Embed Size (px)
Citation preview
OBČINA ŽALEC
ŽUPAN
www.zalec.si, e: [email protected]
Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec
t: 03 713 64 20, f: 03 713 64 64
STRATEGIJA RAZVOJA OBČINE ŽALEC 2014-2020 – PRILOGA III:
SWOT ANALIZA PO PODROČJIH RAZVOJA
- REZULTATI DELAVNIC, marec – oktober 2013
1. DELOVNA SKUPINA – PODROČJA:
SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN KONKURENČNOSTI, VISOKO ŠOLSTVO,
ZNANOST, TEHNOLOGIJA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA TER TRG DELA
SPODBUJANJE PODJETNIŠTVA IN KONKURENČNOSTI
PREDNOSTI
- ugodna geografska lega (bližina
avstrijskega, italijanskega in nemškega
trga), dobre logistične povezave
(atraktivna lokacija za ustvarjanje novih
delovnih mest) (3x), 32
- vzpostavljeno je podjetniško podporno
okolje (RA Savinja z aktivnostmi in
programi spodbujanja podjetništva in
konkurenčnosti, ZZG Žalec, nekateri
izobraževalni programi v podporo
podjetništvu na UPI LU Žalec - npr. izzivi
podeželja oz. UŽU,…) (3x), 20
- bogata naravna in kulturna dediščina, ki
jo je mogoče aktivneje vključiti v
turistično in poslovno ponudbo (zdrav
način življenja,..) (3x) 15
- tradicija znanja, obrtništva in
podjetništva (MSP), ki je hitro
prilagodljivo (2x), 14
- imamo uspešna, prepoznavna podjetja ter
večje gospodarske subjekte z ustaljenimi
izvoznimi potmi in kvalitetnimi proizvodi
po konkurenčnih cenah (3x), 13
- vzpostavljen je sistem štipendiranja v
regiji in občini (Regijska štipendijska
shema, občinske štipendije, štipendije ZZG),
pri čemer so v štipendijsko shemo povečini
vključeni družinski člani lastnikov podjetij
(dobro za razvoj družinskih podjetij) (2x), 5
- sposobni zaposleni (1x) 1
- povezovanje podjetij in skupni nastop na
trgu (1x) 0
- izkoriščanje projektov za spodbujanje
mladih za vstop v podjetništvo (1x) 0
SLABOSTI
- nespodbudno poslovno okolje v državi (nekonsistentnost podpornih ukrepov
države, pomanjkanje ugodnih finančnih
virov za razvojne projekte, visoki davki,
administrativne ovire…) (3x) 22
- nizka dodana vrednost in šibka finančna
moč gospodarstva za vlaganja v razvoj (kar vpliva na zastarelost opreme, ogroža
delovna mesta in posamezne delovne
skupine, malo je prostih in novo
ustvarjenih delovnih mest, brezposelnost je
visoka, prihaja do odliva sposobnih
kadrov) (6x), 19
- slabo razvito povezovanje med podjetji,
kot tudi med podjetji in podpornim
okoljem (2x), 17
- težave pri pridobivanju prostora za
razvoj podjetij (dolgotrajni postopki
pridobivanja gradbenih dovoljenj, težave
pri spreminjanju namembnosti kmetijskih
zemljišč v zazidljiva, nekonkurenčne cene
za m2 komunalno opremljenega zemljišča
v coni - npr. v okolici Dunaja je cena m2
40€,…) – pri čemer lahko neustrezna
lokacija podjetju povzroča dodatne
stroške (3x), 16
- zadolženost, insolventnost podjetij (2x),
10
- nezadostno razvita dopolnilna ponudba (npr. turistična ponudba) s tem pa
premajhna prepoznavnost območja kot
turistične destinacije (1x), 10
- v štipendijsko shemo so po večini
vključeni družinski člani lastnikov
- ukrepi za spodbujanje samozaposlitev
(1x) 0
podjetij (1x) 3
- premajhna izvozna usmerjenost MSP (1x), 0
- neinformiranost (nezainteresiranost)
podjetnikov (1x) 0
- prost in nenadzorovan vstop tujih
podjetij na naš trg (1x)
PRILOŽNOSTI - usklajeno povezovanje podjetij (v smislu,
tisti ki pridobi posle v tujini naj pritegne
ostala podjetja), institucij, posameznikov,
njihovega znanja, kapitala in inovativnih
razvojnih projektov v podporo
gospodarstvu, vključno s podporo pri
vstopu na tuje trge in internacionalizaciji
podjetij ter širitvijo meddržavnega
sodelovanja na gospodarskem in
turističnem področju (promocija uspešnih
podjetij v regiji ter spodbujanje njihovega
povezovanja z izobraževalnimi ustanovami,
ustvarjanje tržnih niš, iskanje tržišča znotraj
EU in izven, oblikovanje programa po
vzorcu »Go international Slovenia«,
usposabljanja, po subvencionirani ceni,
skupni nastopi na sejmih, specializirana b2b
srečanja, posredovanje med zastopniki za
tuje trge in podjetji, združevanja podjetij
občine Žalec v klub za Nemčijo, za
Avstrijo…) (10x), 27
- tehnološki razvoj podjetij, uvajanje novih
proizvodnih procesov in lasten razvoj
novih tehnologij ter novih proizvodov in
storitev in posledično - dvig dodane
vrednosti (prepoznavanje in podpora
podjetjem s potencialom hitre rasti na
domačem in na tujih trgih, vloga RA pri
zmanjševanju administrativnih bremen,
pridobivanju subvencij za razvoj ter pri
povezovanju podjetij in inštitutov v razvoju,
za dosego kritične mase) (7x), 24
- z zagotavljanjem novih površin,
namenjenih za gospodarski razvoj, pod
ugodnejšimi pogoji, privabiti domače in
tuje investitorje, ki bodo ustvarili nova
delovna mesta z visoko dodano vrednostjo,
prinesli znanje in izkušnje ter upoštevali
socialno družbeno dimenzijo in širše dobro
(s subvencioniranjem cene kvadratnega
metra v coni in ugodnim financiranjem
prostora za razvoj) (2x), 17
NEVARNOSTI
- nadaljnji beg možganov in
kompetentnega kadra (predvsem mladih,
ki ne dobijo priložnosti) (3x), 25
- problematika financiranja in s tem
negotovost poslovanja (slaba kondicija
slovenskih bank za financiranje razvoja
podjetij, nizka podpora razvoju MSP in
namenjanje razvojnih sredstev le velikim
podjetjem, slaba plačilna disciplina,
nedonosni investicijski projekti v nekaterih
dejavnostih – vračanje vložkov na dolgi
rok,…) (5x), 24
- ranljivost podjetij, zlasti MSP, na vplive
zunanjih dejavnikov, kot so hiter razvoj
tehnologij, močna konkurenca v
posameznih panogah, stroškovni pritiski
zaradi rasti cen strateških surovin, ipd.)
