1

1.Opredelite bistvene znailnosti pri pridobivanju lastnih poslovnih deleev pri DOO? Dosedanja ureditev pridobivanja lastnih poslovnih deleev v d.o.o. je veliko manj stroga in omejevalna v primerjavi z monostjo pridobivanja lastnih delnic s strani delnike drube. V praksi so se pojavljale doloene nejasnosti glede finannopravnih vpraanj pridobivanja lastnih poslovnih deleev, predvsem virov, iz katerih lahko druba financira takno pridobitev. Po novi ureditvi velja za vse kapitalske drube enotna ureditev iz splonega dela ZGD, ki opredeljuje finanno raunovodska vpraanja, natanno pa opredeljuje tudi vire celotnega kapitala za pridobivanje lastnega delea in tudi za lastne delnice. Pomembna sprememba je v tem, da lahko sicer dopustno pridobitev lastnih poslovnih deleev druba plaa ele potem, ko oblikuje rezerve za lastne delee, v skladu s splonimi pravili o oblikovanju rezerv v te namene. Vsa prezgodnja ali nepravilna vplaila se tejejo kot prepovedana vplaila in v bistvu pomenijo neupravieno vrnitev vloka, ki ga je treba drubi vrniti, kot je doloeno v dolobi o vrailu prepovedanih vplail (431. len ZGD v povezavi z 435/2 lenom ZGD). S to ureditvijo se tudi v d.o.o. zagotavlja veje varstvo upnikov. V nasprotju z d.d. bodo po novi ureditvi morale d.o.o. oblikovati rezerve za lastne delee pri emer so glavni vir druge rezerve iz dobika e preden bodo vplaale pridobljen lastni poslovni dele. Druba bo torej lahko sklenila pogodbo o nakupu poslovnega delea, izplailo za takno pridobitev pa bo lahko opravila ele po tem, ko bo imela ustrezno oblikovane rezerve za lastne delee.Pridobivanje lastnih poslovnih deleev pri d.o.o. + 8 izjem (U)

Po novi ureditvi (po ZGD-F) velja za pridobivanje lastnih poslovnih deleev za vse kapitalske drube enotna ureditev iz splonega dela ZGD, ki opredeljuje finanno raunovodska vpraanja, natanno pa opredeljuje tudi vire celotnega kapitala za pridobivanje lastnega delea in tudi za lastne delnice.

2.Opredelite pravne posledice izkljuitve drubenika pri DNO? Gre za institucijo , ki jo lahko uveljavljajo drubeniki, e razlog za prenehanje drube uveljavlja eden od druabnikov, drugi drubeniki pa ne leijo prenehanja drube. Drubenika je mono izkljuiti iz drube samo, e obstaja utemeljen razlog, zaradi katerega je mogoe tudi zahtevati prenehanje drube. Utemeljen razlog je npr:prenehanje zaupnega razmerja,kritev prepovedi konkurence, razhajanja glede ciljev, itd. Utemeljen razlog obstaja, e drubenik namerno ali iz hude malomarnosti prekri kakno bistveno obveznost iz drubene pogodbe. Zakon doloa da lahko namesto prenehanja drube eden ali ve drubenikov s tobo zahteva izkljuitev drubenika. Namen tega je varovati drubo kot pravno osebo in soasno tudi drubenike, ki uresniujejo svoje interese v drubi. Tako se avaruje tudi pravni promet, hkrati pa ima izkljuitev tudi naravo kazni za izkljuenega drubenika.

Gre za individualno zakonsko pravico vsakega drubenika, e obstaja utemeljeni razlog, zaradi katerega je mono tudi prenehanje drube. Utemeljeni razlog je generalni standard, kar pomeni, da krivda ni pomembna. Preizkus utemeljenega razloga opravi sodie. Ta institucija ima namen varovati drubo kot pravno osebo in varovati druge drubenike, ki v drubi uresniujejo svoje interese. Izkljuitev drubenika lahko zahtevajo vsi drubeniki. Izkljuitev drubenika ima naslednje posledice:- pozitivni uinki za podjetje

- varovalna funkcija

- znaaj kazni za drubenika

Tukaj imamo oblikovalno tobo, s katero se oblikuje novo razmerje v katerm pa drubenik nima statusa drubenika. Vloi pa jo eden ali ve drubenikov.

4.Opredelite skrajani postopek prenehanja drub? Prenehanje drube po skrajanem postopku je posebna institucija, ki omogoa izbris drube iz sodnega registra brez izvedbe likvidacijskega postopka. Gre za izjemno obliko prenehanja, pri kateri pa niso ogroeni interesi upnikov. Prenehanje drube po skrajanem postopku temelji na enakih naelih kot redno prenehanje drube, vendar pa se likvidacijski postopek nadomea z izjavo vseh delniarjev, da bodo osebno poravnali obveznosti drube upnikom, e le te nastanejo po izbrisu drube iz registra. Da bi lahko druba prenehala po skrajanjem postopku, je bistveno, da delniarji pred sprejemanjem sklepa o prenehanju drube uredijo vsa vpraanja, ki se sicer urejajo v likvidacijskem postopku. Da bi sodie izbrisalo drubo, morajo drubeniki predloiti sodiu sklep o prenehanju, v katerem mora biti izrecno navedeno, da gre za prenehanje po skrajanem postopku. Sklep sprejme skupina drube v skladu s statutom. Tak sklep mora obvezno vsebovati podatek, da gre za prenehanje po skrajanem postopku in navedbo vseh delniarjev z njihovimi imeni in naslovi, kakor tudi predlog o delitvi premoenja. Ob sklepu morajo delniarji sodiu predloiti notarsko overjeno izjavo vseh delniarjev, da je druba plaala vse svoje obveznosti, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost za plaila morebitnih preostalih obveznosti drube.Potrebno je objaviti sklep o prenehanju drube po skrajanem postopku. Objava ima naravo javnega poziva upnikom, naj izrazijo nestrinjanje z izjavo delniarjem, da druba nima obveznosti, in s prevzemom dolga v obliki ugovora proti sklepu o prenehanju. V objavi sklepa sodie opozori na monost ugovora zoper omenjeni sklep v 15 dneh od dneva objave. Ugovor lahko vloijo upniki, pristojni dravni organ in delniarji, pri emer je to njihova pravica ne pa dolnost. Ugovor mora biti obrazloen. e sodie ugotovi, da je ugovor utemeljen, razveljavi sklep o prenehanju po skrajanem postopku in obvesti organe drube, da so dolni izpeljati prenehanje drube po rednem postopku likvidacije. e pa ugovor ni vloen ali e je bil zavrnjen, sodie izda sklep o izbrisu iz registra. Mona je tudi pritobe v 15 dneh od dneva objave sklepa o izbrisu

5.Opredelite participativno prednostno delnico? Udelebena (participativna) prednostna delnica pa daje imetniku poeg prednostne dividende e pravico do izplaila dividend, ki pripadajo imetnikom navadnih delnic v skladu s sklepom o razdelitvi dobika (peti odstavek 176.lena).

6.Opredelite bistvene sestavine firme? Firma je ime s katerim druba posluje. Je izraz pravne subjektivitete drube, ki je nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. Pri firmi gre za posebno statusno znailnost drube z vidika pravnega prometa glede na to, da je v pravnem prometu najbolj izpostavljena firma kot oblike individualizacije udeleencev na trgu. Firma je sestavni del drube. Firmo mora imeti vsaka druba, ne glede na njeno dejavnost. Firma je bistven del pravne osebnosti drube, saj druba brez firme ne more nastati in se vpisati v register.(l. 12-28 ZGD-1)

7.Opredelite pravice dediev umrlega drubenika pri DNO? Nadaljevanje drube z dedii je monost, da se druba nadaljuje tudi po smrti drubenika z njegovimi dedii. Monost nadaljevanja drube z dedii mora biti predvidena v drubeni pogodbi (dedna klavzula). Dedii za obveznosti drube jamijo z vsem svojim premoenjem, ne le z vrednostjo dednega delea. e v drubeni pogodbi ni dedne klavzule, lahko dedi pristopi k drubi kot drubenik (druba ne preneha).

Zakon daje dediu pravico, da sam izbira poloaj drubenika ali komanditista. S tem daje zakon dediu monost, da se izogne osebni odgovornosti za obveznosti, ki so nastale pred njegovim vstopom v drubo. Zakon dediu ne priznava pravice do poloaja komanditista, temve le pravico, da tak poloaj zahteva. e drubeniki njegovega predloga ne sprejmejo, tega ne more zahtevati s tobo lahko le izstopi iz drube. e mu drubeniki priznajo poloaj komanditista, morajo d.n.o. preoblikovati v k.d. Podedovani dele je vloek komanditista. e se dedi izloi iz drube ali dobi poloaj komanditista, odgovarja po predpisih odgovornosti dediev za zapadle dolgove t.j. do viine delea, ki ga je podedoval.

e je dedi osebno odgovoren drubenik, je odgovoren za vse obveznosti drube z vsem svojim premoenjem od dneva smrti njegovega predhodnika (torej tudi za obveznosti pred dedievim vstopom v drubo).

Dokler se dedi ne odloi, kako bo deloval (ali bo nadaljeval kot drubenik oziroma komanditist ali bo izstopil iz drube), ima status pogojno osebno odgovornega drubenika. To pomeni, da odgovarja kot osebno odgovomi drubenik, vendar samo do vrednosti podedovanega delea.

8.Kako se prenaajo imenske, prinosnike in delnice v nematerializirani obliki Prinosnike-imetnike delnice se prenaajo z vsemi pravicami, ki jih vsebujejo, z navadno tradicijo papirja-delnice(218.len OZ):

Imenske delnice se prenaajo z indosamentom in z vpisom prenosa v knjigo delniarjev.Za indosament se smiselno uporabljajo predpisi o menici (prvi odstavek 233.lena).Imenske delnice so tudi lahko vinkulirane. Prenos taknih delnic je vezan na odobritev drube.

9.Opredeli pogoje imenovanja lanov nadzornega sveta? Nadzorni svet je nujno kolektiven organ z minimalno tremi lani. Konkretno tevilo lanov nadzornega sveta in njegovo sestavo doloi statut v skladu z zakonom.(splono naelo o sest. Organov vodenja in nadzora).

Nadzorni svet ima dve vrsti lanov:

1. lani, ki so predstavniki delavcev v drubi, ki jih izvoli in odpoklie svet delavcev in zastopajo interese vseh delavcev v okviru pooblastil nadzornega sveta;(njihovo tevilo ne more biti manje od ene tretjine lanov in ne veje od polovice vsh lanov nadzornega sveta drube)

2. lani, ki zastopajo delniarje in jih izvoli skupina delniarjev.

PRAVICA ODPOSLATI SVOJEGA PREDSTAVNIKA V NS najve 1/3 lanov NS ki zastopajo interese delniarjev imenujejo imetniki imenskih delnic, za prenos katerih je potrebno dovoljenje drube (2/274. l.)

lan nadzornega sveta je lahko le neomejeno poslovno sposobna fizina oseba. Pri tem pa obstajajo doloene omejitve, in sicer lan nadzornega sveta ne more biti fizina oseba , ki je:

- lan uprave drube,

- lan uprave od drube odvisne drube,

- lan uprave druge kapitalske drube, v katere nadzornem svetu je lan uprave te drube,

- oseba,ki po zakonu ne more biti lan uprave,

- lan nadzornega sveta e v petih??(treh!) drubah, k emer ne sodi do 5 lanstev v nadzornih svetih

koncernskih drub.

- Pravna oseba ne more biti lan nadzornega sveta.

Mandatna doba lanov nadzornega sveta je zakonsko omejena z dobo najve estih let, z monostjo ponovne vekratne izvolitve.

lana nadzornega sveta je mogoe imenovati tudi prek sodia. e tevilo lanov nadzornega sveta ni zadostno, da bi bil sklepen, mora uprava podati predlog sodiu, da imenuje manjkajoe lane. Uprava je taken predlog dolna podati, medtem ko lahko sodie dopolni nadzorni svet na potrebno tevilo tudi na predlog preostalih lanov nadzornega sveta ali delniarjev (prvi odstavek 277. lena)

10.Vrste povezanih drub? Za povezane drube se tejejo pravno samostojne drube, ki so v medsebojnem razmerju tako da: ima ena druba v drugi veinski dele (druba v veinski lasti in druba z veinskim deleem) (527.l.ZGD) DEJANSKI KONCERN ALI HOLDING da je ena druba odvisna od druge (odvisna in obvladujoa druba) (527.l.ZGD)

da so koncernske drube (527.l.ZGD)

da sta dve drubi vzajmno kapitalsko udeleeni (527.l.ZGD)

da so povezane s podjetnikimi pogodbami (527.l.ZGD)

11.Razlika med nominalnim in efektivnim poveanjem osnovnega kapitala? Pri efektivnem poveanju osnovnega kapitala pride do dejanskega poveanja premoenja drube, pri nominalnem poveanju osnovnega kapitala pa ne pride do dejanskega poveanja premoenja drube.Za efektivno poveanje osnovnega kapitala gre na primer pri poveanju osnovnega kapitala delnike drube gre pri poveanju osnovnega kapitala z vloki. Za nominalno poveanje osnovnega kapitala pa gre pri poveanju osnovnega kapitala iz sredstev drube. Spremembe so zgolj na pasivni strani bilance, znotraj kategorij lastnega kapitala, medtem ko se aktivna stran bilance ne spreminja. Zato tudi pri nominalnem poveanju osnovnega kapitala ne more priti do okodovanja upnikov, ker se ne posega v premoenje drube.

