SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE - BQ-Portal · PDF file• spozna osnove robotike, CNC tehnologije, zna izdelati osnovne programske aplikacije,

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE

Izobraževalni program: ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK

KATALOG ZNANJ

Sprejeto na 58. seji Strokovnega sveta RS za poklicno in strokovno izobraževanje, dne 7. 6. 2002

1. IME PREDMETA

AVTOMATIKA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:

Letnik Oblike izobraževalnega dela

Teorija (ur) Vaje (ur) Skupaj (ur)

3. 70 35 105

4. 102 34 136

skupaj 172 69 241

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA (globalni cilji)

Dijak:

• spozna delovanje in funkcijo analognih in digitalnih elektronskih vezij za uporabo na področju avtomatizacije, elemente in tehnologije v avtomatizaciji različnih procesov,

• spozna osnove elektronike in mikroračunalništva na nivoju strojne in programske opreme krmilno- regulacijskih sistemov,

• osvoji načine mišljenja in postopke, ki omogočajo reševanje problemov s področja avtomatizacije,

• spoznava regulacijske tehnike in osnovne gradnike avtomatizacije ter se usposobi za samostojno reševanje problemov v krmilno-regulacijskih sistemih,

• spozna merilne pretvornike in instrumente, merilne metode ter tehnologije merilnih odjemnikov (povezava s periferijo) za uporabo v procesih,

• seznani se s principi montaže, priključevanja, s preskusi in meritvami na sistemih za avtomatizacijo tako, da je sposoben za začetek dela pri vzdrževanju in servisiranju sistemov za avtomatizacijo,

• spozna osnove tehnike in programske algoritme procesne avtomatizacije za spodnji in zgornji nivo avtomatskega vodenja,

• usposobi se za aplikativno programiranje enostavnejših industrijskih krmilno-regulacijskih sistemov,

• spozna osnove robotike, CNC tehnologije, zna izdelati osnovne programske aplikacije, • spozna standarde, tehniške predpise in regulativo na področju avtomatike, krmilne

tehnike, varstva pri delu in okoljevarstvene predpise, • nauči se izdelati tehnično dokumentacijo krmilno–regulacijskih sistemov po veljavnih

predpisih in standardih, • usposobi se za izdelavo tehnične dokumentacije, merilnih protokolov in tehnološke

dokumentacije s sodobnimi informacijskimi orodji,

• usposobi se za izvajanje operativnih funkcij v procesu zagotavljanja sistema kakovosti ter varnostnih in ekoloških predpisov.

4. OPERATIVNI CILJI PREDMETA

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak Dijak

Krmilja:

• zgradba krmilij,

• delitev krmilij,

• nekaj primerov.

• Pozna definicije krmiljenja in regulacije;

• pozna različnosti krmiljenj;

• ve, katera področja avtomatike rešuje krmilna tehnika;

• pozna specifiko električnih, pnevmatskih in hidravličnih krmilij.

• Pridobiva sposobnost logičnega razmišljanja;

• razvija sposobnost analize in vrednotenja podatkov v avtomatizaciji procesov.

• Navajanje primerov poznanih krmilij,

• demonstracija šolskega modela krmiljenja.

Senzorski del krmilij:

• približevalni senzorji,

• mehanski senzorji,

• IP in Ex zaščitni pogoji.

• Spozna industrijska okolja zajemanja krmilnih signalov;

• zna opisati lastnosti in uporabo elektronskih senzorjev za zaznavanje fizikalnih veličin;

• primerja lastnosti mehanskih stikal in navede glavne karakteristike;

• spozna zahteve IP in EX zaščite ter vpliv na izbiro senzorjev.

• Se zaveda nujnosti interdisciplinarnega pristopa ter pomena vključevanja projektantov procesov in tehnologov v načrtovanje krmilij;

• zaveda se varnostnih predpisov, zahtev, ukrepov in ekonomike pri izvedbi krmilja,

• uporablja različne tiskane in elektronske kataloge.

• Predstavitev zgradbe elektronskih stikal,

• primerjanje lastnosti nekaterih senzorjev po tehničnih lastnostih in ceni,

• izbira senzorja za značilno industrijsko okolje v šolskem okolju in utemeljitev izbire.

Izvršni členi:

• električni,

• elektromehanski,

• pnevmatski,

• hidravlični.

• Izve, kako se krmilni del poveže z izvršnimi členi različnih izvedb;

• pozna omejitve glede obremenljivosti izhoda;

• zna predlagati način priklopa in vključevanja grelnih teles, motorjev, ventilov, elektromagnetov;

• spozna problematiko zagonskih tokov in izklopa ohmsko induktivnih bremen.

• Se zaveda povezanosti energetike, pnevmatike in hidravlike;

• se zaveda prednosti timskega dela in vključuje v delo druge strokovnjake;

• razvija odnos do energijsko varčnih naprav ( izvršnih členov).

• Priklop pnevmatskega (nihajnega) valja z elektropnevmatskim 5/2 potnim ventilom,

• prikaz izvedbe in delovanja elektronskih stikal (tiristoskih),

• vklop grelca, motorja preko kontaktorja..

Načini opisovanja krmilij:

• algoritem,

• pregled binarnih operatorjev in

• Spozna več načinov za opisovanja krmilij;

• zna definirati logična in koračna krmilja;

• zna rezultate analize procesa vključiti v

• Razvija sposobnost sistematičnega pristopa k problemu;

• pridobiva delovne navade in

• Prikaz načinov opisovanja krmilij na enostavnem konkretnem primeru,

• vključujemo različne senzorje, različne izvršne

grafičnih simbolov,

• časovni diagram,

• pravilnostna tabela,

• logična funkcija,

• diagram stanj,

• krmilni načrt,

• kontaktni načrt,

• funkcijski načrt,

• koračna veriga,

• programski modul.

načrtovanje logičnih krmilij;

• postopke za načrtovanje logičnih krmilij zna medsebojno povezovati (algoritem, tabela,okrajšava,funkcija);

• zna uporabiti koračno verigo za načrtovanje koračnih krmilij;

• zna izbrati ustrezno tehnologijo za izvedbo logičnega in koračnega krmilja in podati rezultate v ustrezni obliki (krmilni načrt, funkcijski načrt,…),

• zna predstaviti prednosti krmilij s prostim programiranjem pred trajno ožičenimi krmilji;

• pozna ponudbo krmilnikov (izvedbe, proizvajalci,…) in zna opredeliti skupne značilnosti PLC;

• zna analizirati vzroke in posledice nenormalnega delovanja in zna predlagati ali poiskati rešitve (izpad energije, prepovedana stanja…),

• zna vključiti not-stop zahtevo v načrtovanje krmilij.

vztrajnost pri iskanju rešitev;

• spoznava pravila etapnega osvajanja znanja in samostojnega načrtovanja osvajanja novega znanja;

• zaveda se nujnosti spoštovanja varnostnih standardov pri reševanju krmilnih problemov.

člene (tudi valje), različne izvedbe krmilij,

• vaje razširjamo in razvijamo na osnovi prejšnjih z novimi krmilnimi in varnostnimi zahtevami.

Logična krmilja s čvrsto in programirljivo logiko:

• analiza krmilij s čvrsto logiko,

• prikaz nekaj najpogostejših oblik logičnih krmilij, pomnilne logične funkcije,

• statični in dinamični vhodi,

• časovni moduli,

• števni moduli,

• primerjalniki,

• sinteza logičnih krmilij.

• Spozna vse komponente krmilij in zna analizirati logična krmilja;

• zna razložiti delovanje pomnilniških, časovnih, primerjalnih in števnih modulov;

• spozna pravila priklopov komponent in uporablja tehnično dokumentacijo pri novih nalogah;

• zna načrtovati posamezne delovne korake za izdelavo logičnega krmilja s čvrsto in programirljivo logiko;

• zna izdelati enostavno logično krmilje s čvrsto in programirljivo logiko (relejna shema, funkcijski diagram, mnemonična koda);

• zna analizirati posledice izpada energije;

• zna vključiti not-stop zahtevo v načrtovanje logičnih krmilij.

• Razvija sposobnost natančnega opazovanja, prepoznavanja elementov in razumevanja navodil in tehničnih podatkov v katalogih in prospektih;

• razvija kreativni način mišljenja;

• spoznava nujnost izmenjave mnenj, izkušenj in prednosti timskega in interdisciplinarnega dela,

• razvija občutek previdnosti pri uporabi električnih naprav;

• pridobiva zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah kvalitetnega poklicnega znanja s področja avtomatike.

• Vaje, ki se izvedejo s trajnim ožičenjem, naj gredo v kompleksnosti samo do meje ekonomske upravičenosti,

• z uporabo najenostavnejših krmilnikov lahko utemeljimo področje uporabe PLC,

• s pomočjo kataloga ponudnikov opreme izdelamo tudi kalkulacijo stroškov materiala,

• preverimo vpliv nekaterih zahtev, ki pogosteje nastopajo v znanih industrijskih okoljih, ki so dijakom bližja (živilska, kemična, papirna, lesna industrija, strojegradnja…).

Koračna krmilja s čvrsto in programirljivo logiko:

• navadna koračna veriga,

• koračna veriga s časovnimi pogoji,

• koračna veriga z zanko,

• koračna veriga z ALI razvejiščem

• demonstracije značilnih praktičnih primerov,

• sinteza koračnih krmilij.

• Spozna vse komponente koračnih krmilij;

• zna analizirati delovanje koračnega krmilja;

• razume in zna opisati razliko med različnimi vrstami koračnih verig in za določen primer uporabiti najustreznejšo;

• zna opisati delovne korake za izdelavo koračnega krmilja s čvrsto in programirljivo logiko;

• zna izdelati enostavno koračno krmilje s čvrsto in programirljivo logiko (relejna shema, funkcijski diagram, mnemonična koda).

• Spoznava pomen sprotnega učenja in način odpravljanja deficitov v znanju;

• sprejema stališče do odgovornosti in zahtev po kvalitetnem poklicnem znanju s področja avtomatike;

• razvija solidarnost in pripravljenost za sodelovanje;

• oblikuje strokovnost za previdnost pri delu z nevarnimi in manj znanimi napravami.

• Samostojna izdelava krmilja, na primer krmilja naj služi za utrjevanje teoretičnega znanja, da se postopoma vključujejo zahtevnejša in obsežnejša koračna krmilja; primerno je vključiti izdelavo krmilja za triosni manipulator,

• varnostne zahteve in zasilni izklop naj bo nadgradnja rešitve osnovnih krmiljij.

Signalizacija, nadzor in zanesljivost krmilnih sistemov

• zbiranje signalov

• hierarhija krmilnih sistemov

• javljanje mejnih vrednosti

• prenos informacij

• signalizacija in registracija

• signalov napake

• sistemi za zapahovanje

• zasilni izklop

• na navesti primere signalizacije v praksi, naprave za signalizacijo in pomen

• spozna metode in nadzorne sisteme za vizualizacijo

• spozna postopke in procedure za vzdrževanje krmilij in odpravljanje napak

• azvija sposobnost opazovanja in prepoznavanja elementov

• razvija sposobnost deduktivnega mišljenja

• ri izdelanih šolskih vajah načrtuje primer nadzora in signalizacije

Projektiranje krmilnih sistemov:

• programiranje logičnih krmilij,

• programiranje koračnih krmilij,

• izdelava programirljivega krmilnega sistema.

• Spozna postopke in metode projektiranja krmilnih sistemov;

• za določen krmilni problem zna izbrati ustrezen tip krmilja.

• Uri se v iskanju in preverjanju informacij;

• razvija kreativni način mišljenja;

• razvija spretnosti za delo v skupini;

• pridobiva zavest o strokovni odgovornosti in zahtevah kvalitetnega poklicnega znanja s področja avtomatike.

• Samostojna projektna naloga v obliki seminarske naloge (izkoristiti možnosti povezovanja z industrijo ali obrtjo v okolju).

4. letnik


Dijak Dijak

Krmilno-regulacijski sistem:

• osnovni pojmi regulacijske tehnike,

• principi krmilno-regulacijskih sistemov.

• Spozna značilnosti in navaja primere krmilno-regulacijskih sistemov v industriji;

• prepoznava nekatere krmilno-regulacijske lastnosti;

• zna jasno pokazati razlike med krmiljem in regulacijo;

• predstavi možne kriterije za delitev regulacijskih sistemov;

• prepozna in zna opisati elemente in njihove glavne značilnosti v regulacijskih sistemih.

• Razvija kritičnost in natančnost za kvalitetno primerjanje in opazovanje;

• osvaja teoretična spoznanja in jih tesno povezuje s spoznanji iz življenja, opazovanja primerov iz življenja (avto-moto tehnika, naprave v gospodinjstvu, v šoli in doma,…);

• razvija občutek za tehnično opazovanje in presojanje.

• Uporaba krmilnega releja, zasilni izklop STOP, alarmi delovanja, inicializacija krmilnika PLC,

• utrjevanje in urjenje enostavnega programiranja PLC,

• enostavna vaja iz regulacije (npr.: dvotočkovni bimetalni regulator temperature).

Osnovne lastnosti reguliranih sistemov:

• statične in dinamične lastnosti regulacijskih sistemov,

• delitev sistemov glede na dinamične lastnosti,

• stabilnost in točnost regulacijskega sistema, kriteriji stabilnosti,

• regulacijska proga, enačba in določanje dinamičnih konstant proge.

• Spozna dinamične lastnosti reguliranih sistemov in vpliv na stabilnost sistema;

• zna za vse tipične sisteme poiskati praktične primere iz elektrotehnike in mehanike;

• pozna osnovne načine združevanje sistemov;

• zna definirati enačbo za enostavno regulacijsko progo (RP);

• pozna način določanja dinamičnih parametrov regulacijske proge (relativno ojačanje, časovna konstanta in mrtvi čas procesa, vodljivost).

• Navaja se na opazovanje različnih sistemov z vidika skupnih značilnosti;

• spoznava povezanost posameznih področij strojništva in elektrotehnike;

• navaja se na povezovanje tehničnih rešitev z rešitvami v naravi;

• razvija sposobnost analitičnega mišljenja.

• Pri vajah utrjujemo znanje s simulacijo regulacijskih sistemov in snemanjem odzivov različnih členov,

• uporabimo simulacijski program.

Izvedba industrijskega regulacijskega sistema:

• regulatorski blok,

• delitev industrijskih regulatorjev,

• pregled regulacijskih algoritmov (P; I; PI; PD; PID),

• stopenjsko delujoči regulatorji,

• digitalni univerzalni regulatorji,

• Spozna razliko med različnimi regulatorskimi algoritmi po vsaj treh cenilkah;

• zna pokazati in opisati analogne zvezne regulatorje;

• znajo opisati zgradbo dvo- in tripoložajnih regulatorjev ter njihove lastnosti, pomembne za uporabo;

• na osnovi parametrov regulacijske proge zna izbrati ustrezen regulator in mu

• Razvija sposobnost ocenjevanja na osnovi postavljenih meril;

• razvijajo sistematičnost in sposobnost za jasno argumentiranje mnenja;

• s preverjanjem teoretičnih rešitev na modelih utrjuje znanje in pridobiva samozaupanje,

• Uporaba simulacijskega programa za nekaj tipov regulacijskih prog, posnamemo odzive procesov na stopničasto vzbujanje,

• model industrijskega procesa s časovnimi konstantami reda,

• na modelu izmerimo časovni odziv na vzbujanje regulacijske proge.

Primerni procesi:

• PLC kot digitalni univerzalni regulator.

nastaviti parametre;

• pozna postopke posodabljanja in rekonstrukcije obstoječih RP.

• regulacija temperature tekočine na industrijskem modelu procesa,

• regulacija nivoja tekočine v rezervoarju,

• regulacija pretoka,

• regulacija hitrosti enosmernega motorja s PWM pogonskim sklopom.

PLC v krmilno-regulacijskem sistemu:

• regulacijski moduli PLC,

• načrtovanje in projektiranje izvedbe aplikacij regulacijskih algoritmov,

• realizacija in analiza krmilno-regulacijskih industrijskih sistemov.

• Spozna regulacijski modul PLC in vključitev regulacijske zanke v krmilni sistem;

• pozna blokovni način programiranja regulacijske zanke in najpomembnejše bloke;

• samostojno izdela program za regulacijsko zanko in izbere ustrezne V/I enote;

• zna opisati slabosti in prednosti digitalnih regulacijskih blokov.

• Povezuje znanja različnih predmetov v enoten sistem in odpravlja razlike;

• razvijajo kritičnost do novosti na trgu (sodobnih regulatorji);

• iz predlogov rešitev istega problema razvija kreativno mišljenje.

• Uporaba PLC z regulatorskim blokom za regulacijo, npr. nivoja tekočine na modelu industrijskega procesa,

• temperaturni regulacijski modul s PLC; določanje on-off histereze in regulacijskih konstant dvopoložajnega PID regulacijskega algoritma.

Regulacijski ojačevalniki:

• električni ojačevalniki moči,

• pnevmatski ojačevalniki,

• hidravlični regulacijski ojačevalniki.

• Spozna princip delovanje električnih regulacijskih ojačevalnikov moči (tiristorski usmerniki, PWM krmilno vezje, frekvenčni pretvorniki,…);

• izbere ojačevalnik moči za izvršne člene na osnovi parametrov;

• pozna vpliv regulacijskega ojačevalnika na regulacijsko progo.

• Zaveda se stičnih področij drugih strok;

• razvija občutek previdnosti in strokovnosti pri izbiri naprav na osnovi kriterija minimuma osnovnih informacij;

• razume povezanost tehničnih lastnosti in ekonomske učinke izbire naprav.

• Poudarek je na napravah za povezavo regulatorskega bloka s pogonskimi agregati v regulacijskih progah - izbira in priključitev frekvenčnega regulatorja za pogon asinhronskega motorja, PWM blok za pogon enosmernih motorjev, krmiljeni tiristorski usmernik (rezalnik).

Zahtevnejši regulacijski sistemi:

• regulacije z upoštevanjem motnje in vodene regulacije,

• vpeljava pomožnih spremenljivk,

• kaskadna regulacija,

• regulacija in krmiljenje razmerja veličin,

• Zna uporabiti digitalni regulator za vodeno regulacijo po želenem profilu;

• pozna možnosti reševanja nekaterih zahtevnejših primerov regulacij;

• pozna osnove tehnologije mehke logike v krmilnih sistemih;

• seznani se z fuzzy regulacijskim modulom v PLC.

• Razvija sposobnost prepoznavanja krmilnih problemov;

• skrbi za optimalne rešitve pri praktičnih nalogah;

• utrjuje sistematičnost pri iskanju rešitev;

• spoznava nove strokovne izraze in njihov pravi pomen;

• oblikuje odnos do najnovejših

• Vaje na realnih modelih z nivojsko diferencirano zahtevnostjo.

• osnovni pojmi mehke logike v regulacijah; izvedbe aplikacije z uporabo mehke logike.

tehnologij na področju regulacij;

• razvija vedoželjnost do novitet in željo za njihovo presojo.

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

• Cveto Štandeker: Krmilja in regulacije, I. del., Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 1989.

• Cveto Štandeker: Digitalni sistemi in krmilja, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. • Maja Azarov Domanjko, Miran Zevnik: Krmilja, Zbirka nalog, Tehniška založba

Slovenije, Ljubljana, 1997. • Borut Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi- I. del, ZAFER, 1997. • Drago Dolinar: Dinamika linearnih sistemov in regulacije, FERI, 1997.

6. OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in z ocenjevanjem vaj. Poudarek pri preverjanju znanja je v spretnosti in tehniki reševanja realnih problemskih nalog po računski poti, ocenjevanju rezultatov ob uporabi splošne literature in priročnikov.

Pri ustnem preverjanju ugotavljamo razumevanje pojmov, odnosov ter razumevanje in razlago tehničnih podatkov. Pomembno je navajanje in analiza primerov iz prakse. Pri ocenjevanju vaj se preverja funkcionalnost, kreativnost, celovitost in inovativnost rešitev, prednost pa imajo naloge, ki nastajajo v skupinah.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI

ZNANJA POVEZAVA S PREDMETOM

Predmet Znanja

Krmilja. Načini opisovanja Krmilij. Elektrotehnika, vezja in naprave Matematika

• Poznavanje fizikalnih veličin in enot.

• Osnove digitalnih sistemov.

• Logika.

Logična krmilja s čvrsto in programirljivo logiko. Koračna krmilja s čvrsto in programirljivo logiko. Vhodno-izhodni moduli. Signalizacija, nadzor in zanesljivost krmilnih sistemov. Projektiranje krmilnih sistemov. Varstvena določila.

Elektrotehnika Praktični pouk Meritve in regulacije

Osnove digitalnih sistemov. Logika. Poznavanje elementov. Priključevanje elementov. Priključevanje elementov. Poznavanje varnostnih določil in standardov. Dokumentiranje.

Krmilno-regulacijski sistem. Osnovne lastnosti reguliranih sistemov. Izvedba industrijskega regulacijskega sistema. PLC v krmilno- regulacijskem sistemu. Večzančni regulacijski sistemi. Mehka logika (fuzzy) in krmilni sistemi. CNC tehnologija in osnove robotike.

Elektrotehnika Praktični pouk Matematika Meritve in regulacije

Poznavanje sestavnih elementov krmilno-regulacijskih sistemov. Poznavanje industrijskih merilnih principov. Poznavanje osnov matematične analize modelov regulacijskih sistemov (Laplaceova transformacija). Konfiguriranje krmilnih in regulacijskih sistemov.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

DIGITALNA TEHNIKA

2. ŠTEVILO UR




3. 70 35 105

4. 68 34 102

skupaj 138 69 207

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA

Dijak:

• pridobi temeljna teoretična znanja s področja digitalne tehnike, • spozna delovanje in uporabo relejev, osnovnih in sestavljenih logičnih in sekvenčnih

vezij, • se nauči poiskati podatke o integriranih vezjih in izbrati ter uporabiti ustrezne elemente

iz različnih virov, • osvoji orodja in tehnike za analizo, sintezo in preverjanje pravilnosti delovanja

preprostejših kombinacijskih in sekvenčnih vezij ter krmilij, • spozna principe programiranja in delovanja programirljivih vezij (mikrokrmilniki, prosto

programirljivi krmilniki), • osvoji nekatera orodja za programiranje PPK ( prosto programirljivih krminikov, kot so

relejske sheme, osnove programiranja v zbirniku ali v višjem programskem jeziku), • zna opredeliti funkcijo elementov in pogoje delovanja ter jih povezati v praktično

aplikacijo, • razvija algoritmični način razmišljanja, • se nauči sistematičnosti – tehnike reševanja problemov v krmiljih, • razume in zna uporabljati strokovno terminologijo, • postavljeni problem zna razčleniti na obvladljive enote in ponuditi rešitev z

vključevanjem znanja iz drugih področij, • je sposoben predstaviti in zagovarjati rešitev, • se usposobi za sodelovanje v skupini – strpnega dialoga, komunikacije, delitev dela,

vodenja, pogajanja.


3. letnik


Dijak Dijak

Releji in vezave z njimi:

2 ted

• zgradba releja,

• vrste relejev,

• krmiljenje moči z releji,

• krmilni tokokrogi.

• Zna opisati zgradbo releja;

• zna ločiti različne potenciale z releji;

• zna krmiliti smer enosmernega motorja z releji;

• loči med krmilnimi in močnostnimi releji;

• zna krmiliti trifazni motor z releji;

• loči med direktnim in indirektnim krmiljenjem.

• Ugotavlja, da se zapletene probleme lahko realizira z enostavnimi elementi;

• spoznava, da so problemi večplastni in povezani med seboj.

Uvod v predmet naj dijaku pove, s katerimi problemi se bo ukvarjal in kaj od njega pričakujemo.

Primer vaje v laboratoriju:

• sprememba smeri vrtenja enosmernega motorja.

Kombinacijska logika:

4 ted

• prehod iz tokovnih v napetostna vezja,

• IN vrata,

• ALI vrata,

• negacija,

• NOR in NAND,

• XOR,

• logične tabele,

• logične enačbe,

• osnovni logični teoremi,

• zapis v obliki mintermov in makstermov.

• Prepozna logiko z relejskimi kontakti in logiko z napetostnimi nivoji;

• zna narisati simbole za vse osnovne logične funkcije;

• zna napisati pravilnostne tabele vseh osnovnih funkcij;

• zna zapisati, uporabiti in sestaviti logično enačbo vezja, ki je podano s preprostim opisom;

• iz podane logične enačbe zna narisati logično vezje;

• iz podane tabele zna napisati logično enačbo v obliki mintermov (PDNO);

• iz podane tabele zna napisati logično enačbo v obliki makstermov (PKNO);

• zna napisati in uporabiti osnovne logične teoreme za eno in dve spremenljivki.

• Navaja se na sistemski pristop pri reševanju logičnih vezij in spoznava gradnike logičnega sklepanja;

• ugotavlja, da so isti problemi rešljivi na več načinov in da probleme lahko zapišemo v matematični obliki;

• povezuje različna znanja (matematika, praktični pouk,…).

Ta snov se sicer ponavlja iz drugega letnika, vendar je temelj vsemu nadaljnjemu delu in jo je treba dobro utrditi.

Primera vaj v laboratoriju:

• iz podane logične tabele izdelajo enačbe, jih pretvorijo v lestvični diagram in funkcijo realizirajo v EWB-ju;

• iz podanega opisa izdelajo pravilnostno tabelo, logične enačbe in lestvični diagram ter vezje realizirajo v EWB-ju.

Minimizacija:

4 ted

• minimizacija z uporabo teoremov,

• minimizacija z VK diagrami,

• Uporablja VK diagrame za minimizacijo;

• iz podane tabele za štiri spremenljivke zna napisati logično enačbo in jo minimizirati z VK diagrami;

• Spoznava, da je isto funkcijo moč realizirati na različne načine;

• širi si širino pogleda na dani problem;

• s sistematskim pristopom pri zapisu logičnih tabel se navaja na analizo problemov, ki jih bo

Primeri vaj v laboratoriju:

• iz podane tabele izdelajo vezje;

• z uporabo logičnih vrat TTL izdelajo

• vaje iz reševanja problemov,

• pretvorba v NAND in NOR obliko.

• z uporabo teoremov zna minimizirati logično funkcijo dveh spremenljivk;

• pri minimizaciji upošteva redundance;

• za poljubno tabelo z redundancami na strani vhodov in izhodov zna izdelati VK diagram, iz njega izpeljati logične enačbe in narisati ter izdelati vezje z osnovnimi logičnimi gradniki;

• zna pretvoriti vezje iz NOR v NAND in obratno.

srečeval v vsakdanjem življenju.

enostavne funkcije.

Sestavljeni elementi:

2 ted

• multiplekser,

• demultiplekser,

• 7-segmentni dekodirnik.

• Zna opisati delovanje multiplekserja in demultiplekserja;

• iz podane pravilnostne tabele vezja MUX zna razložiti njegovo delovanje;

• MUX zna uporabiti kot vezje za izvajanje logičnih funkcij brez eliminacije spremenljivk;

• zna zapisati predstavitev številk v obliki 7-segmente kode;

• zna izdelati poljuben prekodirnik.

Navaja se na uporabnost tehnične literature in na iskanje informacij iz različnih medijev;

utrjuje znanje angleškega in slovenskega jezika;

spoznava večplastnost – več podatkov na eni sami liniji, a ne istočasno.

Dijaki naj sami poiščejo informacije o različnih elementih in jih predstavijo drugim v obliki referatov.


• z uporabo MUX izdela podano logično funkcijo.

Realna vezja:

4 ted

• LED prikazovalnik,

• zgradba vrat z diodami,

• zgradba v DTL,

• logični napetostni nivoji,

• tokovi,

• hitrosti,

• Schmitt triger,

• tristanjsko vezje.

• Loči CA in CK prikazovalnik;

• loči med izhodnimi tokovi pri CA in CK vezavi prikazovalnika ali LED diod;

• zna izračunati velikost omejilnega upora pri LED;

• primerja in razlikuje vezja IN in ALI vrat z diodami;

• nariše in opiše delovanje vezja invertorja s tranzistorjem;

• zna razvrstiti napetostne nivoje logičnih vezij

• prepozna prepovedano območje vezja

Spozna, da so v realnosti omejitve, ki precej porušijo idealizirano sliko;

navaja se na samostojnost pri iskanju informacij;

informacije sprejema kritično;

spoznava uporabnost teorije v povezavi z elementi v realnem svetu.

Omejimo se samo na TTL in HCT vezja. Poglavje nujno zahteva vaje v laboratoriju.


• krmiljenje LED diode s 7400;

• meritev prenosne funkcije TTL in CMOS vezja;

• meritev izhodnih in vhodnih tokov logičnih vezij.

• našteje in opiše osnovne parametre TTL in CMOS vezij

• pravilno spoji CMOS in TTL elemente

• predvidi pojav zakasnitve signalov na logičnih vezjih

• zna opisati in uporabiti Schmittovo preklopno vezje

• razloži pomen visoke impedance in tristanjske logike.

Sekvenčna vezja - uvod:

3 ted

• samodržni spoj z releji,

• RS flip-flop,

• sinhroni RS,

• JK,

• D,

• T.

• Zna opisati delovanje vezja z releji, ki je krmiljeno s tipkami – samodržni kontakt;

• dobro zna opisati in analizirati delovanje RS flip-flopa;

• našteje in opiše različne tipe RS flip- flopov;

• zna narisati zgradbo JK flip- flopa;

• opiše časovni odziv JK flip-flopa;

• razloži delovanje D in JK flip-flopa;

• nariše časovni odziv T flip-flopa;

• loči med različnimi tipi proženja.

• Spozna nov pojem 'pomnenje' v povezavi s tehniškimi problemi;

• dosedanje predstave organizira v novi shemi: sinhronsko/asinhronsko;

• z grafičnim prikazom časovnega poteka predstavlja in dokazuje rešitve praktičnega problema.

Zaradi široke uporabe v sodobnih krmiljih je najpomembnejši element tega poglavja RS ff, ki se veliko uporablja v mikroprocesorskih sistemih.


• realizacija vklopa in izklopa žarnice z isto tipko;

• meritev časovnega odziva RS, JK in D flip-flopa;

• meritev delilnika frekvence s T flip-flopi.

Uporaba flip-flopov:

5 ted

• vezja z RS flip-flopi,

• funkcijski načrti,

• vezja s T flip-flopi,

• števci po modulu N,

• sinhroni števci,

• pomikalni registri.

• Zna uporabiti RS flip-flop za krmiljenje (časovnik);

• analizira delovanje poljubnega vezja, ki ima dva RS flip-flopa in poljubna kombinacijska vezja;

• zna izdelati števec s T flip-flopi, ki šteje do 8,16,32…;

• loči med delilnikom frekvence in števcem;

• zna izdelati asinhroni števec do N;

• zna narisati časovni diagram poljubnega sinhronega ali asinhronega števca;

• iz podanega vezja z dvema FF zna

• Časovno sosledje dogodkov si predstavlja v obliki sistematično urejenih relacij;

• povezuje tabelarični zapis in časovni diagram;

• spoznava, da je potrebno vsako informacijo shrani na določeno mesto;

• ugotavlja, da je v življenju veliko realnih problemov povezanih s štetjem in s števili,

• primerja štetje, čas in frekvenco kot tesno povezane veličine;

• ocenjuje svoj napredek pri povezovanju teorije in prakse;

• odloča se za poglabljanje znanja na svojem interesnem področju.

Natančno je potrebno obdelati sekvenčna vezja z uporabo RS ff.Naučimo jih logike konstruiranja asinhronih in sinhronih vezij. Poudarek je na časovnih diagramih in povezavi med tabelami stanj in časovnimi diagrami.


• števec do 16 z uporabo TTL T flip-flopov;

• uporaba 7493 in 7490;

• uporaba 4520 in 4518;

• realizacija krmiljenja z uporabo PLK, ki ima vsaj eno pomnilniško funkcijo (RS);

narisati časovni diagram delovanja;

• razložii delovanje pomikalnih registrov;

• razlikuje med asinhronimi in sinhronimi vezji;

• na projektirati sinhroni števec z uporabo D ali JK FF, ki šteje do N, N<8.

• realizacija polnjenja vode v rezervoar;

• krmiljenje gretja v prostoru – histereza;

• krmiljenje klima naprave;

• krmiljenje dvigala.

Lestvični diagrami:

8 ted

• risanje krmilnih shem in označevanje elementov v shemah,

• pojem delovnega in mirovnega kontakta,

• prehod na lestvična vezja,

• uporaba PLC v krmilnih vezjih,

• izdelava sheme za krmiljenje enostavnih strojev,

• izmenični stik,

• tabela vhodov in izhodov,

• programiranje iz razumevanja problema,

• časovniki.

• Iz podane sheme je sposoben izvesti analizo delovanja vezja;

• loči med delovnimi in mirovnimi kontakti relejev;

• opiše vlogo mirovnih kontaktov v varnostni verigi;

• iz opisa zahtev delovanja krmilja (kombinacijsko) zna izdelati lestvični diagram;

• pravilno izdela referenčno listo vezja;

• napiše tabelo vhodov in izhodov;

• uporablja enega izmed programov za programiranje industrijskih krmilnikov (Mitsubishi, Omron...);

• izdelajo projektno nalogo za dani problem;

• zna uporabljati funkcijo za nazor delovanja krmilnika;

• zna izdelati krmiljenje z uporabo zakasnitve pri vklopu in pri izklopu.

Spoznava nove načine predstavitve zapisov istih vsebin;

srečuje naprednejše (novejše) tehnologije;

z uporabo lestvičnih diagramov se navaja na časovno sosledje izvajanja različnih operacij;

spoznava univerzalnost profesionalnih programskih izdelkov in se navaja na njihovo uporabo;

pridobiva sposobnost povezovanja znanj, pridobljenih pri različnih predmetih.

To poglavje je namenjeno utrditvi pridobljenih znanj in aktualizaciji predmeta. Znanja, ki jih bo pridobil o PLC, bo potreboval že v začetku 4. letnika pri meritvah, zato tega poglavja ne smemo izpustiti.

Poglavje naj bo obdelano z reševanjem realnih problemov.


• izdelava programa za krmiljenje žarnice z izmeničnim stikom;

• krmiljenje dvigala;

• krmiljenje delovanja klima naprave.

(Vsaka izdelana vaja mora vsebovati vse elemente projektnega dela.)

Praktični primeri uporabe pridobljenega znanja

3 ted

• Zna izdelati funkcijsko shemo vezja, ki ima več RS flip-flopov;

• zna izdelati projekt krmiljenja, če je problem podan z opisom;

• za izbrani krmilnik, ki se programira s funkcijskimi bloki, zna izdelati program za krmiljenje sistema z ne več kot tremi RS FF.

• Spozna, da lahko znanja, pridobljena v prejšnjih poglavjih, koristno uporabijo v sodobnih krmilnikih;

• organizirajo pregled nad pridobljenimi znanji v tem letniku šolanja.


Izdelava kompletnega projekta krmiljenja stroja z uporabo PPS:

• lista vhodov in izhodov,

• tabele,

• enačbe,

• funkcijski načrt,

• načrt priklopa,

• program.

4. letnik


Dijak Dijak

Zgradba mini računalnika:

3 ted

• osnovni sklopi mini računalnika,

• vodila.

• Razlikuje vlogi programskega in podatkovnega pomnilnika;

• razlikuje vloge naslovnega, podatkovnega in kontrolnega vodila;

• loči med naslovi vhodno izhodnih enot in pomnilnika;

• zna našteti, opisati in povezati sestavne dele mini računalnika;

• zna opisati pojem multipleksiranje.

• Dojema računalnik kot orodje za reševanje nalog;

• predstavlja si konkretne sestavne dele računalnika;

• razume pomen vodil za prenos podatkov.

Poglavje se naj obdeluje tako dolgo, da bodo dijaki razumeli pretoke informacij in naslovov v sistemu.


• vaje iz spoznavanja zgradbe PC računalnika, tipkovnica, tiskalnik in serijski vmesnik, disk, pomnilnik...