(3x), 17
- administrativne ovire za investicije in
podjetja, nenehno spreminjanje
zakonodaje – posledično odhod
vlagateljev (3x), 16
- konkurenčnejši ponudniki prostora za
razvoj podjetij (v drugih okoljih) (1x), 12
- neetična ravnanja, špekulacije (siva
ekonomija, nelojalna konkurenca,…) (2x)
6
- premajhna osebna angažiranost pri
opravljanju dejavnosti (eden glavnih
razlogov propada večine malih podjetij)
(1x) 0
- razvoj novih integralnih turističnih
produktov (v sožitju z bogato naravo in
kulturno dediščino – visoka kakovost, zdrav
način življenja) vključno z razvojem
podeželja (turizem kot dopolnilna
dejavnost, turistične kmetije z naravno
pridelavo živil) (3x) 16
- preprečiti beg možganov (obdržati mlade v
regiji, jim dati priložnost, da sodelujejo pri
inovativnih projektih) (2x), 14
- socialno podjetništvo – na ta način
poskrbeti za občane (socialna oskrba, mlade
družine – usklajevanje službenega in
družinskega življenja…) (1x), 2
- programi usposabljanja za uspešno
vodenje podjetja (1x) 0
VISOKO ŠOLSTVO
PREDNOSTI
- prepoznane potrebe gospodarstva in
skupnosti po specifično izobraženem
kadru ter približevanje šolskega sistema
tem potrebam (2x), 33
- lokacija občine (podobna dostopnost do
Univerze v LJ in MB ter drugih obstoječih
izobraževalnih programov v Savinjski
statistični regiji) (1x), 25
- že razvite in dobro delujoče dejavnosti v
podporo izobraževanju (CIPS, ISIO) ter
UPI s tradicijo, dolgoletnimi izkušnjami
na področju usposabljanja (2x), 17
- kompetenten izobraževalni kader (1x), 9
- veliko izobraževalnih ustanov v regiji
(bodočim študentom omogoča izbiro med
različnimi programi), vključno s
študijskim centrom fakultete za upravo v
okviru UPI Žalec (2x), 5
- nezadostna pokritost Savinjske statistične
regije s programi višje in visokošolskega
izobraževanja (1x), 5
- obsežna baza dijakov, študentov in
udeležencev usposabljanj (lahko služi
podjetjem pri iskanju kadra) (1x), 3
- znanje tujih jezikov in prilagajanje na
kulture drugih narodov pri vstopanju na tuje
trge (1x) 3
SLABOSTI
- neusklajenost, neprilagodljivost
ponudbe izobraževalnih programov (vključno s poklicnim izobraževanjem) -
ter posledično diplomantov - s
potrebami trga dela oz. potrebami
gospodarstva in lokalne skupnosti
(zaradi nerazvite povezave z gospodarskih
subjektov z visokošolskimi zavodi na eni
ter zaprtosti raziskovalnega sistema in
usmerjenosti visokega šolstva pretežno v
znanstvene rezultate brez jasnega
prispevka h konkurenčnosti na drugi
strani) (8x), 42
- slabša finančna sposobnost
izobraževalnih institucij otežuje
zagotavljanje visoke kakovosti
visokošolskega študija (predlagano
povezovanje) (1x), 16
- v Žalcu ali SSD ni za lokalno okolje
zanimive višješolske ali visokošolske
institucije (1x) 11
- slab način trženja programov usposabljanja in izobraževanja (1x), 10
- veliko programsko sorodnih
izobraževalnih ustanov v regiji (1x), 8
- nerazvejan in potrebam trga neprilagojen
sistem štipendiranja (1x), 2
- veliko ustanov toda omejeno število
bodočih študentov (1x), 1
PRILOŽNOSTI
- večje povezovanje podjetij med sabo in
povezovanje z izobraževalnimi in
raziskovalnimi institucijami kot osnova za:
razvoj izobraževalnih programov, skladnih
s potrebami območja (sodelovanje
gospodarstva pri kreiranju učnih
programov),
razvoj programov za krepitev razvojnih
kadrov v gospodarstvu ter za dvig
ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti
mladih,
dvig kakovosti šolstva,
povečanje števila vpisnih mest za
deficitarne poklice,
možnost izvajanja obvezne prakse,… ( 9x)
45
dvig izobrazbene ravni prebivalstva
preko delovanja regijskega
medgeneracijskega centra v podporo
vsem, ki se izobražujejo (nadgradnja
projekta CVŽU Savinjska) (2x), 22
- zagotavljanje vseživljenjskega učenja v
podjetjih (poklicni razvoj in vseživljenjska
karierna orientacija posameznikov ter
reševanje drugih problemov na področju
usposabljanja in izobraževanja v podjetjih)
(3x), 15
- ustanovitev novih visokošolskih zavodov (ali samo podružnic že obstoječih), v Žalcu
(ali Celju) s programom, razvitim v
sodelovanju z lokalno skupnostjo in
podjetji, ki bi v regijo pripeljal študente in
ki bi diplomantom zagotavljali zaposlitev
(razvoj podeželja, socialna oskrba,
informacijska tehnologija, premoženjski
svetovalec,…) (3x), 12
- native speakerji za poučevanje jezikov (1x) 6
NEVARNOSTI
- premajhno zanimanje za ustanovljene
(ev. preveč regionalno specifične)
programe ter za poklice, ki jih potrebuje
gospodarstvo in posledično nizek vpis
(3x), 28
- zaostajanje za trendi razvoja poklicev v
kreativnih industrijah in drugih
perspektivnih sektorjih zaradi
premajhnih vlaganj v izobraževanje,
usposabljanje in razvoj zaposlenih s
strani podjetij (posledica krize) (2x), 18
- finančno in kakovostno sposobnejša
konkurenca na eni in prevelika
razdrobljenost oz. preveč izobraževalnih
ustanov na drugi strani (2x), 15
- priprava programa, ki ne bi bil usklajen
s potrebami na trgu dela (1x), 15
- pomanjkanje delovnih mest za nove diplomante (posledica krize) (1x), 9
- še vedno preslaba zavest o potrebah
vseživljenjskega učenja (1x) 8
- zagotavljanje ustrezno usposobljenega
kadra za izvajanje učnih programov (1x), 5
ZNANOST, TEHNOLOGIJA IN INFORMACIJSKA DRUŽBA
PREDNOSTI
- računalniška pismenost in dobro osnovno
predznanje prebivalstva (vključno z
ranljivimi ciljnimi skupinami) - podlaga,
pridobljena tudi s pomočjo EU projektnih
sredstev (sistematično informacijsko
opismenjevanje in vključevanje v
informacijsko družbo občanov v okviru UPI
SLABOSTI
- premajhno povezovanje gospodarstva in
znanstveno-raziskovalne ter
izobraževalne sfere (posledice: področno
neustrezna struktura raziskovalnega kadra,
premajhen delež raziskovalnega kadra v
gospodarstvu, nedostopnost raziskovalnih
dosežkov za gospodarstvo,…) (3x), 27
Žalec in drugih) (4x), 29
- delno že vzpostavljena znanstvena in
raziskovalna dejavnost z razvitim
povezavami med raziskovalno sfero in
prakso informacijskih podjetij z
dolgoletnimi izkušnjami ter vzpostavljenim
mednarodnim sodelovanjem (obstoječa
znanstveno-raziskovalna jedra) (6x), 22
- RA Savinja, UPI, ZZG, IHPS kot
podporne inštitucije z izkušnjami in
kompetentnim kadrom (1x), 20
- zavedanje delodajalcev, da je potrebno
visoko izobražen kader primerno
stimulirati za delo (1x) 17
- zavzemanje posameznikov za nenehen
napredek (1x), 2
- nizek delež inovativnih podjetij v
gospodarstvu in nizka stopnja inovacijske
in podjetniške kulture kot posledica
slabega izkoriščanja znanja in na znanju
temelječih končnih produktov (premalo
blagovnih znamk, patentov, modelov) (2x),
24
- slaba povezanost tehnološkega in
poslovnega razvoja in posledično premalo
končnih izdelkov, storitev, ki so
mednarodno prepoznavni in se tržijo (2x),
21
- finančna omejenost na eni ter visoki
finančni vložki za realizacijo projektov na drugi strani (2x), 9
- EU projekti spodbujanja občanov k
vključevanju v informacijsko družbo se v
letu 2013 zaključujejo, hkrati pa so
usmerjeni predvsem v ranljive ciljne
skupine (manj možnosti za ostale
prebivalce) (2x) 9
- premajhno povezovanje informacijskih
podjetij (1x), 0
- strukturne težave, s tem pa odvisnost od
nižje zahtevnih tehnoloških industrij in
zaostanek v produktivnosti za
povprečjem EU (1x), 0
PRILOŽNOSTI
- povečana in bolj učinkovita vlaganja
podjetij v r&r in inovacije ter posledično
dvig dodane vrednosti, večja prilagodljivost,
odzivnost in produktivnost podjetij,
usmeritev v izdelke z višjo dodano
vrednostjo…(ob podpori RA-Savinja pri
povezovanju med podjetji in inštituti, pri
doseganju kritične mase pri razvoju
tehnologij za poslovanje na globalnem trgu
ter uvedbi celovitih informacijskih sistemov
na ravni tujine) (4x) 34
- povezovanje informacijskih podjetij v
razvojnih projektih ter povezovanje in
prenos novih obstoječih raziskovalnih
dosežkov v gospodarske subjekte (osnova
za razvoj in reševanje konkretne
problematike izkazane v lokalni skupnosti v
povezavi z lokalno obstoječimi
raziskovalnimi centri) (4x), 29
- podpora gospodarstvu s strani RA in
informacijskih podjetij pri
internacionalizaciji podjetij ter
NEVARNOSTI
- problem financiranja razvoja (visoki
stroški povezani z raziskavami,
nesposobnost slovenskih bank za
financiranje razvoja, plačilna nedisciplina
uporabnikov storitev in zato nezmožnost
izvedbe določenega razvojno raziskovalnega
dela) (4x), 39
- neprepoznanje pomembnosti raziskav v
gospodarstvu (1x), 21
- potencialni še intenzivnejši »beg
možganov« v primeru prepočasnega
zagotavljanja spodbudnega okolja za RR
(1x), 16
- nesodelovanje med izobraževalno-
raziskovalno sfero s sfero gospodarstva (1x), 12
- iskanje inovativnih tehnoloških rešitev iz
tujine (pojav nove konkurence) (2x), 1
- ustvarjanje prevelikega razkoraka na
področju informacijske pismenosti
prebivalstva (1x) 1
- študentsko delo – vpliv na podaljševanje
izkoriščanju tržnih priložnosti (tržnih niš)
in tehnološki specializaciji (povečanje
števila novih poslov z vstopom na tuje trge
na podlagi postavitve učinkovitih spletnih
strani in poslovno-informacijskih
sistemov,…) (2x), 19
- zmanjšanje števila brezposelnih (z
izdelavo informacijske podpore, platforme
za povezovanje med zavodom za
zaposlovanje in UPI ter podjetji, pri
prekvalifikaciji in zaposlovanju brezposelnih
oseb) (1x), 4
- izkazan interes skupnosti za razvoj na
novih področjih kot so posamezne
gospodarske panoge in kmetijstvo (1x), 3
- ponudba storitev zunaj lokalnega okolja (1x), 1
- vključevanje študentov v obvezno prakso
pred (oz. kot pogoj za) diplomo (del plača
država, del pa podjetje) 0
- odprt brezžični dostop do interneta za
celotno regijo (dostopnost interneta za
lokalno prebivalstvo po dostopni ceni) (2x),
0
- razvoj informacijske družbe z optiko po
celotni občini (1x), 0
- poskrbeti za vključenost starejših v
informacijsko družbo, tudi s tem, da
mladi učijo starejše (poskrbeti za prenos
informacijskih znanj od mlajših na starejše)
(2x) 0
študija 0
TRG DELOVNE SILE
PREDNOSTI
- obstaja nekaj uspešnih podjetij, ki so
razvojno in inovacijsko naravnana in
črpajo znanja in izkušnje iz tujine, hkrati pa
se odpirajo možnosti za razvoj novih
delovnih mest v turizmu,
lesnopredelovalni industriji, podeželju in
ekokmetijstvu (2x), 21
- programi za brezposelne (ukrepi aktivne
politike zaposlovanja, spodbujanje
samozaposlovanja,…) ter pripravljenost
brezposelnost za delo in dodatno
izobraževanje (zaposlitev preko javnih del,
programi za prekvalifikacije, motivacijske
delavnice, pomoč pri aktivnem iskanju
zaposlitve – CIPS) (4x), 19
- razvita mreža svetovalne dejavnosti in
podpornih inštitucij (CIPS- usmerjanje
brezposelnih, možnost načrtovanja poklicne
poti,…; CCŽU, Središče za samostojno
učenje..) (3x), 16
- motiviran in kompetenten kader (ugodna
starostna struktura, dobra formalna
izobrazba prebivalstva, zlasti mlada
izobražena generacija in pripravljenost za
delo) (4x), 13
- dostopnost do izobraževalnih središč (LJ,MB,CE) in do delovnih mest v bližnjih
mestih - s tem priložnosti za razvoj
občine ter nova delovna mesta (v smislu
ponudbe za prosti čas, družini prijazna
občina, društvene dejavnosti…ter razvoj
storitvenega sektorja) (2x), 8
- UPI uvaja model ugotavljanja in
vrednotenja neformalno pridobljenega
znanja (večja fleksibilnost in podpora pri
zaposlitvah) (1x) 7
- posluh lokalne skupnosti za težje
zaposljive osebe (podpora programom JD,
Zavetišče za brezdomce, Materinski dom..)