Statut kot temeljni pravni akt d.d. spreminja skupina (obligatorne sestavine) (183.l.)

12.Kaj razumete pod pojem Preddruba? Preddruba je druba, ki obstaja e pred registracijo. Preddrubi e ni priznana pravna osebnost. Na splono se ji priznava status navadne drube civilnega prava-societe.

ZGD v zvezi s preddrubo ureja vpraanje odgovornosti za obveznosti , e kdo pred vpisom drube v register nastopa v njenem imenu. V taknem primeru nastopajoi odgovarja osebno z vsem svojim premoenjem. e je teh oseb ve, odgovarjajo solidarno. e pri taknem nastopanju drubeniki pridobijo kakne pravice, jih morajo po vpisu drube v register prenesti na drubo, razen e ta prevzemu nasprotuje (4/5.lena).

Ustanovitelji ne morejo obdrati zase morebitnih pozitivnih uinkov poslovanja preddrube, ampak jih morajo prenesti na drubo, o emer kasneje seveda odloa druba oziroma njeni organi.

13.Opredelite teorijo Ultra vires in njen pomen za gospodarske drube? 6. len ZGD-1 GD mora opravljati posle ki so doloeni v statutu/drubeni pogodbi

Pravni posli ki so sklenjeni izven registrirane dejavnosti pravne osebe niso vedno nini. Odvisno je e je to nasprotna stranka vedela.(prekoraitev v aktih doloeno dejavnost).

Pogoji za veljavnost: pravno dovoljeni 3. oseba ni vedela ali ni mogla vedeti za prekoraitev (izpolnjen objektivni in subjektivni pogoj)

Stareja Teorija ultra vires pravi (koncesijski namen - Anglija): sposobnost pridobivanja pravic in obveznosti naj bo povezana z namenom s katerim je bila pravna oseba ustanovljena. Gospodarski subjekt sme opravljati samo tisto dejavnost ki je vpisana v register in za katero ima dovoljenje ali koncesijo. Posel ki je sklenjen izven predpisane dejavnosti velja e je izpolnjen objektivni pogoj dovoljenosti posla in subjektivni pogoj nevednosti tretje osebe. S tem ko je zakon doloil da so pravni posli veljavni je v naem pravu odpravljeno naelo ultra vires glede veljavnosti pravnih poslov.

14.Navedite osebe, ki so legitimirane za predlaganje steajnega postopka, za prenehanje po skrajanem postopku in prisilno poravnavo? Osebe legitimirane za predlaganje steajnega postopka: dolnik, upnik ali osebno odgovorni drubenik pri osebnih drubah (230-231 l. ZFPPIPP)

- Osebe legitimirane za prenehanje po skrajanem postopku: drubeniki

- Osebe legitimirane za prisilno poravnavo: prezadoleni dolnik.(139 l. ZFPPIPP)

15.Kaj razumete pod pojem zdruitev? - zdruitev je oblika materialnega statusnega preoblikovanja za katero je znailno povezovanje pravno samostojnih drub v eno drubo, s prenaanjem premoenja drub, ki se zdruujejo, po poti univerzalnega pravnega nasledstva.

ZGD ureja 2 pojavni obliki zdruitev: pripojitev in spojitev.

A1. PRIPOJITEV:

- lahko oznaimo tudi kot zdruitev s prevzemom, ker pri takni zdruitvi prevzame celotno premoenje ene ali ve prevzetih drub.

A2. SPOJITEV:

- lahko oznaimo kot zdruitev z ustanovitvijo, ker se pri tej zdruitvi iz prevzetih drub oblikuje (ustanovi) nova druba, na katero preide premoenje prevzetih drub.

Poglavitna znailnost obeh zdruite je, da prevzete drube z zdruitvijo vedno prenehajo, ne da bi bila prej opravljena likvidacija. Za drubenike pa je bistveno, da namesto delnic oz. poslovnih deleev v starih drubah pridobijo kapitalsko udelebo v drugih drubah. Z zdruitvijo preide vse premoenje ter pravice in obveznosti prevzetih drub, pri emer prevzemna druba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bil prevzeta druba.

Najpomembneji pravni akt pri zdruitvi je pogodba o zdruitvi.

19.Underwriterstvo Za izvajanje poslov primarne izdaje vrednostnega papirja so se razvile posebne finanne institucije (underwriterji), saj izdaja novih delnic ni preprosta.

ZGD delniki drubi ne predpisuje obveznosti, da mora izdati nove delnice pri poveanju osnovnega kapitala z vloki s pomojo underwriterja, temve to izrecno dovoljuje oziroma nekako predvideva, ko govori o uveljavljanju prednostne pravice dotedanjih delniarjev do novih delnic z opredelitvijo, da se ne teje za izkljuitev prednostne pravice, e po sklepu prevzame nove delnice finanna organizacija z obveznostjo, da jih bo ponudila delniarjem. Poleg finanne organizacije zakon dopua, da lahko delnice prevzame tudi kdo drug z obveznostjo, da jih bo ponudil delniarjem.

Vpraanje underwriterstva ureja ZTFI (673 knj.). Opredeljuje ga kot posebne storitve vzvezi z vrednostnimi papirji (izvedbo prvih prodaj vrednostnih papirjev), pri katerih gre za dvoje vrst aktivnosti. Ena se nana na pripravo novih izdaj, torej organiziranje, pripravo in izvedbo odkupa, druga pa na odkupovanje, pri katerem gre za odkup na novo izdanih vrednostnih papirjev z namenom njihove nadaljne prodaje javnosti.

20.Mandatory bid \ Voluntary bid Razlika se kae v poloaju prevzemnika oz. ponudnika. V primeru obvezne ponudbe za odkup delnic je prevzemnik e kril zakonsko obvezo dati ponudbo, saj je prestopil dovoljeni prag imetnitva delnic (TRESHOLD), torej 25%. Zato lahko ponudnik v primeru obvezne ponudbe odkupuje delnice le v denarju, poleg tega pa je vezan glede najnije ponujene cene, saj mora v ponudbi za odkup ponuditi najvijo izmed cen, ki jo je plaal za katerokoli pridobitev vrednostnih papirjev po tem, ko je pridobil 25% vrednostnih papirjev, na katere se nanaa ponudba za odkup. V primeru prostovoljne ponudbe veze takna najvija cena samo tistega ponudnika, ki je pred objavo ponudbe koncentriral imetnitvo vrednostnih papirjev, torej pridobil ve kot 10% celotne izdaje vrednostnih papirjev, na katere se nanaa ponudba za odkup v zadnjih 6 mesecih pred objavo ponudbe.

Tudi taken prostovoljni ponudnik mora v primeru prostovoljne ponudbe, e je koncentriral ve kot 10% imetnitva vrednostnih papirjev, ponuditi izplailo cene samo v denarju. Obvezni ponudnik je izenaen s tistim prostovoljnim ponudnikom, ki je koncentriral imetnitvo delnic in drugih vrednostnih papirjev v obdobju tik pred objavo ponudbe.

Sicer pa je prostovoljni ponudnik, ki da ponudbo za odkup, ko e nima nobenega vrednostnega papirja oziroma jih ima manj kot 25%, svoboden tako glede viine cene kot glede naina plaila. Zato praksa veliko raje izbira pot prostovoljne ponudbe.

21.Napii formulo, ki izhaja iz definicije OK in delnice (nekaj podobnega) pomen delnice kot alikvotni del OK -da je d.d. pravnoorganizacijska oblika kapitalske drube, ki ima osnovni kapital razdeljen na delnice

-da kot pravna oseba odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim premoenjem

-ter da delniarji za obveznosti drube upnikom ne odgovarjajo.

t.delnic x nominalni znesek delnic = osnovni kapital

Delnica kot alikvotni del osnovnega kapitala predstavlja korporacijski dele delniarja.

22 Komanditist in firma k.d. V tej drubi je vsaj eden ali ve osebno odgovornih drubenikov, ki odgovarjajo za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem (komplementar), in najman eden ali ve drubenikov, ki sicer vloijo sredstav v drubo, vendar osebno ne odgovarjajo za obvetnosti drube (komanditisti). Bistveno je da del drubenikov ne odgovarja za obveznosti drube z vsem svojim premoenjem. Znailnost drube je da gre za razlien poloaj drubenikov glede odgovornosti , ni pa v ospredju skupni cilj. V tej obliki drube se zdruujeta delo in kapital; delo praviloma vlaga komplementar, kapital pa komandisti. Prednsot k.d je boniteta osebnih drub, ki izhaja iz neomejene osebne odgovornosti komplementarjev.

V zakonodaji in v praksi se k.d. pojavlja v razlinih oblikah (npr: k.d.d. in k.d. v obliki dvojne drube.

24.Na kakna 2 naina se ustanovijo gospodarski subjekti Poznamo dva sistema pridobivanja statusa pravne osebe, normativni in koncesijki.

1. Po normativnem sistemu pridobi doloena tvorba lastnost pravne osebe tako da pristojnemu dravnemu organu predloi vlogo z dokazi o izpolnjevanju pogojev, doloenih v zakonu o ustanovitvi in nastanku pravne osebe. e pristojni organi ugotovi da so izpoljeni pogoji vpise pravno osebo v ustrezni register.2. Po koncesijskem sistemu pa doloena tvorba pridobi pravno osebnost tako da pristojni organ zaprosi za odobritev ustanovitve pravne osebe, pri emer je taksna odobritev odvisna od volje pristojnega organa.3. Svobodni sistem pa nastane e z samim organiziranjem

25.Primer: druba XY d.d. ima Ok 100.000.000, izdala je 1000 delnic. v prvem poslovnem letu ima 10.000.000 izgube. skupina po prvem posl. letu sprejme sklep o povianju OK za 100.000.000 in izdaji druge serije 1000 delnic z nom. vrednostjo... (?) ali je tak sklep skupine v skladu z zakonom in utemelji zakaj.

26.Pogoji za dopustno pridobitev lastnega poslovnega delea lastni poslovni delei :

prepoved pridobivanja v naelu bistveno manj stroga, kot pri d. d.;

druba jih lahko pridobi vse, razen enega (zadnjega);

predpostavke (pogoji):

- polno vplailo deleev;

- ne sme izplaati kupnine, dokler ne oblikuje rezerv za lastne delee (stroje, kot pri d. d., kjer druba sme takoj izplaati kupnino za lastne delnice in rezerve oblikuje ob sestavi letnega poroila).

D.o.o. je pravna oseba in je lahko tudi imetnik lastnih poslovnih deleev, vendar pa je to zaradi varstva pravnega prometa in upnikov omejeno. Druba lahko pridobi lastne poslovne delee le, e so v celoti plaani in e jih plaa iz premoenja, ki presega znesek osnovnega kapitala. Druba ne more pridobiti vseh poslovnih deleev in na ta nain postati lastnik same sebe. V pravni teoriji se zagovarja stalie, da taka druba zaasno lahko e obstaja, vendar pa je pridobitev vseh poslovnih deleev razlog za njeno prenehanje in za zaetek likvidacijskega postopka.Lastni poslovni delei lahko drubenikom omogoajo prikrito vraanje osnovne glavnice drube. Druba lahko odplano pridobi lastne poslovne delee ele, e so ti v celoti plaani in ko oblikuje rezerve za lastne delee. Za plaila opravljena v nasprotju z navedenim se teje, da gre za vrailo prepovedanih plail po 431. lenu ZGD. Druba pa ne more pridobiti vseh poslovnih deleev in postati sama svoj lastnik. e bi druba pridobila vse delee sama, bi kot druba po 1. odstavku 406. lena prenehala obstajati, saj osnovno glavnico sestavljajo vloki drubenikov. V drubi ne bi bilo mogoe izvajati upravljalskih upravienj, e bi druba sama pridobila vse poslovne delee.

