Statisti~ki sistem na Republika Makedonija: Globalna ocenka

16 juli 2001

PREDGOVOR. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 REZIME. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 A INSTITUCIONALNA POSTAVENOST. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1. Zakonska osnova . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

1.1. Zakon za dr`avna statistika . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10 1.2. Druga legislativa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11 1.3. Sovet za statistika, Programa za statisti~ki istra`uvawa,

me|uministerski konsultacii, konsultacii so korisnicite . . . . 13 1.4. Za{tita na nezavisnosta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 1.5. Doverlivost i za{tita na podatocite . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18

2. Nacionalen statisti~ki sistem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.1. Principi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 2.2. Struktura na sistemot, obezbeduva~i na oficijalna statistika i

relaciite me|u DZS i drugite obezbeduva~i . . . . . . . . . . . . . . . . . 22 2.3. Povrzanost so institutite za istra`uvawe i univerzitetite . 25 2.4. Povrzanost so stopanstvoto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .25 2.5. Proizvodite i politikata na diseminacija . . . . . . . . . . . . . . . . .26 2.6. Odnosi so centralnata Vlada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .32 2.7. Odnosi so lokalnite vlasti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 2.8. Pristap do administrativnite dosieja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .34

3. Opis na DZS . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

3.1. Misii, interni organizacii (vklu~uvaj}i gi i regionalnite zavodi) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .36

3.2. Planirawe, programirawe i utvrduvawe na prioriteti . . . . . . . 37 3.3. Kontrola na kvalitetot vo site aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . 39 3.4. Finansirawe i buxet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 41 3.5. Personal, potreba od personal i obuka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 3.6. Informati~ka tehnologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 47 3.7. Vnatre{en monitoring na implementacijata . . . . . . . . . . . . . . . . . 49 3.8. Nadvore{en kredibilitet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . 50

4. Infrastruktura na statistikata . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 52

4.1. Klasifikacii . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52 B. TEHNI^KI DEL: KAPACITET ZA PRODUKCIJA NA STATISTIKATA VO RAZLI^NI OBLASTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53 1. Procena na vkupniot kapacitet . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .53

2

2. Kapacitet za organizirawe i sproveduvawe na popisi . . . . . . . . . 54 3. Kapacitet za produkcija na godi{ni statistiki za naselenieto po

Popisot na naselenieto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .55 4. Kapacitet za sproveduvawe na anketi za doma}instvata . . . . . . . .55 5. Kapacitet za sproveduvawe na anketi za stopanstvoto . . . . . . . . . 60 6. Kapacitet za produkcija na podatoci za aktivnostite vo javniot

sektor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 62 7. Kapacitet za produkcija na zemjodelski statistiki . . . . . . . . . . . .64 8. Kapacitet za produkcija na monetarna i finansiska statistika i

statistika na platen bilans . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 65 ANEKSI Aneks 1: Organizaciona mapa na Dr`avniot zavod za statistika Aneks 2: Zakon za dr`avna statistika Aneks 3: Zakon za Popis na naselenieto, stanovite i doma}instvata Aneks 4: Lista na sprovedeni anketi Aneks 5: Personal vo statistikata Aneks 6: Plan na publikacii Aneks 7: Osnovna statistika za Makedonija Aneks 8: Pregled na buxetot Aneks 9: Lista na proekti Aneks 10: Master strate{ki plan (so osnovno kredo) Aneks 11: Programa za prvata misija Aneks 12: Programa za vtorata misija

3

PREDGOVOR Globalnata evaluacija na Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija be{e realizirana od strana na g.Heinrih Brunger od Federalniot zavod za statistika na [vajcarija, vrz osnova na potpi{aniot dogovor pome|u ovaa institucija i EUROSTAT. Evaluacijata be{e fokusirana na definirawe na aktuelnite sostojbi vo Dr`avniot zavod za statistika, na statisti~kiot sistem kako celina, na nivnite soodvetni institucionalni okolnosti i okru`uvawe (institucionalni aspekti), na kapacitetot na statisti~kiot sistem, kako i na glavnite subjekti koi na soodveten na~in obezbeduvaat navremeni, a`urni, fakti~ki i relevantni podatoci na korisnicite (infrastrukturni aspekti). Detalnite analizi na specifi~nite statistiki, kako {to se nacionalnite smetki ili pak CPI vo pogled na nivnata usoglasenost so preporakite na EU, ne bea del od ovaa misija, no, kako i da e, izve{tajot vo delot B sodr`i evaluacija, vo op{ta smisla, na dadenata oblast, za toa dali osnovnite elementi za produkcija na izleznite podatoci, soodvetno na barawata od EU, vo momentov se dobro postaveni ili pak naskoro }e bidat. Za ovaa evaluacija se koristeni materijalite dostaveni od Edinicata A-5 od EUROSTAT, kako i od Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija pred da se sprovede prvata misija, osobeno Zakonot za dr`avnata statistika, Programata za statisti~ki istra`uvawa 1998-2002, Master-strate{kiot plan i Statisti~kiot godi{nik na CD, so koncizno metodolo{ko objasnuvawe za sekoja posebna oblast. Bea realizirani dve misii ( 19-23 mart i 23-27 april, 2001 godina), so cel da se opfatat i diskusiite so menaxmentot i personalot vo DZS kako i so pretstavnicite na drugite proizvoditeli na oficijalna statistika, da se posetat tri regionalni oddelenija na DZS i da se prilo`i dopolnitelen materijal koj }e se odnesuva na Izve{tajot. Misiite ne vklu~uvaa razgovori so krajnite korisnici nadvor od ramkite na DZS. Po ovie dve misii, no pred da se finalizira Izve{tajot, be{e izvr{ena promena na direktorot na DZS, pri {to nacrt-verzijata na finalniot Izve{taj be{e diskutirana i so noviot direktor. Od strana na direktorot, Izve{tajot be{e odobren na 9 juli 2001. Pri sproveduvaweto na ovaa zada~a ekspertot ima{e ogromna pomo{ od personalot na DZS koj odli~no gi podgotvi misiite i gi organizira{e samite sesii i diskusii i koj{to navremeno gi dostavuva{e site potrebni informacii vo vrska so menaxmentot i za ostanatiot personal. Sekoj participira{e vo diskusiite po svoja `elba, mnogu aktivno i so dobra smisla za humor bez ogled na obemnata i te{ka rabota i bez ogled na isklu~itelnata sostojba vo koja se nao|a{e zemjata za vreme na prvata poseta. Za vreme na vtorata poseta be{e vklu~en i menaxmentot vo diskusiite za odlo`uvawe na Popisot na naselenie. Bez nivnata

4

sorabotka i pridones, i bez simultaniot prevod za vreme na diskusiite, nema{e da bide mo`no sproveduvaweto na misijata za tolku kratko vreme. Osobeno im se zablagodaruvam na site lu|e od DZS za nivniot topol pre~ek i za sevkupnata pomo{ {to ja obezbedija.

5

REZIME 1. Makedonskiot sistem za oficijalna statistika go so~inuvaat 10

subjekti. Dr`avniot zavod za statistika na Republika Makedonija (ponatamu vo tekstot Dr`aven zavod za statistika ili DZS) e glaven subjekt. Vo ovaa smisla, spored sega{nata Programa za statisti~ki istra`uvawa, postojat 9 drugi tela avtorizirani da izvr{uvaat statisti~ka rabota koja{to e okvalifikuvana kako oficijalna, pri {to najva`na e Narodnata banka na Republika Makedonija ( ponatamu vo tekstot, Narodna banka). Buxetot na DZS opfa}a 0,191 % od vkupniot buxet na Vladata vo 2000 godina. Personalot na DZS broi 263 lica vo 2001 godina. Za drugite tela ne se dostapni informaciite za nivniot personal. Sistemot mo`e da se okvalifikuva kako relativno centraliziran.

2. DZS ima dolga tradicija. Makedonija be{e prvata od porane{nite republiki na Jugoslavija koja{to vospostavi Zavod za statistika po Vtorata svetska vojna. Za razlika od zemjite od Var{avskiot pakt,statisti~kiot sistem na porane{na Jugoslavija be{e poznat po visokiot kvalitet i seopfatnosta na negovata demografska i socijalna statistika i negovite bliski vrski so naukata i istra`uvawata na univerzitetite. Od periodot na osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina, DZS kontinuirani ja ostvaruva{e svojata rabota bez pogolemi zastoi i ottoga{ pravi ogromni napori za transformacija na svoite metodi i krajnite rezultati kon potrebite na novite sostojbi, osobeno preku vospostavuvawe na statistiki za pazarnata ekonomija i nacionalnite smetki, a vo soglasnost so najnovite internacionalni standardi.

3. Statisti~kiot sistem ima moderni zakonski osnovi vo Zakonot za

dr`avnata statistika od 1997 godina. Doneseni se i posebni zakoni za popisite. Statisti~kite aktivnosti treba da bidat bazirani na petgodi{nata Programa usvoena od Vladata koja godi{no se a`urira. Site to~ki od Programa za statisti~ki istra`uvawa na DZS sekoja godina se usoglasuvaat so potrebite na korisnicite, so EU Acquis i mo`nostite za racionalizacija (na primer, zamenuvawe na celosnata pokrienost so primerok). Paralelno so ova, DZS razvi op{t Master-strate{ki plan za periodot od 1999 do 2005 koj postepeno }e bide sproveduvan so tekovno godi{no a`urirawe na sega{nata pove}egodi{na programa i }e bide osnova za vospostavuvawe na slednata petgodi{na programa (2003-2007).

4. Zakonot za statistika gi smeta za mnogu zna~ajni i gi stava na visoko

mesto fundamentalnite principi na OON za oficijalna statistika

6

koi se i integrirani kako zakonski odredbi. Aktivnostite vo DZS se sproveduvaat so striktno po~ituvawe na ovie principi.

5. DZS e profesionalna institucija so tvrd menaxment i so

visokostru~en kadar koj e odli~no motiviran i pokraj niskite primawa vo sporedba so drugite delovi na administracijata i nekoi privatni sektori. Vo pogled na menaxmentot i upotrebata na IT, DZS e ~ekor ponapred od drugite delovi na dr`avnata administracija, so {to vo bliska idnina }e se nadmine jazot iniciran od MMF. Ovoj status dozvoluva DZS da bide isklu~ok, kako edna od malkute dr`avni institucii, vo odnos na mo`nosta za vrabotuvawe na personal, kako i so mo`nosta da se iskoristat dobivkite od proda`bata i uslugite, kako i fondovite od internacionalnite organizacii, za finansirawe na aktivnostite od Programa za statisti~ki istra`uvawa. DZS gi implementira{e pove}eto od preporakite za menaxment ekspertiza vo 1998, finansirana od EU.

6. Direktorot na DZS e nazna~en od Vladata. Direktorot ima rang na

minister, no ne e ~len na Vladata. Toj dostavuva izve{tai do Vladata preku Premierot. DZS e visoko respektiran od strana na javnosta i od Vladata kako institucija koja proizveduva i vr{i diseminacija na to~ni podatoci.

7. DZS sproveduva golem broj na anketi ( 290 vo 2001 god. od koi 66% se

odnesuvaat na ekonomskite oblasti) i ima pristap do administrativnite podatoci, kako na primer za potrebite za statistikata na nadvore{nata trgovija i fiskalnite podatoci od Upravata za javni prihodi. Oblasti koi se nadvor od odgovornostite na DZS se: monetarna, finansiska i statistika na platniot bilans (Narodna banka), statistika na zdravstvoto, osven za mortalitet, javni finansii i pove}eto od statistikata za `ivotna sredina. DZS e odgovoren za nacionalnite smetki i mora da gi verificira site statistiki vklu~eni vo vladinite dokumenti kako i site onie podatoci dostaveni do internacionalnite organizacii. Vo momentot, DZS e odgovoren za zada~i von oficijalnata statistika koi se od administrativna priroda i se odnesuvaat na registrite. Kako najva`na od ovie zada~i e Administrativniot registar na delovni subjekti. Ovie zada~i vo bliska idnina }e bidat prefrleni na drugi tela.

8. DZS ima visok stepen na poznavawa na metodologiite na

oficijalnata statistika i internacionalnite standardi, osobeno onie koi se odnesuvaat na EU Acquis. DZS se zalaga za regionalna sorabotka i za razmena na svoite mislewa i iskustva so drugite zemji od regionot.

9. Kapacitetot za produkcija na relevantni, navremeni i to~ni

statistiki e na nivo na prose~na zemja-~lenka na EU, na poleto na

7

demografijata, ekonomijata i site onie oblasti od socijalnata statistika za koi DZS e odgovoren. DZS e gord {to mo`e da odgovori na zgolemeniot broj barawa na EU (EU acquis i nezadol`itelnite barawa spored Programata za statisti~ki istra`uvawa na EU), vklu~uvaj}i gi ovde i slo`enite barawa kako {to e PRODCOM. Eksplicitna strate{ka cel na DZS e kontinuirano da go prodol`i ovoj proces na adaptacija, so cel, statisti~kite obvrski od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija pome|u EU i Republika Makedonija koj e potpi{an vo april, 2001, da bidat usoglaseni bez nikakvi pote{kotii. Vo soglasnost so Master-planot, do 2006 godina bi trebalo da se postigne kompletnata usoglasenost so barawata na EU.

10. DZS ima visoko nivo na fleksibilnost za prilagoduvawe na anketite

i izleznite rezultati i vo pogled na relokacija na personalot i na finansiskite resursi kon celite na programata. Visokiot me|unaroden standard na izleznite edinici se odrazuva i vrz osnova na faktot {to R. M }e bide prvata zemja od ju`niot del na Balkanot koja }e bide potpisnik na Specijalniot standard za diseminacija na podatoci na MMF,(SDDS), od vtorata polovina na 2001.

11. Sekako, postojat nekolku aktivnosti vo ramkite na DZS koi treba da

se zajaknat, ne tolku poradi nemo`nosta da odat vo ~ekor so potrebite na korisnicite, tuku zaradi navremena podgotovka na sistemot za idni predizvici, osobeno so kompletno usoglasuvawe so barawata na EU i zgolemuvaweto na potrebite na korisnicite vo modernoto informaciono op{testvo. Glavni to~ki se slednive: • Pogolemo vklu~uvawe na indikatori i analiti~ki komentari vo

krajnite rezultati; • Mo`nost za pristap do sé pogolemiot broj na oficijalni

statistiki, preku databaza dostapna za site preku Internet; • Voveduvawe na statisti~kiot deloven registar so cel toj da stane

temel na delovnite anketi i da postigne kompletna soglasnost so relevantnite regulativi na EU;

• Voved na sistemot za presmetka na tro{ocite na nivo na programskite to~ki;

• Vospostavuvawe na ramka na primerok za anketi za doma}instvata koja lesno mo`e da se a`urira pome|u popisite 2001 i 2011.

12. Ponatamu, DZS mora da gi ispolni prerogativite garantirani so

Zakonot za dr`avna statistika, kako lider na statisti~kiot sistem, preku poaktivno dejstvuvawe, postavuvawe na standardi i kontroliraj}i dali kon niv se pridr`uvaat i drugite proizvoditeli. Dokolku se javi potreba, ne treba da se vozdr`uva da prezeme inicijativa i nadvor od svoeto pole na dejstvuvawe, so cel da se osiguri deka site proizvoditeli na oficijalni statistiki rabotat vrz osnova na isti principi i koristat ista terminologija. DZS treba da se osiguri deka oficijalnite statistiki }e dobijat soodvetno nivo

8

na vnimanie i deka korisnicite dobivaat oficijalni statistiki kako kategorija na avtoritativen izvor od razli~ni proizvoditeli, no koi gi sledat istite pravila i standardi koi se jasno distancirani od drugite kategorii na informirawe.

13. Druga prioritetna oblast na dejstvuvawe kade {to DZS sorabotuva so

drugite javni tela, e implementacijata na delot od Zakonot za dr`avna statistika koj se odnesuva na pristapot do administrativnite podatoci za statisti~ki celi. Pristapot ne e dozvolen vo praktika, bidej}i drugite javni tela baraat simetri~en pristap do bazite na DZS, koj vidlivo bi ja naru{il statisti~kata doverlivost. Napredokot vo ovaa oblast vo golema merka zavisi od promocijata na jasnata politikata na DZS vo vrska so statisti~kata doverlivost pri sobiraweto na podatocite, nivnata obrabotka, skladiraweto i diseminacijata i da se objasni asimetri~niot karakter na razmenata na podatoci pome|u DZS i drugite javni tela ( t.n. ednonaso~en princip).

9

Statisti~ki sistem na Republika Makedonija: Globalna procena A Institucionalna postavenost 1 Zakonska osnova 1.1 Zakon za dr`avnata statistika 1.Oficijalnata statistika na Republika Makedonija e definirana vo Zakonot za dr`avnata statistika objaven vo "Slu`ben vesnik na R.Makedonija" br.54, 1997 (ponatamu vo tekstot Zakon za statistika). Zakonot za statistika ima 62 ~lena. Lesno e dostapen na makedonski i angliski jazik preku WEB-stranicata na DZS. Zakonot vsu{nost gi prenesuva fundamentalnite principi na oficijalnata statistika na OON ( koi ja formiraat i osnovata na Regulativata na Sovetot na EU 322/97 za statistika na zaednicata, a se spomenati i vo ~lenot 285 na Amsterdamskata povelba), vo zadol`itelna zakonska odredba koja e posebno stroga vo odnos na statisti~kata doverlivost. Pome|u proizvoditelite na oficijalna statistika, DZS e edinstven koj e posebno naglasen i negovite dol`nosti i kompetencii se detalno izlo`eni. Spored Zakonot za dr`avnata statistika, pove}egodi{nata programa za oficijalna statistika treba da bide usvoena od Vladata, vo koja mora da bidat navedeni site podatoci dobieni od statisti~kite aktivnosti, kako i site izlezni rezultati od relevantnite aktivnosti na oficijalnite statistiki, kako {to se nacionalnite smetki koi ne se direktno povrzani so pribiraweto na podatoci . Edinstven isklu~ok se Popisot na naselenieto, doma}instvata i stanovite ( prethodno planiran da se sprovede vo maj 2001, a sega prezaka`an za oktomvri, 2001), i Popisot na zemjodelstvoto ( planiran za 2002) koi iako spomenati vo pove}egodi{nata programa, se regulirani so zakon. Statisti~kata programa vklu~uva i aktivnosti na oficijalnite statistiki koi se sproveduvaat od " drugi ovlasteni tela" osven DZS, no ovie tela se samo spomenati vo Programa za statisti~ki istra`uvawa i ne se na nivo na Zakonot za dr`avnata statistika (koj dozvoluva fleksibilnost vo ovoj pogled).Statisti~kiot zakon naglasuva deka DZS " treba da bide stru~na i nezavisna administrativna institucija ". Procena: 2.Po detalnite analizi na Zakonot za dr`avnata statistika, mo`e da se ka`e deka toj e na isto nivo so standardot na modernata statisti~ka legislativa za oficijalni statistiki vo demokratija so slobodna pazarna ekonomija. So svoite 62 ~lena sekako e detalen, no ne e premnogu strog vo pogled na obezbeduvaweto fleksibilnost pri

10

prilagoduvaweto na statisti~kite aktivnosti kon novite pobaruvawa. Edinstvena zabele{ka na Zakonot e delot vo koj{to e reguliran statusot na DZS vo ramkite na dr`avnata administracijata (me|utoa, ova, vo odreden stepen, e prezemeno od Zakonot za organizacija i operacionalizacija na dr`avnata administracija, za {to treba da se vidi poglavjeto 1.2), i institucionalnata za{tita na nezavisnosta. DZS e mo{ne ekspliciten vo implementacijata na odredbite na Zakonot vo svoite aktivnosti. Postojat pokazateli deka ova ne e slu~aj so ostanatite avtorizirani proizvoditeli.Tokmu poradi ova, DZS planira da izvr{i procena na stepenot na implementacija na Zakonot vo vtorata polovina na 2001 godina, osobeno vo odnos na kapacitetot na ostanatite nadle`ni tela koi dejstvuvaat kako proizvoditeli na oficijalni statistiki, kako i za utvrduvawe na granicite na opfatnosta na oficijalnite statistiki vo odredeni nadle`ni oblasti. Vrz osnova na sega{nata procena, se o~ekuva deka promenite koi se potrebni mo`at da se sovladaat vo ramkite na implementacijata na Zakonot za dr`avnata statistika ( niz slednata petgodi{na programa), no bez formalni izmeni vo samiot Zakon vo bliska idnina. 1.2 Druga legislativa 3.Drugi zakoni koi se relevantni za oficijalnite statistiki, se slednive: • Zakon za Popis na naselenieto, doma}instvata i stanovite 2001 vo

R.Makedonija ( "Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br.16/2001), • Zakon za organizacija i operacionalizacija na dr`avnite

administrativni organi ( "Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 58/2000),

• Zakon za za{tita na individualnite podatoci ("Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 12/1994),

• Zakon za Narodnata banka na R.Makedonija ( 1992 god. so razli~ni amandmani).

4. Postoi edno ponisko nivo na legislativa donesena od Vladata. Ovie akti, otkako prethodno bile predlo`eni od DZS, se usvoeni od Vladata. Primeri za takvi akti se: • Programata za statisti~ki istra`uvawa za periodot 1998-2002 (

"Slu`ben vesnik na R. Makedonija" br. 64/97), • Nacionalna klasifikacija na dejnosti- NKD Rev.1 ( "Slu`ben vesnik

na R. Makedonija "br. 7/98).