(1x), 6
- ustrezna nova zakonodaja (ZDR, ZUTD)
(1x) 0
SLABOSTI
- strukturna brezposelnost kot posledica
neusklajenosti med ponudbo in
povpraševanjem po delovni sili oz.
potrebami gospodarstva (malo delovnih
mest za visoko izobražen kader, delovna
mesta z nizko dodano vrednostjo –
neprivlačna za izobraženo delovno silo zato
»beg možganov« oz. ostajanje mladih v
univerzitetnih središčih, premalo poklicno in
srednje tehniško usposobljenega kadra ter
kadra s specifičnimi tehničnimi znanji,
preveč srednje splošno izobraženega –
gimnazijci ter brezposelnih brez izobrazbe)
(14x) 28
- premalo programov ki bi spodbujali
zaposlovanje mladih (npr. pomoč
mikro/malim podjetjem pri zaposlitvi
mladih-povezovanje mentorjev, skupna
usposabljanja…) ter zaposlovanje
ranljivih ciljnih skupin (invalidi, z
omejitvami, stari, ki niso podjetniško
usmerjeni,…) (3x), 14
- visoka stopnja brezposelnosti (z relativno
visokim deležem dolgotrajno brezposelnih
oz. težje zaposljivega kadra, brez
računalniških znanj in znanj tujih jezikov)
(5x) 13
- tog in relativno zaprt trg dela (nefleksibilno zaposlovanje) (2x), 12
- neprožna delovno pravna zakonodaja (1x), 6
- negativen odnos do »obrtnih« poklicev (1x), 6
- slabši javni prevoz za tiste, ki nimajo
lastnega prevoza do delovnega mesta,
izobraževanja, … (npr. iz Zabukovice) (1x)
1
- prevladujejo mala podjetja (manj
zaposlitvenih možnosti) (1x), 0
- mladi brez delovnih izkušenj (1x) 0
- podpora brezposelnim (izkoriščanje in
malverzacije) (1x) 0
PRILOŽNOSTI
- večja zaposljivost visoko izobraženega
kadra, zlasti zadržanje mladih
perspektivnih kadrov na območju (na
ravni države bi bil npr. potreben ukrep
socialne kapice - kaj pa lahko stori občina?;
seznanjanje in spodbujanje mladih za
izobraževanje za delovna mesta v občini?)
(3x), 19
- hitrejše, prožnejše prestrukturiranje
kadrov za potrebe gospodarstva
(zmanjšanje brezposelnosti s
prekvalificiranjem brezposelnih iz težko
zaposljivih grup in s subvencioniranjem
zaposlovanja brezposelnih oseb) (2x), 15
- priložnost za medgeneracijska pomoč -
veliko znanja, ki se skriva v ljudeh ali
manjših podjetjih ali na kmetijah
(tradicionalne obrti), hkrati pa velik
odstotek brezposelnih mladih z izobrazbo
in starejših z veliko izkušnjami iz podjetij,
ki so šla v stečaj (povezovanje izkušenj
starejših zaposlenih in brezposelnih z
znanjem, inovativnostjo in drugačnim
pogledom mladih) (3x), 13
- usmerjanje osnovnošolcev pri odločitvi za
vpis v srednješolske programe (deficitarni
poklici) (1x), 9
- podporno okolje za nove podjetnike (pomoč lokalne skupnosti, razvojnih agencij
pri ustanavljanju novih podjetij s
poudarkom na podjetjih z visoko dodano
vrednostjo – npr. informacijska tehnologija,
povezovanje mladih podjetnikov,…) 2x, 5
- pridobivanje novih gospodarskih
subjektov v lokalno okolje in s tem
odpiranje novih delovnih mest ter odpiranje
novih delovnih mesta v turizmu, na
podeželju, IT, socialnih storitvah (2x), 4
- spodbujanje socialnega podjetništva (1x),
4 - dvig kompetenc (dvig izobrazbene ravni s
pomočjo finančnih spodbud, znanje tujih
jezikov in prilagajanje na kulture drugih
narodov, računalniška pismenost (3x) 3
- nadgradnja VŽU z novimi programi /
usposabljanji glede na usmeritev občine
(2x), 2
- večja fleksibilnost (ob zmanjšanju dela v
podjetju, možnost zaposlovanja ljudi za
NEVARNOSTI
- nadaljnji »beg možganov« , predvsem pa
odseljevanje mlajše in visoko izobražene
populacije (3x), 32
- nadaljnje krčenje delovnih mest v
panogah v prestrukturiranju, zapiranje
podjetij z dolgoletno tradicijo (insolvenca,
stečaji, zmanjševanje števila zaposlenih
zaradi zmanjšanega obsega dela) (4x), 21
- neustrezni načini zaposlovanja (študentsko
delo, agencije za posredovanje delovne sile)
(1x), 19
- nadaljnja strukturno neskladje ter
nepovezanost akterjev na trgu delovne
sile (delež oseb z nižjo stopnjo izobrazbe,
velik odstotek brezposelnih mladih, velik
odstotek brezposelnih starejših, ki se ne
nameravajo več vrniti na delo in samo še
čakajo na pokoj) (4x), 15
- nemotiviranost za zaposlovanje
/podjetništvo / delo na področju turizma,
kmetijstva (1x), 2
- premalo možnosti za zaposlitev - velik
delež dolgotrajno brezposelnih – izguba
motivacije za delo…(1x) 1
- premajhna zasedenost delovnih mest z
»domačim kadrom« - nujni uvoz kadra,
pogosto tudi nekontroliran vstop cenene
delovne sile na trg dela (2x), 0
- socialna ogroženost najšibkejših (1x) 0
krajši delovni čas) (1x), 2
- večja dodana vrednost, zaradi
kompetentnih zaposlenih (1x), 1
- manj bolniških izostankov (subvencioniranje zdravstvene preventive
zaposlenih na delovnih mestih, zaradi
podaljšane delovne dobe, ki zahteva zdrava
delovna mesta) (1x), 1
- odgovoren management (od katerega je
odvisno kako bodo občani živeli v
prihodnost) (1x), 1
- vključevanje delovno neaktivnih v
različne oblike (Vseživljensko učenje,
pomoč pri delu humanitarnih organizacij -
RK, Karitas, pomoč v domovih za
ostarele…) (1x), 1
- izkoristiti čimveč državnih pomoči za
podporo gospodarskim subjektom (1x), 0
2. DELOVNA SKUPINA – PODROČJA:
PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO, IZOBRAŽEVANJE, KULTURA, ŠPORT,
MLADI, SOCIALNA VARNOST TER ZDRAVSTVO (VKLJUČNO Z LEKARNIŠKO
DEJAVNOSTJO)
PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO
PREDNOSTI
- zagotovljeni prostorski pogoji (delno) zaradi
novogradenj in obnov v zadnjih letih (2x),
26 - kakovosten vrtec (vsebinsko in kadrovsko),
odprt za nove programe…(2x) 25
- občina sprejema ceno in lahko predpiše
dodatne ugodnosti za starše otrok, ki so
vključeni v javni vrtec (2x), 22
- zagotovljena dostopnost VVZ v vseh KS in
MS (1x), 7
SLABOSTI
- stari, večinoma energetsko potratni objekti
vrtcev (2x), 29
- varstvo otrok predstavlja veliko breme
proračuna Občine Žalec, ki se ob zniževanju
dohodkov staršev (nižji razred plačila vrtca –
višja razlika plačila v breme občine) ter
zaradi potrebnih investicijskih vlaganj še
povečuje (2x), 24
- predpise na področju VVZ, ki so
normativno prebogati, sprejema RS (občina jih zgolj izvaja); (2x), 21
- neenakomeren vpis (na določenih enotah
vrtca preveč vpisov otrok, drugod ostajajo
prosta mesta)(2x) 6
PRILOŽNOSTI
- z EU sredstvi energetsko sanirati večino
objektov vrtcev in s tem znižati stroške (2x),
55
- varstvo na domu in (ev.) uvesti nadomestilo
za starše otrok, ki niso bili sprejeti v vrtec
zaradi pomanjkanja vpisnih mest (1x+1x ali
2x) 14
- podelitev koncesije (v obsegu števila otrok,
NEVARNOSTI
- finančna nedisciplina koristnikov storitev (tako staršev kot tudi občin*) kot posledica
finančne krize, katere rezultat je tudi v
opuščanju storitev s strani staršev (3x), 56
- drastična sprememba normativov s strani
resornega ministrstva (1x) 14
- ob upoštevanju cikličnosti števila rojstev,
potrebno pravočasno planirati potrebe po
ki se ne morejo vključiti v JZ VVZ Občine
Žalec) (2x), 11
- realizirati predpisane prostorske
normative (?)(1x) 0
prostorih in kadrih (1x), 10
*Zaradi nezmožnosti plačevanja vrtca s strani staršev prihaja do dodatne obremenitve občin,
hkrati pa prihaja tudi do finančne nediscipline v primeru izvajanja storitev za občane drugih
občin
IZOBRAŽEVANJE
PREDNOSTI
- inovativnost pri razvoju projektov in s tem
uspešno pridobivanje in črpanje ESS
sredstev in sredstev državnega proračuna
za izobraževanje in razvoj ČV (ESS