V pravni teoriji se pogosto loi pridobitev lastnih poslovnih deleev proti plailu in brez plaila. Zakon naeloma omejuje monost pridobivanja poslovnih deleev proti plailu. ZGD sledi splonemu naelu prepovedi pridobivanja lastnih poslovnih deleev proti plailu in doloa, da druba lahko opravi plaila za pridobitev lastnih poslovnih deleev ele, ko oblikuje rezerve za lastne delee. Smiselno se navedeno nanaa tudi na zastavo lastnih poslovnih deleev.

27.Realno zmanjanje osn kapitala pri d.d. Realno zmanjanje osnovnega kapitala je redno zmanjanje osnovnega kapitala, ker se pri tem iz naslova uinkov taknega zmanjanja kapitala zmanja tudi realno premoenje drube (aktiva).

Do realnega zmanjanja osnovnega kapitala pride tudi pri umiku delnic. Premoenje drube se soasno realno zmanjuje.Pri tem gre bodisi zato da druba zmanjuje svoje premoenje s plailom lastnih delnic, ki jih kupuje, bodisi z izplailom sredstev delniarjem po tem ko sprejme sklep o umiku delnic, ki jih pridobi odplano od delniarjev oziroma jih prisilno umakne.Izjema je le, kadar druba umakne delnice, ki jih je pridobila neodplano. V tem primeru se obstojee premoenje drube ne zmanjuje.

28.Razlika v odgovornosti obvladujoe drube pri pogodbenem in dejanskem koncernu DEJANSKI KONCERNPOGODBENI KONCERN

- enotno vodstvo

-prepoved kodljivih navodil

- kapitalska podrejenost- dva poslovodna organa

- lahko da kodljiva navodila

- dejanska podrejenost (pravna)

29.Izpodbojnost sklepov skupine d.o.o Teorija pozna tudi varstveno pravico kot posebno lansko pravico, ki pomeni pravico do obrambe lastnih interesov zoper protipravno ravnanje drube. Ta pravica se uresniuje zlasti s tobo na ugotovitev ninosti sklepa skupine oziroma z izpodbojno tobo.

30.Statusno pravna oblikovanja in naelo Typenzwang Typenzwang (splono naelo obvezne uporabe pravno doloenih oblik)-je naelo zaradi katerega se gospodarske drube lahko ustanavljajo in preoblikujejo zgolj v tistih oblikah in po tistih pravnih poteh, ki jih doloa pravo.

Na podroju statusnopravnih preoblikovanj to naelo pomeni, da se lahko gospodarske drube in drugi gospodarski subjekti statusnopravno preoblikujejo le z zdruitvijo, delitvijo, prenosom premoenja in spremembo pravnoorganizacijske oblike ter njihove zakonsko doloene pojavne oblike, hkrati pa so pri preoblikovanjih udeleene le gospodarske drube v tisti pravnoorganizacijski obliki, kakno pri posamezni vrsti in obliki statusnopravnih preoblikovanj zakon izrecno doloa, kar velja tudi za gospodarske subjekte in druge pravne osebe.

31.Letno poroilo in njegovi sestavni deli Letno poroilo je najiri pojem in poseben pravni akt gospodarske drube, ki je sestavljen iz dveh delov, iz raunovodskega poroila in poslovnega poroila. Je poleg statuta najpomembneji korporacijski akt.

Raunovodsko poroilo je sestavljeno iz raunovodskih izkazov in priloge s pojasnili k izkazom, ki tvorijo celoto.Raunovodski izkazi so tirje: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov ter izkaz gibanja kapitala. BILANCA STANJA vs. ISKAZ POSLOVNEGA GIBANJA.(tem. Ra. Izkaza sta BS in izkaz poslovnega izida)Poslovno poroilo del letnega poroila ( morajo izdelati srednje in velike kapitalske drube(ki so zavezane k revidiranju), dvojne drube in majhne drube e se z njihovimi VP trguje na organiziranem trgu VP).Izkaz poslovnega izida prikazuje prihodke in odhodke in poslovni izid v poslovnem letu.

32.Nadzorni svet - kdo ga imenuje in s kakno veino, isto v zvezi z razreitvijo lane nadzornega sveta odpokliejo tisti, ki so jih izvolili, torej skupina lane, ki zastopajo interese delniarjev, ter svet delavcev predstavnike delavcev. Za predstavnike delavcev zakon ne predpisuje nobenih posebnosti v smislu razreitvenih razlogov oziroma postopka odpoklica, s tem da se ta lahko podrobneje uredi s poslovnikom sveta delavcev.

Za lane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delniarjev pa velja zahteva, da mora biti za sklep o odpoklicu zagotovljena kvalificirana-najmanj trietrtinska veina oddanih glasov, statut pa lahko doloi vijo veino in druge zahteve. Sicer pa za odpoklic ni potreben utemeljen razlog. Po samem zakonu odpoklicanim lanom nadzornega sveta ne pripada nikakrna odpravnina (kot to velja za odpoklic lana uprave brez upravienega razloga.lana nadzornega sveta je mogoe odpoklicati tudi prek sodia. In sicer lahko sodie na predlog nadzornega sveta ali delniarjev, katerih delnice predstavljajo vsaj 10 odstotkov osnovnega kapitala , odpoklie vsakega lana nadzornega sveta, ne glede na to, ali je ta zastopnik delniarjev, zaposlenih ali je odposlan od imetnika vinkulirane delnice, e so podani utemeljeni razlogi.

33.Vsebinski ninosti razlogi pri ninosti letnega poroila ninost letnega poroila- letno poroilo je nino, e so pri njegovi sestavi bistveno kreni materialni predpisi (vsebina letnega poroila) kot tudi formalni predpisi (nepravilnosti pri sprejemanju in revidiranju letnega poroila.

34.Pemoenjske pravice delniarjev v d.d. in s tem povezane obligacijske pravice Premoenjske pravice, ki jih imajo delniarji v d.d. so naslednje:

-pravica do dividende oziroma do dela dobika - 503

-pravica do ustreznega dela preostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drubenik 521

- pravica do prednostnega nakupa novih delnic - 522

Statut drube lahko doloi tudi druge pravice.

35.Hostile take over Obiajni cilj sovranih prevzemov je zamenjava dotedanjega managementa podjetja z novim, ki bo dosegel bolje posloven rezultate, zato so prevzemi lahko sovrani samo do managementa in nikakor do delniarjev ciljnega podjetja.

Pri sovranem prevzemu prevzemnik kupuje oz. javno ponudi v odkup delnice ciljne drube brez opozorila in sporazuma z upravo ciljne drube. Najpomembneja sestavina taknega naina prevzema je v asovni sestavini oz. preseneenju in nepripravljenosti uprave ciljne drube, glede na dejstvo, da so manjinski delniarji navadno pripravljeni sprejeti ponudbo. Uprava ciljen drube navadno ne more vplivati na ponudbo in tudi nima dovolj asa, da bi uporabila obrambno taktiko proti prevzemu, ker bi se rada izognila prevzemu drube, vsaj pod pogoji, ki so bili prvotno postavljeni. Za prevzemnika pa je bistvena pomanjkljivost v tem, da nima dostopa do nejavnih informacij glede poslovanja ciljne drube.

36.Split up

37.Dividendna obveznica Dividendne obveznice oziroma obveznice s pravico do dobika so oblika dolnikega kapitala , ki ga druba pridobi z obveznostnimi pravnimi posli. Gre za obveznice s katerimi se pravice imetnikov obveznic povezujejo z dividendami delniarjev (346. len in tako dajejo poleg fiksnih obresti e pravico do doloenega dela istega dobika .V tem primeru gre e vedno za posojilo in ne za udelebo v drubi, le da daje to posojilo poleg normalnih obresti e pravico do udelebe v dobiku (parciarino posojilo).

38.Zmanjanje osnovnega kapitala 1 . Oblike zmanjanja osnovnega kapitala v d.d. (U), Knjiga str. 717Pri zmanjanju osnovnega kapitala gre za tiri razline oblike zmanjanja osnovnega kapitala od katerih ZGD izrecno navaja tri

- redno

- poenostavljeno in- zmanjanje osnovnega kapitala z umikom delnic.

Poleg tega pa poznamo t.i. kombinirano zmanjanje osnovnega kapitala, ki se izvede tako, da se delniki kapital znia pod najnijo dopustno vsoto ter se soasno zvia vsaj do te vsote.

39.Dve vrsti pri umioku delni\ oz. pri umiku deleev Umik delnic se deli na dve temeljni obliki:

-prisilni umik

-umik pridobljenih lastnih delnic

Bistvena razlika med njima je v dejstvu, da pri prisilnem umiku druba umakne delnice, ki so v posesti delniarja, medtem ko gre pri umiku lastnih delnic za umik zgolj tistih delnic, ki jih je druba pridobila na sekundarnem trgu od svojih delniarjev.

40.Kapitalske rezerve Vezane rezerve = Kapitalske rezerve + zakonske rezerve

Vezane rezerve A (1-5) + B1

1. zneski, ki jih druba pridobi iz vplail, ki presegajo nominalne zneske deleev (vplaani preseek kapitala), = agio na delnice2. zneski, ki jih druba pridobi pri izdaji zamenljivih obveznic ali obveznic z delniko nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznic,=agio na hibridne vrednostne papirje3. zneski, ki jih dodatno vplaajo drubeniki za pridobitev dodatnih pravic iz deleev,4. zneski drugih vplail drubenikov na podlagi statuta (na primer naknadna vplaila drubenikov),5. zneski na podlagi poenostavljenega zmanjanja osnovnega kapitala oziroma na podlagi zmanjanja osnovnega kapitala z umikom deleev.

41.Lastni poslovni delei (1) Druba ne more lastnih poslovnih deleev, za katere vloki niso v celoti vplaani, niti pridobiti, niti sprejeti v zastavo.(2) Druba lahko odplano pridobi lastne poslovne delee, za katere so vloki v celoti vplaani, vendar plail za pridobitev teh lastnih poslovnih deleev ne sme opraviti, dokler ne oblikuje rezerv za lastne delee po petem odstavku 60. lena tega zakona. Doloba prejnjega stavka se smiselno uporablja tudi za zastavo lastnih poslovnih deleev.(3) Za plaila, ki so v nasprotju s prejnjim odstavkom, se smiselno uporablja 431. len tega zakona.(4) Druba ne more pridobiti vseh poslovnih deleev.

42.Pogodba o obvladovanju - skleniti jo morata vodstvi odvisne in obvladujoe drube

- pogodba mora biti v pisni obliki in se objaviti na skupini

- pogodba zane veljati ko da k njej soglasje skupina odvisne drube

- izglasovati jo mora z najmanj veino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala, e statut ne doloa vije kapitalske veine in drugih dodatnih zahtev (posledica sklenitve- sprememba statuta OD .GD (535 len).

- obvladujoi drubi dovoljuje, da posredno ali neposredno obvladuje odvisno drubo (podredi se le uprava oz. poslovodstvo odvisne drube, nadzorni svet in skupina pa ne)

- posebno doloilo o primernem nadomestilu zunanjim delniarjem drube ki ji je prepueno vodenje oz. na katero se prenaa dobiek

- doloilo o obveznosti obvladujoe drube, da na zahtevo zunanjega delniarja pridobi njegove delnice za odpravnino. Odpravnina pripada tudi izstopajoim delniarjem, e se tako odloi druba z veinskim sklepom (knjiga str.494)

- pogodba mora biti vpisana v sodni register (zaradi varstva delniarjev in upnikov), je konstitutivnega znaaja, zane veljati ele ko je vpisana v register

- odplana pogodba

43.Bistvene razlike med D.O.O. in D.N.O.

44.Vrste prevzemov A)Prevzem z odkupom podjetja (aktiva)

Pridobi se kontrola nad podjetjem kot objektom z odkupom oz. pridobitvijo podjetja ali dela podjetja oz. z nakupom premoenja oz. aktive in s prenosom oz. vkljuitvijo le tega kot sredstva v svojo drubo.

Lahko pa se to podjetje ali del tega podjetja organizira v okviru samostojne gospodarske drube, torej kot vloek v novem gospodarskem subjektu, ki ga upravljalsko obvladuje kupec premoenja kot vlagatelj in drubenik v novi gospodarski drubi.