5.Zakonot za Popis vo odredeni delovi e mo{ne detalen vo pogled na sodr`inata i organizacijata, no ova se objasnuva so izmenite vo konceptot na populacijata vrz osnova na Popisot 1994 i zna~eweto na rezultatite vo pogled na etni~kata pripadnost. Doverlivosta e mo{ne jasna: podatocite od Popisot ne smeat da se iskoristat za a`urirawe na

11

administrativnite registri (osven za statisti~kite registri na DZS). Sobiraweto na podatocite }e se vr{i so pomo{ na vnimatelno selektirani i obu~eni popi{uva~i koi treba da go poka`at svoeto ovlastuvawe. Listata na vklu~enite varijabili gi sledi preporakite na OON/EKE. Postojat utvrdeni krajni rokovi vo Zakonot vo pogled na objavuvaweto na rezultatite. Zakonot ja ovlastuva Dr`avnata popisna komisija za site organizacioni raboti ( metodolo{kite pra{awa }e se razgleduvaat vo istoto telo vo koe{to se razgleduvaat i drugite sferi na oficijalnata statistika - Statisti~kiot sovet (vidi pod 1.3)). 6.Zakonot za organizacija i rabota na administrativnite organi dava dopolnitelni detali za statusot na DZS vo sporedba so drugite tela na administracijata. DZS e naimenuvan kako "administrativna organizacija" so {to se definira kako eden od organite " vospostaveni da izvr{uvaat specifi~ni zada~i koi baraat aplikacija na ekspertski metodi i soodvetni administrativni zada~i". DZS e odreden so kapacitet na zakonski entitet. Istiot status im e daden samo na Dr`avniot arhiv i na Dr`avniot katastar i toj pomaga profesionalnata i nepoliti~kata priroda na DZS da e jasno vidliva. 7. Zakonot za doverlivost }e bide izlo`en i op{to diskutiran vo poglavjeto 1.5. 8. Zakonot za Narodnata banka ne ja spomenuva statistikata vo kontekst na rabotata na Narodnata banka. Statisti~kite aktivnosti na Narodnata banka isklu~itelno se bazirani na Zakonot za dr`avnata statistika i na Programata za statisti~ki istra`uvawa. Procena na dopolnitelnite zakoni 9. Zakonot za Popis ne poka`uva nikakva razlika vo pogled na negovata su{tina vo odnos na Zakonot za dr`avnata statistika, nitu pak vo odnos na fundamentalnite principi na OON. 10. Zakonot za organizacija i rabotewe na dr`avnite organi go razjasnuva statusot na DZS do odredeno nivo. No, kako i da e, ne postoi nitu eden ~len vo ovoj Zakon koj go za{tituva DZS od politi~ko vlijanie preku ograni~uvawe na mo}ta na institucijata od povisok stepen (Vlada) poinaku, otkolku {to toa e propi{ano vo ramkite na postoe~kite zakoni. Javniot sektor vo bliska idnina }e pretrpi va`ni strukturni promeni kako rezultat na predlo`enata iscrpna reforma od strana na MMF koja zapo~na ovaa godina i verojatno }e predizvika potreba da se izvr{at nekoi va`ni promeni na ovoj Zakon. Ova treba da se sfati kako mo`nost da se podobri institucionalnata polo`ba na DZS ( vidi to~ka 1.4.)

12

1.3. Sovet za statistika, Programa za statisti~ki istra`uvawa, me|u-ministerski konsultacii, konsultacii so korisnicite 11.Zakonot za dr`avnata statistika specificira deka pove}egodi{nata programa treba da pokrie period od pet godini, so godi{ni a`urirawa. Ovaa struktura bila prezemena od vremeto na porane{na SFRJ, no so va`na izmena - usvojuvaweto na programata ne e pove}e zada~a na Parlamentot, tuku na Vladata. Sega{nata petgodi{na programa go pokriva periodot od 1998 - 2002, a be{e usvoena od strana na Vladata vo 1997 godina,t.e. nabrgu otkako Zakonot za dr`avnata statistika stapi vo sila. Ovaa Programa dosega e a`urirana edna{, a a`uriraweto za 2002 godina e vo podgotovka. 12.Vo sega{nata forma, Programata za statisti~ki istra`uvawa e samo lista na podatoci za aktivnostite povrzani so istra`uvawata, ili so koristewe na administrativni izvori na podatoci, da bide sproveduvana od razli~ni tela. Isto taka se navedeni i nekoi drugi statisti~ki aktivnosti, kako na primer BDP ili analiti~kite rezultati doneseni od ovie tela. Del od Programata koja se odnesuva na publikaciite, utvrduva koi rezultati se smetaat za oficijalni i mora da se dostapni za site (vo granici na edna kopija po korisnik). 13.Onamu kade {to Petgodi{nata programa nema odredena vrska so soodvetni izvori na sredstva , godi{nite a`urirawa imaat, barem {to se odnesuva za DZS. Tie se doneseni od strana na Vladata vo septemvri zaedno so buxetot na DZS za narednata godina. Ova e fakti~ki pove}e od statutarna vrska koja se po~ituva od strana na Vladata. Za drugi detali vo vrska so buxetot, vidi to~ka 3.2. Na nivo na Parlament, ovaa vrska ne e pove}e mo`na, bidej}i samo buxetot, a ne i Programata za statisti~ki istra`uvawa se diskutira na najvisoko nivo. Na nivo na ministerstva, buxetot na DZS se odreduva od strana na Ministerstvoto za finansii i od usvojuvaweto na Zakonot, predlozite od strana na DZS sekoga{ se prifateni od strana na Vladata i Parlamentot, bez da pretrpat izmeni. Bi bilo sprotivno na pravilata na Vladata, dokolku vo diskusija na nivo na Vlada, minister bi predlo`il amandman za predlo`enata godi{na programa, bez da obezbedi prethodna soglasnost od DZS. 14.Pred da se dostavi do Vladata, godi{nite a`urirawa se diskutiraat na Sovetot za statistika koj dava formalno mislewe za niv. Sovetot za statistika e telo za oficijalnata statistika eksplicitno nazna~en vo statisti~kiot dogovor. Negovite ~lenovi se nazna~eni od Vladata. Prviot Sovet za statistika be{e nazna~en vo soglasnost so noviot Zakon vo 1998 i ima 13 ~lenovi (vklu~uvaj}i go i pretsedatelot), od koi 5 (i pretsedatelot) se od oblasta na istra`uvaweto, 3 se ~lenovi na

13

Parlamentot,tri ~lena se od Vladata ili soodvetni javni tela kako NBM i dva pretstavnika od delovnata zaednica. Nema pretstavnici od trgovskite unii nitu od NVO. Negovata uloga, so respekt kon Programata (i ostanatite celi navedeni vo Zakonot za statistika) e ~isto sovetodavna. Praktika e site predlozi od DZS {to treba da se podnesat do Vladata, prvo da se dadat na Sovetot za statistika na mislewe, kako {to e na primer Nacrt-zakonot za Popis na naselenieto ili Nacrt -zakonot za NKD Rev.1 i negovite amandmani. Sovetot za statistika podnesuva do Parlamentot godi{en izve{taj za svoite aktivnosti i pretstavuva most preku koj Parlamentot redovno e informiran za glavnite odluki vo ramkite na oficijalnata statistika vo kontekst na buxetot ili odobruvawe na zakoni kako {to e onoj za Popisot na naselenieto. 15.Zaradi podgotovki za godi{no a`urirawe na programata, DZS vr{i intenzivni konsultacii so korisnicite ( Vlada i drugi) i so odgovara~ite. Za va`ni pra{awa DZS organizira trkalezni masi. DZS isto taka oficijalno e prisuten vo site grupi organizirani na visoko me|uministersko nivo( so cel da gi verifikuva podatocite koristeni vo tie debati i da se informira koi se narednite potrebi za informacii). 16.Kako va`no strategisko sredstvo vo procesot na planirawe, DZS go donese Master-strate{kiot plan na DZS koj go pokriva periodot 1999-2005. Ovoj plan nema oficijalen status vo sporedba so petgodi{nata i godi{nata Programa za statisti~ki istra`uvawa, no vo osnova e pove}e strate{ki otkolku formalnite programi i glavno slu`i kako instrument za ocena na relativnata va`nost na razli~nite programski zada~i ( vidi 3.2.). Sovetot za statistika e formiran po donesuvaweto na ovoj strate{ki plan. Procena 17.Planiraweto i evaluacijata na statisti~kite aktivnosti od strana na DZS ne se sproveduva samo kako birokratska aktivnost, tuku e osnovno menaxment sredstvo za DZS . Nivoto na detali, propi{ani so Zakonot za sekoj element od Programata za statisti~ki istra`uvawa koja treba da bide usvoena na nivo na Vlada, mo`ebi izgleda preterano i vodi pove}e kon listing na istra`uvawa namesto definirawe na rezultatite koi treba da se proizvedat vo forma na informacija, no bez usvojuvawe od Vladata, legimitetot na podatocite od DZS lesno mo`e da bide doveden vo pra{awe. 18.Ima golema diskrecija od strana na DZS pri oformuvaweto na Programata za statisti~ki istra`uvawa pred da bide podnesena do Vladata.Ova mo`e da dovede do mo`nost da se namali naporot za godi{no a`urirawe so donesuvawe na maksimalen broj na nepromenlivi zada~i. Kako i da e, godi{nite a`urirawa od strana na DZS se sproveduvaat so golema gri`a. Postoi sistematska proverka zaradi

14

racionalnost. Pokraj toa, site aktivnosti na DZS se diskutirani so korisnicite i odgovara~ite vo neformalni razgovori i na trkalezni masi. Faktot deka predlozite na DZS, vklu~uvaj}i go i pregledot na sopstveniot buxet, bile usvoeni od Vladata ( a buxetot i od Parlamentot) prakti~no bez nikakvi promeni, e dokaz za vnimatelna podgotovka i balansirawe na potrebite na razli~nite korisnici i tovarot na odgovornosta, od strana na DZS. 19. Master-strate{kiot plan e mnogu va`en za formalnoto planirawe i procesot na evaluacija da ne stanat rutinska operacija bez golemo vlijanie ili interes i da se izbegne rizikot od ednostavno samointegrirawe na edno mesto na site aktivnosti od razli~ni oblasti, bez da bidat vgradeni vo dolgoro~nite perspektivi. Ovoj Master-strate{ki plan ( vidi Aneks za nego) e model na jasno i koncizno iska`ani predizvici, mo`nosti i slabosti, {to pretstavuva povisok interes za Vladata, otkolku detalite od petgodi{nata programa. Zatoa se prepora~uva , a`urirana verzija od ovoj Master-strate{ki plan, dopolnet so strate{ki plan za sistemot na oficijalnata statistika kako celina, kako {to e prethodno predlo`eno, da bide vklu~en kako prvo i krajno poglavje vo slednata petogodi{na programa, koja }e se dade na usvojuvawe na Vladata. 20. Premnogu e rano da se dade ocenka za ulogata na Sovetot za statistika. Istata pote{kotija koja postoi i vo drugite zemji koi imaat vakvo sovetodavno telo, mo`e da se vidi i ovde: nedostig na lica koi imaat interes za oficijalnata statistika, a da ne bide toa samo formalno do odredeni granici. Kako negovo dopolnuvawe kon Programata za statisti~ki istra`uvawa i nejzino a`urirawe, kade {to negova primarna uloga treba da bide diskusija za potrebata od informacii i nivno balansirawe vo odnos na odgovara~ite, ima ogromen potencijal vo iskoristuvaweto na Sovetot za statistika, ne tolku za soveti za metodologijata, tuku za standardite i principite so koi bi se upravuvale site proizvoditeli na oficijalna statistika vo sistemot. Se prepora~uva pred da zavr{i prviot mandat na Sovetot za statistika da se napravi evaluacija. 21. Delot od petgodi{nata programa koj ima potreba od podobruvawe se odnesuva na aktivnostite na drugite ovlasteni tela.Se dobiva vpe~atok deka listata na podatoci od drugi proizvoditeli na podatoci e ednostavno pridodadena kon glavniot del na DZS, bez da bide filtrirana ili pregledana.Pribli`no polovina od stavkite koi figuriraat od drugi ovlasteni tela, pretstavuvaat ednostavno samo zbir na odredeni nastani.Za taa cel , nivnoto kvalifikuvawe kako oficijalna statistika, treba da se vr{i spored kriteriumite koi gi koristi DZS. So isklu~ok na NBM, ovie aktivnosti se izvedeni so minimalen napor pri koristeweto na me|unarodnite standardi, priznatite metodi na oficijalnata statistika, novite tehnologii ili menaxment tehnologiite.Zatoa se prepora~uva, pod vodstvo na DZS,

15

Master-planot da bide dizajniran isto i za onie delovi od programata koi ne se pojavuvaat pod rakovodewe na DZS. Ovoj master-plan treba isto da go pokrie i poleto na planirawe kako da se razvivaat i moderniziraat va`ni statisti~ki oblasti, kade niedno ovlasteno telo ne se ~uvstvuva odgovorno vo odnos na sega{nata programa, posebno oblasta na javnite finansii ili statistikata na `ivotnata okolina,ili kade {to ovlastuvawata se podeleni i kade {to nikoj ne se ~uvstvuva odgovoren za dadena oblast kako celina, kako {to e slu~aj so statistikata na zdravstvoto. Se prepora~uva da se koordinira razvojot na ovoj del od Master-planot {to nedostasuva, so evaluacija na Zakonot za statistika kako {to be{e spomnato pod 1.1. 22. Pred da zapo~ne rabotata za utvrduvawe na Programata za statisti~ki istra`uvawa za periodot 2003-2007, treba da se razmisli kako sega{nata struktura na detalnata programa da se podobri ( vo smisla de se vklu~i master-strate{kiot plan) i koi elementi bi trebalo da se usvojat od Vladata, {to mo`e da bide dodadeno ( i dopolneto ako se javi potreba) od strana na direktorot na DZS, po prethodna konsultacija so Sovetot za statistika. Primarno, ona za {to najmnogu se zagri`eni licata {to odlu~uvaat i korisnicite, e obemot na informacii proizvedeni i nameneti za javnosta i nivnata sodr`ina, periodi~nosta,navremenosta, to~nosta i me|unarodnata sporedlivost, kako i sistematski pregled na ovie autputi ( bez ogled na na~inot na nivnata diseminacija - vo forma na hartija ili druga forma){to treba da proizleze i toa vo pojasna forma otkolku vo sega{nata programa. Sredstvata koi se koristat za pribirawe na podatoci (bez razlika dali se anketi , drugi administrativni izvori ili i dvete), iako se od golema va`nost kako za tie {to odgovaraat taka i za tie {to odlu~uvaat, ne treba da bidat cel za sebe tuku treba da pretstavuvaat instrument. Se prepora~uva Sovetot za statistika da obrne vnimanie na ova, vklu~uvaj}i go i pra{aweto za toa kako petgodi{nata i godi{nite programi mo`at da se nadopolnuvaat me|usebno na najefikasen mo`en na~in, pritoa po~ituvaj}i gi specifikaciite vo Zakonot za dr`avnata statistika za sodr`inata na informacijata na petgodi{nata Programa za statisti~ki istra`uvawa. 1.4. Za{tita na nezavisnosta 23. Situacijata e razli~na vo odnos na DZS i drugite ovlasteni tela. Bidej}i pravnata za{tita na nezavisnosta na DZS e vo su{tina op{ta, sepak, de fakto, situacijata e takva {to ne postojat nikakvi obidi za me{awe u{te od 1996/1997 ( barawa ili `elbi za stopirawe ili menuvawe na rezultatite, ili za odlagawe na nivnata diseminacija). Direktorot na DZS ima dosta jasna politika vo ovoj pogled, pri {to postoi komunikacija so Vladata , korisnicite i vrabotenite vo DZS. Koga rezultatite }e se dobijat, tie vedna{ se pra}aat po faks. Ova na

16

po~etokot predizvikuvalo negativni reakcii, no sega e prifateno kako dobra i neophodna praksa. 24. Direktorot na DZS , spored Zakonot za statistika, go nazna~uva i razre{uva Vladata. Mandatot trae 4 godini. Isto taka, mo`no e povtorno nazna~uvawe. Predlog do Vladata za nazna~uvawe dava premierot. Direktorot ima rang na minister, no ne e ~len na Vladata. Vladata go iskoristi svoeto pravo na kompetentnost za nazna~uvawe nov direktor na DZS, na 5 juni, 2001. 25. Vo vrska so ostanatite ovlasteni tela, aktivnostite na oficijalnata statistika se izme{ani so ostanatite aktivnosti i ne se jasno razdvoeni, vo soglasnost so odgovornosta. Pove}eto od nivnite autputi se vnatre{ni i samo mal del od niv se objavuva. Ovie ostanati proizvoditeli verojatno }e pretrpat promeni so najavenata reforma na javniot sektor. Edinstven isklu~ok e Narodnata banka, kade {to aktivnostite {to se odnesuvaat na oficijalnata statistika se grupirani vo dve oddelenija. Kako entitet oddelen od Vladata, so poseben buxet i pravila vo odnos na vrabotenite, ne podlegnuva na reformite na javniot sektor. Procena 26. Preku jasnata politika i kvalitetot na rezultatite, DZS go vospostavi svojot status na profesionalna nezavisnost {to celosno se sovpa|a so osnovnite principi na OON. Rezultatite na DZS se potvrdeni kako avtoritativni i nitu eden minister ili sega{nata Vlada ne bi se osmelile da izvr{at pritisok vrz DZS, so cel da se spre~i objavuvaweto na rezultatite ili da se dobijat prethodni informacii. 27. Sepak, ostanuva da se vidi dali ova }e bide po~ituvano i od koja bilo druga Vlada, bidej}i ova pra{awe ne e eksplicitno nazna~eno vo Zakonot za statistika. Vladata mo`e da se povika na kompetentnost pri promena na direktorot na DZS, no ako se koristi kako zakana, mo`e da dovede do potkopuvawe na profesionalnata nezavisnost na DZS i verojatno }e naide na osuda vo mediumite, koga takov incident bi se pojavil vo javnosta. Neodamne{nata promena na najvisoko nivo vo DZS, ne e povrzana so vakov vid na odluki. 28.Vo slu~aj da se izmeni Zakonot za rabota i organizacija na dr`avnata administracija, treba da se napravi napor da se diferencira direktorot na DZS ( i sli~ni tela) od direktorite na drugite politi~ki tela vo odnos na toa pra{awe. Ova mo`e da se napravi so utvrduvawe na odredeni kriteriumi za nazna~uvawe na direktor ili so limitirawe na pri~inite za razre{uvawe vo ramkite na dadenite uslovi. Vakvata nadle`nost na Vladata ne treba da se sfati kako vlijanie na odlukata za profesionalna nezavisnost na DZS.

17

29. Iako drugite proizvoditeli na oficijalni statistiki se vmetnati vo Zakonot za dr`avnata statistika, vo princip, od 1997 godina, te{ko e da se raspoznae vlijanieto na ovoj Zakon vrz nivnata rabota, kako i za nivnite izve{tai za Programata za statisti~ki istra`uvawa. Reformata na javniot sektor treba da se iskoristi za da se pojasni statusot na drugite ovlasteni tela. Nekoi mo`e i da is~eznat, kako {to e ZPP. Koga nekoja agencija ja prifa}a svojata uloga kako proizvoditel na oficijalna statistika i e celosno soglasna da raboti spored Zakonot za dr`avnata statistika i me|unarodnite standardi, toga{ nejzinite statisti~ki aktivnosti treba da bidat jasno razgrani~eni vo organizaciona smisla, od administrativnite i politi~kite zada~i na samata agencija, za da se za{titi nezavisnosta na statisti~kata edinica. Direktorot na DZS treba da ima vlijanie vo nazna~uvaweto na rakovoditelite na ovie statisti~ki edinici {to se del od drugi tela. Od druga strana, dokolku samata agencija ne e, ili ne se ~uvstvuva sposobna da deluva kako proizvoditel na oficijalna statistika, vo vistinska smisla na zborot, vklu~uvaj}i ja i implementacijata na me|unarodnite standardi i metodologii, toga{ treba da prestane da diseminira podatoci i da se povle~e od Programata za statisti~ki istra`uvawa. Taa bi se smetala za korisnik na podatoci i, eventualno, za proizvoditel na administrativni podatoci koi bi bile transformirani vo oficijalna statistika preku drugo telo, na primer DZS. 1.5. Doverlivost i za{tita na podatocite 30. Statisti~kata doverlivost e garantirana kako za fizi~kite lica taka i za pravnite subjekti ( od privatniot sektor). Regulativata na Zakonot za dr`avnata statistika e vo celosna soglasnost so zakonskata regulativa na EU i, {to se odnesuva na fizi~kite lica, so specifi~nite preporaki na Sovetot na Evropa, {to se odnesuva na za{titata na individualnite podatoci koi se pribiraat i obrabotuvaat za statisti~ki celi. 31. Implementacijata na ovie pravila vo procesot na sobirawe, obrabotka i skladirawe na podatocite, e striktna. Personalot, osobeno licata koi gi vr{at intervjuata, se svesni za neophodnosta od statisti~ka doverlivost. Licata koi odgovaraat na pra{awata se zapoznati so prirodata na anketata i celta za koja podatocite se sobiraat. 32. Vo rabotna verzija e Pravilnikot za za{tita na podatoci koj treba da bide donesen od strana na direktorot na DZS i da stapi vo sila vo bliska idnina, i }e pretstavuva dobra praktika koja bi trebalo da se vospostavi niz celiot DZS ( osven za Popisot na naselenieto, kade {to se primenuvaat posebni pravila). Vo pogled na diseminacijata, ne se

18

objavuvaat onie podatoci {to sodr`at 1, 2 ili 3 edinici ( ova e postrogo pri Popisot na naselenieto, koga se izzemaat site podatoci oceneti pod 10). 33. Zakonot ovozmo`uva pristap na istra`uva~ite do dosiejata so podatoci vo DZS ( bez identifikacii ), no baraweto treba da bide najaveno porano zaradi vmetnuvawe vo listingot na aneksot na godi{noto a`urirawe na Programata za statisti~ki istra`uvawa. Prenosot na statisti~kite podatoci od DZS do organite na Vladata e strogo zabraneto, {to se procenuva kako problem od strana na odredenata agencija, a vo vrska so statistikata na morbiditet, koja saka podatocite da gi dobiva od DZS. 34. Zakonskite osnovi na nekoi administartivni izvori na podatoci dozvoluvaat transmisija na individualni podatoci po barawe, na primer, pri ocenka na finansiskiot rizik prisuten pri finansirawe na odredeni firmi, od strana na odgovornata agencija. Bidej}i ova ne e publikacija, tuku samo objavuvawe po barawe, ne e mo`no DZS da gi diseminira ovie podatoci vo publikacii ( Zakonot za dr`avnata statistika dozvoluva publikacija na individualni podatoci koi ve}e bile nekade objavuvani). No, kako i da e, odredeni podatoci od ovie administrativni izvori, ( na pr. obem, {ifra na dejnost), se davaat na sekogo bez ponatamo{na potreba od opravduvawe. Vo zavisnost od finalnata zakonska solucija na ovie izvori na podatoci ( tie se vo nasoka da bidat modificirani), ovie podatoci mo`ebi nema ve}e da bidat grupirani vo tabeli koi gi diseminira DZS. 35. Zakonot za Popis predviduva dvete varijabili koi se odnesuvaat na nacionalnosta i verskata opredelba, koi se smetaat za isklu~itelno senzitivni, da se isklu~at od obvrskata za objavuvawe na podatoci. 36.Zakonot za za{tita na individualnite podatoci neodamna e preraboten so cel da se napravi celosno kompatibilen so soodvetnite direktivi na EU. Sega{niot Zakon koj e vo neposredna vrska so Zakonot za statistika, kade {to isto taka ne postojat specifi~ni ~lenovi po ova pra{awe, dosega nema predizvikano nikakvi problemi vo rabotata na DZS. Toj Zakon ovozmo`uva , kade {to ima potreba, liceto da izvr{i uvid vo sopstvenite podatoci i da gi korigira dokolku e potrebno, po podnesuvawe na soodvetno barawe. Procena 37. Nema nikakvo somnevawe koe bi se povikuvalo na nedovolno za{titeni standardi na podatoci vo DZS, nitu od javnosta nitu od odgovara~ite. Vo sega{niot miks na aktivnosti na DZS, postoi oblast koja mo`ebi bi vlijaela na percepcijata na doverlivosta od strana na javnosta: administrativnite registri ( administrativnite delovni registri, administrativniot registar na naselenie, izbira~kite

