Strategija Vlade Republike Slovenije na področju …€¦ · 1.4 Mednarodni pravni predpisi in dokumenti (Evropske skupnosti in drugih organizacij in zvez) v zvezi s telesno (gibalno)

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

Štefanova 5, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel.: (01) -478 60 01 Faks: (01) 478 60 58

Strategija Vlade Republike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

od 2007 do 2012

(sprejeta na 112. redni seji Vlade Republike Slovenije,

dne 7. marca 2007)

Marec, 2007

2

KAZALO VSEBINE

1 UVOD ........................................................................................................................................................... 4

1.1 Pomen izrazov in seznam kratic in tujk.................................................................................. 4 1.1.1 Seznam kratic in tujk ..................................................................................................... 4

1.2 Pomen redne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje ........................................................... 4

1.3 Mednarodni politični kontekst................................................................................................. 8

1.4 Mednarodni pravni predpisi in dokumenti (Evropske skupnosti in drugih organizacij in zvez) v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja ................................................... 9

1.5 Poslanstvo, temeljni smotri in cilji programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Republiki Sloveniji................................................................................................. 10

1.6 Letni akcijski načrti Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012...................................................................................................... 10

1.7 Načela Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 ....................................................................................................................... 11

1.8 Pomen medsektorskega sodelovanja .................................................................................. 11

1.9 Vloga samoupravnih lokalnih skupnosti za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja .................................................................. 12

1.10 Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja ............................................................................................................... 13

2 STEBRI TELESNE (GIBALNE) DEJAVNOSTI ZA KREPITEV ZDRAVJA .................................. 14

2.1 Strokovne opredelitve, smernice in priporočila v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja .................................................................................................................... 15 2.1.1 Opredelitev .................................................................................................................. 15 2.1.2 Smernice in priporočila ................................................................................................ 15 2.1.3 Povzetek priporočil glede ustrezne telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za odraslo prebivalstvo..................................................................................................... 16 2.1.4 Smernice zdravega prehranjevanja za prebivalstvo, vezane na prehranski vzorec – Food Based Dietary Guidelines (FBDG): .................................................................... 17

2.2 Cilji Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 ....................................................................................................................... 18

3 BOLEZNI, POVEZANE Z NEZADOSTNO TELESNO (GIBALNO) DEJAVNOSTJO .................. 20

3.1 Pričakovano trajanje življenja in prezgodnja umrljivost........................................................ 20

3.2 Geografska porazdelitev starostno standardizirane stopnje umrljivosti............................... 21

3.3 Prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja ............................................................... 22

3.4 Kronične nenalezljive bolezni............................................................................................... 23 3.4.1 Bolezni srca in žilja ...................................................................................................... 23 3.4.2 Rak .............................................................................................................................. 24 3.4.3 Debelost ...................................................................................................................... 26 3.4.4 Sladkorna bolezen....................................................................................................... 27 3.4.5 Osteoporoza ................................................................................................................ 27

3.5 Skupni dejavniki tveganja za KNB ....................................................................................... 29

3.6 Nizka stopnja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja – pomemben dejavnik tveganja zaradi nezdravega življenjskega sloga pri slovenskem prebivalstvu .................... 30 3.6.1 Nizka stopnja telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje ................................................ 30

3.7 Značilnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva zaradi nezdravega življenjskega sloga.. 38

3.8 Povzetek ključnih problemov na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Sloveniji ................................................................................................................................ 39

3

4 CILJI IN NAČRTI SPODBUJANJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA S POUDARKOM NA TELESNI (GIBALNI) DEJAVNOSTI ZA KREPITEV ZDRAVJA ............................................. 40

4.1 Področje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja................................................... 40 4.1.1 Temeljni strateški cilji področja.................................................................................... 40 4.1.2 Načrti za vzpostavitev in okrepitev zdravega življenjskega sloga s poudarkom na telesni (gibalni) dejavnosti za zdravje po posameznih ciljnih skupinah ...................... 41 4.1.3 Načrti za povečevanje dostopnosti in kakovosti telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja ........................................................................................................... 47

4.2 Področje telesne (gibalne) dejavnosti v delovnem okolju .................................................... 48 4.2.1 Strateški cilji področja.................................................................................................. 48 4.2.2 Načrti za razširjanje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v delovna okolja.. ..................................................................................................................................... 49

4.3 Področje transportnega gibanja za zdravje.......................................................................... 50 4.3.1 Strateški cilji področja.................................................................................................. 50 4.3.2 Načrti za povečanje aktivnega transportnega gibanja za zdravje............................... 51

5 EVALVACIJA PROGRAMOV IN INDIKATORJI ZDRAVJA................................................................ 52 PRILOGA 1: Razvoj strategije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Sloveniji od 2000 do 2007...........................................................................................52 PRILOGA 2: Seznam sodelujočih pri nastajanju Strategije........... .................................................54

4

Na podlagi šestega odstavka 21. člena Zakona o Vladi RS (Uradni list RS, št. 24/05 –prečiščeno besedilo) in na podlagi druge, tretje in četrte alineje 4. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 100/05 – prečiščeno besedilo) ter Nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00 – popravek) je Vlada Republike Slovenije na _____seji dne_____._____. 2007 sprejela

Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

od 2007 do 2012 1 UVOD Pomen izrazov, seznam kratic in tujk

1.1.1. Seznam kratic in tujk

KNB kronično nenalezljive bolezni BSO bolezni srca in ožilja EU Evropska skupnost CINDI Countrywide Integrated Noncommunicable Diseases Intervention Programme – mednarodni integrirani interventni program za preprečevanje kroničnih bolezni CRP ciljno raziskovalni projekti DG SANCO Generalni direktorat za varno hrano in zdravje ter zaščito potrošnikov EFSA Evropska agencija za varnost hrane WHO – SZO Svetovna zdravstvena organizacija HBSC Health Behaviour in School-aged children IOTF International Obesity Task Force ITM indeks telesne mase IVZ RS Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije NVO nevladne organizacije MET merska enota za izražanje intenzivnosti telesne (gibalne) dejavnosti, ki se izraža v porabi kJ na časovno enoto. Količinsko pomeni 1 MET 3,5 ml kisika na minuto na kilogram telesne teže FBDG Food Based Dietary Guidelines (Smernice zdravega prehranjevanja za prebivalstvo, vezane na prehranski vzorec)

1.2. Pomen redne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje Zdravje omogoča in zagotavlja kakovostno življenje in je temeljni vir razvoja vsake družbe. Ne poznamo področja družbenega življenja, ki ne bi vplivalo na zdravje. Za zdravje je najprej odgovoren vsak posameznik, država pa je v sodelovanju z različnimi strokami in znanostmi pristojna in odgovorna za ustvarjanje pogojev, v katerih lahko ljudje skrbimo za zdrav življenjski slog. Država poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva skrbi za zdravje z oblikovanjem, sprejemanjem in izvajanjem politik, strategij in programov promocije zdravja. K tem programom spada tudi strategija varovanja in krepitve zdravja z gibanjem. Nezadostna telesna (gibalna) dejavnost je eden izmed najpomembnejših dejavnikov nezdravega življenjskega sloga, h kateremu prispevajo tudi nezdrava prehrana, kajenje, nedovoljene droge, stres in uživanje alkoholnih pijač. Znanstveno je