Pri tem je lahko usoda gospodarske drube kot pravnega subjekta, ki je prodal svoje premoenje lahko razlina. Druba lahko preneha, lahko pa tudi nadaljuje s poslovanjem, z enako, podobno ali povsem spremenjeno dejavnostjo. Pri takni transakciji prevzemnik prevzame le aktivo, torej ne gre za univerzalno pravno nasledstvo gospodarske drube.B)Prevzem z odkupom delnic

Na ta nain postane prevzemnik delniar konkretne delnike drube. Taken odkup se lahko realizira na dva naina, bodisi preko primarnega bodisi preko sekundarnega trga. Na primarnem trgu lahko prevzemnik odkupi delnice v postopku izdaje novih delnic in iz naslova poveanja osnovnega kapitala, ki jih vplaa bodisi z denarnimi bodisi s stvarnimi vloki. V tem primeru pridobiva kontrolo in ustrezni veinski sveenj delnic, e ostali delniarji ne izkoristijo svoje prednostne pravice do nakupa novih delnic ali je le-ta izkljuena ali omejena. Prevzemnik, ki je bodisi e delniar bodisi tretja oseba, pridobi delnice od drugih delniarjev na sekundarnem trgu in sicer na borzi ali pa zunaj borznega trga. Pri tej obliki prevzema ne gre za nobeno spremembo na aktivni (premoenjski) strani bilance stanja pravne osebe. Podjetje kot objekt ostane nespremenjeno spremeni se samo struktura personalnega substrata. Prevzemnik z odkupom delnic postane lastnik delnike drube z odloilno upravljalsko mojo. Prav ta oblika prevzema podjetja predstavlja prevzem gospodarske drube. Zato se prevzem opredeljuje kot nakup taknega delea delnic doloene drube, da lahko prevzemnik preko skupine delniarjev preglasuje ostale delniarje in pomembno vpliva na odloitve glede vodenja drube (kontrolni dele) lahko pa prevzeto drubo pripoji prevzemni drubi ali drubi v lasti prevzemnika.

C)Prevzem z zdruitvijo

Kontrolni delniar prevzemne delnike drube v primeru pripojitve delnike drube prevzemni drubi pridobi kontrolo tudi nad podjetjem prevzete drube, ki se prenese na prevzemno drubo, prevzeta druba kot pravna oseba pa pri tem preneha brez likvidacije. Nobena zdruitev niti pripojitev niti spojitev ne pomeni nujno prevzema podjetja oziroma gospodarske drube je pa to vsekakor ena izmed poti, po kateri lahko do taknega prevzema pride.

D)Drugi naini prevzema

Ena izmed oblik je tudi postopek pridobivanja pooblastil za zastopanje pri glasovanju na skupini delniarjev-solicity proxy . Lahko pa tudi odkup podjetja z zadolitvijo, kar pomeni prevzem podjetja z uporabo prevzetih kreditov, za zavarovanje katerih se uporabi premoenje ciljnega podjetja, dolg, skupaj z obrestmi pa se poplaa iz prihodkov tega podjetja. LBO-leverege buyout. e to metodo prevzema uporabi managment podjetja pa gre za tkim MBO (managment buyout) kje se javna d.d. preoblikuje v nejavno.

45.Cena pri prevzemu V primeru obvezne ponudbe za odkup delnic je prevzemnik e kril zakonsko obvezo dati ponudbo, saj je prestopil dovoljeni prag imetnitva delnic (TRESHOLD), torej 25%. Zato lahko ponudnik v primeru obvezne ponudbe odkupuje delnice le v denarju, poleg tega pa je vezan glede najnije ponujene cene, saj mora v ponudbi za odkup ponuditi najvijo izmed cen, ki jo je plaal za katerokoli pridobitev vrednostnih papirjev po tem, ko je pridobil 25% vrednostnih papirjev, na katere se nanaa ponudba za odkup.

- CENA PRI PROSTOVOLJNI PONUDBI (P),

Prostovoljni ponudnik, ki da ponudbo za odkup, ko e nima nobenega vrednostnega papirja oziroma jih ima manj kot 25%, je svoboden tako glede viine cene kot glede naina plaila. Zato praksa veliko raje izbira pot prostovoljne ponudbe.

46.Pridobivanje lastnih poslovnih deleev

47.Holding druba HOLDING je koncernska oblika povezanih drub v okviru katere ima holdinka druba, ki ima v lasti veino deleev pravno samostojne drube in opravlja predvsem dejavnost ustanavljanja, financiranja in upravljanja teh drub ( holding), je druba z veinskim deleem.

48.Nadzorni svet pri D.O.O. ni obvezen organ;

oblikuje se, e tako doloi drubena pogodba;

e se oblikuje, se zanj uporabljajo pravila, ki se nanaajo na nadzorni svet v d. d.

Statusno pravno varstvo se kae predvsem v formiranju nadzornega sveta. Zakon statusno pravnega varstva izrecno ne omenja.

V d.o.o. nadzorni svet ni obvezen. V drubeni pogodbi pa je lahko doloeno, da druba ima nadzorni svet. e je nadzorni svet oblikovan, je za njegovo oblikovanje, pooblastila in poloaj treba smiselno upotevati doloila zakona, ki se nanaajo na d.d., pri emer lahko drubena pogodba ureja ta vpraanja tudi drugae (514. len). Vendar pa nadzorni svet, kot e reeno, pri d.o.o. po zakonu ni obvezen, tudi e bi bili podani pogoji iz 261/2. lena, zaradi katerih se mora pri d.d. oblikovati nadzorni svet:

49.Sestavine lastnega kapitala A) LASTNI KAPITAL(postavka A -aktiva-sredstva):

I. Vpoklicani kapital - 1.Osnovni kapital - 2. Nevpoklicani kapital (kot odbitna postavka)

II. Kapitalske rezerveIII. Rezerve iz dobika - 1.Zakonske rezerve - 2. Rezerve za lastne delee - 3. Statutarne rezerve - 4. Druge rezerve iz dobika

IV. Preneseni isti dobiek/izguba

V. isti dobiek/izguba poslovnega leta

VI. Prevrednotevalni popravek sestavin lastnega kapitala

50.Vinkulirane delnice Vinkulirana delnica je po ZGD lahko le imenska delnica. Prenos takne delnice je vezan na odobritev drube. O dovoljenju odloa uprava drube, e statut drube ne doloa drugae.

Vinkulirane delnice se delijo na vinkulirane delnice, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ter vinkulirane delnice s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.

51.Poustanovitev Poustanovitev d.d. oziroma naknadna ustanovitev je institut, ki zagotavlja varstvo osnovnega kapitala in njegovo realno zagotovitev v primeru, e druba po ustanovitvi pridobiva stvarne vloke na obligacijskopravni podlagi in jih plauje v denarju. Na ta nain se eli prepreiti monost zlorab pri zagotavljanju STV. Vlokov , ki morajo biti izroeni v zagotovljeni vrednosti ob revizijskem pregledu. (to bi lahko delniarji / ustanovitelji obili tako da bi vloek zagotovili v denarju potem bi druba z istim denarjem vplaala pridobite v stvari /pravice). Zato ZGD zahteva, da mora v vsako pogodbo, ki jo druba sklene v prvih dveh letih po vpisu ustanovitve v register in na podlagi katere druba pridobi stvari oziroma pravice za ceno, ki dosega najmanj desetino osnovnega kapitala drube, soglaati skupina delnike drube s trietrtinsko veino pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. Takna pogodba o pridobitvi stvari oziroma pravice se imenuje pogodba o poustanovitvi. Pri tej pogodbi je vpis pogoj za veljavnost izpolnitvenih pravnih dejanj s strani drube. Gre za nekaken institut dodatne ustanovitve oz. dodatnega vnaanja premoenja v obliki stvarnih vlokov po ustanovitvi. Smisleno enako kot ustanovitev.Registrsko sodie lahko zavrne predlog za vpis, e je cena za pridobitev premoenja neustrezno visoka. Za kodo, ki nastane s protipravno pridobitvijo premoenja, zakon predpisuje odkodninsko odgovornost lanov uprave in lanov nadzornega sveta.

Vsaka pridobitev stvari oziroma pravic , eprav cena dosega oziroma presega desetino osnovnega kapitala in eprav gre za pridobitev v obdobju prvih dveh let po vpisu ustanovitve v register, ne predstavlja vedno instituta naknadne ustanovitve oziroma poustanovitve, e druba pridobiva to premoenje v rednem poslovanju oziroma ga pridobi na podlagi izvrbe (trinajsti odstavek 188.a lena).

52.Kako se izrauna bilanni dobiek Bilanni dobiek predstavlja vsoto istega dobika, ki se izkae po setevku prenesenega dobika in odvajanj v oziroma iz bilannega dobika. Bilanni dobiek predstavlja vsoto naslednjih postavk:

isti dobiek oz. izguba,

preneseni dobiek oz. prenesena izguba,

zmanjanje (sprostitev) kapitalskih rezerv,

zmanjanje (sprostitev) rezerv iz dobika loeno po posameznih vrstah teh rezerv,

poveanje (dodatno oblikovanje) rezerv iz dobika loeno po posameznih vrstah teh rezerv.

Bilanni dobiek se izkae v izkazu poslovnega izida, namesto tega pa lahko tudi v dodatku k izkazom, kadar pa druba sestavlja izkaz gibanja kapitala, se bilanni dobiek izkae v gibanju kapitala.

53.Manjinske pravice delniarjev V d.d. je uveljavljeno veinsko naelo. Zaradi varstva manjinskega kapitala so se izoblikovale ti. manjinske pravice, ki jih sme izvrevati doloeno najmanje tevilo delniarjev. Manjinske pravice so tiste, ki so posebej adresirane na doloeno skupino, manjino delniarjev. V glavnem so te pravice povezane s sklepi skupine, na kateri delniarji neposredno odloajo. Te pravice zagotavlja zakon, mono pa jih je tudi statutarno raziriti. ZGD je uredil naslednje manjinske pravice:

Manjina so delniarji, katerih skupni delei dosegajo 5% (ali 1/20) osnovnega kapitala

54.Konsolidirano letno poroilo Gospodarske drube, ki so med seboj povezane (bodisi na kapitalski podlagi bodisi pogodbeno) se raunovodsko obravnavajo na poseben nain. Ima namen varstva manjinskih delniarjev in Upnikov odvisnih GD. Posebni raunovodski izkazi naj bi tako podajali informacije o finannem poloaju, poslovnem izidu in spremembah finannega poloaja celotne skupine povezanih gospodarskih drub. Temu so namenjeni posebni t.i. konsolidirani raunovodski izkazi, ki vsebujejo raunovodske informacije, kot da bi lo za eno samo organizacijo, ne glede na zakonske omejitve posameznih lanic znotraj skupine(ne koncerna).

To poroilo mora izdelati druba z sedeem v RS ki je nadrejena eni ali ve drub z sedeem v RS ali tujini, e so bodisi N.D. ena ali ve podrejenih D organizirane kot kapitalske drube oz. po drugi pravnoorganizacijski obliki po pravu drave sedea drube (56.l.)

55.Pravne posledice rervizije pri ocenitvi stvarnih vlokov Poveanje osnovnega kapitala s stvarnimi vloki mora pregledati eden ali ve revizorjev, ki jih imenuje skupina (prvi odstavek 282.lena). Revizor ugotavlja ali je stvarni vloek dejansko ustrezno nadomestilo za izdano delnico glede na realno vrednost delnice oziroma na prodajno ceno delnice , kot je bila doloena, nato pa ugotavlja, ali vrednost stvarnega vloka zagotavlja nominalno vrednost delnice. To dejstvo nato preverja e registrsko sodie, ki lahko zavrne vpis poveanja osnovnega kapitala, e je vrednost stvarnega vloka znatno nija od nominalnega zneska delnic, ki jih je treba zanj zagotoviti (tretji odstavek 310.lena). Sodelovanje revizorja je konstitutivana postavke, brez katere ne more priti do poveanja osnovnega kapitala s stvarnimi vloki.

56.Kapitalsko nadomestno posojilo Kapitalsko nadomestno posojilo je posojilo, ki ga da drubenik ali tretja oseba namesto lastnega kapitala drubi, ki je v slabem finannem stanju in poterbuje lastni kapital. e da posojilo tretja oseba dobi za to zavarovanje s strani drubenika.

Takno posojilo se teje za kapitalsko posojilo in je v primeru steaja oziroma postopka prisilne poravnave obravnavano kot premoenje drube , kar pomeni, da se ostali upniki poplaajo pred drubenikom oziroma tretjo osebo-posojilodajalcm.

Za kapitalsko posojilo drubi pa se ne teje tisto pravno dejanje s strani tretjega , ko le ta opusti svojo pravico zahtevati zavarovanje oziroma svojo pravico odpovedati pogodbo in zahtevati vrailo danega posojila (etrti odstavek 433. lena).

57.Kako se deli dobiek pri D.N.O.

58.Organi pri enotirnem sistemu D.D.

59.Agio-nain vpraila in raunovodski izkaz a) nain vplaila in raunovodski izkaz (P)

Delnice se lahko prodajajo bodisi po nominalni vrednosti bodisi nad nominalno vrednostjo. V tem primeru se doseeni preseek (agio) izkazuje v kapitalskih rezervah kot vplaani preseek kapitala. Preseek mora biti vplaan pred vpisom osnovnega kapitala v register.

