7
Štefanov govor o Mojzesu (Apd 7,17-37) Peter Paul Rubens, Sv. Štefan, 1616- 1617

Štefanov govor o Mojzesu (Apd 7,17-37)

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Štefanov govor o Mojzesu (Apd 7,17-37). Peter Paul Rubens, Sv. Štefan, 1616-1617. - PowerPoint PPT Presentation

Citation preview

Page 1: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

Štefanov govor o Mojzesu

(Apd 7,17-37)

Peter Paul Rubens, Sv. Štefan, 1616-1617

Page 2: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

Centro Aletti, Mojzes v reki Nil, Lenno 2007

1. del govora: “Ta (faraon) je varal naš narod in zatiral naše očete; silil jih je izpostavljati novorojence, da ne bi ostali pri življenju. V tem času se je rodil Mojzes, ki je bil lep pred Bogom. Tri mesece je rastel v očetovi hiši. Ko pa je bil izpostavljen, ga je vzela

faraonova hči in si ga vzgojila za sina.” (Apd 7, 19-21)

Mati je novorojenega Mojzesa skrivala, a nazadnje ga je le morala izpostaviti, kot je velel faraonov »družinski zakonik«. A vmes poseže Bog, ki se zanj zavzame po usmiljenju faraonove hčere. Potujčeni hebrejski otrok bo to poklicanost nosil vse življenje v svojem imenu, kajti »iz vode sem ga potegnila«. (2 Mz 2,10)

Page 3: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

Potrebnost krsta

Za kristjane se to srečanje zgodi pri krstu. Vsak kristjan nosi Mojzesovo ime, kajti kdor je umrl v krstni kopeli s Kristusom, živi zato, ker je “potegnjen iz vode”.

Page 4: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

2. del: “Ko je dopolnil štirideset let … In ko je videl, kako se nekomu izmed njegovih bratov godi krivica, ga je branil … tako, da je Egipčana ubil … in zbežal.” (Apd 7, 23-29)

Kriza ni lahek čas, je pa lahko tudi milost. Mojzes svojo krizo preživlja štirideset let v puščavi, ki je prostor očiščevanja. A samo to ni dovolj. Da bi prišel iz krize je potreben: Božji ogenj.

Page 5: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

3. del: “Ko je minilo štirideset let, se mu je v puščavi ob Sinajski gori prikazal angel v plamenu gorečega grma. Mojzes je ostrmel … Gospod pa mu je rekel: ‘Sezuj si sandale z nog, zakaj kraj, kjer stojiš, je sveta zemlja! Glej, videl sem stisko svojega ljudstva ... Prišel sem, da jih rešim. In zdaj pojdi, pošiljam te v Egipt.’” (Apd 7, 30-34)

Zorenje poklicanosti: Ko je minilo štirideset let v puščavi, se Mojzesu prikaže Gospodov angel v gorečem grmu ... Mojzes mora sezuti obuvalo, tj. sneti usnje, ki človeka spominja na njegovo mesenost.

Page 6: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

4. del: “Tega Mojzesa … je Bog poslal za poglavarja in rešitelja po angelu, ki se mu je prikazal v grmu ...” (Apd 7, 35)

Vizija Boga za Mojzesa je bila obljubljena dežela in ta je podredil svoje poslanstvo tej viziji.

Kristjani, novo izvoljeno ljudstvo, sledimo videnju nove obljubljene dežele – nebeškega Jeruzalema. Bog nas vabi k sodelovanju …

Page 7: Štefanov govor  o Mojzesu (Apd 7,17-37)

Oblikovala: Brigita Perše, Pastoralna služba Nadškofije LjubljanaPovzeto po meditaciji, ki jo je pripravil Primož Erjavec

Vprašanja za pogovor:

1. Kako me osebno nagovori Mojzesova zgodba?2. Ali v okviru svetopisemske pripovedi o stvarjenju sveta kdaj

spregovorim tudi o osebi Boga ter poklicanosti človeka (uresničiti bogopodobnost v sebi)?

3. Je bila v mojem življenju kakšna kriza, ki je bila milostni trenutek za mojo poklicanost? (Lahko pričuješ o tem …)