19

spisoci). Faktot da se bide nadle`en za administrativniot registar na naselenie ( za koj legalnata osnova e dosta otvorena i teoretski ovozmo`uva kompletna integracija na site administrativni fajlovi za licata vo ramkite na administracijata) e osobeno senzitivna to~ka. Bi bilo nezakonski da se koristat podatocite od istra`uvawata za a`urirawe na ovie registri, i DZS na ova strogo se pridr`uva. Da se imaat dvete aktivnosti vo edna institucija, sekako e problemati~no, i vo toj kontekst donesenata odluka DZS da se oslobodi od ovie administrativni zada~i, e dobredojdena. 38. Vrz osnova na istite pretpostavki, statisti~kiot zavod ne bi trebalo na kakov i da e na~in da e povrzan so odlukata za toa koj e kvalifikuvan za glasawe. Takvata zada~a ne e kompatibilna so principot na statisti~ka doverlivost i DZS vedna{ bi trebalo da zapre kakva i da e aktivnost vo toj pogled. Nekoi zemji go koristat kredibilitetot na statisti~kiot zavod kako nepristrasno telo, za da mu dadat odgovornost za obrabotka na izbira~kite rezultati garantiraj}i nivna objektivnost. Ovaa zada~a ne e vo konflikt so interesite na oficijalnata statistika, obezbeduvaj}i izvorite za ovaa dopolnitelna aktivnost da ne se na {teta na oficijalnata statistika. Kako i da e, za da bide jasno deka DZS nema pove}e ni{to so izbira~kite spisoci, bi bilo podobro da ne bide na kakov i da e na~in involviran vo izbira~kiot proces. 39. Postojat prakti~ni problemi vo vrska so doverlivosta i vo samiot DZS. Prva zada~a e da se operacionalizira statisti~kata doverlivost za diseminacija na tabeli, posebno koga pove}e podatoci se diseminiraat preku Internet, vklu~uvaj}i gi i onie na nivo na op{tina.Odreduvaweto na nivoto na brojot na edinici treba da bide jasno i ednostavno, no mo`e da go onevozmo`i pristapot na javnosta kon detalnite preseci kade {to ne postoi zakana za privatnosta. Vtoriot ishod se odnesuva na t.n. ednonaso~en princip, odnosno deka individualnite podatoci mo`e da se dvi`at od administrativnite tela na Vladata kon DZS, no nikoga{ vo obratna nasoka. Ovaa asimetrija, i pokraj toa {to e jasno navedena vo Zakonot za statistika, ne e razbrana od onie javni tela koi se nadle`ni za administrativni podatoci potencijalni za oficijalnata statistika, bidej}i podolg period pred donesuvaweto na Zakonot za statistika, podatocite se razmenuvale vo dvete nasoki. Zatoa se prepora~uva, DZS jasno da ja naglasi svojata politika vo toj pogled, da bara povolno mislewe od Sovetot za statistika i potoa da zapo~ne paralelni aktivnosti za zapoznavawe i objasnuvawe na takvata politika na site imateli na podatoci i taa da se implementira vo pogled na pristapot kon administrativnite podatoci ( vidi 2.10). 40. Vo prilog na pre~istuvawe na pravilata za diseminacija, nacrt- pravilnikot za za{tita na individualnite podatoci treba da bide dopolnet so posebni ~lenovi za statisti~kite registri na DZS, po usoglasuvaweto na datotekite za statisti~ki celi i potoa otstranuvawe

20

na identifikatorite koi se koristele za taa cel, potoa pravila za ~uvawe na identifikatorite koga tie se potrebni za podolgo vreme ( na primer za panel-anketite) i za vnatre{en pristap kon mikrodati od drugite edinici. Od druga strana, neproporcionalno e da se bara site datoteki na DZS da vlezat vo katalogot na podatoci za potrebite na Zakonot za za{tita na individualnite podatoci. Ova treba da e ograni~eno na onie datoteki so postojani identifikatori kako {to se statisti~kite registri ili adresnite spisoci. Pravilata koi se odnesuvaat na datotekite na mikropodatoci vo DZS treba da bidat del od pravilata za metadati i dokumentirawe, bez ogled dali ovie mikrodati se predmet na statisti~ka doverlivost ili ne. 41. Va`no e DZS da vlo`i napor negoviot glas potpolno da se slu{a vo procesot na revizija na zakonot za za{tita na individualnite podatoci, taka {to }e gi za~uva specifi~nite pravila primenlivi vo oficijalnata statistika. Ako e mo`no, spisokot na pri~ini daden vo sega{niot Zakon za za{tita na individualnite podatoci za prenos na mikrodati do korisnicite von zemjata treba da se zgolemi i da ovozmo`i ne samo prenos za nau~ni celi, tuku i vo nasoka na sorabotka na poleto na oficijalnata statistika dokolku zemjata-prima~ ili me|unarodnata organizacija ima soodvetno nivo na za{tita na doverlivosta. 42. Ne be{e mo`no da se proceni praktikata na statisti~ka doverlivost kaj ostanatite proizvoditeli na oficijalna statistika, no evidentno e deka po stapuvaweto vo sila na Pravilnikot za za{tita na individualnite podatoci {to se odnesuva na pribirawe, skladirawe, obrabotka i diseminacija na podatoci, treba da bide po~ituvan i od strana na ostanatite proizvoditeli. 2. Nacionalen statisti~ki sistem 2.1. Principi 43. DZS i negoviot tim celosno gi po~ituvaat Osnovnite principi za oficijalni statistiki na Obedinetite nacii. Potpi{uvaweto na SDDS (vidi vo Izvr{en kratok izvod) }e go napravi ova po~ituvawe vidlivo za osobeno va`na oblast na oficijalnite statistiki. Svesnosta na drugite ovlasteni tela za osnovnite principi na Obedinetite nacii e niska, kako i obi~no. 44. Zna~eweto na fundamentalnite principi na OON mo`e da se vidi i od faktot {to vo Spogodbata za asocijacija i stabilizacija me|u Republika Makedonija i EU {to be{e potpi{ana na 9 april 2001 e vgraden i ~len za statistika.

21

Procena 45. Se prepora~uva DZS vo sorabotka so Statisti~kiot sovet da izdade kniga za pravilata koi ja opfa}aat implementacijata na osnovnite principi i Zakonot za dr`avna statistika pokraj poleto na doverlivost, taka {to }e se napravat odredeni tekovni poeksplicitni kodovi za sproveduvawe, za standardizirano razbirawe na tie principi vo odredenite oblasti i za obuka na nov tim. Ovaa kniga na pravila treba da pretstavuva standard {to treba da go po~ituvaat i primenuvaat i drugite ovlasteni tela. Ova mo`e da vklu~i mehanizmi za avtoritativno tretirawe so odredeni grani~ni slu~ai, pri {to bi se vospostavil eden vid zakon na slu~aj zaradi koherentno primenuvawe na ovie pravila i nivno a`urirawe preku statisti~kiot sistem. 2.2. Struktura na sistemot, obezbeduva~i na oficijalni statistiki i relacii pome|u DZS i drugite obezbeduva~i 46. Pra{aweto za regionalnite edinici e specifi~no za DZS i }e bide razgledano pod to~ka 3.1. 47. Pokraj DZS, postojat u{te 9 ovlasteni proizvoditeli nazna~eni vo tekovnata petgodi{na Programa za statisti~ki istra`uvawa: Republi~ki zavod za zdravstvena za{tita Zavod za platen promet (naskoro }e bide rasformiran) Ministerstvo za vnatre{ni raboti Narodna banka Ministerstvo za pravda Zavod za vrabotuvawe Fond za penzisko i invalidsko osiguruvawe Fond za zdravstveno osiguruvawe Hidrometeorolo{ki zavod

48. So isklu~ok na Narodnata banka, ovie tela ne vr{at statisti~ki anketi so doma}instva ili pretprijatija. Nivnata rabota se sostoi od transformacija na izvorite na administrativni podatoci vo nivnite respektivni sistemi (primer: zdravstvena za{tita, penziski fond) vo oficijalni statistiki i vo slu~aj so Hidrometeorolo{kiot zavod, za sobirawe podatoci preku razli~ni formi na tehni~ki merewa mnogu pove}e otkolku preku pra{alnici nameneti za delovni subjekti ili individui. Va`no e da zabele`ime deka nitu Ministerstvoto za finansii nitu nekoe od negovite tela ne e nazna~eno kako proizvoditel na oficijalni statistiki {to gi stava javnite finansiski statistiki nadvor od oficijalnite statistiki, osven za ona {to e vklu~eno vo nacionalnite smetki.

22

49. Zakonot za statistika odreduva nekoi va`ni kompetencii na DZS vo uslovi na "prv me|u ednakvite" vo odnos na statisti~kite proizvoditeli. Tie kompetencii se odnesuvaat na slednovo: DZS treba da go prezentira svoeto mislewe za metodolo{kite osnovi

za nivna implementacija vo ovlastenite tela; DZS treba da go prezentira svoeto mislewe vo odnos na

voveduvaweto novi statisti~ki aktivnosti planirani od strana na tie tela, dopolnuvaj}i ja sodr`inata na postoe~kite statisti~ki aktivnosti izvr{eni od tie tela i kreirawe na novi administrativni podatoci koi mo`e da bidat koristeni kako izvor za oficijalni statistiki;

DZS treba da propi{e, razvie i harmonizira metodolo{ki osnovi za statisti~ki aktivnosti.

Zakonot specificira deka "vo implementacijata na statisti~kite aktivnosti, univerzalnite standardi opfa}aat klasifikacii i nomenklaturi koi treba da se koristat vo idnina" i deka "pribranite podatoci vo soglasnost so Programata za statisti~ki istra`uvawa treba da bidat skladirani vo Zavodot i ovlastenite tela vo soglasnost so soodvetnite propi{ani normi i standardi". 50. DZS ima uloga na pretstavnik i sredi{na to~ka na vnatre{nite nacionalni statisti~ki sistemi vo site me|unarodni odnosi koi se odnesuvaat na oficijalnite statistiki. Se zabele`uva deka site barawa za podatoci od me|unarodnite organizacii i drugi zemji se verificiraat na eden ili drug na~in taka {to obezbedenite najsoodvetni oficijalni podatoci se transmitiraat na koherenten na~in. Site ministerstva se formalno pou~eni za ispra}awe na barawa za statisti~ki podatoci do DZS koi tie gi primaat od me|unarodnite organizacii i ova celosno se po~ituva vo praksata. Me|unarodnite publikacii se proveruvaat od DZS dali se vo soglasnost so toa {to e distribuirano i dokolku toa ne e slu~aj, DZS reagira. 51. So isklu~ok vo pogled na me|unarodnite odnosi , a vrz osnova na faktot {to prv gi implementira ovie standardi vo samiot Zavod vo site relevantni sferi, DZS preku vnimatelno koristewe na instrumentite gi nametnuva ovie standardi kako pravila {to treba da se po~ituvaat i sproveduvaat i od strana na drugite nadle`ni tela. Kako posledica na ova, drugite tela go sproveduvaat nivniot del od Programata za statisti~ki istra`uvawa spored nivni sopstveni rokovi, so edinstvena obvrska da go informiraat DZS za godi{nite a`urirawa na Programata. Sostanocite pome|u licata specijalizirani za odredena oblast od DZS i drugite proizvoditeli se fokusiraat primarno na organizirawe na transmisija na podatocite za publikaciite kako {to e Statisti~kiot godi{nik, a pomalku na koordinacija na proizvodstvoto na tie drugi proizvoditeli so standardite ili aktivnostite na DZS.Sostanocite na nivo na Direktorot na DZS so rakovoditelite na statisti~kite edinici nadvor od DZS se duri i pomalku frekfentni, bidej}i statisti~kite aktivnosti se me{aat so drugite zada~i vo vnatre{nata organizacija na

23

soodvetnite tela i nema jasna rakovodna statisti~ka funkcija vo ramkite na ovie tela. Sostanocite pome|u DZS i Narodnata banka se mnogu redovni i se fokusirani na pra{awata vo odnos na MMF SDDS so potvrda na ulogata na DZS da bide sredi{na to~ka. Zakonot predviduva Statisti~kiot sovet da bide vklu~en vo nekoi formi na standardno regulirawe i predlozi za modernizacija i racionalizacija na dr`avnata statistika (koi vklu~uvaat organizacioni pra{awa povrzani so sistemot), no poradi negoviot kratok period na aktivnost dosega ne be{e vo mo`nost da igra nekoja pozna~ajna uloga vo ovoj pogled . Sovetot za statistika samo edna{ be{e vklu~en za pra{awe vo vrska so odnosite me|u DZS i drugite nadle`ni tela. 52. Ne{to {to iznenaduva e toa {to nikoj do sega ne napravil napori za procena na vkupnata golemina na sistemot na oficijalni statistiki sostaveni od DZS i spomenatite ovlasteni tela, vo pogled na personalot ili buxetot. DZS ne be{e vo mo`nost da gi obezbedi ovie informacii vo periodot me|u prvata misija i finaliziraweto na izve{tajot. Procena 53. Po uspe{nata formulacija i implementacija na standardite na oficijalnite statistiki vo DZS, se nametna pra{aweto za pro{iruvawe na nivnata primena na celiot statisti~ki sistem. Zakonot gi obezbeduva neophodnite instrumenti. Dokolku tie ne se koristat podolg period, bi zna~elo eden vid signal deka Zakonot se odnesuva samo na DZS, a ne i na ostanatite proizvoditeli na statisti~kiot sistem. Se prepora~uva DZS poaktivno da gi diskutira standardite i na~inite za nivna implementacija na trkalezni masi so ovlastenite tela, pove}e otkolku direktno vra}awe na zakonskite instrumenti. Vakov pristap }e bide posoodveten za kreirawe na sistem na zaedni~ko razbirawe na toa {to e oficijalna statistika, kako i dopolnuvawe na pretstavata za " sistemot na oficijalna statistika" so vistinski `ivot i duh. Rabotnite anga`mani na DZS vo me|unarodni ramki mo`e da poslu`at kako model vo toj pogled. Za zgolemuvawe na transparentnosta, DZS treba da odredi sistematski zada~i za implementirawe na standardite preku celiot statisti~ki sistem do organizacionite edinici i da se alociraat dovolno resursi. Sovetot za statistika bi trebalo da po~ne da ja procenuva svojata uloga vo toj pogled kako {to e dadeno vo Zakonot. 54. Podelbata na rabotata pome|u DZS i drugite ovlasteni tela ne be{e promeneta od dobivaweto nezavisnost. Samo koga novite aktivnosti trebalo da bidat vmetnati vo Programata, imalo diskusii za toa kade da se vmetnat dokolku ne e ve}e jasno vo samiot po~etok. Reformata na javniot sektor treba da se iskoristi za da se proceni dali ovaa tradicionalna podelba na rabotata sé u{te odgovara na barawata na koherenten i profesionalen statisti~ki sistem vo site dadeni oblasti.

24

55. Itno treba da se dadat najosnovnite statisti~ki informacii za statisti~kiot sistem, kako {to se informaciite za buxetot i personalot. DZS treba da vospostavi standardi vo sorabotkata so drugite tela i da go vklu~i Sovetot za statistika pred izve{taite da stanat mandatorni za site vklu~eni agencii. 2.3. Oficijalen statisti~ki sistem; Obezbeduva~i na oficijalni statistiki: grupirani zaedno so 2.2 2.4. Povrzanost so institutite za istra`uvawe i univerzitetite 56. Vo statisti~kiot sistem na stara Jugoslavija karakteristi~ni bea silnite vrski pome|u statisti~kite zavodi i istra`uva~kite instituti/univerziteti i ova sé u{te se ~uvstvuva vo sega{niot sistem na Republika Makedonija. Prisustvoto na 5 ~lenovi na istra`uva~kata zaednica vo Statisti~kiot sovet e najsilna evidencija, no isto taka i vo podgotovkite za godi{no a`urirawe na Programata redovno se vklu~uva i nau~nata zaednica kako korisnik na oficijalni statistiki, vo obem {to e pogolem vo sporedba so zemjite-~lenki na EU. Koga se postavi pra{aweto za glavniot korisnik na odredeni elementi od Programata za statisti~ki istra`uvawa, odgovorot {to be{e daden e iznenaduva~ki: mnogu pogolem korisnik e istra`uva~kata zaednica otkolku ministerstvata . DZS od neodamna zapo~na da gi napla}a ovie uslugi od istra`uva~kata zaednica, so cel taa da bide svesna za faktot deka obezbeduvaweto na ovie uslugi pretstavuva koristewe na izvorite. Procena 57. Istra`uva~koto op{testvo ima silno vlijanie kako korisnik na oficijalni statistiki i koristi sopstven na~in za efektivno da gi naglasi potrebite za informacii. Sé u{te ne e jasno vo koj obem istra`uva~kata zaednica mu obezbeduva uslugi na DZS povratno, na primer so poddr`uvawe na DZS vo analizite na kvalitetot na podatocite i formulirawe na strategiite za nivno podobruvawe. 2.5. Povrzanost so stopanstvoto 58. Mre`ata i trkaleznite masi na DZS opi{ani vo drugite glavi vklu~uvaat pretstavnici od delovnata zaednica, opfa}aj}i gi potrebite na korisnikot i optovarenosta na anketiranite subjekti. Za nekoi statistiki (primer:PRODCOM), delovnata zaednica e duri i glaven korisnik. Vo nekoi sektori od ekonomijata, delovnata zednica sé u{te ne e dovolno organizirana vo forma na zdru`enija, kako posledica na te{kotiite vrzani so pronao|aweto na pretstavnik koj e raspolo`en da odvoi vreme za diskusija za odredeni statisti~ki pra{awa so DZS.

25

Ova e osobeno slu~aj za SME vo oblasta na uslugite(transport, restoranite). 59. So cel da ne se zagrozi dobrata sorabotka so delovnata zaednica, DZS dosega go nema primeneto ~lenot od Zakonot koj se odnesuva na kaznuvawe na onie delovni subjekti koi ne davaat odgovori na anketite. Dosega{nata praksa e da se kontaktira so ovie edinici i tie da se ubedat, po pat na obezbeduvawe doverba, da u~estvuvaat, bilo preku telefon ili pisma, i ovoj na~in dosega funkcioniral uspe{no vo site pova`ni slu~ai. 60. Daleku od sigurno e deka drugite ovlasteni tela imaat sli~ni mre`i so delovnata zaednica kako korisnik na nivnite statistiki. Kako isklu~ok, postoi bliska vrska pome|u Narodnata banka i bankarskiot sektor. Procena 61. Tekovnata mre`a na DZS za kontakti so delovnata zaednica e efektivna. DZS ne treba da se otka`e od naporite da vospostavi forum za diskusija za SME i pokraj po~etnite te{kotii. Sega{nata mre`a treba da bide otvorena za da gi vklu~i site zada~i {to se odnesuvaat na celokupnata Programa za statisti~ki istra`uvawa i drugite nadle`ni tela treba da se pridru`at koga }e se diskutira za zada~i od nivnoto pole na rabotewe. Kako paralela, DZS bi trebalo da prisustvuva na sostanocite me|u Narodnata banka i pretstavnicite na bankarskiot sektor {to se odnesuvaat na oficijalnite statistiki. 2.6. Proizvod i politika na diseminacija 62. Kratkata poseta na bibliotekata na DZS (otvorena za javnosta) mu ovozmo`i na nabquduva~ot konsultirawe na brojni proizvodi na hartija (pres-soop{tenija, publikacii) od DZS. Dopolnitelno, toj go konsultira{e CD-Rom-ot so Statisti~kiot godi{nik (dvojazi~en anglisko/makedonski, mnogu lesen i prifatliv za koristewe) i Web-stranicata na DZS ( na angliski i na makedonski).Prezentacijata be{e napravena za vreme na posetata na SIPOV- on-line za, zasega, ~etiri predmetni oblasti, no otvorena samo za vladini korisnici i poradi toa, samo vo Makedonija. Samo edna oblast (nadvore{na trgovija) e dinami~na baza na podatoci. Drugite tri oblasti se elektronski kopii na hartieni proizvodi. Na nabquduva~ot isto taka mu be{e dadena selekcija od statisti~ki publikacii (na angliski) od Narodna banka. 63. Statisti~kiot godi{nik e edinstveniot proizvod koj pokriva statisti~ki proizvodi od pove}e od eden proizvoditel. No, sepak, i ovaa publikacija kompletno ne gi pokriva site poliwa na oficijalnite

26

statistiki : nedostasuvaat predmetnite oblasti vo kompetencija na Narodnata banka. Poradi toa, korisnikot bi trebalo da znae koj e odgovoren za statistikata za odredena oblast, a zasega nema odredeno desk kade {to korisnicite bi se obratile za dobivawe soodvetni podatoci, t.n. one-stop shopping za oficijalni statistiki ( osven za me|unarodnite organizacii koi baraat podatoci od Makedonija, vo ramkite na sopstvenite kapaciteti na DZS). Drugi zbirni publikacii se: Mese~en statisti~ki izve{taj ( }e bide revidiran), " Makedonija vo brojki" ( }e bide restruktuiran) i " Indikatori na kratkoro~nite statisti~ki podatoci za ekonomskite dvi`ewa vo Republika Makedonija"( }e bide prerabotena narednata godina i }e bide objavena na makedonski i angliski jazik). 64. Publikaciite na DZS na hartija (vklu~uvaj}i gi mese~nite ili kvartalnite soop{tenija za kratkoro~nite indikatori kako {to se indeksot na ceni na potro{uva~i vo forma od 2 do 8 stranici), osven Statisti~kiot godi{nik (samo vo odredeni slu~ai so dvojazi~ni makedonsko/angliski tabeli; tekst samo na makedonski jazik) sodr`i samo nekolku komentari vo prilog na opi{uvaweto na izvorite, definiciite, klasifikaciite i metodite koristeni pri pribiraweto na podatocite. Dokolku ima komentari, tie gi opi{uvaat osnovnite brojki i nivniot razvoj so tekot na vremeto, samo vo dva slu~ai (demografija i nacionalni smetki) ima komentar koj mo`e da bide klasificiran kako analiti~ki vo nasoka na uka`uvawe na korisnikot na faktorite ~ie vlijanie predizvikuva promeni so tekot na vremeto, ili za razlikite pome|u grupite ili regionite. Publikuvanite tabeli sodr`at glavno elementarni agregati i procenti (stapki na elementarni agregati od isti statistiki) i retko indikatori kade {to numeratorite i denominatorite se zemaat od razli~ni izvori (kako na primer: indikatorite na produktivnosta). Ima nekolku karti i mapi koi ja prika`uvaat geografskata distribucija na pojavata koja edinstveno mo`e da se pronajde vo Statisti~kiot godi{nik. Za nekoi statistiki DZS dava komentari so objasnuvawe, no samo za korisnici od Vladata. 65. Statisti~kata programa dava presek za sekoja anketa (primer: po op{tini, NACE aktivnosti) koi treba da bidat publikuvani kako oficijalni statistiki. Edna kopija od sekoja publikacija so oficijalni podatoci e besplatna za sekoj korisnik koj e naveden vo posebniot spisok na korisnici. Za sekoja vkrstena klasifikacija ili tabela koja ne e sodr`ana vo publikacijata, DZS naplatuva za onie korisnici koi se nadvor od Vladata ( i me|unarodnite organizacii). Vakvite brojki nemaat status na rezultati od oficijalni statistiki. Tie uslugi se mnogu frekfentni za vladinite korisnici, no isto taka i za biznis- korisnicite, osobeno golemite kompanii koi vo sé pogolem obem imaat specijalni barawa. 66. Politikata na napla}awe e razli~na. Mediumite, bibliotekite i vladinite korisnici dobivaat po edna kopija od publikaciite