Pomnilniška vezja:

3 ted

• diodna matrika,

• ROM, EPROM,

• EEPROM, Flash,

• SRAM, DRAM,

• Naslavljanje,

• paralelni vmesnik.

• Opiše mehanizem delovanja pomnilnika z diodno matriko;

• razloži mehanizem dekodiranja naslovov v pomnilniku;

• opiše pojem pomnilniško preslikanega prostora,

• razlikuje med podatki in naslovi;

• pozna delovanje in programiranje EPROM vezja;

• loči med različnimi tipi pomnilnikov;

• pozna šestnajstiški številski zapis;

• pozna naslovno dekodiranje;

• pozna vlogo paralelnega vmesnika.

• Spoznava, da je urejenost pogoj za uspešno delo;

• razume, da je množico informacij moč obvladovati samo z dobrim sistemom naslovov;

• razume, razliko med informacijami – naslov, vsebina;

• spozna pomen odlagališča podatkov in hranjenja informacij.

Ker dijaki o tem poglavju že veliko vedo iz literature in vsakdanjega življenja, je poglavje primerno za referate.


• izdelava vezja z EPROM-om in števcem;

• sekvenčni avtomat z uporabo EPROM vezja;

• leteče luči, semafor...

6 ted

Mikroprocesor:

• CPE,

• ALU, akumulator,

• dekoder ukazov,

• programski števec,

• cikli in potek izvrševanja ukaza.

Aritmetična vezja:

• Pozna osnovne sklope mikroprocesorja;

• pozna vlogo in funkcijo ALU;

• loči med taktom in programskim ciklom;

• pozna vlogo PC;

• zna opisati potek enega cikla v mikroprocesorju,

• razume vlogo dekoderja ukazov;

• zna zapisati števila v različnih

• Spoznava povezavo med hitrostjo izvajanja operacij in zmogljivostjo procesorja;

• spoznava, da v realnem svetu dogodki niso enako urejeni kot v svetu računalnikov;

• z izvajanjem računov v različnih številskih sestavih razvija logični način mišljenja;

V tem poglavju obdelamo le osnovne enote mikroprocesorja.


• vaje na simulatorju, ki nazorno predstavi delovanje mikroprocesorja;

• dijaki naj opazujejo potek izvajanja enega ukazni cikla, s poudarkom na vlogi dekoderja ukazov, PC in ALU;

• dvojiški zapis števila,

• računanje v dvojiškem sistemu,

• seštevalnik,

• odštevanje,

• množilniki.

številskih sistemih;

• uporablja binarni zapis števila;

• zna pretvarjati med binarnim in desetiškim sistemom;

• v dvojiškem sistemu zna sešteti in odšteti dve števili;

• uporablja mehanizem seštevanja več števi,l

• loči med eniškim komplementom in negativnim številom;

• loči med predznačenim in nepredznačenim zapisom števila,

• določi dolžino zapisa pri predznačenih številih,

• opiše delovanje polnega seštevalnika;

• razloži pojem C-prenosa;

• precizira mehanizem delovanja odštevalnika.

• spoznava, da je s pravilnim pristopom moč enostavno premagati tudi zahtevnejše naloge;

• ugotavlja trajnost in univerzalnost določenih znanj.

• vaje iz pretvorbe med različnimi številskimi sistemi;

• vaje iz načinov zapisa števila (poudarek na predznačenih in nepredznačenih zapisih);

• primer seštevanja ali odštevanja različnih števil - vaja naj pokaže pomen predznačenosti in nepredznačenosti ter dolžine zapisa;

• vaja iz seštevanja s poudarkom na pojavu prenosa;

• ločevanje med prenosom in predznakom.

3 ted

Zbirnik:

• programski model – registri,

• osnovni ukazi za delo z bitnimi spremenljivkami,

• programski skoki,

• vloga statusnega registra,

• osembitne operacije –števci,

• matematične operacije.

• Našteje in opiše osnovne registre mikroprocesorja;

• zna uporabiti ukaze za izvajanje logičnih enobitnih ukazov;

• razloži uporabo glavnih zastavic stanj;

• uporablja osnovne ukaze za pogojne skoke;

• v programu uporabi osnovne operacije za prenos podatkov;

• v programu uporabi osnovne aritmetične ukaze;

• uporablja ukaze za delo s podprogrami.

• Razvija sposobnost ločevanja med dogodki;

• spozna pomen natančnega opisa dogajanj;

• razvija sposobnost definicije enostavnih opravil;

• kompleksno nalogo zna razstaviti na drobna opravila.

Dijaki naj spoznajo nekaj osnovnih ukazov mikroprocesorja. Ukazi naj bodo v zbirniku, ker bodo tako lažje razumeli delovanje sistema.


• izdelava programa in programiranje malega mikrokrmilnika;

• izdelava programa za krmiljenje dvigala samo gor/dol;

• izdelava programa za krmiljenje klima naprave;

• izdelava programov z uporabo kombinacijske enobitne logike brez FF.

Algoritmi:

2 ted

• osnovni algoritmi za reševanje

• Zna izdelati algoritem RS flip-flopa;

• zna izdelati algoritem programa z več FF;

• Razvija sistematičen pristop k opisovanju dogodkov;

• razvija smisel za urejenost pri

Poglavje je namenjeno pridobivanju sposobnosti analize problema in sistematičnega pristopa k izdelavi programa.

logičnih kombinacijskih problemov,

• RS flip flop,

• več flip-flopov.

• razloži pomen algoritma;

• iz algoritma zna napisati program za izbran mikrokrmilnik;

• zna izdelati algoritem za števec.

opisovanju dogodkov in upošteva vrstni red ter pogoje za prehod med dogodki.

Primeri vaje v laboratoriju:

• izdelava krmilja za enostaven stroj, ki vključuje kombinacijsko logiko in največ dva FF.

Programiranje:

4 ted

• realizacija programa za kombinacijsko vezje,

• program z vključenim flip-flopom,

• koračna krmilja.

• Zna izdelati algoritem programa, ki vključuje števec, komparator in logična vezja;

• zna napisati program za opravljanje aritmetične operacije s seštevanjem in odštevanjem ter uporabo prenosa;

• zna napisati program koračnega krmiljenja za poljubno število korakov.

• Loči med naročeno nalogo - programom in podatki za obdelavo,

• spoznava, da je dober - razčlenjen opis procesa pomemben za izvedbo avtomatizacije tega procesa;

• razvija sistematičen pristop k opisu procesov;

• razume pojem stanje in prehod med stanji.

V tem delu se dijaki srečujejo s povezavo zgradbe mikroprocesorja in algoritmi. Poglavje ni strogo limitirano v okvir te snovi - lahko se razprši čez več ostalih poglavij in programiranje spoznavamo skupaj s spoznavanjem zgradbe mikrokrmilnika.


• izdelava programa, ki vključuje analogni vhod - klima naprava z analognim merilnikom temperature.

Mikrokrmilnik:

2 ted

• Prekinitve,

• Časovniki,

• vezje za serijski prenos podatkov.

• Predvidi dogajanje ob prekinitvah;

• zna precizirati lokacije prekinitvenega vektorja,

• zna razložiti delovanje serijskega vmesnika;

• zna uporabiti časovnike v enostavnem programu

• uporablja različne načine delovanja časovnika,

• zna opisati vlogo sklada in kazalca sklada.

• Spoznava, da za hitre odzive na dogodke potrebujemo tudi povsem namenska vezja;

• srečuje se z omejitvami in jih sprejema;

• razume pojem prenosa podatkov.

Dijaki spoznajo osnovne periferne sklope, ki so vgrajeni v mikrokrmilnik. Vedo naj za možnosti, ki jih nudi mikrokrmilnik, vendar ne učimo pomena posameznih registrov in njihove nastavitve.


• vaje na simulatorju.

Vhodno izhodne enote:

3 ted

• vhodna digitalna enota,

• izhodna tranzistorska enota,

• izhodna relejska enota,

• AD in DA pretvornik,

• PWM.

• Zna uporabiti optoločilnik v vezju,

• nariše in opiše vhodno enote z ločitvijo mase;

• nariše in opiše analogno vhodno enoto;

• nariše in opiše tranzistorsko izhodno enoto,

• zna opisati osnovni princip AD in DA pretvorbe;

• opiše princip PWM kot nadomestek

• Spozna, da sama teoretična razglabljanja o problemih ne pomenijo rešitve problema;

• znanja iz teoretičnih poglavij zna prenesti v realni svet mikrokrmilnikov;

• zna povezati teoretično jedro problema z dogajanji v realnem svetu.

To poglavje je namenjeno spoznavanju teoretičnih osnov zgradbe perifernih enot PLC -PPS sistemov. Naj bo vez med mikrokrmilnikom in prosto programirljivim sistemom. Dobro je treba obdelati digitalno vhode izhodne enote.


• priklop induktivnega stikala na PLC;

• priklop analognega senzorja na PLC;

analognega izhoda.

• uporaba PLC za krmiljenje klima naprave;

• uporaba PLC za regulacijo osvetlitve v prostoru.

Prosto programibilni sistemi – 27:

2 ted

• pregled trga,

• načini programiranja,

• osnovne enote PLC.

• Pregleda krmilnike, ki so dostopni na domačem tržišču;

• loči med različnim PLC moduli;

• uporablja osnovne programske pristope: lestvičnega, funkcijskega in mnemoničnega;

• zna oceniti ustrezno konfiguracijo PLC za podani problem.

• Ugotavlja velikost trga in tehta ponudbe za poljubne rešitve nalog;

• navaja se na tržni pristop k rešitvi problemov krmilij.

Dijaki naj dobijo občutek o raznolikosti te opreme na trgu.

Domača naloga:

• Dijaki naj raziščejo trg PLC-jev.

Pristopi k programiranju:

3 ted

• logične funkcije,

• uporaba stikal: delovni in mirovni kontakti,

• realizacija flip-flopov,

• alarmi,

• zapahovanje,

• števci,

• primerjalniki.

V enem izmed izbranih načinov programiranja (lestvični diagrami, funkcijski bloki, inštrukcije) zna:

• uporabiti pravilno vrsto končnega stikala (delovni ali mirovni kontakt);

• realizirati funkcijo zapahovanja izhodov;

• napisati program za javljanje napake;

• napisati program za števec izdelkov;

• razložiti delovanje primerjalnika.

• Dijak si ustvarja celostno sliko o krmiljih;

• razvija sposobnost povezovanja različnih dejstev, ki so navidez med sabo nepovezana;

• spoznava, da v realnem svetu veljajo zakoni in dogovori, ki veljajo tudi za tehniko (standardi),

• spoznava, da je v realnem svetu manj prostora za raziskave in več za uporabo že sprejetih dogovorov in standardov,

• spoznava, da je dobro narejeno delo pogoj za preživetje;

• dojame pomen standardov kakovosti.

Poglavje naj zaokroži predmet in ponovno opozori dijake na pravilen, sistematičen in s standardi določen pristop k pisanju katerih koli programov, posebej pa še programov za PPS.


• izdelava krmiljenja garaže s štetjem avtomobilov;

• izdelava dvigala z izbiranjem nadstropja.

Praktični primeri uporabe pridobljenega znanja

2 ted

• Ponavlja snov iz obeh letnikov;

• izdela projektno ali seminarsko nalogo.

• Dijak povezuje snov celotnega predmeta.

Ponovitev celotne snovi in zaokrožitev predmeta.

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV:

• Vodovnik, L., Reberšek, S.: Uvod v digitalno tehniko, FER Ljubljana, 1994. • Rugelj, T.: Osnove mikrokontrolerjev na primeru MC6803, Metra inženirning, 1992. • Bratko, I.: Mikrokrmilnik 68hc11, Ljubljana, 1995.


Znanje preverjamo ustno in z ocenjevanjem dela ter poročil vaj v laboratoriju.

Ustno preverjamo z vprašanji iz teorije snovi s poudarkom na razumevanju pojmov in povezovanju snovi v funkcionalno znanje.

Pri laboratorijskem delu preverjamo razumevanje, natančnost, izvirnost, inovativnost, sodelovanje v skupini, uspešnost uporabe virov informacij in vrednotenje le-teh ter racionalnost izrabe virov.


Znanja Povezava s predmetom

Predmet Znanja

• Varstvo pri delu,

• tehnologija,

• uporaba krmilnikov.

Praktični pouk

Elektrotehnika, vezja in naprave

• Varstvo pri delu,

• projektne naloge iz krmilij.

• Krmilja. Avtomatika Krmilja.

• Regulacije,

• analogne enote.

Meritve in regulacije Regulacije,

AD in DA pretvorba.

• Številski sistemi. Matematika Števila.

• Vhodne in izhodne enote,

• parametri dig. vezij,

• zgradba vezij,

• priklop stikal.

Elektrotehnika

Vezja in naprave

Spoji s tranzistorji,

elementi.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

ELEKTROTEHNIKA, VEZJA IN NAPRAVE

2. ŠTEVILO UR




1. 35 70 105

2. 70 70 140

3. 105 0 105

4. 68 0 68

skupaj 278 140 418


Dijak:

• razume pojem električnega tokokroga in spozna princip povezovanja v električnih tokokrogih,

• z vodenim delom v laboratoriju (opazovanje, posnemanja, urjenje) osvaja temeljne spretnosti za povezovanje in sestavljanje električnih vezij in spoznava zakonitosti v električnih tokokrogih,

• išče povezave za potrjevanje teoretičnih znanj in praktičnih izkušenj, • osvaja racionalen pristop k delu, upošteva varnostne predpise in pravila varnega dela z

napravami pod napetostjo, je natančen in dosleden pri spoštovanju predpisov in dogovorov,

• zaveda se zakonske regulative in urejenosti (s predpisi in standardi) strokovnega področja,

• zaveda se osebne in skupinske odgovornosti za kvaliteto dela, sprejema standarde za kakovost dela,

• pozna in pravilno uporablja strokovno terminologijo, • spozna in razume delovanje osnovnih inštalacijskih vezij, • spozna in razume lastnosti pasivnih in aktivnih elektronskih elementov, • zna poiskati podatke v katalogih in jih primerjati, vrednotiti in upoštevati omejitve

elektronskih elementov, • zna preizkusiti delovanje (dober/slab) elektronskega elementa in vezja, • spozna osnovne elektronske sklope, preverja razumevanje delovanja, zna razložiti

princip delovanja osnovnih elektronskih vezij in naprav, • z uporabo temeljnih zakonov zna oceniti in dimenzionirati elemente in lastnosti

enostavnih vezij, • prepozna elemente in njihovo funkcijo v vezju in razume pravilno montažo, hlajenje,

standarde, • spoznava načine opisovanja tehniških lastnosti elementov in sistemov, razume pomen

tehniških podatkov in zna analizirati glavne karakteristike elementov in elektronskih sklopov,

• pozna glavne tehnologije in posebnosti elektronskih vezij, • zna poiskati in vrednotiti informacije o elektronskih komponentah in sklopih, • zna navesti primere uporabe elektronskih vezij in naprav, • zna uporabiti osnovne merilne inštrumente, napisati poročilo o meritvi in komentirati

merilne rezultate in potek meritve ali eksperimenta, • razvija pozitiven odnos do čistega okolja (deponiranje, reciklaža elektronskih naprav).


1. letnik


Dijak Dijak

Osnove električnih inštalacij:

• splošni pojmi v električnih inštalacijah,

• materiali v elektrotehniki in prevodniki,

• zaščita pri delu z električnimi napravami,

• standardi in predpisi s področja elektrotehnike,

• elektroinštalacijski materiali,

• značilnosti el.inštalacij,

• vrste napajalnih sistemov,

• inštalacijski tokokrogi,

• izvajanje električnih inštalacij,

• priklop in varovanje električnih porabnikov,

• vezja za razsvetljavo.

• Spozna funkcijo elektroenergetskega sistema in način napajanja porabnikov z električno energijo;

• spozna vlogo električnih inštalacij v elektroenergetskem sistemu;

• zna razložiti in uporabiti osnovne pojme v električnih inštalacijah;

• pozna osnovno delitev materialov v elektrotehniki, osnovne značilnosti, pomembne za uporabo;

• spozna vplive in škodljive posledice električnega toka na človeško telo;

• pozna dovoljene maksimalne vrednosti električnega toka in napetosti;

• pozna pravilne in dovoljene delovne posege na električnih napravah in pripravah;

• spozna zaščitne in varnostne ukrepe pri delu z električnimi napravami;

• spozna osnove prve pomoči pri poškodbi z električnim tokom;

• loči pojma standard in predpis z elektrotehniškega vidika;

• pridobi pregled nad najpogosteje uporabljenimi elektrotehniškimi standardi in predpisi;

• pozna osnovne elektroinštalacijske materiale, njihove značilnosti in uporabo;

• zna narisati, razložiti in navesti uporabo osnovnih sistemov napajanja nizkonapetostnega omrežja (TN, TT, IT);

• seznani se s pomenom ozemljila, zaščitnega vodnika in povezovanja prevodnih delov (izenačitev potencialov);

• pozna pomen in opremo glavnega hišnega priključka z

• Razume pomen in vlogo električne energije in omrežja v vsakdanjem življenju;

• razume in sprejema sistem reševanja problemov distribucije električne energije do končnega porabnika;

• ugotavlja uporabnost elektrotehničnih materialov, njihove realne lastnosti in vpliv na okolje;

• navaja se na varno delo in upoštevanje predpisov in standardov;

• poleg spoštovanja in upoštevanja predpisov razvija občutek za nevarnosti pred električnim udarom;

• razvija spretnosti za varno in previdno ravnanje z električnimi napravami;

• v delovnem okolju opazuje in odkriva različne napajalne sisteme glede na izvedbo ozemljitev;

• zaveda se pomena posameznih elementov hišne električne inštalacije;

• zaveda se funkcij in posameznih tokokrogov hišne električne inštalacije;

• razvije sposobnost opazovanja tehničnih naprav in rešitev;

• razume nujnost nadzora in kontrole nad izvedenimi deli

Vaje:

•

• izvedba vezav različnih porabnikov v enostavnih električnih tokokrogih,

• (izvor, porabnik, stikalo, zaščita, 24 V, kratek stik, zaščitno vezje, stikalo, porabnik, žica, elektrolit, telo, zemlja,…).

Vaje:

•

• priklop različnih porabnikov preko inštalacijskih in ročnih stikal, tipkal, relejev in kontaktorjev. Poudarek na parametrih: segrevanje porabnika, moč, vzporedna in zaporedna vezava porabnikov, prerez vodnika (določljiv iz tabel).

Vaje:

•

• vezave osnovnih vezij za razsvetljavo, serijski stik, križna in izmenična vezava.

merilnim mestom in stanovanjski razdelilnik z inštalacijskimi odklopniki oziroma varovalkami;

• pozna značilnosti tokokrogov stalno priključenih porabnikov v gospodinjstvu, tokokrogov vtičnic in tokokrogov razsvetljave;

• spozna osnove izdelave (montaže) električnih inštalacij v različnih objektih: stanovanjskih zgradbah, mokrih prostorih (kopalnicah), poslovnih in industrijskih prostorih, kmetijstvu in gradbiščih;

• zna pojasniti različne načine priključevanja porabnikov na električno omrežje (inštalacijska in ročna stikala, tipkala, kontaktorji, releji);

• zna razložiti vrste, možnosti in uporabnost varovanja električnih porabnikov (varovalke, inštalacijski odklopniki, motorska zaščitna stikala, bimetalni releji, RCD zaščitna stikala);

• zna predstaviti izvedbe klasičnih razsvetljavnih tokokrogov in uporabo senzorjev.

(opazovanje izvedbe domače električne hišne inštalacije);

• zaveda se nujnosti različnih izvedb inštalacij;

• navadi se uporabljati navodila za uporabo, tehnična navodila, električne načrte,…

• razvija motorične spretnosti pri izvajanju priključitev porabnikov;

• uvaja red in samodisciplino pri delu.

Splošne meritve v elektrotehniki:

• splošni pojmi v meroslovju,

• splošno o električnih merilnih instrumentih,

• merilni pogreški,

• merjenje osnovnih električnih veličin U, I, R,

• podajanje merilnih rezultatov, osnovne merilne metode,

• osciloskop in njegova uporaba.

• Seznani se s splošnimi pojmi v merilni tehniki, standardi, meroslovjem in certificiranjem;

• seznani se z organizacijo in delovanjem Slovenskega inštituta za standardizacijo in Zavoda slovenske akreditacije;

• pozna pojme: občutljivost, preciznost, konstanta, referenčni pogoji, preskusna napetost merilnih instrumentov;

• spozna načine izvajanja meritev el.veličin z digitalnim in analognim instrumentom, odčitavanja s

• Razvije občutek za organizacijo meroslovja;

• spoznava principe dela z merilno opremo in razvije občutek tehnične natančnosti;

• navaja se na delitev dela v skupini;

• razvije čut odgovornosti za ravnanje z opremo;

• navadi se samostojnega dela in premisleka in odgovornosti za odločitev;

• razvija delovne navade;

Vaje:

• merjenje enosmernih napetosti z analognim in digitalnim univerzalnim instrumentom, ugotavljanje rezultatov in razlike v merilnih rezultatih,

• primerjava rezultatov, pogreški, ugotavljanje ustreznosti merilnega rezultata v odvisnosti od razreda instrumenta,

• merjenje upornosti z digitalnim in

konstanto in direktno odčitavanje s skale;

• zna uporabiti univerzalne analogne in digitalne instrumente in izbirati ustrezna merilna območja;

• spozna vrste merilnih pogreškov in upoštevanje le-teh pri podajanju merilnih rezultatov;

• zna umeriti obratovni merilni instrument (V-m in A-m);

• zna določiti, ali instrument kaže v razredu svoje točnosti;

• spozna tipe merilnih protokolov, seznani se z vrednotenjem merilnih rezultatov;

• zna ustrezno izbrati in praktično uporabiti merilne postopke in metode (direktno merjenje, U-I metoda merjenja U, I in R);

• seznani se z osciloskopom in možnostmi uporabe,

• pozna postopek kalibracije merilne sonde (1:10) in pripraviti osciloskop za merjenje in opazovanje signalov;

• zna uporabiti funkcijski generator (v kombinaciji z osciloskopom).

• pridobiva izkušnje za večanje učinkovitosti in iznajdljivosti;

• razvija previdnost pri uporabi električne opreme;

• razvija kreativnost, zlasti na področju izpeljave merilnih postopkov in izdelave pisnih merilnih protokolov;

• zna povezovati teoretična spoznanja s praktičnimi izkustvi.

analognim ohmmetrom.

Vaje:

•

• merjenje toka, merjenje temperaturne odvisnosti, npr.:

• segrevanje navitja tuljave,

• umerjanje V-metra in A-metra,

• razširjanje napetostnega ali tokovnega območja,

• določanje razreda točnosti instrumenta.

Vaje:

•

• prikaz funkcije osciloskopa in možnosti merjenja oziroma prikazovanje oblike signalov,

• samostojno umerjanje osciloskopa in merjenje ter opazovanje signalov funkcijskega generatorja na osciloskopu.

Elementi elektronskih vezij:

• linearni elektronski elementi – upori in kondenzatorji,

• linearni elektronski elementi – tuljave, dušilke, transformatorji,

• nelinearni elektronski elementi,

• polprevodniški elementi dioda in tranzistor,

• usmerniško vezje,

• tiristor, triak,

• osnovna elektronska vezja.

• Razume pojem upornost in ima občutek za red velikosti uporov;

• loči med raznimi vrstami uporov: upor kot element, upornost grelca, upornost tuljave, upornost kondenzatorja;

• loči med pojmoma upornost in prevodnost s poznavanjem enot;

• zna izmeriti upornost neznanega elementa s pomočjo ohmmetra;

• zna izmeriti upornost neznanega elementa po U-I metodi;

• razume proces polnjenja in praznjenja kondenzatorja;

• razume delovanje releja, ga zna opisati

• Navaja se na varno delo z električnimi napravami;

• s skupinskim delom se navaja na komuniciranje v skupini;

• pridobiva sposobnosti izražanja in opisovanja opažanj;

• navaja se na uporabo slovenske tehnične terminologije;

• pridobiva občutek za merjenje fizikalnih veličin;

• razvija sposobnost opazovanja;

• razvija sposobnost

Vaje:

•

• merjenje upornosti po metodi U-I in z mostičem,

• merjenje upornosti elementov R, L, C, dioda, tranzistor,…

• karakteristike U-I, U(t), R(T), karakteristika diode, upora, prebojna napetost, moč, kolenska napetost,

• iskanje tehničnih podatkov iz priročnika.

Vaje:

•

• eelektromagnet, inducirana

in določiti njegove funkcije;

• pozna pojav inducirane napetosti in zna približno oceniti njeno velikost pri opredeljenih pogojih;

• zna razložiti delovanje transformatorja ob priključitvi na enosmerno napetost in na izmenično napetost;

• zna posneti U-I karakteristiko danega elementa;

• razlikuje linearne in nelinearne elemente;

• pozna uporabo diode v usmerniških vezjih;

• zna razložiti delovanje polvalnega in polnovalnega usmernika;

• pozna vlogo gladilnega kondenzatorja v usmerniških vezjih;

• razlikuje pojme: napajalna napetost, napajalni tok, vhodna napetost, izhodna napetost, vhodni tok, izhodni tok;

• razlikuje pojme: izvor energije in krmiljena energija, izvor toka in krmiljeni tok;

• razume delovanje tranzistorja kot elektronskega ventila;

• razume pojem ojačanje napetosti, toka in moči;

• pozna delovanje tranzistorja kot enosmernega ojačevalnika;

• zna opisati razliko med stikalnim tranzistorjem in tranzistorjem kot ojačevalnikom;

• sposoben je opisati delovanje vezja z enim tranzistorjem;

• na danem vezju je sposoben napraviti zahtevane meritve in opisati postopek merjenja;

• razume tipično vlogo RC členov v vezjih;

• razume povezavo med shemami in realnim vezjem.

povezovanja rezultatov več izmerjenih veličin in medsebojno odvisnost;

• navaja se na sistematični pristop k meritvi;

• spoznava in se navaja na opazovanje pojavov v naravi;

• navaja se razmišljati in povezovati več dejstev v novo ugotovitev;

• povezuje pojme, ki jih usvoji pri različnih predmetih;

• spoznava, da je možnih več pogledov na eno lastnost.

napetost, transformator, tujava, rele, priklop na enosmerno napetost, prehodni pojav (U-I),

• transformator na enosmerni in na izmenični napetosti, prestava, uporaba.

• kondenzator, polnjenje praznjenje, izmenični tok,

• integrator (diferenciator) opazovanje z osciloskopom,

• praznjenje kondenzatorja preko vžigalne tuljave,

• merjenje na eno- in dvovalnem usmerniku in z dodajanje gladilnega člena.

Vaje:

•

• realizacija krmilnega vezja s tranzistorjem (in relejem), napovedana analogija z drugimi krmilnimi elementi:

• krmiljenje temperature NTK upor ali KTY 10,

• krmiljenje svetlobe s foto uporom

• svetlobni krmilnik,

• krmiljenje motorja.

Vaje:

•

• analiza astabilnega multivibratorja s pomočjo bipolarnega tranzistorja, transistor kot stikalo, LED v kolektorskem tokokrogu, nizka frekvenca, pokazati polnjenje in praznjenje C,

• za določeno frekvenco izračunati elemente.

Uvod v digitalne sisteme:

• preklopna algebra in logične funkcije,

• funkcijske enačbe IN, ALI, NE,

• realizacija logičnega vezja,

• realizacija IC osnovne log. funkcije in enostavna logična vezja.

• Razume dogajanje v električnem tokokrogu, ki je sestavljen iz izvora, stikala in porabnika;

• zna opisati dogajanje v poljubno sestavljenem enostavnem tokokrogu;

• zna opisati funkcioniranje zaporedne vezave dveh stikal;

• zna razložiti delovanje vezja z vzporedno vezavo dveh in več stikal;

• loči med zapiralnim in odpiralnim kontaktom stikala;

• zna razložiti delovanje releja kot invertorja;

• zna izračunati tok v vezjih z več stikali;

• z ustreznimi izrazi opiše vezje in iz opisa sestavi logično enačbo vezja;

• razlikuje tokovno in napetostno logiko;

• opiše delovanje in izvedbo IN in ALI vrat z diodami;

• zna opisati delovanje invertorja;

• ve, kateri so osnovni logični gradniki - logična vrata;

• loči med lastnostmi TTL in CMOS vezij;

• zna zapisati logično enačbo iz danega opisa delovanja vezja;

• zna izdelati vezje iz podane logične enačbe;

• v danem vezju zna slediti potek logičnih signalov in razložiti delovanje vezja.

• Razvija sposobnost logičnega sklepanja;

• pridobiva sposobnost sistematičnega pristopa k reševanju problemov;

• povezuje različna gledišča v eno dejstvo;

• iz različnih zornih kotov opazuje in opisuje isti problem;

• navaja se na zapisovanje opažanj;

• nenatančne opise problema poskuša sistematizirati in jih povzeti v logičen zaključek;

• spoznava, da logični pristop k reševanju problema ni posledica človekovih sposobnosti, ampak posledica sistematike;

• loči med intuicijo, dejstvom in dokazom.

Vaje:

•

• realizacija osnovnih logičnih vezij s stikali in releji, diodami in tranzistorji za negacijo,

• izvedba osnovnih logičnih funkcij s TTL in CMOS integriranimi vezji (spoznavanje lastnosti in merjenja na digitalnih integriranih vezjih),

• realizacija enostavnega logičnega vezja (tri vhodne spremenljivke) s TTL ali CMOS integriranimi vezji.

2. letnik

INFORMATIVNI CILJI FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI

POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak Dijak

Digitalni sistemi in krmilja:

• binarni številski sistem,

• kode in kodirniki,

• posebna logična vezja,

• kodirnik, multiplekser,

• Razlikuje analogne in digitalne oblike signalov;

• razume potrebo po binarnem zapisu v digitalnih sistemih;

• zna dano število pretvoriti iz desetiškega v binarni sistem in obratno;

• razume pojem kodiranja in zna

• Navaja se na posplošen pogled na postavljen problem;

• razlikuje statična dejstva in časovno spremenljive pojave;

Vaje:

•

• realizacija logične funkcije z uporabo logičnih vezij, minimizacija, samodržni kontakti, logike vklopov in izklopov, uporaba relejev,

primerjalnik (izvedba z IC),

• osnovna sekvenčna vezja, registri, števci,

• pomnilniki,

• osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji,

• uporaba digitalnih sistemov v praksi.

našteti primer uporabe;

• razlikuje binarni in BCD zapis;

• zna iz kataloga izbrati ustrezno vezje kodirnika, prekodirnika ali dekodirnika;

• pozna 7-segmentni prikazovalnik;

• zna razložiti delovanje relejskega vezja za daljinski vklop in predstaviti delovanje RS flip-flopa;

• zna predstaviti delovanje JK , T in D flip-flopa;

• zna narisati časovne diagrame za osnovne vrste flip-flopov;

• analizira delovanje vezja, ki je sestavljeno iz več T-flip-flopov;

• nariše časovni diagram delilnika frekvence in razloži njegovo delovanje;

• predstavi mehanizem nesinhronega reseta vezja;

• realizira binarni števec do poljubnega modula štetja;

• opiše delovanje pomikalnega registra;

• zna izdelati časovni diagram danega pomikalnega registra;

• nariše shemo izhodnega zadrževalnika (registra);

• pozna uporabo ROM in RAM pomnilnikov;

• zna uporabiti EPROM kot pomnilniško vezje.

• navaja se na zaporedni način mišljenja;

• iz katalogov zna povzeti pomembne informacije in jih uporabiti kot pomoč pri reševanju svojega problema;

• navaja se pristopa k reševanju kompleksnih problemov;

• iz kompleksnega vezja zna izluščiti gradnike, ki predstavljajo že znana dejstva;

• iz poznanih gradnikov zna sintetizirati kompleksnejše vezje.

• realizacija posebnega logičnega vezja,

• BCD seštevalnik,

• kodirnik, primerjalnik, dekodirnik,

• realizacija enostavnega krmilnega vezja s sekvenčnim elementom,

• realizacija prekodirnika,

• uporaba pomnilnikov,

• realizacija števnika za poljubni modul štetja.

Splošne merilne metode v elektrotehniki:

• merilni postopki in merilne metode,

• merjenje U, I, R, P v enosmernih tokokrogih

• merjenje U, I, Z in P v izmeničnih tokokrogih,

• merjenje C in L, Z,

• merjenje resonančne frekvence,

• elektronska vezja,

• ojačevalniki s tranzistorji,

• operacijski ojačevalnik,

• ojačevalniki z IC,

• Zna priključiti in opisati merjenje z osnovnimi analognimi in digitalnimi merilnimi instrumenti;

• zna izdelati merilni protokol na osnovi izvedene meritve;

• pozna metodo umerjanja obratovnih instrumentov s precizijskimi instrumenti;

• zna izbrati in praktično uporabiti ustrezno merilno metodo in izvesti merilni postopek;

• spozna kompenzacijske merilne metode ter napetostno in tokovno

• Osvaja spretnosti za delo z merilno opremo, hitro prepoznava funkcije in nastavitve;

• razvije čut odgovornosti za ravnanje z uporabljeno opremo;

• navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev;

• razvija kritičnost, doslednost in natančnost pri delu (npr. pri napačnem

Vaje:

•

• primerjalne metode in mostične metode,

• ozemljitvena, izolacijska upornost.

• merjenje kapacitivnosti in induktivnosti po U-I-f metodi, resonančni metode, mostični metodi,

• RLC merilnik,

• merjenje R-L, R-C ali R-L-C vezja; merjenje faze, dušenja, resonančne

• vrste in tipi ojačevalnikov,

• oscilatorji,

• električni filtri,

• napajalniki,

• fotoelementi.

primerjalno metodo merjenja U in I;

• spozna metodo hkratnega merjenja U in I in osvoji kriterije za pravilno uporabo;

• spozna načine merjenja upornosti: direktno, metoda U-I, Wheatstonov mostič, U in I – primerjalno metodo;

• spozna merjenje moči z metodo U-I;

• zna priključiti elektrodinamični ali elektronski W-m in izmeriti enosmerno moč, razložiti razlog za štiritočkovno priključitev;

• spozna pomen efektivnih vrednosti izmenične veličine, vpliv oblike U in I na rezultat meritve pri uporabi različnih instrumentov;

• zna izbrati in postaviti nastavitve za meritve izmeničnih veličin U, I , P;

• pozna načine merjenja C: metoda U-I, resonančna metoda, LC merilnik, vpliv sklopnega faktorja pri uporabi resonančne metode;

• spozna metode določanja resonančne frekvence nihajnih krogov in pri tem zna uporabiti osciloskop ter elektronski V-meter;

• spozna načine merjenja L z metodo U-I, resonančno metodo in LC merilnikom;

• razlikuje generator in krmilnik energije;

• zna uporabiti tranzistor kot stikalo;

• pozna razliko med ojačevalnikom enosmernih in ojačevalnikom izmeničnih veličin;

• razume delovanje tranzistorja kot ojačevalnika izmeničnih veličin;

• razlikuje izhodno izmenično in enosmerno napetost na tranzistorju;

• analizira pojem delovne točke in nasičenja;

• zna razložiti mehanizem obračanja faze;

odčitavanju rezultatov, nepravilno izbrani merilni metodi,…);

• razvija delovne navade in inovativnost;

• povezuje teoretična spoznanja s praktičnimi izkustvi in jih povezuje v zaključeno celoto;

• navadi se rokovanja z zahtevnejšo merilno opremo in priborom;

• razvija natančnost, doslednost;

• sprejema skupinsko reševanje problema kot prednost za boljšo rešitev;

• navaja se na iskanje informacij iz različnih virov.

frekvence z uporabo osciloskopa,

• merjenje enosmerne moči porabnikov,

• merjenje izmenične moči porabnikov P, S in Q.

