 120 dni.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 100814: Extra Lux d.o.o., Središka ulica 21, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: sklop B: 20,842.307 SIT.



dnost (brez DDV): sklop A: 11,759.033 SIT.Valuta: 120 dni.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri


ekonomsko najugodnejša ponudba.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 100814V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: Vre-

dnost (brez DDV): sklop B: 20,842.307 SIT.Valuta: 120 dni.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri




ker so bile neobičajno nizke: ne.

VI.3) Datum oddaje javnega naročila:• sklop A: 5. 9. 2006;• sklop B: 24. 8. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 4.VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-

ročilu treba objaviti v UL: da; Uradni list RS, št. 76-77 z dne 21. 7. 2006, Ob-20754/06.







II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: razdelilna polja, celice in

stikalni bloki.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): skupna vrednost: 83,000.000 SIT.Sklop A: razdelilna NN polja in SN celice:

65,000.000 SIT.Sklop B: SN stikalni bloki (RMU-SF6 iz-

vedba): 14,000.000 SIT.Sklop C: SN stikalni bloki (RMU – vakum-

ska izvedba: 4,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 102372: Elektronabava d.o.o., Ce-sta 24. junija 3, 1000 Ljubljana, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-vala (brez DDV): cena 64,333.591,92 SIT ali 268.459,09 EUR.

Sklop A: 51,554.070 SIT ali 215.131,09 EUR.

Sklop B 12,779.521,92 SIT ali 53.328 EUR.

Valuta: 60 dniV.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja,

izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št.: 102409: MR Export – import d.o.o., Glavni trg 17b, 2000 Maribor, Slovenija.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena: sklop C: 5,437.194 SIT ali 22.689 EUR.



dnost (brez DDV): 64,333.591,92 SIT ali 268.459,09 EUR; sklop A: 51,554.070 SIT ali 215.131,09 EUR, sklop B: 12,779.521,92 SIT ali 53.328 EUR.



ekonomsko najugodnejša ponudba.

V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 102409V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: vre-

dnost (brez DDV): sklop C: 5,437.194 SIT ali 22.689 EUR.







ročilu treba objaviti v UL: da; Uradni list RS, št. 110-111 z dne 27. 10. 2006, Ob-30212/06.







II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: omara lastne porabe.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 7,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-


izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: jav-no naročilo št.: 105463: TSN d.o.o., Šentiljska cesta 49, 2000 Maribor, Slovenija.




dnost (brez DDV): 6,361.000 SIT.Valuta: 120 dni.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri





9. 11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 5.

12. februar 2007JAVNI RAZPISI28VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-








II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: telekomunikacijski in-

strumenti.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 20,000.000 SIT brez DDV.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-

godnejša ponudba.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-

lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št.: 101710: Emo Matly d.o.o., Kamniška 25, 1000 Ljubljana, Slovenija.



čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 101710.V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: vre-







ročilu treba objaviti v UL: da; Ur. l. RS, št. 83 z dne 4. 8. 2006, Ob-22137/06.



Elektro Maribor, javno podjetje za distribucijo

električne energije d.d. Maribor


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročni-

ka: Aerodrom Ljubljana, d.d., kontaktna oseba: Milan Primožič, Zg. Brnik 130A,

SI-4210 Brnik-Aerodrom, Slovenija, tel. 04/20-61-360, faks 04/20-21-623, elektronska pošta: [email protected], internetni na-slov: http://www.lju-airport.si.


(CPV): glavni predmet, glavni besednjak: 29.81.50.00; dodatni predmet, glavni bese-dnjak: 45.24.84.00.

II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je dolo-čil naročnik: dobava in montaža 4 kom mostov za dostop potnikov na letalo (Passenger Boar-ding Bridge – PBB); JN-2006-B1-A/2/MH.

II.5) Kratek opis: dobava in montaža 4 kom mostov za dostop potnikov na letalo (Passenger Boarding Bridge – PBB) z nekate-ro dodatno opremo.

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 1,600.000 EUR.

IV.1) Vrsta postopka: s pogajanji, s predho-dnim javnim razpisom.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavite-lja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. 1: Th yssenkrupp Airport Systems, S.A., kontaktna oseba: Gabriel Arra-iza Mier, Poligono Industrial Vega de Baina, s/n, ES-33682 Mieres (Asturias), Španija, tel. +34/985-446-955, faks +34/985-446-322, ele-ktronska pošta: [email protected].

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upoštevala (brez DDV): cena 1,953.900 EUR.