27

besplatno. No, obi~nite korisnici mora da platat duri i za kopija na hartija od mediumskite izvestuvawa ( koi mo`at da bidat i poobemni). Istata diferenciranost se primenuva i kaj uslugite. 67.Diseminacijata na oficijalnite podatoci e posledovatelna i simultana za site korisnici. Nema privilegii za korisnicite od Vladata. Od neodamna, DZS ve}e ne gi koristi pres-konferenciite so cel za diseminacija, tuku samo za izvestuvawe za novi nastani vo vrska so aktivnostite za pribirawe na podatoci koi imaat golemo javno vlijanie, ili vo slu~aj na oficijalna poseta od EUROSTAT na visoko nivo. 68. Pokrienosta na DZS vo mediumite e mnogu dobra. Rezultatite na DZS vo golem del se smetaat kako avtoritativni. Koga vo eden slu~aj ima{e somnevawe od strana na ekonomistite za rezultatite na BDP , DZS organizira{e javna trkalezna masa za da se razgovara za ovie to~ki otvoreno, i be{e vo sostojba da gi ubedi deka procenite na BDP se nepristrasni, vo ramkite na osnovnite izvori, koi se precizni. 69. Master-planot na DZS go potencira nadgraduvaweto na diseminacijata preku izdavawe na poatraktivni publikacii na hartija (podobar izgled, pove}e grafikoni i mapi) i so formirawe na vistinska autput baza na podatoci, dostapna na site korisnici preku Internet, koristej}i go SIPOV kako jadro. Sega{nata upotreba na SIPOV preku vladinite korisnici e slaba , bidej}i vrabotenite nadvor od DZS ne se mnogu ve{ti vo koristeweto na novite tehnologii. 70. Sega{niot web-site }e bide zna~itelno zbogaten, kako va`en element koj bi se implementiral vo 2001. Oblasta "Za nas" }e go vklu~uva ne samo Zakonot za statistika i izve{tajot od misijata, tuku i Master-strate{kiot plan i organizacionata {ema. Nekolkute klu~ni podatoci }e bidat zameneti so sistematski set na indikatori od 17 novoformirani predmetni oblasti. Drugi va`ni dopolnuvawa se prvite stranici od site pe~ateni izvestuvawa( koi }e imaat nov harmoniziran format i }e vklu~uvaat imiwa na kontakt lica za podetalni informacii), informacii za Popisot na naselenie( vklu~uvaj}i go Zakonot za Popis i strategijata na diseminacija za Popisot na naselenie), mo`nost za korisnicite da se obratat so pra{awe do DZS, kalendar na izve{tai( prvo za ekonomskite statistiki, do krajot na godinata i za site izve{tai) i vrski so web-sajtovite ne samo na Eurostat, tuku i na me|unarodnite organizacii, nacionalnite statisti~ki instituti na drugi zemji i drugi nacionalni proizvoditeli. Delot za Popisot na naselenie }e bide zgolemuvan kako }e se pribli`uva datumot na Popisot( ve}e ima nekolku atraktivni mapi napraveni vrz osnova na Popisot od 1994).

28

71. Novata klasifikacija na 17 predmetni oblasti }e bide koristena sistematski za site proizvodi i }e go zameni sega{noto grupirawe vo Statisti~kiot godi{nik vo 34 poglavja. 72. Postoi posebno formulirana politika na diseminacija za Popisot na naselenie. Ne e kontradiktorna so gorenavedenite generalni elementi, tuku dopolnitelno gi opi{uva razli~nite to~ki vo vreme koga rezultatite od Popisot }e bidat dostapni. 73. DZS ima IT-sistem baziran na informati~ki alatki za opfat na barawata na korisnicite za podatoci. Ovoj sistem ovozmo`uva odli~ni informacii za a`urirawe na Programa za statisti~ki istra`uvawa i na delot za diseminacija i na delot za pribirawe na podatoci, no bara generalna implementacija vo site predmetni oblasti. 74. Postojat planovi za voveduvawe anketi za zadovoluvawe na potrebite na korisnicite od strana na DZS, kako del od svojata strategija da bide pove}e orientiran kon korisnicite i da gi oblikuva proizvodite vo nasoka da bidat porelevantni i pobliski do samite korisnici, kako dopolnuvawe na sega{nite kontakti so va`nite korisnici kako del od programskata aktivnost. 75. Sleden va`en ~ekor vo nasoka da se bide podostapen do korisnicite e voveduvawe na pravilo spored koe sekoe barawe za usluga }e dobie prv odgovor koj }e ja sodr`i soodvetnata cena (i vremeto za dobivawe na rezultati) za 24 ~asa. 76.Publikaciite na Narodnata banka se mnogu moderni i atraktivni. Ima odvoeni izdanija na makedonski i angliski. Dve od ovie publikacii sodr`at mnogu analiti~ki komentari i se dostapni preku web -stranicata na Narodnata banka. Web-stranicata isto taka sodr`i i klu~ni ekonomski podatoci. 77.Diseminacionata politika na ostanatite proizvoditeli e mnogu ograni~uva~ka. Najmnogu {to imaat se godi{ni publikacii, a tie se mnogu tradicionalni vo vrska so sodr`inata i izgledot. Procena 78. Proizvodot, diseminacijata i cenite se podra~ja kade {to DZS ima za cel da vospostavi i primeni politika koja mo`e da odgovori na predizvicite na idninata i da ovozmo`i efikasna upotreba na novata tehnologija. Vakvata politika ne smee da bide zamena za nedovolniot kvalitet na podatocite, no koga podatocite se relevantni i so dobar kvalitet, kakov {to e slu~ajot so DZS, takvata politika bi trebalo da ovozmo`i koristewe na podatocite na najdobar mo`en na~in. Pritoa, DZS ne ~eka so podgotovkite na ovie novi politiki, prvo da se ima jasno barawe od korisnicite ili jasno nezadovolstvo od nivna strana, tuku

29

prezema inicijativa i go demonstrira svojot kapacitet da razmisluva poaktivno, imaj}i predvid deka za implementacija na takva politika e potrebno mnogu vreme i zna~itelni materijalni izvori. Drug va`en element za uspe{na implementacija e obukata na personalot, vo diseminacionata edinica i proizvodnata edinica {to treba da bide prosledeno so vnimatelno razmisluvawe za proceduralnite pravila i odreduvawe na odgovornostite me|u proizvodnite i edinicite za poddr{ka. 79. Kako dopolnuvawe na celite ve}e predvideni so Master-planot, se prepora~uva politikata na DZS da se dvi`i vo slednive nasoki: • Pogolemo naglasuvawe na analiti~kite komentari kon proizvodite

koi davaat objasnuvawe na zadninata i faktorite na vlijanie, pri {to ovie komentari mo`at da bidat poddr`ani so fakti. Vrabotenite treba da se obu~at da pi{uvaat takvi komentari, a treba da se vospostavat i horizontalni grupi (me|u sektori) za vkrstena proverka na podatocite i relevantnosta na komentarite, vo ramkite na DZS. Vo knigata na pravila za ograni~uvawe na komentarite od strana na DZS(da se bide nastrana od politi~ki komentari ili {pekulativni analizi koi ne se poddr`ani so fakti) treba da se vklu~at jasni instrukcii. Kako prv ~ekor, del od generalnata diseminacija treba da bidat komentarite koi davaat objasnuvawe na postoe~kite vremenski serii za vladinite korisnici;

• Pogolemo vklu~uvawe i pogolemo fokusirawe na klu~nite indikatori, i kade {to e mo`no, tie da se baziraat na me|unarodnite preporaki i standardi.Sekoja oblast treba da ima zbir na predefinirani klu~ni indikatori, so jasno re{enie koi figuri treba da se koristat kako numeratori i denumeratori, kako {to e predvideno za web-stranicata. Ovie indikatori treba da se napravat potransparentni za diseminacija vo ramkite na site pati{ta za diseminacija( pe~ateni izve{tai, publikacii, CD-romovi) za da gi vodi onie korisnici koi ne se specijalisti. Tamu kade {to odreden korisnik preferira razli~ni setovi na indikatori za specifi~na namena, ova bi trebalo da se vodi kako usluga, ili ako se vklu~i vo proizvodot, da bide jasno karakterizirano poniskoto nivo na relevantnost za ostanatite korisnici;

• Poatraktivni izgledi so pogolemo vklu~uvawe na grafikoni i mapi. So ogled na toa deka korisnicite mnogu gi sakaat grafikonite i mapite (i mediumite), no mo`e da predizvikaat pristrasna percepcija od strana na ~itatelite, treba da se vospostavat jasni kriteriumi za ovie komponenti i da se vklu~at vo knigata na pravila. Tematskite mapi kade {to DZS ima visoki tehni~ki standardi kako rezultat na proekti za sorabotka, treba intenzivno da se koristat za rezultatite od Popisot na naselenieto i Popisot na zemjodelstvoto, kako i za koi bilo drugi statistiki kade {to regionalnite preseci na indikatorite se isto relevantni za dobriot kvalitet;

30

• Postepeno eliminirawe na golemite tabeli so osnovni agregati koi pokrivaat mnogu stranici vo publikaciite na hartija (transfer vo autput bazata na podatoci; CD-rom namesto pe~ateni publikacii kako {to e predvideno za Popisot na naselenieto);

• Definicija na jasni celi za autput databaza. Ova mo`e da ja vklu~i izjavata deka eventualno, autput data-bazata bi gi sodr`ela site oficijalni statistiki vo RM, od DZS i od drugite proizvoditeli, i deka bi trebalo da bide vistinska dinami~na data-baza {to ovozmo`uva ras~lenuvawe na delovi, a ne samo reprodukcija na dokumenti vo elektronska forma. Kriti~en faktor za uspeh na proektot za autput data-baza e organizacijata na protokot na podatoci i jasno definirawe na odgovornostite. Data-bazata mora da se polni so podatoci postapno {to treba da e prosledeno so jasna politika za kvalitet i koherencija na podatocite i meta-datite vo ramkite na soodvetnite oblasti ( vidi poglavje 3.3. ). Potreben e centralen menaxment za podatocite i meta-datite koj odi mnogu nad IT- aspektite;

• Redefinirawe na oficijalnata statistika od aspekt na pe~atenite rezultati kon izleznata baza na podatoci, odnosno pove}eto agregati proizvedeni denes, kako uslugi koi ne se vklu~eni vo oficijalnata statistika, da stanat del od nea;

• Dali odlu~uvaweto vo vrska so politikata na ceni da se poddr`i i da se pro{iri za priod kon autput data-bazata i koristewe na podatocite. Ova e klu~na odluka koja isto taka ima vlijanie na politikata na napla}awe na drugite formi na diseminacija. Dvete glavni opcii se: nevladinite korisnici da mora da pla}aat ( so isklu~ok za nekolku klu~ni agregati i indikatori ), a sumata da zavisi od kvantitetot na informaciite {to se baraat, ili site podatoci da se slobodno dostapni do site korisnici ( so restrikcii vo brojot na kopiite ) kako del od politikata za stimulirawe na koristeweto na novite tehnologii vo op{testvoto kako celina. Dvete opcii treba da se procenat, pokraj ostanatite kriteriumi i spored mo`nosta za finansirawe na potrebnite investicii i tekovni tro{oci na izleznata baza na podatoci ( potencijalni prihodi od prodavawe na oficijalni statisti~ki informacii preku Internet vo zemja kade {to korisnicite nemaat golemo iskustvo vo koristewe na vakvi tehnologii, ili dokolku imaat, na primer, zgolemen broj na mladi koi ja koristat taa tehnologija, ne sakaat da platat za koristewe na podatoci od oficijalnata statistika) i novata dopolnitelna kompleksnost vo razvojot na softverot, dokolku se vklu~i pla}aweto.

• Razvivawe na WEB-stranicata kako one-stop vlez vo oficijalnata statistika, no ne samo za DZS. Konkreten ~ekor bi bil podelba na sega{niot del "Za nas" vo dva dela: eden del "Za sistemot na oficijalna statistika" i del "Za DZS". Zaklu~ocite na Sovetot za statistika bi se vklu~ile vo prethodnoto;

31

• Site pe~ateni izve{tai da se stavat vo web-site format na Internet vo cela nivna dol`ina( {to }e ima povisok limit na golemina, inaku proizvodot ne bi mo`el pove}e da se nare~e pe~aten izve{taj). Treba seriozno da se zeme predvid diseminacijata na nova forma na pe~aten izve{taj, bilo vo forma na hartija, bilo preku simnuvawe od web-stranicata, besplatno za site;

• Koristewe na SDDS setot na indikatori kako jadro za klu~nite ekonomski podatoci na web-stranicata; podatocite treba da se identi~ni i za DZS i za Narodna banka;

• Restruktuirawe na zbirnite publikacii na hartija za kratkoro~nite indikatori so koristewe na istiot SDDS set kako jadro i vklu~uvawe na relevantni podatoci od drugi proizvoditeli, kako i analiti~ki komentari;

• Instalirawe na terminali vo bibliotekata kako bi im se ovozmo`ilo na nadvore{nite korisnici koi nemaat kompjuterska oprema, da mo`at da gi koristat podatocite od DZS. Istoto treba ponatamu da se sprovede i vo regionalnite oddelenija;

• Da se poddr`i sproveduvaweto na anketi za korisnicite kako dopolnitelen izvor na informacii. Pritoa, rezultatite treba vnimatelno da se interpretiraat i ne treba da pretstavuvaat zamena na mnogute na~ini na koi DZS gi zadovoluva barawata na korisnicite;

• Odli~niot sistem na dobivawe na barawa od korisnicite treba da se deklarira kako obvrzuva~ki i da se implementira preku celiot DZS na na~in {to podatocite bi bile celosno sporedlivi i bi mo`ele da se dodavaat.

80. Preporaka e da se vospostavi horizontalna grupa vo ramkite na DZS, rakovodena od rakovoditelot na Oddelenieto za diseminacija koja bi bila nadle`na za razvoj i implementacija ( otkako soodvetnata politika bi bila odobrena od povisokiot menaxment) na politika na komentari, grafikoni i mapi vo diseminacijata. Ovaa grupa treba da ovozmo`i implementacijata da e pribli`no sporedliva vo site predmetni oblasti. 81. Sega{niot sistem na koordinirawe na prenosot na podatocite do me|unarodnite organizacii e odli~en i treba da se odr`uva. Novite barawa treba da se proveruvaat vo site slu~ai, odnosno i toga{ koga tie vklu~uvaat i podatoci od ostanatite proizvoditeli. Otkako output data-bazata }e bide operativna, podatocite treba da se prezemaat od tamu. 2.7. Odnosi so centralnata Vlada 82. DZS e odgovoren za potrebite na razli~nite delovi na centralnata Vlada vo nivnoto planirawe i programirawe na statisti~kite aktivnosti i vo servisiraweto na korisnicite na Vladata so specijalni vkrsteni tabeli i analizi, bez kompromis okolu fundamentalnite principi. Toa se smeta za profesionalnost i avtoritativnost od strana

32

na ovie korisnici. Ova se gleda od faktot {to pravilnikot na Vladata predviduva sekoj statisti~ki podatok da se proveri od strana na DZS zaradi negovata validnost.DZS isto mo`e da gi vidi site izve{tai od zakonodavstvoto ili soodvetnite amandmani na istoto i da reagira na vreme dokolku nekoi predlozi se kosat so Zakonot za statistika. Mnogu va`ni vo ovoj kontekst se ~estite sredbi na direktorot na DZS so premierot, ministerot za finansii, i povremeno so ostanatite ministri, bidej}i vakvite sredbi pretstavuvaat dvonaso~en dijalog. 83. Nareden znak na visoka reputacija e faktot {to DZS oficijalno prisustvuva na brojni va`ni me|uministerski tela na visoko nivo, kade {to politikata e formulirana pred da bide prezentirana pred Vladata. Tamu se prepora~uva na korektno koristewe na statistikata i ima mo`nosti za predvremeno doznavawe na idnite informacioni potrebi. Direktorot na DZS e pretsedava~ na Rabotnata grupa za statistika, carini i danoci vo kontekst na Spogodbata za asocijacija i stabilizacija so EU.Statisti~kata kultura na korisnicite od Vladata varira, no se podobruva. Procena 84. Vrskata na DZS so centralnata Vlada kako pogolem korisnik e primerna. Se prepora~uva site statistiki koristeni od centralnata Vlada zaradi nejzino odlu~uvawe da bidat klasificirani kako oficijalna statistika i istovremeno da se dostapni i za javnosta, duri iako denes tie se gledaat kako del od servisnata funkcija na DZS. Isto taka, DZS bi trebalo da vr{i proverka i na onie podatoci koi se koristat vo izve{taite na Vladata dali se koherentni so oficijalnata statistika, vo slu~ai koga izvor na tie podatoci se drugi ovlasteni tela, a se odnesuvaat za transmisija do me|unarodni organizacii. 85. Edinstveniot problem e vo dostapnosta do javnosta na onie statistiki koi ne se objavuvaat vo publikaciite i se proizvedeni kako rezultat na posebni barawa od Vladata, bidej}i tie ne se smetaat za oficijalna statistika ( vidi 2.6.). Istoto va`i i za nekoi komentari koi davaat objasnuvawa na javno objaveni podatoci, adresirani samo do vladini korisnici. Dvata elementa treba da bidat javno dostapni, ili kako del od proizvodite, ili preku idnata autput data-baza. 2.8.Odnosi so lokalnite vlasti 86. Nekoi pretstavnici na lokalnite vlasti se vklu~eni vo konsultantskata mre`a na DZS. DZS vo Programa za statisti~ki istra`uvawa treba da nazna~i koi statistiki mo`at da bidat dadeni

33

kako presek po op{tini i ova e slu~aj so iznenaduva~ko visok broj na podatoci. Glaven korisnik na takvite podatoci dosega be{e centralnata Vlada, isto kako i istra`uva~kata zaednica, vo pogolem broj otkolku lokalnata vlast, kade {to familijarnosta so kvantitativnite metodi ne e mnogu visoka. Stepenot na avtonomija na lokalnite vladi vo momentov e ograni~en , no verojatno vo idnina }e porasne {to mo`e da vodi do zgolemeno iskoristuvawe na oficijalnite statistiki, pokraj podatocite od Popisot, . Regionalnite oddelenija na DZS vo idnina }e igraat va`na uloga za da gi uslu`at tie klienti. Procena 87. Regionalnite oddelenija na DZS treba da se stavat vo pozicija vo koja tie }e im stojat na raspolagawe na lokalnite vladi kako idni korisnici na oficijalni statistiki, da gi detektiraat nivnite informacioni potrebi za a`urirawe na programata, i da ja obu~at ovaa grupa na korisnici za koristewe na statisti~kite podatoci. 2.9. [Odnosite so drugite obezbeduva~i na statistiki: grupirani zaedno so 2.2.] 2.10. Pristap do administrativnite dosieja 88. ^lenot 25 od Zakonot za statistika utvrduva deka "administrativnite dosieja na podatoci mo`at da bidat koristeni kako izvori na podatoci za statisti~ki aktivnosti vo site slu~ai, so isklu~ok na slu~aite koga relevantnite akti striktno specificiraat deka tie podatoci ne mo`at da se koristat za statisti~ki celi". Ne postoi primer za takov isklu~ok kade {to e dadeno ograni~uvawe na koristeweto na statistikata , taka {to pristapot za statisti~ki celi e mo`en vo site administrativni izvori na podatoci od ~ista pravna to~ka na gledawe. Istiot ~len prodol`uva so eksplicitna obvrska za menaxerite na administrativnite fajlovi na podatoci za obezbeduvawe na podatoci na barawe na DZS. Od strana na menaxerite na takvite dosieja dopolnitelno se bara primena na relevantni statisti~ki standardi. 89. Ima primeri kade {to primenata na odredbite stanala redovna karakteristika. Na primer: vo transmisijata na podatocite od Carinskata uprava ( kade {to se odviva prvata gruba proverka na podatocite) do DZS, koj kako proizvoditel na statistika na nadvore{na trgovija e odgovoren za ponatamo{na proverka, vnes na podatocite, obrabotka i diseminacija. Drug primer se podatocite od Zavodot za platen promet vo vrska so pla}awata napraveni od zakonskite pretprijatija (kompanii), koi se transmitirani do DZS i se va`en izvor za a`urirawe na statistikata na delovni registri i odlu~uvaweto dali

34

edinicata e aktivna ili ne, ili za nacionalnite smetki. Vo idnina, ovie podatoci }e se dobivaat od Centralniot registar koj }e se formira preku transformacija na Zavodot za platen promet. 90. Postojat drugi primeri kade {to potencijalot od izvorite na administrativni podatoci za oficijalni statistiki sé u{te ne e detalno proveren od DZS. Ova e slu~aj so informaciite za vrabotenite i platite koi proizleguvaat od danocite za pla}awe i od neodamna vovedeniot DDV (efektiven od april 2000). Vo Master-planot e spomnato postojano istra`uvawe za zamena ili redukcija na anketite so podobro koristewe na izvorite na administrativni podatoci. 91. I pokraj jasnata zakonska situacija, pristapot do administrativnite izvori na podatoci ne e sekoga{ dostapen za DZS. Javnoto telo odgovorno za setot na administrativnite podatoci se obiduva da dobie pristap do mikropodatocite na DZS vo razmena za dozvoluvawe na DZS da ima pristap do sopstvenite fajlovi. Ova bilo praksa vo periodot pred da stapi vo sila Zakonot za dr`avna statistika. 92. [to se odnesuva do standardite, NACE Rev.1 e deklariran kako mandatoren vo 1998, ne samo za site izvori na statisti~ki podatoci, tuku i za site administrativni podatoci. Implementacijata na ovaa odluka za administrativnite evidencii }e se odviva vo podolg period otkolku {to se planira{e vo po~etokot, bidej}i pra{aweto za Klasifikacijata na dejnostite ne e od primarno zna~ewe za glavnite administrativni celi za nekoi od ovie evidencii. Procena 93. DZS dosega vnimatelno gi koriste{e svoite prerogativi vo pogled na administrativnite izvori na podatoci. Kako i da e, se prepora~uva da se upotrebi posistematski priod, zapo~nuvaj}i so utvrduvawe na lista na site administrativni izvori na podatoci koi imaat potencijal za oficijalni statistiki, pridru`eno so mehanizam za a`urirawe na taa lista. Ova bi vklu~ilo regularni bilateralni sredbi so vladinite institucii koi se odgovorni za ovie izvori, a {to denes verojatno se odnesuva samo za onie izvori koi sega se koristat od strana na DZS. Ovie sostanoci bi mo`ele da se iskoristat od strana na DZS za rano informirawe za narednite promeni vo administrativnite izvori na podatoci i davawe na mislewe od strana na DZS kako potencijalot za oficijalna statistika mo`e da se maksimizira i da se prevede vo regularna upotreba. 94. Kako {to be{e spomnato vo 1.5., od golema va`nost za DZS e da vospostavi komunikacija me|u politikata na statisti~ka doverlivost i vrskata so protokot na podatoci me|u imatelite na administrativni podatoci i DZS, kako va`en element na svojata politika na komunikacija.

