SKUPNOSTLLEETTOO XXXXXXVVIIIIII -- ØØTT.. 55//66 TTRRSSTT -- GGOORRIICCAA -- ŒŒEEDDAADD DDEECCEEMMBBEERR 22001155

Objavljamo tekst, ki ga je BorisPahor deloma uporabil v govoru naslovesnosti ob 40-letnici Slovenskeskupnosti ob imenovanju za častne-ga predsednika SSk

Spoštovani pričujoči, dragi prija-telji,

naj mi bo dovoljeno, da vam naj-poprej iskreno čestitam za vašo poli-tično izbiro in za zvestobo, ki ste ji iz-kazali in ji izkazujete ne glede natežave, ki jo zmeraj spremljajo. Pravtako iskreno mi je žal, da je odsotenvaš duhovni mentor Alojz Rebula; jazga danes ne morem zamenjati. Mojaprisotnost je povezana z vašim družbe-nim udejstvovanjem, odmaknjena jetorej od transcendentalnih vprašanj.

A tudi drugače je moj položaj ne-koliko nenavaden, ker sem zmeraj,najbolj očitno dvajset let v reviji Za-liv, nastopal kot socialdemokrat in kottak nastopam tudi danes. Zato bi napodlagi logičnega sklepanja, če bi vpolitični aktivnosti imel kakšno za-slugo, neko levičarsko predstavništvoimelo razlog, da bi me nekako pohva-lilo.

Ker doslej nekaj takega se ni zgo-dilo, sta možnosti dve, ali takega pred-stavništva pri nas ni, ali, če je, me nepriznava kot vrednega ponosne poh-vale.

In to je to. Nisem pravi levičar, kertrdim, da je prva osnova vsakega člo-veka, da nastopa v imenu svoje iden-titete, kar je še posebno pomembno,ko živi v odvisnem položaju, kjer semoramo zavzemati za svoje pravicepred neko premočjo.

Lep primer imamo pri nas, ko se jeleta 1954 odločalo, da povojni Trst

ostane v Italiji. Tedaj je iz Ljubljane knam prišel minister Boris Kraigher insporočil, da Neodvisna socialističnazveza (spočeta ob razhodu med Jugo-slavijo in Sovjetsko zvezo 1948. leta)mora nehati obstajati, ker v Italiji staže dve levičarski stranki, če bi ostala,bi bila nacionalistična. Pravilna je to-rej združitev z italijanskima: Ustano-vili bomo, je še rekel, drugo organi-zacijo za probleme slovenskemanjšine, ki pa prav tako ne bo na-cionalistična.

Da, kakor vemo, obstaja in njenpredsednik je ob novi izvolitvi izjavil,da je ena prvih nalog poskrbeti za slo-venski jezik, to se pravi, da je načrtnoobšel potrebo po zavesti naše identi-tete, ki edina lahko rešuje zvestobojeziku!

In tukaj smo pri jedru vprašanja.Za to zvestobo se edina in sama

kot politični forum zavzema Sloven-ska skupnost, za katero volimo ljudjerazličnih gledanj, ki pa je vsem prisrcu obstoj tukajšnjega mediteranske-ga slovenstva in slovenstva seveda nasploh, tako smo volivci verni, never-ni, liberalni, krščanski socialci, ti-grovci, oefarji, socialdemokrati, h ka-terim se prištevam tudi sam, in nam-

reč k slovenski liniji od Prepeluha inpotem od Cankarja, ki je izjavil, dastranka se mora roditi iz naroda zanarod, do Kosovela, ki je bil za levi-co, a proti vsakršni diktaturi, v temduhu smo se pred leti zbrali VekoslavŠpanger, Ubald Vrabec in podpisani zRadoslavo Premrl, da smo izobliko-vali Slovensko levico in šli na volitveskupaj s Slovensko skupnostjo z izred-nim uspehom. Kar je partijska oblastimela za nedopusten izziv in vsakega

de, ki imajo posamezne identitete (na-rode) za preživeli nacionalizem. Vtem so podobni levemu internaciona-lizmu komunističnega »napredka«, aje globalizem nevarnejši, ker ima narazpolago znanstveni, tehnični čudo-viti razvoj, ki pa žal s svojim uspehompoenotenj sveta poraja omejenost vduhovnem razvoju.