V.2) Pogodbe s podizvajalciAli obstaja verjetnost, da se bo javno naro-

čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: da.Če ta verjetnost obstaja, navedite vrednost

ali delež javnega naročila, ki se bo s pogodbo verjetno oddalo podizvajalcem: delež 27%.


tu določil naročnik: JN-2006-B1-A/2/MH.VI.3) Datum oddaje javnega naročila:

21. 11. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 1.VI.5) Ali je bilo obvestilo o tem javnem

naročilu treba objaviti v UL: da; Ur. l. RS, št. 76 z dne 21. 7. 2006, Ob-21172/06.




Aerodrom Ljubljana, d.d.

Ob-435/07I.1) Uradno ime in naslov naročni-

ka: Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o., Ljubljana, kontaktna oseba: Miha Je-ras, Vodovodna cesta 90, SI-1000 Ljublja-na, Slovenija, tel. +386/(0)1/580-83-32, faks +386/(0)1/580-84-07, elektronska pošta: [email protected].

II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: JN 33 kem/06.II.5) Kratek opis: dobava polielektrolita za

potrebe obratovanja CČN Ljubljana.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 100,000.000 SIT.IV.1) Vrsta postopka: odprti.


V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, izvajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno naročilo št. JN 33 kem/06: Ciba specialty che-micals Central Eastern Europe ltd., podružni-ca v Sloveniji, kontaktna oseba: Gordana Hlu-chy, Župančičeva 8, SI-1233 Dob pri Domža-lah, Slovenija, tel. +386/(0)1/72-48-318, faks +386/(0)1/72-48-319, elektronska pošta: [email protected].



čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1.V.4.2) Javno naročilo št. 1V.4.2.2) Država izvora pro izvoda ali stori-

tve: izvor iz EGS.V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri




ker so bile neobičajno nizke: ne.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-

mentu določil naročnik: JN 33 kem/06.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 1.

12. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 6.VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-

ročilu treba objaviti v UL: da; 13. 10. 2006, Ob-28669/06.




Javno podjetje Vodovod Kanalizacija d.o.o.




II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.5) Kratek opis: transformatorji.II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez

DDV): 102,000.000 SIT brez DDV.IV.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2) Merila za oddajo: ekonomsko naju-




Valuta: 90 dni.

2912. februar 2007 JAVNI RAZPISIV.2) Pogodbe s podizvajalciAli obstaja verjetnost, da se bo javno naro-








ročilu treba objaviti v UL: da; Ur. l. RS, št. 88 z dne 18. 8. 2006, Ob-23373/06, Ur. l. RS, št. 100 z dne 29. 9. 2006, Ob-26617/06 in v Ur. l. RS, št. 106 z dne 13. 10. 2006, Ob-28652/06.








II.1) Vrsta javnega naročila: blago.II.3.1) Enotni besednjak javnih naročil


II.5) Kratek opis: SN kabli 20 kV aluminij z vzdolžno zaporo.





V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-vala (brez DDV): cena 354,100.000 SIT ali 1,477.960 EUR.



dnost (brez DDV): 354,100.000 SIT ali 1,477.960 EUR.


uporabi evropskih specifi kacij: ne.

V.4.2.4) Uporabljena merila za oddajo: ekonomsko najugodnejša ponudba.

V.4.2.5) VarianteAli je bilo naročilo oddano ponudniku, ki




ročilu treba objaviti v UL: da; Ur. l. RS, št. 71 z dne 7. 7. 2006, Ob-19607/06, objava v Ur. l. RS, št. 73-74 z dne 14. 7. 2006, Ob-20121/06, Ur. l. RS, št. 90 z dne 25. 8. 2006, Ob-23565/06, Ur. l. RS, št. 108 z dne 20. 10. 2006, Ob-29612/06 in Uradnem glasilu ES št. 2006/S 137-146963, Uradnem glasilu ES št. 2006/S 131-140676, dne 13. 7. 2006 in Uradnem glasilu ES št. 2006/S 157-168826 dne 19. 8. 2006, Uradnem glasilu ES št. 2006/S 201-2013114 dne 19. 8. 2006.





Storitve


zum o vladnih naročilih (GPA): ne.I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Jav-

no podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., kon-taktna oseba: Peter Martinc, Verovškova 70, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/588-91-10, faks 01/588-97-59, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: http://www.jh-lj.si/energetika.