• pozna osnovne lastnosti operacijskega ojačevalnika;

• zna uporabiti operacijski ojačevalnik kot ojačevalnik z in brez obračanja faze;

• razume delovanje danega ojačevalnika (mikrofonski);

• razlikuje pozitivno in negativno povratno vezavo;

• zna razložiti delovanje astabilnega multivibratorja;

• pozna delovanje osnovnega sinusnega oscilatorja z operacijskim ojačevalnikom;

• razume delovanje stabilizatorja s Zener diodo in enim tranzistorjem;

• zna uporabiti tritočkovne stabilizatorje;

• razume delovanje napajalnika, ki ima varovalko, stikalo, transformator, usmernik, gladilnik in stabilizator;

• pozna osnovne lastnosti LED diod;

• pozna osnovne fotoelemente;

• razlikuje in pozna osnovne značilnosti fotoelementa, fotocelice, fotoupora.

• na primeru uporabe operacijskega ojačevalnika spozna, da za uporabo nekega elementa ni potrebno njegovo popolno poznavanje;

• navaja se na selektivnost pridobivanja informacij.

Vaje:

•

• realizacija enostopenjskega ojačevalnika z bipolarnim tranzistorjem,

• izračun elementov za postavitev delovne točke glede na zahtevano ojačanje (kondenzatorski mikrofon – izhodni ojačevalnik, merilni ojačevalnik),

• realizacija ojačevalnika s pomočjo operacijskega ojačevalnika,

• izračun elementov glede na zahtevano ojačanje

(kondenzatorski mikrofon – izhodni….) obračanje faze, velikost ojačanja, frekvenčna karakteristika in zasičenje,

• realizacija sinusnega oscilatorja z operacijskim ojačevalnikom,

• realizacija stabilizacijskega vezja z Zener diodo,

• realizacija stabilizacijskega vezja z tritočkovnim stabilizatorjem, npr. LM 78 ali LM 79, LM 317,…

• priključitev optičnega senzorja, štetje na PLC, uporaba solarne celice.

Izvedba električnih inštalacij:

• tehniški predpisi in normativi za izvajanje električnih inštalacij,

• izvedbe energetskih inštalacij,

• inštalacije telekomunikacijskih naprav,

• razsvetljava in svetlobni viri,

• priklopi električnih porabnikov,

• dimenzioniranje elementov in vodnikov za notranje inštalacije.

• Obnovi znanje osnovnih pojmov varne uporabe el.toka, o najpogostejših virih nevarnosti el.toka, napetostnih območjih, zaščitnih vodnikih in ozemljitvi, zaščiti pred električnim udarom in pri njem;

• spozna splošne pogoje izvedbe razdelilnikov, razdelilnih in stikalnih naprav v stanovanjskih, poslovnih, industrijskih in posebnih objektih;

• seznani se z izvedbo inštalacij v požarno in eksplozijsko nevarnih prostorih in objektih;

• seznani se z inštalacijami telefonskega omrežja, omrežja za prenos podatkov, ozvočenja in antensko/kabelskega omrežja;

• spozna osnovne svetlobno tehnične veličine in princip delovanja žarnic in sijalk;

• spozna osnove dimenzioniranja notranje razsvetljave po principu srednje osvetljenosti (metoda izkoristka);

• zna izvesti priklop elektromotorjev;

• zna izvesti priklop gospodinjskih

• Razvija previdnost pri delu z napravami pod napetostjo;

• razvija sposobnost prepoznavanja elementov in naprav trifaznega sistema;

• spozna pomen in vlogo glavne priključne in hišne razdelilne omare;

• pridobiva vpogled v način izvajanja inštalacij v posebnih pogojih;

• razvije odnos do uporabnosti različnih svetil notranje razsvetljave;

• navaja se na varno delo in upoštevanje predpisov in standardov;

• pridobi osnovni projektantski odnos do izgradnje električnih inštalacij;

• razvije delovne navade in delo v skupinah;

Vaje:

• konstrukcija in izvedba projekta inštalacije in razsvetljave v prostoru,

• merjenje moči, cosj in energije v trifaznem sistemu.

porabnikov s stalno priključitvijo;

• spozna načine dimenzioniranja vodnikov in kablov za notranje inštalacije;

• seznani se z načinom izbora nadtokovnih zaščitnih naprav;

• informativno spozna uporabnost programskih orodij za načrtovanje el. inštalacij (ELIN,…).

• navaja se na zahtevnejša in kompleksnejša dela;

• razvija matematične spretnosti.

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI

FORMATIVNI CILJI SOCIALIZACIJSKI CILJI POSEBNOSTI V IZVEDBI

Dijak Dijak

Elektronski elementi – dvopoli:

PN-spoj, polprevodniki,

usmerniki,

množilniki,

rezalniki,

stabilizatorji,

zaščita,

stikala.

• Pozna grob princip zgradbe polprevodnika in PN spoja in posledice pri prevodni in zaporni polarizaciji PN spoja;

• zna narisati in razložiti U-I karakteristiko glavnih polprevodniških elementov: diode, Shotky dioda, diak, varistor;

• zna razložiti in na karakteristiki pokazati glavne značilnosti, omejitve in karakteristične vrednosti za nekatere polprevodniške elemente, pojasni vzroke za uničenje ali odpoved elementa ter zna razložiti princip dimenzioniranja in varovanja elementov;

• zna narisati vezja in pojasniti delovanje pol- in polnovalnega usmernika;

• pojasni pojma glajenje in valovitost napetosti;

• pozna eno- in dvosmerna vezja diodnih omejevalnikov;

• zna analizirati in sestaviti enostaven primer omejevalnika;

• Išče povezave med karakteristikami in delovanjem elektronskih komponent;

• razlikuje med idealnimi in realnimi predstavami elektronskih komponent;

• se navaja na rabo katalogov in strokovne literature;

• pristopa k analizi lastnosti elektronskega elementa in delovanja vezja od manj zahtevnega dela k zahtevnejšemu;

• razume pogostost, zahtevnost in pomembnost napajalnih enot v vseh električnih napravah;

• zaveda se povezanosti med pojmi izkoristek, teža, popačenje, delavnost toka ter povezave med tehniškimi rešitvami, zanesljivostjo in ceno naprave;

• išče enostavne in učinkovite pripomočke (testna žarnica, univezalni instrument, slušalke,…).

Demonstracija:

• delovanja enostavnega usmerniškega vezja, rezalnika,

• množilnika,

• presmernika,

• opredelitev in meritev tipičnih parametrov.

Vaja:

• Meritev časov prevajanja ventilov pri usmerniku z ohmskim, induktivnim in kapacitivnim bremenom, merjenje efektivne vrednosti in popačenja omrežnega toka, Usr in valovitosti pri različnih izvedbah,

• vrste in delovanje zaščite.

• pozna princip delovanja in loči med diodnimi množilniki za nizke in visoke napetosti;

• zna izbrati tipsko vezje in dimenzionirati elemente stabiliziranega tokovnega ali napetostnega izvora;

• zna razložiti kataloške podatke napajalnika ali izmeriti glavne parametre.

Bipolarni tranzistor:

fizikalna slika delovanja,

karakteristike in omejitve bipolarnega tranzistorja,

delovna premica in delovna točka,

stabilizacija delovne točke.

• Pozna zgradbo in zna razložiti delovanje in karakteristiko bipolarnega tranzistorja;

• zna razložiti napetostno, tokovno in močnostno omejitev v medsebojni povezavi in posledice;

• zna razložiti pogoje za delovanje tranzistorja v aktivnem področju, v zaprtju in zasičenju (ojačanje in stikalno delovanje) in funkcijo elementov za postavitev delovne točke;

• pojasni principe stabilizacije delovne točke tranzistorja;

• zna razložiti in pokazati pot izmeničnega in enosmernega toka v povezavi s statično in dinamično delovno premico (točko);

• spozna nadomestno vezje za izmenične signale in s tem lastnosti vezav za različno orientacijo tranzistorja.

• Povezuje nova teoretična znanja s praktičnimi izkušnjami iz šolskega laboratorija, znanih aplikacij iz elektronike za začetnike.

Vaja:

tranzistor kot stikalo, preklopni nivoji in preklopni časi.

Demonstracijska vaja:

opazovanje delovanja in nivojev napetosti pri svetlobnem in temperaturnem relejskem stikalu.

Unipolarni transistor:

Zgradba,

fizikalni princip delovanja FET-a,

• Pozna zgradbo in zna razložiti delovanje in karakteristiko;

• zna razložiti osnovne tehnične podatke iz kataloga;

Simulacija z EWB:

analiza enosmernih delovnih razmer postavitve delovne točke.

MOS-FET-a,

delovna točka,

aktivno področje delovanja,

elementi za postavitev delovne točke.

• zna razložiti pogoje za delovanje tranzistorja v aktivnem področju, v zaprtju in zasičenju (ojačanje in stikalno delovanje) in funkcijo elementov za postavitev delovne točke;

• zna predstaviti principe stabilizacije delovne točke tranzistorja.

Ojačevalnik:

enosmerne in izmenične delovne razmere,

enosmerni in izmenični ojačevalnik,

vhodna in izhodna impedanca,

frekvenčna karakteristika - Bode diagram,

prekrmiljenje,

selektivni ojačevalnik

VF kompenzacije,

VF ojačevalnik.

Lastnosti in tehnični podatki:

ojačanje,

slabljenje,

logaritmična skala (dB),

ostali parametri.

• Zna razložiti pomen osnovnih tehničnih podatkov;

• pozna princip merjenja nekaterih parametrov ojačevalnika;

• pojasni pojem orientacija ojačevalnega elementa, zna pokazati vrsto orientacije v vezju;

• pozna razlike v lastnostih posamezne orientacije in primere uporabe,

• zna analizirati osnovne lastnosti ojačevalne stopnje v orientaciji CE (CS) orientacij in delno za CC (CD) in CB;

• zna izračunati ojačanje in osnovne parametre ojačevalnika z BJT;

• zna našteti razlike med NF, VF, močnostnim in stikalnim tranzistorjem (logično in močnostno stikalo) iz podatkov v katalogu;

• zna narisati frekvenčni potek ojačanja (faznega kota med vhodnimi in izhodnimi veličinami);

• pozna pojem (definicijo) mejne frekvence;

• pojasni vzroke za zmanjšanje ojačanja na spodnji in zgornji frekvenčni meji.

• Razume ojačevalnik kot najbolj splošno uporabo ojačevalnega elementa;

• zaveda se univerzalnosti uporabe ojačevalnika;

• razume ojačanje le na račun energije izvora.

Vaja:

meritev osnovnih parametrov (ojačanje, vhodne in izhodne impedance)

frekvenčne karakteristike enostopenjskega ojačevalnika z BJT.

Vaja:

meritev osnovnih parametrov enostopenjskega ojačevalnika z FET-om.

Popačenja ojačevalnikov

• Zna poiskati različne vzroke za nastanek popačenja;

• loči med linearnim in nelinearnim popačenjem;

• zna razložiti in grafično ponazoriti harmonsko sestavo popačenega signala;

• pozna značilnosti in vzroke linearnega in nelinearnega popačenja ojačevalnikov;

• pozna definicijo in enačbo za izračun in merjenje popačenja.

• Zaveda se vpliva popačenja na reprodukcijo zvočnega zapisa;

• razume praktične ovire za doseganje najvišje kakovosti zaradi realnih karakteristik elementov in pogojev delovanja.

Vaja:

meritev popačenja na ojačevalniku,

odvisnost od bremenske prilagoditve,

vpliv velikosti signala – krmiljenja.

Močnostni ojačevalniki:

razredi delovanja, porazdelitev moči, parametri,

izvedbe ojačevalnikov z bipolarnim tranzistorjem,

uporaba MOS-FET-ov in

IGBT tranzistorjev pri močnostnih ojačevalnikih.

• Pozna razporeditev moči – breme – ojačevalni element - usmernik – izgube;

• pozna način ugotavljanja položaja delovne točke ojačevalnika in poimenovanje razredov delovanja;

• razume in zna povezati razred delovanja ojačevalnika, izkoristek in popačenje;

• zna narisati princip vezave posameznih razredov (A;AB) in pojasniti delovanje;

• iz podatkov ojačevalnika zna izračunati osnovne lastnosti;

• iz tehničnih dokumentacije in podatkov integriranega vezja zna sestaviti močnostni ojačevalnik in postaviti normalne delovne pogoje.

• Zaznava množico primerov uporabe močnostnih ojačevalnikov in glavne zahteve glede moči, kakovosti, razmerja cena / kvaliteta.

Vaja:

meritev osnovnih parametrov močnostnega ojačevalnika pri različnih bremenih in napetostih.

Večstopenjski ojačevalniki

• Pozna razloge za povezavo več ojačevalnih stopenj, načine in lastnosti večstopenjskega ojačevalnika;

• zna izračunati osnovne parametre večstopenjskih ojačevalnikov.

Vaja:

analiza sistema ozvočenja moči,

navajanje in primerjanje tehničnih podatkov.

Osnove teorije elektronskih vezij

povratne vezave

• Spozna pomen uporabe nadomestnih vezav zaradi posploševanja analize (idealni elementi);

• pozna vrste povratnih vezav in njihove značilnosti, vpliv delovanje vezja in lastnosti vezja;

• prepozna negativno in pozitivno povratno vezavo;

• zna izračunati in oceniti parametre ojačevalnika s povratno vezavo (a, fm).

• Sprejema princip logičnega mišljenja glede na osvojena temeljnima znanja.

Vaja:

merjenje osnovnih parametrov ojačevalnika,

primerjava lastnosti z in brez povratne vezave.

Oscilatorji

sinusni - harmonični oscilatorji,

sinteza frekvence (PLL),

nesinusni oscilatorji.

• Pojasni princip pozitivne povratne vezave in pogoje za realizacijo oscilatorjev;

• zna narisati in razložiti delovanje enostavnih RC in LC oscilatorjev;

• loči pojma točnost in stabilnost frekvence in zna poiskati vzroke za drsenje frekvence oscilatorja;

• zna narisati princip uporabe kristala v oscilatorju;

• pozna vezja in delovanje za realizacijo pravokotne in žagaste napetosti;

• zna uporabiti namenska integrirana vezja pri konstrukciji oscilatorjev,….

• Razume logiko povratnega delovanja na poljuben sistem in analogijo med tehniškim in drugim sistemom.

Vaja:

analiza razmer v mostičnem RC oscilatorju, preverjanje pogoja za delovanje oscilatorja, analiza oblike izhodnega signala in vpliv bremena na amplitudo in obliko signala,

meritve časov, frekvence in napetosti na astabilnem multivibratorju.

Vezja za preoblikovanje signalov:

Integratorji,

diferenciatorji,

sinteza oblike,

filtri.

• Zna razložiti in grafično ponazoriti harmonsko sestavo popačene - nesinusnih napetosti;

• zna razložiti prehod sinusnih in nesinusnih signalov preko RC vezij;

• pozna enostavno definicijo integratorja in diferenciatorja ter razloži preoblikovanje enostavnih oblik signalov;

• zna razložiti delovanje integratorja in

• Povezuje, utrjuje in preverja veljavnost temeljnih znanj pri analizi delovanja funkcijskih vezij,

• spoznava logiko analize vezij in povezanost temeljnih znanj pri razumevanju principov delovanja kompleksnejših vezij in sistemov.

Vaja :

merjenje frekvenčne karakteristike filtra, določanje kvalitete in prepustnega pasu.

Vaja :

meritve na Schmittovem prožilniku (prenosna karakteristika, nivoji preklopa, čas preklopa) in generatorju žagaste napetosti (strmina, linearnost, časovne konstante,…).

diferenciatorja z operacijskim ojačevalnikom;

• pozna funkcijo in delovanje Schmittovega prožilnika;

• spozna funkcije, izvedbe in principe delovanja električnih filtrov (pasivni, aktivni, kristalni);

• zna narisati principielno shemo in razložiti delovanje nekaterih multivibratorjev: monostabilni, astabilni bistabilni.

Linearna integrirana vezja :

lastnosti linearnih integriranih vezij,

diferencialni ojačevalnik,

operacijski ojačevalnik.

• Utrdi teoretične osnove povratnih vezav in spozna praktično uporabo, vpliv na ojačanja, stabilnost, popačenje;

• spozna simbol, standardne priključke operacijskega ojačevalnika in glavne značilnosti – parametre;

• pozna načine napajanja in zna opisati tipske lastnosti operacijskega ojačevalnika na osnovi podatkov iz kataloga;

• zna analizirati - razložiti delovanje osnovnih vezij z operacijskim ojačevalnikom: invertirajoč, neinvertirajoč ojačevalnik, primerjalnik, seštevalnik, oscilator;

• zna uporabiti standardno linearno IC vezje, postaviti normalne pogoje obratovanja in oblikovati vezje za izvajanje določene funkcije.

• Povečuje zahteve glede natančnih definicij ali formul za strokovno uporabo tehničnih podatkov in tehnoloških informacij,

• oblikuje in usmerja strokovnost za profesionalni pristop pri delu z najbolj razširjenimi in pogosto zastopanimi elementi in vezji na področju splošne elektronike.

Vaja:

pregled priročnikov , podatkov na WWW straneh, primerjava in vrednotenje.

Vaja:

meritve osnovnih parametrov operacijskega ojačevalnika, preverjanje delovanja in funkcije vezja.

4. letnik


Dijak Dijak

Modulacije

amplitudna modulacija,

frekvenčna modulacija,

modulacije za računal. komunikacije ASK, FSK, PSK, QSK.

• Spozna prednosti modulacije signalov;

• spozna vrste modulacij (AM, FM);

• loči nosilni, modulacijski in modulirani signal in frekvenčni spekter moduliranega signala;

• razlikuje osnovne značilnosti posamezne modulacije;

• zna povezati časovni potek moduliranih signalov z vektorskim diagramom;

• zna opisati prednosti FM-prenosa signala;

• zna našteti primere uporabe posamezne vrste modulacije;

• razume in zna razložiti vpliv frekvenčnega pasu na kvaliteto prenosa moduliranega signala;

• zna razložiti princip modulacije in demodulacije signalov;

• zna razložiti princip delovanja modulatorjev in demodulatorjev in določiti merilne točke v modulatorju, kjer je prisoten nosilni, informacijski in modulirani signal.

• Spoznava frekvenčni spekter kot tehnično in ekonomsko dobrino;

• zaveda se tehničnega razvoja modulacij s ciljem tajnosti in varnosti prenosa podatkov;

• spoznava razširjenost uporabe različnih komunikacijskih sistemov.

Demonstracija:

delovanja AM in FM modulatorjev in demodulatorjev,

simulacija principa delovanja modulatorja in analiza,

uporaba osciloskopa in spektralnega analizatorja za primerjavo časovnega in spektralnega diagrama.

Komunikacijske antene:

Dipol,

Satelitska,

yagi antena.

• Pozna zgradbo in lastnosti dipola;

• pozna princip delovanja satelitske in yagi antene;

• pozna vrste, sestavo in lastnosti pogosteje uporabljenih anten.

• Zaveda se različnih vplivov EM polja in antenskih sistemov na živo okolje;

• razume in spoštuje varnostne ukrepe pri delu z napravami z močnim EM poljem.

Demonstracija:

postavljanja in delovanja TV antene (določanje smernega diagrama, polarizacije),

iskanje antene z določenimi parametri,

predstavitev lastnosti anten iz katalogov.

Brezžične komunikacije:

vrste in izbira medija za brezžično komunikacijo, radiokomunikacije, nastanek in razširjanje radijskih valov, razdelitev in uporaba radijskih valov,radar.

• Pozna značilnosti uporabe radijskega valovanja, infa-rdeče svetlobe in ultrazvoka;

• zna oceniti slabljenje radiokomunikacijske zveze;

• zna opisati nastanek EMV;

• zna opisati pojma indukcije in EMV in pozna značilnosti razširjanja EMV na

• Razvija sposobnost abstraktnega predstavljana in preslikav iz časovnega v frekvenčni spekter;

• se zaveda ekoloških in zdravstvenih posledic EMV;

• se zavzema za neškodljivo uporabo EMV;

• se zaveda pomembnosti predpisov in zakonov o

Demonstracija nastanka in razširjanja EMV.

različnih frekvenčnih področjih;

• pozna hitrost razširjanja EMV in značilne pojave (uklon, odboj, fading);

• pozna radikomunikacijski frekvenčni spekter in loči valovna področja;

• pozna primere uporabe radijskega valovanja na področju radiodifuzije;

• pozna principe in področja uporabe mikrovalov;

• zna opisati frekvenčni spekter pri radijskih- in optičnih komunikacijah.

uporabi radikomunikacijskega frekvenčnega spektra;

• spozna radioamaterje in njihovo dejavnost.

Žične komunikacije:

ploščati vod,

koaksialni kabel,

valovod.

• Spozna trende in ekonomske dejavnike razvoja (tele)komunikacij;

• loči vrste in zna opisati glavne značilnosti komunikacijskih sistemov;

• pozna vrste komunikacijskih vodov in njihove parametre;

• pozna zgradbo, lastnosti in področje uporabe koaksialnega kabla, ploščatega voda ter valovoda;

• pozna omejitve in težave pri prenosu VF signalov po vodih;

• zna predlagati komunikacijski vod za določene zahteve;

• zna upoštevati parametre žičnega voda pri projektiranju komunikacijske poti;

• zna prilagoditi linijo na breme in izvor.

• Se zaveda vpliva komunikacijskih tehnologij na razvoj družbe;

• odkriva načine zagotavljanja varnosti in zanesljivosti prenosa informacij.

Vaja:

določanje mesta prekinitve žičnega voda na po reflektometerski metodi - odboj signala,

prilagoditev bremena na generator, vod,

demonstracija delovanja valovoda.

Optične komunikacije:

optična linija,

optični izvori (LED, LASER),

optična vlakna,

oddajnik, sprejemnik,

optični modulator,

optični demodulator,

• Pozna osnove modulacije in demodulacije svetlobe;

• pozna spekter optičnih komunikacij, fizikalne osnove širjenja svetlobe po optičnem vlaknu;

• pozna osnovne karakteristike optičnih kablov in vzroke za slabljenje signala;

• pozna različne tipe optičnih vlaken, zgradbo optičnega

• Se zaveda glavnih prednosti in slabosti radiokomunikacij ter optičnih komunikacij;

• oblikuje stalno prisotno predstavo o nevarnosti in uporabnosti polprevodniškega laserja.

Vaja:

V svetovnem spletu poišče primer proizvajalca optičnih komponent.

Ogleda si in opiše značilnosti optičnega vlakna ter ostanke pri izdelavi optičnih vlaken.

ojačevalnik. oddajnika in sprejemnika;

• zna opisati princip pridobivanja in spajanja optičnih vlaken;

• loči vzroke za kromatsko in modalno disperzijo;

• loči vrste optičnih izvorov (svetilka, LED, LASER);

• pozna lastnosti optičnega izvora;

• pozna zgradbo optične linije.

Demonstracija delovanja polprevodniškega laserja (npr. light pen).

Telefonija:

telefonske naprave,

modemi.

• Zna razložiti princip delovanja telefona, način izbiranja naročnika;

• loči signale v telefonski liniji;

• pozna značilnosti mobilne telefonije;

• pojasni principe priprave signala na prenos po linijah, multipleksiranje;

• zna opisati eno- in dvosmerno komunikacijo;

• pozna osnove prenosa signalov z večjimi hitrostmi.

• Se zaveda pomembnosti hitrih komunikacij za tehnološki napredek;

• kritično vrednoti vpliv mobilnega omrežja na okolje.

Vaja:

Demonstracija impulznega in tonskega izbiranja.

Demonstracija uporabe frekvenčnega spektra pri mobilnih telefonih (spektralni analizator).

Napajalniki in stabilizacijska vezja:

vrste linearnih stabilizacijskih vezij,

stabilizatorji napetosti in toka.

• Razume in zna razložiti princip stabilizacije in razliko med napetostnimi in tokovnimi stabilizatorji;

• zna razložiti princip stabilizacije napetosti z Zener diodo in tranzistorski stabilizator ter spremenljivo izhodno napetost;

• zna razložiti princip vezave za tokovne stabilizatorje in spremeniti napetostni stabilizator v tokovnega;

• zna uporabiti linearna IC vezja in integrirane stabilizatorje za stabilizacijo toka in/ali napetosti;

• zna dimenzionirati elemente v danem stabilizacijskem vezju;

• zna določiti toplotne izgube in dimenzionirati hladilno telo;

• zna določiti - izmeriti faktor stabilizacije;

• Zaveda se in razume različne zahteve po kvalitetnem napajanju za različne porabnike;

• razvija sposobnosti analize in sinteze vezij;

• razume potrebo po hlajenju in pridobi občutek o možnih rešitvah.

Demonstracija

stabiliziranega usmernika, merjenje valovitosti, notranje upornosti, izgub in izkoristka, faktorja stabilizacije.

Preverjanje karakteristik tritočkovnega stabilizatorja

valovitost, notranje upornosti, izgube in izkoristka, faktora stabilizacije, tokovne omejitve.

• pozna vrste zaščit pri sistemih napajanja: omejitve toka, prenapetostne zaščite, izklop, feedback.

Napajalniki:

presmerniki s tuljavo za višanje, nižanje, obračanje polaritete, presmerniki z impulznimtransformatorjem: zaporni, prevodni, Push-Pull, mostični stikalni stabilizatorji, princip močnostnih usmernikov, principi razsmernikov, princip izmeničnih presmernikov, sistemi za brezprekinitveno napajanje (UPS), pretvorniki za napajanje asinhronih motorjev.

• Spozna vrste napajalnih sistemov za večje in manjše moči in različno zahtevne porabnike;

• spozna in zna razložiti principe delovanja enosmernih presmernikov z impulznimi transformatorji, značilne oblike napetosti in tokov v vezju;

• razume in zna razložiti izgube, fazne premike, popačenje omrežnega toka in vpliv na izkoristek naprave, kvaliteto omrežja;

• spozna zaščitna vezja za močnostne polprevodniške elemente (za stikalne tranzistorje, tiristorje,…);

• loči, razume in zna razložiti lastnosti, zgradbo in princip delovanja linearnih in stikalnih stabilizatorjev;

• pozna princip delovanja, glavne elemente in zahteve močnostnih usmernikov;

• opiše delovanje in zahteve razsmernikov;

• zna razložiti principe krmiljenja moči s tiristorji in vezja za proženje tiristorjev;

• zna razložiti princip delovanja in uporabe sistemov za brezprekinitveno napajanje;

• zna opisati glavne značilnosti frekvenčnih pretvornikov za pogon, krmiljenje vrtljajev in moči izmeničnih motorjev

• Povezuje teoretična znanja z informacijami iz vsakdanjega življenja na področju AV-tehnike;

• s praktičnimi izkušnjami pri delu v skupini razvija komunikativnost in samozavest;

• razume razloge za vedno večjo uporabo stikalnih stabilizatorjev;

• zaveda se zahtev ekonomike za zmanjševanje dimenzij, mase in cene za kvalitetno energijo in povečevanja zanesljivosti delovanja;

• navaja se na spremljanje in kritično sprejemanje novosti in tehnologij.

Vaja:

Simulacija ali demonstracija delovanja nekaterih sistemov napajanja,

presmernika za višanje nap.

stikalnega stabilizatorja,

razsmernika,

krmiljenega usmernika.

Demonstracija delovanja sistema za brezprekinitveno napajanje in pretvornika za napajanje AM motorjev.

5. OSNOVNI SEZNAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

• Žalar, Z. (1993). Osnove elektrotehnike I, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije.

• Žalar, Z. (1993). Osnove elektrotehnike II, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije. • Logonder, R., Simović, S. (1994). Zbirka nalog iz osnov elektrotehnike I, Kranj, Srednja

elektro in strojna šola. • Vučko, B. (1995). Zbirka nalog iz osnov elektrotehnike II, Ljubljana, Zavod Republike

Slovenije za šolstvo. • Ravnikar, I. (1999). Električne instalacije, Ljubljana, Tehniška založbe Slovenije. • Lorencon, R. (1993). Elektronski elementi in vezja, N. Gorica, Maya. • Friedrich, (1995). Priročnik za elektrotehniko in elektroniko, Teh. založba Slovenije. • Kastelec L. (1989). Elektronska vezja, Nova Gorica, TŠC. • Revija: Svet elektronike. • Katalogi elementov, polprevodnikov in električnih pretvornikov. • Električne sheme radijskih in televizijskih sprejemnikov. • Katalogi elementov, polprevodnikov in električnih pretvornikov. • Električne sheme radijskih in televizijskih sprejemnikov. • Spletne strani.


Preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na dosledni uporabi priročnikov, katalogov elektronskih elementov in tehniške dokumentacije, na razumevanju in vrednotenju tehniških podatkov elementov in naprav.

Znanja pri predmetu se preverja ustno in z ocenjevanjem poročil in dela v laboratoriju. Ustno preverjanje je v obliki pogovora o izvajanju meritev ali eksperimentov v laboratoriju, pri čemer je poudarek na razumevanju merilnih postopkov, poznavanju in spoštovanju pravil za varno delo in vrednotenju rezultatov, pomembnih za razumevanje in potrjevanje pravilnosti delovanja elementov ali naprav.

Dijaki za vsako izmerjeno vajo izdelajo poročilo, ki mora biti vsebinsko in oblikovno ustrezno in skladno s podanimi navodili. V poročilu opišejo delovne in merilne postopke pri vaji, svoj komentar ter analizo rezultatov. Zelo dobrodošlo je zapisati ugotovitve –skladnost rezultatov iz laboratorija in teoretičnih zaključkov, ki so jih dobili pri drugih predmetih - korelacija.



Predmet Znanja

Varstvo pri delu,

tehnologija.

Praktični pouk Varstvo pri delu.

Osnove meritev. Osnove elektrotehnike

Osnovni zakoni elektrotehnike.

Osnove elementov. Osnove elektrotehnike

Tehnologija s kemijo

Elementi v elektrotehniki.

Izdelava poročil, projektov. Dokumentiranje Urejevalniki besedil in preglednice, ELIN, WSCAD.

Materiali. Tehnologija s kemijo

Prevodniki in izolatorji,

polprevodniki.

Večstopenjski ojačevalniki,

frekvenčne karakteristike ojačevalnikov, modulacije.

Matematika Logaritmi - dB, risanje grafov, potenciranje, sinusna funkcija, kotne funkcije.

Oscilatorji,

vezja za preoblikovanje signalov, filtri,

nap. in tok. Stabilizatorji,

elektromagnetno valovanje,

antene.

Elektrotehnika Ohmov zakon,

električno polje,

magnetno polje,

izmenični tokokrogi,

fazni zamik,

resonanca,

prehodni pojavi.

Polprevodniki, elektronke in ostale elektronske komponente.

Tehnologija

Tehnologija

Elektrotehnika

Polprevodniški materiali in materiali za električne pretvornike,

tehnologija integriranih elementov (vezij),

risanje kompleksnejših el. shem in blok shem.

Linearna elektronska vezja. Digitalna tehnika Integrirana vezja.

Močnostni ojačevalniki,

akustika.

Praktični pouk

Elektrotehnika

Sestavljanje ojačevalnikov, opazovanje popačenja,

uporaba RLC-merilnika, sestava in analiza osnovnega vezja,

izbira elementov iz kataloga,

uporaba integriranih stabilizatorjev,

spoznavanje sklopov akustičnega sistema,

spoznavanje posameznih sklopov v sistemih za prenos zvoka in slike.

Optične komunikacije. Fizika Optika.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

MERITVE IN REGULACIJE

2. ŠTEVILO UR

po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela:



3. 70 35 105

4. 68 34 102

skupaj 138 69 207


Dijak:

• utrdi in razširi znanja o osnovnih merilnih metodah merjenja električnih in neelektričnih veličin,

• spozna uporabnost in funkcije merilne opreme za uporabo v najširšem delovnem okolju - procesnem oziroma industrijskem okolju,

• sprejema pomen merilnega sistema kot sestavni in vitalni del tudi drugih sistemov, predvsem krmilno-regulacijskih,

• razume zagotavljanje merilne točnosti s ciljem zagotavljanja večje kakovosti proizvodnje in storitev,

• zna izdelati poročilo o meritvi - merilni protokol, predvsem pa razume in zna določiti pravi pomen posameznim elementom poročila (točnost, merilna negotovost, pogoji merjenja, …),

• spozna merilne predpise in standarde in razume pomen le-teh, • spozna možnosti izvajanja merilnih postopkov v industrijskem okolju, • se usposobi za pravilno in optimalno izbiro merilnih instrumentov in sistemov, metod in

postopkov za merjenje na področju elektronike, avtomatike, digitalnih, krmilnih in regulacijskih sistemov,

• se usposobi za pridobivanje tehničnih podatkov iz razpoložljive kataloške dokumentacije,

• spozna osnovne gradnike krmilno regulacijskih sistemov v industrijskih okoljih, • pridobi osnovna znanja iz regulacijskih sistemov (sicer poglobljene vsebine izbirnega

predmeta Avtomatika), • spozna značilne regulacijske algoritme in osnove digitalnih regulacij, • se seznani z nastavljanjem in optimizacijo parametrov regulacijskih sistemov.

3. OPERATIVNI CILJI PREMETA

3. letnik

INFORMATIVNI CILJI


Dijak Dijak

Merjenje električnih veličin:

merjenje in merilne metode osnovnih električnih veličin,

značilnosti v analogni merilni tehniki,

značilnosti v digitalni merilni tehniki,

merilne metode za merjenje

• Razširi temeljna znanja iz splošnih električnih meritev (1. in 2. letnik);

• zna pokazati razlike pri merjenju električnih veličin z digitalnim in analognim instrumentom;

• zna razložiti vzroke in posledice merilnih pogreškov ter upoštevanje pri podajanju merilnih rezultatov;

• zna izbrati in razložiti izbran način priključevanja in značilnosti merjenja z

• Osvaja in sprejema pravila za ravnanje z električnimi napravami;

• pri delu z merilno opremo spoznava in sprejema pomen natančnosti delovnih postopkov in spoštovanja navodil proizvajalcev s ciljem zagotavljanja najvišje točnosti merjenja;

• se zaveda pomena previdnosti pri uporabi električne opreme;

• povezuje in kombinira znanja in kreativno pristopa k izpeljavi

Cilji laboratorijskih vaj:

• priprava in analiza merilne metode;

• pregled dokumentacije merilne instrumentacije;

• izvedba meritev;

• izvedba simulacije (npr. EWB) in primerjava rezultatov merjenja z navideznimi in realnimi merilnimi instrumenti;

enosmernih in izmeničnih električnih veličin.

osnovnimi analognimi in digitalnimi merilnimi instrumenti;

• zna pokazati in razložiti glavne merilne postopke in metode za merjenje električnih veličin (direktno merjenje, U-I metoda merjenja U, I in R);

• zna uporabiti osciloskop in razložiti izbrano merilno metodo za merjenje električnih veličin Y(t) in Y(X), zna predstaviti in primerjati različne metode merjenja upornosti : direktno, U-I metoda, Wheatstonov mostič, U in I – primerjalna metoda;

• U-I metodo zna razložiti kot univerzalno metodo za merjenje različnih veličin (R, L, C, P, f,…;

• zna uporabiti nekatere analogne merilne instrumente, razložiti priključitev in možnosti merjenja v enosmernem in izmeničnem tokorogu;

• zna predstaviti način in pogoje merjenja C in L: U-I metoda, resonančna metoda, LC merilnik.

novih merilnih postopkov;

• spoznava smisel dobrega dokumentiranja merilnih protokolov in priloge komentarjev v zapisnik o meritvi;

• zaveda se potrebne kritičnosti, npr. pri napačnem odčitavanju rezultatov, nepravilno izbiri merilne metode,…).

• izdelava tehničnega poročila.

Primeri vaj:

Primerjava simulacije z ,npr. EWB in meritve na izmeničnem ojačevalniku ali napajalniku po navodilu.

Uporaba merilnih instrumentov in osciloskopa ter primerjava merilnih rezultatov (trenutne, efektivne in srednje vrednosti, točnost merjenja,…).

Specifičnih merilni instrumenti in merilni izvori:

DC in AC merilniki U, I in P (elektronski merilni instrumenti),

RLC- merilniki,

visokofrekvenčni merilni instrumenti,

NF in VF izvori,

frekvenčni sintetizatorji,

funkcijski, signalni in impulzni generatorji,

generatorji digitalnih podatkov.