Stéphane Hessel, izredni predstav-nik francoske politike in kulture (kisem imel srečo, da sva se objela kotnekdanja taboriščnika in skupaj javnonastopila v Parizu), ter zdaj 94-letni fi-lozof in sociolog Edgar Morin sta le-ta 2011 izdala knjižico, v kateri o glo-balizaciji med drugim izjavljata: »Vsimoramo čutiti solidarnost s planetom,od življenja katerega je odvisno našeživljenje. Rešiti moramo našo Mater

Zemljo. Hraniti in pospeševati vse,kar globalizacija prinaša medsolidar-nostnega in kulturno plodnega. Am-pak moramo vrniti lokalnemu, dežel-nemu in nacionalnemu njihovo vital-

Tariffa RReeggiimmee LLiibbeerroo: “Poste Italiane S.p.A. - Spedizione in Abbonamento postale - 70% - DCB Trieste”

In caso di mancato recapito restituire a Trieste CPOIl cliente si impegna a pagare la relativa tariffa

34122 Trst, Ul. G. Gallina 5 - tel. 040 639126, fax 040 3474637,elektronska poøta: glasilo-skupnost@libero.it

SSlloovveennsskkaa sskkuuppnnoosstt,, zzbbiirrnnaa ssttrraannkkaa SSlloovveenncceevv vv IIttaalliijjii,, vvooššccii rroojjaakkiinnjjaammiinn rroojjaakkoomm bbllaaggoosslloovvlljjeenneebboožžiiccnnee pprraazznniikkee iinn ssrreeccee tteerr zzaaddooššcceennjjaa ppoollnnoo nnoovvoo lleettoo 22001166..

SLOVENSKA SKUPNOSTZBIRNA STRANKA SLOVENCEV V ITALIJI

posameznika prepričala, da ni izbralprave poti, natanko tako, kot je potemravnala tajna policija s podpornikibrošure, v kateri je Kocbek obsodilpomor vrnjenih domobrancev.

V tem duhu torej spet Vam česti-tam za vztrajnost in za razvoj, ker kotkaže, se boste morali spoprijemati zzaprekami še bolj kot do sedaj, saj česte se doslej upirali internacionaliz-mu, boste odslej imeli za nasprotnikaglobalizem, ki ima za domovino Zem-ljo, in je zato velika skušnjava za mla-

no avtonomijo ter hkrati braniti inspodbujati vsako kulturno posebnost.«

To že na osmi strani italijanskegaprevoda knjižice, zlate, bi rekel, kiima naslov Le Chemin de l’espérance,Pot upanja. Gre za modrost stoletni-kov, po kateri smo se vedli v vsehglobalizmih, skozi katere smo morali.Vendar, ker praznuje Slovenska skup-nost, je videti, da je napisana prav zavaš in naš praznik.

Slovenska skupnost naj živi!

Boris Pahor

PPrrooff.. BBOORRIISS PPAAHHOORR ppoossttaall ččaassttnnii pprreeddsseeddnniikkssttrraannkkee SSlloovveennsskkaa SSkkuuppnnoosstt

Prof. Boris Pahor sprejme častno predsedstvo SSk

Dvorana spoštljivo stoje posluša slovensko narodno himno

”Iskreno čestitam Sloven-ski skupnosti za političnoizbiro in za zvestobo,,

”Slovenska skupnost, zakatero volimo ljudje različ -nih gledanj,,

SSLLAAVVNNOOSSTTNNAA AAKKAADDEEMMIIJJAA OOBB 4400--LLEETTNNIICCII DDEEÆÆEELLNNEE SSLLOOVVEENNSSKKEE SSKKUUPPNNOOSSTTII2 DECEMBER 2015• SKUPNOST

ohraniti ime, simbol, načela in značaj.Na deželnem, a tudi na italijanskemprizorišču se lahko s tem ponaša lemalokatera stranka.