35

3. Opis na DZS 3.1. Misii, interni organizacii (vklu~uvaj}i gi i regionalnite oddelenija) 95. Osnovnata opredelba na DZS e jasna i seopfatna(vidi Aneks ..). Toa, od neodamna (2000 godina), e vklu~eno vo prvata glava na Master-planot. Seto toa e dostapno i na web-stranicata na DZS. Edinstven element koj nedostasuva e ulogata na lider i koordinator na statisti~kiot sistem, pokraj aspektot na me|unarodnite odnosi, osobeno vo postavuvaweto standardi za celiot statisti~ki sistem i za administrativnite izvori na podatoci. 96. Internata organizacija e opi{ana vo organizacionata agenda vo aneksot. Taa se bazira na 10 sektori koi se podeleni vo oddelenija. Tri sektori se nameneti za proizvodstvo vo dadena predmetna oblast (nacionalni smetki, delovni statistiki, socijalni statistiki) i 7 se so funkcija na poddr{ka. Site oddelenija se locirani vo ramkite na gorespomenatite sektori. Nekoi modifikacii vo organizacionata agenda bea napraveni neodamna, kako odgovor na menaxerskata ekspertiza od 1998¹. Kako primer e kreiraweto na edinica na metabazi i metadata menaxment vo Sektorot za istra`uvawe i razvoj. 97. Eden od sektorite za poddr{ka e nadle`en za regionalnite oddelenija. Postojat 8 regionalni oddelenija vo ramkite na zemjata, od koi 3 ( Bitola, Ohrid i Skopje ), se poseteni od ekspertot. Glavnata funkcija na regionalnite oddelenija e pribirawe na podatoci od delovni subjekti( vklu~uvaj}i gi i farmite) vnes na podatoci i kodirawe na ednostavni pra{awa. Tie ne se vovedeni vo Anketata za potro{uva~ka na doma}instvata ( osven za proverka na kompletnosta i vnes na odredeni podatoci vo Anketata za rabotna sila). Nivna edinstvena uloga vo dene{nata diseminacija e proda`ba na publikacii. Barawata za opredeleni tabulacii od lokalnite korisnici mora da bidat prosledeni do sedi{teto na DZS za ponatamo{na procedura . Procena 98. Tekovnata struktura bara visok stepen na sorabotka pome|u timot od su{tinskite sektori od edna strana i sektorite za poddr{ka od druga strana. Imaj}i predvid deka ova funkcionira efektivno, nema sodr`inska pri~ina za promena na strukturata na nekoj fundamentalen na~in.

36

99. Ulogata na regionalnite oddelenija treba da bide zajaknata, kako vo pogled na davawe uslugi na lokalnite vladi i lokalnite korisnici, taka i vo pogled na a`urirawe na delovniot register. Sekako mnogu bi pomognalo za podobruvawe na komunikacijata me|u regionalnite oddelenija i korisnicite na uslugi dokolku regionalnite oddelenija bi se sfatile kako nekoj vid na agencii koi mo`at da dadat ne{to za vozvrat( na pr. statisti~ki rezultati i statisti~ki uslugi) na barawe na korisnicite ili ednostavno kako na~in na regularen feed-back.Ova bara po~esto a`urirawe na komunikaciski linii pome|u Skopje i regionalnite oddelenija (vidi 3.7), kako i obuka na personalot za dopolnitelni zadol`enija. 3.2. Planirawe, programirawe i utvrduvawe na prioriteti 100. Glavniot opis na planiraweto i programiraweto e daden vo 1.3. Ovaa glava se odnesuva na utvrduvawe na prioritetite vo ramkite na DZS. 101.Preku nivnite razli~ni mre`i i preku sistematskiot opfat na barawata za podatoci, razli~nite sektori na DZS imaat dobar opfat na potrebite na korisnicite. Tie gi usoglasuvaat nivnite godi{ni programi (i do odredeno nivo i nivnite publikacii). Drug zna~aen element pri utvrduvaweto na prioritetite e Master-strate{kiot plan 1999 - 2005 godina. 102 .Kaj specifi~nite primeri za utvrduvawe na prioriteti me|u programskite zada~i, be{e dadena informacija deka za koja bilo zada~a koja ne mo`e da se finansira od buxetot na DZS , }e se obezbedat drugi sredstva za finansirawe (vidi 3.5) ili dosega bile obezbedeni. Regionalnite zavodi se konsultiraat koga se podgotvuva Programata. Programskite zada~i koi se ~inat kako nerealisti~ki po koja bila osnova }e bidat isfiltrirani vo prvite fazi. Kako i da e, nema informacija za tro{ocite za statisti~kite aktivnosti na nivo na istra`uvawe - tro{ocite se alocirani po organizacioni edinici na sektorsko nivo. 103.Koga aktivnostite se finansirani ili kofinansirani od me|unarodni donatori,prilagoduvaweto na prioritetite kon novite situacii, predizvikani od koi bilo pri~ini, nosi so sebe odredeni problemi.Na primer: aktivnostite finansirani od programata SOP 98 {to treba{e da bidat gotovi najdocna vo april 2001, bea odlo`eni, prvo kako posledica na organizaciskite promeni vo EU Komisijata i vtoro poradi odlo`uvaweto na Popisot na naselenieto od april 2001 za vo oktomvri 2001.Sega izgleda verojatno deka vakvite aktivnosti }e se finansiraat najdocna do april 2003 godina. Vtoriot primer e vo vrska so potrebata od informacii koi proizleguvaat od neodamne{nata Spogodba za stabilizacija i asocijacija pome|u R.Makedonija i EU, a se so poinakov

37

prioritet od onie {to proizleguvaat od aktite za harmonizacija na statistikata: potrebata od statistika na tranzitot na stoki i patnici niz R.Makedonija e eden vakov primer koj e dosta urgenten,a ne e predviden so sega{nata Programa za statisti~ki istra`uvawa kako i nemo`nosta da se realizira bez beneficirawe od fondovite na EU. DZS }e go informira EUROSTAT za vakvite potrebi i }e pobara nivno vklu~uvawe kako prioritet pri finansiraweto . Procena 104. DZS e svesen deka treba da ja ima klu~nata uloga pri otkrivaweto na potrebite na korisnicite , ocenuvawe na na~inite kako potrebnite podatoci da bidat sobrani i srodnite barawa da bidat sobrani vo edno istra`uvawe. Vo vrska so ova, DZS poka`a golema fleksibilnost. DZS na primer, go ima dodadeno pra{aweto za nesre}i pri rabota vo rabotnata sila vo edna godina. Iskustvata od prethodnite godini se inkorporirani vo slednite godi{ni programi i vo alokacijata na soodvetnite sredstva. 105. Koga korisnicite se soo~uvaat so pra{awata za nivnite potrebi, nivnite odgovori ne se sekoga{ precizni. Nivnite odgovori mo`at isto taka da bidat iskriveni i od faktot deka tie obi~no ne treba da pla}aat ni{to (ili samo za marginalnite tro{oci za diseminacija) za da se ispolnat nivnite potrebi. So cel da bide na vreme podgotven, DZS treba da gi predvidi idnite barawa i ova povremeno vodi kon davawe na inicijativi od strana na proizveduva~ot za odredeno istra`uvawe za koe ne bilo napraveno specifi~no barawe. Ova e sigurno legitimno so cel da se stekne iskustvo vo novata oblast navremeno i dokolku postojat jasni kriteriumi za ocenka na takviot pilot. Primer e istra`uvaweto za inovacii vo prerabotuva~kata industrija i uslugite {to be{e sprovedeno kako probno, koristej}i go pra{alnikot na EUROSTAT/OECD, a spored preporakite na EUROSTAT. DZS, isto taka, ima jasna politika za toa koi informacii treba da bidat vklu~eni ili ne vo oficijalnite statistiki. Barawata za istra`uvawe na mnogu mali grupi se odbieni. DZS poka`al golema ume{nost pri balansiraweto na razli~ni potrebi i vo dobivaweto poddr{ka i usvojuvawe od strana na Vladata za predlo`eniot miks na aktivnosti i nema potreba od golemi izmeni vo ovoj pogled. 106. Vo vrska so prifa}aweto na prioritetite kade {to se vklu~eni fondovi od stranstvo, osobeno potrebata od specifi~ni informacii koi poteknuvaat od razni vonstatisti~ki artikli od Dogovorot za stabilizacija i asocijacija, DZS zaslu`uva jaka poddr{ka za svoite potrebi. Ako EU fondovite ne se stavat na raspolagawe navremeno, makedonskiot sistem na oficijalna statistika nema da bide vo mo`nost da gi sobere neophodnite podatoci. Toga{, edinstvena mo`nost za Vladata bi bila da se preorientira kon privatnite operatori za ovie zada~i.Ova }e ima negativen efekt vrz prifa}aweto na oficijalnata

38

statistika vo o~ite na onie koi se nadle`ni za donesuvawe odluki i }e se potceni odli~niot ugled na DZS. 107 .Kako i da e, treba da se napravat nekoi preporaki: • So cel da bide vo mo`nost da gi balansira tro{ocite i polzata od

proizvedenite podatoci, delot za tro{ocite treba da e na raspolagawe. Zatoa, se predlaga da se vovede sistem za presmetuvawe na tro{ocite koj }e poka`uva koi bile tro{ocite za sekoja stavka od Programata za statisti~ki istra`uvawa ex-post (potoa). Pri praveweto na ova glaven faktor e alokacijata na vremeto na kadarot po razli~nite stavki na Programata . Otkoga ex-post podatocite }e bidat na raspolagawe, mo`e da se napravi eh-ante procena na posigurna osnova i utvrduvaweto na prioritetite mo`e da ja zeme tro{o~nata strana vo poodredena smetka;

• Za statisti~kite istra`uvawa kaj koi glavniot korisnik e od dr`avnite organi ili od naukata i koi denes se finansiraat od statisti~kiot buxet treba da postojat pove}e odgovori od tie glavni klienti za upotrebata na podatocite . Bi bilo po`elno da se razvijat kriteriumi koga takvite aktivnosti treba da se finansiraat od buxetot na DZS, a koga nivnata implementacija zavisi od finansiskiot pridones za dopolnitelnoto pribirawe na podatoci i e od buxetot na ovoj klient;

• Za aktivnostite fondirani od programata SOP 98, se prepora~uva DZS da ja skrati sega{nata dolga lista i da go koncentrira ovoj izvor kon nekolku aktivnosti koi imaat jasna koncepciska zadnina za da se otpo~ne so nivna rabota i kade {to poleto na rabota na DZS }e se dizajnira paralelno so popisite na naselenie i zemjodelstvo, kako i za site aktivnosti planirani do april 2003.

3.3 Kontrola na kvalitetot vo site aktivnosti 108.Poka`anata kultura vo DZS za globalniot kvalitet e visoka. Stapkata na odziv (odgovor) i to~nosta se kontroliraat redovno, a rezultatite se proveruvaat od aspekt na vnatre{nata doslednost i nepoznatite efekti (osobeno sporedeni so prethodniot period). Dokolku se pojavat nepoznati efekti, pri~inite se proveruvaat pred da se objavat tie rezultati. Proverkata na kvalitetot vo ovie slu~ai se sproveduva interno so cel da ne se naru{i principot na simultano objavuvawe. Samo vo slu~aite koga surovite podatoci se od administrativni izvori, vo ovie proverki povremeno }e se vklu~at eksperti od drug dr`aven organ. Isto taka postoi i sledewe na rabotata na intervjuistite za istra`uvawata vo vrska so doma}instvata. Komponentata za karakteristikite na kvalitetot mnogu pomaga vo kriteriumite za podgotovka na godi{noto a`urirawe na Programa za statisti~ki istra`uvawa i za paralelna podgotovka na buxetot i ima silna kultura za u~ewe i steknuvawe na iskustvo od neo~ekuvani te{kotii pri implementacijata na to~kite od Programata.

39

109. Od osobeno zna~ewe e navremenosta vo diseminacijata na rezultatite.Za godi{nite, kvartalnite i mese~nite podatoci, zlatno pravilo koe generalno se po~ituva e : mese~nite podatoci od krajot na mesecot t+1 najdocna,kvartalnite podatoci na krajot od narednoto tromese~je i za godi{nite podatoci na krajot od prvoto tromese~je narednata godina.Godi{nite podatoci za nacionalnite smetki se dostapni, kako prethodni, vo noemvri ili dekemvri do krajot na godinata, a kako definitivni, vo septemvri slednata godina. Krajnite rokovi za publikuvawe na podatocite od Popisot se mnogu ambiciozni i se vo period pome|u 2 meseca i 2 godini po karakteristi~niot datum. Procena 110. I pokraj toa {to kulturata za kvalitetot e zabele`itelno visoka, }e bide pozacvrstena so nejzinoto odreduvawe vo forma na identifikuva~ki i verifikacioni ~ekori vo procesot na proizvodstvo, podobro otkolku samo da se potpira na vnatre{nata motivacija na kadarot. Treba da se formuliraat eksplicitni kriteriumi na kvalitetot , kako i potrebnoto minimalno nivo na kvalitet na podatocite za tie da se objavat kako oficijalna statistika. Ova treba da se naso~i kon nadvore{nosta i pretstavuva za{titna merka za da ne dojde do obvinuvawe za podlo`nost na politi~ko vlijanie vo momentot koga poradi nedovolen kvalitet objavuvaweto bi trebalo da se odlo`i. 111. Oblast kade {to kontrolata na kvalitetot e osobeno va`na e vlijanieto na razli~nata stapka na odziv od strana na anketiranite subjekti vo istra`uvaweto i na~inot na koj vakvite efekti }e se korigiraat preku konsolidirawe na primerokot so univerzalniot.Ovie analizi ne treba da se primenuvaat samo za grupite ili segmentite koi se koristat za stratifikacija , tuku za site grupacii relevantni za disagregiranite rezultati. 112.Se predlaga horizontalnata grupa da se utvrdi vnatre vo ramkite na DZS, a }e se zanimava so pra{awa na kvalitetot preku formirawe na komisija. Ovaa grupa ponatamu }e ja zgolemuva pretpazlivosta vo vrska so kvalitetot i }e se zalaga standardite da bidat sporedlivi niz posebnite oblasti na dejstvuvawe. Zaklu~ocite na ovaa grupa treba da bidat dostapni za javnosta kako del od metadatite i da se vo soglasnost so principot na transparentnost. 113. Eden aspekt koj bara pogolemo vnimanie e konzistentnosta na podatocite i metapodatocite me|u istra`uvawata. Za vreme na posetata, pra{aweto na ekspertot: koi , me|u pove}eto izvori od koi se publikuvaat podatocite za vrabotuvawe, se prepora~uvaat kako najdobra aproksimacija i davaat najjasna vidlivost vo diseminacijata na podatocite, prerasna vo interna debata. Be{e konstatirano deka so

40

sega{nata praktika na korisnicite im e prepu{teno da gi izberat brojkite koi najdobro im slu`at za nivnite specifi~ni potrebi. Ova e i pokraj jasnite izjasnuvawa na MMF delegacijata deka najdobri se podatocite od Anketata za rabotna sila. Sé dodeka rezultatite od razli~nite izvori se publikuvaat vo razli~ni publikacii , mo`ebi nema da se predizvikaat negativni reakcii od korisnicite , bidej}i tie mnogu retko }e bidat svesni za nivnata nekonzistentnost. Koga ovie cifri }e se pojavat vo ist kontekst, kako {to e primerot so Statisti~kiot godi{nik ili vo idnata autput baza, korisnicite bi trebalo da bidat upateni po pat na jasno razgrani~uvawe i dosledna terminologija niz celata oblast na oficijalnite podatoci, od soodvetnite metapodatoci i na kraj so jasno indicirawe na DZS za toa koj e najopfatniot i bez vlijanie izvor za odredena pojava , a za koi vidovi na pospecifi~ni ( ili po~esti) informacii e potrebno da se koristat dopolnitelni izvori. Sporeduvaweto na razli~nite izvori i analiziraweto na pri~inite koi doveduvaat do razli~ni rezultati isto taka e zna~aen efekt za vnatre{nata kontrola na podatocite i dava pove}e uvid kako da se podobrat ili konsolidiraat zna~ajnite agregati. 114. Dodeka navremenosta e generalno adekvatna, mo`e da bide povizuelno dostapna preku sistematsko zapoznavawe so odnapred prilagodenite kalendari kako {to e predlo`eno vo 2.6. Ponatamu, treba da se napravat napori definitivnite godi{ni nacionalni smetki da se publikuvaat mnogu porano, t.e. ne podocna od dene{nata publikacija na privremenite rezultati ( koi potoa }e stanat vi{ok). Za da se postignat ovie celi, treba da se analiziraat site pote{kotii, da se izlistaat i potoa edna po edna da se otstranuvaat. 3.4.[Organizacijata na anketi od pomal obem da se pobara pod B2] 3.5 Finansirawe i buxet 115.Buxetot na DZS treba da ja sledi globalnata {ema za Vladata. Toj e mnogu detalen spored vidot na tro{ocite (ne spored aktivnosta ili programskite to~ki). Direktorot ima sloboda da odlu~i za toa kako da ja alocira sekoja od ovie buxetski to~ki na razli~nite statisti~ki istra`uvawa. Nadle`noto lice vo sektorot na po~etokot na godinata gi znae raspolo`livite sredstva i ovoj iznos }e se promeni edinstveno dokolku se slu~at neo~ekuvani nastani. Za vreme na godinata mo`e da se pojavi potreba od transfer pome|u razli~nite buxetski to~ki vo ramkite na DZS, za {to e potrebno odobruvawe od Vladata, a predlogot se prosleduva preku Ministerstvoto za finansii. Ovoj na~in sekoga{ funkcioniral vo poslednite tri godini. 116. Godi{nite buxetski predlozi se diskutiraat me|u direktorot na DZS i ministerot za finansii, pred da se podnese, kako del od globalniot buxet do Vladata i posledovatelno do Parlamentot. Dosega predlozite na DZS se prifa}ani bez te{kotii , {to e znak na doverba vo

41

odgovorno planirawe i buxetirawe. Otkako }e se dogovori buxetot, DZS treba sekoj mesec da dobie potpis od Ministerot za finansii za osloboduvawe na mese~na suma za tekovni tro{oci. 117. Pokraj finansiite od buxetot, DZS e eden od retkite javni tela vo dr`avniot buxet koj e eksplicitno ovlasten: • da gi koristi prihodite od proda`bata na svoite publikacii i da

obezbeduva posebni tabulacii za reinvestiraweto vo statisti~kite aktivnosti. Ovie primawa ne odat vo Ministerstvoto za finansii, kako {to e slu~ajot vo mnogu NSI vo drugi zemji. Ovie fondovi ,sega za sega, mo`at isto taka da se koristat za finansirawe na platite (na privremeniot kadar i drugi), no mo`no e vakvata situacija da se promeni;

• da dobiva fondovi za svoeto u~estvo vo dr`avni proekti na visoko nivo, kako dodatok na buxetot. Ova mo`e da vklu~uva finansirawe ili zaedni~ko finansirawe kako {to e slu~ajot kaj ad-hok anketite. Kako i da e,redovnite istra`uvawa ne mo`at da se finansiraat na ovoj na~in. Privremeniot kadar mo`e da se anga`ira za vremetraeweto na proektot. Vo slu~aj na vakov proekt, postoi pismen dogovor koj ja garantira profesionalnata nezavisnost na DZS vo pogled na sobiraweto,obrabotkata i diseminacijata na podatocite. DZS ima jasna politika za toa kakvi vidovi na statisti~ki istra`uvawa nema da prifati, duri i ako se plateni (primer: anketa za politi~koto mislewe);

• da dobiva fondovi od donatori koi se nadvor od zemjata (me|unarodni organizacii, drugi zemji) za odredeni to~ki od Programata za statisti~ki istra`uvawa.