II.1) Vrsta javnega naročila: storitve.Kategorija storitve: 1A -12II.2) Ali gre za okvirni sporazum: ne.II.4) Oznaka javnega naročila, ki ga je do-

ločil naročnik: PD0-112/06.II.5) Kratek opis: dodatna dela pri izde-

lavi idejnega projekta v okviru pogodbe za izdelavo investicijske in projektne dokumen-tacije ter pridobitev gradbenega dovoljenja za predelavo rezervoarjev za mazut (36.000 m3) z namenom spremembe namembnosti hra-njenja goriva (namesto mazuta ekstra lahko kurilno olje).

II.6) Ocenjena skupna vrednost (brez DDV): 9,800.000 SIT (40.894,68 EUR).


IV.1.1) Razlog za izbiro postopka s pogaja-nji brez javnega razpisa:

(f) dodatne gradnje ali storitve.IV.2) Merila za oddajo: najnižja cena.V.1.1) Ime in naslov izbranega dobavitelja, iz-

vajalca gradnje ali ponudnika storitev: javno na-ročilo št. PDO-112/06: Naft a inženiring, d.o.o., kontaktna oseba: Mihael Dominko, Mlinska uli-ca 5, 9220 Lendava, Slovenija, tel. 02/577-22-50, faks 02/577-22-67, elektronska pošta: mihael.dominko@naft a-inzeniring.si, internetni naslov: http://www.naft a-lendava.si.

V.1.2) Podatki o vrednosti pogodbe ali o najnižji in najvišji ponudbi, ki se je upošte-

vala (brez DDV): izbrana cena: 9,215.000 SIT (38.453,52 EUR).


čilo s pogodbo oddalo podizvajalcem: ne.V.4.1) Število oddanih javnih naročil: 1V.4.2) Javno naročilo št. PDO-112/06V.4.2.1) Vrednost javnega naročila: Vre-

dnost (brez DDV): 9,215.000 SIT (38.453,52 EUR).

V.4.2.2) Država izvora pro izvoda ali stori-tve: izvor iz EGS.

V.4.2.3) Ali so bile narejene izjeme pri uporabi evropskih specifi kacij: ne.

V.4.2.4) Uporabljena merila za oddajo: naj-nižja cena.

V.4.2.5) VarianteAli je bilo naročilo oddano ponudniku, ki


ker so bile neobičajno nizke: ne.VI.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Referenčna številka, ki jo je doku-

mentu določil naročnik: PDO-112/06.VI.3) Datum oddaje javnega naročila: 8.

1. 2006.VI.4) Število prejetih ponudb: 1.VI.5) Ali je bilo obvestilo tem javnem na-

ročilu treba objaviti v UL: ne.VI.6) Oblika javnega razpisa: obvestilo o

javnem naročilu.VI.7) Ali se javno naročilo nanaša na pro-



Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o.

Obvestila o oddaji natečaja

Storitve

Ob-339/07I.1) Uradno ime in naslov naročnika: Sta-

novanjsko naselje, d.o.o., kontaktna oseba: Gojko Musič (041/621-369), Cesta na Brdo 49, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/252-83-90, faks 01/252-83-93, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: www.stano-vanjsko-naselje.si, v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije; Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, kontak-tna oseba: Breda Bonač Arko, udia, Vegova 8, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. 01/24-20-670, faks 01/24-20-680, elektronska pošta: [email protected], internetni naslov: http://www.arhiforum.si/.


II.1) Oznaka projekta, ki ga je določil na-ročnik: stanovanjsko naselje Stožice BS 4/2.

II.2.1) Enotni besednjak javnih naročil (CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 74.22.00.00, glavni besednjak, dodatni pred-meti: 74.25.10.00.

II.2.2) Druga ustrezna nomenklatura (CPC): arhitekturne storitve, storitve urbani-stičnega planiranja in krajinske arhitekturne storitve.

12. februar 2007JAVNI RAZPISI30Kategorija storitve 12.II.3) Opis: javni, vabljeni, projektni, ur-

banistično arhitekturni natečaj za pridobitev najprimernejših rešitev za arhitekturno zasno-vo stanovanjsko naselje Stožice BS 4/2.

V.1.1) Ime in naslov zmagovalca/zmago-valcev natečaja: vsi navedeni zneski so v bruto bruto vrednostih.

1. nagrado v vrednosti 2,500.000 SIT prej-me elaborat s šifro: 1

Avtor: Darko Lečnik, u.d.i.a.Sodelavci: Milojka Lečnik Urbar, u.d.i.a.,

Gregor Pavlin, u.d.i.a., Tadeja Loger, u.d.i.a., Miha Brezavšček, štud. arh., Jaka Sedovnik, štud. arh., Klemen Rogelj, štud. arh., Janko Mele, u.d.i.g. – konzultant za statiko.