Nekateri bodo rekli, da je to znakzastarelosti ali nesposobnosti refor-miranja. A motijo se. Prav današnjičas nam kaže, kako so načela edine

tičnega naroda, je naše največje bo-gastvo, saj pomeni svobodo odločan-ja o lastni usodi. Omejevati, zmanjšatiali uničiti to avtonomijo pomeni ome-jevati, zmanjšati ali uničiti pravice lju-di, ki sestavljajo našo narodno skup-nost in s tem del tukajšnje družbe. Karpomeni zmanjšati ali uničiti del tu-

PRI SLAVNOSTNI AKADEMIJI SO SODELOVALI:

Dekliški zbor Bodeča nežaPevka Andrejka MožinaEkipa mladih povezovalcev: Matevž Čotar, Jožica Forčič, Giulia Leghissa, Tanja Peric, AlessandroPočkaj, Matia Premolin, Davide Stolli, Karen Ulian in Liza Terčič

Fotografsko gradivo: Julijan ČavdekVideo: Andrej CimperšekTehnično vodstvo: David Vižintin

Zamisel in koordinacija: Maja LapornikGovorili so: Peter Močnik, Igor Gabrovec in Boris Pahor

kajšnjega bogastva - človeškega, kul-turnega, materialnega.

Prav politične bitke, ki se v zad-njih časih bijejo na področju krajev-nih uprav in njihove avtonomije, sa-mostojnega kakovostnega šolstva teravtonomije kulturnih izbir, dokazu-jejo, kako so imeli prav tisti možje inžene, ki so pred štiridesetimi leti za-grabili tradicijo, ki je že zrasla v

Trstu in se utrjevala v Gorici ter da-li pobudo za neideološko, plurali-stično, demokratično slovenskostranko, odprto vsakemu, ki dobromisli in dobro želi svoji skupnosti.

Izvoljeni predstavniki in voditelji,ki so se v teh štiridesetih letih zvrstilina čelu in v službi slovenske strankein naših ljudi, nesebično ter z velikomero iznajdljivosti in prilagodljivo-sti, tako kot naši volivci, brez katerihdanes ne bi bili tu, so bili, so in bodovelik zgled za naprej. Zgled za novodelo, ki naj bo pluralistično in zave-

zano svetli politični tradiciji našeganaroda, torej od Edinosti pa vse doboja na strani svobode, da bi se šeohranili slovenska beseda in prisot-nost na tem lepem koščku naše zem-lje, ki se razlega in razvija od za-sneženih alpskih dolin preko Rezije inBenečije do Brd, Gorice, Krasa inTrsta ob Jadranu.

Tu smo že trinajst stoletij, v delu in

miru, v iskanju in ponujanju prijatel-jstva ter sprave, ob zahtevi spošto-vanja svojega dostojanstva in pravic.Narod brez jezika, zgodovine, nase-litvenega prostora in svobode priodločanju je obsojen na smrt. Upam,da si tega nihče ne želi, saj bi moral vtem primeru biti naš odgovor trezen, atudi odločen, ker gre za življenje ne-ke človeške skupnosti.

A danes je praznik, zato se mu pre-dajmo! Vsem voščim “en lep večer”in naj živi Slovenska skupnost!

Peter Močnik

AAvvttoonnoommiijjaa nnaaššee nnaarrooddnneesskkuuppnnoossttii jjee nnaajjvveeččjjee bbooggaassttvvoo

Cenjeni gostje, dragi somišljenikiin prijatelji, dame in gospodje, v čast sištejem, da vas lahko kot predsednikstranke Slovenska skupnost najtoplejepozdravim in se vam zahvalim za Vašoprisotnost na tej 40. obletnici deželnezbirne stranke Slovencev v Italiji.

Štirideset let je doba zrelosti, a tu-di energije in izkušenj, sposobnostiprilagajanja novim izzivom in ohran-janja zdravih tradiciji ter dobrih praks.Štirideset let je za politično strankodolgo obdobje, še posebej, če je v temburnem dogajanju znala in zmogla

slovenske stranke v Italiji – demokra-cija, samostojno politično nastopanje,skrb za narod in za družbo - ostalaživa in pomembna. Utapljanje v veli-kih silah večkrat pomeni tudi izgubolastnih smernic, ki se morajo podreditikompromisom. V tem smislu postaja-mo Slovenci le eden od problemov,nismo pa samostojni pri ocenjevanjuposledic politike na našo družbo inpri izbirah javnega nastopanja.