5

dokazano, da spadajo našteti dejavniki nezdravega življenjskega sloga med ključne v procesih nastanka, napredovanja in pojavljanja zapletov najpomembnejših kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB): bolezni srca in žilja, sladkorne bolezni, nekaterih vrst raka, nekaterih kroničnih pljučnih bolezni, debelosti, osteoporoze in drugih bolezni kostno-mišičnega sistema. Nezadostna telesna (gibalna) dejavnost in nezdravo prehranjevanje sta tesno povezana s pojavljanjem in vzdrževanjem znanih fizioloških dejavnikov tveganja v zvezi s KNB, kot so na primer zvišan krvni tlak ter bolezensko spremenjene vrednosti krvnih maščob (predvsem zvišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja). Od sedmih ključnih dejavnikov tveganja za KNB (zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan indeks telesne mase, prenizek vnos zelenjave in sadja, čezmerno uživanje alkohola, kajenje) je vsaj pet tesno povezanih s telesno (gibalno) nedejavnostjo in nezdravo prehrano. Za leto 2002 so ocenili, da so bile v Evropi KNB v 86 % vzrok vseh smrti in 77 % vseh bolezni. Po pogostosti vzrokov smrti so si sledile bolezni srca in žilja (BSO), rak, bolezni dihal, prebavnega trakta in nevropsihiatrične bolezni. BSO so pomenile skoraj polovico vseh vzrokov smrti in pri tem velja poudariti, da so bile v nekaterih novih državah pristopnicah Evropske unije do trikrat pogostejši vzrok smrti kot v zahodnih državah EU. Glede bremena bolezni so v Evropski uniji vodilne BSO (23 %), sledijo nevropsihiatrične bolezni (20 %) in rak (11 %). Tudi v Sloveniji je več kot 70 % smrti posledica najpogostejših KNB. Med njimi vodijo BSO, ki so še vedno vzrok za okoli 40 % celotne umrljivosti slovenskega prebivalstva, čeprav se je od leta 1990 do leta 2002 umrljivost zaradi srčno-žilnih vzrokov v naši državi zmanjšala za 34 %. V primerjavi s tranzicijskimi državami je celotna umrljivost v Sloveniji manjša, vendar pa večja kot v večini držav zahodne Evrope. Za slednjo zaostajamo v povprečju za dve leti tudi v pričakovanem trajanju življenja ob rojstvu, ki znaša trenutno pri nas 72 let za moške in 79 let za ženske. Delež prezgodnjih smrti, ki pomenijo smrt pred 65. letom starosti in jih lahko preprečimo, je v letu 2002 v Sloveniji znašal 26 %. Od tega so v 32,7 % k prezgodnjim smrtim prispevala rakava obolenja, v 19,9 % pa bolezni obtočil. Velja poudariti, da obolevnost in umrljivost za rakom naraščata. V obdobju od leta 1980 do leta 1999 se je obolevnost povečala za 64 % med moškimi in za 51 % med ženskami, umrljivost pa za 33 % med moškimi in za 29 % med ženskami. Obolevnost za rakom narašča tudi zaradi staranja prebivalstva. V Sloveniji prav tako naraščata čezmerna prehranjenost in debelost, kar je sicer splošna značilnost razvitega dela sveta. Domače raziskave zadnjih let kažejo, da je čezmerno prehranjenih Slovencev skupno 58,2 %, kar 18,8 % vseh oseb pa lahko opredelimo kot debele. Obolevnost zaradi sladkorne bolezni ocenjujemo na okoli 5 do 6 % vsega prebivalstva. Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in energijsko porabo, skratka med prehranjevanjem in telesno (gibalno) dejavnostjo. Zdrava prehrana in redna telesna (gibalna) dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase in hkrati sinergijsko. Čeprav se učinki obeh dopolnjujejo, kar je zelo očitno pri zmanjševanju čezmerne telesne teže in debelosti, pa telesna (gibalna) dejavnost pozitivno učinkuje na zdravje tudi neodvisno od prehrane. Vemo, da za zdravje ni potrebna intenzivna vadba, saj izsledki sodobne znanosti kažejo, da ogroženost za nastanek in napredovanje KNB in fizioloških dejavnikov tveganja zanje pomembno zmanjšuje že pol ure zmerne telesne (gibalne) dejavnosti večino dni v tednu. Pri tem je ključno, da smo telesno (gibalno) dejavni vse življenjsko obdobje, saj tako ohranjamo telesno, duševno in socialno krepkost od otroštva do pozne starosti. Ohranjanje mišične krepkosti, gibljivosti in ravnotežja pri ostarelem

6

prebivalstvu ohranja tudi funkcionalne sposobnosti, preprečuje poškodbe in bistveno povečuje možnosti aktivnega staranja ter zmanjšuje ekonomsko breme bolezni za državo. Podatki o telesni (gibalni) dejavnosti odraslih Slovencev so zelo raznovrstni in opazovani z različnih zornih kotov. Raziskava »Z zdravjem povezan življenjski slog« (2001), v kateri so ocenjevali vso telesno (gibalno) dejavnost v prostem času, dejavnost v gospodinjstvu in na delovnem mestu, je med odraslimi Slovenci v starostnem obdobju od 25 do 64 let odkrila vsaj 20 % ljudi, ki so nezadostno aktivni za osnovno zaščito svojega zdravja. Presečne raziskave, ki so bile v okviru programa Svetovne zdravstvene organizacije CINDI v letih 1990/91, 1996/97 in 2002/03 izvedene v Ljubljani, zadnja pa tudi v dveh drugih demonstracijskih slovenskih regijah (Pomurje, Severna Primorska), so za prostočasno telesno (gibalno) aktivnost pokazale, da je le okoli tretjina odraslih zadovoljivo telesno (gibalno) dejavnih za zaščito svojega zdravja. Delež mejno telesno (gibalno) dejavnih se je v obdobju od 1990 do 1997 znižal na 40 %, predvsem na račun povečanja deleža telesno (gibalno) povsem nedejavnih, ki se je povečal s 15 % na 25 %. Zadnja raziskava CINDI Slovenija (2002/03) je bila za starostno skupino odraslih (od 25 do 65 let) tudi del širše zasnovanega nacionalnega Ciljnega raziskovalnega projekta (CRP)»Gibalna/športna aktivnost za zdravje«, ki sta ga podprli ministrstvo, pristojno za zdravje, in ministrstvo, pristojno za znanost. V raziskavi CRP so bile kategorije glede rednosti in pogostnosti telesne (gibalne) dejavnosti opredeljene nekoliko drugače kot v predhodnih raziskavah, saj je upoštevala nekatera sodobna dognanja o pomenu in vlogi zmerno intenzivne, a redne prostočasne telesne (gibalne) dejavnosti (npr. hitra hoja). Ugotovljeno je bilo, da je med odraslimi Slovenci poleg tretjine za zaščito zdravja zadosti telesno (gibalno) dejavnih (5 in večkrat tedensko vsaj 30 minut hoje oziroma zmerne ali intenzivne telesne (gibalne) dejavnosti) 32,4 % odraslih prebivalcev v starostni skupini od 25 do 64 let. Na drugi strani spektra je 16,8 % odraslih Slovencev, ki niso nič telesno (gibalno) dejavni. Minimalno telesno (gibalno) dejavnih je 35,5 %, mejno zadostno za zaščito zdravja pa je telesno (gibalno) dejavnih 15,3 % odraslega prebivalstva. Primerjava izsledkov po obravnavanih kategorijah telesne (gibalne) dejavnosti za območje Ljubljane (katere prebivalstvo je bilo vključeno v raziskavah CINDI, Ljubljana 1990/91 in 1996/97) kaže, da se je stanje na področju telesne (gibalne) dejavnosti odraslih v zadnjih šestih letih spremenilo na bolje. Nekoliko slabše stanje glede redne telesne (gibalne) dejavnosti je pokazala raziskava o športno-rekreativni dejavnosti (2000), po kateri je v naši državi skoraj 60 % odraslih prebivalcev športno neaktivnih, slaba četrtina občasno aktivnih prebivalcev in precej manj kot petina redno, vsaj dvakrat tedensko aktivnih prebivalcev. Longitudinalna analiza telesne (gibalne) dejavnosti odraslih prebivalcev Slovenije do leta 2000 je pokazala postopno zmanjševanje ukvarjanja s športno rekreacijo s starostjo, in da je med prebivalstvom veliko več nedejavnih žensk kot moških (63,2 % oziroma 44,1 %). V tem pogledu so izsledki, ki so bili pridobljeni v okviru omenjenega CRP (2002/03) za stanje javnega zdravja v Sloveniji, bolj razveseljivi. Kažejo namreč, da se redno, vsaj v eni obliki aktivnosti, udejstvuje kar 47,3 % odraslega slovenskega prebivalstva, občasno pa še dodatnih 42,3 %. Izkazalo se je tudi pomembno izboljšanje glede izničenja razlik med spoloma. Poudariti pa velja tudi, da je največ redno in občasno telesno (gibalno) aktivnih v kategorijah neorganizirane dejavnosti, ko za svojo aktivnost v glavnem poskrbijo

7

sami. Delež prebivalstva, ki se udejstvuje v različnih oblikah organizirane telesne (gibalne) dejavnosti (v športnih društvih, klubih, pri zasebnih ponudnikih ali v okviru delovne organizacije), je sorazmerno majhen. V državah razvitega sveta v zadnjih dvajsetih letih ugotavljajo izrazito povečanje čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki. Debelost v otroški dobi je namreč pomemben dejavnik tveganja za razvoj sladkorne bolezni tipa 2 in bolezni srca in ožilja v poznejših življenjskih obdobjih. Za celotno populacijo otrok in mladostnikov Slovenije do lanskega leta ni bilo primerljivih podatkov o stanju prehranjenosti in debelosti. Med letoma 2003 in 2005 je bila izvedena CRP z naslovom: Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji. Podatki omenjene raziskave so pokazali, da je med petletniki kar 18,4 % dečkov in 20,9 % deklic čezmerno prehranjenih ter 9 % dečkov in 7,9 % deklic, ki so debeli. Med mladostniki in mladostnicami je 17,1 % fantov in 15,4 % deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 fantov in 3,8 % deklet debelih. Posebno pozornost pri zagotavljanju redne telesne dejavnosti za krepitev zdravja, uravnotežene prehrane ter kakovosti življenja je treba posvečati tudi invalidom. Zato je Vlada Republike Slovenije s Sklepom št. 14101-1/2006/7 z dne 30. 11. 2006 sprejela Akcijski program za invalide od 2007 do 2013, ki opredeljuje dvanajst temeljnih ciljev za zagotavljanje kakovosti življenja oseb z invalidnostjo. Ta program v devetem cilju opredeljuje pomen sodelovanja invalidov pri športnih in rekreacijskih dejavnostih in določa ukrepe za izobraževanje invalidov o pomenu telesne dejavnosti, spodbujanju panožnih športnih tekmovanj za vse invalide, spodbujanju rekreativnih dejavnosti, primernih vrsti oziroma stopnji invalidnosti in starosti invalida, v okviru invalidskih organizacij. V Sloveniji trenutno ni razpoložljivih aktualnih statističnih podatkov o stopnji telesne dejavnosti invalidov. Ker so osebe z invalidnostjo ogrožena skupina populacije, je v okviru tega strateškega dokumenta predvidena tudi strategija s predvidenimi ukrepi in aktivnostmi, ki bi zagotovile večjo stopnjo redne telesne dejavnosti tudi za to skupino prebivalcev Republike Slovenije. V razvitem svetu se v zdravstvenih sistemih večina sredstev porablja za obravnavo KNB in njihovih zapletov. Ekonomsko breme KNB večinoma presega zmogljivosti zdravstvenih zavarovanj, tako da morajo že danes pomemben delež celotnih stroškov zdravljenja poravnavati bolniki in/ali njihove družine. Posredni stroški obolevnosti zaradi izgubljenih delovnih dni oziroma produktivnosti so enaki ali celo presegajo neposredne stroške zdravljenja oziroma umrljivosti, kar še zlasti velja za bolezni obtočil in sladkorno bolezen. Za Slovenijo naj bi to po metodi izračunavanja človeškega kapitala za leto 2002 pomenilo kar 477.500.000 evrov ekonomske izgube. Nujna so torej raznovrstna prizadevanja za obvladovanje oziroma zmanjševanje celotnih stroškov in potreb po zdravstvenih storitvah, saj postajajo v razvitem delu sveta ohranjanje in krepitev zdravja ter funkcionalne sposobnosti starajočega se prebivalstva zelo pomembni. Zdrav življenjski slog omogoča ohranjanje in krepitev zdravja ter kakovosti življenja vsakega posameznika in zmanjšuje družbene stroške preprečevanja in zdravljenja KNB, invalidnosti in prezgodnje smrtnosti. Negativni učinki posameznih elementov nezdravega življenjskega sloga se med seboj dopolnjujejo, tako da je pri posameznikih velikokrat izraženih več dejavnikov tveganja hkrati. Zato je smiselno in potrebno hkrati oblikovati politike in izvajati učinkovite strategije za preprečevanje najpomembnejših dejavnikov tveganja – poleg prizadevanj za zmanjšanje porabe