• Zna našteti alternativne metode za merjenje električnih veličin v različnih pogojih (laboratorij, industrijski pogoji, …);

• zna našteti, primerjati in razložiti principe merjenja glavnih električnih veličin pod določenimi pogoji (analogni, elektronski, digitalni instrumenti);

• zna oceniti konkretno merilno metodo ali princip merjenja glede pogojev uporabe, merilnega obsega, nabora vplivnih veličin idr.;

• spozna tipe značilnih merilnih izvorov, tehnične lastnosti in področja uporabe;

• zna po različnih kriterijih izbrati primeren merilni sistem za konkreten primer uporabe.

• Povezuje znane vplive električnega toka z elektronskimi elementi za uporabo v merilni tehniki – senzorji;

• zaveda se nezanesljivosti merilnih rezultatov in razvija občutek za realno ocenjevanje;

• oblikuje primeren odnos do posamezne vrste merilne opreme in pribora;

• spoznava in sprejema pozitiven odnos do tehniške dokumentacije (merilnih naprav);

• razvija interes za spremljanje tehnoloških novosti s področja merilne opreme.

Izvedba in analiza meritev na resonančnih vezjih.

Merjenje v časovnem in

• Spozna povezanost merilnih rezultatov med časovnim in frekvenčnim prostorom;

• Spoznava kompleksnost problematike merjenja električnih in

Merjenje faznega kota in impedance z osciloskopom.

frekvenčnem prostoru:

merjenje z osciloskopom,

VF osciloskopi,

digitalni osciloskopi, DSO,

spektralni analizatorji,

merjenje v digitalnih sistemih (analizator logičnih stanj).

• spozna vrste in funkcijske razlike osciloskopov;

• zna razložiti delovanje osciloskopa po blokovni shemi v povezavi z merilno metodo za merjenje konkretne veličine ali karakteristike;

• zna razložiti pomen tipičnih vrednosti karakterističnih tehničnih podatkov;

• zna razložiti razliko med spektralnim analizatorjem in osciloskopom, princip serijskega in paralelnega analizatorja;

• zna uporabiti osciloskop in spektralni analizator v splošni aplikaciji;

• pozna načine uporabe in glavne nastavitve analognih in digitalnih spominskih osciloskopov;

• pozna namen uporabe, princip in nekatere nastavitve logičnega analizatorja.

procesnih veličin (popačenja, šumi, čisti signali,…), specifične zahteve v različnih pogojih merjenja;

• razume točnost merjenja in loči med točnostjo instrumenta in nekaterimi možnostmi modernih instrumentov;

• zavzema pozitivno stališče do profesionalnih in visokostrokovnih rešitev na področju merilne tehnike.

Merjenje karakteristik polprevodniških elementov z osciloskopom.

Merjenje procesnih veličin:

principi merjenja procesnih veličin: T, F, D l, F , n, D h, pH,

zgradba procesnega merilnega sistema,

merilni pretvorniki,

A/D in D/A pretvorniki,

uporaba računalnikov v procesnih merilnih sistemih,

avtomatski merilni sistemi in osnove prenosa podatkov.

• Spozna principe merjenja procesnih (ne-električnih) veličin v industriji;

• spozna vlogo in principe delovanja merilnih pretvornikov (normirani signali);

• zna pravilno izbrati senzorsko in merilno periferno opremo za tipične primere;

• spozna zgradbo merilnega sistema v procesnih industrijskih sistemih in zna konfigurirati ustrezni merilni sistem v danem procesu;

• spozna možnost simuliranja merilnih signalov;

• seznani se z možnostjo analize merilnih signalov;

• seznani se z uporaba računalnikov v avtomatskih merilnih sistemih;

• spozna principe delovanja virtualnih merilnih sistemov (uporaba PC z ustreznimi vmesniki kot univerzalne merilne opreme);

• seznani se z možnostmi računalniško podprte

• Navaja in pripravlja se za delo izven laboratorija – v praktičnem okolju;

• si razvija sposobnost abstraktnega mišljenja;

• razvije komunikacijske spretnosti in sposobnost prenašanja znanja in izkušenj na druge;

• pridobi širok spekter možnosti reševanja danih problemov ( s poudarkom na merilnih sistemih).

Merjenje procesnih veličin z merilnimi pretvorniki.

Programiranje univerzalnega instrumenta s pomočjo programskega orodja (npr. Labview).

Simulacija procesnih veličin (npr. Labview).

Merjenje procesnih veličin (temperature, pretoka,…).

analize izmerjenih signalov;

• spozna osnovne komunikacijske protokole in vmesnike (IEEE488);

• seznani se s konfiguracijo merilne postaje s PC;

• seznani se z osnovami programiranja merilnih postaj (npr. programski paket LABVIEW);

• spozna možnosti priključitve in uporabe instrumentov in merilnih pretvornikov na PC;

• spozna programiranje PC – merilnih postaj s primernim programskim jezikom;

• seznani se z možnostjo in uporabnostjo povezave PC merilnega sistema in PLC z industrijskim procesom.

4. letnik

INFORMATIVNI CILJI


Dijak Dijak

Merjenje procesnih veličin v industrijskem okolju:

izvedba industrijskega krmilno–regulacijskega sistema,

osnovni principi,

merilna oprema krmilno-regulacijskega sistema (periferija),

zaščitna in varnostna stikala in senzorika (standardizacija).

• Pozna osnovno principielno shemo industrijskega krmilno-regulacijskega sistema z osnovnimi enotami:

• merilni sistem,

• izvršilni členi (aktuatorji in končni izvršilni členi),

• regulatorji in regulacijski algoritmi.

• Zna in razume funkcijo posameznih sestavnih enot krmilno-regulacijskega sistema;

• spozna značilnosti merilnih sistemov krmilno- regulacijskih sistemov v industrijskih okoljih;

• spozna osnovne principe merjenja naslednjih veličin:

o temperatura,

sila, vrtilni moment in tlak

o pomik, pozicija o pretok, o nivo tekočin in

sipkih materialov, o vrtilna hitrost in

število vrtljajev, o vlaga;

• spozna zaščitne periferne naprave skladno z veljavnimi standardi

• Pridobi čut kreativnosti na področju krmilno-regulacijske tehnike, zna sam zasnovati enostavnejši primer sistema;

• pridobiva osnovne izkušnje s področja avtomatizacije;

• pridobi občutek za pomembnost posameznih sklopov krmilno-regulacijskega sistema;

• razvija sposobnost abstraktnega mišljenja;

• razvije algoritmičen način reševanja tehničnih problemov;

• pridobi tehnični odnos do dokumentacije opreme;

• razvija odgovorno ravnanje ob upoštevanju tehniških predpisov in standardov, zlasti s področja varnega dela.

Tipične naloge pri izvedbi laboratorijskih vaj:

• analiza delovanja in pregled dokumentacije posameznih modulov in naprav;

• izdelava enopolnih električnih shem in krmilnih vezalnih načrtov;

• izdelava krmilnih in regulacijskih algoritmov v obliki časovnih diagramov, funkcijskih načrtov ali simbolično opisnih algoritmov;

• programiranje, določanje in nastavljanje parametrov krmilno-regulacijskih naprav (frekvenčni pretvornik, univerzalni digitalni regulator);

(EN60204,…) in smernicami.

• izdelava in analiza časovnih odzivov krmiljenih in reguliranih veličin;

• izdelava tehničnega poročila laboratorijske vaje.

Krmilno-regulacijski sistem:

osnovni pojmi regulacijske tehnike,

delitev regulacijskih sistemov,

primeri industrijskih regulacijskih sistemov,

principi krmilno–regulacijskih sistemov.

• Spozna nekaj tipičnih primerov krmilno-regulacijskih sistemov v industriji in njihovih krmilnoregulacijskih lastnosti;

• spozna bistvo regulacijskega sistema in njegovo različnost od krmilnega sistema;

• loči med pojmi: krmiljenje – odprtozančni sistem, regulacija – zaprtozančni sistem;

• spozna možnosti vodenja industrijskega procesa na primeru (npr. krmiljenje in regulacija nivoja vode v zbiralniku);

• seznani se z zasnovo krmilno-regulacijskega sistema, podprtega z nadzorom (vizualizacija).

Osnovne lastnosti reguliranih sistemov:

statične in dinamične lastnosti reguliranih sistemov,

delitev sistemov glede na dinamične lastnosti,

stabilnost in točnost regulacijskega sistema, kriteriji stabilnosti, regulabilnost,

regulacijska proga, enačba in določanje dinamičnih parametrov proge (relativno ojačanje, časovna konstanta procesa, mrtvi čas in regulabilnost).

• Spozna dinamične lastnosti reguliranih sistemov in njihovega vpliva na stabilnost sistema;

• spozna osnove analiziranja sistemov v časovnem področju;

• spozna osnovno delitev sistemov s primeri:

o proporcionalni sistem,

o integrirni sistem, o diferencirni

sistem, o proporcionalna

sistema PT1 in PT2,

o zakasnilni člen;

• zna definirati prenosno enačbo regulacijske proge in se seznani z osnovami modeliranja regulacijskih sistemov;

• seznani se z možnostmi uporabe računalniške podpdore (npr. programski paket Winfact) pri modeliranju in simuliranju reg. sistemov;

• na osnovi znanih značilnih parametrov zna posneti odzive regulacijskih prog na stopnično vzbujanje;

• Navadi se individualnega reševanja problemov;

• razvije sposobnost večnivojskega reševanja problemov (od nivoja simulacije do nastavljanja in optimizacije parametrov gradnikov krmilno- regulacijskega sistema);

• razvije sposobnost prenosa realnega sistema na simulacijski nivo in obratno.

Primeri vaj:

simulacije regulacijskih sistemov in snemanje odzivov različnih členov (npr. Winfact);

zajemanje simuliranega analognega signala 0 – 10V in dvopoložajni regulacijski algoritem ( uporaba AD modula);

zajemanje simuliranega analognega signala 4 – 20 mA in dvopoložajni regulacijski algoritem (uporaba AD modula);

zajemanje impulznega dajalnika preko hitrega števnega vhodnega kanala HSC0 – pozicioniranje, regulacija hitrosti.

• spozna določanje dinamičnih parametrov Tm, T, Ks regulacijske proge (grafična metoda).

Izvršilni sistemi:

regulacijski mediji,

pogoni izvršilnih členov,

končni izvršilni členi,

posebne izvedbe izvršilnih sistemov,

regulacijski ojačevalniki (krmiljenje DC

motorjev),

krmiljenje koračnih motorjev,

krmiljeni zagoni AC motorjev (SMC),

frekvenčni pretvorniki,

Regulatorji in regulacijski algoritmi:

delitev industrijskih regulatorjev,

pregled regulacijskih algoritmov,

stopenjsko delujoči,

digitalni univerzalni regulatorji,

PLC kot univerzalni digitalni regulator,

regulacijski moduli PLC.

• Spozna značilnosti krmilno–regulacijskih medijev: električna, pnevmatska in hidravlična energija;

• spozna principe delovanja in uporabe posebnih izvedb izvršilnih členov;

• spozna osnovne pogone izvršilnih členkov – aktuatorje:

DC motorji, koračni in AC elektromotorji, nezvezni električni aktuatorji, pnevmatski in hidravlični aktuatorji;

• spozna nekaj sodobnih izvršilnih sistemov (npr. frekvenčne pretvornike, mehke zagone) programiranje, nastavljanje in pomen njihovih parametrov;

• spozna krmiljenje zagonov DC, koračnih in AC motorjev (mehki start, mehki stop, impulzni zagoni, omejevanje zagonskih tokov, varčevanje z energijo);

• spozna frekvenčni pretvornik, princip delovanja, tipe in uporabo;

• spozna osnovne regulacijske algoritme: P, I, PI, PD, PID in stopenjsko delujoče regulatorje (on – off) stopenjski algoritem, impulzni PID, zvezni PID preko D/A pretvornika);

• spozna osnovne značilnosti digitalnega regulatorja;

• spozna in zna uporabiti digitalne univerzalne regulatorje, ročno in avtomatsko nastavljanje parametrov;

• seznani se z možnostmi uporabe PLC kot digitalnega regulatorja.

• Navadi se rokovanja z raznoliko krmilno opremo;

• izgubi 'strah' pred napravami in stroji;

• razvije čut odgovornosti in previdnosti pri manipuliranju z opremo;

• postane dojemljiv za novosti in razvije inovacijski duh;

• navadi se prenašati znanje iz teorije v prakso;

• spozna uporabnost regulacijske tehnike na splošno;

• pridobi občutek za tehnični perfekcionizem.

Krmiljenje frekvenčnega pretvornika po danem sekvenčnem algoritmu;

krmiljenje asinhronskega motorja z inkrementalnim dajalnikom, frekvenčnim pretvornikom in PLC;

industrijski tristorsko krmiljeni štirikvadrantni gonilnik (npr. tip5255) za enosmerne motorje;

temperaturni regulacijski modul PLC; določanje on-off histereze in regulacijskih konstant impulznega PID regulacijskega algoritma;

regulacija temperature v prostoru s PLC: on-off in zvezni ter impulzni PID regulacijski algoritem;

uporaba in programiranje univerzalnega digitalnega regulatorja – regulacija temperature, vlage, …


• F. Mlakar: Splošne električne meritve, Ljubljana: Slov. knjiga, 1990.

• Cveto Štandeker: Krmilja in regulacije, Ljubljana, Tehniška založba Slov., 1989.

• Borut Zupančič: Zvezni regulacijski sistemi – I. del, Ljubljana, ZAFER, 1997.

• Drago Dolinar: Dinamika linearnih sistemov in regulacije, Maribor, FERI, 1997.


Znanje pri predmetu se preverja ustno in z ocenjevanjem vaj in poročil v laboratoriju. Pri ustnem preverjanju naj bo pozornost usmerjena tudi na razumevanjerezultatov merjenja ali postopku izdelave vaje v laboratoriju. Dijak za vsako izmerjeno vajo izdela poročilo, ki mora biti vsebinsko in oblikovno skladno z navodili. V poročilu opiše delovne in merilne postopke pri izdelavi vaje, svoje zaključke pri poteku le-te, posebnega pomena pa je komentiranje rezultatov in izvajanja vaje. V komentarjih mora biti podana povezava med delom v laboratoriju in teoretičnimi spoznanji, ki jih dijak dobi pri drugih predmetih in so bila v pomoč pri izvedbi vaje.



Predmet Znanja

Merjenje električnih veličin.

Specifični merilni instrumenti in merilni izvori.

Merjenje v časovnem in frekvenčnem prostoru.

Merjenje procesnih veličin.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Avtomatika

• Poznavanje elementov.

• Izvedba in realizacija merilnih vezij.

• Priključevanje elementov.

• Poznavanje varnostnih določil in standardov.

• Dokumentiranje.

Merjenje procesnih veličin v industrijskem okolju.

Krmilno-regulacijski sistem.

Osnovne lastnosti reguliranih sistemov.

Izvršilni sistemi.

Regulatorji in regulacijski algoritmi.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

Avtomatika

• Merilna periferija.

• Dokumentiranje.

• Poznavanje osnov matematične analize modelov regulacijskih sistemov (Laplaceova transformacija).

• Konfiguriranje krmilnih in regulacijskih sistemov.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

MULTIMEDIJSKA ELEKTRONIKA

2. ŠTEVILO UR




3. 70 35 105

4. 102 34 136

skupaj 172 69 241


Dijak:

• pozna principe delovanja multimedijskih naprav in multimedijske tehnike, • zna komunicirati z naročnikom in opredeliti glavne tehnične zahteve za izvedbo

multimedijskega projekta, • zna sestaviti sistem za izvajanje multimedijskega projekta z definiranjem parametrov

konfiguracije in dimenzioniranjem moči, kapacitete, vhodnih materialov idr., • spozna sodobno tehnologijo in orodja za izdelavo multimedij ter zna predlagati nabor

primerne opreme za realizacijo multimedijskega projekta z uporabo različnih tehnologij, • spoznava in razvija sistematičnost pri izvajanju multimedijskih projektov, • spozna osnove barvne teorije, tipične svetlobne vire ter merilne metode in nastavitve

naprav, • spozna možnosti digitalne obdelave posnetih slik, • spozna in se usposobi za delo s programsko opremo za branje (skeniranje) in obdelavo

slik v različnih formatih ter izdelati multimedijsko predstavitev za svetovni splet, pozna osnove digitalne montaže,

• zna preveriti, umeriti in identificirati stanje naprave glede na zahtevane funkcije, • pozna fizikalne osnove zvoka in odvisnost ozvočenja od karakteristike tehničnega

sistema in prostora, • zna izbrati ustrezne opremo za izvedbo zahtevanega ozvočenje (ojačevalnike, zvočnike

in ožičenje), • spozna osnove profesionalnega dela s klasično in digitalno kamero (fotoaparata), • spozna osnovne zakonitosti kompozicije pri zajemanju foto in video gradiva, • zna postaviti, vzdrževati, umeriti, nastaviti parametre video nadzornega sistema, • zna izbrati, postaviti in uporabljati različne vrste projektorjev, • spozna osnovne elemente moderacije »vodenja« prireditve in s tem zahtev po opremi, • spozna in razvija pravilno rabo strokovne terminologije, uči se komunicirati s

strokovnjaki z drugih področij v delovni skupini, • usvoji pravila varnega dela z napravami pod napetostjo. • seznanjen je z zakonodajo o avtorskih pravicah in varnostjo javnih prireditev.


3. letnik

INFORMATIVNI CILJI


Dijak Dijak

Osnove multimedijske tehnike:

splošni pojmi multimedijske tehnike, opredelitev le-teh,

Spozna namen in osnovne pojme multimedijske tehnike:

• za promocijo izdelkov ali storitev podjetja,

• za podporo javni prireditvi.

• Spoznava pomen in vlogo multimedijske tehnike v življenju.

Vaja:

pregled vrste opreme za pripravo in izvedbo multimedijskega projekta,

analiza energijske porabe z

pregled razvoja multimedijske opreme, simboli in načrti,

področja uporabe multimedijske tehnike,

instalacije za multimedijsko opremo.

izračunom moči ob upoštevanju sočasnosti, redundanc in potrebne rezerve, analiza inštalacijskih povezav, preseki, dolžine vodnikov, priključitvene moči na priključnih mestih, prostorska razporeditev opreme.

Elementi multimedijskega projekta:

besedila, preglednice, podnapisi,

zvok,

svetlobni efekti,

projekcija slike,

animacija,

film,

internet,

oder.

Zna našteti osnovni nabor multimedijske opreme in njihove osnovne značilnosti ter način prostorske postavitve, zna oceniti in izbrati:

• tehnologije: vizualizacija, prezentacija, moderacija moč, električne energije in instalacij za napajanje multimedijskih naprav,

• multimedijske naprave glede na potrebe projekta.

• Spozna obseg energijske porabe multimedijske opreme in pomen dimenzioniranja prenosnih poti in virov energije,

• spoznava zastopanost tehnoloških rešitev pri izvajanju multimedijskih projektov.

Faze nastajanja multimedijskega projekta:

ve, kaj potrebuje za izdelavo multimedij,

pozna funkcije posameznih sklopov opreme za izdelavo multimedij.

Se nauči opredeliti in se zaveda pomena posamezne faze:

• načrtovanje (potek, oprema, kadri,...),

• kalkulacije,

• scenarij in odločitve,

• poskusna izvedba,

• izbira orodij,

• kadri,

• izdelava,

• testiranje,

• diagram poteka,

• izvedba

• se zaveda pomena dobrega načrtovanja,

• razume prednost in nujnost vključevanja strokovnjakov iz različnih področij ter profesionalnost za izvajanje posameznih faz in celote.

Analiza primera multimedijskega projekta, materialni kadrovski pogoji.

Besedila, preglednice, zapisi, znaki:

digitalizacija, elektronski zapis, kodiranje, grafična obdelava besedil,

formati zapisa,

orodja za obdelavo besedil, orodja, založnikov,

hipertekst.

• Razume in zna predstaviti način elektronskega zapisa in možnosti urejanja,

• zna na primeru pokazati pretvarjanje med različnimi formati besedil,

• zna opredeliti vhodni format za integracijo besedila v multimedijo,

• obvlada osnovno delo z orodjem za obdelavo besedil,

• obvlada hipertekstne povezave in se nauči vseh postopkov sprejema in integracije besedila v multimedijski izdelek,

Razvija in utrjuje spretnosti za delo z besedili,

sprejema urejevalnik besedil kot vsakodnevno orodje in posveča posebno pozornost obliki v povezavi z vsebino kot multimedijski izdelek.

Vaja

Priprava besedila za kasnejšo integracijo, pregled animacijskih efektov in oblikovanje hierteksta

• nauči se digitalizacije, konverzije.

Zvok in elektroakustika (ozvočenje):

sistemi za ozvočenje,

mikrofoni,

zvočnik in zvočna omarica,

akustični ojačevalniki,

posebni akustični efekti (tišina),

določanje postavitve elementov sistema za ozvočenje,

naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka ter načini snemanja,

mešalne mize,

format digitalnega zapisa zvoka in integracija zvoka v multimedia.

• Zna definirati in razložiti osnovne pojme: zvok, šum, mikrofon, zvočnik, mešalna miza, naprava za snemanje in reprodukcijo zvoka, formate zapisa zvoka, akustika prostora, vpliv odboja na zvok in zvočna slika,

• zna opisati fizikalno in psihološko sliko zvoka in akustiko prostora,

• spozna elemente in vrste sistemov za ozvočenje,

• spozna vrste in lastnosti mikrofonov: občutljivost, frekvenčna karakteristika, smerna karakteristika, dinamika, impedanca, popačenja in izkoristek ,

• zna dimenzionirati – izbrati ojačevalnik in zvočne pretvornike glede na zahteve in karakteristike prostora,

• spozna vrste analognih in digitalnih mešalnih miz,

• spozna in zna predstaviti analogne in digitalne zvočne efekte: zakasnitev, frekvenčni podvojevalnik, fuzz, vibrato, tremol, tuned resonance, zvok na zvoku (angl. Sound on sound), Haas,…

• osvaja spretnosti za pravilno in učinkovito povezovanje elementov akustičnega sistema,

• loči med pomembnimi podatki za načrtovanje ozvočenja: razporeditve, razvod napajalnih virov in povezav,

• spozna kriterije za izbiro mikrofonov, mešalnih miz in ojačevalnikov,

• spozna osnove za pravilno ozvočenje odprtih in zaprtih prostorov,

• se nauči vseh postopkov snemanja in integracije zvoka v multimedijski izdelek: digitalizacije in konverzije,

• branje akustičnih načrtov in njihovo skiciranje,

• spozna osnovne naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka.

• Razvije sposobnost prepoznavanja različnih sistemov za ozvočenje in izbira ustreznega glede na prostorske in akustične zahteve,

• razvije sposobnost prepoznavanja česa,

• zaveda se pomena kvalitet elementov in postavitve sistema za kvalitetno ozvočenje,

• razvije sposobnost prepoznavanja kvalitetne postavitve za akustično "sliko" prostora,

• opazuje in ocenjuje praktične izvedbe postavitve sistema in ozvočenja na vsakem koraku,

• navadi se na rabo priloženih tehničnih navodil in načrtov,…

Vaja:

pregled navodil, tehničnih podatkov in primerjanje za uporabo sistema za ozvočenje,ugotavljanje akustičnih lastnosti prostora in predlaganje rešitev za korekcijo,

postavitev enostavnega sistema v zaprtem prostoru in analiza,

povezovanje, postavitev ozvočenja, meritve, analiza,…

Vaja:

postavitev, umerjanje in preizkušanje analogne in digitalne mešalne mize, preizkušanje delovanja, poskusno snemanje in montaža zvoka z analogno in digitalno mešalno mizo.

Fotografija:

uvod v fotografijo,

kamera in oprema,

• Spozna osnove in značilnosti fotografske tehnike: zgradba klasičnih in digitalnih kamer (fotoaparatov), goriščna razdalja, osvetlitev, perspektiva, črno-bela in

• Spoznava pomen izbire pozicije za doseganje želene kompozicije slike,

• razvija sposobnost izražanja, vrednotenja in

Vaja:

vrednotenje tehničnih podatkov za primer

digitalna fotografija,

fotografski motivi,

obdelava slik,

pravila obnašanja, javno in zasebno.

barvna fotografija, izdelava in procesiranje fotografij, naravna in umetna osvetlitev,

• spozna posebnosti digitalne fotografije in kamer (ločljivost, velikost in nastavitve,…), značilnosti fotografij, posebnosti pri snemanju in nastavitvi kamer za posamezne zvrsti fotografij,

• zna izbrati nastavitve za: portret, panoramski posnetek, abstraktna, športna, makro in tele posnetki,…

• spozna in razume namen uporabe: barvnih odtenkov, učinki plasti, učinki filtrov, slikarski efekti, uokvirjenje slik,…

• pozna bistvo zakona o avtorskih pravicah..

sprejemanja mnenj sogovornikov,

• zavestno razvija spretnosti in oblikuje pozitiven odnos do racionalne rabe in vzdrževanja opreme,

• navadi se previdnosti, samostojnosti in odgovornosti pri delu,

• sprejema pravila za varno delo in upošteva predpise pri uporabi električne opreme,

• razvija interes za opazovanje in spremljanje tehnoloških novosti in razvoja strokovnega področja,

• povezuje teoretična znanja s primeri iz prakse in osebnimi izkušnjami.

digitalne kamere glede na izbran motiv snemanja,

pregled in nastavitve funkcij, preizkušanje in nastavitve digitalne kamere, fotografiranje z digitalno kamero pri dnevni in umetni svetlobi,

preizkušanje, analiza posnetkov različnih motivov (zvrsti slik),

prenos slik v PC in shranjevanje na različnih medijih.

Vaja:

določanje potrebne opreme za digitalno obdelavo slik, namestitev in preizkušanje opreme za digitalno obdelavo slik,

obdelava slik z osebnim računalnikom.

Multimedijski projekt z osebnim računalnikom:

strojna in programska oprema,

preverjanje možnosti,

načrtovanje,

priprava gradiva,

oblikovanje.

• Se seznani s splošnimi pojmi računalniške predstavitve: slika ali diapozitiv, prehod, animacije, film, strojna in programska orodja,

• postavlja in odgovarja na vprašanja:

o Kakšen je glavni cilj projekta?

o Komu je namenjen multimedijski projekt?

o Katere so značilnosti naslovnika, njegovo predznanje, pričakovanja, vedenjske značilnosti?

o Kaj želimo sporočiti ali doseči pri naslovniku?

• načrtuje potek predstavitve po naravnem vrstnem redu,

• zna poiskati vire za pripravo gradiva za predstavitev: slik, video posnetkov, …

• zna izdelati računalniško predstavitev z uporabo različnih animacij,

• spoštuje Zakon o avtorskih pravicah.

• Sledi logičnemu zaporedju nastajanja in izvajanja projekta,

• k delu pristopa urejeno, sistematično pri zbiranju in pripravi gradiva,

• sprejema ideje, vrednoti in povezuje v združljivo celoto,

• spoznava pravila logičnega zaključevanja.

Vaja:

nameščanje in preizkušanje programske opreme,

testiranje funkcij za multimedijsko procesiranje,

določanje tehničnih karakteristik za kritični sistem,

priprava in analiza 10-minutnega multimedijskega projekta.

Optično branje (skeniranje) slik:

osnove barvne teorije,

barvni modeli,

digitalizacija slik,

formati zapisa slik, konverzije in stiskanje,

delitev optičnih bralnikov,

orodja za delo s slikovnim zapisom.

• Spozna način delovanja optičnih bralnikov in tipične nastavitve, formate in osnove barvne globine zapisa slik in grafike (bitno, vektorsko),

• usposobi se za delo z optičnim bralnikom, spozna posebnosti strojne in programske opreme, zna urejeno dokumentirati gradivo,

• spozna osnove fiziološkega, emocionalnega in psihološkega dojemanja barv,

• spozna harmonične in neharmonične barvne kombinacije,

• spozna različne barvne modele,

• spozna mikrofilm, obdelavo diapozitivov, filmov,…

• se nauči pripraviti sliko v različnih kvalitetah.

• Zaveda se nevarnosti pri delu z optičnim bralnikom in osvaja delovna pravila,

• razvija občutek za prepoznavanje in sporočanje ter pomen barv in odtenkov,

• navaja se na različne možnosti zapisa odtenka barve oziroma barvne modele,

• razume razlike med kvaliteto digitalnega in analognega zapisa slike,

• razvija natančnost pri obdelavi in pri pripravi slik v različnih kvalitetah.

Vaja:

namestitev in preizkušanje opreme, branje vzorčnih slik, analiza zapisa in shranjevanje v različnih formatih,

analiza barvne vsebine, kakovosti odčitane informacije o prebrani sliki glede na izbran format, določanje osnovne barve in slike,

določanje harmoničnih in neharmoničnih barvnih kombinacij.

Slikovni material in računalniška grafika:

• digitalizacija slik,

• formati stiskanja zapisa slik,

• pretvarjanje med različnimi formati slik,

• vhodni format za integracijo slike v multimedia.

• Spozna nekatere postopke sprejema in integracije slike v multimedijski izdelek: digitalizacija in konverzija,

• obvlada osnovno delo z orodjem za obdelavo slik,

• loči in zna opisati razlike po kriterijih za kvaliteto digitalnega in analognega zapisa slike,

• usposobi se za uporabo programskega orodja za delo s slikami v fazah priprave slikovnega materiala za multimedjo. Pri tem uporablja vektorsko grafiko in točkovno grafiko ter se nauči pripraviti sliko v različnih kvalitetah.

Oblikuje svoj odnos do standardov kvalitetnega izdelka,

razvija natančnost in doslednost s ciljem kvalitetne storitve,

zaznava multimedijske izdelke in jih vrednoti ali primerja med seboj.

Vaja;

obdelava slikovnega materiala in pretvarjanje formatov v ustreznem programskem orodju,

opredelitev vhodnega in izhodnega formata za nadaljnjo obdelavo,

nadzorovanje kvalitete zapisa.

Računalniška animacija:

uvod v računalniško animacijo,

uvod v grafično strojno opremo,

prebirna pretvorba (rasterizacija),

geometrijska transformacija,

dvodimenzionalno gledanje,

tridimenzionalno gledanje,

• Spozna osnove uporabe programskega orodja za animacijo,

• spozna osnovne pojme animacije 2D in 3D modeliranja,

• spozna osnovne principe animacije in osnove matematičnega ozadja,

• pripravi animacijo za multimedijsko oblikovanje v programskem orodju za »authoring«,

• spozna orodja in naprave, ki pomagajo pri lažjem risanju animiranih sekvenc: grafična tabla, 3D model bralnik,…

• spozna orodja za izdelavo scen,

• spozna pomen postavljanja luči in snemalnih kamer za želeni animirani posnetek (kader),

• Se zaveda možnosti in inovativnosti na tem področju,

• pridobi občutek za pomen animacije za lažje predstavljanje kompleksnih procesov ali modelov naprav,

• pridobiva vpogled v načrtovanje animacije,

• razvije odnos do uporabnosti računalnika kot osnovnega orodja za izdelavo animacij,

• navaja se na izdelavo enostavnih animacij,

Vaja:

določanje potrebne opreme za digitalno animacijo, namestitev in preizkušanje programske opreme za digitalno animacijo,

spoznavanje enostavne programske opreme, primerne za animacijo,

določanje potrebne opreme za digitalno animacijo, namestitev in preizkušanje opreme za digitalno animacijo,

izdela enostavno dvodimenzionalno animacijo.

krivulje,

ploskve in zakriti robovi,

osvetlitveni modeli in algoritmi,

izdelava enostavnih animacij z osebnim računalnikom,

orodja za izdelavo animacij,

vhodni format za integracijo animacije v multimedia.

• spozna pomembnost teksture in mrežnega modela za lažje risanje objektov animacije,

• zna izdelati enostavne dvodimenzionalne in tridimenzionalne animacije.

• navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev.

Vaja

Načrtovanje in izvedba »zahtevnejših« animacij tridimenzionalnih objektov.

4. letnik


Dijak Dijak

Odrska tehnika:

odri,

razsvetljava in reflektorji,svetlobne mešalne mize,

posebni efekti na odru (megla, laserji, eksplozije).

• Spozna obseg odrske opreme in tehnike,

• navaja varnostne zahteve: statična trdnost odra in drugih elementov (stojala, nosilci, konzole,…),

• spozna osnovne pojme s področja svetlobe: osvetljenost, temperatura svetlobe, zvrsti razsvetljave in reflektorjev ,

• spozna različne vrste odrske postavitve in montaže odrov,

• seznani se z vrstami analogne in digitalne svetlobne mešalne mize in z delom z njimi,

• spozna možnosti priključevanja virov svetlobe na električno omrežje,

• zna določiti potreben presek vodnikov in moč vseh porabnikov,

• zna pravilno povezati vse naprave in drugo opremo,

• spozna posebne odrske efekte, kot so: ogenj, megla, laserji, eksplozije in ostale pirotehnične pripomočke,

• spozna svetlobo kot dramaturško sredstvo.

• Razvija logiko sklepanja,

• pridobiva sposobnosti sistematičnega pristopa k reševanju problemov,

• iz različnih zornih kotov opazuje in opisuje isti problem,

• navaja se na zapisovanje opažanj,

• nenatančne opise problema poskuša sistematizirati in jih povzeti v logičen zaključek,

• loči med intuicijo, dejstvom in dokazom.

Vaja:

oblikovanje odra za konkreten šolski prostor,

postavitev in krmiljenje reflektorjev in drugih svetlobnih efektov,

merjenje osvetljenosti odra in drugih fotometričnih veličin, tlorisna slika odra.

Vaja

Sestava, postavitev, ožičenje in preizkušanje svetlobne mešalne mize.

FILM:

uvod v filmsko umetnost,

• Spozna osnovne pojme filma in filmske umetnosti: avtorske pravice, amaterski in profesionalni film, posnetek (kader), montaža, scenarij,

• Pridobi občutek za zgradbo sodobnega filma in filmske umetnosti,

• sistematično spozna filmske zvrsti in žanre,

Vaja:

spoznavanje nastavitev, nastavljanje beline in snemanje enostavnih scen z analognim in digitalnim kamkorderjem;

zvrsti in žanri,

snemanje filma,

plan snemanja,

formati zapisa,

zgradba in značilnosti analognih in digitalnih kamkorderjev,digitalni kamkorder (video kamera), nastavitve,

elementi filmskega prizora, zapisa,

kompozicija,

digitalna montaža,

snemanje filma na različne nosilce zapisa,

posebni efekti in tehnike snemanja.

sinopsis, objektiv, ostrina, plan, scena, perspektiva,.…

• razlikuje različne zvrsti filma: dokumentarni, igrani in animirani in med različnimi žanri filma: burleska, western, kriminalka, spektakel, grozljivka in znanstveno-fantastični film,

• spozna faze nastajanja filma:

o priprave na snemanje,

o snemanje filma in filmska ekipa,

o obdelava posnetega gradiva - montaža,

• spozna različne vrste kamkorderjev glede na format zapisa, razlike v zgradbi in zapisu analognih in digitalnih kamkorderjih in nekatere posebnosti,

• zna uporabiti glavne nastavitve na digitalnih kamkorderjih,

• loči med elementi filmskega prizora: človek, kostumi, scena, dekor in rekviziti, svetloba, zvok,…

• spozna različne elemente filmskega zapisa glede na položaj kamkorderja proti predmetu snemanja:

o plan, o snemalni

oziroma zorni koti,

o mirovanje in gibanje kamere,

• spozna pomen kompozicije vseh elementov posnetka,

• spozna pomena digitalne montaže posnetkov v zaključeno celoto – film,

• spozna možnosti pretvorbe enega filmskega zapisa v drugega in njegovo shranjevanje na različne nosilce,

• spozna pomen posebnih efektov in tehnik pri snemanju posnetkov (npr. modri zaslon “Blue screen”, obratno gibanje, snemanje skozi steklo ali na ogledalu,…),

• usposobi se za delo z digitalnim kamkorderjem.