Avtonomija naše narodne skupno-sti, ki je v tem delu Italije avtohtonidel družbe, istočasno pa tudi del ma-

Slavnostne akademije so se udeležili številni ugledni gostje

”Utapljanje v velikih silah večkrat pomeni tudi izgubolastnih smernic, ki se morajo podrediti kompromisom.,

SSLLAAVVNNOOSSTTNNAA AAKKAADDEEMMIIJJAA OOBB 4400--LLEETTNNIICCII DDEEÆÆEELLNNEE SSLLOOVVEENNSSKKEE SSKKUUPPNNOOSSTTIIDECEMBER 2015 SKUPNOST 3•

Spoštovane dame in gospodje, cenjenigostje, dragi prijatelji, najprej seveda dobervečer vsem in hvala, da ste se tu zbrali, daskupaj počastimo prva štiri desetletja stran-ke Slovenska skupnost, samostojne stran-ke Slovencev v Italiji. Stranke, ki je tiste-ga pozno majskega dne leta 1975 pridobi-la svojo naravno deželno razsežnost in stem povezala v celoto številna političnagibanja s Tržaške in Goriške ter jih idejnorazširila še na Videmsko, kjer so naši lju-dje prav tako od vedno, od Čedada do Sv.Višarij, od Benečije do Koroške. StrankaSlovenska skupnost ni nastala kar čez nočin o tem nam lahko marsikaj povejo šte-vilni tudi tu še vedno med nami, takratnitridesetletniki in še mlajši, ki so sredi se-demdesetih let v celoti in s polnimi pljučidojeli pomen združevanja v enoten politi-čni subjekt, ki naj kot tak dopušča in prav-zaprav spodbuja največjo notranjo in zu-nanjo širino. Pojem zbirne stranke je bil vsrcu takratnim protagonistom kot je vsemnam, ki smo danes poklicani, da vodimostranko v tako različnih a vendar vednorazburkanih političnih vodah.

Slovenska skupnost je nastala kot prviprimer združevanja moči. Brez predsod-kov, brez apriornega zapiranja komurkoli.»Skupaj zmoremo!« je bilo rečeno. Od tuime, Slovenska skupnost, ki nima ideolo-ških predznakov in v svoji sintezi, v sam-catih dveh besedah poudari bistvo obstojain političnega sporočila: da smo Slovenci,da smo skupnost. Da v slogi je moč in daskupaj zdržimo pred katerimkoli napadom,da skupaj zmoremo katerikoli podvig. In daskupaj znamo deliti tudi težje trenutke, tu-di poraze, ker v skupnosti je tudi solidar-nost.

vrhove in istočasno na sonce, ki se ob za-tonu spušča v sinjino morja. Na tisto odprtomorje, ki ponazarja svet, ki buta v prista-nišča, skozi katera prihajajo in odhajajoljudje, prihaja in odhaja blago, prihajajo inodhajajo različni jeziki, kulture, vere. In setu srečujejo in vzajemno oplajajo. Od ved-no. Za vedno. Zato smo srečni, da tu živi-mo.

Slovenska skupnost je stranka srečnihljudi. Tudi ko stvari ne gredo najbolje. Da-nes smo se tu zbrali, da skupaj praznujemoprehojeno pot, ki ni bila lahka in ni bila sa-moumevna. A ste jo, smo jo zmogli, ker stein smo verjeli, da hodimo v pravo smer.Smer nam kažejo vrednote, ki so bile skup-ne ustanoviteljem: ohranjanje in razvoj slo-venske pripadnosti, demokracija in social-na pravičnost, solidarnost, politična samo-stojnost. Prav zaradi trdnih temeljev in glo-boko vraščenih korenin je Slovenska skup-nost od vseh strank edina, ki je z istimsimbolom in imenom kandidirala na prvihdeželnih volitvah leta 1964 in je s prav ta-kim simbolom in imenom prisotna v de-

želnem svetu še danes, pol stoletja kasne-je. V tem obdobju je stranka kljubovalatudi izredno zahtevni preizkušnji, nekakšnihoji v puščavi, ko je bila zaradi krivičnegavolilnega zakona kar dva mandata – desetlet izrinjena iz deželnega parlamenta.