8

alkohola in tobaka – tudi s spodbujanjem in zagotavljanjem zdravega prehranjevanja in redne, zmerno intenzivne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje, ki ju predstavlja pričujoči dokument.

1.3. Mednarodni politični kontekst Amsterdamska pogodba Evropske skupnosti v svojem 152. členu zavezuje države članice, da pri oblikovanju in izvajanju vseh svojih politik in aktivnosti zagotovijo visoko raven zaščite zdravja prebivalstva. Evropske države članice Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) so podpisnice krovnega programa za zdravje – agende »Zdravje v 21. stoletju«. Dokument kot glavni cilj postavlja najvišjo mogočo raven zdravja za vsakega posameznika ter krepitev in varovanje zdravja vsega prebivalstva. Agenda »Zdravje v 21. stoletju« postavlja enaindvajset ciljev, ki vključujejo tudi varno hrano, zdravo prehranjevanje in zdravo okolje. V dokumentu se države članice zavzemajo za zdrav začetek življenja, zdravje mladih in zdravo staranje, zmanjševanje pojavnosti akutnih nalezljivih bolezni in KNB, zdravo in varno naravno okolje, zdrav življenjski slog, zmanjševanje škode zaradi zlorabe alkohola in zdravo bivalno okolje. Dokument opredeljuje pomen medresorske odgovornosti za zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija, odgovorna za upravljanje nalog šestega poglavja tega dokumenta, igra ključno vlogo pri izpolnjevanju zdravstvenih ciljev te agende. Ugotovitve Sveta Evrope glede zdravega življenjskega sloga, izobraževanja, informiranja in komunikacije (UL EU, 2004/C 22/01) opredeljujejo, da je pomemben del programa družbenih aktivnosti za javno zdravje (od 2003 do 2008) promocija zdravja in preprečevanje bolezni s poudarkom na determinantah zdravja. Aktivnosti naj bi se izvajale s pripravo in implementacijo strategij za celoten življenjski slog (alkohol, tobak, prehrana, gibanje). Pri pripravi strategij zdravega življenjskega sloga so vključeni različni partnerji iz sociale, okolja, kmetijstva, transporta. Sklepi Sveta Evrope na področju promocije zdravja srca (9627/04) vsebujejo sporočilo, da prebivalci držav Evropske unije pripisujejo pomen in postavljajo v ospredje kakovost življenja, ki je v glavnem odvisna od stanja bolezni srca in žilja. Te bolezni so namreč najpogostejši vzrok bolezni, umrljivosti in prezgodnjih smrti ter slabše kakovosti življenja prebivalcev držav Evropske unije. Primerni metodi za zmanjševanje bolezni srca in žilja sta promocija zdravja in preprečevanje, ki naj bi se izvajala v okviru nacionalnih javnozdravstvenih politik. Spomladi 2003 je v Atenah skupaj z grško iniciativo v Evropski uniji potekalo srečanje predstavnikov za prehrano pri Svetovni zdravstveni organizaciji, ki je na najvišji strokovni ravni poudarilo pomen usklajene politike zdravega prehranjevanja in redne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje prebivalstva. Srečanje je omogočilo oceno stanja pri pripravi prehranskih politik, dalo možnost izmenjave izkušenj različnih evropskih držav pri pripravi akcijskega načrta prehranske politike ter ponudilo pregled možnosti, kako bi bilo mogoče uspešneje udejanjiti in izvajati prehransko politiko in promocijo gibanja za zdravje, še posebno na podlagi medsektorskega sodelovanja. Svetovna zdravstvena organizacija je v maju 2004 sprejela Resolucijo o globalni strategiji za prehrano, gibanje in zdravje. Strategija je povezala prehrano in telesno (gibalno) dejavnost v skupnih prizadevanjih za zmanjšanje bremena KNB. Nekatere

9

države so že sledile usmeritvam globalne strategije Svetovne zdravstvene organizacije s podobnimi združenimi dokumenti za prehrano in telesno (gibalno) dejavnost, Španija s strategijo o zdravi prehrani, telesni (gibalni) dejavnosti in preprečevanju debelosti, Švedska z vladnim predpisom o zdravi prehrani in spodbujanju telesne (gibalne) dejavnosti, Severna Irska s strategijo in z akcijskim načrtom »Be Active – be healthy«, podobno vsebino ima tudi dokument nizozemskega ministrstva za zdravje, blaginjo in šport. Podobni sprejeti vladni dokumenti obstajajo seveda tudi zunaj Evropske unije, in sicer v ZDA, Kanadi in Avstraliji, z naslovom »Active Australia: simply active every day – a plan to promote physical activity«. Evropska komisija je za javno zdravje v letu 2003 ustanovila Evropsko mrežo za prehrano in telesno (gibalno) dejavnost z mandatom za obdobje od 2003 do 2008. Mreža bo predstavljala forum za razpravljanje in izmenjavo informacij ter predstavitev predlogov strategij, akcijskih programov, zakonodajnih aktov in priporočil na podlagi soglasja sodelujočih držav članic. Glavna področja delovanja so: podpora nacionalnim programom za zdravo prehrano in telesno (gibalno) dejavnost, identifikacija programov, ki so se v posameznih državah članicah že izkazali za uspešne, raziskave življenjskega sloga oziroma determinant zdravja ter vzpostavitev skupnega evropskega informacijskega sistema. Generalni direktorat za zdravje in varstvo potrošnikov (DG SANCO) se bo prek aktivnosti mreže povezoval z direktorati za javno zdravje, šport, raziskovanje, kmetijstvo in izobraževanje ter prek Evropske agencije za varnost hrane (EFSA). V okviru Svetovne zdravstvene organizacije, Urad za Evropo, je bila v letu 2006 oblikovana Deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije za preprečevanje naraščanja debelosti. Na ministrski konferenci jo je v novembru 2006 v imenu 48 ministrov za zdravje članic SZO podpisal turški minister za zdravje. Dokument je podprlo tudi Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije in se tako zavezalo, da bo čim bolj konstruktivno z medsektorskim sodelovanjem pristopilo k reševanju te problematike. Omenjena Deklaracija se v svojem besedilu še posebno osredotoča na zniževanje problema debelosti med otroki in mladostniki, zastavlja pa si končni cilj, ki je ustaviti epidemijo debelosti in obrniti trend naraščanja v nasprotno smer na način, da bi bili prvi vidni napredki vidni že v naslednjih štirih do petih letih, naraščanje trenda pa zaustaviti do leta 2015.

1.4. Mednarodni pravni predpisi in dokumenti (Evropske skupnosti in drugih organizacij in zvez) za področje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Pravni akti Evropske skupnosti (v širšem kontekstu) se dotikajo javnega zdravja in telesne (gibalne) dejavnosti ter športa na naslednjih mestih:

� v 3. členu Pogodbe o odpravi ovir za prosti pretok blaga, storitev, kapitala in oseb,

� v 43. členu – o svobodi ustanovitve sedeža, � v 49. členu – o opravljanju storitev, � v 82. členu – o zlorabi dominantnega položaja, � v 87. člena o diskriminaciji na podlagi nacionalnosti in državljanstva, in zlasti � v 87. členu – o državni pomoči, države finančno podpirajo šport, � v 152. členu – o javnem zdravju, � v Sklepu št. 1786/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23.9.2002) o

sprejemu dokumenta: »Akcijski program od 2003 do 2008 o varovanju

10

zdravja, zlorabi nekaterih snovi (alkohol, tobak itd.) in telesni (gibalni) dejavnosti ter zdravi prehrani«,

� v aneksu k Amsterdamski pogodbi (2. 10. 1997) – »Deklaracija o športu«, ki poudarja družbeni pomen in izpostavlja pomen amaterskega športa,

� v nekaterih konvencijah Sveta Evrope o nasilju in neprimernem obnašanju gledalcev (1987), boju proti dopingu (1989) in priznavanju pravne osebnosti mednarodnim nevladnim organizacijam (1986).