projekti, LAS, MDDSZ, MNZ), kar med
drugim omogoča:
brezplačne izobraževalne programe za
občane,
skrb za ranljive ciljne skupine,
celovito svetovalna dejavnost v podporo
učenju in izobraževanju (ISIO),
informiranje in svetovanje za poklic in
kariero (CIPS) – poklicno usmerjanje
mladih in svetovanje brezposelnim,
Center vseživljenjskega učenja Savinjska
(CVŽU Savinjska pod okriljem UPI LU
Žalec), ki je regijski nosilec široke palete
dejavnosti v podporo, promocijo in
izvajanje aktivnosti vseživljenjskega
učenja,
Teden vseživljenjskega učenja (TVU):
sodelovanje številnih organizacij pri
izvedbi in promociji aktivnosti
vseživljenjskega učenja, idr. (7x) 25
- pestrost izobraževalnih programov (predšolska vzgoja, osnovne šole, glasbena
šola in balet, izobraževanje odraslih in
programi vseživljenjskega učenja) za vse
ciljne skupine in za različne namene (od
osnovnošolske in osnovne glasbene izobrazbe
za otroke do programov za odrasle v okviru
UPI LU Žalec kot je pridobitve izobrazbe ali
kvalifikacije, osebna rast, prosti čas, kariera,
ostalo neformalno izobraževanje) (3x), 19
- veliko organizacij, vključenih v izvajanje
programov izobraževanja (vrtci, OŠ, GŠ in
drugi JZ, društva, U3O, UPI LU Žalec) (2x),
12
SLABOSTI
- finančna kriza in z njo povezano
zmanjševanje sredstev za izobraževanje na
državni in lokalni ravni ter zmanjšanje kupne
moči prebivalstva (nezmožnost vlaganja v
lastno izobraževanje), kar posledično
zmanjšuje splošno izobraženost
prebivalstva in zmanjšuje vrednost znanju
(2x), 32
- energijsko potratni objekti večine
izobraževalnih institucij v občini (vključno s
problemom fasade UPI LU Žalec) (4x), 14
- predpise sprejema RS (občina zgolj izvaja)
(1x), 10
- v občini in v dolini ni visokošolskega in
srednješolskega programa (z izjemo
določene ponudbe v UPI LU Žalec) (1x), 8
- neenakomerna obremenjenost osnovnih šol glede na število učencev (1x), 7
- na nekaterih izobraževalnih institucijah ni
dostopa za invalide (npr. UPI LU Žalec)
(1x) 4
- relief in velikost občine Žalec otežuje, da bi
učenci v šolo hodili peš, posledično pa občina
namenja velika sredstva za varno pot v šolo
(2x), 3
- soustanoviteljstvo drugih občin v JZ in s
tem povezana problematika sofinanciranja
(primer UPI, II.OŠ, potencialno tudi GŠ)
(2x), 2
- na ravni občine ni oblikovanega sveta za
vseživljenjsko učenje, ki bi povezoval
ključne akterje v izobraževanju otrok in
odraslih ter bi deloval stalno (1x), 0
- v mestu je v izobraževanje in učenje
vključeno več ljudi kot na podeželju (1x),
0
- podporno okolje Občine Žalec ter lokalne
partnerske mreže, ki povezujejo različne
akterje na področju razvoja ČV: občine SSD,
UE Žalec, RAS, ZRSZ, UPI in druge
izobraževalne institucije; knjižnica, CSD (2x),
9 - strokovno usposobljeni kadri (2x), 7
- bližina večjih izobraževalnih centrov (srednješolskih in visokošolskih v Celju,
Velenju) (1x), 5
- ugodni prostorski in materialni pogoji v
primerjavi z drugimi občinami (tako za JZ kot
društva; občina spodbuja izobraževanje tudi z
občinskimi štipendijami in finančno pomočjo)
(2x), 3
PRILOŽNOSTI
- pridobivanje EU in državnih proračunskih
sredstev za izobraževalne projekte in
programe ter za zagotavljanje materialnih
pogojev za izobraževalne institucije (vključno s sredstvi za energetsko sanacijo,
obnovo objektov, fasade in dostopa za
invalide na UPI,… ) (4x), 34
- občina Žalec postane UČEČA SE
OBČINA, ki s skupnimi projekti na področju
vseživljenjskega učenja v subregiji SSD
povezuje vse izobraževalne subjekte in
organizacije, ki se ukvarjajo z razvojem ČV;
v zvezi s tem se ustanovi svet za
vseživljenjsko učenje (ta bi zagotovil, da
bodo vsi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in
učenjem v subregiji in regiji, sledili
zastavljenim razvojnim usmeritvam) (3x), 29
- otrokom zagotoviti varen prihod v šolo (ne
nujno s šolskim prevozom – ureditev varnih
poti v šolo) (1x), 9
- razvoj višjega/visokošolskega programa v
povezavi z razvojnimi usmeritvami regije (eko inženiring – eko hrana v povezavi z
IHPS, druge vsebine prilagoditi podjetnikom
in njihovemu povpraševanju) (2x), 6
- mednarodno povezovanje (1x), 1
- povezovanje pri kadrovski politiki (reševanje viškov, izmenjava kadrov) (1x), 1
- sprememba šolskih okolišev (s tem bi
dosegli bolj enakomerno porazdeljen vpis
otrok na OŠ) (1x), 0
- fizično približati izobraževanje in učenje
tudi ljudem na podeželju (1x) 0
NEVARNOSTI
- padanje pomena izobraževanja in
pridobljenega znanja kot vrednote (1x),
30 - zaradi gospodarske krize se zmanjša delež
prebivalcev, ki se izobražujejo, zmanjšuje se
vrednost znanju in s tem splošna
izobraženost (manjša kupna moč
prebivalstva – nezmožnost vlaganja v lastno
znanje, manj sredstev za izobraževanje na
državni in lokalni ravni) (3x), 24
- slabo črpanje evropskih sredstev v
naslednji perspektivi (1x), 19
- soustanoviteljstvo JZ na področju
izobraževanja lahko zavira razvoj in
investicije (1x) 4
- nesodelovanje med ustanovami, ki se
ukvarjajo z izobraževanjem (vsak »se ukvarja
s svojim vrtičkom«, drug drugemu so
konkurenca) (1x), 2
- razvoj zasebnih šol – vpliv na javne šole (v
razmislek!) (1x), 0
-
KULTURA
PREDNOSTI
- kakovost, pestrost programov (2x), 25
- kulturne ustanove z dolgoletno tradicijo izvajanja kulturnih dejavnosti (knjižnična
dejavnost, prireditve, razstave, koncerti,…v
okviru MSK Žalec in ZKŠT Žalec) (3x), 22
- geografska lega in prometna dostopnost
Žalca (2x), 16
- dvorane – ugodna lokacija in prostorski
pogoji (Dom II. Slovenskega tabora, dvorana
GŠ RS Žalec) (1x), 12
- vpetost v lokalno in širše okolje (2x), 6
- vse informacije na enem mestu (knjižnica,
TIC Žalec), hkrati je knjižnica je skladišče
znanja in informacij (2x), 5
- strokovnost zaposlenih (1x), 4
- homogen kolektiv, ki se zna prilagajati
spremembam (knjižnica) (1x) 0
SLABOSTI
- premajhna povezanost nosilcev kulture v
občini ter povezovanje z drugimi nosilci
kulture v regiji (primerno zaščititi avtorske
projekte) (2x), 24
- pomanjkljiva kulturna vzgoja otrok kot
posledica premajhnega poudarka prenosu
kulture v vrtce in OŠ (2x), 21
- premajhna skrb za obnovo kulturne
dediščine ob sočasno preveč na mesto Žalec
osredotočenih aktivnostih na področju
kulturne dediščine (2x), 17
- neustrezni prostorski pogoji (knjižnica)
(1x), 9
- skromna sredstva za knjižnično dejavnost (med najnižjimi v Sloveniji – poprečje v SSD
14 €/prebivalca, npr. Tolmin 36 €, Krško 30 €
…)(1x), 5
- kadrovska podhranjenost (knjižnica) (1x), 3
- neustrezna obravnava različnih tipov
knjižnic z nacionalne ravni (premajhen
pomen manjših splošnih knjižnic v Sloveniji)
(2x) 1
PRILOŽNOSTI
- izgradnja dodatne oz. obnova obstoječe
infrastrukture za potrebe izvajanja
kulturnih in dodatnih spremljajočih
dejavnosti (razširitev avle in zagotovitev
dodatnih sanitarij za razširitev dejavnosti
ZKŠT - kavarna in čitalnica; ) (3x), 35
- povezovanje s sorodnimi zavodi na področju
kulture v SSD in širše ter vzpostavljanje
partnerstev pri skupnih projektih,
izmenjava dobrih praks (4x), 20
- izkoristiti umetniški potencial v Občini za
ustvarjanje novih programov (1x), 12
- povezovanje kulture z gospodarstvom ter
njeno vključevanje v lokalno turistično
ponudbo (vključno s ponudbo knjižnic) (2x),
8
- prilagajanje kulturne ponudbe stanju ter
potrebam specifičnih ciljnih skupin (npr.