Niso bili le deželni svetniki, seveda,temveč predvsem nepregledna skupina ra-

venske skupnosti. In zahvala gre nenazad-nje vsem aktivistkam in aktivistom, ki sopomagali za kulisami, nikoli anonimno,ker vsaka vas ve zanje in mi smo na vse po-nosni, da so bili in so z nami.

Kaj pa danes? Spomini so dragoceni inpomembni. Vendar tu smo, da ponosni napreteklost, obogateni z njenimi izkušnjamigledamo naprej. Gledamo v sedanjost, ki je

polna izzivov, in v prihodnost, ki je polnaupov in tudi neznank. Zgodovina nas uči inpravzaprav poziva, da ne moremo in tudinočemo biti sami. Kot politična strankadelamo v političnem okolju, ki je hvalaBogu pluralno in še vedno kar se da de-mokratično. Naše delo in možnost dose-ganja volilnih in upravnih rezultatov stavečkrat zelo odvisni od političnih navez.Na deželni ravni smo leta 2013 že drugičpotrdili politični in volilni dogovor z De-mokratsko stranko, ki danes –tudi v lučibližnji upravnih volitev- zahteva globokrazmislek in razjasnitev zlasti kar zadevanekatere pomembne strateške izbire na po-dročju volilne zakonodaje in reforme kra-jevnih uprav. Mislim, da je vsem jasno,tudi našim zaveznikom in prijateljem v sa-mi Demokratski stranki, da še zdaleč nizadoščeno potrebi po zaščiti slovenskemanjšine in njene vloge pri soupravljanjunaselitvenega prostora. Kot stranka terito-rija smo pozorni na ohranjanje in pravza-prav na potrebo po utrditvi deželne avto-nomije, ki je vse prej kot na varnem. Pre-pričani smo, da moramo zato utrditi za-vezništvo še najprej na nivoju treh avto-nomnih Dežel alpskega loka, ki z nami de-lijo iste značilnosti. V tem smislu nam jetudi danes dragoceno zavezništvo s stran-

kami narodno-jezikovnih manjšin in avto-nomističnih gibanj od Aoste preko Trentain Bocna vse do Trsta. Širše gledano jestrateškega pomena naše članstvo v Ev-ropski svobodni zvezi političnih gibanj, kiso izraz manjšinskih in avtonomističnihstrank. Na naraščajočo in večkrat objekti-vno upravičeno nezaupljivost ljudi do po-litike, ki dosega že petdesetodstotno volil-no abstinenco (v 70.letih je volilo tudi pre-ko 90-odtokov upravičencev…), odgovar-jajmo z navdušenjem in drznostjo tistega,ki pogumno raziskuje tudi nepoznane po-

ti. Z zanimanjem zato gledamo na obliko-vanje novih političnih subjektov, ki črpajosvoj smisel in vsebine v plemeniti tradici-ji vrednotenja krajevnih značilnosti in av-tonomizma. V stiku s slovensko političnosceno razvijamo prav tako širok odnos inpripravljeni smo na stalno dogovarjanje inoblikovanje skupnih čezmejnih strategij zvsemi strankami, ki hočejo z nami delitislične cilje. Sočustvujemo z institucijami inljudmi naše matične domovine v času tež-ke preizkušnje begunske krize, ki sicer za-deva tudi vse nas. Ne moremo mimo tega,da obsojamo počasnost ali že skoraj ne-gibnost Bruslja, ki mejne države dejanskopušča na cedilu. Zagovarjamo krščanskonačelo bratskega sprejemanja ljudi v po-trebi, ki pa samo po sebi ne more nado-meščati resnega in predvsem usklajeneganačrta za kljubovanje predvidoma zelo dol-gega obdobja migrantske emergence. Pos-večajmo se z umom, srcem in gmotnimisredstvi slovenski šoli v Italiji, saj si na tempolju, boste razumeli, zaigramo jutrišnjopodobo naše skupnosti.