Agio se izkazuje v posebni kategoriji rezerv bilance stanja kot preseek plail osnovnega kapitala in ne determinira razmerij v lastnikem interesu delniarjev.

60.Razlike pri gospodarskih drubah glede izstopa, izkljuitve in izloitve drubenika

61.Nameravana firma Zakon omogoa da se zavaruje firma bodoe drube ki e ni ustanovljena. Gre za zavarovanje doloene ideje o firmi bodoe drube. Praviloma se lahko zavaruje fantazijski dodatek. Vsak lahko zahteva da se vpie firmo v register ne da bi hkrati bila ustanovljena druba. Sodie bo vpisalo nameravano firmo v register e izpolnjuje za to doloene pogoje. Sodie je zavezano varovati firmo le eno leto. Nameravana firma se lahko vekrat zavaruje vendar samo za eno leto. Po preteku enega leto jo je sodie po uradni dolnosti dolno izbrisati iz registra. Nameravana firma se lahko vekrat zavaruje, vendar vedno le za 1 leto.

62.Pridobivanje lastnih delnic ZGD sicer naeloma prepoveduje tako originarno pridobivanje (na primernem trgu bodisi ob ustanovitvi d.d. bodisi ob poveanju osnovnega kapitala tako, da druba vpisuje lastne delnice) kot tudi derivatno pridobivanje (na sekundarnem trgu od drugega delniarja) lastnih delnic, vendar s to razliko, da je prepoved originarne pridobitve absolutna, prepoved derivatne pridobitve pa relativna, saj zakon taksativno doloa osem izjem (240/1. len).

Naeloma je torej derivativna pridobitev lastnih delnic drubi prepovedana. Ta prepoved izhaja iz naela, da druba ne more biti lastnik sama sebe oz. ne more postati sam svoj delniar, hkrati pa se s pridobivanjem lastnih delnic spreminjajo tudi lastninska razmerja v drubi oz. se ruijo razmerja med organi drube in nastanejo drugi premoenjski problemi.

63.Vinkulacija delnic nejavnih D.D. 64.Vinkulacija delnic javnih D.D.

65.Kaducitetni postopek \ Kaduciranje Kaducitetni postopek je postopek izkljuitve delniarja iz drube . Je postopek v katerem delniar izgubi vse pravice delniarja in hkrati odgovarja za nastalo kodo. Vodi ga uprava, razen e statut doloa drugae.(224 l. ZGD-1) e delniar po pozivu uprave ne vplaa vloka pravoasno, se mu lahko doloi dodaten rok , z opozorilom , da se mu bodo v primeru neplaila delnice in tudi e izvrena vplaila po izteku roka odvzeli.V praksi lahko pride v potev le za imenske delniarje delnike drube v asu poziva, kajti prinosnike delnice se morajo drubi v celoti plaati pred izdajo, in hkrati to velja le za denarna vplaila, kajti stvarni vloki se morajo drubi prav tako izroiti v celoti pred izdajo delnic in pred registracijo v registru, bodisi ob ustanovitvi bodisi ob poveanju kapitala.

Odvzete delnice pripadajo drubi, ki z delnicami razpolaga v skladu z zakonom.

Postopek izkljuitve delniarja je mono izpeljati le zaradi neporavnanega vplaila vloka , ne pa morebiti zaradi neplaanih obresti oziroma neplaane pogodbene kazni zaradi zamude pri vplailu vloka.

66.Actio pro socio Druba svoje terjatve do drubenikov uveljavlja prek svojega zastopnika, vendar pri tej drubi velja naelo (actio pro socio ali pro societete), ki pooblaa vsakega drubenika, da lahko v korist drube s tobo uveljavlja izpolnitev obveznosti drubenika do drube.

1. V d.n.o. ne velja naelo loevanja dajalca kapitala od nosilca funkcije upravljanja. Druba je nosilec lastninskih pravic nad vloenimi sredstvi, drubeniki pa imajo doloena upravienja v drubi. Za terjatve drubenikov do drube se uporablja actio pro socio. Aktivno legitimiran je vsak drubenik.

67.Koncern Koncern se praviloma opredeljuje kot povezovanje ene obvladujoe in ene ali ve odvisnih drub pod enotnim vodstvom obladujoe drube.

Bistveno za koncern je da v njem obstajata odvisna in obvladujoa druba, ki ima odloujo vpliv na upravljanje in vodenje drube.

Zakon vsebuje domnevo, da veinska kapitalska udeleba ene drube v drugi ustvarja odnos odvisnoti, taken odnos pa je temeljna znailnost dejanskega koncerna. Izrecno je tudi doloena domneva, da odvisna druba tvori z obvladujoo koncern.

Koncern tvorijo tudi drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju-pogodbeni kocern.

Na podlagi tako strukturirane pravne ureditve povezanih drub, lahko govorimo o povezanih drubah, ki se uresniujejo v pojavnih oblikah koncerna.

Pravo koncernskih drub lahko torej opredeljujemo kot pravo koncerna.

Koncern ni niti druba, niti posebna oblika drube, temve oblika povezanih drub, ki ima skupno vodstvo ( za koncern je znailna ekonomska enotnost, ne pa tudi pravna, ker ta oblika povezanih drub nima statusa pravne osebe, nima svojih organov, pa tudi ne svojih drubenikov oz. delniarjev).

Povezane drube se imenujejo koncernske drube, posamezne oblike povezanih drub se praviloma in preteno pojavljajo v posameznih oblikah koncerna.

4. VRSTE KONCERNOV GLEDE NA PRAVNO NARAVO NJIHOVEGA NASTANKA(P) 972

Glede na znailnosti medsebojnega razmerja in odvisnosti drub, ter pravnih podlag za povezavo drub, loimo tri oblike koncerna:

1. Dejanski koncern:

- ki ga tvorijo ena obvladujoa druba, ki ima veinski kapitalski dele v eni ali ve odvisnih drub, in odvisne drube, povezane pod enotnim vodstvom obvladujoe drube.

2. Pogodbeni koncern:

- ki ga tvorijo drube (kapitalsko povezane ali nepovezane), povezane s podjetniko pogodbo o obvladovanju.

3. Koncern z razmerjem enakopravnosti:

- ki ga tvorijo pravno samostojne drube, povezane z enotnim vodstvom, ne da bi bile drube pri tem medsebojno odvisne.

70.Izpodbijanje sklepa skupine Razlogi za izpodbojnost se delijo na splone in posebne izpodbojne razloge. Splona izpodbojna razloga sta dva. Sklep skupine je lahko izpodbojen bodisi zaradi vsebine sklepa,e je ta v nasprotju z zakonom ali statutom, bodisi zaradi formalne kritve zakon ali statuta oziroma kritve, ki se nanaa na postopkovne dolobe, predpisane v zakonu oziroma statutu ( e so bile pri sprejemu sklepa krene dolobe zakona oziroma statuta in te kritve vplivajo na veljavnost sklepa).395/2 Na podlagi posebnega izpodbojnega razloga pa se lahko izpodbijanje opira tudi na to, da je delniar pri uresnievanju glasovalne pravice zase ali v korist tretjega poskual pridobiti posebne ugodnosti na kodo drube oziroma drugih delniarjev, e je na podlagi sprejetega sklepa skupine ta namen mogoe dosei, rezen kadar je drugim ddelniarjem s sklepom zagotovljeno primerno nadomestilo za takno kodo.395/3

Konvalidacija izpodbojnih sklepov

ZGD doloa monost konvalidacije skupinskega sklepa, ki bi bil sicer izpodbojen, pod pogojem, da je skupina izpodbojni sklep potrdila z novim sklepom, in e proti temu novemu sklepu v izpodbojnem roku ni bila vloena toba za njegovo razveljavitev oziroma ugotovitev ninosti, ali e je bila takna toba umaknjena, ali e je bil tobeni zahtevek za razveljavitev novega sklepa oziroma ugotovitev njegove ninosti pravnomono zavrnjen (peti odstavek 395. lena).

Pri izpodbojnosti pa ZGD e posebej doloa izpodbojnost treh sklepov, to je:

izpodbojnost sklepa o uporabi bilannega dobika,

izpodbojnost sklepa o poveanju osnovnega kapitala

izpodbojnost sklepa o sprejemu letnega poroila

71.Odpopklic direktorja\ poslovodje & imenovanje V skladu s temeljnim naelom svobodne odloitve drubenikov o postavitvi in imenovanju poslovodje imajo drubeniki tudi pravico, da na skupini kadarkoli odpokliejo poslovodjo, ne glede na to, ali je imenovan za doloen ali nedoloen as (515/3. len). e je poslovodja imenovan za doloen as, preneha njegova funkcija po preteku tega asa. Pri poslovodji, ki je imenovan za nedoloen as, pa je potreben odpoklic, pri emer ga lahko skupina odpoklie kadarkoli, ne glede na to, ali je odpoklic utemeljen ali ne. V drubeni pogodbi se lahko doloi, da skupina odpoklie poslovodjo samo iz razlogov, doloenih z drubeno pogodbo.

Za zahtevke iz pogodbe o opravljanju funkcije poslovodje se uporabljajo pravila OZ, tako glede odkodnine kot tudi glede odpovedi oziroma razveze te pogodbe (515/3. len).

Ureditev v d.o.o. je torej drugana kot v delniki drubi, kjer po noveli ZGD-F odpoklic lanov uprave iz neutemeljenega razloga ni dopusten. Tako kot za d.d. se tudi za d.o.o. odpravlja odpravnina kot korporacijskopravni institut in vpraanje odkodninskih zahtevkov se zaradi neupravienih odpoklicev, napotuje na dispozitivno urejanje s pogodbenimi pravili.

72.Razika med dejanskim in pogodbenim koncernom - pri sklepanju kodljivih poslov: (P)

- pri dejanskem koncernu velja zakonska prepoved vplivanja obvladujoe drube na odvisno, da bi zase opravila kodljiv posel ali kako drugae povzroila sebi kodo; razen e obvladujoa druba prikrajanje nadomesti

- pri pogodbenem koncernu, ima obvladujoa druba pravico dajati odvisni drubi navodila ki utegnejo za drubo biti kodljivi, e s tem koristi obvladujoi drubi ali drugim drubam. (nadomestiti kodo!!!!)

-bistvene razlike: (U)

- dejanski koncern ja oblika povezanih drub ki nastane na podlagi kapitalske udelebe. Gre za dejansko odvisnost ene drube od druge. Dejanski koncern tako tvorijo ena obvladujoa druba, ki ima veinski kapitalski dele v eni ali ve odvisnih drub. Odvisne drube pa so povezane pod enotnim vodstvom. Obvladujoa druba mora odvisni nadomestiti sleherno prikrajanje.

- Pogodbeni koncern nastane tako da so drube med seboj povezane s pogodbo o obvladovanju, ki obvladujoi drubi dovoljuje, da neposredno ali posredno obvladuje odvisno drubo. S pogodbo o obvladovanju se odvisna druba zavee podrediti oblikovanju volje obvladujoi drubi. Obvladujoi drubi se podredi le uprava oz. poslovodstvo, nadzorni svet in skupina pa nista prizadeti. Odvisna druba ima dva poslovodna organa: lastni poslovodni organ in poslovodni organ obvladujoe drube. Vodenje mora v celoti podrediti obvladujoi drubi. Obvladujoa druba lahko celo kodi odvisni drubi, vendar le e s tem koristi obvladujoi drubi, oz. drugim drubam v koncernu. kodljiva navodila pa ne smejo pripeljati do eksistennih problemov odvisne drube.

73.Nezaupnica Za odpoklic lanov uprave in predsednika uprave morajo obstajati utemeljeni razlogi, ki se lahko relativno iroko obravnavajo, vkljuno z izrekom nazaupnice skupine, torej izgubo zaupanja lastnika v vodenje drube, ki mora biti stvarna. Ne upoteva se nezaupnica, ki je izreena zgolj iz osebnih ali politinih razlogov oziroma motivov. Neupravienega odpoklica ni ve mogoe sanirati z odpravnino.

74.Razrenica ZGD-F doloa povsem novo pristojnost skupini, to je odloanje o podelitvi razrenice upravi in nadzornemu svetu, o emer odloa skupina hkrati z odloanjem o uporabi bilannega dobika. Izraz razrenica nima dobesednega pomena, torej da bi bili lani uprave oziroma nadzornega sveta razreeni v smislu odpoklica, ampak gre za odobritev njihovega dela. Prav tako razrenica tudi ne pomeni, da se je druba odrekla uveljavljanju morebitnih odkodninskih zahtevkov zoper lane uprave in nadzornega sveta (282. a/2 len). Institut razrenice ne zamenjuje e do sedaj urejenega instituta nezaupnice, ki e naprej ostaja. e skupina upravi oziroma posameznemu lanu uprave ne podeli razrenice, se s tem ne teje, da mu je e izrekla nezaupnico.