Dokumenti Svetovne zdravstvene organizacije:

� WHO (WHA55/23) skupščina – maja 2002: sprejeta resolucija o telesni dejavnosti za zdravje »Move for Health, Active Youth, Move your body strech your mind«,

� WHO (WHA57/17), skupščina 2004: sprejeta strategija »Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health«.

Dokumenti Organizacije Združenih narodov:

� Standardna pravila OZN za izenačevanje možnosti invalidov/pravilo 11, Generalna skupščina OZN, 48. seja, 20. decembra 1993 (Resolucija 48(96).

1.5. Poslanstvo, temeljni smotri in cilji programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Republiki Sloveniji

Strategija Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 se izraža v načrtovanju in izvajanju ukrepov in aktivnosti države, ob sodelovanju različnih javnosti ter organizacij civilne družbe, ki spodbujajo in krepijo kakovostno in zdravo prehranjevanje ter redno telesno (gibalno) dejavnost prebivalcev Republike Slovenije in s tem varujejo in krepijo njihovo zdravje ter kakovost življenja. Temeljni cilj Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 (v nadaljnjem besedilu: strategija) je spodbujanje vseh oblik rednega gibanja in telesne vadbe za zdravje, ki jih vzdržujemo v celotnem življenjskem obdobju. Zdravo prehranjevanje in priporočene oblike ter obseg telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja ustvarjajo sinergijske zdravstvene učinke in pomembno prispevajo k preprečevanju bolezni, prezgodnje smrtnosti in invalidnosti ter k večji kakovosti življenja slovenskega prebivalstva.

1.6. Letni akcijski načrti Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012

Ministrstvo, pristojno za zdravje, predstavlja koordinativno telo za uresničevanje strategije, in je odgovorno za pripravo predlogov akcijskih načrtov, njihovo uskladitev med nosilnimi ministrstvi ter za koordinacijo uresničevanja ukrepov, nalog in aktivnosti v prakso. Ministrstvo za zdravje po posvetu z nosilnimi ministrstvi in stroko vsako leto pripravi predlog ukrepov, nalog in aktivnosti, ki se bodo izvajali v tekočem proračunskem letu.

11

V letnih akcijskih načrtih bodo podrobneje opredeljeni specifični cilji posameznih ukrepov, nalog in aktivnosti, izvajalcev projektov, načini in višina financiranja projektov ter roki za njihovo izvedbo. Akcijske načrte za posamezna proračunska obdobja za izvajanje strategije potrjuje Vlada RS.

1.7. Načela Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012

Pri načrtovanju in izvajanju Strategije upoštevamo naslednja načela:

� spoštovanje pravice do zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja,

� spoštovanje etičnih načel – deljene socialne, moralne in okoljske odgovornosti vseh ponudnikov, izvajalcev in uporabnikov organizirane in neorganizirane telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja,

� načelo soodgovornosti in sorazmerne zastopanosti vseh resornih politik pri uresničevanju strategij zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja in pripadnost načelom oblikovanja in izvajanja zdravju koristnih ukrepov v okviru politik ohranjanja in krepitve zdravja,

� upoštevanje dosežkov znanosti in razvoja strok, � podporo kliničnemu in epidemiološkemu raziskovanju zdravega življenjskega

sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, � posebno družbeno skrb za zdrav življenjski slog in redno telesno (gibalno)

dejavnost za krepitev zdravja ogroženih skupin prebivalstva, � uveljavitev pravic in zaščite potrošnikov, � dejavno vključevanje zainteresirane strokovne in laične javnosti ter nevladnih

organizacij, � upoštevanje finančnih zmožnosti države.

1.8. Pomen medsektorskega sodelovanja Oblikovanje učinkovitih strategij pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja zahteva usklajeno delovanje različnih vladnih resorjev. Načrtovanje in izvajanje strategije telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje se uresničuje v povezavi z različnimi politikami:

� zdravstveno politiko, � prometno politiko, � gospodarsko politiko, � socialno politiko, � regionalno in kohezijsko politiko, � politiko vzgoje, izobraževanja in športa, � raziskovalno politiko, � politiko urejanja prostora in drugimi politikami.

V Sloveniji imajo osrednjo vlogo pri oblikovanju in izvajanju Strategije ministrstvo, pristojno za zdravje, ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, ministrstvo, pristojno za

12

promet, ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, in ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo, pristojno za zdravje, ima osrednjo vlogo pri zdravstveni vzgoji in ozaveščanju prebivalstva, pri izdelavi priporočil zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za različne populacijske skupine in različna okolja, pri oblikovanju programov in ustrezni organizaciji dela zdravstvene službe, katere cilj je udejanjanje in izvajanje (implementacije) organiziranih pristopov preprečevanja bolezni, presejanja in ustrezne preventivne in zdravstvenovzgojne obravnave posameznikov in skupin, ki jih ogrožajo KNB. Posebnega pomena je izvajanje ustreznih preventivnih programov v osnovni zdravstveni dejavnosti in njihova usklajena povezanost s programi, ki so oblikovani in potekajo na sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. Splošna promocija telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje je skupna naloga vseh pristojnih ministrstev. Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport, zagotavlja ustrezen vzgojno-izobraževalni proces zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, vključno z okoliščinami za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga in ustrezne telesne dejavnosti v vrtcih, osnovnih, poklicnih in srednjih šolah. Ministrstvo, pristojno za promet, ima pomembno vlogo pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, predvsem prek načrtovanja in zagotavljanja zdravju prijazne prometne politike, vključno z načrtovanjem in zagotavljanjem izgradnje zadostnih in varnih kolesarskih poti in pešpoti, ki omogočajo varno kolesarjenje in pešačenje. Ministrstvi, pristojni za delo in zdravje, imata v sodelovanju predstavnikov delodajalcev, delavcev, sindikatov in drugih interesnih združenj ter strok pomembno vlogo pri zagotavljanju ustrezne zakonodaje in programov za varno in zdravo delovno okolje in za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja na delovnem mestu in v širšem življenjskem okolju. Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor, ima pomembno vlogo pri omogočanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja predvsem prek ustreznega prostorskega načrtovanja. Prostorsko načrtovanje, ki vključuje predvsem zagotavljanje ustreznih igralnih površin, parkov, površin za športne aktivnosti, rekreacijo, kolesarjenje in pešačenje, omogoča ozaveščenemu posamezniku in skupinam prebivalcev samoumevno in lahko (v obliki dnevne rutine) odločanje za telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja in aktiven življenjski slog v ožjem in širšem življenjskem okolju. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost, spodbuja zdrav življenjski slog in telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja in financira ustrezne raziskave o tej problematiki.

1.9. Vloga samoupravnih lokalnih skupnosti pri spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Samoupravne lokalne skupnosti imajo ključno vlogo pri omogočanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja z

13

ustreznim načrtovanjem in izgradnjo infrastrukture – igralnih površin, parkov, kolesarskih stez in pešpoti, telovadnih, vadbenih in športnih prostorov, in s spodbujanjem in financiranjem/sofinanciranjem programov spodbujanja zdravega življenjskega sloga, vključno s programi telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, vadbenih programov ter športnih in rekreativnih programov.

1.10. Pomen sodelovanja z nevladnimi organizacijami v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja

Za učinkovitejše vključevanje nevladnih organizacij (NVO) v politično dogovarjanje je Vlada Republike Slovenije oktobra 2003 sprejela Strategijo sistemskega razvoja nevladnih organizacij v Sloveniji za obdobje od 2003 do 2008, v kateri je opredeljen pomen sodelovanja NVO za celovit in trajnostno naravnan družbeni razvoj, povečanje družbene blaginje, kakovosti življenja in socialne varnosti. V Sloveniji deluje več NVO, ki zaradi svojih značilnosti lahko precej prispevajo k doseganju ciljev politike zdravega življenjskega sloga. Oblike organiziranosti in delovanja NVO so različne (društva oziroma zveze, zasebni zavodi in fundacije), vsaka pa lahko k udejanjanju politik in doseganju ciljev akcijskih načrtov prispeva na specifičen način: z vključevanjem svojih članov (npr. združenja in zveze) ali s strokovnim, razvojnim in raziskovalnim delom (zasebni inštituti, fundacije). NVO so dejavne in imajo specifična znanja oziroma strokovnjake na področjih, ki so razmeroma nova in manj razvita. Mnoge NVO uživajo posebna zaupanja javnosti, po obsegu delovanja so manjše ter pogosto manj hierarhično in administrativno togo organizirane, so predvsem prožnejše in se lahko pogosto hitreje odzivajo na potrebe okolice kot velike institucije. Hkrati so NVO velikokrat sposobne bolje prilagajati oblike svojega delovanja. Vloga NVO za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja je pomembna predvsem pri vzpostavljanju strateškega partnerstva pri načrtovanju in udejanjanju/izvajanju sprejetih strategij. Še zlasti pomembna so številna (skupaj jih je prek 18.000) z zdravjem, športom ter športno rekreacijo povezana društva, dejavnost invalidskih organizacij in drugih društev, ki s svojim članstvom presegajo četrtino vsega prebivalstva Slovenije. Predvsem na teh društvih (in javnih zavodih) bodo temeljili akcijski načrti za doseganje postavljenih ciljev in nalog za spodbujanje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja.