Avtorji: Justin Bevk, u.d.i.a., Matija Bevk, u.d.i.a., Vasa J. Perović, MA BIA.

Sodelavci: N. Šprah, u.d.i.a., D. Počivašek, u.d.i.a., I. Sedušak, u.d.i.a., M. Valič, u.d.i.a., A. Šuc, u.d.i.a., B. Hartman, štud. arh., G. Ble-jec, u.d.i.g. – konzultant za promet.


Avtorji: Rafael Draksler, u.d.i.a., Jože Jaki, u.d.i.a., Jože Marinko, u.d.i.a.

Priznanje v vrednosti 1,500.000 SIT prej-me elaborat s šifro: 4

Avtorja: Andrej Mlakar, u.d.i.a., Tatjana Mahovič, u.d.i.a.

Sodelavec: Miha Bukovec.Priznanje v vrednosti 1,500.000 SIT prej-

me elaborat s šifro: 5Avtorja: mag. Andrej Černigoj, u.d.i.a., Ja-

dranka Grmek, u.d.i.a.Sodelavci: Katarina Živanović Kavčič, abs.

arh., Bojan Mrežar, u.d.i.a., Živa Ostraševski, u.d.i.a., Nika Kremžar, u.d.i.a., Nejc Černigoj, abs. arh.

V.1) Ali je to neobvezno obvestilo: ne.VI.2) Število udeležencev: 5.VI.4) Ali je bilo obvestilo o tem natečaju

treba objaviti v UL: da; Ob-23752/06 z dne 25. 8. 2006.

VI.5) Ali se ta natečaj nanaša na pro-jekt/program, ki se fi nancira iz sredstev EU: ne.


Stanovanjsko naselje d.o.o. v sodelovanju z Zbornico

za arhitekturo in prostor Slovenije

Predhodna informativna

obvestilaBlago

Ob-436/071.1) Ime, naslovi in kontaktna(-e) toč-

ka(-e): Javno podjetje Vodovod Kanalizaci-ja d.o.o., Vodovodna cesta 90, SI-1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. +386/(0)1/580-83-32, v roke: Miha Jeras, e-pošta: [email protected], faks +386/(0)1/580-84-07.

Dodatne informacije je mogoče dobiti pri: enako kot pri zgoraj navedeni(-h) kontak-tni(-h) točki(-ah).

I.2) Vrsta naročnika in glavna(-o) podro-čja(-e) dejavnosti:

• oseba javnega prava,• okolje.Naročnik izvaja postopek v imenu drugih

naročnikov: ne.II.1) Naslov naročila, ki ga je določil na-

ročnik: nabava vozil za čiščenje kanalizacije.II.2) Vrsta naročila in kraj dobave ali iz-

vedbe: blago.Glavni kraj dobave ali izvedbe: Ljubljana,

Vodovodna c. 90.Šifra NUTS: SI00E.II.3) Kratek opis vrste in količine ali vre-

dnosti blaga ali storitev: nabava vozil za čišče-nje kanalizacije.

Ocenjeni stroški brez DDV: 880.000 EUR.Razdelitev na sklope: ne.II.4) Enotni besednjak javnih naročil

(CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 34144410.

II.6) Naročilo je vključeno v sporazum o vladnih naročilih (GPA): ne.

III.2.1) Pridržana naročila: ne.VI.1) Naročilo se nanaša na projekt in/ali

program, ki se fi nancira iz sredstev skupno-sti: ne.

VI.3) Informacije o splošnem ureditvenem okviru:

Ustrezne državne internetne strani, kjer je mogoče dobiti informacije:

Davčna zakonodaja: http://www.sigov.si/durs/

Okoljska zakonodaja: http://www.sigov.si/mop/.

VI.4) Datum odpošiljanja tega obvestila: 9. 1. 2007.



ka(-e): Javno podjetje Vodovod Kanalizaci-

ja d.o.o., Vodovodna cesta 90, SI-1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. +386/(0)1/580-83-32, v roke: Miha Jeras, e-pošta: [email protected], faks +386/(0)1/580-84-07.



• oseba javnega prava,• okolje.Naročnik izvaja postopek v imenu drugih

naročnikov: ne.II.1) Naslov naročila, ki ga je določil na-

ročnik: nabava vozil za izčrpavanje in prevoz grezničnih vsebin.

II.2) Vrsta naročila in kraj dobave ali iz-vedbe: blago.

Glavni kraj dobave ali izvedbe: Ljubljana, Vodovodna c. 90.

Šifra NUTS: SI00E.II.3) Kratek opis vrste in količine ali vre-

dnosti blaga ali storitev: nabava vozil za izčr-pavanje in prevoz grezničnih vsebin.