• navaja se na sistematski pristop pri načrtovanju in izdelavi filma,

• pridobiva vpogled v različne tehnologije snemalnih kamkorderjev in s tem povezanih posebnosti,

• razvije odnos do uporabnosti filmske opreme za doseganje želenih posebnih učinkov,

• razvija svojo kreativnost skozi izbor in kombinacijo filmskih elementov v povezano celoto,

• navadi se dela v skupini,

• navadi se samostojnega dela in samostojnih odločitev.

ocena kvalitete posnetega materiala;

priprava opreme za snemanje posebnih učinkov, kot je npr. modri zaslon “Blue screen”.

Vaja:

predstavitev opreme za digitalno montažo, namestitev in preizkušanje programske opreme za digitalno montažo,

snemanje posnetega materiala z video kartico na osebni računalnik in montaža z osebnim računalnikom.

Vaja:

pregled opreme za dodajanje podnapisov in posebnih efektov pri montaži filma,

namestitev in preizkušanje, dodajanje napisov, podnapisov in posebnih efektov pri montaži filma.

Video:

digitalizacija videa,

Spozna osnove dela z digitalnim videom in razlikuje:

o pretvarjanje,

Pozna občutek za odgovornost in kvaliteto pri izdelavi video izdelka.

pretvarjanje med različnimi formati,

standardi za stiskanje videa,

razlike med digitalnim in analognim zapisom videa.

o stiskanje formatov,

o velikost, o programsko

orodje za izdelavo različnih formatov videa,

o različne nosilce: zgoščenko, internet, DVD;

• pozna pomen kvalitete pri pripravi digitalnega zapisa videa,

• zna izbrati različne nastavitve kodiranja.

Video nadzor:

posebnosti aparaturne opreme za video nadzor in industrijsko televizijo.

• Zna opredeliti razliko med filmom in video nadzorom,

• spozna posebne karakteristične podatke in pogoje delovanja namenske opreme,

• navadi se na iskanje informacij o najnovejših dosežkih na tem področju,

• spozna osnove prepoznavanja slikovnega vzorca za uporabo pri video nadzoru in v industrijskih procesih kontrole ali vodenja,

• zna ovrednotiti in zagovarjati potrebo po video nadzoru.

• Razvija občutek za pomen varovanja zasebnosti, lastnine in poslovne skrivnosti.

Vaja

Montaža in preizkušanje enostavnega video nadzornega sistema.

Videokonferenca:

priprava videokonference,

izvedba in analiza videokonference.

Spozna vrste priprav za izvedbo videokonference:

• vsebinska priprava,

• oblikovanje cilja,

• priprava na udeležence,

• metodična priprava,

• organizacijska priprava,

• osebna priprava,

• spozna osnove izvedbe videokonference:

• potek videokonference,

• sredstva za izvedbo videokonference,

• metode videokonferenc,

• vodenje procesa na videokonferenci,

• analize primera izvedbe videokonference.

• Pridobi občutek za pomen in vlogo videokonference za uspešno predstavitev pred širšim občinstvom,

• pridobiva vpogled v postopek priprave, izvedbe in analize videokonference,

• razvije pozitiven odnos do javnega nastopanja,

• pridobiva izkušnje za navezavo stikov in izmenjavo znanja.

Vaja:

priprava in preizkus opreme za vzpostavitev videokonferenčne povezave,

izvedba videokonference na izbrano temo.

Projekcija in projektorji:

uvod v projekcije,

zgradba projektorjev in vrste projekcij,

• Spozna različne možnosti projekcij (platno spredaj - zadaj, stene in fasade),

• spozna razliko med projekcijo diapozitiva in filma (računalniške slike),

• spozna različne nastavitve projektorjev,

• Pridobi občutek za najpomembnejše zahteve predstavitve glede velikosti platna in vrste projektorja,

• pridobiva vpogled v kompleksnost izbora projektorja

Vaja:

analiza in primerjava opreme za projiciranje v prostoru, namestitev in preizkušanje delovanja projektorja in vseh njegovih nastavitev,

nastavitve na projektorjih,

izbira projektorja glede na zahteve.

• zna izbrati ustrezen projektor glede na velikost platna in količine svetlobe, ki je na mestu, kjer se projicira slika (svetilnost, potrebe po zatemnitvi),

• zna poiskati ključne podatke iz navodil proizvajalca,

• usposobi se za delo z različnimi vrstami projektorjev.

glede na zahteve stranke,

• navaja se na varno delo s projektorji in upoštevanje predpisov in standardov (Zaščita pred električnim udarom, Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka).

nastavitve in posebnosti projektorjev glede na potrebe oziroma velikost prostora,

postavitev projektorja in projekcija iz različnih virov,

izdelava velikega diapozitiva in njegovo projiciranje na fasado.

Spletne predstavitve

Multimedia in internet

Specifičnosti oblikovanja spletnih strani in multimedij:

• tehnične karakteristike www omrežja,

• formati besedil, zvoka, slike, animacije in videa za internet,

• orodja za multimedijo v spletu,

• formati in oblikovanje multimedije.

Osnove oblikovanja spletnih strani.

Struktura spletne strani in uporaba celovitega koncepta (barvna enotnost in harmoničnost spletnih strani),

posebnosti izvedbe predstavitve za svetovni splet,

izdelava predstavitve za svetovni splet.

• Spozna orodja za izdelavo in pregledovanje spletnih strani,

• seznani se s formati zapisa in zna oceniti ter racionalizirati materiale za uporabo na spletu: slike, zvok, video, …

• spozna in osvoji jezik HTML,

• spozna organizacijo in protokole za delo preko interneta:

• www strežniki,

• www odjemalec;

• pozna osnove oblikovanja spletnih strani,

• spozna potrebe po urejeni strukturi spletne strani in nujnosti uporabe celovitega koncepta za doseganje barvne enotnosti in preglednosti spletnih strani,

• seznani se s posebnostmi izvedbe predstavitve za svetovni splet,

• usposobi se za izdelavo enostavnih spletnih strani, ki so strukturirane in v celoti harmonične,

• se usposobi za prenos izdelanih spletnih strani na strežnik in osveževanje vsebine,

• navaja se na sistematičnost pri izdelavi spletnih strani,

• pridobiva izkušnje pri skupinskem urejanju spletnega mesta.

• Sprejema Svetovni splet kot vse pomembnejše delovno okolje,

• pridobi občutek za posebnosti pri izboru materiala za spletno predstavitev,

• pridobiva vpogled v možnosti oblikovanja spletnih strani,

• razvije odnos do uporabnosti različnih programov glede na želene učinke na spletnih straneh.

Vaja:

določanje potrebne opreme za sestavljanje enostavne spletne predstavitve,

namestitev in preizkušanje programske opreme za izdelavo spletnih strani,

izdelava spletne predstavitve s programskim orodjem,

zaključevanje predstavitve in postavljanje le-te na spletni strežnik,

ogled multimedijske predstavitve na internetu.

Izdelava projekta z uporabo multimedijskih naprav:

izbira teme,

načrtovanje,

izdelava,

izvedba.

Na konkretni nalogi v skupinskem delu spoznava, utrjuje in povezuje vse elemente in faze izvedbe multimedijskega projekta:

• odločitev in izbira teme,

• načrtovanje predstavitev in planiranje vrste in načina uporabe opreme za pripravo in izvedbo,

• priprava in vodenje spremljajoče dokumentacije:

• Dobi občutek za zahtevnost priprave celovite multimedijske predstavitve in njenega izvajanja,

• navaja se na ukrepe za varno delo,

• s skupinskimdelom se navaja na komuniciranje v skupini,

• pridobiva sposobnosti

Projektna naloga

Priprava (in izvedba) računalniške predstavitve določene teme z vključitvijo vseh elementov multimedijske predstavitve, ki jih je spoznal.

Projektna naloga je lahko tudi dokumentacija za nek projekt, ki vključuje ekonomski izračun in

• pridobivanje dovoljenja,

• seznam potrebne oprema,

• scenarij in logistične rešitve,

• varnostni ukrepi za varovanje ljudi in opreme,

• plan ukrepov za nepredvidene težave (oprema, izvedba);

• računalniška obdelava in priprava elementov vključno z odrom, osvetlitve, ozvočenje, efekti,…

• predstavitev pogojev in potekanje faz priprave in izvedbe,

• predlaga spremembe, izboljšave pri pripravi in izvedbi projekta.

estetskega izražanja,

• razvija sposobnost opazovanja, povezovanja elementov v celoto,

• navaja se na sistematični pristop k načrtovanju predstavitve,

• povezuje med pojmi in znanji, ki jih osvoji pri drugih predmetih.

predstavitev multimedijskega projekta na zgoščenki.

Zbiranje materiala poteka med celim šolskim letomzato je potrebno opozoriti dijake na to že na začetku šolskega leta.

Projekti za uporabo multimedijske elektronike

Razčleni projekt multimedijske predstavitve na posamezne enote in faze nastajanja:

• skladnost zastopanja barv,

• zajemanje slikovnega gradiva (skeniranje, snemanje,…),

• zvočna oprema multimedijskega projekta (ozvočenje, zvočni efekti, …),

• fotografije, digitalizacija, animacije, fotomontaže,…

• uporaba multimedijskega računalnika, zajemanje in oblikovanje multimedisjkega gradiva,

• pregled odrske tehnike.

• Spoznava kompleksnost multimedijske storitve in zastopanost v vsakdanjem življenju,

• spoznava sistematičnost pri izdelavi dokumentacije za multimedijski projekt.

Vaja:

Pregled dokumentacije za multimedijski projekt z desetminutno moderacijo. Analiza dokumentacije in moderacije.

• oblikovanje kriterijev za analizo,

• ocenjevanje po izbranih kriterijih,

• izmenjava mnenj o estetskem vidiku predstavitve,

• iskanje predlogov za izboljšavo predstavitve ,

• evidentiranje in frekvenca napak pri uporabi multimedijske opreme.

Moderacija:

idejna zasnova,

vsebinska členitev priprave,

načrtovanje materialnih, kadrovskih in tehničnih pogojev,

priprava in izvedba moderacije,

ocena.

Spozna elemente moderacije:

• vsebinska priprava,

• oblikovanje cilja,

• priprava na udeležence,

• metodična priprava,

• organizacijska priprava,

• osebna priprava;

• spozna pogoje za izvedbo moderacije:

• načrt poteka moderacije,

• izbira tehnične opreme za moderacijo,

• vrste metod,

• izvajanje procesa;

• Pridobi občutek za pomen in vlogo moderatorja za uspešno predstavitev pred občinstvom,

• pridobiva občutek o kompleksnosti priprave in izvedbe moderacije,

• razvije pozitiven odnos do javnega nastopanja.

•

• spozna osnove analize moderacije (osebna in organizacijska analiza),

•

• pridobiva vpogled v postopek priprave, izvedbe in analize moderacije.

Izdelava celovitega projekta multimedijske elektronike:

izbira teme predstavitve,

načrtovanje predstavitve,

izdelava predstavitve,

predvajanje predstavitve.

• Izbira eno od razpisanih tem ali jo predlaga sam,

• načrtuje predstavitev in potrebno opremo za izvedbo,

• pripravi dokumentacijo za izvajanje predstavitev,

• pripravi računalniško animacijo in posname film ter ga zmontira,

• izvede celotno predstavitev in jo analizira,

• predlaga potrebne izboljšave pri pripravi in izvedbi podobnega projekta.

• Dobi občutek za zahtevnost priprave celovite multimedijske predstavitve in njenega izvajanja,

• navaja se na varno delo,

• s skupinskimdelom se navaja na komuniciranje v skupini,

• pridobiva sposobnosti estetskega izražanja,

• navaja se na uporabo slovenskega jezika tudi na tehničnem področju,

• razvija sposobnost opazovanja,

• razvija sposobnost povezovanja več elementov predstavitve v zaključno celoto,

• navaja se na sistematični pristop k načrtovanju predstavitve,

• navaja se razmišljati in povezovati več dejstev v novo ugotovitev.

Vaja:

Priprava računalniške animacije ali filmski projekt določene teme z vključitvijo vseh elementov multimedijske predstavitve.

Projektna naloga naj vsebuje vse elemente projektnega pristopa in predstavitev multimedijskega projekta na zgoščenki (CD).

Primerna tema je multimedijska predstavitev oddelka ali skupin za starše in povabljene na maturantski ples.


• John Corrigan: Računalniška grafika, Flamingo trade, Nova Gorica 1995 • Ljubomir Kostrevc: Računalništvo in informatika, Pasadena d.o.o. 1998 • Adobe Photoshop: Učilnica v knjigi, Pasadena d.o.o. 1998 • Borka Jerman Blažič: Internet, Novi Forum, Ljubljana, 1996. • Digitalna fotografija (ŽIT november 1998). • Multimedia : Making It Work, Tay Vaughan, Paperback - 581 pages (July 1998),

Osborne Publishing; ISBN: 0078825520Web Style Guide : Basic Design Principles for Creating Web Sites, Patrick J. Lynch, Sarah Horton, Paperback - 164 pages (March 1999) , Yale; ISBN: 0300076754. Designing Web Graphics.3, Lynda Weinman , Paperback - 445 pages (22 March, 1999), New Riders Publishing; ISBN: 1562059491Web Design in a Nutshell Niederst , Paperback - 578 pages (December 1998), O'Reilly UK; ISBN: 1565925157Frontpage

2000 : The Complete Reference (Complete Reference Series), Martin S. Matthews, Erik B. Poulsen.

• Video Pocket Guide, Fast Multimedia AG. • Director Manual, Macromedia. • Digital Video Magazine, Miller Freeman, Inc., letnika 1998 in 1999. • PC Professionale, Mondadori Informatica, letnika 1998 in 1999. • Zakon o varnosti in zdravju pri delu, Ur.l. RS, št.56/99. • Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme, Ur.l. RS, št.89/99. • Spletne strani.


Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in z ocenjevanjem poročil in dela pri vajah. Ustno preverjanje temelji na preverjanju razumevanja učnih vsebin v povezavi s konkretnimi delovnimi nalogami pri vajah, poudarek je na razumevanju pomena in ciljev vaje in dobljenega rezultata oziroma meritve, spoštovanju pravil za varno delo in upoštevanju razumevanja in vrednotenju rezultatov za potrjevanje pravilnosti delovanja naprave ali programskega orodja.

Dijaki za vsako zaključeno vajo izdelajo poročilo, ki mora biti vsebinsko in oblikovno ustrezno in skladno s podanimi navodili. V poročilu opišejo posebnosti pri izvajanju vaj in merilne postopke pri vaji in svoj komentar dobljenih rezultatov. Komentar mora povezovati delo v laboratoriju in teoretična znanja, ki so v pomoč pri izvedbi vaje.



Predmet Znanja

• varstvo pri delu,

• tehnologija.

Praktični pouk • Varstvo pri delu.

• Osnove meritev. Osnove elektrotehnike • Osnovni zakoni elektrotehnike.

• Oblikovanje multimedijskega projekta.

Računalništvo in dokumentiranje • Grafični operacijski sistem,

• oblikovanje besedil, preglednic,

• orodje za predstavitev.

• Osnove elementov. Osnove elektrotehnike Tehnologija s kemijo

• Elementi v elektrotehniki.

• Izdelava poročil, projektov. Dokumentiranje • Urejevalniki besedil in preglednice, ELIN, SCAD.

• Materiali. Tehnologija s kemijo • Prevodniki in izolatorji,

• Polprevodniki.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

OSNOVE ELEKTROTEHNIKE

2. ŠTEVILO UR




1. 105 0 105

2. 105 0 105

skupaj 210 0 210

3. USMERJEVALNI CILJI PREDMETA (globalni cilji)

Dijak:

• osvoji osnovne pojme s področja elektrotehnike, • razume in zna pravilno uporabljati strokovno terminologijo, • spozna in razume osnovne zakone elektrotehnike v enosmernih in izmenični

tokokrogih, • spozna zakonitosti električnega in magnetnega polja, • spozna vlogo različnih materialov ter njihove fizikalne in kemijske lastnosti za dogajanje

v električnem in magnetnem polju, • razvija sposobnosti razumevanja in reševanja elementarnih problemskih nalog

(racionalna uporaba žepnega kalkulatorja), • razvija sposobnosti analiziranja dogajanja v električnem in magnetnem polju, • prepozna in razume uporabo osnovnih fizikalnih zakonov pri električnih instrumentih,

strojih in napravah, • spozna nevarnosti pri delu z električnim tokom in razume principe tehniškega

zagotavljanja varnega dela, • povezuje nova teoretična znanja z osebnimi izkušnjami in izkušnjami pri praktičnem

delu ali v laboratoriju, • spozna načine reševanja realnih problemov skozi teoretične idealne in realne razmere

ter interdisciplinarni pristop k obravnavi realnih problemskih nalog.


1. letnik


Dijak Dijak

Osnove merskega sistema:

• osnovne in izpeljane veličine,

• predpone enot.

• Pozna osnovne merske veličine, oznake in enote;

• zna navesti primere izpeljanih merskih veličin;

• pozna in razume pomen predpon enot in jih zna pretvarjati.

• Razvija sposobnost logičnega razmišljanja in sistematike pri urejanju novih informacij;

• razvija računske spretnosti, sposobnost analize in vrednotenja podatkov in rezultatov ter rutine za uporabo žepnega kalkulatorja;

• spoznava urejenost v svetu naravoslovja in samostojno ugotavlja analogije;

• razvija delovne navade.

• Primeri pretvarjanja;

• uporaba tehničnih poročil z namenom uporabe merskih enot in pretvarjanja.

Osnovni pojmi elektrike:

• električni naboj,

• električna napetost in potencial,

• električni tok,

• električna upornost in prevodnost.

• Zna razložiti fizikalni pomen električnega naboja in opredeliti nosilce;

• pozna oznako in enoto;

• loči pojma električni. potencial in električna napetost;

• zna razložiti fizikalni pomen napetosti in pokazati analogijo z drugo fizikalno veličino, oznako in enoto;

• zna našteti tipične izvore el. napetosti in simbole;

• zna razložiti električni tok in definicijo smeri toka;

• zna razložiti pojem električnae upornosti in prevodnosti snovi, pozna oznake in enote;

• razume in zna razložiti upornost kot snovno geometrijsko lastnost materialov in njeno odvisnost od temperature;

• zna uporabiti zapisane odnose med veličinami, razume logičen pomen zapisa in zna sklepati v primeru naloge iz prakse.

• Pridobiva občutek za ustrezno natančnost pri računanju primerov za praktične aplikacije;

• z rednim delom domačih nalog osvaja delovne navade za ponavljanje in predvsem sprotno odpravljanje odprtih vprašanj.

• Demonstracija naboja;

• prikaz izvorov napetosti in uporov;

• preskus merjenja upornosti različnih vodnikov;

• računski primeri.

Lastnosti in zakonitosti električnih krogov:

• enostavni električni krog,

• Pozna linearne elemente električnega kroga;

• razume funkcionalno

• Spoznava postopnost pri osvajanju novega znanja in prednosti sprotnega učenja in delovnih navad;

• Prikaz praktičnih primerov električnega kroga: enostavni električni krog, vzporedna vezava, zaporedna

• merjenje toka in napetosti,

• vzporedni električni krog,

• zaporedni elelektrični krog,

• sestavljeni električnikrog,

• transformacija trikot – zvezda.

vzporedno in zaporedno povezavo;

• zna zapisati in razložiti Ohmov zakon;

• zna razložiti princip merjenja napetosti in priključiti V – m k izvoru in k porabniku;

• razume električni tokokrog, zna pokazati smer električnega toka, namen A-metra in način priključitve;

• razume 1. Kirchhoffov zakon in ga zna uporabiti pri izračunih;

• razume 2. Kirchhoffov zakon in ga zna uporabiti pri izračunih;

• razume logiko poenostavljanja sestavljenih električnih krogov in jo zna uporabiti pri izračunu nadomestne upornosti;

• zna uporabiti Ohmov in Kirchhoffova zakona pri računanju veličin v sestavljenih električnih krogih;

• zna razložiti pojem notranje upornosti izvorov;

• zna razložiti pomen večje ali manjše notranje upornosti izvora in oceniti realno notranjo upornost izvora iz nekaterih tehniških podatkov (P, Umax, Imax,…);

• zna razložiti zaporedno in vzporedno vezavo galvanskih členov in analizirati posledice različnih pravilnih in nepravilnih povezav izvorov;

• zna uporabiti transformacijo trikot – zvezda v enostavnejših el. krogih (mostiči).

• razvija natančnost opazovanja za uspešnejše prepoznavanje elementov in tudi delovnih – merilnih postopkov;

• razvija odnos do skupinskega dela, odgovornost in solidarnost - pomoč sošolcem;

• pridobiva računske spretnosti in rutino za uporabo žepnega kalkulatorja.

vezava, merjenje napetosti in toka;

• izračun veličin v sestavljenih električnih krogih.

Električno delo in moč:

• električno delo,

• električna moč,

• vrednotenje električnega dela,

• Razlikuje naravne oblike energije;

• zna dokazati, da se celotna energija ohranja v zaprtem sistemu;

• pozna fizikalni pomen, oznako,

• Razvija pozitiven odnos do racionalne rabe električne energije;

• spreminja odnos do ekološke obremenitve okolja zaradi pretirane ali

• Računanje električnega dela in moči na primerih iz prakse;

• računanje relativnega in procentualnega izkoristka in

• spreminjanje električne energije.

enote ter osnovne enačbe el. dela;

• pozna fizikalni pomen, oznako, enote ter osnovne enačbe el. moči;

• pozna osnovne zakonitosti obremenitve energetskega omrežja, pomen tarifnih postavk ter varčevanja z energijo;

• zna izračunati strošek za el. energijo, ki jo porabimo;

• pozna fizikalni pomen izkoristka, oznako in odnose med vrednostmi;

• zna računsko analizirati primere s praktičnimi vrednostmi električnega dela, električne moči ter izkoristka.

neracionalne rabe energije.

vrednotenje rezultatov s primerjanjem z realnimi tehničnimi podatki iz prakse.

Električno polje:

• splošne lastnosti električnih polj,

• veličine električnega polja,

• prevodna in neprevodna snov v električnem polju

• kapacitivnost in kondenzator,

• vezave kondenzatorjev,

• energija električnega polja.

• Ve, kaj je električno polje ter zakaj in kje nastane;

• pozna oblike ter ponazoritve električnih polj;

• pozna veličine električnega polja in enote (E, D, e );

• zna razložiti obnašanje prevodne in neprevodne snovi v električnem polju;

• pozna učinek Faradayeve kletke;

• analizira, kdaj in zakaj nastane preboj dielektrika;

• pozna električni kondenzator in razume pojem kapacitivnost;

• zna izračunati kapacitivnost ploščnega kondenzatorja;

• zna izračunati nadomestno kapacitivnost, porazdelitev elektrin in padce napetosti za sestavljeno vezavo kondenzatorjev;

• zna razložiti shranjevanje električne energije v električnem polju in od česa je odvisna.

• Spoznava in se zaveda nevarnosti električnega polja;

• razvija notranjo motivacijo za spremljanje informacij in za izobraževanje s področja uporabe zaščit pred škodljivimi električnimi polji;

• razvija potrebo za aplikacijo znanja v praksi.

• Poskusi z napetostnim izvorom in dvema kovinskima ploščama;

• demonstracijska vaja izračuna kapacitivnosti ploščnega kondenzatorja in kondenza-torjev v enostavni sestavljeni vezavi.

Magnetno polje:

• splošne lastnosti magnetnih polj,

• magnetne lastnosti električnega toka,

• magnetni krog,

• magnetilne karakteristike,

• magnetni učinki in njihova uporaba,

• induktivnost,

• energija magnetnega polja.

• Zna razložiti pojav magnetnega polja, njegov izvor in opisati vrste magnetov;

• zna narisati obliko magnetnega polja trajnih magnetov, tokovodnika, tokovne zanke in tuljave;

• pozna osnovne veličine magnetnega kroga, pomen, oznake in enote (Q , f , B, H, m );

• pozna magnetilno krivuljo in histerezno zanko in razume razlike med magnetnimi materiali na osnovi različnih magnetilnih krivulj;

• zna zapisati odnose med veličinami v enostavnem magnetnem krogu in računsko rešiti enostavne problemske naloge;

• pozna fizikalno sliko in uporabo sile na feromagnetno telo, silo na tokovodnik in sile med dvema vzporednima tokovodnikoma;

• zna dokazati pojav indukcije v tuljavi in praktično uporabo indukcije v elektrotehniki;

• razume pojem induktivnosti tuljave in njeno funkcijsko odvisnost od snovno geometrijskih lastnosti tuljave;

• zna razložiti tuljavo kot energijski akumulator in odvisnost nakopičene energije v tuljavi.

• Spoznava pomembnost strokovnega pristopa in profesionalnosti dela, ki temelji na zahtevnem in kvalitetnem izobraževanju in funkcionalnem usposabljanju;

• razvija notranjo motivacijo za spremljanje informacij in izobraževanje za zaščito pred škodljivimi učinki močnih magnetnih polj;

• vse bolj se zaveda uporabnosti povezave znanj za praktično delo.

• Vaja: določanje oblike konkretnega magnetnega polja elektromagneta;

• demonstracije magnetnih učinkov;

• izračun sile in inducirane napetosti ter določitev smeri.

2. letnik


Dijak Dijak

Osnovni pojmi izmeničnih električnih veličin:

• oblike električnih veličin,

• parametri sinusne izmenične veličine,

• Zna opisati razliko med enosmernimi in izmeničnimi veličinami ter med periodičnimi in neperiodičnimi veličinami;

• zna opredeliti pojme trenutna, maksimalna, srednja in efektivna

• Ugotavlja enakovrednost in prednosti različnega opisovanja izmeničnih veličin;

• razvija sposobnost izražanja in predstavljanja v matematičnem jeziku;

• razume matematiko kot uporabno vedo in

• Poskus: opazovanje izmenične napetosti na osciloskopu;

• risanje časovnih in kazalčnih diagramov za različne fazne razmere;

• kazalčni diagram sinusne veličine,

• fazne razmere.

vrednost, perioda, frekvenca, krožna frekvenca ter njihove oznake in enote;

• zna narisati časovni in kazalčni diagram sinusnih veličin, zapisati matematično enačbo in pokazati zvezo med načini zapisa periodične veličine;

• pozna fazne razmere med dvema električnima veličinama in jih zna prikazati z matematično enačbo, kazalčnim in časovnim diagramom;

• zna seštevati veličine v kazalčnem in časovnem diagramu.

orodje za analizo in opisovanje fizikalnega delovanja.

• vaja: seštevanje veličin in primerjava z vrednostmi, pridobljenimi z eksperimentom.

Osnovne lastnosti in zakonitosti izmeničnih krogov:

• idealni elementi R, L in C v izmeničnem krogu,

• zaporedne vezave elementov R, L in C,

• vzporedne vezave elementov R, L in C,

• resonanca RLC vezij,

• mešane vezave elementov R, L in C.

• Pozna pojme ohmska, induktivna, kapacitivna upornost in njihovo frekvenčno odvisnost;

• pozna fazne razmere v vezju z idealnimi RLC elementi,

• ve, kaj so delovna, jalova in navidezna moč, pozna oznake in enote;

• zna narisati kazalčni diagram toka, napetosti, upornosti in moči za posamezne R, L in C elemente in za kombinacije RL, RC in RLC vezij v zaporedni in vzporedni vezavi;

• zna izračunati vrednosti električnih veličin v enostavnih zaporednih in vzporednih RLC vezavah;

• razume faktor delavnosti toka in način kompenzacije,

• zna opisati pojem in pomen resonance v RLC vezju.

• Razvija vztrajnostno motivacijo kot pogoj za reševanje problemov;

• sprejema način skupinskega dela kot prednost,

• sprejema osebno odgovornost za uspeh skupine;

• razvija natančnost in doslednost pri šolskem, domačem in praktičnem delu.

• Poskus: opazovanje faznih razmer na osciloskopu;

• računanje veličin v izmeničnem krogu z idealnimi elementi R, L in C.

Izmenični krogi v praksi:

• realni elementi R, L in C v izmeničnem krogu,

• medsebojna induktivnost,

• Zna analizirati odstopanje med idealnimi in realnimi upori, tuljavami in kondenzatorji z omskimi, induktivnimi in kapacitivnimi komponentami;

• pozna vpliv nizkih in visokih frekvenc na

• Razume odločitev obravnave idealiziranih ali realnih predstav, slik o obravnavanih temah;

• zaznava parazitne lastnosti elementov RLC in vpliv na realno obnašanje elementov v praksi in na celovito kvaliteto naprav;

• vezave induktivnosti,

• kompenzacija jalove energije,

• frekvenčno odvisni delilniki napetosti,

• mostična vezja v izmeničnih tokokrogih.

RLC realnih elementih;

• pozna pojma kvalitete kondenzatorja in tuljave;

• zna razložiti medsebojno induktivnost in njeno odvisnost;

• zna izračunati induktivnost zaporedne, vzporedne in mešane vezave tuljav;

• zna pojasniti osnovne frekvenčno odvisne delilnike napetosti;

• pozna princip izmeničnih mostičnih vezij in pogoja za ravnovesje.

• razume nujnost natančnejše analize elementov, sistemov, previdnosti in strokovnosti pri izvajanju eksperimetov in meritev z upoštevanjem pogojev merjenja in lastnosti merilnih instrumentov.

Prehodni pojavi:

• osnovni pojmi prehodnih pojavov,

• prehodni pojavi v RC in RL krogih,

• uporaba in neželeni učinki prehodnih pojavov.

• Zna razložiti prehodni pojav med dvema stacionarnima stanjema;

• zna narisati časovni potek toka in napetosti v RC in RL vezju ob vklopu oziroma izklopu na idealni tokovni ali napetostni generator;

• ve, kaj je časovna konstanta in zna razložiti njen vpliv na delovanje naprav pri različnih frekvencah;

• zna izračunati časovno konstanto RC in RL vezja,

• zna presoditi neželene učinke prehodnih pojavov;

• zna dokazati pomen prehodnih pojavov za uporabo v praksi.

• Razvija sposobnost opazovanja in ustvarjalnega mišljenja v povezavi s sorodnimi učnimi vsebinami;

• osvaja tehniški jezik stroke;

• razvija sposobnost zaznavanja specifičnosti ožjega strokovnega delovnega okolja;

• razvija rutino za delo z električnimi elementi in napravami, posebej pa sprejema instrumente in merila kot glavni način zaznavanja sveta elektrotehnike.

• Poskus: opazovanje prehodnih pojavov na osciloskopu.

Nihajni krogi:

• idealni električni nihajni krogi,

• realni električni nihajni krog,

• zaporedni in vzporedni električni nihajni krog,

• uporaba nihajnih krogov v praksi.

• Zna razložiti nihanje energije v LC vezju med kondenzatorjem in tuljavo;

• zna izračunati lastno frekvenco nihanja energije;

• razume pojem dušenega nihanja in zna ugotoviti pogoj nihanja;

• presodi, kaj vpliva na kvaliteto nihajnega kroga,

• zna narisati frekvenčno odvisnost toka v zaporednem in vzporednem nihajnem krogu;

• Spoznava in sprejema analogijo med mehanskim, zvočnim in električnim nihanjem;

• razvija strokovnost v pristopu k delu z resonančnimi napravami;

• spreminja odnos do načina dela z vezji in napravami, ki izkoriščajo resonančne pojave.

• Poskus: opazovanje resonančnih pojavov na osciloskopu;

• poskus: merjenje frekvenčne odvisnosti zaporednega in vzporednega RLC vezja;

• računski reševanje praktičnih primerov z realnimi podatki.

• razume princip električnih filtrov;

• pozna praktično uporabo nihajnih krogov.

Trifazni sistemi:

• osnovni pojmi trifaznih sistemov,

• vezave v trifaznih sistemih,

• moč in delo trifaznih sistemov,

• uporaba trifaznih sistemov.

• Pozna lastnosti in prednosti trifaznih sistemov pred enofaznimi;

• pozna definicije linijskih in medlinijskih napetosti ter linijskih in faznih tokov;

• zna narisati kazalčni diagram tokov in napetosti v trifaznem sistemu;

• zna analizirati vezavo trifaznega sistema v povezavi z vrsto obremenitve;

• zna izračunati moč porabnika, tokove, napetosti ter upornosti v zvezdni in trikotni vezavi;

• zna razložiti vrtilno magnetno polje in njegovo uporabo;

• pozna princip delovanja trifaznega motorja in generatorja.

• Sprejema varnostne ukrepe pri delu z napravami pod visoko napetostjo;

• zaznava visokonapetostne in energijske naprave že po izvedbi ohišja, teži, izvedbi izolacije in poleg predpisanih varnostnih ukrepov dopolnjuje dodatno mero previdnosti;

• prepoznava elemente in naprave trifaznega sistema.

• Demonstracija vrtilnega magnetnega polja;

• izračun tokov in napetosti v obeh vezavah;

• računanje električne moči, toka, napetosti in upornosti trifaznih porabnikov.

OPOMBE:

poglavje o električnem in magnetnem polju obravnavamo splošneje, računski primeri naj le potrjujejo logične odnose med veličinami s poudarkom na realnih vrednostih iz prakse. Večje poglabljanje znanja je smiselno v višjih letnikih izobraževalnega programa, ustrezno pri strokovnih oziroma izbirnih predmetih v 3. in 4. letniku (o magnetnem polju pri predmetu pretvorniki električne energije za program elektrotehnik energetik, elektrostatično polje, npr. pri senzorjih…). Kompleksni račun pri sestavljenih vezavah elementov R, L in C uporabimo le za enostavnejše kombinacijske vezave.

5. OKVIRNI SEZNAM LITERATURA IN DRUGIIH VIROV

• Žalar, Z.: (1993). Osnove elektrotehnike I. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. • Žalar, Z.: (1993)Osnove elektrotehnike II. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. • Logonder, R., Simović, S.: (1994). Zbirka nalog iz osnov elektrotehnike I.Kranj: Srednja

elektro in strojna šola Kranj. • Vučko, B.: (1995). Zbirka nalog iz osnov elektrotehnike II. Ljubljana: Zavod Republike

Slovenije za šolstvo.

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

• Preverjanje znanja pri predmetu je ustno in pisno. Pisno se preverja s šolskimi nalogami. Poudarek je na preverjanju spretnosti in tehnik reševanja realnih problemskih nalog po računski poti, ocenjevanju rezultatov ob uporabi splošne literature in priročnikov.

• Pri ustnem preverjanju pa se preverja razumevanje pojmov, odnosov, tehničnih podatkov. Pomembno je navajanje primerov iz prakse in njihova pravilna razlaga.



Predmet Znanja

• Osnove merskega sistema. Elektrotehnika

Matematika

Fizika

• Poznavanje fizikalnih veličin in enot,

• pretvarjanje enot.

• Osnovni pojmi elektrike. Elektrotehnika


• Poznavanje zgradbe snovi,

• poznavanje in razumevanje, osnovnih elektrotehniških veličin.

• Lastnosti in zakonitosti električnih krogov.

• Električno delo in moč.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

Fizika

• Reševanje enačb pri elektrotehniških primerih in uporaba kalkulatorja,

• merjenje in računanje I, U, R, P in W,

• povezovanje pojma notranje upornosti, dela in moči s primeri iz fizike.

• Električno polje.

• Magnetno polje.


Elektrotehnika

Praktični pouk

• Poznavanje dielektričnih in feromagnetnih materialov,

• uporaba kondenzatorjev in tuljav v elektrotehniški praksi,

• poznavanje fizikalnih lastnosti in uporabo elektromagnetnih naprav.

• Elementi r, l in c v izmeničnem tokokrogu ter njihove vezave.


Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

• Poznavanje kotnih funkcij: sin, cos, tan, risanje časovnih in kazalčnih diagramov,

• razumevanje sestave elementov R, L in C in vpliv parazitnih lastnosti,

• poznavanje uporabe elementov v praktičnih primerih,

• uporaba osciloskopa.