Zasedanje skupine, na katerem skupina odloa o razrenici, skupaj z uporabo bilannega dobika, mora biti najkasneje v prvih osmih mesecih po koncu poslovnega leta.

75.Roki za izdelavo letnih poroil Pri sestavinah letnega poroila je posebej pomemben asovni trenutek, po katerega stanju je letno poroilo izdelano oz. Posamezni raunovodski izkazi. V zvezi s tem je ZGD definiral pojem bilannega presenega dne, kot dne, po katerega stanju se izdela bilanca stanja. Tako je bilanni preseni dan letne bilance stanja zadnji dan poslovnega leta. Ker je poslovno leto enako koledarskemu letu, je bilanni preseni dan letne bilance stanja zadnji dan poslovnega leta. Ker je poslovno leto enako koledarskemu letu, je bilanni preseni dan letne bilance 31. december. Ta datum je tisti datum, ko je izdelana bilanca. Normalo LP 3 m po koncu poslovnega leta (1/54 l.); Konsolidirano LP po 4 m po koncu poslovnega leta.

76.Kategorija kapitalskih rezerv 1. KAPITALSKE REZERVE

vplaila ki presegajo najmanje emisijske zneske delnic/deleev Zneski iz zamenjivih obveznic in obveznice z delniko nakupno opcijo nad nominalnim zneskom obveznice (aggio na obveznice)

Zneski iz dodatnih vplail drubenikov za dodatne previce iz deleev

Naknadna vplaila drubenikov na podlagi statuta

Zneski na podlagi poenostavljenega zmanjanja OK z umikom deleev

Zneski na podlagi odprave splonega prevrednotevalnega popravka

77.Kolektivno zastopanje e ima uprava d.d. ve lanov, zastopajo drubo skupaj, e statut ne doloa drugae. Po zakonu imajo praviloma vsi lani uprave skupno kolektivno zastopstvo, tudi e je na elu uprave predsednik, vendar je to dispozitivno normo mogoe s statutom urediti drugae, kar ZGD posebej poudarja. e je uveljavljeno skupno zastopstvo, velja zakonska ureditev, da uinkuje izjava volje, ki jo poda tretja oseba kateremu koli lanu uprave, proti drubi kot celoti. Dajanje izjave volje vs. Sprejemanje izjave volje

78.Pravice iz delnice Iz delnice izhajajo korporacijske pravice. Gre za celoto pravic, ki predstavljajo lanstvo delniarja v drubi in se delijo na premoenjske pravice in lanske pravice v ojem pomenu. Premoenjske pravice, ki jih imajo delniarji so: 1.pravica do dividende oziroma do dela dobika

2.pravica do ustreznega dela preostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drube

3.pravica do prednostnega nakupa delnic novih emisij.

(premoenjske pravice so doloene v drugem odstavku 176.lena in prvem odstavku 313.lena ZGD. Statut drube lahko doloi tudi druge pravice.

lanske pravice, ki jih imajo delniarji so:

1.aktivna in pasivna volilna pravica v organih drube

2.pravica do nadzora nad poslovanjem drub

3.pravica do informacij

4.pravica do izpodbijanja sklepov oz. ukrepov organov drube

79.Sestava uprave Je organ ki zdruujedve funkciji (poslovodstvo in zastopanje). Uprava je lahko bodisi individualni bodisi kolektivni organ, saj ima lahko samo enega ali ve lanov. Gre za specialno pravilo ki pomeni izjemo od skupne dolobe za organe vodenja in nadzora ki doloa da organ Vodenja i nadzora sestavljajo minaimalno 3 lana (254. l.)

ZGD poimenuje lane uprave kot direktorje .Sestavo in tevilo lanov uprave doloata zakon in statut delnike drubene.

80.Odgovornost drubenikov v D.N.O.

83.Posebnosti firme dvojne drube

84.Ukrepi za zmanjanje osnovnega kapitala pri D.O.O.

85.Slovenski raunovodski standardi

86.Po em se razvrajo drube glede na velikost ZGD deli gospodarske drube na mikro, majhne (veljajo doloene poenostavitve pri lenitvi izkazov), srednje in velike. Drube se glede na velikost razvrajo po naslednjih treh merilih:

1. Povpreno tevilo zaposlenih v zadnjem poslovnem letu,

2. isti prihodki od prodaje v zadnjem poslovnem letu,

3. Vrednost aktive od koncu poslovnega leta.

87.Kaj je bilanca stanja bilanca stanja pokazuje stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev ob koncu poslovnega leta (4/60.l.)

Bilanca stanja je dvostranski raunovodski izkaz, v katerem je na levi strani prikazano stanje sredstev in na desni strani v enakem znesku stanje obveznosti do virov sredstev. Bilanca stanja je poleg izkaza poslovnega izida eden od dveh temeljnih raunovodskih izkazov vseh gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov posameznikov.

88.Kaj je izkaz poslovnega izida Izkaz poslovnega izida je poleg bilance stanja eden od dveh temeljnih raunovodskih izkazov vseh gospodarskih drub in samostojnih podjetnikov. V nasprotju z bilanco stanja, ki kae premoenjsko stanje drube v doloeni asovni toki, izkaz poslovnega izida prikazuje poslovanje oz. rezultate poslovanja v doloenem poslovnem obdobju.

89.Kaj vsebuje poslovno poroilo - sestavini del LP in obvezno pri GD zavezanih k revidiranju

- gre za besedni zapis (besedilo) (isto kot priloga k izkazom z pojasnili): ki pojasnjuje tevilne podatke raunovodskih izkazov

- prikaz razvoja poslovanja in poloaj GD

- izdela poslovodstvo D (ter je odgovorno za njegovo izdelavo) predstavi svoje delo, svoje uspehe, uspenost in vizijo prihodnjega poslovanja)

- namen- javnost zunanjim partnerjem

- analiza razvoja in poslovanja GD (novela- podatki v zvezi z varstvom okolja)

- vkljuuje kljune raunovodske, finanne kazalce in :

90.Konsolidirano letno poroilo in spremembe glede na novelo H Novela ZGD-H prinaa tri pomembne novosti, ki se nanaajo na subjekte zavezane h konsolidaciji, na sestavine konsolidiranega letnega poroila ter na postopke sprejemanja konsolidiranega letnega poroila.

Po novelirani ureditvi pa so h konsolidaciji poleg kapitalskih drub zavezane tudi dvojne drube, torej osebne drube, pri kateri ni osebno odgovornih drubenikov oz. so vsi drubeniki drube, ki nimajo osebno odgovornih drubenikov.

Konsolidirano poroilo mora vedno izdelati nadrejena druba.

91.Prevrednotenje Vrednotenje s kakno zaetno vrednostjo se sredstvo/obveznost ki izpolnjuje pogoje za vkljuitev v bilanco/raunovodski izkaz, ovrednoti (pripozna). (opredmetena osnovna sredstva = po nabavni vrednosti, terjatve = v zneskih kateri izhajajo iz listin )

Vpraanja prevrednotenja postavk se nanaa na vpraanje, ali je mogoe, pod kaknimi pogoji in na kaken nain spremeniti, bodisi poveati bodisi zmanjati, posamezno postavko, preden se dokonno izbrie iz bilance (zaradi prodaje, unienja in podobno). Novi SRS teijo k temu, da se postavke ne izkazujejo statino, ampak se im bolj dinamino prilagajajo zahtevi glede izkaza po poteni vrednosti. V zvezi s tem standardi doloajo prevrednotenje postavk bodisi zaradi okrepitve bodisi zaradi oslabitve. Zaradi okrepitve se pri prevrednotenju posamezne postavke vrednostno poveajo, pri oslabitvah pa zmanjajo. Rezultat te raunovodske operacije je t.i. posebni prevrednoteni popravek. Pri tem je potrebno loiti dva reima:

- obligatorno prevrednotenje;

- fakultativno prevrednotenje.

Gre za vpraanje razlikovanja glede obveznosti prevrednotenja oz. Izbirne pravice gospodarskega subjekta, ali bo prevrednotenje opravil ali ne. Standardi izhajajo iz osnovnega principa, ki vendarle upotevajo naelo previdnosti. Prevrednotenje aktivnih postavk zaradi okrepitve je dopustno izbirno, medtem, ko je prevrednotenje zaradi oslabitve (spremembe knjigovodske vrednosti navzdol) obvezno.

92.Oblikovanje in uporaba rezerv Novela ZGD-F je prinesla zelo pomembne novosti pri opredelitvi oblikovanja in uporabe rezerv kapitalskih drub. Izoblikovala se je delitev na kapitalske, statutarne in proste rezerve. Za kapitalske drube je predpisana dolnost oblikovanja zakonskih rezerv (glej spodaj). Zakon doloa tudi dolnost oblikovanja rezerv za lastne delnice, in sicer v bilanci stanja za poslovno leto, e je druba v poslovnem letu pridobila lastne delnice v viini zneskov, ki so bili plaani za pridobitev lastnih delnic. Statutarne rezerve so fakultativne, odvisne od statutarne odloitve. Druge rezerve iz dobika se lahko oblikujejo samo iz preostalega istega dobika preteklih let oz. istega dobika poslovnega leta.

Zakon natanno doloa namene, za katere se lahko uporabijo posamezne kategorije rezerv, tako kapitalskih kot tudi rezerv iz dobika. Zakonske rezerve in vse kapitalske rezerve se lahko uporabijo izkljuno za dva namena, to je za:

h) pokrivanje izgube 473 prenos v osnovni kapital.

93.Dokapitalizacija s stvarnimi vloki Osnovni kapital pomeni za drubo in njeno poslovanje zaetno in obenem obratno glavnico, za razmerja navzven pa jamstveno premoenje drube za njene obveznosti vsaj na zaetku. Osnovni kapital se lahko zagotavlja tudi s stvarnimi vloki, ki morajo biti v celoti predani drubi do vpisa v register. Razlika glede na ustanovitev da ne treba vplaati 1/3 OK v denarju. (ohranitev proporcionalnega razmerja).

Stvarnega vloka ZGD ne definira natanno. Kot stvarni vloki ali stvarni prevzem se lahko tejejo le tisti premoenjski predmeti oziroma pravice, katerih gospodarska vrednost je ugotovljiva. (188/2. len). Pri poglavju o d.o.o. 410/4. len doloa, da se kot stvarni vloek lahko zagotovijo preminine in nepreminine, pravice in podjetje ali del podjetja. Za stvarni vloek se teje tudi plailo za premoenjske predmete, ki jih je druba prevzela in ki jih druba priteje drubenikovemu vloku. Ta doloba se lahko smiselno uporablja tudi glede stvarnih vlokov za vplailo delnic pri ustanovitvi delnike drube in pri poveanju kapitala delnike drube. V teoriji se opredeljuje, da je stvarni vloek vsak tisti, katerega predmet ni denar (domaa valuta

94.Poveanje osnovnega kapitala v D.O.O. 95.Zmanjanje osnovnega kapitala v D.O.O.

96.Organi D.D.

97.Pogojno poveanje osnovnega kapitala Pogojno poveanje osnovnega kapitala je specifina oblika poveanja osnovnega kapitala, pri emer v trenutku odloanja o poveanju e ne pride do dejanskega poveanja osnovnega kapitala, temve se to lahko zgodi ele v pihodnosti, odvisno od uresniitve pogoja.

Pri pogojnem poveanju kapitala gre v bistvu za poveanje dolnikega kapitala, ki pa ima takne pravne znailnosti, da lahko govorimo o pogojnem poveanju osnovnega (delnikega) kapitala. Gre za izdajanje konvertibilnih obveznic ali delnikih opcij, s katerimi se poveuje dolniki kapital drube, ki se lahko v doloenem trenutku spremeni v osnovni (lastniki) kapital. Tudi ti postopki lahko bistveno vplivajo na obstojea lastninska razmerja, zato jih ZGD posebej urejuje. Sklepi se sprejemajo le tedaj, ko se dejansko poveuje ele delniki kapital. Nominalni znesek takega pogojno poveanega kapitala je omejen. Ne sme presegati 1/2 osnovnega kapitala, ki obstaja v asu sprejema sklepa o pogojnem poveanju. Omejitev varuje obstojee delniarje in njihov lastninski interes. Po sprejetju sklepa o pogojnem poveanju kapitala druba na to podroje ne sme ve posegati.Osnovni kapital se lahko v tej zvezi poveuje zaradi:

-uresniitve pravice imetnikov zamenljivih obveznic do zamenjave za delnice ali uresniitve prednostne pravice do nakupa novih delnic

-priprave na zdruitev ve drub ali zaradi zagotovitve odpravnin delniarjem pri statusnih preoblikovanjih

-uresniitve pravice delavcev drube za prejem novih delnic v zameno za vloek denarnih terjatev, ki delavcem pripadajo iz udelebe pri dobiku, ki jim jo zagotavlja druba, in zagotovitve opcijskih upravienj do nakupa delnic, ki jih druba zagotavlja lanom uprave, nadzornega sveta in delavcem drube ali z njo povezane drube.