Ocenjeni stroški brez DDV: 440.000 EUR.Razdelitev na sklope: ne.II.4) Enotni besednjak javnih naročil


II.6) Naročilo je vključeno v sporazum o vladnih naročilih (GPA): ne.

III.2.1) Pridržana naročila: ne.VI.1) Naročilo se nanaša na projekt in/ali


VI.3) Informacije o splošnem ureditvenem okviru

Ustrezne državne internetne strani, kjer je mogoče dobiti informacije:

Davčna zakonodaja: http://www.sigov.si/durs/

Okoljska zakonodaja: http://www.sigov.si/mop/



Obvestila o javnem naročilu

Blago

Ob-351/07I.1) Ime, naslovi in kontaktna(-e) toč-

ka(-e): Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec, Slovenija, kontaktna(-e) točka(-e): Vlado Turičnik, tel. 02/882-34-10, v roke: Nabav-na služba, e-pošta: [email protected], faks

Obvestila po Zakonu o javnem naročanju

(ZJN-2)(Uradni list RS, št. 36/04)

OGLAS

3112. februar 2007 JAVNI RAZPISI02/882-34-11.


Specifi kacije in dopolnilno dokumentacijo (vključno z dokumentacijo za konkurenčni dialog in dinamični nakupovalni sistem) je mogoče dobiti pri: enako kot pri zgoraj nave-deni(-h) kontaktni(-h) točki(-ah).

Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na naslov: enako kot pri zgoraj nave-deni(-h) kontaktni(-h) točki(-ah).


• zdravje.Naročnik izvaja postopek v imenu drugih

naročnikov: ne.II.1.1) Naslov naročila, ki ga je določil na-

ročnik: živila in material za prehrano.II.1.2) Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj

dobave ali izvedbe:(b) Blago.Nakup.Glavni kraj dobave: Splošna bolnišnica

Slovenj Gradec razloženo v skladišče.Šifra NUTS: SI.II.1.3) Obvestilo vključuje: javno naročilo.II.1.5) Kratek opis naročila ali nabave:• sklop A: mleko in mlečni izdelki,• sklop B/a: sveže sadje,• sklop B/b: zelenjava in ostali kmetijski

pridelki,• sklop C: kruh in pekovsko pecivo,• sklop D: mlevski izdelki in testenine,• sklop E: jajca,• sklop F/a: sveže meso,• sklop F/b: ribe in morski sadeži (zamr-

znjene ali sveže),• sklop F/c: izdelki iz mesa,• sklop F/d: perutnina,• sklop G: zmrznjena živila,• sklop H: splošno prehrambeno blago.II.1.6) Enotni besednjak javnih naročil


II.1.7) Naročilo je vključeno v Sporazum o vladnih naročilih (GPA): ne.

II.1.8) Razdelitev na sklope: da.Sklop št. 1Naslov: A) mleko in mlečni izdelki2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):

glavni besednjak, glavni predmet: 15500000.4) Navedba različnih datumov trajanja na-

ročila ali začetka/zaključka: začetek 1. 4. 2007, zaključek 31. 3. 2008.

Sklop št. 2Naslov: B/a) sveže sadje2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 3Naslov: B/b) zelenjava in ostali kmetijski

pridelki2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 4Naslov: C) kruh in pekovsko pecivo2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 5Naslov: D) mlevski izdelki in testenine2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 6Naslov: E) jajca2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 7Naslov: F/a) sveže meso2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 8Naslov: F/b) ribe in morski sadeži (zamr-

znjene ali sveže)2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 9Naslov: F/c) izdelki iz mesa2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 10Naslov: F/d) perutnina2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 11Naslov: G) zmrznjena živila2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Sklop št. 12Naslov: H) splošno prehrambeno blago2) Enotni besednjak javnih naročil (CPV):



Če je odgovor da, je treba predložiti po-nudbe za: en ali več sklopov.

II.1.9)Variante so dopustne: ne.II.2.1) Celotna količina ali obseg:• sklop A: mleko in mlečni izdelki,• sklop B/a: sveže sadje,• sklop B/b: zelenjava in ostali kmetijski

pridelki,• sklop C: kruh in pekovsko pecivo,• sklop D: mlevski izdelki in testenine,• sklop E: jajca,• sklop F/a: sveže meso,• sklop F/b: ribe in morski sadeži (zamr-

znjene ali sveže),• sklop F/c: izdelki iz mesa,• sklop F/d: perutnina,• sklop G: zmrznjena živila,• sklop H: splošno prehrambeno blago.Ocenjena vrednost brez DDV: 380.000

EUR.

