KO G N I T I V N A P S I H O L O G I J A B I O P S I H O L O G I J A , 2 . L E T N I K

2 0 1 1 / 2 0 1 2

S P O M I N ( P R O C E S I )

M E J N I P R I M E R I

M N E M O N I S T I

KAJ? Posamezniki z izjemnimi spominskimi sposobnostmi, do katerih posamezniki pridejo s pomočjo posebnih tehnik ali prirojenih zmožnosti.

Zavestno Prirojeno, posledica poškodbe

Aleksander Luria & Mr. S

S I N E S T E Z I J A

KAJ? Gr. „združene zaznave“. Nevrološki pojav, ko stimulacija enega čutnega dovoda (in pripadajoče nevronske mreže) sproži izkušnjo dodatne zaznave.

PREVALENCA Slabo raziskavana: od 1/25 do 1/25 000

MISS KIKI MISS BUBA

K D O J E K D O ?

Tim Bob

K D O J E K D O ?

Olga Maya

H I P E R M N E Z I J A

KAJ? Stanje povečanega pomnenja (ugodnih ali neugodnih dogodkov) zaradi različnih dejavnikov: epileptični napad, stresa, afektivnih doživetij, opojnih substanc

Psihodinamična teorija Travmatske izkušnje iz

otroštva

Nevarnost oblikovanja „novih“ spominov

D E F I C I T I S P O M I N A

AMNEZIJA Pojav izgube spomina zaradi različnih eksogenih ali endogenih dejavnikov

Retrogradna amnezija

Infantilna Amnezija (5)

Anterogradna Amnezija

(1953) Anderson, 2007 Eksplicitni in implicitni spomin & amnezija

N E V R O F I Z I O L O G I J A A M N E Z I J E

KRHKOST SPOMINA Nevrofiziološko je spomin izredno občutljiv na endogene in eksogene dejavnike.

Kratkoročni spomin

Levi parientalni (temenski) reženj

Dolgoročni spomin Medialni

temporalni (sečni) reženj

POZOR! Korelacija NI vzročna posledica (primer retikularne formatije)

A L Z H E I M E R J E V A B O L E Z E N

KAJ? Alzheimerjeva bolezen je bolezen starejših odraslih (starostnikov), kjer upad spominskih potencialov spremlja tudi demenca (upad intelektualnih potencialov)

50% osemdesetlet

nikov

Progresija je konstantna in ireverzibilna

30% sedemdeset

lenikov

S P O M I N ( P R O C E S )

Kodiranje

Shranjevanje

Priklic

Pretvorba čutnega dražljaja v mentalno reprezentacijo

Umestitev mentalne reprezentacije v spomin

Zmožnost dostopanja do shranjenih informacij v spominu

Tri stopnje so soodvisne ena od druge

K O D I R A N J E v D E L O V N E M S P O M I N U

CONRADOV EKSPERIMENT (1964) Primerjava vizualnih in slušnih dražljajev: kdaj je več napak?

POTEK Ponovite črke B, C, F, M, N, P, S, T, V, X

REZULTAT V kratkoročnem

spominu kodiramo informacije

SLUŠNO

Udeleženci jih vizualno zaznavajo (0.75 sec)

Udeleženci poslušajo

Enake napake!!!

Primarno: akustično Sekundarno: semantično Terciarno: vizualno

K O D I R A N J E v D O L G O R O Č N E M S P O M I N U

GROSSMANOV EKSPERIMENT (1970) Nauči se 41 besed, ponovi jih s pomočjo testa prepoznavanja.

POTEK Dodani distraktorji: 9 semantično podobnih, 9 semantično različnih.

REZULTAT V dolgoročnem

spominu kodiramo informacije

SEMANTIČNO Več „lažnih alarmov“ pri semantično podobnih distraktorjih

Primarno: semantično Sekundarno: vizualno Terciarno: akustično

PRIHODNJE RAZISKAVE: Kdaj kodiramo semantično, kdaj vizualno in kdaj akustično?

T R A N S F E R I N F O R M A C I J

KONSOLIDACIJA INFORMACIJ Povezovanje novih informacij z obstoječimi informacijami v dolgoročnem spominu

VLOGA STRESA Presenetljivo POSPEŠI konsolidacijo novih informacij.

Konsolidacija lahko traja tudi

VEČ LET

Med konsolidacijo so informacije izjemno

dovzetne za motnje in ovire

M E TA S P O M I N S K E S T R AT E G I J E

Metakognicija

Meta-spomin

Meta-inteligenca

Meta-zavest

KAJ? Zmožnost ozaveščanja in nadziranja lastnih kognitivnih procesov

P O N A V L J A N J E ( V A J A )

Učinek distribucije Pomnenje in ponavljanje je bolj učinkovito, če je porazdeljen čez daljše časovno obdobje.

ZAKAJ?

Manj časa za konsolidacijo novih

informacij

Raziskave na podganah = v REM fazi spanca je najbolj aktiven HIPOKAMPUS

P O Z A B L J A N J E - i n t e r f e r e n c a

Teorija interference Učinek začetka in učinek

konca

Proaktivna inhibicija

Retroaktivna inhibicija

P O Z A B L J A N J E - r a z k r o j

Teorija razpada (decay)

„Ne mislite na rdečega slona!“

(vizualiziramo tudi negacije)

TEŽKO RAZISKOVANJE Ni mogoče udeležence raziskovanja prepričati, naj ne ponavljajo zaznane informacije

KAKO? Informacije imajo notranjo tendenco, da se počasi razkrojijo, izginejo, če jih s posebnimi mehanizmi ne skušamo obdržati v spominu.