• Prehodni pojavi.

• Nihajni krogi.

Elektrotehnika

Praktični pouk

Matematika

• Izvajanje meritev na RC in RL vezjih, ki predstavljajo delilnik napetosti ali nihajni krog,

• računanje dolžine prehodnih pojavov in kakovosti nihajnih krogov,

• poznavanje uporabe prehodnih pojavov in nihajnih krogov.

• Trifazni sistemi. Elektrotehnika

Praktični pouk

• Priključevanje trifaznih porabnikov,

• uporaba A-m in V-m v trifaznem tokokrogu.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

PRAKTIČNI POUK

2. ŠTEVILO UR




1. 105 105

2. 105 105

3. 140 140

4. 136 136

skupaj 486 486


Dijaki:

• osvojijo znanja in spretnosti za uspešno sporazumevanje in komuniciranje, • osvajajo uporabna znanja, ki tesno povezujejo teorijo in prakso in omogočajo reševanje

nalog tudi v netipičnih situacijah, • razumejo zahteve za definiranje pogojev za odločitve ali normalno delovanje sistema, • razvijajo motivacijo za opazovanje, preverjanje in raziskovanje na strokovnem področju, • se naučijo iskati, urejati, razumeti in kritično vrednotiti informacije z uporabo

razpoložljive tehnologije (katalogi, priročniki, tehnična navodila, Internet,…), • spoznajo in znajo opredeliti ali uporabiti materiale, elemente ter večino instrumentov, ki

se uporabljajo v elektrotehniki, • spoznajo osnovna orodja, priprave, stroje, tehnološke postopke za obdelavo materialov

ter znajo strokovno pristopati k posameznim delovnim operacijam, • odkrivajo in razvijajo sposobnosti za oblikovanje in posredovanje naslovniku vsebinsko

in oblikovno prilagojenih informacij, • razvijajo strpnost in pogajalske spretnosti, sprejemajo odgovornost za osebne in

skupne odločitve, spretnosti za reševanje problemov, zastopajo jasna stališča na osnovi sprejetih in znanih pravil in kriterijev,

• oblikujejo vrednostni sistem z občutljivostjo na vse vplive, pošten odnos do naravnega in družbenega okolja, osebne in skupne varnosti, avtorskih pravic,

• spoznajo nevarnosti pri delu ter osnovna pravila in ukrepe za varno delo, znajo analizirati delovne postopke glede varnosti in dosledno upoštevajo varnostne predpise,

• dijaki spoznavajo in se zavedajo ekoloških obremenitev ter poglabljajo ekološko skrb za varstvo in zmanjševanje onesnaževanja okolja,

• povezujejo teoretična znanja o električnih in elektronskih komponentah in vezjih in realno sklepajo o delovanju praktične aplikacije,

• na osnovi tehniških podatkov znajo predstaviti delovanje in lastnosti nekaterih elektronskih naprav z izbranega področja (zabavna, prenosna, industrijska in energijska, informacijska, multimedijska elektronike),

• razvijejo intelektualne in motorične spretnosti za dela na področju izdelave, popravila, vzdrževanja in servisiranja električnih in elektronskih naprav,

• se usposobijo za ugotavljanje in odpravljanje napak na osnovnih elektronskih vezjih ob uporabi tehnične dokumentacije in ustreznih instrumentov in naprav (generatorjev in dajalnikov signalov).

4. OPERATIVNI CILJI

1. letnik


Dijak Dijak

VARSTVO PRI DELU – 2 tedna

• Delovno okolje, sredstva za delo in osebno zaščito,

• pravice in dolžnosti delavcev,

• nevarnosti pri delu z orodji, stroji in napravami, s tekočinami, električnim tokom in varstvo pred požari,

• postopki za preprečevanje nesreč in prva pomoč.

• Spozna delovno okolje in pravila obnašanja v delavnici – hišni red,

• pozna in razume pomen in način upoštevanja predpisov za varno delo in uporabo osebne zaščitneo opreme,

• seznani se in zna varno delati z nevarnimi tekočinami, ki se uporabljajo v delovnem procesu in zna upoštevati navodila za varno delo pri napravah z električnim tokom,

• seznani se s postopki prve pomoči.

• Spoznava pomen predpisov varstva pri delu,

• previdno pristopa k novemu delu,

• opazuje, razmišlja in z zgledom vpliva na odgovorno ravnanje pri delu,

• spreminja odnos do dela in delovnih sredstev.

• Definiranje delovne obleke,

• predstavitev zaščitnih ukrepov in osebnih zaščitnih sredstev,

• ogled opozorilnih panojev,

• predstavitev nezgodnega lista,

• preskus znanja - test poznavanje ukrepov, predpisov varnosti pri delu in hišnega reda.

MEHANSKA OBDELAVA MATERIALOV – 7-9 tednov

• Materiali, preverjanje in merjenje, standardi,

• orodja za obdelavo,

• delavniške risbe,

• obdelovalni postopki,

• spajanje: razstavljive in nerazstavljive zveze.

• Prepozna različne materiale iz proizvodnih procesov, njihove lastnosti in način priprave za uporabo (zaščita, preoblikovanje, skladiščenje, uničenje,...),

• zna izbrati in uporabiti merila, se zaveda, da izbira merila vpliva na točnost in zanesljivost merilnih rezultatov (primerjalna merjenja, meter - kovinski, lesen, pomično merilo, mikrometrom, merilne letve),

• spozna osnove delavniških risb,

• po delavniški risbi zna izdelati enostavne predmete iz kovinskih, plastičnih in ostalih materialov,

• Razvija ročne spretnosti in išče racionalnost svojih delovnih operacij v okviru pravil normalne rabe orodja,

• navaja se na pravilno rabo strokovne terminologije,

• razvija občutek za varen in učinkovit pristop k novim delovnim nalogam,

• razvija in oblikuje odnos do urejenega delovnega mesta, čistega okolja in ekologije,

• spoznava merila za kvaliteto, odgovorno in zanesljivo delo.

Naloge:

Izdelava ohišja in/ali prednje plošče

uporabne elektrotehniške naprave za lastne potrebe, vključevanje različnih delovnih operacij,

analiza delovnih operacij in izdelavnega časa,

upoštevanje merila za oceno kvalitete dela in izdelkov,

alternativne rešitve, iskanje, izbira in nabava na prostem trgu.

• zna uporabiti različna orodja in postopke za obdelavo in preoblikovanje materialov, kot so žaganje, piljenje, brušenje, krivljenje, rezanje, rezanje navojev, barvanje, lepljenje, toplotna obdelava, sušenje, ...

• spozna elemente za spajanje (krivine, vijačni spoji – predpisi in standardi, ozemljila,…).

SESTAVLJENI ELEKTRIČNI TOKOKROGI – 12 /21tednov

Načini medsebojnega povezovanja elektrotehniških elementov v električne tokokroge:

• žičnospojne zveze (načrti električnih instalacij, elementi in orodja za izvedbo in oblikovanje žičnospojnih povezav),

• spajkanje (orodja, materiali in pravilni delovni postopki za spajkanje),

• tiskano vezje (standardi, materiali, načini projektiranja in izdelave tiskanega vezja).

• Spozna elemente električnih tokokrogov (spoznavanje standardov) in zna določiti pomen kvalitetne izvedbe in zahteve za preverjanje in preizkušanje delovanja zaščit oziroma strokovnega in pooblaščenega pristopa,

• prepozna elemente (simbole) v načrtu in osvoji rabo simbolov po veljavnih standardih,

• prepozna elemente v razdelilni omarici,

• spozna elemente in orodja za pravilno izvedbo trdo- in mehkožičnih povezav,

• spozna meje dovoljenega pristopa in zna poiskati oziroma strokovno zamenjati pokvarjen element,

• zna pravilno izdelati enostavne žičnospojne zveze,

• spozna orodja in materiale za pravilne postopke spajkanja,

• spozna način povezave elektronskih elementov na tiskanem vezju in postopke izdelave,

• spozna načine projektiranja in postopke za izdelavo tiskanih vezij,

• po električni shemi zna ročno načrtovati

• Spreminja odnos do tujega znanja, vrednoti kompetence in sposobnosti,

• oblikuje pozitiven odnos do skupinskega dela in razvija tolerantnost do kolegov,

• si prizadeva za strokovnost dela in odkriva osebno poklicno sliko,

• sreča in spoznava področje industrijskega oblikovanja z zagotavljanjem popolne funkcionalnosti naprav,

• spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ...

Uporaba demonstracijskega panoja s primeri električnih instalacij in simulacijo napak:

• pregled predpisov s področja nevarnosti pred dotikom visoke napetosti,

• analiza šolske delovne mize glede varovanja pred previsoko napetostjo dotika (z ločilnimi transformatorji),

• demonstracija varnega dela v primernih pogojih za jedkanje z upoštevanjem standardov in predpisov,

• prikaz pravilne nevtralizacije, shranjevanja in deponiranje odpadkov,

• pregled delovnega lista za vodenje ali spremljanje tehnološkega postopka.

Projektna naloga:

Vključuje znanje o elementih, iskanje, vrednotenje in primerjanje tehničnih (kataloških) podatkov, uporabo in določanje mejnih vrednosti, preverjanje ali merjenje tipskih vrednosti in karakteristik.

Izdelava ohišja:

• izdelava enofaznega in trifaznega

in izdelati enostavno tiskano vezje (postopki, varstvo pri delu in ekologija),

• spozna pravilne postopke za spajkanje ali montažo elektronskih elementov na tiskano vezje,

• z montažo in demontažo utrjuje poznavanje tehnoloških znanj.

kabelskega priključka,

• priklop gospodinjske naprave, pravila in ukrepi za zagotavljanje varnosti, …

• napajalno vezje,

• vezje za signalizacijo,

• krmilno vezje.

PASIVNI ELEKTROTEHNIŠKI ELEMENTI – 8/29 tednov

• Upori,

• kondenzatorji,

• tuljave in transformatorji,

• stikala,

• releji, kontaktorji.

• Prepoznava vrsto pasivnega elektronskega elementa, skladnost ohišij s tehničnimi značilnostmi, možne načine montaže in priključevanja elementov,

• zna poiskati tipične tehniške podatke pasivnega elementa v katalogih proizvajalcev in se nauči pazljivo prebirati tehnično dokumentacijo in prepoznati za uporabo pomembne podatke,

• iz oznak in zunanjih znakov zna določiti vrsto elementa in iz dokumentacije poiskati želene vrednosti – tehnične podatke,

• zna vizualno oceniti uporabnost elementa in z instrumentom (dober/slab),

• spozna sestavo in postopek izdelave tuljave in transformatorja,

• pozna namen, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke stikal,

• pozna način uporabe, izvedbe, posebnosti tehnologij in razume tehnične podatke relejev,

• zna s stikali in releji izvesti osnovna ali enostavna logična vezja (IN, ALI, NE, samodržni kontakt) s stikali in releji.

• Razširja zaznavnost novih področij, kakovosti rešitev, proizvodnje, tehnoloških postopkov, zanesljivosti, standardizacije, atestiranja in preizkušanja,

• razvija sposobnosti za hitro razumevanje tehničnih podatkov in razbiranje podatkov, prikazanih na različne načine (tabele, grafi, enačbe, …),

• razvija in oblikuje strokovni pristop in sposobnost za reševanje konkretnih problemskih nalog

• spoznava interdisciplinarnost pristopov pri kvalitetnih izdelkih: funkcionalnost, varnost, ergonomičnost, kakovost oblikovanja, zanesljivost, standardizacija, predpisi, primerljivost in konkurenčnost, pogostost odpovedi in popravljivost, organiziranost in preglednost, ...

Prikaz zbirke elementov različnih proizvajalcev in katalogov proizvajalcev.

Projektna naloga:

Prepoznavanje elementov, tehničnih in kataloških podatkov, preverjanje želenih karakteristik, uporaba posameznih elementov z upoštevanjem varnih mejnih vrednosti uporabe.

Praktična izdelava ali izbira transformatorja/dušilke in preverjanje karakteristik z meritvami za:

• napajalno vezje,

• stabilizacijsko vezje.

POLPREVODNIŠKI ELEMENTI IN NJIHOVA UPORABA - 6/35 tednov

• Polprevodniška dioda,

• bipolarni tranzistor,

• stikalni polprevodniški elementi,

• usmerniška vezja,

• elektronska stikala s tranzistorji,

• krmiljenje moči s polprevodniškimi elementi (tiristor, triak).

• Spozna vrste in osnovne karakteristike polprevodniških elektronskih elementov, skladnost ohišij s tehničnimi značilnostmi, možne načine priključevanja in montaže elementov. Razume osnovne tehnične podatke in karakteristike v katalogih, zna razložiti odvisnosti, podane v karakteristikah in pokazati princip merjenja – preverjanja karakteristike,

• zna poiskati vrednosti polprevodniškega elementa v katalogih proizvajalcev in se nauči pazljivo prebrati tehnično dokumentacijo in poiskati za uporabo pomembne podatke,

• iz oznak in zunanjih znakov zna določiti vrsto elementa in iz dokumentacije poiskati želene vrednosti – tehnične podatke,

• zna ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),

• zna realizirati osnovna logična vezja (IN, ALI, NE) z diodami in tranzistorji.

• Spozna različne vrste polprevodniških diod in njihovo uporabo (usmerniška vezja, signalizacija,…),

• spozna različne vrste bipolarnih tranzistorjev in njihovo uporabo (tranzistor kot stikalo, tranzistor kot tokovni ojačevalnik v usmerniških vezjih, ...),

• spozna različne vrste polprevodniških krmilnih elementov in njihovo uporabo (usmerniška in krmilna vezja,…),

Realizacija enostavnih digitalnih logičnih operacij (stikala in releji, diode in tranzistorji, …) in osnovnih logičnih vezij (IN, ALI, NE).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktična izdelava:

• vezje za signalizacijo,

• krmilna vezja,

• vezje za preverjanje in merjenje karakteristik elementov.

• v enostavnem elektronskem vezju ugotovi uporabnost elektronskega elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab).

2. letnik


Dijak: Dijak

DIGITALNA TEHNIKA – 8 tednov

• lLstnosti signalov in digitalnih tokokrogov,

• osnovna logična vezja (IN, ALI, NE),

• realizacija digitalnih logičnih operacij (stikala in releji, diode in tranzistorji,…),

• digitalna integrirana vezja, lastnosti, označevanje, kataloški podatki,

• posebna logična vezja (kodirniki, multipleksorji, primerjalniki, izvedbe integriranih vezij),

• osnovna sekvenčna vezja, registri, števci,

• pomnilniki.

• Zna razložiti lastnosti in prednosti digitalnih signalov, pozna definicije nivojev,

• zna našteti standardne vrednosti nivojev pogostejših družino digitalnih vezij, zna poiskati in razložiti pomen posameznih parametrov,

• zna realizirati osnovna logična vezja s stikali, releji, diodami in tranzistorji,

• zna poiskati ustrezne ekvivalentne zamenjave in ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),

• razume problemsko zastavljeno nalogo in zna izdelati preprosto digitalno vezje (definicija optimalne funkcije, izbira tehnologije glede delovnih pogojev, realizacija, preverjanje, zagon in analiza zanesljivosti delovanja),

• spozna osnove računalniških sistemov in uporabo

• Razvija sistemski pristop in algoritmično razmišljanje, osvaja spretnosti za uporabo aktualnih delovnih pripomočkov in orodij (programska orodja, protoboard, logična sonda, …),

• razvija motivacijo,

• razvija sposobnost logičnega sklepanja na osnovi izkušenj pri reševanju praktičnih primerov iz žive prakse.

Spoznavanje delovnega okolja, orodij in pripomočkov, programskega okolja za lažje delo z digitalnimi napravami.

Projektna naloga:

Uporaba relejev, kontaktorjev in elektronskih digitalnih komponent za krmilno vezje:

• enostavni časovni avtomat s prikazovalnikom,

• enostavno vezje z EPROM elementom …

programirljivih relejev.

KRMILJA – 6 tednov

• Fiksno ožičena krmilja,

• elektronska krmilja (polprevodniški krmilni elementi tiristor, triak,…).

• osnove računalniških sistemov PC, programirljivi releji.

• Spozna lastnosti krmilnih tokokrogov in signalov, primere uporabe in zna analizirati osnovne zahteve na enostavnejših primerih,

• po predlogi zna realizirati osnovna krmilna vezja s stikali, releji, diodami in tranzistorji, razume in zna razložiti delovanje ter ugotoviti in odpraviti manj zahtevne napake,

• na profesionalni napravi zna poiskati elemente sistema, zna analizirati delovanje in določiti meje osebnega pristopa za varen in strokovne poseg v napravo,

• razume osnovna krmilna vezja s tiristorji in triaki in zna realizirati manj zahtevna vezja po tehnični dokumentaciji,

• zna poiskati potrebne podatke in ustrezne zamenjave elementov v katalogih proizvajalcev ali na spletu,

• ugotovi uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab ),

• spozna osnove računalniških sistemov in uporabo programirljivih relejev,

• Sprejema logiko krmilnih in nadzornih sistemov in oblikuje princip pristopa pri realizaciji praktičnih nalog,

• razvija sposobnost opazovanja in logičnega sklepanja iz konkretnih primerov k splošnim pravilom,

• na osnovi logičnega sklepanja izključuje tehnično nemogoče rešitve,

• pri sprejemanju nalog se odloča le po uspešni analizi postavljene naloge,

• razvija sposobnosti za učinkovito iskanje in vrednotenje informacij.

Projektna naloga:

Izdelava ali zahtevnejše servisiranje:

• krmilnega vezja z releji in kontaktorji (krmiljenje elektromotorjev levo-desno, Z/T, ...),

• krmilno vezje s polprevodniškimi krmilnimi elementi (vezje za krmiljenje moči žarnice, spajkalnika, vrtalnega stroja, ...),

• enostavni krmilno vezje s PLC komponentami (stopniščni avtomat, …).

• Senzorji in merilni pretvorniki (temperature, vrtljajev, svetlobne zapore,…).

• pozna elektronske elemente in principe delovanja in odvisnost od fizikalnih veličin,

• spozna uporabo prilagojenih elementov za zaznavanje vpliva fizikalnih veličin in za izvedbo merilnega pretvornika,

• pozna primere izvedb industrijskih pretvornikov, načine uporabe, montaže in priklopa za uporabo.

• Spoznava povezanost osvojenega znanja in razume poenostavitve pri osvajanju novega,

• sprejema razliko med elektronskim elementom in senzorjem kot elementom za aplikacije, ki vsebuje še tehnološke in tehniške dopolnitve.

• Pregled tehnično-tehnoloških rešitev nekaterih merilnih senzorjev in pretvornikov,

• primer tehnološke in tehnične rešitve svetlobne zapore, induktivnega ali kapacitivnega senzorja, preverjanje meje in občutljivosti, merilnik temperature, vrtljajev.

NAPAJALNIKI IN PRETVORNIKI

9 tednov

• Usmerniška vezja, glajenje napetosti,

• premik napetostnih nivojev in spreminjanje polaritete,

• stabilizacija enosmerne in princip stabilizacije izmenične napetosti,

• linearni stabilizatorji, integrirana vezja za stabilizacijo (78XX in 79XX 78XX, LM 317 in LM 337, L 200),

• stikalni stabilizatorji napetosti.

• Zna izbrati porabnika glede na podatke, dimenzionirati in izdelati usmerniško napravo (omrežni transformator, vrsto in elemente usmerniškega vezja, določiti gladilne člene, stabilizacijski element - Zener diodo, hladilno telo in zaščito),

• razume in zna razložiti delovanje vezja za stabilizacijo napetosti ali toka,

• zna ugotoviti in strokovno odpraviti napako v enostavnem stabilizatorju.

• Pridobiva občutek za strokovno rokovanje z elektronskimi elementi in vezji,

• oblikuje kriterije za strokovno in estetsko vrednotenje oblikovanja elektronskih vezij in naprav,

• razvija spretnosti in inovativnost pri reševanju problemov montaže, dimenzioniranja in industrijskega oblikovanja .

Projektna naloga:

• vključevanje širokega znanja o elementih,

• tehnologija povezav, hlajenja, montaže,

• upoštevanje standardov in predpisov o varnosti.

• Praktični izdelki:

• enosmerni izvor s konstantno ali regulirano izhodno napetostjo,

• enosmerni izvor s stikalnim stabilizatorjem,

• preusmernik napetosti.

OJAČEVALNIKI IN OSCILATORJI

- 6 tednov

Tranzistor,

tranzistor kot stikalo,

tranzistor kot ojačevalnik,

• Po katalogu loči različne vrste tranzistorjev in zna poiskati ustrezne ekvivalentne zamenjave,

• zna ugotoviti uporabnost elementa vizualno in z instrumentom (dober/slab),

• Razvija potrebno rutino za delo z elektronskimi elementi in napravami,

• Preizkuša in uporablja razpoložljive pripomočke in orodja (računalnik za simulacije in dimenzioniranje, …),

• razvija motivacijo za spremljanje novosti,

Naloge vključujejo:

• znanje o elementih, iskanje karakterističnih podatkov,

• urjenje spretnosti prepoznavanja povezav s tiskanega vezja ali sistema,

analogna integrirana vezja – operacijski ojačevalnik,

povratne vezave,

oscilatorji.

• v vezju zna z meritvijo ugotoviti slab element in ga strokovno zamenjati,

• razume pojem nastavitve delovne točke tranzistorja in jo zna na osnovi merilnih rezultatov definirati in opisati,

• pozna zahteve za izbiro stikalnega tranzistorja in loči tranzistorje za ojačanje majhnih signalov (utripalniki, krmilniki moči, ...),

• pozna lastnosti, označevanje in kataloge integriranih vezij,

• zna po načrtu izdelati enostavno elementarno vezje (enosmerni ali izmenični ojačevalnik, harmonični oscilator, …).

tehniških rešitev in optimizacijo rešitev,

• povezuje in ureja delovne izkušnje in izpopolnjuje logiko sklepanja.

• merjenje parametrov elektronske naprave,

• preverjanje nastavitev, odkrivanje in odpravljanje napak,

• preizkušanje pravilnosti delovanja in prestavitve delovnih režimov,

• predstavitve rezultatov postavljenih nalog sošolcem, vabljenim (na spletu?).

Praktični izdelki:

• mikrofonski predojačevalnik,

• antenski ojačevalnik,

• NF močnostni ojačevalnik,

• NF ali VF sito z operacijskim ojačevalnikom,

• generator pravokotnih impulzov (tranzistorji, NE 555, …),

• sinusni – tonski oscilator (s tranzistorji ali IC-eji, …).

ELEKTRIČNE INSTALACIJE – 6 do 12 tednov

• Osnovni instalacijski stika za razsvetljavo:

o enopolni instalacijski stik,

o serijski instalacijski stik,

o izmenični instalacijski stik,

o križni instalacijski stik.

• Vezava fluorescentnih sijalk:

o induktivna vezava,

o kompenzirana vezava,

o kapacitivna vezava,

o duo vezava,

• Zna dimenzionirati in določiti elemente za posamezne instalacijske stike ter jih tudi izvesti,

• na osnovi zahtev zna pravilno izbrati in izvesti pravo vezavo in tip FC sijalk,

• zna dimenzijonirati krmilne elemente za vklop/izklop različnih porabnikov in priklope tudi pravilno izvesti,

• spozna standarde in predpise, ki opredeljujejo varno gradnjo naprav za

• Zaveda se pomembnosti in nujnosti upoštevanja predpisov ter drugih ukrepov za zaščito naprav,

• razvija zavest o strokovni odgovornosti,

• prizadeva si za pogoje samoizobraževanja, za zagotavljanje virov informacij, urejenost lastnih dokumentov.

• Nevarnost dotika nizke napetosti (230, 400V).

Projektne naloge vključujejo znanje o elementih, njihove tehnične in kataloške podatke, uporabo, preverjanje želenih karakteristik.

Praktično izdelajo:

• dokumentacijo za posamezne instalacijske stike (načrt, kosovnico, cenovno specifikacijo …) in jih tudi praktično izvedejo na učnih panojih oziroma učnih »boksih«,

• zvežejo vse vezave FC sijalk

o tandem vezava,

o vezava z elektronskimi predstikalnimi napravami.

• Priklopi električnih porabnikov:

o 1~ ASM, o 3~ ASM, o termični

porabniki.

• Izenačevanje potencijala:

o v zgradbah, o na el.

Napravah

različna področja, Spozna, zakaj se izvaja izenačevanje potencialov.

ter primerjajo in ugotavljajo razlike med klasičnimi in elektronskimi predstikalnimi napravami,

• priklope različnih porabnikov preko različnih krmilnih naprav (stikal, relejev, kontaktorjev…),

• povezave za izenačevanje potenciala na el. omarah med deli el naprav …

3.in 4. letnik


UVAJANJE V PROJEKTNO DELO PRI PRAKTIČNEM POUKU

•

• navodila za projektno delo pri praktičnem pouku,

• obveznosti dijakov, mentorjev in učiteljev za uspešno projektno delo, vloga mentorja, učiteljev,

• obseg projektne naloge in metode dela,

• pravila in obveznosti članov skupine,

• definiranje rokov,

• kriteriji za uspešno izdelavo projektnih nalog,

• predstavitev tipične projektne naloge,

• ponudba, izbira, zamenjava projektnih nalog,

• sodelovanje socialnih partnerjev pri ponudbi projektnih nalog.

• Dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge.

• Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike.

• Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo, pogoje za normalno rabo.

• Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot).

• V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne in številnejše, kasneje pa so naloge obsežnejše.

• Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu.

• Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi z splošnim poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnim partnerjem, na Internetu, lokalni skupnosti ali staršem, na osnovni šoli ali …

IZDELAVA ELEKTRONSKEGA VEZJA, NAPRAVE V ANALOGNI TEHNIKI:

Specifični tehnološki prijemi, vzdrževalna dela, servisiranje, …

• ojačevalnik: močnostni, VF, selektivni, …

• oscilator,

• generator, PLL vezja, …

• Analiza – proučevanje naloge - problema, izhodišče za delo ali tehnične informacije,

• idejni načrt, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,

• simulacija, izbira metode reševanja, pomanjšan eksperimentalni ali simulacijski model,

• Dijak spoznava metode dela,

• razvija sposobnost algoritmičnega in logičnega mišljenja pri reševanju problemov,

• razvija spretnost in inovativnost pri reševanju problemov,

• povezuje teoretična znanja s praktičnimi izkušnjami,

• razvija sposobnost razumevanja

• Delo poteka v skupini z jasno delitvijo nalog.

• Vodja skupine je izbran za določen čas ali za določene faze projekta ali trajanje projektne naloge z definiranimi nalogami,

• vodja skupine je odgovoren za pretok

• preoblikovanje signalov,

• napajalnik,

• usmernik,

• filter,

• stabilizacijsko vezje,

• avtomatsko regulacijo sistema, …

• izdelava uporabne aplikacije določenega integriranega vezja ali elementa,

• izdelava merilne priprave za določeno testiranje.

• popravljanje in dokumentiranje ter odločitev,

• testiranje in meritve na modelu ali prototipu,

• izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev

• priprava dokumentacije za izdelavo končnega izdelka,

• preverjanje in upoštevanje standardov in predpisov,

• navajanje varnostnih ukrepov in predpisov,

• tehnološki postopek izdelave elementov ali enot projekta,

• dokumentiranje normalnih in posebnih dogodkov,

• izdelava tehničnega poročila,

• priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne.

navodil, tehničnih podatkov in splošnih informacij.

informacij med člani skupine in mentorjem,

• vrši nadzor nad dinamiko izvajanja posamezne faze projektne naloge ter

• predlaga ukrepe v primeru nepredvidenih odstopanj izvajanja projekta,

• vodi razgovor, rešuje probleme, vodi pogajanja med člani skupine.

KRMILJA


Izdelava elektronskega vezja v digitalni tehniki in mikrokrmilniki, npr.:

• krmilje v relejski tehniki,

• tlektronska ključavnica,

• krmiljenje dvigala, parkirišča, garažnih vrat,

• krmiljenje garažne hiše

• digitalni timer, ura,

• krmilje vžiga gorilnika pri centralnem ogrevanju,

• krmilna logika centralnega ogrevanja.

REGULACIJE

• Analiza – proučevanje naloge, problema, povzetek izhodišč ali tehničnih informacij,

• idejni načrt, vrste krmilja, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,

• funkcijske enote krmilij (vhodne enote,izhodne enote, centralno procesne enote,

• izdelava predloge za razlago rešitve v blokovni shemi, funkcije in osnovne tehniške karakteristike posamezne stopnje – simulacijski ali stvarni model,

• popravljanje in dokumentiranje ter končna odločitev,

• korekcija modela,testiranje in meritve na modelu ali prototipu,

• izvajanje preskusov,

• Spoznava profesionalni pristop na vseh nivojih aktivnosti od raziskave, odločanja za rešitev izvedbe in vzdrževanja,

• spoznava in vrednoti vsak napor za zagotavljanje kvalitete, zanesljivosti, varnosti in ekologije ter izvajanja dela,

• spoznava kompleksnost in interdisciplinarnost študija konkretnih problemov ter nujnost strokovne usposobljenosti in kompetentnosti izvajalcev,

• spoznava standardizacijo rešitev na področju krmiljenja in regulacij industrijskih procesov ter standardizacijo in urejanje področja s predpisi.

Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema.


Izdelava elektronskega regulacijskega vezja v analogni ali digitalni tehniki npr.:

• regulacija temperature, vlage, osvetlitve, … v prostoru,

• regulacije industrijskih sistemov (vrtljajev asihronskih motorjev, enosmernih generatorjev, pozicioniranje, …),

• uporaba industrijskih regulacijskih naprav (merilnih pretvornikov, izvršilnih členov, regulatorjev, …).

karakteristik, robnih pogojev,




• tehnološki postopek izdelave elementov projekta,



• priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne,

• preverja delovanje, planiranje vzdrževalnih ali servisnih del, lokaliziranje in odprava napak z zamenjavo elementov in/ali podsklopov.

ZABAVNA IN MULTIMEDIJSKA ELEKTRONIKA


Elektroakustika, zvočni in svetlobni sistemi:

• generiranje ali zajemanje in obdelava signalov,

• ozvočenja,

• svetlobna telesa in aktivatorji.

NAPRAVE PRENOSNE IN INFORMACIJSKE ELEKTRONIKE


Komunikacijske inštalacije in naprave:

• standardi povezav v elektroniki in

• Analiza – proučevanje naloge, problema, povzetek izhodišč ali tehničnih informacij,

• idejni načrt, vrste krmilja, preverjanje zamisli, razgovor s člani skupine, učiteljem in mentorjem,

• funkcijske enote krmilij (vhodne enote,izhodne enote, centralnoprocesne enote),

• izdelava predloge za razlago rešitve v blokovni shemi, funkcije in osnovne tehniške karakteristike posamezne stopnje – simulacijski ali stvarni model,

• popravljanje in dokumentiranje ter končna odločitev,

• korekcija modela in testiranje in meritve na modelu ali prototipu,

• Spoznava profesionalni pristop na vseh nivojih aktivnosti od raziskave, odločanja za rešitev izvedbe in vzdrževanja,

• spoznava in vrednoti vsak napor za zagotavljanje kvalitete, zanesljivosti, varnosti in ekologije ter izvajanja dela,

• spoznava kompleksnost in interdisciplinarnost študija konkretnih problemov ter nujnost strokovne usposobljenosti in kompetentnosti izvajalcev.

Konkretne naloge se izvajajo na standardiziranih sistemih in elementih s ciljem spoznavanja standardnih sistemov in rešitev in tudi z realizacijo – izdelavo funkcionalnih vezij in sistema.

telekomunikacijah, pravila za izvajanje, standardizacija izvedb, …

• oddajniki in sprejemniki, telefoni, GSM, radiodifuzija, ...

Videonadzor.

• izvajanje preskusov, karakteristik, robnih pogojev,




• tehnološki postopek izdelave elementov projekta,



• priprava in izvedba predstavitve, poudarjanje zaključkov in spoznanj, priprava osnovnih informacij za prisotne.

Navodila za izvajanje praktičnega pouka:

V nižjih letnikih je poudarjeno osvajanje temeljnih znanj in spretnosti, spoznavanja orodij, instrumentov in nekaterih tehnoloških postopkov. Poleg tega se dijaki že uvajajo v projektno delo, ki zahteva povezovanje znanj (teoretičnih s praktičnimi, splošnega s strokovnim) v funkcionalne celote, sodelovanje in samostojno reševanje nalog, samoiniciativnost in inovativnost, delo z informacijami in komunikacije. Za osvajanje osnovnih temeljnih zanj so v predmetnem katalogu za vse dijake predvidena enotna dela in aktivnosti pretežno v prvem in drugem letniku, projektne naloge pa so kot primer navedene v katalogu, zato jih učitelji izbirajo skupaj z dijaki, zaželeno je, da pri izbiri nalog za delo v višjih letnikih sodelujejo tudi socialni partnerji, ki lahko zainteresirano sodelujejo tudi kot mentorji dijakom. V predmetnem katalogu so tematski sklopi navedeni okvirno, naslovi in vsebine posameznih projektnih nalog definirajo učitelji skupaj z mentorji iz podjetij in v sodelovanju s socialnimi partnerji. Uspešno projektno delo dijakov in razvoj ključnih in poklicnih kompetenc se lahko zagotovi le, če je začetek projektnega dela v prvem letniku izobraževanja. Temu cilju je usmerjen tudi načrt zagotavljanja materialnih pogojev za izvajanje praktičnega pouka v izobraževalnem programu.

Vsak dijak v šolskem letu izdela najmanj tri projektne naloge. Vsaj ena projektna naloga vključuje področje analogne tehnike in obratno in najmanj ena področje digitalne tehnike. Dijak pripravi ustrezno dokumentacijo za posamezen del projekta po navodilih, v vsakem letniku pa izdela primer montažne, tehnološke in tehniške dokumentacije, energijsko bilanco naprave – izkoristek, moč, popačenje, cos Ć, kalkulacijo materialnih in izdelavnih stroškov, navodilo za uporabo in opis pogojev za normalno uporabo izdelka.

Naloge iz istega področja se izbirajo tako, da jih lahko razvrstimo na nivo analize elementarnega vezja in na sistemski nivo (uporaba standardiziranih industrijskih enot). V začetnem obdobju so naloge krajše, manj zahtevne, kasneje pa so naloge obsežnejše. Projektna naloga vključuje spoznavanje in spoštovanje predpisov in standardov, predpisov o varnosti pri delu. Vsaka projektna naloga se poleg predpisane vsebine zaključi tudi s poročilom in predstavitvijo pred oddelkom ali na šoli ali pred socialnimi partnerji, na Internetu, v lokalni skupnosti ali pred starši, na osnovni šoli ali …

Za uspešno projektno delo je potreben:

• priročnik za učitelje, izobraževanje učiteljev mentorjev in dodelati sistem učinkovite izmenjave izkušenj,

• elektronski rokovnik za vodenje in spremljanje projektnega dela skupin in članov v skupinah,

• delovna gradiva ali priročnik za dijake, • podana merila za obseg, zahtevnost posamezne projektne nalog, rokovnik in potrebna

orodja, kriteriji za merjenje kvalitete projektne naloge, • definirana pravila in obveznosti članov skupine, • predstavitev in pojasnila k tipični projektni nalogi, • ponudba naslovov projektnih nalog, pravila izbire in zamenjave, • možnost sodelovanja s socialnimi partnerji pri ponudbi in izvedbi projektnih nalog.


Ustno preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na zagovoru izdelkov ali storitev ali posameznih delovnih operacij v povezavi z uporabljeno teorijo za dimenzioniranje vezij in sistemov, s tehnologijo dela, z uporabo merilnih instrumentov in postopkov, vezano na delovne operacije ali izdelavo izdelka.

Poročilo:

Dijak izdela po vsakem zaključenem delu poročilo in obrazložitev z opozorilom posebnosti pri delu in svoj komentar. V poročilu naj dijak postavlja tudi vprašanja, ki se pojavijo in nakaže iskanje novih rešitev, kar je lahko izziv učitelju, mojstru ali dijaku za nadaljevanje dela.