Uresniitev imetnikov prednostnih obligacij je odvisna zgolj od njihove opcijske izjave.

O pogojnem poveanju osnovnega kapitala nato odloa skupina drube s sklepom, za katerega je potrebna najmanj trietrtinska veina pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala. V sklepu skupine o pogojnem poveanju mora biti natanno doloeno, za kaken namen se osnovni kapital poveuje (delnice se ne morejo izdati za drug namen), kdo so upravienci do pogojno poveanega kapitala, emisijski znesek in merila, po katerem se ta znesek izrauna.

Tudi pogojno poveanje se lahko izvri s stvarnimi vloki, za katere pa se ne tejejo denarne terjatve, ki pripadajo delavcem iz udelebe pri dobiku, ter izroitev zamenljivih obveznic za delnice, kakor tudi ne pogojno poveanje osnovnega kapitala pri zdruitvi ve drub. Tako gre za stvarne vloke le, e imetnik pravice do nakupa novih delnic vplaa stvarni vloek.

Viino pogojno poveanega kapitala je treba vpisati v sodni register. ele nato se lahko izdajo konvertibilne obveznice in delnike opcije. Prednostna pravica do novih delnic se uresniuje s pisno izjavo, prav tako se uresniuje zamenjalna pravica (t.i. konverzija obveznice v delnico). Zamenjalna pravica je lahko vezana na tono doloen rok.

Pri zamenjavi konvertibilnih obveznic za delnice ne gre za denarno vplaevanje delnic, temve za pobotanje obeh terjatev (pridobitev delnice na podlagi zamenljive obveznice). e se emisijski znesek obveznic ter nominalni znesek delnic ne ujemata, je v primeru negativne razlike v kodo nominalnega zneska delnic to razliko potrebno zagotoviti iz drugih virov. Praviloma ga doplaa imetnik prednostne obligacije. e pa gre za pravo delniko opcijo, s katero je d.d. garantirala monost odkupa delnice v zameno za zamenljive obveznice po fiksni ceni, pa mora morebitno razliko kriti druba iz svojih sredstev, praviloma iz posebnega sklada, oblikovanega v ta namen. e delniki kapital ne ustreza tevilu delnic in njihovemu nominalnemu znesku, je treba razliko pokriti. e to ni mogoe, je treba pred tem zmanjati osnovno glavnico, oblikovati rezervna sredstva in iz njih kriti razliko. V praksi se osnovni kapital na ta nain poveuje postopno (sukcesivno).

98.Omejitev glasovalnih pravic iz delnic Omejitev glasovalnih pravic iz delnic se lahko doloi na podlagi statuta tako, da tevilo glasov, ki jih ima posameznik glede na tevilo delnic, ne more presegati doloenega tevila ali odstotka.(prvi odstavek 178 .len ZGD-F). Statut lahko doloi , da se k delniarjevim delnicam tejejo tudi delnice, ki pripadajo drugemu za delniarjev raun.

e je delniar druba, lahko statut doloi, da se k njenim delnicam tejejo tudi delnice, ki pripadajo od nje odvisni drubi ali njo obvladujoi drubi ali z njo koncesijsko povezani drubi ali za raun taknih drub tretjih oseb.

Takna omejitev je lahko le splona in velja za vse delniarje in vse delnice ali pa samo za delnice doloenega razreda. Novela ZGD-F pa takno zakonsko monost e dodatno omejuje, s prepovedjo omejitve glasovalnih pravic iz delnic, s katerimi se trguje na organiziranem trgu.

Za delnice, s katerimi se trguje na borzi ali na drugem organiziranem trgu tako velja, da ne morejo imeti omejene glasovalne pravice oziroma da imajo stoodstotno glasovalno pravico, sorazmerno glede na dele v osnovnem kapitalu.(v kolikor ne gre za nevolilne prednostne delnice). Glasovalna pravica se lahko omeji le delnicam, s katerimi se ne trguje na borzi ali na drugem organiziranem trgu.

101.Roki za uveljavljane ninosti Ninost sklepa zaradi pomanjkljivosti pri notarskem zapisu in vpisu sklepa oziroma njegove vsebine v zapisniku ni mogoe uveljavljati po vpisu sklepa v sodni register. Ninosti skupinskega sklepa zaradi drugih razlogov, torej razlogov zgd-1( 1/3/4/5 alinea 390 lena), ni mogoe uveljaviti po preteku treh let od vpisa sklepa v register, e v tem roku ni bila vloena toba za ugotovitev ninosti sklepa.

Gre za posebno korporacijsko pravno konvalidacijo skupinskega sklepa. Pomembno je dejstvo vpisa v sodni register oziroma poteka materialnopravno doloenega prekluzivnega roka.

V primeru triletnega roka, povezanega z ninostnimi razlogi po drugem odstavku 360.lena, velja njegovo podaljanje, e je bila v tem roku vloena toba za ugotovitev ninosti sklepa. V primeru ninostne tobe pa se rok podalja do pravnomone sodbe oziroma reitve sodnega spora na kaken drug nain. Triletni rok zane tei od dneva vpisa v sodni register, in sicer naslednji dan po vpisu.

102.Koncernske zdruitve Koncern se praviloma opredeljuje kot povezovanje ene obvladujoe in ene ali ve odvisnih drub pod enotnim vodstvom obladujoe drube.

Bistveno za koncern je da v njem obstajata odvisna in obvladujoa druba, ki ima odloujo vpliv na upravljanje in vodenje drube.

Zakon vsebuje domnevo, da veinska kapitalska udeleba ene drube v drugi ustvarja odnos odvisnoti, taken odnos pa je temeljna znailnost dejanskega koncerna. Izrecno je tudi doloena domneva, da odvisna druba tvori z obvladujoo koncern.

Koncern tvorijo tudi drube, ki so povezane s pogodbo o obvladovanju-pogodbeni kocern.

Na podlagi tako strukturirane pravne ureditve povezanih drub, lahko govorimo o povezanih drubah, ki se uresniujejo v pojavnih oblikah koncerna.

Pravo koncernskih drub lahko torej opredeljujemo kot pravo koncerna.

Koncern ni niti druba, niti posebna oblika drube, temve oblika povezanih drub, ki ima skupno vodstvo ( za koncern je znailna ekonomska enotnost, ne pa tudi pravna, ker ta oblika povezanih drub nima statusa pravne osebe, nima svojih organov, pa tudi ne svojih drubenikov oz. delniarjev).

Povezane drube se imenujejo koncernske drube, posamezne oblike povezanih drub se praviloma in preteno pojavljajo v posameznih oblikah koncerna.

105.Good will

106.Sede drube in poslovni naslov Sede drube je sestavina drube na katerega pravo vee tevilne posledice. Tako se po sedeu opredeljuje pristojnost sodia. Zakon opredeljuje sede kot kraj ki je kot sede drube vpisan v register. Izbira sedea je prosta, vendar pa zakon doloa da je za sede mogoe doloiti kraj kjer druba preteno ali v celoti opravlja dejavnost. Zakon pa prepreuje imenovanje t. i. Fiktivnih sedeev (ker mora GD doloiti sede povezan z dejavnostjo/posli). Sede je potrebno loiti od poslovnega naslova drube (ulica, hina t.; ni treba vpisati v sodni register), ki ni statusno pravna sestavina drube. Z vidika ZGD zadostuje registracija kraja sedea. Registracijo poslovnega naslova pa zahteva ZSReg. V primerjalni zakonodaji se v register vpisuje obvezno le sede, ne pa tudi naslov, ki je sicer lahko tudi v registru. Sede je pomemben tudi za opredelitev tujih drub. Druba ki ima sede zunaj RS se teje kot tuja druba. Navajanje neresninega sedea v Reg. ZFPPIPP razlog za izbris iz registra po uradni dolnosti. O spremembi sedea odloa skupina GD, o spremembi naslova pa poslovodstvo drube (ker v statut ni treba vnaati poslovnega naslova) oz. poslovodja d.o.o. (ker poslovnega naslova ni treba navajati v dru. Pogodbi).

107.Vezani kapital Vezani kapital se uvra na pasivno stran bilance.

Vezani kapital je tisti del lastnega kapitala, ki ga (pred likvidacijo drube ali pred poplailom vseh obveznosti drube) ni dovoljeno uporabiti kot vir za poplailo delniarjem (bodisi v obliki izplaila dividend bodisi v obliki plaila za lastne delnice, ki jih odplano pridobi druba) oziroma, povedano drugae, v breme katerega ni dovoljeno opraviti izplail delniarjem.

108.Trojni pomen osnovnega kapitala 1. predstavlja osnovo za ugotovitev korporacijskega delea delniarja v razmerju glede na nominalni

Znesek delnice - DELNIAR

2. zagotavlja pridobitev premoenja za drubino podjetje - DRUBA

3. je jamstvo upnikom - UPNIK

109.Primerjaj delnico iz osnovnim vlokom in poslovnim delelem

111.Kaj nastane s pogodbo o obladovanju Pogodbeni koncern

112.Up stream \ Down stream merger pri zdruitvah posebej loimo t.i. koncernske zdruitve. Pri teh ni toliko poudarka na varstvu drubenikov, e posebej ko gre za 100- odstotno kapitalsko povezanost, temve na varovanju upnikov in s tem povezanih posebnosti pri monostih poveanja osnovnega kapitala in izdajanja novih delnic. Tako v okviru koncernskih zdruitev razlikujemo:

pripojitev drube here k drubi materi (up-stream-merger) pripojitev drube matere k drubi heri ( down-stream-merger) pripojitev sestrskih drub (side-stream-merger)113.Manjinske pravice delniarjev v odvisni drubi V d.d. je uveljavljeno veinsko naelo. Zaradi varstva manjinskega kapitala so se izoblikovale ti. manjinske pravice, ki jih sme izvrevati doloeno najmanje tevilo delniarjev. Manjinske pravice so tiste, ki so posebej adresirane na doloeno skupino, manjino delniarjev. V glavnem so te pravice povezane s sklepi skupine, na kateri delniarji neposredno odloajo. Te pravice zagotavlja zakon, mono pa jih je tudi statutarno raziriti. ZGD je uredil naslednje manjinske pravice:

Manjina so delniarji, katerih skupni delei dosegajo 5% (ali 1/20) osnovnega kapitala. Manjina delniarjev lahko:

115.Problem kontrolne premije pri prevzemu Nadzor pripada v upravljalski strukturi posebnemu organu- nadzornemu svetu, kjer gre za dvotirni sistem upravljanja, v enotirnem sistemu pa pripada delniarjem oz. posebnim nadzornim telesom. Kontrola drube pa pomeni izvrevanje upravienj na podlagi drugih pravnih institutov, kot so delniki sporazumi, glasovanje po pooblaencih in drugo in se uresniuje preko vseh organov v upravljalski strukturi drube, vkljuno s skupino, nadzornim svetom in upravo pri emer je prav obvladovanje slednje najpomembneje. Prevzemnik eli tolikni kapitalski dele ki mu omogoa kontrolo te GD in na tej podlagi pridobi odloilen vpliv na vodenje GD v skupini in delovanje Uprave. Vrste kontrol:

51% kapitalski dele reletivna kontrola sprejem sklepov skupine ki ne zajema izrednih zadev (izvolitev NS, uprave, upravnega odbora) (zagotovi svoj managment prek katerega vodi posle GD)

75% kapitalski dele absolutna kontrola izredno sklepanje skupine (poveanje in zmanjanje OK, sprejem statuta, dejavnosti GD)

119.Izloitvene pravice (separatisti ex iure domini) Izloitveno pravico ima upnik, ki ima lastninsko pravico na stvari v steajni masi dolnika. Lahko nastane na podlagi pridrka lastninske pravice pri prodani stvari, e je bil pridrek lastninske pravice dogovorjen v pogodbi, ali pa na podlagi drugih pravnih poslov npr. najemna pogodba, leasinka pogodbaLastnik doloene stvari zahteva izloitev stvari, ki ne pripadajo dolniku iz steajne mase. Izloitveni upnik ne sodeluje v steajnem postopku kot drugi upniki in se prav tako ne poplauje iz steajne mase, temve zahteva, da se iz steajne mase njegova lastna stvar izloi. O zahtevi odloi steajni senat s sklepom in naloi steajnemu upravitelju, da takno stvar izroi izloitvenemu upniku. e pa se steajni upravitelj ne strinja z izloitvijo stvari, mora upnik vloiti izloitveno tobo. Denarni znesek ne more biti predmet izloitvene pravice. e je dolnik predmet izloitvene pravice prodal, je vano ali ga je prodal pred ali po zaetku steajnega postopka. e ga je prodal pred ima upnik pravico uveljavljati odkodninski zahtevek kot steajni upnik. e pa proda stvar steajni upravitelj pa postani izloitveni upnik, upnik steajne mase.