Leto 1975 je bilo za katoliško cerkevSveto leto. Tudi mimo tega je bilo tisto le-to še kar pestro. V zakotnem Osimu sta Ju-goslavija in Italija podpisali sporazum, kije dokončno zapečatil vprašanje meje invse, kar je temu sledilo. V Londonu jeMargaret Thatcher prevzemala vodenjekonservativne stranke, v Madridu je umi-ral diktator Francisco Franco in v Ostii jebil umorjen družbeno aktiven furlanski pi-satelj Pier Paolo Pasolini. Manj mladi sebodo najbrž spominjali, da so Pink Floydiistega leta objavili uspešnico »Wish youwere here«. In šele dvajsetletni Bill Gatesje s par zanesenjaki ustanavljal MicrosfotCorporation. Vsi ti dogodki so tako ali dru-gače vplivali na zgodovino našega prosto-ra, Evrope in sveta. Tako je tudi prvi kon-gres Slovenske skupnosti 24. maja v De-vinu prispeval svoje, da smo to, kar smo.

Takratna mladina je opravila velik korak inverjamem, da so današnji dvajset-tridesetpa tudi štirideset-petdeset letniki lahko kosvsem današnjim izzivom v času, ki je takorazličen in različno zapleten. Pomembnoje, da ne prenehamo s sanjami, da ne opu-stimo idealizma, da se ne ustrašimo novo-sti, da smo pripravljeni na tveganja, daohranimo živ plamen občutka ponosne pri-padnosti neki skupnosti, ki je vredna vse-ga tega.

Naj živi Slovenska skupnost!

Igor Gabrovec

SSlloovveennsskkaa sskkuuppnnoosstt jjee ssttrraannkkaa ssrreeččnniihh lljjuuddii

Deželni tajnik SSk Igor Gabrovec sprejme prof. Borisa Pahorja

”Poosebljali smo načela demokratičnih volitev med Slovenci še preden bi se drugi o tem pogovarjali,

”Ime stranke preprosto pomeni dve stvari: da smo Slovenciin da smo skupnost in kot taki zmoremo katerikoli podvig,

Tukaj smo, pravijo, poldrugo tisočletje.Ali morda tudi več. Tu smo doma, med Al-pami in Jadranom in tu so naši predniki tu-di v najtežjih časih ohranili in razvijali svojjezik, svojo kulturo in identiteto. Razvija-li in predajali vsakemu novemu rodu, nakarlegli v zemljo, ki je zato za vse nas sveta –ker naši dedje počivajo v njej, je zapisal na-brežinski pesnik Igo Gruden, in nas v istemzamahu vabil, da se zanjo, za našo zemljoin za naš prostor, borimo naprej.

Tu smo skupaj z drugimi: Italijani, Fur-lani, Nemci in številnimi drugimi narodi inkulturami, ki prav tako od davnine časov znami delijo ta isti prostor. Ni bilo vednolahko in ni bilo vedno mirno. Kot Sloven-ci vemo, da nismo nikdar napadli, nismotujega osvajali, nismo podjarmili. Morda lezato, ker smo majhen narod. Sam pa radverjamem, da je tako, ker smo miroljubni.Primorci še posebej, saj nam je dano, dalahko z naših domov gledamo zasnežene

jonskih, občinskih in pokrajinskih svetni-kov in svetnic, županj in županov in od-bornikov-odbornic v raznih krajevnih upra-vah in preko njih je stranka prispevala svo-je najboljše moči k rasti in razvoju celot-nega teritorija in širše skupnosti. Vednosmo se preštevali in neštetokrat smo biliuspešni. Poosebljali smo načelo demokra-tičnih volitev med Slovenci, še preden bi sedrugi o tem pogovarjali. Še vedno smo zato in stranka Slovenske skupnosti je lahkonaravni dom temu načrtu. Ali si predsta-vljamo, kakšna bi bila še danes slovenskapogajalska teža, ko bi se predstavljali sskupnim političnim nastopom vseh Slo-vencev v Italiji in se kot taki povezovali zostalimi? Južni Tirolci nas nekaj učijo!