Del od primawata za izvr{eni uslugi se povrzani so uslugite povrzani so administrativniot biznis-registar koj nabrgu }e bide prefrlen vo druga agencija i zatoa, vo idnina, podatocite od ovoj registar nema da bidat dostapni. 118. Ovie ekstra fondovi se zna~aen instrument za da mo`e direktorot da gi motivira klu~nite eksperti (zabele`livo vo oblasta za informati~ki alatki) da ostanat vo DZS, so dodatoci na niskite plati. Poradi ova, va`no e mo`nosta za koristewe na ovie fondovi za plati za postojano vrabotenite lica, da se zadr`i i vo idnina. Golem del od misiite {to se sproveduvaat vo drugi dr`avi i me|unarodni organizacii se finansirani od fondovite na me|unarodnite donatori. 119.Neiskoristenite krediti do krajot na godinata ne mo`at da se prefrlat vo narednata godina,so edinstven isklu~ok za kreditite koi se nameneti za Popisot na naselenie. 120. DZS ima odli~na reputacija za finansiskiot menaxment koja datira od Popisot na naselenieto 1994 godina. Ovaa glavna aktivnost od gledna

42

to~ka na finansiski menaxment be{e isto taka cel na monitoring od strana na me|unaroden ekspert. Ocenka 121. Fakti~ki, direktorot na DZS ja ima potrebnata fleksibilnost pri alociraweto na fondovite za razli~ni aktivnosti i pokraj detalniot buxet spored vidot na tro{ocite. Rakovoditelite na sektorite se navremeno informirani za fondovite koi im se na raspolagawe i tie mo`at da smetaat na ovie sredstva deka nema da is~eznat so brza realokacija na nivna {teta, a bez nivna soglasnost. 122.Dvi`eweto kon pomalku detalen formalen buxet e nerealno za vo bliska idnina, poradi pottiknatoto restruktuirawe na javniot sektor od strana na MMF so jasna cel da se namalat javnite tro{oci i kadarot. Istoto va`i i za ograni~uvaweto za prenesuvawe na neiskoristenite sredstva vo narednata godina. Golemo dostignuvawe za DZS deka trite gorespomenati mo`nosti za dopolnitelno finansirawe mo`at da ostanat dodeka trae ovaa faza na namaluvawe na javniot sektor, ova }e mu ja ovozmo`i na DZS potrebnata fleksibilnost za implementacija na master planot so koristewe na ovie sredstva, koga strate{kite to~ki ne mo`at da se finansiraat samo od buxetskite sredstva, i so nivno koristewe kako sredstvo na promislenata motivacija na klu~niot kadar. Vkupnite iznosi vklu~eni vo ekstra-buxetskiot izvor treba da bidat potransparentni, no sepak tie ne bea dostapni do ekspertot. 123.Kako del od restruktuiraweto na javniot sektor e pro{iruvaweto na tipot na proekti finansirani od drugi dr`avni edinici da se odnesuva i na redovnite istra`uvawa koi se mnogu specifi~ni i za koi mo`e da se identifikuva eden glaven korisnik od dr`avnite organi ili nau~ni institucii. Bi bilo logi~no taa ustanova da go finansira pribiraweto na podatocite {to glavno se sproveduva za nejzini odredeni informativni potrebi bez ogled na toa dali ovaa potreba e ad hok ili e redovna. Ova bi go ovozmo`ilo DZS da go koncentrira svojot buxet na statisti~kata infrastruktura, za pribirawe na podatoci so pove}e celi koi se neophodni za glavnite agregati i indikatori i za diseminacijata, a ova pretstavuva i pridones kon definiraweto na prioritetite. 3.6 Personal, potreba od personal i obuka 124. Brojot na vrabotenite se utvrduva od strana na Vladata sekoja godina. Za 2001 godina se utvrdeni 263 izvr{iteli (vklu~uvaj}i i 8 regionalni zavodi koi se zavisni od DZS i koi brojat 82 lica). Brojot e zgolemen vo odnos na 1997, koga iznesuva{e 193( zgolemuvaweto glavno se dol`i na privremeno vrabotenite lica). Od ovoj broj, se so visoko obrazovanie, a 191 se `eni. Starosnata struktura se karakterizira so relativno mal broj na vraboteni {to bi trebalo da se penzioniraat vo bliska idnina.Prose~nata starosna granica na vrabotenite vo DZS e

43

pomlada vo odnos na ostanatata administracija. Platite za site vraboteni vo javniot sektor se zamrznati vo nominalni uslovi u{te od 1993, no se nadevaat deka finansiskite rabotni uslovi }e se nadgradat od 2002. 125. Vo nasoka na toa postoi jasno op{to razbirawe vo ramkite na DZS za toa {to treba, a {to ne treba da se smeta za oficijalna statistika, vo ramkite na delegiranata nepristrasnost od strana na rakovoditelite na sektori i oddelenija vo odnos na na~inot kako gi sproveduvaat svoite programski zada~i i kako najva`no, na~inot na koj rezultatite se diseminiraat. Tekstot ili sodr`inata na publikacijata ili soop{tenieto ne treba sekoga{ da bidat pro~istuvani od strana na direktorot, so {to se podobruva navremenosta na proizvodot i motivacijata i ~uvstvo za odgovornost kaj kadarot. 126. Ima znaci za nizok status na kadrite na DZS vo sporedba so javnite organi kako {to se ministerstvata, koi te{ko go prifa}aat toj fakt vo odnos na visokiot status na DZS vo pogled na reputacijata. Javnite organi se rangirani spored nivnata relativna va`nost ( spored drugi uslovi, a ne spored brojot na vrabotenite i buxetot) i DZS ima zaedno so arhivite relativno nizok status vo ovoj pogled. Ova ima direkten efekt vrz platite na DZS na site nivoa {to zaedno so gorespomenatoto zamrznuvawe vo nominalni uslovi, pridonesuva kadarot da go napu{ta DZS. 127. Noviot kadar e dobro vklu~en vo DZS preku kursevi i obuka za rabota. Postoi strogo barawe site novovraboteni vo DZS da znaat angliski i da se kompjuterski obrazovani. U{te pove}e, DZS pravi postojani napori da go obu~i svojot kadar na novi metodi, me|unarodni standardi i moderni sredstva za menaxment. Postoi Intranet koj e na raspolagawe na site vraboteni so mnogu bogata sodr`ina i redovno a`urirawe i ovoj izvor redovno se koristi od strana na vrabotenite za da se zdobijat so znaewa. Asimilacijata na metodolo{koto know-how e odli~na. 128. Bidej}i DZS ima vode~ka uloga vo usvojuvaweto na novi tehnologii, me|unarodni standardi i zaradi ~uvstvoto deka inovativnite promeni se mo`ni i se pottiknuvani od strana na postariot menaxment,menaxerskata kultura vo DZS se razlikuva vo odnos na drugite dr`avni tela.Ova e glavnata pri~ina zaradi koja postoi svest za toa deka e prakti~no nevozmo`no da se pravi dopolnuvawe na rakovoditelite na edinicite pa duri i na sektorite odnadvor. Dopolnuvaweto od nadvor se slu~uva samo na nivo na srednistite. 129. Direktorot na DZS predviduva vrvni rezultati vo potrebite za obuka vo periodot 2002/2003 osobeno vo vrska so menaxmentot vo po{iroka smisla, za {to e potrebna nadvore{na pomo{(vospostaveni se kontakti so Agencijata za dr`avni slu`benici vo vrska so ova). TES-

44

kursevite se mnogu ceneti i DZS bi sakal da ispra}a pove}e u~esnici vo idnina. Isto taka, na pat e da se sprovede i trening vo ramkite na samata institucija. No, kako i da e, ne postoi oddelna stavka vo buxetot za obuka. Od 2007 godina natamu DZS ekspertite bi trebalo da bidat sposobni da rabotat so treninzite bez pomo{ od nadvor. 130.Vlijanieto na sledniot transfer na administrativnite zada~i nadvor od DZS vrz brojot na vrabotenite sé u{te ne e jasen. Vo momentov, 19 vraboteni lica rabotat na ovie administrativni zada~i.Politikata e vo pravec licata da se zadr`at i da se preraspredelat spored statisti~kite zada~i, bidej}i tie se dobro zapoznati so kulturata na DZS. 131.Kooperativnosta me|u vrabotenite e visoka. Postoi dobro raspolo`enie vo rabotata i pokraj preoptovarenosta so rabota vo mnogu sektori. Mnogu promeni {to se slu~ija od neodamna dovedoa do preoptovaruvawe na nekoi sektori i iako personalot dobro ja sovlada rabotata vo tekot na rabotnoto vreme , seto ova zaedno so nedovolnite finansiski sredstva ima{e nekoi negativni vlijanija vrz op{toto raspolo`enie za rabota. Kreativnosta e visoko vrednuvana i ohrabruvana {to e netipi~no za javniot sektor, no sepak postoi ~uvstvo deka pogolemata upotreba na nefinansiski na~ini za zapoznavawe na personalot so inicijativite i performansata, bi mo`ele da pomognat pri ohrabruvaweto na kreativnosta i profesionalniot na~in na odnesuvawe mnogu pove}e. Sepak del od vrabotenite vo regionalnite oddelenija obrnuvaat vnimanie na faktot deka tie obezbeduvaat samo vlez na podatoci vo centralniot zavod, a ne se involvirani vo ostanatoto. 132. 80% od vrabotenite imaat najmalku rabotno poznavawe na angliski, {to se dol`i na faktot deka od 1992, 90% od personalot koj be{e prisuten vo DZS vo dadeniot period, be{e praten da posetuva kurs po angliski. No, sepak, nema dovolno mo`nosti za vrabotenite da go koristat angliskiot jazik, osven za ~itawe, taka {to edna va`na, no malubrojna grupa ne se ~uvstvuva dovolno sigurna da diskutira so eksperti na angliski jazik bez pomo{ na preveduva~. 133. Preporakite od menaxerskata ekspertiza od 1998 godina vo vrska so ~ove~kite resursi se primenuva vo odredeni aspekti. Najte{ki za primena (bidej}i e te{ko da se usoglasi so kulturata na Zavodot) se preporakite za generalniot sistem na rotacija na rabotata. Ima primeri koga licata gi smenile rabotnite mesta vo ramkite na DZS na nivna li~na inicijativa i ova se smeta deka e dovolno. Ima planovi za posistematizirani aktivnosti vo vrska so planovite za kariera (kako posledica na reformata vo javniot sektor). Druga preporaka od ekspertizata koja ne e lesno da se primeni e rabotata vo proektni grupi kade {to vrabotenite od razli~ni edinici rabotat zaedno i se

45

odgovorni, za svojot del od rabotata, pred liderot na proektot, a ne pred nivniot liniski odgovoren. Procena 134.^esno e da se ka`e deka slabiot status na DZS vo pogled na platite e potencijalen rizik za ~ove~kiot kapital na DZS. Visokata stapka na nevrabotenost vo zemjata mu pomaga na DZS vo privlekuvaweto i zadr`uvaweto na obu~eniot i motiviraniot kadar i pokraj ovoj aspekt. Edna od pri~inite poradi koja fluktuacijata na personalot ne e povisoka e toa {to licata koi rabotat vo DZS ja sakaat rabotata koja ja rabotat i mo`at da se identifikuvaat samite vo institucijata vo koja rabotat. Dokolku ekonomskata situacija vo zemjata se podobri i kako rezultat na toa da se stesni pazarot na trudot, DZS mo`e da se konfrontira so visoka stapka na fluktuacija. Reformite na javniot sektor mora da prodol`at ponatamu so cel da obezbedat pristap dokolku vo idnina ima opcii za podignuvawe na statusot na DZS od ovoj aspekt. 135. Drug aspekt na koj treba itno da se obrne vnimanie e sekako postojanata preoptovarenost kako opravduvawe za kapacitetot na posveteniot i efektivniot personal. Dokolku ne se razmisli po ova pra{awe vo situacija koga finasiskite inicijativi mo`at samo da igraat skromna uloga, toa e siguren na~in za rapidno odbivawe na personalot vo bliska idnina.Ova pra{awe e direktno povrzano so postavuvaweto na prioriteti i ako e potrebno, nekoi aktivnosti treba da se otfrlat so cel da se izbalansira situacijata. 136. Isto taka e prepora~livo da se dobie nekakvo iskustvo so proektni timovi od razli~ni delovi na organizaciite, formirani za da sprovedat proekt, so odgovoren lider na proektot. Mnogu e verojatno deka ovaa forma na organizaciska rabota }e dobie zgolemena va`nost preku reformite na javniot sektor, pa se preferira da se ima odredeno prakti~no znaewe na vreme. 137.Horizontalnite komiteti so izvr{na vlast( t.e.so mo} da odlu~uvaat za rezultatite, pravilata i kriteriumite specificirani od menaxmentot na DZS i kade vo odredeni slu~ai se reflektiraat nazad kon menaxerskiot bord za razgleduvawe)se dosta va`no sredstvo za zajaknuvawe na kulturata na sorabotka i timskata rabota, da se u~i od kolegite i da se zgolemi smislata za odgovornost. Vakvi komiteti se predlo`eni za opredeleni aspekti od diseminacijata i kontrolata na kvalitet. 138.Treba pove}e da se stori za da se ohrabri rabotata vnatre vo ramkite na DZS, kako del od sistemot {to doa|a za razvoj vo karierata. Rabotej}i na razli~ni predmeti vo oblasta na oficijalnite statistiki ili zaedno vo ramkite na horizontalnite i predmetnite specifi~ni funkcii, ili vo ramkite na centralniot zavod i regionalnite

46

oddelenija, pretstavuva efektiven na~in na kreirawe na zaemno razbirawe,za korporirawe na identitetot i obezbeduvawe na koherentna aplikacija na principite na oficijalnite statistiki.Treba da se iznajdat na~ini vo pogled na razmena na personal od DZS so drugi proizvoditeli na oficijalni statistiki i ovie mo`nosti da se iskoristat za {irewe na soodvetna praktika za oficijalnite statistiki kon drugite institucii. 3.7. Informati~ka tehnologija 139. DZS ima celosna kontrola nad negoviot IT i ne mora da go deli so drugi vladini edinici. Upotrebuva standardni produkti {to se odnesuva do hardverot (IBM, Compaq), softverot (databaza:DB2,Microsoft SQL; razvoj:Basic Microsoft Access; tabulacija:Microsoft Access, SAS) i komunikacija niz DZS. Neodamna ja pretstavi klient-server tehnologijata {to dovede do zabele`itelen napredok, a golemiot sistem e kompletno zatvoren. IT standardite se isto taka striktno dosledni, za da se izbegne pregolem varijabilitet na produkti koi treba da se odr`uvaat. Hardverot e fizi~ki lociran vo DZS vo ramkite na centralata na DZS vo Skopje {to bezbednosta na podatocite, od gledna to~ka na fizi~ki pristap, ja pravi neproblemati~na. Avtomatizacijata na Zavodot e na internacionalno nivo. 140. DZS razviva aplikacii glavno vo Zavodot, upotrebuvaj}i standardni softver alatki. Mnogu retko razvojnata rabota se doveruva na privatni sub-dogovara~i. Na primer, se planira da se razvie server za klasifikacija vo Zavodot. Istoto se odnesuva i na bazata na podatoci za izlez {to ponatamu }e se elaborira so sega{niot SIPOV pilot. 141. Mikrodata setovite se standardizirani vo format i opis. Ova go podobruva pristapot na drugite edinici na DZS, so toa {to im e dadeno ovlastuvawe. Elementarnite agregati ~ija namena e izlezot na oficijalnata statistika, se stornirani vo povrzani bazi (po edna za anketa) koi upotrebuvaat zaedni~ki softver, no ne spodeluvaat zaedni~ki metadati kako klasifikaciite dosega. Pristapot do taka agregiranite podatoci e lesen za drugite sektori od DZS. 142. Regionalnite zavodi na DZS se povrzani so centralata na DZS, no brojot na linii e nedovolen. Tie mo`at da gi transmitiraat podatocite od delovnite anketi koi tie gi vnele od pra{alnicite, no tie nemaat pristap do fajlovite na podatoci ili registrite vo sega{niot moment.Samo edno ili dve lica od regionalnite oddelenija, vo prosek, se povrzani so avtomatskiot sistem na Zavodot, a Internet pristapot e nevozmo`en( za personalot vo centralniot zavod, koristeweto na Internet de facto e limitirano isto taka poradi nedovolen broj na izlezni linii).Nadgraduvaweto na ova povrzuvawe e predvideno so Master-planot.

47

143. Vo pogled na porastot na upotrebata na IT, interno, kako i od korisnicite, edinstvenoto dobivawe na pomo{ na IT sektorot na DZS bi bilo nabavka na hardver i mre`i, no ne i softver. Drug element koj ima potreba od itno nadgraduvawe e telefonskata centrala. Procena 144. Politikata na limitirawe na opsegot na produkti e mnogu dobra strategija za zadr`uvawe na tro{ocite vo granicite i da ne se dispergira retkiot ekspertski know-how. Dokolku sega{niot set-ap e dovolen za sega{nite potrebi na DZS, IT strategijata treba da im izleze vo presret na novite predizvici. Ova e slu~aj vo DZS za pove}eto IT aspekti, no nekoi aspekti treba ponatamu da se razgledaat i da se napravat poeksplicitni: • Bezbednosta na podatocite treba da se obezbedi na toj na~in {to

nadvore{nite korisnici koi imaat pristap kon sega{niot SIPOV, web-stranicata ili idnata baza na izlezni podatoci, nema da mo`at na koj bilo na~in da dojdat do vnatre{nite fajlovi so podatoci na DZS (Firewall);

• [to i da upotrebuva softverot za razvoj na bazata za izlezni podatoci, razvojnata rabota treba da e pridru`ena so jasen koncept na modeli za podatocite, upotrebuvaj}i internacionalni konceptualni standardi kako {to e Sandgrin modelot. Postoe~kiot SIPOV e konceptualno prili~no oddale~en od Sandgrin modelot. Isto taka treba da se ima na um deka ovaa baza na izlezni podatoci }e stane baza na izlezni podatoci na sevkupniot nacionalen statisti~ki sistem i treba da ja nudi mo`nosta za vklu~uvawe na podatoci od drugi proizveduva~i pa duri i sekcija od me|unarodni statistiki;

• Glavnata pote{kotija vo apliciraweto na standardniot softver za razvoj na baza na izlezni podatoci vo oficijalnata statistika e kompleksnosta na metadata povrzani so razli~ni tematski oblasti od oficijalnata statistika koi bi mo`ele da predizvikaat nezna~itelni ili va`ni izmeni so tekot na vremeto i da bidat samo parcijalno kompatibilni pome|u tematskite oblasti. Zatoa e va`no da se ima jasen pogled kon ona {to se narekuva centralen klasifikacionen server, t.e. softver koj }e mo`e da se spravi so zeamno povrzani klasifikacii od koi sekoja mo`e da ima nekolku verzii simultano ili povremeno, na takov na~in {to sekoj element e samo opi{an i a`uriran edna{ , za celiot rang na oficijalnata statistika. Razvojot na serverite za klasifikacija za oficijalnata statistika so upotreba na standardni softver razvojni alatki mnogu retko be{e uspe{en vo drugi NSI. Zatoa, se prepora~uva da se pro{irat mo`nite opcii za ovoj centralen element nad sega{nite standardi, so {to bi se obezbedil interfejsot so sega{nite produkti

48

na DZS i bi ja doka`ale svojata efikasnost i ednostavnost za odr`uvawe;

• Nadgradbata na povrzuvaweto so regionalnite zavodi e prerekvizit za zgolemuvawe na nivnata aktivnost vo smisla na uslu`uvawe na lokalnite upravi, kako i za pridonesuvawe za a`urirawe na statisti~kite registri;

• Vo slu~aj podatocite da se sobiraat po pat na intervju, pilotite treba da bidat napraveni taka {to }e se koristi portabl oprema so koja podatocite direktno }e se vnesuvaat od strana na licata na terenot. Prvata oblast na dejstvuvawe na vakvata tehnologija bi trebalo da bide testirana na poleto na statistikata na ceni.Sorabotkata so drugite NSI treba da se zajakne.

• Treba da se inicira diskusija so delovnata zaednica do koj obem }e bide dostapna zbirkata na podatoci preku Internet, i vo taa nasoka treba da se napravat testovi so kompanii koi se dobro opremeni na na~in kako {to NBM go testira ovoj moderen na~in na pribirawe na podatoci od sektorot na banki;

• Instaliraweto na sovremena telefonska i komunikaciona infrastruktura e klu~en element kako za diseminacijata, taka i za pribirawe na podatoci.

3.8 Vnatre{en monitoring na implementacijata 145. Sé u{te nema vospostaven set na kvantitativni indikatori preku ~ie izvr{uvawe se merat tematskite oblasti. Kako i da e, informacijata preku ~ie izvr{uvawe za sekoj programski predmet mo`e da se izvede procena e dobiena regularno, glavno so cel za procena na kvalitetot (vidi 3.3), no isto taka ja vklu~uva i korista od podatocite vo mediumite. Ovaa informacija se koristi za godi{no a`urirawe na Programata i na godi{niot izve{taj za Vladata ( vidi 3.9 ). Ovoj poopisen na~in na procenuvawe na izvr{uvaweto dozvoluva podiferencijalna procena otkolku standarden set na kvantitativni indikatori. 146. DZS napravi procena na sopstvenite nacionalni smetki so pomo{ od italijanski eksperti vo 2000. Bi sakale da ja povtorat ovaa ve`ba, vo pogled na neodamne{nite napredoci za BDP, pretstavuvaweto na kvartalniot BDP po konstantni ceni ( kvartalen BDP po tekovni ceni seu{te nedostiga). DZS u~estvuva{e vo analizite za iscrpnosta na BDP od EUROSTAT. 147. [to se odnesuva na monitoringot za efektivnosta na personalot, momentalno toa se vr{i koga licata se prijavuvaat za rabota interno, ili za nov personal po inicijalen period. Sistematskoto podobruvawe na efektivnosta na sekoe lice od DZS, kako {to e predlo`eno vo

49

menaxmentskata ekspertiza od 1998, sé u{te ne e napraveno. Verojatno e deka reformata na javniot sektor }e go zafati delot od izvr{uvaweto povrzan so platata; ova }e go napravi neophodno pretstavuvaweto na takvoto sistematsko podignuvawe, iako se ~uvstvuva deka nema dobro da se vklopi, imaj}i ja predvid sega{nata kultura. Najgolemoto stravuvawe e toa deka so pretstavuvaweto na vakviot sistem, tradicionalnata kultura na javniot sektor za davawe na prioriteti na izbegnuvaweto na gre{ki po bilo koja cena, so o~igledni negativni posledici po kreativnosta, odnesuvawe koe e uspe{no primeneto vo DZS, }e bide povtorno vrateno. Procena 148. Za procenuvawe na izvr{uvaweto na elementi od individualnata programa, bi se posakuval malku povisok stepen na standardizacija, bez pregolema doverba na kvantitativnite indikatori. Rabotata za procena na kvalitetot na standardiziran na~in e glaven element za procena na celokupnoto izvr{uvawe. 149. Za DZS da prodol`i da se razgleduva kako model za aplicirawe na modernite menaxment tehniki vo javniot sektor, se prepora~uva sistematskoto procenuvawe na izvr{uvaweto na individualni ~lenovi od personalot da bide pretstaveno {to e mo`no poskoro taka {to site }e se zapoznaat so ovoj instrument, pred da bide mandatoren za celiot javen sektor. Ovaa procena mo`e da bide bazirana delumno na procenata na programskite predmeti za koi sekoj ~len na personalot ima svoj pridones. Va`no e ovaa procena da se iskoristi kako sredstvo za ohrabruvawe na personalot i da im se dade na znaewe za nivnite dostignuvawa pove}e otkolku da se smeta deka toa e irelevantno ili pak da zvu~i kako zakana. 150.Klu~nite statistiki treba da se ocenuvaat od internacionalni eksperti vo redovni intervali.Site inicijativi na DZS vo ovoj pogled treba da se poddr`at i soodvetno da se odgovorat od strana na internacionalnoto zdru`enie. 3.8. Nadvore{en kredibilitet 151. So ~lenot 21 od Zakonot za dr`avnata statistika se bara podgotvuvawe na godi{en izve{taj od strana na DZS za implementacijata na Programata za statisti~ki istra`uvawa od prethodnata godina. Vo ovoj izve{taj se pravi procena na toa {to e postignato i {to ne e, kako i pri~inite zo{to i korektivnite merki {to se prezemeni za da se izbegne gubewe na celite povtorno. Za ovoj izve{taj isto taka diskutira i Sovetot za statistika, a Vladata samo go razgleduva . Ovoj izve{taj e

50

dostapen za javnosta,po nejzino barawe, no ne e preveden na angliski. Istoto va`i i za izve{taite na Sovetot za statistika do Parlamentot vo vrska so negovite aktivnosti. 152. Najva`niot na~in za toa kako DZS e kredibiliteten na drugite participienti osven na Vladata e preku mnogu mre`i i trkalezni masi, kade se konfrontira so pra{awata od razli~ni korisnici. Najva`nata prilika e godi{noto a`urirawe na Programata za statisti~ki istra`uvawa pri {to se diskutiraat lekciite od prethodnata godina i merkite {to gi predlaga DZS. Sli~na diskusija se odviva i koga Sovetot za statistika dava mislewe za godi{noto a`urirawe na Programata (na {to mu prethodi formalniot ex-post izve{taj na Vladata spomenat pogore). 153. Vo po{irok kontekst na nadvore{en kredibilitet, mnogu va`no e toa kolku e dostapna metadatata za korisnicite. Ova }e indicira kolku e transparenten celosniot sistem. Bilo metadatata da e za definicii i klasifikacii, kako i za izvorite, korisnicite }e imaat problem so dobivaweto na precizni opisi za toa kako se izvedeni rezultatite ako algoritamot e kompleksen, kako {to e slu~ajot so anketite po primerok ili za indeksi na ceni. Takvite dokumenti ponekoga{ se dostapni samo kako vnatre{ni dokumenti i ne se vo format da bidat dadeni nadvor. 154. Neodamne{nata odluka za barawe na me|unaroden monitoring za Popisot na naselenie, koj e odlo`en za oktomvri 2001, e druga karakteristika na nadvore{niot kredibilitet. Vakov me|unaroden monitoring imalo i za Popisot 1994, no za razlika od 2001, toj Popis se finansiral od me|unarodni donatori. Motivot za me|unaroden monitoring e edinstveno da se ima neutralna proverka na kvalitetot i neutralnosta na procesot, so cel da se pru`at maksimalni napori protiv bilo kakva grupa na interesi koja mo`e da predizvika nekoi predrasudi podocna. Procena 155. Procedurite za ex-post procena preku godi{nite a`urirawa na Programata i ex-post izve{tajot za godi{nata implementacija za Vladata se va`ni za nadvore{niot kredibilitet. Nivnoto vlijanie bi bilo duri i povisoko dokolku se ovozmo`i godi{niot izve{taj da e dostapen za javnosta na Internet. 156.Ponatamu, treba da se napravat napori za transformacija na vnatre{nite dokumentacii za nekoi metodolo{ki aspekti, vo formi koi bi mo`elo da im se dadat na korisnicite dokolku pobaraat i korisnicite treba da bidat izvesteni ( pr. preku web-stranicata ) kako tie mo`at da obezbedat metadata informacii od DZS.