II.2.2) Opcije: ne.II.3) Trajanje naročila ali rok za zaključek:

začetek 1. 4. 2007; zaključek 31. 3. 2008.III.1.1) Obvezni depoziti in jamstva:Finančno zavarovanje:• za resnost ponudbe: bančna garancija ali

menica (podrobnosti v razpisni dokumenta-ciji),

• za dobro izvedbo pogodbenih obvezno-sti: fi nančno zavarovanje defi nirano v razpisni dokumentaciji.

III.1.2) Glavni pogoji fi nanciranja in pla-čilna ureditev ter/ali sklic na ustrezne določbe, ki to urejajo: plačilo 60 dni.

III.1.4) Drugi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila: ne.

IIl.2.2) Poslovna in fi nančna sposobnost:Informacije in formalnosti, ki so potrebne

za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:ZJN-2: v skladu z določili 41., 42., 43. in

44. člena Podrobnosti v razpisni dokumen-taciji.

IIl.2.4) Pridržana naročila: ne.IV.1.1) Vrsta postopka: odprti.IV.2.1) Merila za oddajo: najnižja cena.IV.2.2) Uporabljena bo elektronska draž-

ba: ne.IV.3.1) Referenčna številka dokumenta, ki

jo je določil naročnik: 2/2007.IV.3.2) Prejšnje objave v zvezi z istim na-

ročilom: ne.IV.3.3) Pogoji za pridobitev specifi kacij in

dopolnilne dokumentacije ali opisne doku-mentacije: rok za sprejemanje zahtevkov za dokumentacijo ali za dostop do dokumenta-cije: 1. 3. 2007 do 10. ure.

Dokumentacija se plačuje: da.Cena: 35 EUR.Pogoji in način plačila: znesek je po-

trebno nakazati pred dvigom razpisne do-kumentacije na transakcijski račun št.: 01100-6030278961. Potrdilo o plačilu pošljite po faksu (02/88-23-411) s pripisom točnega naslova in davčne številke za pošiljanje razpi-sne dokumentacije po pošti ali tudi elektron-sko (e-naslov).


IV.3.6) Jeziki, v katerih morajo biti sesta-vljene ponudbe ali prijave za sodelovanje: slo-venski.

IV.3.7) Minimalni časovni okvir, v kate-rem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe: 90 dni od datuma, določenega za sprejemanje ponudb.

IV.3.8) Pogoji odpiranja ponudb: 6. 3. 2007 ob 12. uri; Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, sejna soba, uprava.

Osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb: da; pooblaščeni predstavniki ponu-dnikov s pooblastili.

VI.1) Javno naročilo se ponavlja: ne.VI.2) Naročilo se nanaša na projekt in/ali



Splošna bolnišnica Slovenj Gradec

Storitve

Ob-179/07I.1) Ime, naslovi in kontakt na(-e) točka(-e):

Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, Slovenija, tel. +386/(0)1/241-85-00,

12. februar 2007JAVNI RAZPISI32v roke: Tone Vidmar, e-pošta: [email protected], faks +386/(0)1/309-45-91.

Internetni naslov naročnika: http://www.uni-lj.si.

I) Naslovi in kontaktne točke, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije: Pra-etor d.o.o., Aljaževa 7, 1000 Ljubljana, Slo-venija, tel. 00386/(0)1/590-75-600, v roke: Uroš Škufca, e-pošta: [email protected], faks 00386/(0)1/590-75-609, internetni naslov: http://www.praetor.si.

II) Naslovi in kontaktne točke, kjer je mo-goče dobiti specifi kacije in dopolnilno doku-mentacijo (vključno z dokumentacijo za kon-kurenčni dialog in dinamični nakupovalni sistem): Praetor d.o.o., Aljaževa 7, 1000 Lju-bljana, Slovenija, tel. 00386/(0)1/590-75-600, v roke: Uroš Škufca, e-pošta: [email protected], faks 00386/(0)1/590-75-609, internetni na-slov: http://www.praetor.si.

Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na naslov: enako kot pri zgoraj nave-deni(-h) kontaktni(-h) točki(-ah).


• oseba javnega prava;• izobraževanje.Naročnik izvaja postopek v imenu drugih

naročnikov: ne.II.1.1) Naslov naročila, ki ga je določil na-

ročnik: prenova in vzdrževanje informacijske-ga sistema e-študent.