Izdelek ali storitev:

Dijak izdela v vsakem ocenjevalnem obdobju v vseh letnikih izdelek kot projektno delo po izbiri skladno s tem katalogom znanj. Projektna naloga lahko obsega vse elemente projekta, lahko pa se izvaja v timu, kjer se zaradi obsežnosti projekta naloga razdeli med več izvajalci z jasno delitvijo nalog (študij in zbiranje informacij, preskušanje in testiranje rešitev, izvajanje meritev na posameznih podsistemih in poročanje, izdelava merilnih protokolov, tehnološke in tehniške dokumentacije, kosovnic in kalkulacije, montaža in montažni načrti, testiranje, zagon in meritve na izdelku, izdelava končnega poročila in prestavitev).

6. OKVIRNI SEZNAM LITERATURE

• Kričej, Alojz, Mehanska obdelava materialov, Velenje, 1996. • Matko, Milan in Podveržen, Srečko, Delovni zvezek za 1. 2. in 3. letnik, Velenje, 1994. • Revija: Svet elektronike. • Katalogi in prospekti elektrotehniških elementov in naprav.

7. POVEZANOST Z DRUGIMI PREDMETI KORELACIJSKA TABELA

Informativni cilji Povezava s predmetom

Predmet Znanja

Mehanska obdelava materialov.

Tehnologija Praktična uporaba orodij in obdelava materialov.

Merilni instrumenti. Elektrotehnika

Matematika

Praktična uporaba merilnih instrumentov in pravilno ovrednotenje merilnih rezultatov.

Pasivni realni elektronski elementi.

Tehnologija

Elektrotehnika

Spoznavanje elementov in njihova uporaba.

Diode. Tehnologija

Elektrotehnika


Osciloskop. Elektrotehnika Uporaba osciloskopa.

Usmerjanje in glajenje. Elektronska vezja in naprave

Poznavanje usmerniških in gladilnih vezav.

Izdelava tiskanega vezja. Tehnologija Poznavanje postopkov izdelave

tiskanega vezja.

Tranzistor. Elektronska vezja in naprave


Električne instalacije. Elektrotehnika Poznavanje osnovnih stikov za razsvetljavo.

Analogna vezja. Elektronska vezja in naprave

Poznavanje in uporaba analognih vezij.

Digitalna integrirana vezja. Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba digitalnih vezij.

Pretvorniki. Elektronska vezja in naprave

Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba pretvornikov.

Gradnja naprav. Elektronska vezja in naprave

Poznavanje zaščite naprav.

Stabilizacija napetosti in toka.

Elektronska vezja in naprave

Poznavanje vezij in naprav za stabilizacijo napetosti in toka.

Elektroakustika. Elektronska vezja in naprave

Poznavanje elektroakustičnih naprav, gradnja, servisiranje in vzdrževanje.

Naprave prenosne tehnike. Elektronska vezja in naprave

Poznavanje naprav prenosne tehnike, servisiranje in vzdrževanje.

Krmilja in regulacije. Digitalni sistemi in krmilja

Poznavanje in uporaba vezij in naprav za krmiljenja in regulacije.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

PRENOSNA IN INFORMACIJSKA ELEKTRONIKA

2. ŠTEVILO UR

Po posameznih letnikih in oblikah izobraževalnega dela.



3. 70 35 105

4. 102 34 136

skupaj 172 69 241


Dijak:

• spozna delovanje in elemente kompleksnih analognih in digitalnih elektronskih vezij in naprav, • pozna temeljne zakonitosti v elektroniki in delovanje tipičnih vezij in sistemov na nivoju, ki

omogoča specializacijo za montažo, vzdrževanje in servisiranje (audio, video naprav, merilne tehnike,…),

• spozna zakonitosti akustike prostora, • usposobi se za izbiro in postavitev ozvočenja, • pozna principe delovanja in standarde pri sestavi TV slike in kodiranju barv, • spozna nove tehnologije na področju telefonije in prenosa podatkov, • spozna moderne tehnološke postopke in se nauči tipičnih del, kot so načrtovanja, izdelave in

kontrole tiskanih vezij, montaže elementov in sistemov z upoštevanjem standardov, predpisov in navodil za varno in ekološko neoporečno delo,

• pozna standarde, tehniške predpise in regulativo na področju elektronike in varstva pri delu, • pozna in pravilno uporablja strokovno terminologijo, • razvija interes za poklicno izpopolnjevanje in spremljanje novosti, • zna poiskati in vrednotiti informacije iz različnih virov o elektronskih komponentah in sklopih, • povečuje interes za spremljanje informacij iz ožjega in širšega tehniškega področja, • razvija interes za strokovno izpopolnjevanje, • razvija sistematičnost in rutino pri delu z elektronskimi napravami, • spoznava in postavlja kriterije za kakovost osebnega dela, • se zaveda osebne in skupinske odgovornosti za kvaliteto dela.


3. letnik


Dijak Dijak

Elektroakustika

Akustika prostora:

• Oblika,

• Reverbacija,

• absorberji, difuzorji, reflektorji…

• Zna opisati, kaj je zvok in njegove osnovne značilnosti,

• pozna dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto zvoka v prostoru,

• pozna načine za izboljšanje akustičnih lastnosti prostora (z absorberji, difuzorji, reflektorji),

• pozna lastnosti in pomen »Gluhe sobe« za nekatere akustične meritve.

• Predvideva akustične probleme v konkretnem prostoru,

• razlikuje akustične razmere v praznem in polnem prostoru,

• zaveda se vpliva gradbenih materialov in notranje opreme na akustične lastnosti,

• zaveda se vpliva hrupa na akustiko prostora in delovne pogoje,

• zavzema se za spoštovanje standardov in predpisov.

• Pregled akustičnih lastnosti gradbenih materialov,

• pregled zakonov in predpisov o zaščiti pred hrupom, delovne zakonodaje, izjave o varnosti.

Vaja:

• Meritev akustičnih lastnosti prostora (stoječe valovanje, echo, čas reverbacije,…)

• Predstavitev merilnikov hrupa iz prospektov,

Elektroakustični pretvorniki:

• mikrofoni,

• zvočniki,

• zvočne omarice,

• pravila postavitve zvočnikov.

• Pozna osnovne principe pretvorbe zvočnega valovanja v električne veličine,

• zna našteti vrste mikrofonov in opisati njihovo delovanje,

• zna našteti in opisati njihove lastnosti (občutljivost, upornost, smerna karakteristika, frekvenčna karakteristika),

• pozna definicijo šuma, vzroke in posledice šumnih napetosti ter načine zmanjšanja njihovega vpliva,

• zna našteti vrste zvočnikov, slušalk in opisati njihove karakteristike,

• pojasni razloge za vgraditev zvočnikov v zvočne omarice in spozna vrste le-teh,

• pozna kretnice in nekatere tehnične karakteristike,

• pozna osnovna pravila za postavitev zvočnih omaric v prostoru.

• Predvideva probleme, težave pri postavitvi ozvočenja,

• razvija interes za spremljanje novosti in posveča pozornost pomembnejšim lastnostim mikrofonov in zvočnikov,

• razume razloge in posveča pozornost na motilne vplive in šume,

• se navaja na rabo katalogov in strokovne literature,

• zna uporabniku primerno predlagati in razložiti prednosti uporabe pasivne/aktivne kretnice.

• pregled katalogov mikrofonov in zvočnikov.

Vaja:

• Merjenje karakteristik mikrofona

• Primerjava karakteristik nevgrajenega in na različne načine vgrajenega zvočnika.

Vaja:

• Merjenje impedančne karakteristike zvočnika,

• predstavitev postopka izdelave zvočne skrinje.

Vaja:

• Merjenje in analiza pasivnih in aktivnih kretnic

Ozvočenje

• problemi, vrste, izračun.

Večdimenzionalni zvok:

• stereo,

• surround,

• DTS,

• dolby digital (5.1, …).

• Pozna pojem akustične reakcije (mikrofonije) in ukrepe za rešitev tega problema,

• loči različne vrste ozvočenja in izbere namenu primerno,

• zna oceniti potrebno moč ozvočenja,

• pojasni pojem in zahteve stereofonije,

• pozna sisteme, značilnosti in postavitve zvočnikov za prostorski zvok – »hišni kino«,

• pozna izvore, ki so namenjeni odkodiranju prostorskega zvoka.

• Se zaveda problemov pri postavitvi ozvočenja,

• razume vzroke za mikrofonijo,

• razume prednosti tehničnih rešitev in zna racionalno odločati za prostorsko reprodukcijo zvoka.

• Postavitev ozvočenja v prostoru

Vaja:

• Prikaz pojava mikrofonije ter rešitev tega problema

• Odprava mikrofonije s pomočjo pasovno zapornega filtra,

• postavitev zvočnikov za prostorski zvok in primerjava stereo/dolby, pro logic/dolby digital.

Naprave za snemanje in reprodukcijo zvoka:

• magnetofon,

• A/D in D/A pretvorba,

• digitalni gramofon,

• Zna našteti in razložiti vrste zvočnega zapisa na spominski medij,

• pozna in zna razložiti princip stereofonskega snemanja in reprodukcije zvoka,

• razume principe analognega in

• Spoštuje in se zavzema za spoštovanje avtorskih pravic,

• se zaveda prednosti novih tehnologij na področju shranjevanja zvoka in usmeritev razvoja,

• razume dinamiko razmerja

• Pregled zakonov in predpisov o zaščiti avtorskih pravic,

• slušni test in primerjava zvoka iz različnih nosilcev zvočne informacije,

• prikaz natezne trdnosti kasetnega traku pri različnih tipih kaset,

• digitalni kasetofon (DAT),

• mini disk (MD),

• super audio CD (SACD) MP3.

digitalnega zapisa zvočne informacije,

• pozna princip snemanja na magnetni trak in delovanje magnetofona,

• pozna sestavo magnetnega traku,

• zna opisati delovanje kasetofona,

• razlikuje brisalno in snemalno (reprodukcijsko) magnetno glavo,

• seznani se s sistemi za redukcijo šuma pri kasetofonih,

• pozna princip A/D pretvorbe in način zapisa digitalne oblike signala na CD ploščo,

• opiše način odčitavanja digitalne informacije s kompaktne plošče,

• seznani se z možnostmi in načini korekcije napak pri odčitavanju digitalnih informacij,

• zna opisati princip delovanja in osnovne tehnične karakteristike digitalnega gramofona,

• zna opisati princip delovanja in osnovne tehnične karakteristike digitalnega kasetofona – DAT,

• zna opisati princip delovanja in osnovne tehnične karakteristike mini diska – MD,

• zna opisati princip delovanja in osnovne tehnične karakteristike super audio CD – SACD,

• zna opisati MP3 format zapisa in prednost le-tega,

• pozna prednosti digitalnega zapisa.

cena/kvaliteta v odvisnosti od razvoja in ponudbe na trgu,

• se zaveda tehnološke in uporabniške življenjske dobe izdelka,

• se zaveda prednosti digitalnih medijev za shranjevanje zvoka,

• razume razmerje kvaliteta/cena pri shranjevanju zvoka,

• razume, da se pri stiskanju zvoka (MD, MP3,…) nekaj informacije izgubi,

• prikaz plasti CD plošče s pomočjo lomljenja,

• merjenje izhodnega tonskega signala iz različnih izvorov (kaseta, CD, MD, MP3, …) s pomočjo osciloskopa,

• preverjanje vzdržljivosti različnih medijev (kaseta, CD, MD, …) - segrevamo, izpostavljamo magnetnim sevanjem,…

• Računalniška omrežja :

• topologija omrežja (LAN, WAN; STAR, BUS,…),

• aktivna oprema (hub, switch, pretvorniki medijev,…),

• Zna opisati osnovne topologije omrežij,

• zna predstaviti razlike med posameznimi topologijami,

• pozna in zna opisati načine povezovanja različnih omrežij med sabo,

• Se zaveda pomembnosti računalniških omrežij za učinkovito komunikacijo v sodobni družbi,

• razume in razmišlja o uporabnosti pasivnih in aktivnih elementov pri načrtovanju

• Spoznavanje s podatki iz katalogov ter definicija optimuma za konfiguracijo omrežja (pasivni in aktivni elementi omrežja),

• izvedba povezovave enostavnega

• pasivna oprema (vtičnice, razdelilniki, strukturirano ožičenje, …).

• zna našteti in opisati funkcije in lastnosti osnovnih elementov v računalniških omrežjih (pasivne in aktivne),

• zna pokazati pomen aktivnih elementov omrežja,

• pozna različne komunikacijske protokole, prednosti ali primere uporabe.

računalniškega omrežja,

• zna globalno razmišljati,

• spoznava stroške vzdrževanje računalniškega omrežja kot tudi prednost pri zagotavljanju zanesljivosti in kakovosti infrastrukturne opreme za sodobno družbo.

računalniškega omrežja,

• merjenje pasivnega (ožičenja) dela omrežja,

• praktično preverjanje delovanja omrežja.

4. letnik ure 4/1


Dijak Dijak

Oddajniki in sprejemniki

Radijski in

TV oddajniki,

Pretvorniki,

radijski sprejemniki.

• Zna narisati blok sheme oddajnikov in sprejemnikov,

• loči direktni in superheterodinski sprejemnik,

• pozna funkcije posameznih stopenj,

• zna razložiti delovanje mešalne stopnje in pomen MF,

• pozna osnovne značilnosti difuznih oddajnikov in pretvornikov,

• razloži frekvenčni spekter RA in TV signala,

• pozna razliko med AM in FM prenosom,

• pozna frekvenčna področja in njihove lastnosti.

• Se zaveda vpliva oddajnikov v bivalnem in delovnem okolju,

• pozna omejitve in izrabo frekvenčnega prostora,

• se zaveda zakonske regulative na področju podeljevanja frekvenc (koncesije),

• zavzema se za kakovostne rešitve pri izbiri lokacije, frekvenc, moči,…

Vaja:

• zaznavanje motenj z najenostavnejšimi instrumenti (AM sprejemnik, TV, osciloskop, stikalni napajalnik,…),

• opazovanje frekvenčnega prostora s spektralnim analizatorjem (čistost spektra, nasičenost, standardi,...).

Vaja:

• merjenje občutljivosti in selektivnosti radijskega sprejemnika,

• opazovanje signalov v radijskem sprejemniku z osciloskopom.

Vaja:

• Uporaba selektivnega ojačevalnika (ozkopas. ojačevalnik, frekv. množilnik, modulator, mešalna stopnja)

Stereo radijski prenos (koder, dekoder)

RDS

DAB

• Razloži potrebo po kompatibilnosti stereo radijskega prenosa z mono radijskim prenosom,

• pozna princip kodiranja in

• Razume razvoj standardov, protokolov za prenos informacij – razvoj in kompatibilnost različnih

dekodiranja stereo radijskega prenosa,

• pozna princip prenosa podatkov z radijskimi oddajniki (RDS, DAB).

tehnoloških generacij.

Osnove TV:

• princip razstavljanja slike,

• standardi slike,

• snemalne naprave (kamera-CCD),

• video signal,

• standardi barvnega prenosa,

• TV ton,

• osnove digitalnega prenosa,

• standardi HDTV in trendi.

• Pozna osnove razstavljanja ali analize slike na 625 vrstic in pripadajoče TV standarde (CCIR),

• zna razložiti povezavo med sinhronizacijo v kameri z reprodukcijsko katodno cevjo,

• pozna princip delovanja snemalnih elektronk in digitalnih kamer s CCD senzorji,

• pozna sestavo video signala in pomen sinhronizacijskih impulzov,

• zna opisati in narisati časovni potek signala ene vrstice,

• pozna standarde prenosa in razlike pri korekciji napak barve za NTSC, PAL, SECAM,

• pozna princip elektronskega razstavljanja in sestavljanja slike s pomočjo snemanja treh barv R, G in B,

• pozna osnove pretvorbe signalov od posnetih R, G in B do signalov, ki jih prenašamo Y, uin v , (Fu in Fv in nazaj na signale R, G in B v sprejemniku,

• ve,zakaj je potrebna frekvenčna premaknitev 4,43 MHz med nosilcem video signala in pomožnim nosilcem barve

• zna narisati in komentirati blokovno shemo BTV,

• pozna značilnosti in načine prenosa tona pri TV,

• pozna razliko med analognim in digitalnim BTV,

• pozna I2C-komunikacijo, teletekst, ...

• seznani se z blokovno shemo digitalnega TV sprejemnika in prepozna bistvene razlike proti analognemu BTV,

• Odkriva pomen standardov in vedno večjo povezanost ljudi na Zemlji,

• se zaveda pomena kvalitete in optimalne pretvorbe slike v elektronsko obliko,

• se zaveda prednosti digitalnega prenosa informacije (slike in tona),

• se zaveda povezanosti z našo bližnjo preteklostjo in njenimi dosežki.

Vaja:

• Maketa oddajnika in sprejemnika (meritve in uglaševanje)

Vaja:

• Uglaševanje antenskega TV ojačevalnika

Vaja:

• Opazovanje video signala v TV sprejemniku (TV test generator)

• Pregled standardov TV prenosa in shem TV sprejemnikov

Vaja:

• prepoznavanje sklopov na odprtem TV sprejemniku,

• meritve signalov na TV sprejemniku.

• pozna najnovejše TV standarde (HDTV, D2-MAC...),

• razume probleme s kompatibilnostjo s starimi TV standardi.

Naprave za snemanje in reprodukcijo slike:

• videorekorder,

• osnove magnetnega zapisa,

• osnove snemanja videa na trak,

• razni sistemi,

• digitalna videokamera (kamkorder, DV, Digital 8),

• CD in DVD,

• osnove stiskanja signalov,

• osnove hranjenja DVD,

• projekcijske naprave

• osnove video projektorjev.

• Pozna različne formate zapisa slike,

• pozna osnove magnetnega zapisa,

• pozna osnove zapisa video signala na magnetni trak,

• razlikuje sisteme snemanja (Beta, VHS, S-VHS, Video 8, Hi8, ...),

• zna razložiti integracijo kamere in videorekorderja v enotnem sistemu – kamkorder,

• pozna lastnosti digitalnih video kamer,

• pozna potrebno obdelavo video signala pred snemanjem na CD ali DVD,

• pozna osnove delovanja CD in DVD zapisa in predvajanja,

• pozna osnove raznih projektorjev.

• Se zaveda krhkosti naših arhivov glede na zapise starih Sumercev,

• zna vrednotiti miniaturizacijo, zanesljivost in spremenjen pristop pri servisiranju (zamenjava delov),

• se zaveda velike nevarnosti laserskega žarka za oči ob nepravilnem ravnanju z napravami,

• se zaveda potratnosti močnih virov svetlobe in njihove omejene življenjske dobe.

• Prikaz različnih video rekorderjev in sistemov zapisa

Vaja:

• Pregled priključkov in načinov povezovanja različnih AV naprav

• Prikaz delovanja DVD

Obdelava slike (video) z računalnikom:

• osnove stiskanja slike in zvoka,

• JPEG, MPEG, DIVX, ...

• potrebna oprema.

• Pozna rezultate stiskanja različnih formatov in njihovo uporabo za profesionalno in domačo uporabo,

• se seznani s potrebno opremo studia in za domači računalnik.

• Se zaveda velikega koraka k množični uporabi in obdelavi slikovnega materiala.

Vaja:

• Delo na domačem studiu (PC)

Impulzne modulacije:

• PWM,

• PCM,

• TDM - časovni multipleks,

• Telefon,

• GSM,

• ISDN,

• ADSL,

• ATM, ...

• IP telefonija,

• GPS,

• modem.

• Pozna osnove analogne telefonije,

• razume in zna razložiti frekvenčni multipleks (FDM),

• zna našteti in razložiti prednosti digitalnih telefonov,

• razume in zna razložiti časovni multipleks (TDM),

• razlikuje TDM in FDM,

• spozna pulzno širinsko modulacijo (PWM) in impulzno kodno modulacijo (PCM) pri digitalni telefoniji,

• spozna pojem okvirja,

• Razlikuje med analogno in digitalno telefonijo, zna postaviti kriterije, poiskati informacije in se odločiti na osnovi prednosti,

• povezuje sorodna znanja o PCM pri digitalizaciji zvoka (CD) in v digitalni telefoniji,

• razume postavljene zahteve in se odloči ali predlaga optimalno rešitev za izbiro

Vaja: (EVN)

• Merjenje Zc in dolžine koaksialnega kabla (reflektometerska metoda)

Vaja:

• Merjenje analogne telefonske linije

• Prikaz delovanja in lastnosti GSM telefona,

• prikaz delovanja in prednosti ISDN priključka,

• zna razložiti princip delovanje telefona,

• zna razložiti strukturo in delovanje GSM omrežja in predstaviti princip delovanje GSM omrežja,

• zna razložiti delovanje in značilnosti ISDN omrežja,

• zna razložiti delovanje in prednosti ADSL priključka,

• pozna lastnosti in prednosti ATM širokopasovnega omrežja,

• zna razložiti delovanje in uporabo IP telefonije,

• zna razložiti princip delovanja GPS,

• zna razložiti delovanje in sestavo modema,

• spozna prednosti digitalnih žičnih pred analognimi žičnimi komunikacijami.

telefonskega priključka,

• zna oceniti ceno posameznega načina komuniciranja.

• prikaz delovanja in prednosti ADSL priključka,

• preizkus delovanja IP telefonije.


Pri ustnem preverjanju in ocenjevanju je poudarek na preverjanju razumevanja temeljnih znanj in razumevanju principov delovanja elektronskih vezij in naprav.

Po zaključku vsake vaje dijak izdela poročilo, ki vsebuje predvsem potrditev doseganja z vajami postavljenih ciljev: razumevanje delovanja vezja ali naprave, delovnih postopkov, merilnih metod, izbire instrumentov in vrednotenja izmerjenih rezultatov.

Preverjanje in ocenjevanje znanja temelji na dosledni uporabi priročnikov, katalogov elektronskih elementov in tehniške dokumentacije, na razumevanju in vrednotenju tehniških podatkov elementov in naprav.

6. OKVIRNI SEZANAM LITERATURE IN DRUGIH VIROV

Friedrich: Priročnik za elektrotehniko in elektroniko, Teh. založba Slovenije, 1995.

Kastelec L.: Prenosna elektronika, TŠC Nova Gorica.

Revija: Svet elektronike.

Katalogi elementov, polprevodnikov in električnih pretvornikov.

Primeri električnih shem radijskih in televizijskih sprejemnikov.

Spletne strani.


INFORMATIVNI CILJI POVEZAVA S PREDMETOM

Predmet Znanja

AKUSTIKA - značilnosti zvoka. Fizika Valovanje.

Elektroakustični pretvorniki,

Ozvočenje.


popačenja.

Zapis zvoka. Digitalna tehnika A/D pretvorbe, digitalni zapis.

Oddajniki, sprejemniki,

impulzne modulacije.


modulacije, …

antene, elektromagnetno valovanje.

Sodobne komunikacijske storitve: ISDN, ADSL, ATM, GSM, GPS, …


Telefonija.

Testiranje elektronskih vezij. Meritve, Praktični pouk Merilni instrumenti in metode merjenja.



KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

RAČUNALNIŠTVO IN DOKUMENTIRANJE

2. ŠTEVILO UR




1. 70 70 140

2. 35 70 105

skupaj 105 140 245

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijak:

• spoznava osnovne pojme s področja informatike ter vlogo in pomen informacije in informacijske tehnologije v sodobni družbi,

• razvija komunikacijske sposobnosti in sprejema nove možnosti z razvojem tehnologij, analizira spremembe, ki jih nove informacijske tehnologije povzročajo v družbi,

• razvija sposobnosti in veščine za sodelovanje v skupini, • sprejema pravilen odnos do varovanja lastnine in zasebnosti (zaščita podatkov),

• osvoji temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne informacijske tehnologije za zadovoljevanje svojih in družbenih informacijskih potreb,

• razvija motivacijo za stalno izpopolnjevanje ter navade za spremljanje razvoja novih tehnologij,

• razvija spretnosti za učinkovito iskanje, hranjenje, urejanje in obdelavo podatkov in dokumentov v elektronski obliki ter oblikuje kriterije za vrednotenje informacij,

• spozna metode in tehnike za predstavitve informacij na različne načine in razvija sposobnosti za estetsko oblikovanje in posredovanje informacij,

• pridobi sposobnost algoritmičnega in sistemskega reševanja problemov, • zaveda se škodljivih vplivov delovnega okolja in skrbi za izpolnjevanje ukrepov za

varno delo z računalniško opremo in drugimi sredstvi dela, • osvaja pravilni jezik stroke s spoštovanjem maternega jezika.


1. letnik

INFORMATIVNI CILJI


Dijak Dijak

Operacijski sistemi

• Spozna vlogo in pomen operacijskega sistema;

• razlikuje programsko in strojno opremo računalnika;

• pozna vrste sistemske in uporabniške računalniške programske opreme in razloži njihove naloge;

• pozna zahteve za varno delo z računalnikom.

• Razume zahteve za urejenost in natančno organizacijo opravil v sistemu delovanja računalnika in vlogo operacijskega sistema;

• razume pomen večopravilnosti operacijskega sistema;

• oblikuje oceno prednosti in slabosti "moderne pisarne" (brez pisarniškega materiala, kalkulatorja, beležnice, …) .

• Dijak s pomočjo računala vadi pretvorbe iz enega številskega sistema v drugega.

Urejevalnik besedil

• Osvoji pravila za pisanje in urejanje besedil z računalnikom;

• spozna pravopis v elektronskem urejevalniku besedil;

• usposobi se za samostojno oblikovanje dokumentov in zna pojasniti uporabljene oblike;

• zna kritično oceniti obliko dokumenta po uveljavljenih pravilih in kriterijih estetskega oblikovanja;

• seznani se z desetprstnim načinom tipkanja.

• Zaznava značilnosti dokumenta in kritično ugotavlja odstopanja od splošnih pravil (robovi, oblika odstavkov, pisava, ...).

• Dijak izdelano poročilo praktičnega pouka ponovno oblikuje in izdela poročilo v programu za urejanje besedil, vključno s slikami in tabelami z upoštevanjem pravil za tehniško in estetsko oblikovanje dokumentov, poročil, … za določen namen uporabe.

Elektronske preglednice

• Spozna uporabnost in učinkovitost prikazovanja informacij v preglednicah ter principe dela s preglednicami;

• zna uporabiti glavne možnosti, ki jih ponujajo preglednice;

• zna analizirati učinke spreminjanja podatkov v preglednici in na grafikonu;

• razlikuje oblike grafikonov in pozna njihove značilnosti;

• zna uvoziti podatke in uporabiti operacije s podatki.

• Spoznava in sprejema prednosti elektronskih preglednic;

• razširja uporabo znanja z elektronskimi preglednicami na druga področja šolskega in druga dela.

• Uporaba elektronskih preglednic za reševanje nalog iz elektrotehnike - avtomatski izračuni;

• preizkus uporabnosti različnih grafov za primere iz šolske prakse (U-I, R-I, karakteristika diode,…).

Elektronske predstavitve

• Pozna možnosti izdelave in uporabe elektronske prosojnice;

• zna izdelati in uporabiti preprostejše predstavitve v elektronski obliki;

• zna uporabiti dokumente iz različnih formatov v elektronski prosojnici.

• Razume razlike med standardno in elektronsko predstavitvijo;

• razume in sprejema predstavitev kot pomembnejši del procesa na poljubnih področjih za posredovanje informacije, prepričevanje, pogajanje, osveščanje idr…

• Dijak izdela lastno predstavitev iste aktualne teme in sodeluje pri analizi in vrednotenju predstave z razlago možnih in dejanskih rešitev (ohmov zakon, …).

Obdelava slik • Pozna značilnosti in področja uporabe računalniške grafike;

• zna uporabljati osnovne postopke priprave in obdelave računalniških slik;

• pozna uporabo različnih modelov prikazovanja barv v računalniku;

• na različne načine obdela računalniško grafiko in ovrednoti uporabljene postopke ;

• razlikuje sestavne elemente slike v elektronski obliki (bitni ali vektorski zapis, format jpg, gif, tiff, …), velikost slike.

• Razvija sposobnost kritične analize slik v elektronski obliki .

• Slabšo sliko na papirju skenira in jo v grafičnem programu popravi in izboljša ter izriše.

Medmrežje in

elektronska pošta

• Zna opredeliti računalniško medmrežje (Internet), našteti njegove značilnosti in prednosti;

• Razvija lastno učinkovitost in efektivnost z uporabo načina elektronskega komuniciranja;

• osvaja in sprejema standarde kulturnega

• Vsak dijak odpre svoj poštni predal (interaktivni poštni strežniki npr.: email.si, hotmail.com, yahoo.com, …).

• pozna glavne načine iskanja informacij v svetovnem spletu;

• zna poiskati in uporabljati informacije s svetovnega spleta in jih vključiti pri svojih izdelkih;

• zna našteti in razložiti oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju;

• zna uporabiti izbran program za delo z elektronsko pošto ter pošiljati in sprejemati E-sporočila s prilogami;

• zna našteti in razložiti pomanjkljivosti posredovanja podatkov prek računalniških omrežij.

komuniciranja med dijaki in med dijaki in profesorji.

Urejevalnik spletnih strani

• Zna predstaviti osnovno zgradbo spletne strani v HTML-ju;

• zna uporabiti oznake HTML jezika pri izdelavi preprostih spletnih strani;

• zna izdelati in vzdrževati preproste statične spletne strani.

• Zaveda se osebne odgovornosti za avtorstvo, oblikovanje in strokovnost;

• tehta, vrednoti, primerja in se trudi, brani in z argumenti zagovarja svoje rešitve.

• Izdela osebno spletno stran po kriterijih kvalitete, estetike in inovativnosti.

Osnove programiranja

• Spozna in pozna elemente programa (spremenljivke, operatorje, konstante);

• pozna podatkovne tipe;

• pozna in zna zapisati osnovne krmilne stavke.

• Analizira in povezuje v algoritmični način razmišljanja – oblikuje sistematičen pristop pri reševanju poljubnih problemov;


• pridobiva znanja, razvija sposobnosti za programiranje in reševanje poljubnih problemov s pomočjo računalnika.

• Primer reševanja konkretnega primera z analizo problema in definiranjem nujnih korakov v obliki diagrama poteka reševanja problema;

• v enem programskem jeziku zapiše programsko rešitev na osnovi diagrama poteka.

2. letnik


Dijak Dijak

Tehniška dokumentacija:

• Spozna pomen in uporabo tehniške dokumentacije;

• Vrednoti moderne načine arhiviranja, razmnoževanja, iskanja in obdelave

• Izdela dokumente za izdelavo tiskane ploščice

• vrsta dokumentacije,

• 2D in 3D projekcijsko risanje v programskem okolju,

• elektrotehniški simboli in risbe.

• spozna osnovne standarde in pravila dokumentiranja;

• razlikuje projekcije in spozna možnosti njihove uporabe;

• zna izdelati enostavne risbe, ki zajemajo kotiranje, prereze, šrafure in merila risb;

• spozna in zna uporabljati elektrotehniške simbole pri izdelavi električnih vezjih in sistemih;

• spozna programska orodja za izdelavo splošne tehniške dokumentacije: - MULTI SIM, ACAD, Automation Studio, Tesla, …. - simulacije in merjenja v elektrotehniki, - WSCAD, EDLIN, VISIO, … – izdelava dokumentacije v elektroenergetiki, - ACCELL EDA Tango, EAGLE,… – izdelava dokumentacije za tiskana vezja, …)

in ga zna uporabiti pri izdelavi preprostejše dokumentacije s področja elektrotehnike.

dokumentacije v elektronski obliki;

• poudarja pomen urejanja in sistematike pri delu, da se pri možnosti rabe neomejene količine informacij le-te ne izgubljajo, mešajo ali se zmanjšuje njihov pomen.

(programsko orodje EAGLE): - vezalna shema, - klišejska risba, - montažna shema.

Simulacija in merjenja v elektrotehniki

(Programsko orodje, npr. "Multisym" ali "Elektronic Workbench".)

• Pozna in zna uporabljati programska orodja za simulacijo elektrotehniških situacij;

• pozna delo s programom;

• pozna zagon in zaustavitev programa, standarde simbolov, shranjevanje in odpiranje vezja;

• zna postaviti, spremeniti, kopirati, rotirati in povezovati elemente;

• pozna možnosti postavitve parametrov analognih in logičnih elementov ter instrumentov.

• Se zaveda prednosti simulacije vezja ali sistema z računalnikom kot najcenejše in hitre poti za analizo vezja;

• zaveda se zanesljivosti rezultatov simulacije, na katere vplivajo odstopanje od realne situacije, nastavitve parametrov in izbrana metoda.

• Z enostavnim modelom obdeluje zahtevnejše probleme iz osnov elektrotehnike;

• spreminja prilagoditve enostavnega ali zahtevnega vezja.

Simulacije v elektroenergetiki (Programsko orodje "WSCAD".)

• Zna uporabljati programsko orodje WSCAD;

• seznani se s tehničnimi predpisi in standardi v elektronski obliki, ki se uporabljajo v elektroenergetiki;

• spozna poenostavitev in poenotenje risanja elektroenergetskih načrtov;

• spozna in razume princip risanja vezij za

• Se zaveda množice predpisov in standardov ter razume pomen in nujnost spoštovanja le-teh;

• razume principe simboličnega dokumentiranja.

• Nariše primer priklopa trifaznega asinhronskega elektromotorja;

• nariše enopolno shemo instalacije stanovanjskega ali poslovnega prostora.

priklop enofaznih in trifaznih elektromotorjev;

• spozna načine risanja električnih inštalacij;

• razlikuje krmilne in močnostne tokokroge ter njihovo razporeditev.


• Mrhar, P. (2001). Prvi koraki v svet računalništva. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o.

• Čimžar, U. (1999) Na kratko. Radovljica: Didakta. • Štrancar, M., Troha, V. (2001) Iskanje v internetu. Nova Gorica: , DESK d.o.o. • Hribar, P. (2001). Uvod v html. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o. • Hribar, P. (1999). Spoznajmo delphi. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o. • Prebil, I.: (1995). Tehniška dokumentacija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. • Saksida, M. (2001).Multisim 2001- priročnik za tečaj. Nova Gorica: Tehniški Šolski

Center Nova Gorica. • Ravnikar, I. (1999). Električne inštalacije, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

• ustno, • vaje - na osnovi pisnih računalniških izdelkov, risb (tehniških, …), računalniških izpisov,

izdelkov na računalniku, • neposredno delo na računalniku.

Naloge na ustnem preverjanju so zastavljene širše in splošnejše, da se ugotovi razumevanje principov in zakonitosti, poznavanje in izbire metode reševanja problemskih nalog in uporabnost teoretičnih znanj v konkretni problemski situaciji pri delu v laboratoriju in pri praktičnem delu.

Pri ocenjevanju izdelkov se ocenjuje razumevanje in upoštevanje navodil, samostojnost pri delu, inovativnost in alternativne rešitve kot povezovanje znanja. Pri ocenjevanju usposobljenosti za delo z računalnikom se preverja in ocenjuje poznavanje temeljnih opravil, operacij posameznih programskih orodij in spretnosti. Dijak mora poleg verbalnega sporočanja o namenu in uporabnosti programskega orodja pokazati tudi konkretno usposobljenost za uporabo orodja. Pri reševanju problemskih nalog dovoljujemo in navajamo dijake na uporabo priročne literature, pomoči, priročnikov in drugih pripomočkov.



Predmet Znanja

• Številski sistemi in pretvorbe. Matematika • Številski sistemi in pretvorbe.

• Delovanje strojne opreme (odboj svetlobe, laserska svetloba, magnetizem, …).

Fizika • Svetloba, odboji svetlobe,

• Magnetizem.

• Urejanje besedil,

• elektronske preglednice (reševanje nalog).

Osnove elektrotehnike

• Izdelava poročil in projektov z računalnikom.