Na tem mestu naj se zahvalim tudivsem našim ljudem, blizu tisoč jih je, ki sov desetletjih kandidirali in torej izpostavi-li svoj obraz, ime in priimek, svoj ugled insvojo zgodovino na kandidatnih listah Slo-

SSLLAAVVNNOOSSTTNNAA AAKKAADDEEMMIIJJAA OOBB 4400--LLEETTNNIICCII DDEEÆÆEELLNNEE SSLLOOVVEENNSSKKEE SSKKUUPPNNOOSSTTII4 DECEMBER 2015• SKUPNOST

Marko Brajnik Mario Brescia

Karlo BrescianiHadrijan Corsi

Benjamin ČernicBranko Černic

Ivan ČernicRemo Devetak

Dominik Humar Simon Komjanc

Carlo Mucci Damjan Paulin

Izidor PrinčičBernard Špacapan

Božidar TabajMarjan Terpin

Alojz Debelis Rafko DolharAleksander FurlanEdvard Krapež Joško Gruden Ivo Jevnikar Sergij MahničMarij MaverSergij PahorRobert Petaros Sergij PetarosBoris Slama Aldo Štefančič Danilo ŠavronDrago ŠtokaAntek TerčonAlojz Tul

Slovenska skupnost je ob svoji štiridesetletnici podelila posebna priznanja članom, ki so v njej aktivni od samega začetka. Na plaketah piše, kar je bi-stveno: Slovenska skupnost izreka priznanje in zahvalo za nesebično in požrtvovalno štiridesetletno delo v korist narodnostnih pravic Slovencev v Italiji.

UUttrriinnkkii iizz pprreebbrraanniihh pprriiččeevvaannjj oo SSSSkk,, nnjjeennii vvllooggii,, ssmmiisslluu,, vvsseebbiinnii“Politika je kot kolo, ki se stalno vrti in to vrtenje se nikoli ne konča. V vrtin-

cu tega kolesa deluje tudi naša stranka, ki je majhna a trdoživa. Od vedno so jo mar-sikateri že poskusili vreči s tega kolesa, a so z njega prej že popadale vse ostalestranke, tako da se na njem vrtimo od nekdaj le še Südtiroler Volkspartei, UnionValdôtaine in mi, kot tri najstarejše stranke v Italiji! Delamo na tem, da se čim veččasa nahajamo na zgornjem delu, kjer se vidi in je varno. Zato naj si nihče od ko-legov ne misli, da če nam je na trenutek težje, je že vsega konec - politika se vrtikot kolo in se ne ustavi nikoli.

Manjšinska stranka, načeloma, bi morala vedno biti dogovorjena z vsakokrat-no vlado in v koaliciji z le-to. V naši manjšini pa prevladuje povsem zgrešeno mnen-je, da moramo biti vedno in izključno tam, kjer je glavnina levice. Vem, da vse,kar diši po desnici, zaradi fašizma in povojne politične zgodovine desnega blokav Italiji, ni lahko “prebavljivo” za našo narodno skupnost. Če pa pogledamo dej-stva, ne le besede, se današnja levosredinska vlada do nas obnaša kot tipična de-snosredinska vlada: volilni zakon: nič; reforma senata: nič; šolska reforma: drob-tinice; na deželni ravni enaka vlada: uničenje upravne avtonomije naših občin; ogre-vajo se še za metropolitansko občino v Trstu. Politične posledice naših zgodo-vinskih travm so razumljive, a nevarni so tudi “zavezniki” glede na to, kaj dejan-sko so in kaj počenjajo z nami! Pri sklepanju volilnih povezav in koalicij mora to-rej Slovenska skupnost vedno imeti odprtih več opcij. To pa deluje, ko smo sa-mozavestni, ko nimamo strahu, ko nam je timor reverentialis le še spomin otroštva”.

(Dolgoletni deželni tajnik Damijan Terpin)

“Naše vztrajno, sila potrpežljivo in nemalokrat težavno delo za enotno sloven-sko politično stranko je začelo na pomlad 1975 kazati prve vide sadove in 1. mar-ca 1975 je prišlo do ustanovitve Slovenske skupnosti na Goriškem.

Posebno med mladimi se je na Tržaškem in Goriškem ustvarilo tako konstruk-tivno vzdušje, da smo se zares iz dneva v dan vedno bolj čutili eno in isto: Slovenskaskupnost pač! Struje so vedno bolj bledele, starejša generacija pa je vedno bolj čuti-la, da je prišel čas, ko mora vajeti zamejske politike pustiti v roke mlajšim gene-racijam. Nič več ni bilo govora o liberalcih, demokratih, neodvisnih v naših vrstah,ampak le o zares enotni Slovenski skupnosti. Rojstvo edine slovenske stranke v Ita-liji, v katero naj bi v prihodnosti – ni važno, če bo to bližnja ali daljna prihodnost- stopili vsi Slovenci, tudi socialisti in komunisti, je bilo pred nami.”