14

STEBRI TELESNE (GIBALNE) DEJAVNOSTI ZA KREPITEV ZDRAVJA

Na osnovi strokovnih spoznanj o sinergijskih učinkih zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti za zdravje je treba tudi v Sloveniji skupno in koordinirano načrtovati in izvajati strategije za preprečevanje KNB na obeh področjih. Telesno dejavnost za zdravje v tem okviru opredeljujemo kot vse oblike gibanja lastnega telesa s skeletnimi mišicami, ob kateri se porablja energija. Trije stebri telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja so:

1. Športna rekreacija – je prostočasna telesna (gibalna) dejavnost za krepitev zdravja, ki ima svoj predmet obravnave, definicijo, cilje, metode in za katero se odloča vsak posameznik prostovoljno, na osnovi svojih želja, potreb, interesov, motivov užitka in zadovoljstva po sprostitvi, razvedrilu, krepitvi telesne zmogljivosti in negovanju svojega telesa, v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi ter v skladu z možnostmi okolja, v katerem živi.

2. Telesna (gibalna) dejavnost za krepitev zdravja v delovnem in šolskem

okolju ali v šolskem okolju zunaj pouka je telesna (gibalna) dejavnost, za katero se odloča in jo izvaja posameznik s potrebo po opravljanju zdravju koristnega opravila ter željo in potrebo po rekreaciji. Pri tem ločimo telesno dejavnost za zdravje:

− na delovnem mestu ali v šoli in − v delovnem okolju zunaj delovnega mesta ali v šolskem okolju zunaj

pouka.

3. Telesna (gibalna) dejavnost za krepitev zdravja zaradi transporta – predstavlja telesno (gibalno) dejavnost, za katero se odloča posameznik s potrebo ali željo po prevozu v vsakodnevnem življenju. Pretežno gre za aktivnosti za približevanje ciljem vsakodnevnih nujnih in načrtovanih dejavnosti posameznika (na delo, po opravkih, nakupih, obiskih in/ali drugih zadolžitvah).

15

Strokovne opredelitve, smernice in priporočila v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja

Opredelitev

Telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja lahko opredelimo kot najrazličnejše oblike telesne aktivnosti, v okvir katere spadajo aktivnosti v prostem času, pri delu oziroma med njim in aktivnosti za približevanje ciljem vsakodnevnih nujnih in načrtovanih dejavnosti posameznika (na delo, po opravkih, nakupih, obiskih in/ali drugih zadolžitvah). Gre za vse najrazličnejše oblike gibanja lastnega telesa s skeletnimi mišicami, pri čemer se porablja energija. Telesno vadbo po drugi strani opredelimo kot namensko telesno (gibalno) dejavnost, ki je običajno strukturirana in se prav tako uporablja za krepitev oziroma izboljševanje posameznikovega zdravja in telesne pripravljenosti. Zadostna telesna (gibalna) dejavnost zelo pozitivno učinkuje na človeški organizem, kar so pokazale številne raziskave. Redna in zmerno intenzivna telesna (gibalna) dejavnost krepi telesno in duševno zdravje in zmanjšuje ogroženost, zgodnjo obolevnost, umrljivost in invalidnost zaradi KNB:

– zmanjšuje ogroženost za nastanek, napredovanje in zaplete BSO, – krepi kosti in mišice ter razvija, povečuje in vzdržuje psihofizične oziroma

funkcionalne sposobnosti telesa in zato povečuje tudi sposobnost samostojnega življenja v starosti,

– pripomore k zmanjševanju stresa, anksioznosti in depresije, – pomaga pri povečevanju samozaupanja, samospoštovanja in samozavesti, – pomaga pri vzpostavljanju socialnih interakcij in socialni integraciji,

pospeševanju ekonomskega in socialnega razvoja posameznikov, družin, skupnosti in celega naroda.

Nezadostna telesna (gibalna) dejavnost oziroma sedeči življenjski slog je vedenjski dejavnik tveganja, ki ga tesno povezujemo z različnimi motnjami in predvsem kroničnimi boleznimi. Aktiven življenjski slog po drugi strani ne pomeni le manjše možnosti za obolevanje, pač pa pomembno pripomore k splošni kakovosti življenja. Izkazalo se je, da redno gibanje zmerne intenzitete varuje zdravje ljudi v vseh starostnih skupinah.

Smernice in priporočila

Pri opredeljevanju, kakšna je zadostna in primerna telesna (gibalna) aktivnost, koristna za varovanje in krepitev zdravja, je treba upoštevati več kriterijev – vrsto telesne (gibalne) aktivnosti, njeno intenzivnost, pogostnost in trajanje. Pri tem sta količina redne telesne (gibalne) dejavnosti in korist za zdravje sorazmerno povezani. Vendar pa je znano, da za prepričljive pozitivne učinke na zdravje ni nujno potrebna zelo intenzivna telesna (gibalna) dejavnost – zadostuje že redno gibanje zmerne intenzitete. Tradicionalne in novejše smernice za posamezne izmed navedenih kriterijev so naslednje: 1. Vrsta telesne aktivnosti. Tradicionalna priporočila svetujejo pretežno aerobne ritmične aktivnosti, ki zahtevajo uporabo velikih mišičnih skupin in potekajo kontinuirano (hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, drsanje, tek na smučeh ipd.). Novejše smernice vključujejo priporočila in poudarek predvsem na hoji ali kateri koli

16

telesni (gibalni) dejavnosti, ki jo je mogoče izvajati vsakodnevno z intenziteto, podobno tisti, ki jo občutimo ob hitri hoji: − zmerno intenzivna gospodinjska opravila (z dviganjem ali nošenjem hišnih

pripomočkov), − zmerno težka vrtnarska dela, − igre z žogo in druge igre v hoji ali počasnem teku z otroki, − zmerno hitro plavanje, − počasen tek (okrog 7 km/h).

Pomembno je, da je telesna vadba glede na zvrsti uravnotežena. Velja splošno priporočilo, po katerem naj bi vadbo časovno porazdelili med 50 % aerobnih dejavnosti, 25 % vaj za gibljivost in 25 % vaj za krepitev mišic. 2. Intenzivnost telesne (gibalne) dejavnosti. Tradicionalne smernice svetujejo intenzivnost med 50 in 85 % posameznikove rezerve srčnega utripa, kar ustreza 50 do 85% največje aerobne kapacitete (porabe kisika). Pri večini odraslih pomeni to doseganje frekvence srčnega utripa od 140 do 160 na minuto. Novejša priporočila v okviru prve točke opredelijo aktivnost zmerne intenzitete v območju energijske porabe od 3 do 6 MET1 ali od 4 do 7 kcal/min. 3. Pogostnost telesne (gibalne) dejavnosti. Do pred kratkim so v smernicah svetovali najmanj trikrat tedensko vadbo, v sodobnih smernicah pa vse pogosteje zasledimo priporočilo za vsakodnevno ali vsaj petkrat tedensko telesno (gibalno) dejavnost. 4. Trajanje telesne (gibalne) dejavnosti. Tradicionalna priporočila opredeljujejo trajanje v območju vsaj od 30 do 60 minut, novejša pa dopuščajo izvajanje aktivnosti v več dnevnih epizodah oziroma z daljšimi ali krajšimi presledki, če aktivnosti ni mogoče izvajati nepretrgano. Trajanje posamezne vadbe naj ne bi bilo krajše od 10 do 15 minut, skupno priporočeno dnevno trajanje pa je najmanj 30 minut.

Povzetek priporočil glede ustrezne telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja odraslega prebivalstva

Za pozitivne učinke (varovanje, spodbujanja in/ali izboljševanje) telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja posameznika zadostuje najmanj pol ure zmerno intenzivnega gibanja vsaj petkrat tedensko. Za zmerno intenzivno štejemo telesno (gibalno) dejavnost, pri kateri se posameznik nekoliko ogreje in rahlo zadiha (kar pomeni, da je aktiven vsaj na ravni od 40 do 60 % aerobne kapacitete, pri njej porabi okoli 4 do 7 kilokalorij energije na minuto, kar ustreza od 3 do 6 MET). Vadba naj bo čim bolj raznolika, poteka lahko v različnih okoljih (doma, na delu, zaradi prevoza), naj bo varna (prilagojena starosti, zdravstvenemu stanju in fizičnim okoliščinam), uravnotežena glede na zvrsti (50 % aerobnih dejavnosti, 25 % vaj za gibljivost in 25 % vaj za krepitev mišic) in naj nam bo v razvedrilo. Za ohranjanje in krepitev zdravja ter vzdrževanje zdrave telesne teže je zelo pomembna ustrezna, ničelna bilanca med energijskim vnosom in energijsko porabo,

1 Merska enota za izražanje intenzivnosti telesne (gibalne) dejavnosti, ki se izraža v porabi kJ na časovno enoto. Količinsko pomeni 1 MET 3,5 ml kisika na minuto na kilogram telesne teže.