kriza in socialne stiske povečujejo obisk
knjižnic, raste interes za vseživljenjsko
izobraževanje, rast deleža starejše populacije
kot specifične ciljne skupine, rast števila
uporabnikov interneta – zlasti mladih narekuje
razvoj aktivnosti, ki omogočajo uporabo
NEVARNOSTI
- manj sredstev za kulturo (padanje kupne
moči obiskovalcev in zniževanje proračunskih
sredstev na državni in lokalni ravni) (3x), 37
- več, toda manj kakovostne konkurence,
kar vodi v manj kakovostno ponudbo (razraščanje komercialne ponudbe kot
posledica spremenjenih vrednost in odnosov
v družbi, zamenjava dražje umetnostne
kulture s produkti ljubiteljskih kulturnih
dejavnosti) (4x), 31
- prepočasno sledenje tehnološkemu
napredku in s tem povečevanje razvojnih
razlik ter zaostajanje ponudbe, posledično
pa prikrajšanost prebivalcev (zlasti na
področju knjižnic; prikrajšanost pri ponudbi
gradiv, informacij, storitev, opreme in
prostora) (4x) 22
knjižnice na daljavo,…) (4x), 8
- ponudba plačljivih nadstandardnih storitev;
npr. knjižnice bi lahko (če bi smele, a trenutno
to ni dovoljeno) ponujale t.im. butične storitve,
ki bi bile plačljive) (1x) 4
- vzpostavljanje družini in okolju prijazne
knjižnice – tretji prostor (služba-dom-
knjižnica) (1x), 3
ŠPORT
PREDNOSTI - šport - oblika aktivnega preživljanja prostega
časa, skrb za zdravje, druženje in stiki, 40
- dobro organiziran sistem financiranja društev
preko razpisov (dostopnost sredstev vsem
društvom pod enakimi pogoji), 20
- veliko število in članstvo v društvih, 11
- Športni center Žalec 9
SLABOSTI - pomanjkanje pokritih športnih površin, 36
- premajhen poudarek na šport mladih (od
vrtcev dalje!) 25
- športna igrišča po lokalnih skupnostih – črne
gradnje, 19
- prevelik poudarek samo določenim športnim
disciplinam, 0
PRILOŽNOSTI - šport izkoristiti za promocijo regije in lokalne
skupnosti (ŠPORTNI TURIZEM; prepoznavne
prireditve – Razpnimo jadra, tek po ulicah
Žalca…) (2x), 23
- izboljšanje kakovosti življenja preko promocije
športa od VVZ dalje vse do Univerze za tretje
življenjsko obdobje (prihranek pri sredstvih za
zdravljenje) 15
- družinski šport (aktivnosti za družine) 15
- možnost vključitve v društva - dati poudarek
na športu mladih! 8
- uveljavljanje športnih blagovnih znamk 5
NEVARNOSTI - zmanjšanje finančnih virov – manj
kakovostnega športa 32
- padanje motivacije za šport (zlasti pri
mladih), ker šport kot vrednota izgublja na
pomenu 24
- profesionalni šport – problem financiranja in
prostorskih kapacitet pokritih športnih
površin 24
- preveč poglobljeno razvijanje samo določenih
športnih panog, 0
MLADI
PREDNOSTI
- sprejete so pravne podlage za spodbujanje
aktivnosti mladih – Odlok o mladini v Občini
Žalec (2x), 39
- občina sofinancira delovanje mladinskih
organizacij (sofinancira društva, podpora
mednarodnim projektom,…) (2x), 22
- organiziran je Mladinski svet Občine Žalec (trenutno vključenih 15 članic, ki delujejo na
področju mladinske dejavnosti) (1x), 18
- obstoj voluntarizma, fleksibilnost delovanja
mladih (2x) 1
SLABOSTI
- finančna odvisnost mladih od drugih (predvsem staršev) zaradi visoke stopnje
brezposelnosti med mladimi (Slovenija je
po dolžini skupnega bivanja mladih s starši
za Slovaško na drugem mestu v Evropi) (4x),
43
- apatičnost, neodzivnost mladih za aktivno
državljanstvo, družbeno angažiranje,
sodelovanje (2x), 20
- pomanjkanje prostorov za druženje (ni
samostojnih prostorov za mladinski center, le
souporaba Bergmanove vile za sestanke) (2x)
17
PRILOŽNOSTI
- zagotoviti prostore za delovanje in
srečevanje mladine – ustanovitev
mladinskega centra (? Prostori Korone?; v
navezavi s turizmom bi bil center lahko
organiziran kot youth hostel – primer dobre
prakse MC Šmartno ob Paki) (1x), 25
- spodbude na področju zaposlovanja mladih (1x), 18
- stanovanjska politika za mlade družine
(reševanje stanovanjske problematike mladih –
omogočiti spodbude pri najemu ali nakupu
stanovanj oziroma zidavi hiš) (2x), 17
- vzgoja za aktivno državljanstvo (dvig
vrednot – kultura, šport, izobraževanje,…) 12
- preventivno delovanje na področju
prepovedanih drog! (1x) 8
- mlade prepoznati kot legitimne sogovornike
pri oblikovanju javnih politik občine Žalec
(na vseh področjih, predvsem pa pri pripravi
strategije za mlade, pri naboru projektov in
priprava na razpise sredstev RS in EU, …)
(3x), 0
- nadaljevanje štipendijske politike (občinskih
štipendij in RŠS – običajno zagotovljena
zaposlitev v podjetju in domačem okolju) (1x),
0
NEVARNOSTI
- prisotnost prepovedanih drog,
alkohola,…(odvisnosti) (1x) 61
- zagotavljanje kontinuitete delovanja
Mladinskega centra, v kolikor bi bil
vzpostavljen (financiranje, obvladovanje ev.
neprijetnosti za okolje – hrup, popivanje,…)
(3x), 19
* Commission of the European Communities 2009 (http://ec.europa.eu/youth/documents/youth_report_final.pdf)
SOCIALNA VARNOST
PREDNOSTI
- zagotavljanje socialne varnosti tudi s strani
Občine (enkratne denarne pomoči za socialno
ogrožene, sofinanciranje pomoči Družini na
domu in javnih del na področju sociale,,
sofinanciranje delovanja RK OI Žalec in
Karitas Gotovlje, Petrovče, Ponikva, Griže,
sofinanciranje društev na soc.-humanitarnem
področju, …) (5x), 36
- dobro sodelovanje med Občino Žalec in
CSD (1x), 20
- koriščenje evropskih in domačih sredstev za
projekte s področja zagotavljanja večje
socialne varnosti občanov (1x), 13
- pomoč med člani društev upokojencev –
starejši za starejše (1x) 10
SLABOSTI
- vedno več ljudi potrebuje socialno pomoč
(1x), 29
- spreminjanje zakonodaje glede
upravičenosti do socialne pomoči ter
nepoznavanje možnosti in postopkov za
pridobitev socialnih pravic (pomoči) s strani
tistih, ki jih dejansko potrebujejo, a je
pogosto ne koristijo (strah pred izgubo
premoženja) (2x), 26
- pomanjkanje prostora za starejše občane –
ni doma upokojencev (1x), 16
- otopelost ljudi za spremembe (1x), 5
- nekritičnost do sočloveka (kdo je v »večji
stiski« in res potrebuje pomoč) (1x) 4
- omejena finančna sredstva v proračunu OŽ
(2x), 0
PRILOŽNOSTI
- občina dopolnjuje (širi) soc. pravice, ki jih
država ne ali pa preozko definira (subvencioniranje prehrane otrok v šolah,
socialne štipendije …) ter nudi pomoč pri
organizaciji dobrodelnih aktivnosti (2x), 38
- razvoj novih programov za ljudi (odvisnosti,
starejši, družabništvo, s posebnimi potrebami,
mladi, otroci, zaporniki,…) (1x) 16
- izgradnja DU Žalec – institucionalno
varstvo (1x), 15
- pospešen razvoj novih oz. dopolnilnih oblik
reševanja socialne problematike (izvedba
dobrodelnih akcij v smislu botrstva, prireditev,
koncertov; povečanje volonterskega dela z
aktiviranjem mladih; iskanje novih partnerjev
- sofinanciranje, ponudba brezplačne uporabe
prostorov za izvajanje programov, ipd.) (3x),
11
- omogočiti večjo fleksibilnost dostopa do
socialnih pomoči (prilagajanje pravilnikov)
(2x) 0
NEVARNOSTI
- zloraba oz. nenamenska raba sredstev (zloraba dobrega namena zagotavljanja soc.