51

4. Statisti~ka infrastruktura 4.1. Klasifikacii 157. DZS i Narodnata banka se mnogu striktni vo nivnoto respektirawe na me|unarodnite i posebno EU standardite i klasifikaciite. NACE Rev. 1 be{e objavena so Vladina odluka , kako mandatorna, ne samo za site proizvoditeli na oficijalna statistika, tuku i za site administrativni registri. Statistikata za nadvore{na trgovija ja upotrebuva NY klasifikacija. 158.Predlog za NUTS klasifikacijata za BJRM be{e podnesen do Vladata i Vladata go usvoi kon krajot na april. Na NUTS1 i 2 nivoa, zemjata }e bide bez pod-divizii. Edinstvenata administrativna struktura koja sega se koristi se 123-te op{tini koi }e go formiraat nivoto na NUTS5. Nivoata NUTS3 i 4 se novi i sodr`at 8 namesto prethodnite 34 pod-divizii. [ 4.2. Registri: }e bidat prezemeni pod B 4, B 5, i B7]

52

B. Tehni~ki del : Kapaciteti za produkcija na statistika vo razli~ni oblasti 1. Procena na vkupniot kapacitet 159. Makedonskiot sistem na oficijalna statistika ima bogat fond na statisti~ki podatoci. Toj se trudi da gi kombinira prilagoduvawata kon evropskite standardi i relevantnite koncepti na pazarnata ekonomija so odr`uvawe na vremenska sporedlivost. Vkupniot kapacitet za produkcija na relevantni, navremeni i to~ni statisti~ki podatoci, mo`e da se okvalifikuva kako dobar vo uslovi na prose~nite EU standardi. Kapacitetot ne samo {to e opravdan za periodot {to sledi, tuku spored DZS Master-planot toj }e ima natamo{en porast. No, vo 2006 godina, potpolnite EU akvis vo statistikata bi trebalo da bidat dostapni od strana na Republika Makedonija. 160.So broj od 290 posebni anketi, ovoj segment vo istra`uvawata visoko kotira. Od edna strana, toa go doka`uva kapacitetot na statisti~kiot sistem da sproveduva mnogu aktivnosti za pribirawe na podatoci paralelno. Od druga strana, golem broj na oddelni anketi e sklon kon pribirawe na istata informacija od ist respondent vo istiot period pove}e od edna{ i rezultatite od razli~ni anketi bi mo`elo da bide pote{ko da se harmoniziraat ili da se integriraat. Ova e posebno slu~aj so delovnite anketi. Zatoa se sugerira pri utvrduvaweto na narednata 5 godi{na programa, sekoja anketa ne samo da se proceni, kako {to sega se pravi, edna po edna za mo`no podobruvawe vo pogled na potrebite na korisnicite, optovaruvaweto na respondentite, va`nost i efektivnost, no toga{ procenkata go zazema uloga na kategorizirawe na anketite grupirani zaedno od gledna to~ka na mo`no spojuvawe, na celosniot tovar na odziv na istiot respondent i mo`ni duplikacii, i za koherentnosta na rezultatite. 161.Visokiot broj na istra`uvawa ima drug potencijalen rizik. Vremeto na kvalifikuvaniot personal mo`e da bide posveteno na ekskluzivno pro{iruvawe na menaxmentot i administrativnite anketi do determinirawe na analiti~kata rabota.Sega{na impresija e deka analizite na kvalitetot na podatocite,vo potraga za podobruvawe i za pri~inite za inkoherencija, e se u{te na zadovoluva~ko nivo,no sepak ova ne e slu~aj vo mnogu oblasti na dejstvuvawe poradi povrzanosta na analiti~kata rabota so izleznite relevantni analizi vo smisla barawe na faktorite koi vlijaat vrz odreden razvoj ili nepravilnosti.So toa {to se dava va`nost na ovie komentari niz godinite, povrzuvaweto na anketite bi bil dobar ~ekor da se popravi ova neizbalansiranost bez da se ~ekaat dopolnitelni izvori.

53

2 Kapacitet za organizacija i sproveduvawe na popisi 162. Popisot na naselenie 2001(koj vklu~uva popis na doma}instvata i stanovite i e predviden da se odr`i vo maj) i Popisot na zemjodelstvoto vo 2002 godina }e bidat zna~ajni etapi za DZS. Posledniot Popis na naselenieto se odr`a vo 1994 godina i toj e sproveden bez vlijanija od strana na me|unarodnite nabquduva~i. Posledniot poseben popis na zemjodelstvoto datira od pred pove}e od 30 godini ( vo me|uvreme , do nezavisnosta, bil spojuvan so popisot na naselenie). 163. Podgotovkite za Popisot na naselenieto zapo~naa rano, a organizacionata postavenost e utvrdena vo mnogu detali so Zakonot za Popis. Imaj}i go predvid zna~eweto na Popisot, storeno e sé {to mo`elo odnapred da se napravi. ]e ima edno istra`uvawe po Popisot za da se proveri to~nosta na Popisot. Kako i da e, vrz site ovie podgotovki mo`e da imaat vlijanie nastanite koi se slu~ija vo odredeni delovi na zamjata vo sredinata na mart. DZS dojde do zaklu~ok deka uslovite za sproveduvawe na Popisot ne se potpolno ispolneti za periodot za koj se predviduva spored Zakonot ( vtorata polovina na maj), so ogled na situacijata vo odredeni delovi na zemjata, kako posledica na gorespomenatite incidenti {to bi imalo negativen efekt na kvalitetot na rezultatite.Ovaa odluka se donese na ~isto profesionalna osnova i mo`no e da se organizira poddr{ka od site partii( odnosno od partiite vo Vladata i partiite od opozicijata) da se vrati predlogot i datata {to e odredena vo Zakonot za Popis da se smeni za prvata polovina na oktomvri 2001. Kon toa, DZS }e pobara me|unaroden monitoring na Popisot. Razvojot na situacijata vo zemjata vo bliska idnina }e gi determinira uslovite za da se sprovede uspe{en popis na naselenieto vo oktomvri i }e se vidi dali uslovite dozvoluvaat sproveduvawe na popis ili ne. Procena 164. Cenej}i spored vnimatelnite podgotovki, kapacitetite za organizirawe na popisite (vklu~uvaj}i go i neophodnoto dopolnitelno finansirawe) mo`e da bide odgovoreno pozitivno. DZS vodi jasna politika na depolitiziranost na Popisot i ja ima poddr{kata na site partii za odlo`uvawe na Popisot, {to e mnogu pozitiven znak i zna~itelen pridones vo sega{noto politi~ko opkru`uvawe. Finalna ocenka }e treba da se dade otkako }e se sprovedat ovie popisi. 165.Od krucijalna va`nost e me|unarodniot monitoring da e poddr`an od me|unarodnata zaednica na oficijalni statistiki vo uslovi na dopolnitelni sredstva i ispra}awe eksperti koi imaat zna~itelno iskustvo vo popisi na naselenie, demografija ili barem vo oficijalna statistika. Zaradi kohezija na zemjata, rezultatite mora da bidat priznaeni od site partii kako objektivni i bez predrasudi.

54

3. Kapaciteti za produkcija na godi{nite statistiki za naselenie

po Popisot 2001 166. DZS obrabotuva srednoro~ni podatoci po godini, pol i naseleni mesta, koristej}i go prethodniot popis kako baza , i so dodavawe na dvi`ewata vo vrska so rodeni, umreni, doma{ni migracii, emigracii i imigracii. Site dvi`ewa se smetaat deka se sigurni so isklu~ok na emigracijata kon drugite zemji, kade {to obvrskata za registrirawe ~esto ne se po~ituva. Zatoa se o~ekuva noviot popis da poka`e izvesen stepen na precenuvawe na tekovnata polugodi{na slika. 167.Od 2002, noviot Popis vo zemjodelstvoto }e bide osnova za tekovna procena na dobitokot i prethodnite podatoci }e bidat soodvetno revidirani. Za emigracijata, }e se koristat drugi izvori osven brojot na oficijalno emigriranite lica za da se obezbedat podobri proceni. Vklu~uvaweto na pra{aweto za doma}instvata vo Anketata za rabotna sila za toa dali prethodniot ~len na doma}instvoto skoro emigriral e isto taka opcija. Procena 168.Kapacitetite za obrabotka na srednoro~ni podatoci za naselenieto posle Popisot 2001 e prezentiran vo prifatliva forma. Emigraciite bi trebalo da se procenuvaat so najdobro koristewe na razli~nite izvori i toa e podobro odkolku za samo eden izvor ili metod za koj se znae deka ne e celosen. 4.Kapaciteti za sproveduvawe na anketite za doma}instvata 169. Vo momentov postojat dve va`ni istra`uvawa vo vrska so doma}instvata: anketa na rabotna sila ( dvapati godi{no) i anketa na potro{uva~ka na doma}instva edna{ godi{no. Vtorava }e pretrpi bitno modernizirawe {to se odnesuva na na~inot kako podatocite se sobiraat od ovaa godina ( zgolemen primerok, kombinacija na dnevnik i intervju namesto samo intervju, razmestuvaj}i gi odgovara~ite niz celata godina). 170. Kako primerok za ramka e zemen spisokot na stanovi od Popisot 1994, pri {to kolektivnite doma}instva i stanovi vo mnogu oddale~eni mesta ( izoliranite farmi ) se isklu~eni. Odreduvawe na primerokot e vo dva stepena: prvo se pravi stratificirana selekcija od spisokot na ulici, a potoa selekcija na stanovi po odreden redosled od izbraniot spisok na ulici. Stanovite prvo se izvestuvaat pismeno, potoa se poseteni od liceto koe intervjuira, koj mora da poka`e ovlastuvawe potpi{ano od direktorot na DZS. Administrativniot registar na

55

naselenie, za koj e odgovoren DZS, no koj naskoro }e bide prefrlen na drugo telo, ne se upotrebuva kako ramka za primerok. 171. Licata {to gi sproveduvaat intervjuata se vnimatelno odbrani vrz osnova na raspi{an oglas za rabota. Selekcijata, obukata i procenkata na ovie lica e koncentrirana do Oddelenieto za poddr{ka na istra`uvawata vrz baza na primerok i vnes na podatoci ( vidi poglavje za organizacija na DZS vo aneksot ). Ima mnogu nevraboteni mladi lu|e so SSS ili duri i VSS, koi rabotat kako anketari, pove}eto od niv se povtorno povikuvani ako prethodnata rabota ja zavr{ile zadovolitelno. Osven prvata kontrola za kompletnosta( i nekoi prvobitni vnesovi na podatoci vo slu~ajot so anketata za rabotna sila),regionalnite oddelenija nemaat nikakva uloga vo pribiraweto i obrabotkata na podatocite pri anketata za doma}instva. 172. Stapkata na odgovor e mnogu visoka vo slu~ajot na ARS ( 92% ). [to se odnesuva na APD ima golem stepen na preklopuvawe, a koga doma}instvata odbivaat da u~estvuvaat ( ili koga stanot e prazen ili kontaktot e nevozmo`en ), se zamenuvaat so rezervni edinici, ovozmo`uvaj}i na vakov na~in celta na intervjuata da se ispolni. Zakonski gledano, APD se mandatorni, no za razlika od delovnite subjekti kako odgovara~ki edinici, ne mo`at da se kaznat ako odbijat da u~estvuvaat. 173.Poradi incidentite spomnati vo to~kata 163, ARS 2001 mora{e da se odlo`i od proletta vo septemvri i po~etokot na novo prodol`uvawe na APD od 1 april do 1 juni. 174.Dosega nema panel istra`uvawa za doma}instvata sprovedeni od DZS. 175.DZS e momentalno odgovoren za administrativniot registar na naselenie. Postoi posebna zakonska osnova za ovoj registar vo poseben zakon, koj se odnesuva na mnogu ambiciozen i mnogu obemen registar so mnogu varijabli. Zakonot ne e implementiran celosno; vo ovoj period DZS e anga`iran vo nekoi pilot aktivnosti da razgrani~i, so pomo{ na EMBG koj e sodr`an vo toj zakon, odredeni fajlovi od razli~ni administrativni izvori vo pogled na vospostavuvawe na ovoj administrativen registar.Odgovornosta za administrativniot populaciski register }e se prefrli na ministerstvoto za Vnatre{ni raboti vo bliska idnina. 176. Ovoj pilot-proekt koj go sodr`i administrativniot register }e pretstavuva baza za definirawe na modelot na statisti~kiot register za naselenie,i ovaa aktivnost treba da se realizira vo ramkite na SOP 98.Statisti~kiot registar za naselenie kako startna baza }e go koristi Popisot 2001 i osnovnite administrativni zapisi iskoristeni za vitalnata statistika i migracii.Osnovna zada~a na registarot }e

56

bide:obezbeduvawe informacii za vkupnoto naselenie i negovite razdvi`uvawa vo bilo koe vreme; proizvodstvo na tekovni demografski statistiki,vklu~uvaj}i ja i formacijata na familiite i doma}instvata; i upotreba kako ramka za primerok; registarot }e gi izdefinira mo`nostite za redukcija na pra{alnicite so insertirawe na stabilni varijabli od ovoj register.Ovoj register treba da stane del od sistemot na statisti~ki registri vo DZS,koj so zaedni~ka povrzanost,}e obezbedi dopolnitelni informacii od biznis registrite,registarot na teritorijalni edinici, i vo idnina i drugi statisti~ki registri koj }e se vospostavat(register za stanovi,farmi i sl.).Vo pogled na kompleksnosta na ova pra{awe,kreacijata na statisti~kiot register za populacija }e se razviva vo pove}e fazi. Procena 177. Osven za ramkata na primerok,sega{niot sistem na sproveduvawe na anketi na doma}instva e mnogu efektiven i e vnimatelno podgotvuvan da odgovara na kulturata na zemjata i na najdobriot na~in za kontakt so lu|eto. Istra`uvawata za doma}instvata se dobro prifateni od odgovara~ite. Sistemot mo`e da bide iskoristen i za mnogu drugi anketi za doma}instva dokolku se pojavi potreba. Zaradi transparentnost, bi bilo podobro da se deklariraat APD kako dobrovolni vo Programata za statisti~ki istra`uvawa, otkolku da se sozdade la`no ~uvstvo na obligacija koe ne mo`e da se prisili nikako. 178.Prepora~livo e kako edna ideja {to treba itno da se razgleda, kako ramkata na primerokot da se optimizira vo periodot me|u Popisot 2001 i naredniot Popis 2011. Ne se prepora~uva potpirawe na spisokot na stanovi koj e dobien so Popisot 2001,za narednite 10 godini, bez negovo a`urirawe. I pokraj predlo`eniot statisti~ki registar na naselenie kako najdobra opcija za ramka na primerok vo idnina, ovaa opcija ne e sigurna. Postojano a`urirawe na ovo registar e golem tovar, i bi koristel mnogu sredstva koi mo`ebi bi nedostasuvale vo drugite poliwa na oficijalnata statistika. 179. Dosega raspolo`livite dokumenti za statisti~kiot registar na naselenie( podgotveni od nadvore{ni eksperti, a ne od DZS), ne se dovolno kako baza za realokacija na sredstvata za takov golem trud. Isto taka, ni celite ne se sosema jasni, dolgiot pat koj e definiran da ovozmo`i implementacija i po delovi bez da se anga`iraat site stadiumi od po~etok. Potrebata od statisti~ki registar na naselenie, kako dodavawe na administrativniot registar na naselenie e glavno baziran na pogre{nata analogija na biznis registrite, bez da se zeme vo predvid deka zemji koi i voop{to nemaat nikakov registar na naselenie mo`e da imaat odli~ni anketi na doma}instvata( {to ne e slu~aj i so biznis anketite). Raspolo`liviot materijal isto izgleda kako da gi

57

me{a permanentno a`uriranite registri i zbirki na podatoci za daden period na vreme ili odreden vremenski termin, bidej}i brojot na varijabilite koi se navedeni e preku sekoja razumna granica vo kontekstot na registarot. Kako nadopolnuvawe, razgrani~uvaweto me|u administrativniot i statisti~kiot registar ne e sekoga{ jasno. Idealot za serija na povrzani,postojano a`urirani registri,od koi mo`e mnogu da se izvle~e i doznae za oficijalnata statistika, predlaga administrativna kultura niz celata administracija, populacijata i ekonomijata, {to mo`e da se vidi samo vo mal broj na Evropski zemji.Prodol`uvaweto so ovoj proekt na sega{na osnova }e rezultira so katedralen proekt koj rizikuva nikoga{ da ne bide zavr{en i da ne bide so baraniot kvalitet za bilo koja nameneta potreba na oficijalnata statistika. DZS stanuva svesna za ovoj vid na rizik. 180. Za da se dade pogolemo objasnuvawe na ovaa odluka, se prepora~uva da se napravi striktno razgrani~uvawe me|u aktivnostite na DZS za administrativniot registar( se dodeka DZS e nadle`en) i onie za statisti~kiot registar na naselenie. [to se odnesuva na prvoto, DZS treba da prodol`i so pilot, so asocijacija so novata agencija kade }e bide premesten registarot, i da napravi objektivna i neutralna evaluacija pred transferot da se napravi. Vo vrska so ova DZS treba da se vozdr`i od davawe bilo kakvi najavi za toa koi varijabli bi bile najpogodni za vklu~uvawe vo administrativnite celi;ova mo`e da go potceni nejziniot stav za doverlivost i privatnost.Kolku ovoj transfer na aktivnosti( koj poka`uva konflikt na interesi so statisti~kite aktivnosti) pobrgu se ostvari, toa }e bide podobro. 181. [to se odnesuva na statisti~kiot registar na naselenie, ne e jasno dali primerokot na lica od vakov registar bi bil poefektiven od primerokot od stanovi, imaj}i vo predvid deka fluktuacijata na lica e pofrekventna od taa na stanovite. Ako mo`e da se najde na~in za a`urirawe na naselenite stanovi od Popisot 2001 so novo-izgradeni stanovi i so informacii za drugi promeni, kako {to e promena na imeto na ulicata (na pr. so pomo{ na po{tenskite uslugi, elektri~no snabduvawe ili snabduvawe so voda ili samite op{tinite), ova bi mo`elo, od gledna to~ka na ramka na primerok za anketa na doma}instva, da bide sosema dovolno i da ima mnogu prakti~ni prednosti za razlika od registar na naselenie.Predlo`eno e kreacijata i a`uriraweto na registarot na stanovi da dobie prv prioritet,a ova mo`e da vlijae vrz odredeni detali pri obrabotkata na podatoci vo pretstojniot popis na naselenie. 182. Prednostite na statisti~kiot registar na naselenie mo`ebi le`at na drugo mesto, na pr. iskoristuvawe na EMBG za sekoe lice koga e rodeno ili imigrira za prv pat. Ako ovoj broj postojano se koristi vo site administrativni dosieja, tie bi mo`ele da se povrzat za ostvaruvawe na statisti~ki celi na nivo na li~nost, na pr. da se analizira obrazovanieto i natamo{nata kariera na rabotnata sila. Ovie dosieja bi

58

mo`ele da se povrzat preku podatocite od statisti~koto istra`uvawe dokolku liceto {to e intervjuirano mo`e da go poso~i svojot broj, ili dopolnitelno da se dodade koristej}i go registarot na naselenie, vrz baza na ime i data na ra|awe na liceto dobieni za vreme na intervjuto. Za da mo`e DZS da go koristi ovoj potencijal ne e potrebno da ima svoj registar na naselenie, kopija od administrativniot registar na naselenie dobivan vo izvesni intervali, so ime, data na ra|awe i EMBG, bi bilo dovolno. Ova }e pretstavuva prednost za DZS za da ja limitira svojata uloga ,bez potreba od postojano a`urirawe na individualnite elementi.Edna{,koga sovpa|aweto }e se kompletira i setot na povrzani mikro podatoci se dobie za odreden vremenski period, identifikatorite kako {to se li~niot broj, imeto i adresata mo`e da se otfrlat, {to pretstavuva va`en predizvik od gledan to~ka na doverlivosta i verodostojnosta.Organiziraweto na vakvite identifikacioni fajlovi kako register,bi imal potreba od vklu~uvawe na identifikatorite,i DZS ne samo {to }e se smeta za postar potencijalen brat, tuku treba da bide vo soglasnost so dosta eksplicitni pravila za natamo{na generalna za{tita na podatocite,koi se odnesuvaat na pravoto na licata da gi proveruvaat i modificiraat sopstvenite podatoci. Zatoa se prepora~uva da se koristat drugite opcii otkolku da se kreira paralelen statisti~ki registar na naselenie vo DZS kako prioritetna zada~a i da se investiraat premnogu sredstva vo ovoj registar, i da se razgledaat relativnite tro{oci i dobivki od drugite opcii. 183. Prakti~en na~in za readaptirawe na ovoj proekt bi bil definirawe na gorespomenatite elementi,odnosno. vospostavuvawe na registar na stanovi, i koristewe na kopii od administrativniot registar za kombinirawe na mikropodatocite , kako ~ekor 1 i 2 od ovoj proekt. Implikaciite vo vrska so sredstvata i vremenskata ramka mora da bidat definirani, kako i jasen kriterium za uspeh.Potoa, Direktorot mora da odlu~i dali ~ekor 1 i 2 (ili samo ~ekor 1) }e bide implementiran ili ne, i pod koe ime (terminot statisti~ki registar na naselenie mo`e da sozdade pogre{na impresija). Bilo kakva soglasnost za naredni ~ekori ne treba da bide prifatena. Paralelno so so implementacija na ~ekorite 1 (i 2), pridobivkite od dopolnitelni ~ekori mo`e da se korisni,no so proverka na site mo`ni opcii, vklu~uvaj}i gi i onie koi mo`e kompletno da se razlikuvaat od ~ekorite 1i 2. Kako i da e,sega{niot materijal na treba da se koristi kako baza. 184. Ponatamu, DZS treba da proveri kako panel-istra`uvawata mo`e da se iskoristat najdobro pri postoewe na mo`nost za koristewe na EMBG, so cel da se podgotvat za istra`uvawata na rabotnata sila, koi bi se sproveduvale na kvartalno ili kontinuirano nivo.