17

skratka med prehranjevanjem in redno vsakodnevno telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja. Zdrava prehrana in redna telesna (gibalna) dejavnost vplivata na zdravje vsaka zase, ob sočasnem upoštevanju obeh elementov zdravega življenjskega sloga pa delujeta sinergijsko. V nadaljevanju na kratko povzemamo priporočila prehranskih smernic (CINDI, WHO) oziroma smernic zdravega življenjskega sloga, ki so zasnovane na prehranskem vzorcu (FBDG-Food Based Dietary Guidelines), ki mora biti preprost in razumljiv potrošniku – sporočati mu mora, kako naj se prehranjuje in kako naj bo telesno (gibalno) dejaven, da ohrani ali izboljša svoje zdravje. Prehranske smernice za splošno populacijo, ki temeljijo na priporočenem prehranskem vzorcu in aktivnem življenjskem slogu ter upoštevajo nezdravo prehranjevanje in sedeč življenjski slog v Sloveniji, temeljijo na dvanajstih korakih do zdravega prehranjevanja.

Smernice zdravega prehranjevanja za prebivalstvo, vezane na prehranski vzorec – Food Based Dietary Guidelines (FBDG):

1. V jedi uživajte. Izbirajte polnovredno in pestro hrano, ki naj vsebuje več živil

rastlinskega kot živil živalskega izvora. 2. Jejte kruh, testenine, riž in krompir večkrat na dan. 3. Večkrat dnevno jejte pestro zelenjavo in sadje (najmanj 400 g dnevno).

Izbirajte lokalno pridelano, svežo zelenjavo in sadje. 4. Bodite telesno (gibalno) dejavni toliko, da bo vaša telesna teža normalna

(vrednost indeksa telesne mase – ITM – naj bo v območju vrednosti od 20 do 25).

5. Nadzorujte količine zaužite maščobe (naj je ne bo več kot 30 % dnevnega energijskega vnosa) in nadomestite večino nasičenih maščob (živalskih maščob) z nenasičenimi rastlinskimi olji.

6. Nadomestite mastno meso in mastne mesne izdelke s stročnicami, ribami, perutnino ali pustim mesom.

7. Dnevno uživajte priporočene količine manj mastnega mleka in manj mastnih in slanih mlečnih izdelkov (jogurt, kislo mleko, kefir, sir).

8. Hrano sladkajte zmerno in izbirajte živila, ki vsebujejo malo sladkorja. Omejite pogostost uživanja slaščic in sladkih pijač.

9. Jejte manj slano hrano. Dnevna poraba soli naj ne presega ene čajne žličke (6 g) soli, vključno s soljo, ki jo zaužijete v kruhu, gotovih pripravljenih in konzerviranih jedeh.

10. Če pijete alkohol, ga ne zaužijte več kot dve enoti dnevno (1 enota je 10 g alkohola).

11. Hrano pripravljajte zdravo in higiensko. Primerni načini, ki vplivajo na zmanjševanje maščobe pri pripravi jedi, so: kuhanje, dušenje, pečenje ali priprava v mikrovalovni pečici.

12. Za dojenčka je najustreznejše izključno dojenje do šestega meseca, ki ga nadaljujte ob ustrezni dopolnilni prehrani v prvih letih.

Vir: CINDI Dietary Guide WHO Regional Office for Europe, EUR/00/5018028.2000

18

Cilji Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012

Konkretni cilji Strategije telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012 po nekaterih ciljnih skupinah prebivalstva Republike Slovenije so: 1. Otroci in mladostniki (do 18. leta starosti):

� povečanje deleža otrok in mladostnikov, ki so vsakodnevno vsaj eno uro telesno (gibalno) dejavni, za 30 %,

� povečanje deleža otrok in mladostnikov, ki za prevoz v šolo in po vsakodnevnih opravkih pretežno pešačijo ali kolesarijo, za 20 %,

� zmanjšanje deleža otrok in mladostnikov, ki dnevno v prostem času presedijo pred televizijskim ali računalniškim zaslonom več kot štiri ure, za 30 %,

� zmanjšanje deleža čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroki in mladostniki za 10 %.

2. Odrasli (od 18. do 65. leta starosti):

� zmanjšanje deleža telesno (gibalno) popolnoma nedejavnih za 30 %, � povečanje deleža prebivalcev, ki so glede na strokovna priporočila redno in

zadostno telesno (gibalno) dejavni za zaščito in krepitev zdravja, za 20 %, � povečanje deleža odraslih, ki zaradi prevoza na delovno mesto in po

vsakodnevnih opravkih pretežno pešačijo ali kolesarijo, za 20 %, � zmanjšanje deleža odraslih, ki dnevno v prostem času presedijo pred

televizijskim ali računalniškim zaslonom več kot štiri ure, za 30 %.

3. Starejši od 65 let: � zmanjšanje deleža telesno (gibalno) popolnoma nedejavnih za 20 %, � povečanje deleža oseb, ki so glede na strokovna priporočila redno in zadostno

telesno (gibalno) dejavni za zaščito in krepitev zdravja, za 20 %, � zmanjšanje deleža oseb, ki dnevno presedijo pred televizijskim ali

računalniškim zaslonom več kot štiri ure, za 20 %. 4. Ženske v času nosečnosti:

� povečanje deleža udeležbe žensk v času nosečnosti v programih telesne (gibalne) dejavnosti za 40 %.

5. Družine2

� pri doseganju strateških ciljev za družine se upoštevajo cilji, ki opredeljujejo populacijo otrok in mladostnikov, odraslo populacijo ter starejše od 65 let.

6. Osebe z invalidnostjo

� Zagotavljanje enakih možnosti za telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja za osebe s posebnimi potrebami oziroma za vse invalide v skladu z ukrepi, zapisanimi v Akcijskem programu za invalide od 2007 do 2013.

2 Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 16/2004 in 69/2004) v svojem 2. členu opredeljuje družino kot življenjsko skupnost staršev in otrok, ki zaradi koristi otrok uživa posebno varstvo, vendar pa za doseganje ciljev Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

od 2007 do 2012 to definicijo širimo na populacijo otrok in mladostnikov, odraslo populacijo ter starejše nad 65

let.

19

7. Delavci v delovnem okolju: � vzpostavitev in implementiranje strategije telesne (gibalne) dejavnosti

zaposlenih v 10 % velikih in srednjih podjetij ter javnih zavodov, � vzpostaviti programe telesne (gibalne) dejavnosti med delom za 20 %

zaposlenih v javni upravi, s posebnimi programi obvestiti vsa mala podjetja o koristih redne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje med delom.

V skladu s cilji Vlade RS se zagotovijo potrebna finančna sredstva, ki so osnova za implementacijo ukrepov, nalog in aktivnosti v okviru akcijskih načrtov Strategije Vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012.

20

BOLEZNI, POVEZANE Z NEZADOSTNO TELESNO (GIBALNO) DEJAVNOSTJO Pričakovano trajanje življenja in prezgodnja umrljivost V Sloveniji se je pričakovano trajanje življenja ob rojstvu v zadnjem pregledovanem desetletju (1987 do 1996) povečalo za 2,76 leta. V primerjavi s povprečjem pričakovane življenjske dobe v državah EU15 v letu 1999 so slovenski moški zaostajali v povprečju za 2,9 leta, ženske pa za 0,9 leta (Zdravstvena reforma, Ministrstvo za zdravje, 2003). Leta 2001 je v Sloveniji bilo kar 39 % vseh smrti posledica bolezni srca in žilja, nadaljnjim 26 % pa je botroval rak. Zaradi poškodb in zastrupitev je bilo 8 % smrti, 7 % smrti zaradi bolezni dihal in 7 % zaradi bolezni prebavil. S 13 % sledijo smrti zaradi različnih vzrokov (Slika 1).

Slika 1: Vzroki smrti v Sloveniji leta 2002, oba spola, vse starosti (Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS, Zdravstveni statistični letopis).

Prezgodnja umrljivost zaradi bolezni obtočil v Sloveniji se v Sloveniji očitno zmanjšuje (Slika 2); predvideno trajanje življenja, izračunano ob rojstvu, se podaljšuje. Socialno-ekonomske razmere in način življenja spreminjajo strukturo bolezni in vzroke smrti.

21

0,00

0,20

0,40

0,60

0,80

1,00

1,20

1,40

1,60

1,80

1985 1986 1987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002

NovotvorbeBolezni obtočilBolezni dihalBolezni prebavilPoškodbe,zastrupitve

umrli/1000 preb.

leto smrti

Slika 2: Umrljivost na 1000 prebivalcev po nekaterih vzrokih smrti, starostna skupina od 20 do 64 let (SURS, 2002; Zdravstveni statistični letopis Slovenije).

Geografska porazdelitev starostno standardizirane stopnje umrljivosti Čeprav so se nekatere stopnje specifične umrljivosti v zadnjih letih zmanjšale, je umrljivost zaradi bolezni srca in žilja ter rakavih bolezni še vedno večja kot v izbranih primerjanih državah. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti zaradi različnih bolezni kažejo v Sloveniji izrazito geografsko distribucijo, zlasti je opazna razlika med vzhodnim in zahodnim delom Slovenije.

Slika 3: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti v Sloveniji leta 2002 po upravnih enotah (Vir: Statistični letopis, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2002).