pravic) (2x), 34
- pomanjkanje finančnih sredstev (za socialne
transfere, drugi viri) (2x), 27
- zastavljeni cilji ne bodo uresničeni zaradi
»človeškega dejavnika« (parcialni interesi,
nekritičnosti do skupin, ki pomoč potrebujejo,
nesprejemanje drugačnih in posledično
»neracionalna poraba sredstev zanje«, …) (3x)
19
ZDRAVSTVO (VKLJUČNO Z LEKARNIŠKO DEJAVNOSTJO)
PREDNOSTI
- stabilno izvajanje osnovne zdravstvene in
lekarniške dejavnosti v občini preko
delovanja javnih zavodov (JZ ZD dr. Jožeta
Potrate in JZ Žalske lekarne) (2x), 42
- sistematično kadrovanje in izobraževanje za
potrebe zdravstva (zato strokoven kader in
kvalitetno vodenje javnega zavoda ZD dr.
Jožeta Potrate, po dolgih letih zadostno število
zdravnikov - tudi mladih, strokoven kader
Žalskih lekarn) (4x), 27
- pripravljenost sodelovanja z okoljem -
dodatni projekti v žalskih lekarnah za
izboljšanje zdravja občanov (2x) 9
- ustrezen asortiman izdelkov in zaloge
zdravil v lekarnah OŽ (2x), 7
- redno vzdrževanje prostorskih kapacitet in
opreme za potrebe zdravstvene dejavnosti
(2x), 0
- dostopna lokacija lekarne v Žalcu (v ZD
Žalec) (1x), 0
SLABOSTI
- neustrezna prometna ureditev v okolici
zdravstvenega doma (premalo parkirnih mest
za dostopanje do ZD in lekarne v Žalcu,…)
(2x), 31
- premalo sredstev za zagotavljanje nujne
medicinske pomoči (1x), 26
- Na ravni države: še vedno ni izdelana mreža
osnovne zdravstvene službe, nedodelana
zakonodaja s področja zdravstva,
netransparenten način financiranja zdravstva
(3x), 13
- čakalne vrste na področju fizioterapije (1x),
7
- premajhna lekarna za potrebe občanov
(predlog za izgradnjo še ene lekarne v občini)
(1x) 3
PRILOŽNOSTI
- boljša kadrovska ponudba na ključnih
delovnih mestih v zdravstvu (zdravniki,
zobozdravniki) (1x), 27
- dvig kvalitete in boljši materialni pogoji ob
NEVARNOSTI - sprememba zakonodaje oz. vzpostavljanje
novega sistema organiziranja in financiranja
zdravstva (1x), 23
- zmanjšanje sredstev za zdravstveno in
pridobitvi dodatnih programov v zdravstvu
(1x), 24
- širitev primarne zdravstvene mreže (v
sodelovanju s stroko in MZ ter občinami
Savinjske statistične regije) ter vračanje
koncesijskih dejavnosti na področju
zdravstva v javni zavod (2x), 18
- uvajanje novih storitev v lekarnah OŽ za
krepitev preventive in kurative – projekti
farmacevtskih skrbi, dodatna svetovalna vloga
farmacevtov v lekarnah OŽ (2x) 7
- izboljšanje dostopnosti do lekarniških
storitev (vključno z izgradnjo nove lekarne na
območju Žalec zahod) (2x), 5
- lažje dolgoročno načrtovanje kadrov za
potrebe zdravstva (1x), 3
- boljše multidisciplinarno delovanje v
zdravstvu (1x), 1
lekarniško dejavnost (vključno z odtekanjem
financ iz lekarniške dejavnosti) in s tem čedalje
težji pogoji financiranja zdravstvene dejavnosti
ob vse večjih potrebah po zdravstvenih
storitvah (3x), 21
- odliv zdravstvenih kadrov v tujino (boljše
plačilo) ter pomanjkanje kadra v lekarniški
dejavnosti (zakonska določila) (2x) 21
- neizdelana strategija razvoja osnovne
zdravstvene dejavnosti na državni ravni (1x),
12
- možnost združevanja zdravstvenih domov
na regijskem nivoju (in s tem zmanjšanje
vpliva občine na poslovanje in razvoj
dejavnosti- veliko ustanoviteljev!) (1x), 2
3. DELOVNA SKUPINA – PODROČJA:
INFRASTRUKTURE, ENERGETIKE, OKOLJA TER PODEŽELJA IN TURIZMA
PROMET IN ZVEZE (VKLJUČNO S PRIPADAJOČO INFRASTRUKTURO)
PREDNOSTI
- ugodna geografska lega in prometna
dostopnost – cestna, železniška, letališča
(bližina avtoceste – ugodna lega v
mednarodnih cestnih in železniških
koridorjih, bližina mednarodnih letališč,
bližina prestolnice ter sosednjih državnih in
deželnih prestolnic - Zagreb, Gradec,
Celovec) (4x), 52
- več namenskih površin za pešce in
kolesarje (kolesarske in pešpoti kot
povezava med naselji v občini in med
občinami) (1x), 25
- dobra povezanost med posameznimi kraji
v dolini (1x), 17
- višji nivo uslug, boljše povezave na
področju javnega prometa, manj zamud (2x), 9
- dobro razvita IKT v mestih in večjih
lokalnih središčih (1x) 8
- učinkovita preusmeritev prometa na
obvoznico (1x), 5
- več površin namenjenih mirujočemu
prometu (1x), 4
SLABOSTI
- dotrajana cestna infrastruktura in s tem
manjša prometna varnost, zlasti slabša
varnost kolesarjev (ob povečani rekreativni
dejavnosti trend kolesarjenja narašča,
infrastruktura pa temu ne sledi) (3x), 72
- neustrezen in uporabnikom neprilagojen
javen transport ter slaba železniška
povezava (2x), 30
- slaba izkoriščenost ugodnega geografskega
in prometnega položaja (1x), 18
- neugodna prometna zakonodaja (1x), 6
- slabo razvita IKT v manjših zaselkih ter
malo javno dostopnih internetnih točk (2x) 4
PRILOŽNOSTI
- posodobitev obstoječih in izgradnja novih
cest s pločniki in kolesarskimi ter
tematskimi stezami (ustrezne kolesarske
povezave so osnova za razvoj turizma in
promocijo občine kot celote) (3x), 57
- izvedba ustreznih cestnih povezav
(predvsem lokalnih cest in dodatnih
priključitev na obvozno cesto) – osnova za
razbremenitev stranskih cest oz. javnih
poti (1x), 27
- povečanje površin za mirujoči promet v
mestu Žalec (»prijaznejše« upravno
središče) ter javnih parkirišč pri
turističnih zanimivostih (razvoj turizma)
(2x), 20
- zagotoviti oz. postaviti zadostno
prometno turistično signalizacijo (izdelava načrta usmerjevalnih in
informacijskih tabel skladno s pravilnikom
o prometni signalizaciji) (1x), 16
- razvoj novih transportnih tehnologij (1x),
6
- izkoristiti EU sredstva za razvoj IKT v
manjših zaselkih (1x) 4
NEVARNOSTI
- neustrezno vzdrževanje cestne
infrastrukture na daljši rok posledično
povzroči bistveno dražje rekonstrukcije (1x), 39
- povečanje osebnega in tovornega prometa
(pregost promet) (2x), 36
- brez ustrezne cestne infrastrukture bo
občina nezanimiva lokacija za razvoj
gospodarstva in turizma (1x), 27
- ekonomska kriza, visoka cena pogonskih
goriv (vpliv na razvoj in uporabo prometne
infrastrukture) (2x) 19
- pomanjkanje površin za mirujoči promet
lahko pomeni hipourbanizacijo (selitev iz
mest na podeželje) in s tem podražitev
zagotavljanja infrastrukture (1x), 7
KOMUNALNA INFRASTRUKTURA TER KOMUNALNI ODPADKI
PREDNOSTI
- čistejše okolje - izgrajene ČN na območju
ter zgrajeni kanalizacijski sistemi v večjih
naseljih (odprava praznjenja greznic,
osnova za razvoj vseh gospodarskih in
družbenih dejavnosti v Občini Žalec,…)
(5x), 45
- predhodna priprava komunalno
opremljenih zemljišč omogoča
privabljanje investitorjev (1x), 37
- ravnanje z odpadki skladno z zahtevami
zakonodaje, normativi EU:
vzpostavljen sistem odvoza in ravnanja z
odpadki (ločeno zbiranje),
uveden sistem ločenega zbiranja odpadkov
z ekološkimi otoki,
z nadgradnjo tehnoloških postopkov
ravnanja z odpadki v RCERO – doseganje
vseh zahtevanih parametrov skladno z
zakonodajo,
z avtomatizacijo sortirne linije – možno
povečati količine ločeno zbranih frakcij in
SLABOSTI
- dotrajanost vodovodnih sistemov - visoke
vodne izgube (1x), 41
- onesnaževanje podtalnice, vodotokov in
jezer kot posledica:
zastarelih kanalizacijskih sistemov, manjša