120.Loitvene pravice (separatist ex iure crediti) Loitvena pravica upnika nastane na podlagi zakon ali zastavne pogodbe. Steaj dolnika je dogodek, pred katerim naj bi se zavaroval steajni upnik. Zato zakon omogoa upniku, ki ima svojo terjatev zavarovano z zastavno pravico, da se poplaa mimo postopka poplaila, ki velja za druge upnike. Upnik, imetnik loitvene pravice, mora prijaviti svojo terjatev sodiu, steajni upravitelj pa se mora o vsaki prijavljeni loitveni pravici dolono izjaviti, ali jo priznava ali jo prereka. Loitvene pravice lahko prerekajo tudi drugi upniki. e ni prerekana, izda steajni senat sklep, s katerim ugotovi obstoj terjatve in naloi steajnemu dolniku plailo ugotovljene terjatve iz dela premoenja, na katerem obstaja loitvena pravica. Sklep sodia ima izvrilni naslov. e steajni upravitelj ne prizna upniku loitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiko knjigo, napoti steajni senat steajnega upravitelja, da zane v 15 dneh od vroitve sklepa pravdo zaradi ugotovitve neobstoja prerekanja terjatvene pravice. e v tem asu steajni upravitelj ne zane postopka, se teje, da je loitvena pravica upniku priznana.

Loitvenih pravic ni mogoe uveljavljati v vsakem primeru. Loitvene pravice nehajo veljati, e so pridobljene z izvrbo ali zavarovanjem v zadnjih dveh mesecih pred dnevom zaetka steajnega postopka. Takna prepoved je nujna zaradi morebitnih pekulacij, ki bi jih lahko opravil dolnik v korist samo doloenih upnikov

Premoenje dolnika, na katerem imajo upniki loitvene pravice, tvori posebno steajno maso. e se upniki ne morejo poplaati iz omenjene posebne steajne mase, ker je vrednost le te manja od njihovih terjatev, imajo loitveni upniki pravico uveljavljati neplaani del svoje terjatve kot navadni steajni upniki. e je pri poplailu loitvenega upnika iz posebne steajne mase nastal preseek, gre le ta v razdelitveno maso za poplailo drugih upnikov.

razlika med loitveno in izloitveno pravico v steaju (U)1195

Pri izloitveni pravici je upniku priznana pravica, da zahteva izloitev svojih sredstev iz steajne mase. Pri loitveni pravici pa, da se posebej poplaa iz zastavljene stvari.

22. Izpodbojne pravice (A. Pauliana) (P+U) 360

e je dolnik v zadnjem letu pred dnem zaetka steajnega postopka opravil pravno dejanje, katerega posledica je neenakomerno ali zmanjano poplailo steajnih upnikov (okodovanje steajnih upnikov) oz. s katerim je priel posamezni upnik v ugodneji poloaj (naklanjanje ugodnosti upnikom), lahko v estih mesecih od dneva objave steajnega postopka v UL RS, najpozneje pa do glavnega razdelitvenega naroka, e je opravljen pred iztekom estih mesecev, upniki ali steajni upravitelj s tobo izpodbijajo takna pravna dejanja. Ta dejanja je mono izpodbijati le, e je privilegirani upnik vedel, ali pa bi moral vedeti za dolnikovo slabo finanno stanje. Zakon vsebuje doloene predpostavke na podlagi katerih se teje, da je upnik vedel ali bi morale vedeti za slabo finanno stanje:

1. e je prejel poplailo svoje terjatve, ki e ni dospela;

2. e je prejel izpolnitev v obliki in na nain, ki ni v navadi;

3. e je bilo izpodbijano pravno dejanje storjeno v zadnjih treh mesecih pred vloitvijo predloga za zaetek steajnega postopka ali predloga za zaetek prisilne poravnave.

Tobo za izpodbijanje vloi steajni upravitelj z dovoljenjem senata. e je tobenemu zahtevku ugodeno, je izpodbijano pravno dejanje brez pravnega uinka proti steajni masi.

122.Podkapitalizacija Podkapitalizacija je premoenjsko stanje drube ki ji onemogoa uresnievanje gospodarskih ciljev. Deli se na nominalno in materialno. O nominalni govorimo e druba uporablja tuj namesto lasten kapital. Nominalna podkapitalizacija ni podlaga za spregled pravne osebnosti. Pri materialni pa gre dejansko za primankljaj sredstev za normalno poslovanje. Materialna podkapitalizacija je podlaga za spregled pravne osebnosti. Drubeniki so odgovorni za obveznosti drube e so v svojo korist zmanjali premoenje drube in so vedeli ali bi morali vedeti da ta ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam. Odgovornost je podana tudi e niso zagotovili dovolj premoenja. Drubeniki se ekskulpirajo le e dokaejo da je podkapitalizacija nastala brez njihove krivde.

124.Pooblastila prokuristov Gre za splono pooblastilo, katerega obseg doloa zakon. Prokura opraviuje vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen odtujevanja in obremenjevanja nepreminine, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen. Lahko sklepa vse posle ki jih lahko sklepa druba kot pravna oseba. (80 l. OZ)

Obseg pooblastila se presoja glede na pravno sposobnost drube, pri tem ne gre samo za posle ki so v zvezi upravljanjem, temve tudi za vse druge posle. (splono, zakonsko pooblastilo). Pri podpisovanju p.p. .

125.Definicija prokurista Med pooblaence tejemo: prokurista , poslovodnega pooblaenca in trgovskega potnika (PROKURA= SPLONO POOBLASTILO). Prokura je posebna oblika pooblastila za zastopanje gospodarskih subjektov v prometu blaga in storitev. Prokurist je pooblaen za sklepanje vseh vrst pravnih poslov, ki jih lahko sklepa gospodarski subjekt kot pravna oseba ali podjetnik posameznik. Obseg prokure doloa zakon. Prokurist je po zakonu pooblaen sklepati pogodbe, opravljati pravne posle in opravila v zvezi s poslovanjem pooblastil. Prokura opraviuje vsa pravna dejanja, ki spadajo v pravno sposobnost drube, razen odtujevanja in obremenjevanja nepreminine, za kar mora biti prokurist posebej pooblaen. Naelo abstraktnosti pogodba velja, etudi je pogodba o zaposlitvi nina.

126.Kolektivno zastopanje e ima uprava d.d. ve lanov, zastopajo drubo skupaj, e statut ne doloa drugae. Po zakonu imajo praviloma vsi lani uprave skupno kolektivno zastopstvo, tudi e je na elu uprave predsednik, vendar je to dispozitivno normo mogoe s statutom urediti drugae, kar ZGD posebej poudarja. e je uveljavljeno skupno zastopstvo, velja zakonska ureditev, da uinkuje izjava volje, ki jo poda tretja oseba kateremu koli lanu uprave, proti drubi kot celoti. Dajanje izjave volje vs. Sprejemanje izjave volje

128.Kako agio vpliva na delitev dividend oziroma istega dobika na rezerve 129.Nosilec tihe drube Nosilec tihe drube ima vsa upravljalska upravienja, zlasti pa samostojno vodi in zastopa drubo. Po izrecnem doloilu tretjega odstavka 158. lena nastopa v pravnem prometu nosilec tihe drube, pri emer je on izkljuni nosilec pravic in obveznosti iz poslovanja drube.

Nosilec drube ima lahko enega ali ve tihih drubenikov. O medsebojnih razmerjih se dogovarjajo svobodno.

130.Posebnost drubenika pri tihi drubi

131.Smrt drubenika pri D.N.O. lanstvo v d.n.o preneha s smrtjo oz s prenehanjem pravne osebe. Prenehanje lanstva drubenika je razlog za prenehanje drube in za zaetek likvidacije. Klavzula o nadaljevanju drube mora biti soglasno vneena v pogodbo. Drubeniki lahko soglasno odloijo o nadaljevanju drube tudi ob smrti drubenika oz prenehanju pravne osebe. Obiajno klavzula o nadaljevanju drube vsebuje tudi nain poslovanja drube.

Zakon doloa dolnost dediu umrlega drubenika, da takoj obvesti o smrti vse druge drubenike in mora e grozi nevarnost, nadaljevati posle, dokler drugi drubeniki skupaj z njim ne poskrbijo za nadalnje vodenje poslov. Monost nadaljevanja drube z dedii mora biti predvidena v drubeni pogodbi. Sklep o dedni klavzuli in nadaljevanju drube z dedii lahko drubeniki sprejmejo soglsno tudi po smrti drubenika. Dedii vstopijo ex lege in za obveznosti drube odgovarjajo z vsem svojim premoenjem.

OBVEZNOST DEDIA ZA ODGOVORNOSTI DRUBE:

- odg. Dedia kot osebno odgovornega drubenika (klavzula o nadaljevanju GD)

- odgovornost dedia kot komanditista (soglasje in sklep drubenikov)

- odgovornost dedia e se odloi za izstop iz GD (pogojno odgovoren drubenik)

132.Beneficium inventari

133.Katere delnice lahko izdamo brez glasovalne pravice Prednostne

134.Kako delimo delnice glede na upravienja Navadne, prednostne

135.Razlika med navadno in prednostno delnico Razlika med navadno-redno delnico in prednostno-ugodno delnico je v njuni vsebini, pravicah. Navadne delnice dajejo njihovim imetnikom naslednje pravice:

pravico do udelebe pri upravljanju drube,

pravico do dela dobika,

pravico do ustreznega dela ostalega premoenja po likvidaciji ali steaju drube.

Prednostne delnice pa njihovim imetnikom poleg pravic, ki jih imajo navadne delnice, zagotavljajo e doloene prednostne pravice:

prednost pri izplailu vnaprej doloenih zneskov ali odstotkov od nominalne vrednosti delnic ali od dobika

prednost pri izplailu ob likvidaciji drube

druge pravice doloene s statutom

137.Amortizacija delnice Amortizacija delnic pomeni razveljavitev delnic. ZGD doloa dve skupini primerov, v katerih je mona amortizacija delnic, in sicer:

-razveljavitev delnic po amortizacijskem postopku

-razveljavitev delnic s strani drube

Razveljavitev delnic po amortizacijskem postopku,se lahko zane na podlagi predpostavke, da je delnica oziroma zaasnica uniena oziroma izgubljena.Aktivno legitimiran za zaetek postopka je deniar, upravienec do delnice. Delnica s pravnomonostjo sklepa o razveljavitvi listine izgubi legitimacijski uinek.Delniar ima nato pravico od drube zahtevati, da mu ta izda novo delniko listino. V tem primeru se torej ne razveljavi delnica kot skupek pravic, razveljavi se delnica kot listina oziroma delnika listina.

Razveljavitev delnic s strani drube,e je zaradi spremembe pravnih razmerij postala nepravilna vsebina delnike listine.Postopek razveljavitve v tem primeru opravi druba na podlagi dovoljenja sodia. Razlogi za razvelajvitev delnic so tako lahko razlini.( ZGD posebej ureja monost razveljavitve delnic v primeru zmanjanja O.K..Delnice se namre lahko razveljavijo le takrat, ko nepravilnost temelji na spremembi nominalnega zneska delnic, e je treba nominalni znesek zmanjati zato, da bi se zmanjal O.K.). Druba mora za razveljavitev delnic izpeljati predpisan postopek. Najprej mora poskusiti pridobiti listine, ki so nepravilne z normalnim pozivom. Druba mora nato na zahtevo uprave pridobiti dovoljenje od sodia za postopek razveljavitve. Sodie pri tem preveri:

-ali obstajajo pravne predpostavke za razveljavitev

-ali druba z odloitvijo o razveljavitvenem postopku ni prekoraila svojih pravic

-ali je ocena drube pravilna

Na podlagi teh predpostavk in izpeljanega postopka lahko druba listine razveljavi. Razveljavitev zane veljati z objavo. Posledica razveljavitve je neveljavnost listine, ne posee pa v lanske pravice delniarjev. Delniar ima pravico zahtevati, da mu druba izda nove delnice. ZNVP (nemat. Delnice)- postopek (str. 553)

ZGD ureja tudi postopek zamenjave pokodovane listine.

e je delnica ali zaasnica pokodovana, tako da ni ve primerna za promet,bistvene elemente pa je e mogoe identificirati, lahko delniar-upravienec zakteva, da mu druba na njegove stroke izda novo listino proti izroitvi stare.

140.Problematika lastnih delnic pri nakupni komisiji Druba lahko pridobi lastne deln