Moški na vzhodu Slovenije umirajo v poprečju tri leta prej, ženske pa dve leti prej kot na zahodu. V vzhodnem delu Slovenije ugotavljamo v regijskih središčih manjšo prezgodnjo umrljivost kot v drugih predelih. Starostno standardizirane stopnje umrljivosti v Sloveniji so nižje kot na Hrvaškem in Norveškem, a višje od povprečja skandinavskih in držav članic EU15. V obdobju od 1987 do 2002 se je značilno in najbolj zmanjšala umrljivost dojenčkov, značilno pa so se zmanjšale tudi stopnje umrljivosti starejših odraslih in starih. Distribucijo starostno

22

specifičnih stopenj umrljivosti predstavlja krivulja, katere naklon določajo biološki, družbenoekonomski, geografski, klimatski in drugi dejavniki.

Slika 4: Starostno standardizirane stopnje umrljivosti prebivalcev Slovenije in nekaterih izbranih evropskih držav, obdobje od 1985 do 2002 (Vir: http://www.who.dk, WHO Europe, HFA Database, junij 2004).

Prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja Prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja (YPLL – Years Of Potential Life Lost) so merilo za ugotavljanje prispevkov različnih vzrokov k prezgodnji umrljivosti. Z njim se prikazuje tudi socialno in ekonomsko breme prezgodnjih smrti za družbo. Za prezgodnjo smrt se tako šteje vsaka smrt pred dopolnjeno starostjo 65 let. Pri bolezenskih stanjih, kjer je delež YPLL večji kot delež prezgodnjih smrti, je breme prezgodnje umrljivosti veliko. To velja predvsem za samomore in prometne ter druge nezgode, prav nasprotno pa velja za ishemične bolezni srca ter rakaste bolezni prebavil in dihal (Slika 5).

Slika 5: Prezgodaj izgubljena leta potencialnega življenja po slovenskih regijah, vodilne podkategorije vzrokov prezgodnjih smrti v letu 2001 (Vir: Zdravje v Sloveniji 2001, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2003).

Kljub pomembnemu bremenu, ki ga predstavljajo prezgodnje smrti v Sloveniji, se število izgubljenih let potencialnega življenja zaradi bolezni in poškodb v zadnjih letih

23

zmanjšuje (med letoma 1997 in 2001 za približno 10 %). V primerjavi z izhodiščnim letom 1997 je bilo leta 2001 število YPLL zaradi poškodb in zastrupitev manjše za 16 %, malignih neoplazem in bolezni srca in žilja za 5 % manj, zaradi vseh drugih vzrokov pa za 15 % manj. Za 10 % se je povečalo število YPLL zaradi bolezni prebavil (Slika 6).

Slika 6: Deležni prikaz prezgodaj izgubljenih let potencialnega življenja (YPLL) zaradi bolezni, Slovenija od 1997 do 2001 (Vir: Zdravje v Sloveniji 2001, Inštitut za varovanje zdravja RS, 2003).

Kronične nenalezljive bolezni

Bolezni srca in žilja

Umrljivost zaradi bolezni srca in žilja v Sloveniji se pri moških in ženskah sicer počasi zmanjšuje, vendar pa je še vedno večja kot v državah »petnajsterice« Evropske unije (EU15). Starostno standardizirane stopnje umrljivosti zaradi bolezni srca in žilja so v Sloveniji nižje kot na Madžarskem in Češkem ter višje od povprečja držav EU15 (Slika 7).

Slika 7: Standardizirana stopnja prezgodnje umrljivosti (na 100.000 prebivalcev) za BSO v Sloveniji in nekaterih članicah Evropske unije (starostna skupina od 0 do 64 let, 1999).

24

Vodilni vzrok smrti prebivalcev Slovenije so BSO (v povprečju v skoraj 40 %); po 65. letu starosti pa pomenijo bolezni obtočil vzrok smrti kar v 57 %. Med njimi je na prvem mestu bolezen venčnih (srčnih) arterij – ishemična bolezen srca. Izračunana ogroženost za koronarno bolezen glede na prisotnost posameznih in skupkov prisotnih t. i. dejavnikov tveganja v Sloveniji pokaže, da je s srčnim infarktom zelo ogroženih že precej prebivalcev v starosti nad 45 let. Glede stopenj umrljivosti zaradi BSO je Slovenija izrazito razdeljena na vzhodni in zahodni del. Pregled razširjenosti teh bolezni po regijah namreč kaže, da jih je veliko več na območjih, ki ležijo v vzhodni polovici Slovenije. Raziskava »Regionalne razlike v zdravju in iskanje rešitev za njihovo zmanjševanje« iz leta 2001 je ugotovila, da se pri vsaki od opazovanih bolezni na prvih petih mestih, z najvišjo prevalenco obolenj, izmenjujejo regije vzhodne Slovenije: Celje, Novo mesto, Ravne na Koroškem, Maribor in Murska Sobota. Le pri srčni in možganski kapi se mednje vrine še ljubljanska regija. Regije zahodne in osrednje Slovenije so glede razširjenosti teh obolenj na dnu. V isti raziskavi pregled razširjenosti vseh obolenj, ki spadajo v skupino BSO, pokaže, da je ta vzorec pojavljanja še izrazitejši. Najbolj obremenjeni regiji z BSO sta regija Celje in regija Ravne na Koroškem, sledijo regija Novo mesto (33,2 %), Murska Sobota (32,8 %) in Maribor (31,7 %). V regiji z najnižjo prevalenco bolezni srca in žilja je število obolelih skoraj dvakrat manjše (19,5/100) kot v najbolj obremenjenih regijah. Tudi v drugih regijah, v zahodni in osrednji Sloveniji, je razširjenost teh bolezni manjša. Še največja je v ljubljanski regiji (28,2 %).

Rak

Po zadnjih objavljenih podatkih Registra raka za Slovenijo je leta 2001 na novo zbolelo za rakom 9351 ljudi, 4607 moških in 4744 žensk. V zadnjih enajstih letih (od 1990 do 2001) se je incidenca raka v Sloveniji povečala za 25 % med moškimi in za 30 % med ženskami, umrljivost pa za 10 % med moškimi in za 9 % med ženskami. Po podatkih Registra raka je mogoče predvideti, da bo od rojenih leta 2002 za rakom do 75. leta starosti zbolel vsaj eden od treh moških in ena od štirih žensk. S starostjo se ogroženost prebivalstva zaradi raka veča. Incidenca se povečuje bolj strmo kot umrljivost tudi zato, ker je zdravljenje uspešnejše, kar se kaže v izboljševanju relativnega petletnega preživetja. Od 9351 ljudi, ki so zboleli za rakom v Sloveniji leta 2002, je bilo manj kot 1 % otrok, mlajših od 19 let, 2 % bolnikov je bilo starih od 19 do 34 let, 11 % od 35 do 49 let, 44 % od 50 do 69 let, 42 % pa je bilo starih 70 let ali več. Večanje incidence raka v Sloveniji gre pripisati po eni strani staranju prebivalstva, s čimer je mogoče v letih od 1990 do 2001 pojasniti 12-odstotno povečanja incidence pri moških in 20-odstotno pri ženskah; preostalih 13 % pri moških in 10 % pri ženskah pa je posledica širjenja drugih, bolj ali manj znanih dejavnikov, ki vplivajo na povečevanje incidence raka. Prav zato se učinkovitost primarne preventive zrcali v vplivu na incidenco raka, umrljivost pa odraža tudi kakovost dela zdravstvene službe (od zgodnjega odkrivanja do specifičnega zdravljenja). Pri moških je že od leta 1967 na prvem mestu pljučni rak, ki je na tem mestu zamenjal želodčnega (sliki 8 in 9). Pri ženskah je ostal na prvem mestu rak dojk z enakim deležem kot leto poprej (22 %); incidenca te bolezni pa se še vedno

25

povečuje. Pri obeh spolih se incidenca veča še pri raku širokega črevesa in danke, malignem melanomu in drugih kožnih rakih, raku trebušne slinavke in ne-Hodgkinovih limfomih. Pri moških je pogostejši še rak mod, pri ženskah pa pljučni rak in rak materničnega telesa, katerega pogostnost pa se od leta 1999 ne povečuje več. Štirje po številu novih primerov najpogostejši raki dosegajo pri moških in pri ženskah kar 53-odstotni delež vseh novih primerov rakave bolezni (Vir: Register raka, 2001. Ljubljana: Onkološki inštitut, 2004).

Sliki 8 in 9: Incidenca raka v Sloveniji 2001 za moške oziroma ženske (vir: Ljubljana: Onkološki inštitut, 2004).

Izmed najpogostejših rakov pri moških so med vodilnimi tisti, ki so povezani z življenjskim slogom, z učinkovito primarno preventivo pa bi bilo mogoče zmanjšati njihovo incidenco: pljučni rak je povezan s kajenjem, raki v glavi in vratu s kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, rak širokega črevesa in danke predvsem s premajhnim uživanjem zelenjave in sadja, kožni pa s čezmernim sončenjem. Predvsem za rak debelega črevesa je znan dejavnik tveganja tudi nezadostna telesna (gibalna) dejavnost.