II.1.2) Vrsta naročila in mesto gradnje, kraj dobave ali izvedbe:

(c) Storitve.Kategorija storitve: št. 07.Glavni kraj izvedbe: Ljubljana.Šifra NUTS: SI00E.II.1.3) Obvestilo vključuje: javno naroči-

lo.II.1.5) Kratek opis naročila ali nabave:

izvedba prenove informacijskega sistema »e-Študent-3G«, njegovo redno mesečno vzdrževanje in izvedba zahtevanih sprememb oziroma nadgradenj.

II.1.6) Enotni besednjak javnih naročil (CPV): glavni besednjak, glavni predmet: 72222200, dodatni predmet(-i): 72212000, 50312510.

II.1.7) Naročilo je vključeno v Sporazum o vladnih naročilih (GPA): ne.

II.1.8) Razdelitev na sklope: ne.II.1.9) Variante so dopustne: ne.II.2.2) Opcije: ne.II.3) Trajanje naročila ali rok za zaključek:

80 mesecev od oddaje naročila.III.1.1) Obvezni depoziti in jamstva: ban-

čna garancija ali ekvivalentno kavcijsko zava-rovanje za resnost ponudbe v vrednosti 15.000 EUR, z veljavnostjo 90 dni od roka za oddajo ponudb.

III.1.3) Pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji bo naro-čilo oddano: v primeru da kandidat nastopa s partnerji ali podizvajalci: pogodba o izvedbi predmeta javnega naročila (partnerska po-godba ali pogodba s podizvajalcem).

III.1.4) Drugi posebni pogoji, ki veljajo za izvedbo naročila: ne.

III.2.1) Osebni status gospodarskih subjek-tov, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register:

Informacije in formalnosti, ki so potrebne za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:

I. Ponudnik in vsak njegov zakoniti za-stopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih de-

janj, določenih v prvem odstavku 42. člena ZJN-2. Dokazila: posebne listine v tej točki ni potrebno predložiti. Naročnik bo štel, da je ponudnik s podpisom ponudbe podal lastno izjavo, da ponudnik (in vsak njegovi zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo), ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena ZJN-2, ter da je od zgoraj naštetih fi zičnih oseb pri-dobil njihovo soglasje naročniku za pridobitev osebnih podatkov v zvezi z izpolnjevanjem tega pogoja.

IIl.2.2) Poslovna in fi nančna sposobnost:Informacije in formalnosti, ki so potrebne

za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:I. Ponudnikova realizacija v letu 2006 je

vsaj enaka ponudbeni vrednosti (brez DDV). Dokazila: razvidno iz obrazca A-4 (točka 1.3).

II. Ponudnik ima plačane vse zapadle ob-veznosti do podizvajalcev v predhodnih po-stopkih javnega naročanja.

Dokazila: posebne listine v tej točki ni potrebno predložiti. Naročnik bo štel, da je ponudnik s podpisom ponudbe podal lastno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti do podizvajalcev v predhodnih postopkih jav-nega naročanja.

III.2.3) Tehnična sposobnost:Informacije in formalnosti, ki so potrebne

za ocenjevanje izpolnjevanja zahtev:I. Izvajalec mora imeti med referencami

vsaj eno kompleksno spletno aplikacijo, ki jo uspešno uporablja vsaj namenskih 1000 upo-rabnikov (različne izvedenke predstavitvenih strani tu ne štejejo).

II. Reference: ponudnik mora imeti vsaj en izveden projekt, ki je bil izveden v istem pro-gramskem jeziku kot je ponujena rešitev.

III. Reference: ponudnik mora imeti vsaj en izveden projekt, ki deluje na isti platfor-mi kot ponujena rešitev (strežniški del, Intel platforma z MS operacijskim sistemom) – za platformo se šteje tako operacijski sistem kot tudi podatkovna baza (Oracle). Dokazila za I. do III.: razvidno iz navedbe referenc v zah-tevanem času, obsegu, načinu in količini, v obrazcu A-4 Prijava, točka 1.6.

IV. Izvajalec mora imeti naslednje redno zaposlene kadre (vsak od prijavljenih kadrov mora imeti vsaj 2 leti delovnih izkušenj na razpisanem področju, na katerem bo delal):

• Odgovorni vodja projekta, ki ima refe-renco kot vodja projekta na aplikaciji, ki iz-polnjuje pogoj 9.1.2 v obrazcu A-5.

• Vodja izvedbe, ki ima stopnjo izobrazbe najmanj diplomirani inženir informatike ali računalništva.

• Tri programerje z vsaj srednješolsko iz-obrazbo.

• Tri uvajalce sistema (lahko isti kot pod točko 7 (pogoj 9.1.7 obrazca A-5), če bodo takrat na razpolago.