• simulacija in merjenje v elektrotehniki, EWB, MULTISIM,

• projektiranje tiskanih vezij, EAGLE.

Praktični pouk • Izdelava poročil in projektov z računalnikom.




KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

RAČUNALNIŠTVO IN DOKUMENTIRANJE

2. ŠTEVILO UR




1. 70 70 140

2. 35 70 105

skupaj 105 140 245

3. USMERJEVALNI CILJI

Dijak:

• spoznava osnovne pojme s področja informatike ter vlogo in pomen informacije in informacijske tehnologije v sodobni družbi,

• razvija komunikacijske sposobnosti in sprejema nove možnosti z razvojem tehnologij, analizira spremembe, ki jih nove informacijske tehnologije povzročajo v družbi,

• razvija sposobnosti in veščine za sodelovanje v skupini,

• sprejema pravilen odnos do varovanja lastnine in zasebnosti (zaščita podatkov), • osvoji temeljna znanja, spretnosti in navade za učinkovito in uspešno uporabo sodobne

informacijske tehnologije za zadovoljevanje svojih in družbenih informacijskih potreb, • razvija motivacijo za stalno izpopolnjevanje ter navade za spremljanje razvoja novih

tehnologij, • razvija spretnosti za učinkovito iskanje, hranjenje, urejanje in obdelavo podatkov in

dokumentov v elektronski obliki ter oblikuje kriterije za vrednotenje informacij, • spozna metode in tehnike za predstavitve informacij na različne načine in razvija

sposobnosti za estetsko oblikovanje in posredovanje informacij, • pridobi sposobnost algoritmičnega in sistemskega reševanja problemov, • zaveda se škodljivih vplivov delovnega okolja in skrbi za izpolnjevanje ukrepov za

varno delo z računalniško opremo in drugimi sredstvi dela, • osvaja pravilni jezik stroke s spoštovanjem maternega jezika.


1. letnik

INFORMATIVNI CILJI


Dijak Dijak

Operacijski sistemi

• Spozna vlogo in pomen operacijskega sistema;

• razlikuje programsko in strojno opremo računalnika;

• pozna vrste sistemske in uporabniške računalniške programske opreme in razloži njihove naloge;

• pozna zahteve za varno delo z računalnikom.

• Razume zahteve za urejenost in natančno organizacijo opravil v sistemu delovanja računalnika in vlogo operacijskega sistema;

• razume pomen večopravilnosti operacijskega sistema;

• oblikuje oceno prednosti in slabosti "moderne pisarne" (brez pisarniškega materiala, kalkulatorja, beležnice, …) .

• Dijak s pomočjo računala vadi pretvorbe iz enega številskega sistema v drugega.

Urejevalnik besedil

• Osvoji pravila za pisanje in urejanje besedil z računalnikom;

• spozna pravopis v elektronskem urejevalniku besedil;

• usposobi se za samostojno oblikovanje dokumentov in zna pojasniti uporabljene oblike;

• zna kritično oceniti obliko dokumenta po uveljavljenih pravilih in kriterijih estetskega oblikovanja;

• seznani se z desetprstnim načinom tipkanja.

• Zaznava značilnosti dokumenta in kritično ugotavlja odstopanja od splošnih pravil (robovi, oblika odstavkov, pisava, ...).

• Dijak izdelano poročilo praktičnega pouka ponovno oblikuje in izdela poročilo v programu za urejanje besedil, vključno s slikami in tabelami z upoštevanjem pravil za tehniško in estetsko oblikovanje dokumentov, poročil, … za določen namen uporabe.

Elektronske preglednice

• Spozna uporabnost in učinkovitost prikazovanja informacij v preglednicah ter principe dela s preglednicami;

• zna uporabiti glavne možnosti, ki jih ponujajo preglednice;

• zna analizirati učinke spreminjanja podatkov v preglednici in na grafikonu;

• razlikuje oblike grafikonov in pozna njihove značilnosti;

• zna uvoziti podatke in uporabiti operacije s podatki.

• Spoznava in sprejema prednosti elektronskih preglednic;

• razširja uporabo znanja z elektronskimi preglednicami na druga področja šolskega in druga dela.

• Uporaba elektronskih preglednic za reševanje nalog iz elektrotehnike - avtomatski izračuni;

• preizkus uporabnosti različnih grafov za primere iz šolske prakse (U-I, R-I, karakteristika diode,…).

Elektronske predstavitve

• Pozna možnosti izdelave in uporabe elektronske prosojnice;

• zna izdelati in uporabiti preprostejše predstavitve v elektronski obliki;

• zna uporabiti dokumente iz različnih formatov v elektronski prosojnici.

• Razume razlike med standardno in elektronsko predstavitvijo;

• razume in sprejema predstavitev kot pomembnejši del procesa na poljubnih področjih za posredovanje informacije, prepričevanje, pogajanje, osveščanje idr…

• Dijak izdela lastno predstavitev iste aktualne teme in sodeluje pri analizi in vrednotenju predstave z razlago možnih in dejanskih rešitev (ohmov zakon, …).

Obdelava slik • Pozna značilnosti in področja uporabe računalniške grafike;

• zna uporabljati osnovne postopke priprave in obdelave računalniških slik;

• pozna uporabo različnih modelov prikazovanja barv v računalniku;

• na različne načine obdela računalniško grafiko in ovrednoti uporabljene postopke ;

• razlikuje sestavne elemente slike v elektronski obliki (bitni ali vektorski zapis, format jpg, gif, tiff, …), velikost slike.

• Razvija sposobnost kritične analize slik v elektronski obliki .

• Slabšo sliko na papirju skenira in jo v grafičnem programu popravi in izboljša ter izriše.

Medmrežje in

elektronska pošta

• Zna opredeliti računalniško medmrežje (Internet), našteti njegove značilnosti in prednosti;

• Razvija lastno učinkovitost in efektivnost z uporabo načina elektronskega komuniciranja;

• osvaja in sprejema standarde kulturnega

• Vsak dijak odpre svoj poštni predal (interaktivni poštni strežniki npr.: email.si, hotmail.com, yahoo.com, …).

• pozna glavne načine iskanja informacij v svetovnem spletu;

• zna poiskati in uporabljati informacije s svetovnega spleta in jih vključiti pri svojih izdelkih;

• zna našteti in razložiti oblike izmenjave sporočil v računalniškem omrežju;

• zna uporabiti izbran program za delo z elektronsko pošto ter pošiljati in sprejemati E-sporočila s prilogami;

• zna našteti in razložiti pomanjkljivosti posredovanja podatkov prek računalniških omrežij.

komuniciranja med dijaki in med dijaki in profesorji.

Urejevalnik spletnih strani

• Zna predstaviti osnovno zgradbo spletne strani v HTML-ju;

• zna uporabiti oznake HTML jezika pri izdelavi preprostih spletnih strani;

• zna izdelati in vzdrževati preproste statične spletne strani.

• Zaveda se osebne odgovornosti za avtorstvo, oblikovanje in strokovnost;

• tehta, vrednoti, primerja in se trudi, brani in z argumenti zagovarja svoje rešitve.

• Izdela osebno spletno stran po kriterijih kvalitete, estetike in inovativnosti.

Osnove programiranja

• Spozna in pozna elemente programa (spremenljivke, operatorje, konstante);

• pozna podatkovne tipe;

• pozna in zna zapisati osnovne krmilne stavke.

• Analizira in povezuje v algoritmični način razmišljanja – oblikuje sistematičen pristop pri reševanju poljubnih problemov;


• pridobiva znanja, razvija sposobnosti za programiranje in reševanje poljubnih problemov s pomočjo računalnika.

• Primer reševanja konkretnega primera z analizo problema in definiranjem nujnih korakov v obliki diagrama poteka reševanja problema;

• v enem programskem jeziku zapiše programsko rešitev na osnovi diagrama poteka.

2. letnik


Dijak Dijak

Tehniška dokumentacija:

• Spozna pomen in uporabo tehniške dokumentacije;

• Vrednoti moderne načine arhiviranja, razmnoževanja, iskanja in obdelave

• Izdela dokumente za izdelavo tiskane ploščice

• vrsta dokumentacije,

• 2D in 3D projekcijsko risanje v programskem okolju,

• elektrotehniški simboli in risbe.

• spozna osnovne standarde in pravila dokumentiranja;

• razlikuje projekcije in spozna možnosti njihove uporabe;

• zna izdelati enostavne risbe, ki zajemajo kotiranje, prereze, šrafure in merila risb;

• spozna in zna uporabljati elektrotehniške simbole pri izdelavi električnih vezjih in sistemih;

• spozna programska orodja za izdelavo splošne tehniške dokumentacije: - MULTI SIM, ACAD, Automation Studio, Tesla, …. - simulacije in merjenja v elektrotehniki, - WSCAD, EDLIN, VISIO, … – izdelava dokumentacije v elektroenergetiki, - ACCELL EDA Tango, EAGLE,… – izdelava dokumentacije za tiskana vezja, …)

in ga zna uporabiti pri izdelavi preprostejše dokumentacije s področja elektrotehnike.

dokumentacije v elektronski obliki;

• poudarja pomen urejanja in sistematike pri delu, da se pri možnosti rabe neomejene količine informacij le-te ne izgubljajo, mešajo ali se zmanjšuje njihov pomen.

(programsko orodje EAGLE): - vezalna shema, - klišejska risba, - montažna shema.

Simulacija in merjenja v elektrotehniki

(Programsko orodje, npr. "Multisym" ali "Elektronic Workbench".)

• Pozna in zna uporabljati programska orodja za simulacijo elektrotehniških situacij;

• pozna delo s programom;

• pozna zagon in zaustavitev programa, standarde simbolov, shranjevanje in odpiranje vezja;

• zna postaviti, spremeniti, kopirati, rotirati in povezovati elemente;

• pozna možnosti postavitve parametrov analognih in logičnih elementov ter instrumentov.

• Se zaveda prednosti simulacije vezja ali sistema z računalnikom kot najcenejše in hitre poti za analizo vezja;

• zaveda se zanesljivosti rezultatov simulacije, na katere vplivajo odstopanje od realne situacije, nastavitve parametrov in izbrana metoda.

• Z enostavnim modelom obdeluje zahtevnejše probleme iz osnov elektrotehnike;

• spreminja prilagoditve enostavnega ali zahtevnega vezja.

Simulacije v elektroenergetiki (Programsko orodje "WSCAD".)

• Zna uporabljati programsko orodje WSCAD;

• seznani se s tehničnimi predpisi in standardi v elektronski obliki, ki se uporabljajo v elektroenergetiki;

• spozna poenostavitev in poenotenje risanja elektroenergetskih načrtov;

• spozna in razume princip risanja vezij za

• Se zaveda množice predpisov in standardov ter razume pomen in nujnost spoštovanja le-teh;

• razume principe simboličnega dokumentiranja.

• Nariše primer priklopa trifaznega asinhronskega elektromotorja;

• nariše enopolno shemo instalacije stanovanjskega ali poslovnega prostora.

priklop enofaznih in trifaznih elektromotorjev;

• spozna načine risanja električnih inštalacij;

• razlikuje krmilne in močnostne tokokroge ter njihovo razporeditev.


• Mrhar, P. (2001). Prvi koraki v svet računalništva. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o.

• Čimžar, U. (1999) Na kratko. Radovljica: Didakta. • Štrancar, M., Troha, V. (2001) Iskanje v internetu. Nova Gorica: , DESK d.o.o. • Hribar, P. (2001). Uvod v html. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o. • Hribar, P. (1999). Spoznajmo delphi. Nova Gorica: Flamingo Založba d.o.o. • Prebil, I.: (1995). Tehniška dokumentacija. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. • Saksida, M. (2001).Multisim 2001- priročnik za tečaj. Nova Gorica: Tehniški Šolski

Center Nova Gorica. • Ravnikar, I. (1999). Električne inštalacije, Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.

6. OBVEZNE OBLIKE PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

V posameznem ocenjevalnem obdobju se znanje preverja in ocenjuje:

• ustno, • vaje - na osnovi pisnih računalniških izdelkov, risb (tehniških, …), računalniških izpisov,

izdelkov na računalniku, • neposredno delo na računalniku.

Naloge na ustnem preverjanju so zastavljene širše in splošnejše, da se ugotovi razumevanje principov in zakonitosti, poznavanje in izbire metode reševanja problemskih nalog in uporabnost teoretičnih znanj v konkretni problemski situaciji pri delu v laboratoriju in pri praktičnem delu.

Pri ocenjevanju izdelkov se ocenjuje razumevanje in upoštevanje navodil, samostojnost pri delu, inovativnost in alternativne rešitve kot povezovanje znanja. Pri ocenjevanju usposobljenosti za delo z računalnikom se preverja in ocenjuje poznavanje temeljnih opravil, operacij posameznih programskih orodij in spretnosti. Dijak mora poleg verbalnega sporočanja o namenu in uporabnosti programskega orodja pokazati tudi konkretno usposobljenost za uporabo orodja. Pri reševanju problemskih nalog dovoljujemo in navajamo dijake na uporabo priročne literature, pomoči, priročnikov in drugih pripomočkov.



Predmet Znanja


• Delovanje strojne opreme (odboj svetlobe, laserska svetloba, magnetizem, …).

Fizika • Svetloba, odboji svetlobe,

• Magnetizem.


• elektronske preglednice (reševanje nalog).

Osnove elektrotehnike

• Izdelava poročil in projektov z računalnikom.


• simulacija in merjenje v elektrotehniki, EWB, MULTISIM,

• projektiranje tiskanih vezij, EAGLE.

Praktični pouk • Izdelava poročil in projektov z računalnikom.




KATALOG ZNANJ


1. IME PREDMETA

TEHNOLOGIJA S KEMIJO

2. ŠTEVILO UR




1. 61 9 70

2. 70 0 70

skupaj 131 9 140


Dijak:

• pozna osnovne kemijske pojme (atom, element, spojina, zmes, izotop, ion, molekula, relativna atomska masa, relativna molekulska masa, množina snovi, ...),

• pozna zgradbo atoma in zna razložiti zgradbo in lastnosti elementov s pomočjo periodnega sistema,

• pozna zgradbo snovi (ionske snovi, molekulske snovi) ter loči kristalne in amorfne snovi,

• pozna zgradbo in fizikalne lastnosti (krhkost, drobljivost, stabilnost in električno prevodnost) osnovnih skupin kristalnih snovi,

• razloži prevodnost različnih raztopin (ionskih in molekulskih), • pozna zgradbo in lastnosti vode, • razloži, kaj je raztopina, topilo, topljenec, • zna uporabljati indikatorje, • pozna osnovne kisline in baze; razume, kaj je nevtralizacija in jo zna tudi v praksi

uporabiti, • zna izračunati masni delež topljenca v raztopini, • razloži, kaj je redoks reakcija, kaj reducent, kaj oksidant, • rešuje redoks reakcije, razloži pojma, razume razvrstitev kovin v napetostni vrsti, • pozna delovanje galvanskih členov (primarnih in sekundarnih) in elektrolizo, • pozna mednarodne oznake na kemikalijah in se ravna po predpisanih varnostnih

ukrepih v laboratoriju, • razvija sposobnosti za opazovanje, • razvija sposobnost prepoznavanja materialov, s katerimi se srečuje, zna opisati različne

materiale glede fizikalnih, kemijskih in tehnoloških lastnosti, zna ovrednotiti njihovo ustreznost z okoljskega vidika,

• spozna osnovne elektrotehniške elemente in razume princip delovanja, • zna razložiti vlogo posameznih materialov v elektrotehniških elementih ter oceniti

primernost materialov glede na njihove lastnosti in zahteve za določen namen, • pridobi znanje o materialih in tehnologijah pri proizvodnji in vzdrževanju električnih in

elektronskih naprav, • razvija pozitiven in odgovoren odnos do varovanja zdravja, okolja in varnega dela, • pri svojem delu zna uporabljati priročnike, kataloge, standarde in predpise, ter drugo

strokovno literaturo.


1. letnik


Dijak Dijak

Ponovitev osnovnih kemijskih pojmov:

• kemija,

• atom,

• element, spojina, zmes,

• kemijska reakcija,

• izotop, ion,

• relativna atomska masa, osnovna kemijska masna enota (u), masa,

• mol, molska masa.

Zgradba atoma:

• zgradba jedra (informativno),

• Razloži, kakšno je mesto kemije v znanosti;

• razloži vse osnovne kemijske pojme na primerih;

• razume, kako je izračunana relativna atomska masa,

• pozna pomen osnovne kemijske masne enote;

• zna izračunati množino snovi, relativno molekulsko maso, maso snovi;

• našteje osnovne delce v atomu;

• Zaznava nevarnosti in je sposoben pravilnega obnašanja in reagiranja v kemijskem laboratoriju;

• pozna mednarodne oznake na kemikalijah, razume pomen označevanja in oznake hitro opazi;

• pozna postopek nudenja prve pomoči v primeru nesreče in je sposoben hitre odločitve in reagiranja.

Vaja

• Obisk kemijskega laboratorija in ogled opreme v laboratoriju,

• opozorila za varno obnašanja v kemijskem laboratoriju.

Vaja

•

• Energija pri kemični reakciji.

• elektronske ovojnice (orbitalni model),

• energijski nivo,

• orbitala,

• kvantna števila,

• pisanje elektronske konfiguracije.

Periodni sistem:

• podatki v periodnem sistemu (vrstno število, relativna atomska masa, perioda, skupina),

• razdelitev elementov na kovine, prehodne elemente, nekovine.

• pozna njihove relativne mase in naboje;

• pozna, kako se elektronu spreminja energija glede na oddaljenost od jedra;

• definira orbitalo;

• zapiše elektronske konfiguracije različnih elementov, pri čemer upošteva potrebna pravila;

• razume zapise elektronskih konfiguracij;

• zna zapisati in izračunati število osnovnih delcev v atomu;

• zna razložiti, kaj pomeni lega elementov v periodnem sistemu.

Kemijske vezi:

• ionska vez,

• atomska kovalentna vez ,

• polarna vez,

• nepolarna vez.

• Razloži, zakaj se elementi kemijsko povezujejo;

• razloži reaktivnost pri različnih elementih;

• pozna način povezave kovine in nekovine;

• pozna način povezave istovrstnih in raznovrstnih nekovin;

• loči med polarno in nepolarno molekulo;

• loči ionsko in molekulsko snov.

Vaja

• Prevodnost raztopin in kristalov (kristala NaCl in saharoze, raztopin: natrijevega klorida, saharoze, etanola, klorovodikove kisline, ocetne kisline, amonijeve baze, natrijevega hidroksida, destilirane vode in vodovodne vode).

Zgradba trdnih snovi:

• ionski kristali,

• kovalentni kristali (diamant, grafit, silicijev kristal),

• kovinski kristal,

• molekulski kristal.

• Definira razliko v zgradbi kristalizirane in amorfne snovi;

• Definira, kaj je osnovna celica kristala, kaj osnovni vzorec v kristalu;

• informativno pozna zgradbo in lastnosti ionskega kristala;

• loči zgradbo in lastnosti diamanta in grafita;

• pozna zgradbo in polprevodnost silicijevega kristala;

• pozna zgradbo in lastnosti kovinskih kristalov;

• informativno pozna zgradbo molekulskih kristalov;

• zna razložiti elektrolitsko disociacijo.

Voda:

• zgradba molekule vode,

• anomalije vode,

• voda kot topilo.

• Razloži vezi v molekuli vode in njeno polarnost;

• razloži anomalije vode v gostoti, volumnu;

• primerja temperaturo tališča in vrelišča vode z njej sorodnimi spojinami;

• razloži pomen vode kot univerzalnega polarnega topila.

Vaja

• Elektroliza vode in dokaz vodika in kisika.

Raztopine:

• kaj je raztopina,

• polarna topila,

• nepolarna topila,

• topljenec,

• topnost,

• računanje masnega deleža topljenca.

• Definira raztopino, topilo, topljenec;

• našteje pomembna polarna in nepolarna topila in razloži, kakšne topljence (po kemični zgradbi) raztapljajo ta topila;

• definira, kaj je topnost, kaj vpliva na topnost snovi;

• zna izračunati masni delež topljenca v raztopini.

Kisline

Baze

Uporaba indikatorjev

Nevtralizacija

• Definira kisline in našteje osnovne kisline (zapisati zna tudi formule in jih poimenovati);

• definira baze in našteje osnovne baze (zapisati zna tudi formule in jih poimenovati);

• definira, kaj je indikator;

• definira, kaj je nevtralizacija in

• Se zaveda nevarnosti pri delu s kislinami in bazami, samoiniciativno se seznanja z varnim delom;

• v kemijskem laboratoriju ne uporablja čutil, kot so: voh, okus (nadomestek za ta čutila so indikatorji).

• Vaja Uporaba indikatorjev (metil orange, fenolftalein, lakmusov papir).

zna zapisati enostavne enačbe nevtralizacije.

Redoks reakcije:

• reducent,

• oksidant,

• napetostna vrsta kovin,

• katodna zaščita kovin.

Galvanski členi

Elektroliza

• Definira, kaj je redoks reakcija;

• razloži vlogo oksidanta in reducenta v redoks reakciji;

• razume, kaj pomeni lega kovine v redoks vrsti;

• opredeli lego neplemenitih in plemenitih kovin v napetostni vrsti;

• razume, kaj pomeni žrtvovana katoda;

• definira, kaj je galvanski člen (pretvorba kemične energije v električno);

• loči primarne in sekundarne galvanske člene;

• definira elektrolizo in razume njeno uporabo (predvsem pri čiščenju kovin v postopku pridobivanja kovin).

• Zaveda se pomena opozoril, da naj izrabljenih galvanskih členov ne zavržemo kamorkoli (prinese jih na prodajno mesto ali v šolo).

Vaja

• Raztapljanje kovin (Al, Mg, Zn, Cu) v HCl.

• Reakcija med Fe (žebelj) in raztopino bakrovega sulfata.

Vaja

• Demonstracija galvanskega člena in merjenje napetosti tega člena.

Zgradba organskih spojin:

• ogljikov atom,

• vezi, ki jih tvori ogljikov atom v organskih spojinah,

• osnovne organske sintezne reakcije:

• polimerizacija,

• polikondenzacija.

• Definira, kaj so organske ali ogljikove spojine;

• zapiše elektronsko konfiguracijo ogljika in jo razloži;

• razloži osnovno in vzbujeno stanje ogljikovega atoma;

• razloži enojno, dvojno in trojno vez, ki jo lahko tvori ogljikov atom;

• razloži, kaj je monomera, kaj polimera;

• definira polimerizacijo in polikondenzacijo;

• pozna delitev polimerov glede na izvor in lastnosti;

• Pri delu v skupinah si dijaki razvijajo skupinsko zavest in pripadnost skupini;

• pri eksperimentalnem delu si dijaki razvijajo zavest o ekološkem ravnanju s snovmi, ki se uporabljajo pri eksperimentih (opozarjamo jih, katere produkte reakcij lahko zavržemo v odtok, katere pa moramo primerno shraniti).

• spozna polieten, polistiren, polivinilklorid;

• spozna fenolne, poliestrske smole;

• pozna uporabo polimerov v izolacijskih materialih;

• pozna vplive polimerov na okolje.

2. letnik


Dijak Dijak

Lastnosti snovi:

• fizikalne lastnosti,

• tehnološke lastnosti.

• Zna našteti in opisati fizikalne lastnosti snovi (mehanske, električne, magnetne, toplotne, optične) in razume njihov vpliv na uporabnost materiala;

• zna opisati materiale in najti podatke o njih v priročnikih;

• spozna lastnosti, s katerimi lahko opiše možnosti za predelavo in obdelavo določenih materialov.

• Veča radovednost in sprejema informacije o materialih in novih tehnologijah.

• Prikaz nekaj vzorcev materialov za različne namene;

• prikaz in pregled aktualnih priročnikov ter prikaz načinov podajanja podatkov o materialih v priročnikih.

Električni vodniki:

• vrste električnih vodnikov,

• označevanje električnih vodnikov.

Materiali za električne vodnike:

• baker in njegove zlitine,

• aluminij in njegove zlitine,

• supraprevodniki.

• Prepoznava različne vrste el. vodnikov in kablov in jih poskuša vrednotiti na osnovi razumljivih in razpoložljivih podatkov po različnih kriterijih;

• glede na izvedbo in dimenzije kabla zna določiti področje uporabe in približno oceniti tokovno zmogljivost;

• pozna pomen oznak vodnikov in kablov ter v katalogu najde kabel z ustreznimi lastnostmi;

• zna našteti lastnosti, ki jih morajo imeti materiali za električne vodnike;

• pozna najpomembnejše lastnosti bakra in aluminija ter njuno uporabo v elektrotehniki;

• zna našteti najpomembnejše bakrove in aluminijeve zlitine ter opredeliti njihove

• Zaveda se omejenosti naravnih dobrin in občuti potrebo po razumnem in varčnem ravnanju z njimi;

• razume potrebo po razvoju novih tehnologij.

• Vzorci najrazličnejših vodnikov in kablov;

• iskanje podatkov o vodnikih in kablih v katalogih.

lastnosti in uporabo v elektrotehniki;

• seznani se s pojmom supraprevodnosti in možnostmi, ki jih nudi uporaba supraprevodnikov.

Stikalni elementi:

• kontakti, releji, stikala,

• vtično spojne naprave.

Materiali za kontakte

• plemenite kovine.

• Spozna različne vrste kontaktov, stikal in relejev;

• razume njihovo vlogo v električnih krogih in zna razložiti njihovo delovanje;

• razdeli kontakte glede na način stika in glede na obremenitev;

• pozna problem erozije in kontaktne upornosti ter ukrepe za njuno zmanjšanje;

• spozna nekatere oblike in izvedbe vtičnic, vtikačev in konektorjev;

• prepozna grafične simbole stikal in konektorjev;

• informativno spozna materiale, ki najbolj ustrezajo tem zahtevam (plemenite kovine, zlitine, sintrani in nekovinski materiali).

• Razvija sposobnost natančnega opazovanja in analiziranja;

• ob spoznavanju raznolikosti stikal in relejev razširja in poglablja poklicno kvalifikacijo;

• pozna in razume zahteve za previdnost pri delu z napetostjo.

• Prikaz različnih izvedb stikal, relejev in kontaktov;

• demonstracija vklopa in izklopa kontaktorja ter analiza dogajanja;

• prikaz poškodovanih kontaktov.

Električni upori in grelci:

• vrste električnih uporov,

• parametri električnih uporov,

• označevanje električnih uporov,

• varistor in termistor.

Materiali za upore

• Pozna značilnosti in vrste uporov in njihovo uporabo v praksi;

• pozna načine označevanja uporov in zna določiti vrednosti upornosti;

• pozna karakteristike nelinearnih uporov (varistor, termistor);

• zna izbrati upor iz kataloga;

• opredeli želene lastnosti materialov za upore;

• prepozna upore in opredeli njihove lastnosti glede na tehnologijo izdelave;

• pozna najpomembnejše materiale za upore.

• Pridobiva delovne navade, vztrajnost in natančnost;

• oblikuje pozitiven odnos do skupinskega dela;

• Sprejema prednost sodelovanja v skupini zaradi različnosti vrednot posameznika.

• Prikaz različnih uporov in grelcev;

• določanje upornosti z uporabo barvne kode oziroma drugih oznak;

• določanje upornosti z merjenjem;

• določanje (ocenjevanje) moči upora.

Diode • Spozna različne oblike polprevodniških diod;

• ugotovi, da prevajajo tok le v eni smeri;

• zna narisati simbol diode;

• razume delitev materialov na

• Razvija sposobnost natančnega opazovanja, analiziranja in abstraktnega razmišljanja;

• razvija sposobnost za sistematiko in

• Prikaz različnih diod in demonstracija delovanja (tudi pregretja in preboja).

prevodnike, polprevodnike in izolatorje;

• loči in zna razložiti razliko med prevodno in zaporno polariziranim PN - spojem;

• pozna in razume UI karakteristiko diode;

• zna z merilnikom upornosti določiti anodo in katodo;

• pozna mehanizme termičnega pobega in preboja;

• pozna značilne parametre diode in razume potrebo po hlajenju;

• zna izbrati iz kataloga diodo in hladilno telo.

previdnost za varno delo;

• s spoznavanjem zahtevnejših tehnologij oblikuje in spreminja predstavo o poklicni sliki.

Električni izolatorji

Anorganski izolacijski materiali:

• piezzo efekt, kristalni oscilator,

• optična vlakna.

Organski izolacijski materiali:

• zalivne in impregnacijske mase in tekočine,

• izolacijski kiti in lepila.

• Spozna različne vrste izolatorjev in ugotovi njihov pomen;

• pozna veličine, ki določajo lastnosti izolanta oziroma dielektrika;

• razdeli izolacijske materiale (izolante) glede na agregatno stanje;

• našteje najpomembnejše anorganske izolante in opiše njihove lastnosti;

• razloži piezzo efekt ter delovanje in uporabo kristalnega oscilatorja;

• pozna pojav popolnega odboja svetlobe in prednosti prenosa informacij po optičnih vlaknih;

• pozna izvor lastnosti in uporabo organskih izolacijskih materialov;

• spozna področja uporabe in zaželene lastnosti zalivnih in impregnacijskih mas in tekočin;

• pozna lastnosti in uporabo izolacijskih lakov, kitov in lepil.

• Se zaveda pomembnosti izolacijskih materialov za kakovostno delovanje električnih naprav in za varno delo z njimi;

• se zaveda ekoloških problemov pri proizvodnji in uporabi izolacijskih materialov;

• razume zahtevnosti pri reševanju tehniških problemov v korelaciji z ekološkimi in zavrača poenostavitve glede nevarnosti ali količinske zanemarljivosti.

• Prikaz različnih vrst izolatorjev in vzorcev izolacijskih materialov;

• uporaba baze podatkov;

• ogled videokaset o umetnih masah;

• prikaz modelov in vzorcev različnih polimerov.

VAJA

• Preizkušanje termoplastičnih in duroplastičnih lastnosti sinteznih polimerov.

Kondenzatorji • Pozna vrste kondenzatorjev in njihovo funkcijo v vezjih;

• zna oceniti vpliv dielektrika in izvedbe kondenzatorja na njegove lastnosti (parametre);

• Se zaveda, da so zaradi neizpraznjenih kapacitivnosti lahko nevarne tudi izključene električne naprave.

• Prikaz kondenzatorjev različnih izvedb, velikosti in oblik;

• prikaz nabijanja in izpraznitve kondenzatorja.

• pozna načine označevanja kondenzatorjev in zna izbrati kondenzator iz kataloga.

Tiskana vezja:

• materiali in tehnologija,

• jedkanje.

Spajkanje

• Spozna način povezovanja elektronskih elementov s pomočjo tiskanih vezij;

• zna našteti izolante tiskanih vezij in pozna njihove lastnosti;

• pozna nekaj kombinacij kemikalij za jedkanje in postopke jedkanja;

• obnovi znanje o raztopinah in ga uporabi pri poznavanju sestave sredstev za jedkanje

• pozna pomen in lastnosti spajkanih kontaktov;

• zna našteti glavne sestavine materialov za spajkanje in njihov vpliv na lastnosti materiala.

• Ob predstavitvi visoko zmogljivih tiskanih vezij spoštuje dosežke visokih tehnologij in spoštuje svojo poklicno identiteto in krepi motiviranost za osebni razvoj;

• razvija čut za racionalno uporabo nevarnih kemikalij in varno delo z njimi;

• zaveda se problema odlaganja odpadnih tekočin v okolje.

• Prikaz primerov tiskanih vezij.

Magneti, tuljave, transformatorji:

• trdomagnetni materiali,

• mehkomagnetni materiali,

• feriti.

• Spozna vrste tuljav in njihovo vlogo v vezjih, različnost in zahtevnost posameznih tehnologij izdelave;

• feromagnetne materiale razdeli na trdomagnetne in mehkomagnetne;

• pozna posebnosti feritov;

• loči med zračno tuljavo in tuljavo s feromagnetnim jedrom;

• razume vlogo zračne reže pri tuljavi z jedrom;

• zna izbrati tuljavo iz kataloga;

• pozna osnovne značilnosti transformatorjev;

• pozna osnovne značilnosti elektromagnetov.

• Pozna zahtevnost in potrebo po kakovostnem znanju na tem področju, da ne pride do poškodbe vezja ali človeka;

• se zaveda potrebne previdnosti pri delu s tuljavami in transformatorji.

• Prikaz tuljav različnih izvedb in velikosti;

• demonstracija napetostne indukcije pri prekinitvi tokokroga;

• prikaz vzorcev različnih magnetnih materialov.

Električne inštalacije:

• svetlobni viri.

• Razlikuje energetske in komunikacijske instalacije;

• pozna najosnovnejši instalacijski material;

• loči žarnice in sijalke, ter zna oceniti njihovo uporabnost (izkoristek, kakovost

• Sprejema osebno obveznost za upoštevanje standardov in predpisov;

• se zaveda pomembnosti in nujnosti varčevanja z energijo;

• Primeri vodnikov, cevi, razvodnic, materiala za spajanje, …;

• merjenje porabe različnih vrst žarnic in sijalk.

Zaščitni elementi v električnih tokokrogih:

• taljive varovalke,

• bimetali in elektromagnetni sprožniki.

svetlobe, cena, življenjska doba, …);

• spozna pomen zaščite v električnih tokokrogih;

• razume princip delovanja taljivih varovalk, elektromagnetnih in bimetalnih sprožnikov;

• pozna barvno označevanje taljivih vložkov;

• na osnovi karakteristike zna oceniti primernost nekega varovala v konkretnem primeru.

• se zaveda pomena zaščitnih elementov za varnost ljudi in instalacij.

5. OBVEZNI NAČINI PREVERJANJA IN OCENJEVANJA

Preverjanje in ocenjevanje znanja je ustno. Dijak razloži na konkretnem primeru zgradbo, lastnosti in uporabnost posameznih snovi in elementov, predvsem z vidika uporabnosti in previdnosti pri rabi v svoji stroki. Pri preverjanju znanja naj bo poudarek na poznavanju uporabnosti elementov in materialov z izraženo skrbjo za ekološko obremenjenost okolja ob uporabi tehniške in tehnološke dokumentacije z zanemarjanjem faktografskega znanja in poudarjanjem razumevanja tehničnih in tehnoloških podatkov.

Vaje


• Palandačič, M.: Materiali in elementi energetskih in elektronskih sistemov. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1986.

• Palandačič, M.: Tehnologija 2. Materiali v elektrotehniki. Ljubljana: CO LIBRI, 1997. • Hill, G. et. Al., KEMIJA 2000. Učbenik in priročnik za učitelja. Ljubljana: DZS, 2000. • Holman, J.:, Svet snovi: kemije za strokovne in poklicne šole. Maribor: Založba obzorja,

1998. • Kornhauser, A.: Organska kemija. • Schroter, W.: Kemija: splošni priročnik. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije, 1993. • Rohlfing, H.: Priročnik za elektrotehniko in elektroniko. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije, 2000.


INFORMATIVNI CILJI POVEZAVA S PREDMETOM

Predmet Znanja

Zgradba snovi,

fizikalne in kemijske lastnosti materialov.

Osnove elektrotehnike • Osnovni pojmi, zakonitosti električnih krogov,

• upornost, Ohmov zakon.

Fizikalne in kemijske lastnosti materialov.

Elektrotehnika, vezja in naprave

• Elektroakustični pretvorniki

• uporaba elektronskih elementov v vezjih.

upori, kondenzatorji, tuljave, diode.

Feromagnetni materiali. Računalništvo in dokumentiranje

• Magnetni pomnilniki.

Fizikalne in kemijske lastnosti materialov,

izolacijski materiali,

kisline; baze; raztopine;…

Praktični pouk • Tehnologija materialov,

• gradnja elektronskih naprav in upoštevanje standardov in predpisov,

• izdelava izdelkov, oblikovanje in tehnologija izdelave ohišja in montaža,

• izdelava tiskanih vezij (jedkanje).

Documents

SREDNJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE - BQ-Portal · PDF file• spozna osnove robotike, CNC tehnologije, zna izdelati osnovne programske aplikacije,