naselja so brez kanalizacijskih sistemov in
ČN,
nezadostnega števila ekoloških otokov - črna
odlagališča (3x), 30
- brez učinkovitega katastra je nemogoče
planiranje (1x), 17
- izgradnja komunalne infrastrukture
zahteva vlaganje dodatnih finančnih
sredstev za občino, ki zaradi pomanjkanja
sredstev pogosto ne more urediti odsekov v
celoti (kanalizacija, vodovod, elektrika, plin,
kabelska TV, pločniki, meteorna kanalizacija,
javna razsvetljava,…)(2x), 16
- kanalizacijska napeljava ni mogoča povsod (1x), 13
- premajhna protipoplavna varnost (1x), 10
snovna izraba le teh,
s celovitim reševanjem odpadnih
podzemnih voda na območju RCERO –
zmanjšanje onesnaženosti podzemnih voda
(6x), 32
- vodovodne investicije - boljša oskrba z
neoporečno vodo ter strokovni nadzor
nad kvaliteto pitne vode (v primeru
priključitev na javno vodovodno omrežje)
(2x), 14
- določitev infrastrukturnih koridorjev v
planskih dokumentih – osnova za lažjo in
hitrejšo izvedbo v fazi investiranja (1x) 8
- relativno dobra pokritost z vodnimi viri
(1x), 4
- neusklajeno planiranje med posameznimi
lastniki in koncesionarji komunalne
infrastrukture povzroča dodatne stroške vsem
lastnikom te infrastrukture (1x), 4
- nezadovoljstvo uporabnikov po izvedenih
investicijah v komunalno infrastrukturo
(višji mesečni stroški) (1x), 4
- ogost zakonodaje in zakonodajalca pri
nadgradnji tehnoloških postopkov ravnanja
z odpadki v RCERO (ne prilagaja se
operativnemu stanju na terenu) (1x), 3
- vznemirjanje lastnikov zemljišč v fazi
izvajanja investicij vodovodov in kanalizacij
(služnostne pogodbe) (1x), 2
- z avtomatizacijo sortirne linije –
problematika pri prevzemanju določenih
frakcij (1x) 0
PRILOŽNOSTI
- z urejenim odlaganjem odpadkov
dolgoročno ohranjamo čisto okolje in
hkrati:
z nadgradnjo tehnoloških postopkov v
RCERO – možnost sprejemanja večjih
količin odpadkov v obdelavo in s tem
znižanje obratovalnih stroškov,
z avtomatizacijo sortirne linije – nastajajo
nove tržne niše (3x), 38
- večje izkoriščanje vodnih virov (zbiralniki) (1x), 26
- z urejenim okoljem in infrastrukturo postane občina prepoznavnejša v širšem
okolju, zanimiva za gospodarske subjekte
(večje zaposlitvene možnosti) (2x), 18
- ustrezna zaščita vodovarstvenih območij
(1x), 18
- ob izgradnji komunalne infrastrukture -
možnost ureditve določenih odsekov v
celoti (glej tudi slabosti) in izboljšati
cestne povezave (tudi istočasna gradnja
kolesarskih poti) (2x), 17
- črpanje EU sredstev (1x) 12
- razvoj novih tehnologij (male ČN) (1x), 8
- izvajanje komunalnih investicij - možnost
zaslužka za gradbena podjetja (1x), 5
NEVARNOSTI
- nadaljnje onesnaževanje okolja oz. vodnih
virov (podtalnice in vodotokov) zaradi:
neustrezne zaščite,
neizvajanja obnove dotrajane stare
infrastrukture in
prepočasne izgradnje centrov za ločeno
zbiranje odpadkov (več črnih odlagališč) ter
investicij v tehnološko nadgradnjo RCERO
(kopičenje ločenih odpadkov pri zbiralcih, …)
(6x), 65
- omejitev financiranja okoljskih naložb iz
EU virov le na večje komunalno-
infrastrukturne projekte (1x) 50
- brez planiranja in izgradnje potrebne
infrastrukture ni razvoja občine (1x), 25
ENERGETIKA IN ENERGETSKA INFRASTRUKTURA
PREDNOSTI
- energijski potencial naravnih virov (voda,
gozd,…) (1x), 73
- daljinsko ogrevanje mesta Žalec –
prednosti:
znižanje stroškov ogrevanja,
ukinitev dveh kotlovnic,
boljša izraba energije,
proizvodnja toplotne energije in elektrika
na enem mestu,
manjši izpusti co2 v ozračje,
izraba obnovljivih virov – bio masa,
subvencioniran odkup el. energije s strani
države (8x) 51
- dobra oskrba z energijo (1x), 13
- ugodne klimatske razmere (1x), 4
SLABOSTI
- razpršenost poselitve otežuje izgradnjo
ekonomsko učinkovitega daljinskega
ogrevanja (1x), 50
- preveč monopola pri ponudnikih energije,
zato prepočasna nadgradnja oz. razvoj in s
tem nižanje cen (2x), 49
- problem financiranja daljinskega ogrevanja
(dolgotrajno vračanje sredstev za investicijo,
premajhen lasten vir sredstev) (2x), 18
- prevelika poraba energije glede na
proizvedeno dodano vrednost (1x), 10
- administrativne ovire - dolgotrajni postopki
za pridobitev pogodbe za kogeneracijo
(soproizvodnja toplote in elektrike), težave pri
pridobivanju soglasij za izvedbo del (2x), 7
- slabo razvita IKT v manjših zaselkih, malo
javno dostopnih internetnih točk (2x) 6
PRILOŽNOSTI
- izkoriščanje lesne biomase in drugih
obnovljivih virov energije (1x), 44
- sanacija starih zgradb (1x) 38
- večje izkoriščanje vodnih virov (ob
ustrezni zaščiti vodovarstvenih območij)
(2x), 16
- daljinsko ogrevanje mesta Žalec (možnost
priključitve novih odjemnikov toplovoda,
možnost za dolgoročno in stabilno oskrbo s
toplotno energijo, malo konkurentov v
občini, možna izraba obnovljivih virov - bio
masa, sonce) (4x), 15
- sonaravni razvoj različnih dejavnosti na
načelih trajnostnega razvoja (1x), 15
- krepitev raziskovalnega potenciala in
sposobnosti za uvajanje novih tehnologij
ob sočasnem izboljšanju učinkovitosti
prenosa znanja in večjega povezovanja
strokovnjakov (2x), 6
- izboljšanje izobraževanja in ozaveščanja
prebivalstva na področju ravnanja z
energijo (1x), 6
NEVARNOSTI
- prekomerna odvisnost od bodočih
monopolnih velikih ponudnikov mobilnosti
in rešitev na tem področju (zaradi visokih
vstopnih stroškov novih igralcev) (1x), 48
- velika pričakovanja energetskega sektorja
glede financiranja in izvedbe projektov (1x),
29 - netrajnostna raba virov energije (1x), 25
- zaostanek za mednarodnimi razvojnimi
trendi z nepopravljivimi posledicami (1x),
21
- neinformiranost in slaba osveščenost splošne
javnosti (1x), 11
- daljinsko ogrevanje mesta Žalec -
nevarnosti:
finančni riziko zaradi finančna nediscipline
uporabnikov ter stroškov kreditiranja,
dolgotrajni sodni postopki (v primeru
neplačil),
upadanje kupne moči prebivalstva,
politične odločitve (6x) 10
- počasen odziv izobraževalnih in
raziskovalnih dejavnosti na spremembe (1x), 7
OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA
PREDNOSTI
- ohranjena kvalitetna naravna krajina,
zavarovana območja (Natura 2000, parki,
spomeniki) (1x), 58
- rastoča osveščenost o skrbi za okolje (eko-
šole, eko-vrtci) (1x), 35
- izjemna pestrost rastlinskih in živalskih
vrst (1x), 20
- ugodna geografska lega (1x) 17
SLABOSTI
- neugodna zakonodaja (1x), 37
- onesnaženost vodotokov (1x), 37
- slaba ozaveščenost o ekologiji (1x) 31
- zavarovana območja, poplavna območja (omejitve!) (1x), 16
- izginjanje naravnih habitatov in zaraščanje (1x), 5
- veliko kmetijskih površin (1x), 4
PRILOŽNOSTI
- v prostorsko načrtovanje vključiti
kolesarske steze, pešpoti (1x) 53
- možnost uporabe alternativnih virov
energije (vodni viri, biomasa,…) (1x), 38
- možnost uporabe vodnih virov in
drugih naravnih virov za
trženje naravnih danosti in aktivnosti v
naravi (eko-turizem, rekreacija, lov,
ribolov…) (1x), 32
- opredeliti več površin za javna parkirišča
predvsem pri turističnih zanimivostih (1x), 7
NEVARNOSTI
- neurejene razmere na področju
prostorskega urejanja in infrastrukturne