Dokazila: razvidno iz obrazca A-11 Kapa-citete (točke 1.1 do 1.4).

V. Rešitev mora biti skladna z naročnikovi-mi tehničnimi zahtevami in delovati na obsto-ječi strojni in programski opremi naročnika.

Dokazila: razvidno iz obrazca A-10 Spe-cifi kacije.

IIl.2.4) Pridržana naročila: ne.III.3.1) Izvedba storitve je omejena na do-

ločeno stroko: ne.IIl.3.2) Pravne osebe bi morale navesti

imena in strokovno usposobljenost osebja, ki bo odgovorno za izvedbo storitve: da.

IV.1.1) Vrsta postopka: odprti.

IV.2.1) Merila za oddajo: najnižja cena.IV.2.2) Uporabljena bo elektronska draž-

ba: ne.IV.3.1) Referenčna številka dokumenta, ki

jo je določil naročnik: 03/2006 e-študent.IV.3.2) Prejšnje objave v zvezi z istim na-

ročilom: ne.IV.3.3) Pogoji za pridobitev specifi kacij in

dopolnilne dokumentacije ali opisne doku-mentacije: rok za sprejemanje zahtevkov za dokumentacijo ali za dostop do dokumenta-cije: 1. 3. 2007 do 12. ure.

Dokumentacija se plačuje: ne.IV.3.4) Rok za sprejemanje ponudb ali pri-

jav za sodelovanje: 2. 3. 2007 do 12. ure.IV.3.6) Jeziki, v katerih morajo biti sesta-

vljene ponudbe ali prijave za sodelovanje: slo-venski.

IV.3.7) Minimalni časovni okvir, v kate-rem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe: 90 dni od datuma, določenega za sprejemanje ponudb.

IV.3.8) Pogoji odpiranja ponudb: 2. 3. 2007 ob 12.30; Univerza v Ljubljani, Kongresni trg 12, 1000 Ljubljana, soba št. 77-78 v prvem nadstropju.

Osebe, ki so lahko navzoče pri odpiranju ponudb: da; odpiranje ponudb bo javno.

VI.1) Javno naročilo se ponavlja: ne.VI.2) Naročilo se nanaša na projekt in/ali


VI.3) Dodatne informacije: razpisna do-kumentacija je v celoti na voljo na spletnih straneh na naslovu: http://www.praetor.si. Na istem mestu je mogoče posredovati tudi zah-teve za dodatno pojasnilo. Dodatna pojasnila bodo objavljena na istem mestu kot razpisna dokumentacija.

Vl.4.1) Organ, ki je pristojen za pritožbene postopke: Državna revizijska komisija, Slo-venska 54, 1000 Ljubljana, Slovenija, e-pošta: [email protected], tel. 00386/(0)1/234-28-40, in-ternetni naslov: http://www.gov.si/dkom/.

Vl.4.2) Vlaganje pritožb: po odločitvi o dodelitvi naročila je rok za vložitev zahtevka za revizijo deset dni od prejema odločitve o dodelitvi naročila oziroma priznanju sposob-nosti.


Univerza v Ljubljani


ka(-e): Urad vlade za informiranje, Gregor-čičeva 25, 1000 Ljubljana, Slovenija, kontak-tna(-e) točka(-e): Urad vlade za informiranje, tel. 01/478-26-30, v roke: Branko Vidrih, Na-taša Marvin, e-pošta: [email protected], faks 01/251-23-12.

Internetni naslov naročnika: www.uvi.gov.si.

I) Naslovi in kontaktne točke, kjer je mo-goče dobiti dodatne informacije: Praetor d.o.o., Aljaževa ulica 7, 1000 Ljubljana, Slove-nija, kontaktna(-e) točka(-e): Praetor d.o.o., v roke: Uroš Škufca, e-pošta: [email protected], internetni naslov: www.praetor.si.

II) Naslovi in kontaktne točke, kjer je mo-goče dobiti specifi kacije in dopolnilno doku-mentacijo (vključno z dokumentacijo za kon-kurenčni dialog in dinamični nakupovalni sistem): Praetor d.o.o., Aljaževa ulica 7, 1000 Ljubljana, Slovenija, kontaktna(-e) točka(-e): Praetor d.o.o., v roke: Uroš Škufca, e-pošta:

Documents

SPECIALISTIČNO DELO - CEK · 2007. 9. 11. · Specialistično delo ima tri večje, a ne enako obsežne vsebinsko sklenjene celote: pomen informacij za poslovno odločanje – poslovni