59

5. Kapacitet za sproveduvawe na anketi za stopanstvoto 185. DZS sproveduva mnogu istra`uvawa vo vrska so delovnite subjekti, nekoi na {iroka osnova, nekoi na baza na primerok. Samo del od istra`uvawata bazirani na primerok se vistinski istra`uvawa na verojatnost, ostanatite se selekcii na edinici napraveni vrz baza na prethodno poznavawe na DZS na relevantnosta na edinicite za odredeno istra`uvawe. 186. Glavnata pri~ina za ova limitirani koristewe na primerok na verojatnost se bara vo nekoi nedostatoci na delovniot registar, posebno {to se odnesuva na varijabilite za golemina, mnogu bitni za stratifikacijata, no koi ne se soglasno prisutni vo ovoj registar. Ova vodi kon satelitski deloven registar za razli~ni aktivnosti ili istra`uvawa, koi se sodr`ani i a`urirani paralelno vo razli~ni edinici na DZS. 187. Pribiraweto na podatoci za istra`uvawata na delovniot registar e vo princip po po{ta. Glavnata funkcija na regionalnite oddelenija e da gi podgotvi odgovara~ite na vakvo istra`uvawe i da gi sledi odgovorite {to nedostasuvaat. Mnogu napor treba da se vlo`i za da se utvrdi dali delovniot subjekt koj e na spisokot e seu{te aktiven, ili ne e, ili se preselil. Tie isto se odgovorni za vnesot na podatocite, no kodiraweto na te{kite pra{awa i editiraweto se vr{i celosno vo DZS. 188. Programata za statistika ja nazna~uva za sekoe istra`uvawe datata koga pra{alnikot e ispraten, i krajnata data koga odgovorot treba da bide ispraten povratno po po{ta. Za razlika od anketi na doma}instvata, participacijata na delovnite subjekti vo statisti~kite istra`uvawa e nalo`ena. Vo zakonot postoi ~len koj predviduva odredeni sankcii dokolku nekoj deloven subjekt odbiva da sorabotuva , no dosega ova ne e iskoristeno poradi neiskustvoto vo vrska so procedurata koja bi trebalo da se sprovede. I pokraj toa {to se mandatorni,stapkata na odgovor varira me|u 40% i 90%, no e te{ko da se proceni kolku e vistinskoto odbivawe, a kolku se dol`i na neadekvatni adresi (neaktivni subjekti). 189. Vo momentov, DZS ima edinstveno administrativen deloven registar. Ovoj administrativen registar ( koj vklu~uva odreduvawe na glavnata aktivnost spored NACE za site subjekti ), }e se prefrli od DZS na druga agencija vo bliska idnina. Administrativniot deloven registar kompleten e za pravnite pretprijatija i javniot sektor, i ima nekoj opfat na nekorporirani pretprijatija. Kako i sekoga{, toa bara nekoi va`ni promenlivi kako {to e goleminata ili nekoi promenlivi kako {to se klasifikacijata koja mo`e da bide korigirana na po~etokot, no ne mo`e da bide a`urirana od administrativni izvori dokolku situacijata se promeni.

60

190. Vo svojot Master-plan, DZS predviduva da kreira statisti~ki biznis-registar koj bi se izgotvuval vrz osnova na administrativniot registar,i drugi administrativni zapisi za a`urirawe, no koj bi koristel dopolnitelni informacii od statisti~kite istra`uvawa za onie edinici koi se vklu~eni tamu so cel da se a`uriraat onie varijabli koi ne se prisutni vo administrativniot registar, i da se dodadat onie koi nedostasuvaat. 191. Distribucijata na biznisite e visoko iskosena: 600 kompanii pokrivaat 80% od dodadenata vrednost. Vo uslovi na vrabotenost i osobeno koncentrirani na nivnata regionalna distribucija, voveduvaweto na SME treba da bide presudna so ovie brojki. 192. Drug va`en izvor za delovni statistiki i delovniot biznis registar }e bidat godi{nite izve{tai od site pravni pretprijatija na javnite tela koi doa|aat od Agencijata za pla}awe( Centralen registar). DZS planira da ime redovna transmisija na podatoci od ova javno telo i izgradba na sklad za vnatre{ni celi, od koi dvete podatocite za nacionalnite smetki (proizvodstvenata strana) i strukturnite delovni statistiki mo`at da bide generirani za zakonskite pretprijatija. Opfatot na ovoj izvor gi opfa}a nekorporiranite pretprijatija e samo delumno. 193. Ekstrapolacijata na delovnite podatoci za pokrivawe na celoto stopanstvo se pravi so koristewe na vkupnite brojki na vrabotenost od anketata za rabotna sila (razlikite pome|u vkupnoto stopanstvo i delot pokrien od delovnite statistiki vo iznos od pribli`no 15%). Kako i sekoga{, ekstrapolacijata se pravi samo za BDP i samo malku za sektorot za specifi~ni ekonomski statistiki. Procena 194. Se prepora~uva deka planot za statisti~kite delovni registri e podlo`en na revizija i e dizajniran da mo`e da igra uloga kako glavna osnova za site delovni anketi efektivno; kako posledica,site satelitski registri }e bidat izli{ni. Celta treba da bide pokriena celosno, kako definicija i sodr`ina, so regulativite na Evropskata unija, no ne kako pro{iruvawe na idnata sodr`ina ( so mo`en isklu~ok za onie varijabli koi mo`e da pomognat vo menaxmentot i a`uriraweto). Vo soglasnost so homogenata po~etna to~ka site sektori na stopanstvoto nadvor od zemjodelstvoto se prepora~uva da se zapo~ne so revizija na delovnite registri so sistematska proverka na site edinici koi se prisutni vo administrativniot register so ispra}awe na del od registarot i pra{uvaj}i gi za proverka, modifikacija ili dopolnuvawe na promenlivite koi nedostigaat za dadeni podatoci. Dali pokrienosta na administrativniot registar, duri i otkako }e bide kompletiran od

61

postojnite izvori,}e se smeta za nedovolno, se prepora~uva da se sprovede soodveten ekonomski popis kako po~etna to~ka. Regionalnite oddelenija }e mora da imaat golem pridones vo ovaa aktivnost,dali popis na ekonomijata e potreben ili ne. 195. Noviot koncept treba jasno da dade do znaewe koi izvori na statisti~ki delovni registri se a`uriraat, i treba da gi ispitaat izvorite koi do sega ne se koristat (primer: po{tenskata usluga,snabduvaweto so struja i voda). Toa isto taka mo`e da predvidi deka ovaa sistematska proverka treba da bide povtorena vo intervali.Konceptot isto treba da gi ispita IT implikaciite na biznis registarot ( ne kako {to e IT za anketite, registrite baraat transakciono orientiran softver za databazite). 196. Kako posledica na revizijata na delovniot registar, planot treba da se napravi taka da,se zamenat primerocite od neverojatnost so stratificirani primeroci na verojatnost, i da se preoceni dali istra`uvawata koi se obemno pokrieni mo`e da se zamenat so stratificirani primeroci na verojatnost, i da se ispita dali istra`uvawata koi sega se razdvoeni, no imaat parcijalno ili kompletno preklopuvawe vo odgovorite da se spojat.(vidi B 1). 6. Kapacitet za produkcija na podatoci vo aktivnostite vo javniot sektor 197. Pregleduvaweto se obiduva da go proceni kapacitetot na proizveduvaweto statistiki vo va`nite aktivnosti na javniot sektor kako {to se obrazovanieto i zdravstvenata za{tita, isto kako i vo javniot sektor vo celina vo uslovi na javnite finansiski statistiki soglasno so noviot MMF. 198. DZS e optovaren so proizvodstvo na statistikite na obrazovanieto. Toa ne naiduva na nekoj izve{taen problem od razli~ni javni tela i institucii vo ovoj sektor na razli~no nivo na obrazovanie. Izvestuvaweto ne se pro{iruva na tro{ocite. R&D od univerzitetite, javnite nau~ni institucii i nekoi privatni kompanii, isto taka se pokriva. DZS publikuva standardni elementarni agregati, no isto taka i indikatori kako {to e odnosot u~enici/u~iteli, stapkite na obrazovanost i drugo. 199. Situacijata e pove}e kompleksna vo poleto na zdravstvenata za{tita. Ima star zakon (koj }e bide kratko revidiran )od koj site javni tela vo ovaa oblast vklu~uvaj}i doktori nadvor od bolnicite i aptekite, treba da podnesuvaat izve{tai ekstenzivno na Agencijata za dvete administrativni i statisti~ki celi i statistikite na bolnicite, doktorite, morbilitetot i drugo se sobrani od ovoj izvor. Najgolemiot

62

broj od statistikite se razgleduvaat za da bidat vnatre{ni so cel za rakovodewe so sistemot, i samo mal del se publikuva kako oficijalni statistiki. Agencijata proizveduva indikatori za WHO, no ne im e jasno dali ova sodr`i oficijalni statistiki ili ne. Noviot zakon verojatno gi reducira izvestuvawata za administrativnite celi, i }e napravi nekoi jazovi koi treba da bidat popolneti od statisti~kite anketi. 200. Agencijata za zdravstveno osiguruvawe od druga strana e na tovar na tro{ocite na statistikite na zdravstvenata oblast. Ova pokriva samo delovi koi se direktno plateni od ovaa agencija ili vrateni (za pomalku od 100%). Drugite ovlasteni proizvoditeli se na tovar na statistikite na soobra}ajnite nesre}i. 201. Niedno ovlasteno telo vo Programa za statisti~ki istra`uvawa ne e na tovar na proizvodstvenite javni finansiski statistiki soglasno na pravilata na oficijalnite statistiki. Ministerstvoto za finansii publikuva podatoci od nacionalniot ex-ante buxetot i odgovara~kite ex-post transakcii, i ova se smeta za dovolno.Toa e samo sektorot za nacionalni smetki vo DZS koj gi sledi oblastite za soodvetno pro{iruvawe na nacionalnite smetki. Sistematskite statistiki na tro{ocite na javniot sektor koristej}i novi MMF ra~ni ili COFOG klasifikacii ne e raspolo`livo. Niedni sektorski tro{o~ni statistiki za odredeni oblasti kako {to se obrazovanieto, zdravstvoto, transportot ili dokolku COFOG otstapuvaat od organizacionata struktura koristena vo buxetot na Vladata. Procena 202. Izgleda deka nikoj ne ~uvstvuva odgovornost za javnite finansiski statistiki, nitu vo smisla na MMF ili kako va`no dopolnuvawe na sektorskite statistiki kako obrazovanie, zdravstvo, transport ili ~ovekova okolina. Ova treba da bide korigirano itno, osobeno zaradi MMF SDDS barawata kade javnite finansiski statistiki se va`en del. 203. Dokolku Ministerstvoto za Finansii eksplicitno ne se soglasi da dejstvuva kako proizvoditel na oficijalna statistika vo vistinska smisla na zborot, bi bilo normalno za DZS da ja prevzeme glavnata uloga vo ova pole na presek na dejstvuvawe vo javnite finansii, i da gi vklu~i neophodnite to~ki vo slednoto godi{no a`urirawe na programata. Najva`ni to~ki se sekako SDDS delovite od statistikata na javnite finansii i implementacijata na noviot prira~nik na MMF. 204.Razli~nite sektori i oddelenija vo ramkite na DZS treba da se ohrabrat da razvijat eden koncept za toa kako da gi vklu~at statistikite za javni tro{oci vo nivnite oblasti na dejstvuvawe, kako del od nivnite obvrski. Tro{ocite se dosta zna~ajni kako komponenti na indikatorite koi gi povrzuvaat tro{ocite na obem na inputite ili autputite vo

63

javniot sektor. Vakvata informacija e od ogromna va`nost koga javniot sektor pominuva niz zna~ajni transformacii, i treba da bide producirana na takov na~in za da bide sporedliva na me|unarodno nivo. 205.Vo nekoi oblasti kako vo zdravstvoto ili R&D, javniot tro{ok pretstavuva samo edna komponenta. Glavnata zbirna informacija e vkupniot tro{ok od site ekonomski zastapnici (mre`a ili dvojno prebrojuvawe) kako procent na BDP. Ne postojat statistiki za globalen tro{ok vo nitu edna oblast a so pojavata na pra{aweto za globalniot tro{ok za zdravstvo, be{e jasno deka niedna agencija, vklu~uvaj}i ja i DZS, nema podgotveno niti razmisluvano na koj na~in bi mo`elo da se popolnat ovie praznini. Bidej}i stanuva zbor za vid na statistiki kade razli~nite komponenti treba da se zbli`at i harmoniziraat so visok stepen na kompleksnost kako {to e slu~ajot so nacionalni smetki, se ~ini deka samo DZS ima potencijal da dejstvuva kako proizvoditel na ovie informacii. 206. Situacijata vo ne-monetarnite statistika na zdravstvoto treba da bide povnimatelno nabquduvana od strana na DZS, bidej}i va`nite administrativni kanali za izvestuvawe mo`ebi bi trebalo da se prilagodat na novite statisti~ki istra`uvawa vo idnina. Ponatamu, samo mal del od statisti~kite informaciite se dostapni nadvor od granicite na nadle`nite institucii. Poradi va`nosta na ovaa oblast prepora~ano e da se razvijat aktivnosti kako del na Programa za statisti~ki istra`uvawa, so cel da ja pribli`at statistikata na zdravstvo poblisku do nivoto na oficijalni statistiki prezentirani od razli~nite oblasti. Zna~aen napredok, ne samo vo statistikata na zdravstvo tuku i vo site onie oblasti kade administrativnite podatoci koi se odnesuvaat na privatni lica se va`en izvor, bi trebalo da bide sistematskata upotreba na mati~nite broevi vo ovie podatoci (poglednete gi komentarite pod B3) 7. Kapacitet za proizvodstvo na zemjodelski statistiki 207.Statistikata za zemjodelstvoto e vo potpolna nadle`nost na DZS. 208.Popisot na zemjodelstvoto, prv posle1969, }e se iskoristi za revidirawe na registarot za zemjodelski imoti so integracija na onie do sega ispu{teni privatni edinici. Registarot }e bide baziran na Zakonot za statistika i zatoa }e bide dostapen samo za DZS. Ovoj registar }e ovozmo`i postoe~kite istra`uvawa bazirani na primerok, da bidat poreprezentativni i da ovozmo`at implementacija na anketite vo soglasnost so preporakite na EU. 209.DZS si postaven vremenski rok (2003 godina) do koga zemjodelskite statistiki treba da bidat potpolno usoglaseni so EU acquis (osven za

64

periodot koga EU acquis ima pobaruvawe za mese~ni podatoci). Osnovnite elementi {to nedostasuvaat denes se redovnite statistiki za dobitok i strukturnite podatoci od popisite. 210.Napraveni se nekoi sporedbi so soodvetnite statistiki na zemjite- partneri vo odnos na trgovijata so zemjodelski proizvodi. Otkrieni se golemi otstapuvawa, no ova ne se dol`i na lo{iot kvalitet na makedonskata statistika za nadvore{na trgovija,no ima vrska so kodiraweto vo zemjite-partneri. Procena 211. So odlo`uvaweto na Popisot na naselenie za oktomvri 2001, vremenskiot termin za Popisot na zemjodelstvoto treba da se adaptira.Pilotot {to treba{e da se sprovede vo esenta 2001, se planira da bide realiziran kon krajot na proletta 2001,a kompletniot popis vo esenta 2002 godina.Dobriot kvalitet treba da ima prioritet.Ovaa promena mo`e da predizvika nekoi posledici vo vrska so ambiciozniot to~en datum na sproveduvawe, za da se postigne potpolna soglasnost so barawata na EU. 212.Kapacitetot za sozdavawe na zemjodelska statistika denes e zadovolitelen, i }e bide dobar vo bliska idnina koga }e se zavr{i popisot i }e se pro{iri registarot. Imaj}i predvid deka makedonskata zemjodelska politika e pomalku interventna i ottamu ima pomala potreba od detalna statistika za razlika od sega{niot CAP, celta da se bide vo potpolna sporedlivost so EU standardite za tolku kratko vreme e zna~ajna ekspresija na privrzuvawe na DZS so standardite so EU. 213. Proektot {to se odnesuva na registarot za farmi treba da bide pove}e jasen i prethodno dovolno podgotven vo vrska so izvorite za a`urirawe i IT okolinata. 8.Kapacitet za produkcija na monetarna i finansiska statistika i statistika na platen bilans 214. [to se odnesuva do monetarnata i finansiskata statistika, site komercijalni banki treba da podnesat bilansi na sostojba ( i drugi informacii kako {to se kamatnite stapki ) sekoj mesec. Narodnata banka ja postavuva konsolidiranata smetka za celiot bankarski sektor ( vklu~uvaj}i ja i Narodnata banka), sledej}i gi standardite na MMF i OECD. Rezultatite se objavuvaat vo doma{na valuta i vo US dolari.Se

65

pravat planovi za postepeno zamenuvawe na mese~nite pismeni izve{tai so sobirawe na podatoci preku e-mail. 215.Statistikata na bilansot na pla}awe postoi od neodamna, zapo~na direktno od 5-toto izdanie na prira~nikot na MMF za bilansot na pla}awe.Se bazira na podatoci od razli~ni oddelenija vo Narodnata banka, a od 1999 god. i na novoto istra`uvawe za stranskite direktni investicii,(akcii i tekovi).Rezultatite od stranskite direktni investicii se objavuvaat po zemja i po klasa na aktivnosti.Zna~aen izvor e sistemot za izvestuvawe za mandatorni transakcii za site banki , kade {to sekoja transakcija se kodira vo soglasnost so zna~ajnite kategorii na bilansot na pla}awa 216.I pokraj ovie verodostojni izvori, stavkata na gre{ki i propusti vo BOP e isto tolku visoka kako deficitot vo tekovnata smetka.Spored analizite na Narodnata banka najgolemiot izvor na gre{ki e vo pla}aweto vo gotovo od strana na nerezidentite( najmnogu vo DM). 217.Ponatamu, postojnite restrikcii na kapitalnite transakcii za rezidentite najverojatno postepeno }e is~eznat vo bliska idnina.Vo momentot , rezidentite na R.Makedonija ne mo`at da imaat smetka vo banka nadvor od zemjata. Poslednite ~ekori za liberalizacija na transakciite }e vlijae vrz reprezentativnosta na izvorite {to se koristea za statistika na BOP. 218.Kako {to e spomenato vo delot A, poglavje 2.6, publikaciite na Narodnata banka se so odli~en izgled i kvalitet i se dostapni vo angliska verzija. Isto taka postoi i internet stranica koja e dostapna na korisnicite. Procena 219.Statistikata na Narodnata banka e vo racete na profesionalen kadar, koj e dosta dobro zapoznaen so me|unarodnite standardi i ima redovni kontakti so delovnite sorabotnici od drugi zemji.Za pofalba e kolku mnogu e postignato za kratok period vo oblast kade {to pred nezavisnosta voop{to nema{e nikakvo iskustvo. 220.Kako posledica na pretstojnite institucionalni promeni na finansiskite pazari, izvorite koi dosega se koristea, osobeno sistemot za izvestuvawe na transakciite na bankite, nema pove}e da Gi pokriva site transakcii potrebni za statistika na BOP.Sobiraweto na podatoci kon koe se stremat subjektite nadvor od bankarskiot sektor }e treba da go zatvorat ovoj jaz. No, ova treba da se koordinira vo soglasnost so DZS. 221. Pobliska i redovna sorabotka me|u statisti~arite od Narodnata banka i od DZS mo`e da bide od zaedni~ka korist i za tekovnite

66

67

aktivnosti. Primeri za toa se kodiraweto na NACE kategoriite za FDI statistikata, sporedbata na dvata izvora koi se koristat za trgovskiot bilans za stoki, a vo nekoi delovi i za bilansot na uslugi, i vklu~uvaweto na statistikata na Narodnata banka vo statisti~kiot Godi{nik na kratkoro~nite indikatori kako i vo bazata na izlezni podatoci na DZS. Dvete web-stranici treba da se soglasat na zaedni~ki i identi~en set na klu~ni ekonomski figuri. 222. Dvete edinici koi se zadol`eni za oficijalnite statistiki vo Narodnata banka ( Oddelenie za istra`uvawa i Oddelenie za bilans na pla}awe) ne se zadol`eni za aktivnosti koi ne se kompatabilni so oficijalnite statistiki.Ova e dobar znak za za{tita na profesionalnata nezavisnost na statistikata, od politikata na drugite oddelenija vo Narodnata banka, no kako i vo DZS, i ovde ne postoi zakonska garancija. 223. Zakonskite osnovi za novite istra`uvawa na Narodnata banka za FDI se objaveni vo oficijalen vesnik na R.Makedonija od 1999-ta godina,i ne e spomenato vo Programa za statisti~ki istra`uvawa usvoena od Vladata na R.Makedonija. Vo Programa za statisti~ki istra`uvawa, postoi FDI istra`uvawe koe treba da se sprovede od strana na DZS. Ova pretstavuva samo duplirawe na aktivnostite i sekako vodi do nepotrebno optovaruvawe na kompaniite. So toa {to Zakonot za dr`avna statistika e edinstvena zakonska osnova za statisti~kite istra`uvawa na Narodnata banka, treba da se po~ituvaat pravilata {to se odnesuvaat na procedurite, metodite i sodr`inata( vklu~uvawe vo Programata za statisti~ki istra`uvawa;sorabotka so DZS).Od druga strana, DZS treba da se vozdr`i od sproveduvawe na istra`uvawe koe bi mo`elo da se duplicira, bez predhodno da se konsultira so Narodnata banka( i eventualno, vakviot slu~aj da se dostavi do Sovetot za statistika dokolku ne postojat posledici), iako implementacijata bi bila legitimirana so Programata za statisti~ki istra`uvawa.