opremljenosti (1x), 55
- neurejenost oz. neobdelanost kmetijskih
površin (1x), 43
- preslabo poznavanje naravnih procesov in
možnosti trženja (1x) 32
STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
PREDNOSTI
- zagotavljanje vseh osnovnih pogojev
komunalne in družbene infrastrukture za
potencialne stanovalce (šole, vrtci,
zdravstveni dom, UE, urejen javni prevoz do
večjih mest, …) (3x), 50
- ugodna geografska lega občine (2x), 44
- optimalna velikost mesta, ugodna za
družinsko življenje (1x), 34
- ugodne cene socialnih stanovanj (1x) 12
SLABOSTI
- neplačevanje najemnin in drugih obveznosti (1x) 89
- premajhna kapaciteta stanovanjskih
objektov, stanovanj in socialnih stanovanj (3x), 41
PRILOŽNOSTI
- obnova propadajočih hiš v stilu avtohtone
arhitekture (1x) 57
- izgradnja novih stanovanjskih naselij,
ponudba ugodnih stanovanj ter pestra
pokrajina/ponudba za preživljanje
prostega časa za družine z namenom, da
mladi ostanejo v občini in ne odhajajo stran
(3x), 54
- eko stanovanja (1x), 29
NEVARNOSTI
- ekonomska kriza (visoke cene stanovanj in
najemnin) in posledično - neplačniki
socialnih stanovanj (2x) 76
- odhod mladih družin (1x), 64
- prevelika naseljenost v mestnem jedru (1x),
0
KMETIJSKA POLITIKA Z RAZVOJEM PODEŽELJA IN TURIZMA
PREDNOSTI
- bogata kulturno zgodovinska in naravna
dediščina (bogata zgodovina in dobro
ohranjena narava za izvajanje turistične
dejavnosti) (3x), 31
- geostrateški položaj, prometna
dostopnost, klimatske in druge značilnosti
območja (vode in druge naravne danosti,
bližina centrov, bližina smučišč in toplic,…)
(6x), 27
- prepoznavna hmeljarska podoba (zelena
dolina – zeleno zlato) (2x) 27
- kvalitetna kmetijska zemljišča (2x), 19
- tradicija visokokakovostne in
visokotehnološke in hkrati raznovrstne
kmetijske pridelave oz. tradicija
kmetovanja (3x), 17
- hitro naraščanje interesa za človeku in
okolju prijazno kmetovanje (ekološko
kmetijstvo, integrirana pridelava in
pridobivanje novih znanj) (1x) 8
- kader (obstoječe znanje), vključno z
raziskovalno inštitucijo s področja
kmetijstva (3x), 7
- relativno precej profesionalnih kmetij z
višjo ekonomsko močjo (1x), 2
- dolga tradicija načrtovanja in podpore
razvoju v kmetijstvu, podeželju in
turizmu (sistemsko zagotovljene državne
podpore za kmetije in kmetijska podjetja,
zagotovljena mreža državne strokovne
službe) (2x), 1
- opredeljena področja kmetijske pridelave
z agrarnimi operacijami (namakanje,
melioracije, komasacije...) (1x), 1
- podjetni, družabni prebivalci (1x), 0
-
SLABOSTI
- nezadostna povezanost nosilcev turistične
ponudbe (poslovna in tržna razdrobljenost)
in premajhna prepoznavnost območja kot
turistične destinacije (5x), 29
- neorganiziranost kmetijske pridelave,
precejšnja razdrobljenost kmetijskih
zemljišč in premajhni kmetijski obrati (nekonkurenčni na trgu, ne zagotavljajo
preživetja), (3x), 26
- negativen odnos javnosti do kmetijstva kot
onesnaževalca okolja (posledica
nepoznavanja) (2x), 26
- nizke odkupne cene kmetijskih pridelkov (z
nekaterimi izjemami), kar je eden od vzrokov,
da mladi vidijo bolj slabo perspektivo (2x)18
- pomanjkanje nastanitvenih kapacitet in
drugih turističnih kapacitet (tudi zaradi
visokih naložb v razvoj turizma) (2x), 14
- nezadostno razvita dopolnilna ponudba na
kmetijah (osnova za razvoj turizma na
podeželju,…) (1x), 12
- pomanjkanje vodnih virov za namakanje
(1x), 7
- propadanje arhitekturne dediščine (1x) 7
- negativen vpliv infrastrukture na okolje (1x), 1
- slaba izkoriščenost ugodnega geografskega
in prometnega položaja (1x), 0
PRILOŽNOSTI
- izkoristiti povpraševanje po zdravi,
domači hrani slovenskega porekla ter
hkrati možnosti visoke stopnje
samooskrbe, vključno z nudenjem pomoči
pri organiziranosti pridelave (predvsem
zelenjava) (4x), 34
- izkoristiti krizo – motivirati domače
prebivalstvo, kmetijska gospodarstva za
razvoj turistične ponudbe, podjetništva
(tudi razvoj dopolnilnih dejavnosti) in
turizma na podeželju ter njegovo
NEVARNOSTI
- neinovativnost, nemotiviranost,
nepripravljenost prebivalstva za
spremembe, ki jih prinaša turizem,
nepripravljenost pridelovalcev za
povezovanje, počasno razumevanje
ključnih razvojnih priložnosti in zamujanje
v konkurenčnem boju na aktualnih trgih
(posledica globalizacije pa tudi nerazumevanja
ter sektorsko in/ali lokalno zamejenega
razvojnega ravnanja brez upoštevanja
sinergijskih učinkov ter nevključevanja v
povezovanje s turističnimi centri (4x), 27
- razvoj novih turističnih produktov kot
učinkov povezovanja in aktivnega
integralnega varstva naravne in kulturne
dediščine – povezovanje naravnih in
kulturnih potencialov za razvoj storitev,
revitalizacija bogate naravne in kulturne
dediščine na podeželju za potrebe turizma
(1x), 26
- visoka stopnja ohranjene narave (zlasti
vode, biotska raznovrstnost, naravne
vrednote, pokrajinska pestrost, parki,
Natura 2000) kot potencial za razvoj
sonaravnega (trajnostnega) turizma -
ekoturizma in kmetijstva in kot potenciala
za dvig kakovosti življenja lokalnega
prebivalstva (mirno in čisto okolje na
podeželju) (3x), 21
- izkoristiti hmeljarstvo kot specifiko za
razvoj turizma (npr. pivnica kot
nadgradnja zgodbe hmeljarstva in
pivovarstva) (2x), 14
- izkoristiti bližino avtoceste ter bližino
potrošnih in turističnih centrov (2x), 10
- izkoriščanje biomase in obnovljivih virov (1x) 6
- možnosti kreiranja zgodb za promocijo in
trženje posameznih okolij (2x), 3
- poiskati lokalne vodne vire za namakanje (1x), 0
dolgoročne razvojne programe in usmeritve)
(4x), 45
- pasivnost in čakanje na zunanje razvojne in
investicijske vire ter pomanjkanje ali
prepočasno usposabljanje kadrov za
pripravo in izvajanje projektov (dejavnosti)
nove generacije ter posledično nesposobnost
koriščenja evropskih in državnih sredstev
(2x) 22
- administrativne ovire pri zagotavljanju
vodnih virov, razvoju turizma in drugje (2x), 21
- vodovarstvena področja in poplavna
varnost (1x), 16
- odhajanje mladih s kmetij (med drugim
zaradi neekonomičnost klasične kmetijske
pridelave - nemotiviranost za delo na kmetiji)
in posledično zmanjševanje števila
zaposlenih v kmetijstvu in delovnih mest na
podeželju (3x), 15
- škodljivo obremenjevanje okolja - vpliv
kmetijske infrastrukture na okolje oz.
konflikt »narava-turizem« ter sočasno
neizobraženost prebivalstva o dejanskem
vplivu pridelave na okolje in ljudi (3x), 10
- pritisk urbanega prebivalstva na podeželje (v primeru enormnega povečanja
brezposelnosti) (1x), 6
- nezadostna finančna sredstva in sočasno
problem vračanja morebitnih najetih
kreditov (preko zmožnosti v prihodnjih letih,
saj so izgledi ekonomičnosti pridelave
zaskrbljujoči) (2x), 5
LEGENDA:
(2x) – število trditev različnih predlagateljev, povezanih v skupno trditev pred izvedbo
vrednotenja
5 – seštevek točk, ki jih je trditev dobila v procesu vrednotenja (vsak prisoten član
komisije je imel pri vsaki prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na
razpolago 10 točk, ki jih je lahko poljubno razporedil med posamezne trditve)