(o Prvem deželnem kongresu takratni deželni tajnik Drago Štoka)

“V matični Sloveniji je volja biti gospodar na svojih tleh izbojevala svobodnoin neodvisno slovensko državo. Mednarodno priznanje je bilo velika zmaga slo-venstva in demokracije. Naša stranka ima zadoščenje, da je skušala po svojihmočeh sodelovati v tem velikem skupnem zgodovinskem procesu. Vključili smose v prvo svobodno volilno kampanjo v Sloveniji na strani tistih, ki so zagovarja-li demokracijo in suverenost. Zadovoljni smo, da demokratično izvoljena sloven-ska oblast izkazuje veliko pozornost do naših življenjskih vprašanj. Na ta kongressmo povabili kot goste predstavnike vseh slovenskih parlamentarnih strank. Ma-tica ima pravico in dolžnost, zapisano tudi v ustavo, prejšnjo in sedanjo, da si pri-zadeva za naše pravice. Zato smo tudi pod prejšnjim režimom opozarjali oblasti nanaše probleme in pričakovali od njih diplomatsko in moralno podporo, po drugistrani pa smo zahtevali, da se odpravi neenakopraven odnos do ljudi v zamejstvu.”

(deželni tajnik Ivo Jevnikar na 7. deželnem kongresu 8. februarja 1992)

“Prebivalec Furlanije Julijske krajine, ki je ita-lijanski državljan, a pripadnik jezikovne manjšine,se bo počutil kot doma, če bo na pročelju deželnepalače videl njeno oznako tudi v svojem jeziku...Skušam se namreč vživeti: ko bi jaz živel na drugistrani meje, bi - recimo mene, Slovenca živečegav Kopru - mogoče nekoliko motil napis tudi v ita-lijanščini. Ne vem, če bi me. Vsekakor pa bi razu-mel, da je na jezikovno mešanem območju prav, dapride do izraza, kdor tam živi. Večjezičnost, dragiprijatelji, je po mojem mnenju danes v resnici re-surs, resnična priložnost, pravo bogastvo, ključ za

razumevanje vseh teženj. Sprašujem se, zakaj tak strah. Zakaj, koga in česa se kdoboji, kaj je ogroženo – na to vprašanje ne bom dal odgovora, ker ga nimam. Po-sebnost naše dežele nista samo Furlanija in Trst, posebnost je v vseh značilnostih,ki jih želijo delavni in pozitivni ljudje prenesti na svoje otroke, da bi na svojskihosnovah kulture, jezika, socialne pripadnosti in omike gradili boljše medčloveške,medkulturne in, ko je potrebno, tudi medetnične odnose.”

(Mirko Špacapan v Deželnem svetu FJk leta 2005)

“Slovenci v Italiji bi morali zdaj, v tej svoji tranziciji, usmerjati svoje naporezlasti v tri temeljne smeri. V prvi vrsti bi se morali zavzemati za doslednejše uvel-javljanje načel in metod demokracije v življenju naše skupnosti. Nadalje bi si mo-rali prizadevati za večje spoštovanje vlog, za večjo strokovnost in torej tudi za večjospecializacijo na vseh ravneh. Naposled pa bi morali prerasti tako gledanje, po ka-terem je narodnost nekaj drugotnega v politiki. Najprej več demokracije, torej!”

(deželni tajnik Martin Brecelj, na 9. deželnem kongresu 22. februarja 1997)

IT52K0892802201010000008300Zadružna kraška banka

Uredniøtvo in uprava: TTRRSSTT,, UUlliiccaa GG.. GGaalllliinnaa 55SSKKUUPPNNOOSSTT -- Reg. na sodiøœu v Trstu dne 22. januarja 1977, øt 509. Odgovorni urednik Alojz Tul.

Izdaja druøtvo Skupnost. Poøtni tekoœi raœun: 14739346Tiska GGrraaffiiccaa GGoorriizziiaannaa ss..aa..ss.., Ulica Anton Gregorœiœ 18, 34170 Gorica, tel. 0481.22116