ŽENSKE

22,4

2,8

3,3

3,6

3,7

4,0

5,6

6,4

10,9

15,3

22,0

0 5 10 15 20 25

Ostalo

Trebušna slinavka

Maligni melanom

Jajčnik

Želodec

Maternični vrat

Pljuča

Maternično telo

Debelo črevo in danka*

Koža, drugo

Dojka

%

MOŠKI

20,4

2,5

2,5

2,8

2,9

5,8

7,6

11,5

13,0

14,3

16,8

0 5 10 15 20 25

Ostalo

Maligni melanom

ne-Hodkinovi limfomi*

Ledvica

Mehur

Želodec

Glava in vrat*

Prostata

Koža, drugo

Debelo črevo in danka*

Pljuča

%

26

Tudi pri ženskah so med najpomembnejšimi raki tisti, ki so povezani z življenjskimi navadami in razvadami. Podobno kot pri moških to velja za raka širokega črevesa in danke ter kožnega raka. Manj dostopni primarni preventivi so hormonski in reproduktivni dejavniki (starost ob menarhi in menopavzi, ob prvem porodu in število otrok), ki se vpletajo v nastanek raka dojk, čeprav tudi pri tem najpogostejšem raku pri ženskah po menopavzi na obolevanje vplivata telesna teža in telesna (gibalna) dejavnost.

Debelost

Tako kot v Zahodni Evropi se tudi pri nas v zvezi s čezmerno telesno težo vse pogosteje pojavljajo vsi zdravstveni problemi, povezani z uživanjem preobilne prehrane in nezadostno telesno (gibalno) dejavnostjo. Delež čezmerno hranjenih v Sloveniji se tako kot v drugih državah sveta postopoma povečuje. Raziskava Prevalenca čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki in petnajst oziroma šestnajst let starimi mladostnicami in mladostniki v Sloveniji (Avbelj M. et al, 2005), ki je bila izvedena na podlagi podatkov, zbranih med letoma 2003 in 2005, je pokazala, da je trend čezmerne hranjenosti in debelosti tudi med otroki in mladostniki. Raziskava je vključevala 4685 naključno izbranih petletnikov ter 2474 naključno izbranih srednješolk in srednješolcev v starosti od petnajst do šestnajst let. Ugotovljeno je bilo, da je prevalenca čezmerne prehranjenosti med petletnimi otroki 18,4-odstotna pri dečkih in 20,9- odstotna pri deklicah, 9 % dečkov in 7,9 % deklic je debelih. Med mladostniki in mladostnicami je 17,1 % fantov in 15,4 % deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 % in 3,8 % deklet debelih. V primerjavi z drugimi evropskimi državami je prevalenca debelosti primerljiva. Raziskava »Dejavniki tveganja za nenalezljive bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2001, opravljena na osnovi poštne in samoocene stanja prehranjenosti, opozarja, da je verjetno tudi Slovenija že sredi epidemije čezmerne prehranjenosti in debelosti – tako kot to velja za preostali razviti svet – z vsemi negativnimi posledicami za zdravje in kakovost življenja in vsemi socialnimi in ekonomskimi družbenimi posledicami. V raziskavi so ugotavljali stanje prehranjenosti, kjer so kot čezmerno podhranjenost opredelili indeks telesne mase (ITM) pod 18,5, normalno prehranjenost z vrednostmi ITM od 18,5 do 24,9, čezmerno prehranjenost kot ITM nad 25, a pod 30, debelost pa kot ITM nad 30. Indeks telesne mase kaže predvsem dva povezana dejavnika tveganja, ki delujeta skupno na povečanje telesne mase: previsoka energijska in prenizka hranilna gostota hrane in nezadostna telesna (gibalna) dejavnost. Avtorji raziskave ocenjujejo, da je čezmerno prehranjenih Slovencev skupno 54,6 %, kar 15,0 % vseh oseb pa lahko opredelimo kot debele (Slika 12). Podatki kažejo, da je delež debelega prebivalstva (17,4 %) večji v vaškem bivalnem okolju kot v primestnem (15,0 %) in mestnem (11,8 %). Izsledki drugih raziskav o stanju debelosti v Sloveniji se nekoliko razlikujejo. V že omenjenih presečnih raziskavah, ki so bile opravljene po mednarodnem protokolu WHO CINDI v Ljubljani v letih 1990/91, 1996/97 in 2002/03, na ravni treh demonstracijskih regij (ob ljubljanski regiji še v Pomurju in Severni Primorski) pa v letih 2002/2003 je bilo na preiskovancih opravljeno tudi neposredno merjenje indeksa telesne mase. Te raziskave so pokazale prevalenco čezmerne telesne teže (vključno z debelostjo) (ITM>25) 56,6 %, 61,6 % in 59 %. Izsledki raziskave Dejavniki tveganja

27

nenalezljivih bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije iz leta 2001, kjer se ugotavlja stanje prehranjenosti glede ozirom na samooceno, so pokazali nekoliko nižji delež kot raziskava CINDI (55,1 % čezmerne telesne teže) (sliki 8 in 9). Iz obeh omenjenih raziskav lahko ugotovimo, da je dejanski delež debelosti med 15 % in 20 %.

Sladkorna bolezen

Po podatkih raziskave »Dejavniki tveganja nenalezljivih bolezni pri odraslih prebivalcih Slovenije« iz leta 2001 ocenjujemo prevalenco sladkorne bolezni (diabetesa) med odraslimi prebivalci Slovenije v starostni skupini 25 do 65 let na 4,3 %. Med tri regije z najvišjo vrednostjo spadajo regije Maribor, Celje in Ljubljana. Kot kažejo izsledki omenjene raziskave, je prevalenca sladkorne bolezni relativno nizka do starostne skupine od 40 do 44 let, vključno s to starostno skupino in pri starejših pa hitro narašča do starostne skupine od 60 do 64 let (Tabela 1). Če upoštevamo, da se pogostnost sladkorne bolezni tipa 2 s starostjo strmo povečuje, lahko sklepamo, da je skupna prevalenca sladkorne bolezni med odraslim prebivalstvom tudi v Sloveniji podobna kot v razvitem delu sveta, to je vsaj 5- do 6-odstotna.

914 1135 1236 1143 1281 1104 862 968 8643

99,2% 99,7% 98,6% 97,4% 94,6% 94,4% 90,0% 90,7% 95,7%

7 3 17 30 73 66 96 99 391

,8% ,3% 1,4% 2,6% 5,4% 5,6% 10,0% 9,3% 4,3%

921 1138 1253 1173 1354 1170 958 1067 9034

100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0% 100,0%

ne

da

SLADKORNA

BOLEZEN

(DIABETES)

Skupaj

25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64

STAROST

Skupaj

Tabela 1: Prevalenca sladkorne bolezni v Sloveniji po starostnih skupinah odraslega prebivalstva (CINDI Slovenija, 2001).

Osteoporoza

Osteoporoza spada med prvih pet najpogostejših vzrokov bolezni kože in podkožja po mednarodni klasifikaciji bolezni (MKB-10) za obisk v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu v starostni skupini med 65 in več let. Natančnih podatkov o incidenci in prevalenci osteoporoze v Sloveniji trenutno nimamo, poteka pa presejalna raziskava za slovensko populacijo, ki jo izvaja Inštitut RS za varovanje zdravja (IVZ RS). Ker so prehranjevalne navade in življenjski slog prebivalcev Republike Slovenije primerljivi z drugimi članicami EU15, pričakujemo tudi primerljivo incidenco osteoporoze. Osteoporozo naj bi tako imela vsaka tretja ženska in vsak šesti moški med 50. in 80. letom starosti.

28

Dostopni podatki za Slovenijo iz Zdravstvenih statističnih letopisov IVZ RS, kjer se osteoporoza spremlja kot kazalec pri obiskih v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu v starosti 65 let in več, kažejo, da vsako leto odkrijemo in zdravimo približno 5800 bolnikov z osteoporozo. Med njimi je trikrat več žensk kot moških. Ker je osteoporoza kronična neozdravljiva bolezen, domnevamo, da smo samo v letih od 2001 do 2004 odkrili in ambulantno zdravili približno 23.200 bolnikov z osteoporozo. Gre za podatek, ki govori o prisotnosti osteoporoze pri bolniku, še preden pride do patoloških zlomov. V Sloveniji vsako leto umre 133 ljudi zaradi zloma kolka, od tega jih je 128 (96 %) starejših od 65 let. Starostno in po spolu specifična stopnja umrljivosti zaradi zloma kolka po 45. letu narašča s starostjo in je višja pri ženskah (25,77/100000 prebivalcev) kot pri moških (11,9/100000 prebivalcev).

0

100

200

300

400

500

600

700

800

0-4 5-9 10-14 15-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 70-79 80-89 nad 90

Starost (v letih)

Št. umrlih / 100.000 m. oz. ž.

Moški

Ženske

Slika 10: Starostno in specifična umrljivost po spolu zaradi zloma kolka, Slovenija, od 1997 do 2001.

29

Skupni dejavniki tveganja KNB Poleg nespremenljivih bioloških dejavnikov tveganja za BSO, novotvorb in sladkorne bolezni, kot so genetska dispozicija, spol in starost, so pomembni dejavniki za njihov nastanek tudi številni fiziološki oziroma biokemični dejavniki tveganja, med katerimi so najpogostejši zvišan krvni tlak, zvišan holesterol v krvi, zvišan krvni sladkor, čezmerna telesna teža ter dejavniki nezdravega življenjskega sloga – kajenje, telesna (gibalna) nedejavnost, neustrezna prehrana, alkohol in stres (Slika 11). Različne kronične bolezni imajo številne skupne dejavnike tveganja; če ima posameznik sočasno več dejavnikov tveganja, se njihov vpliv ne samo sešteva, ampak množi. Izsledki že omenjenih raziskav, ki so v Sloveniji potekale po protokolu SZO CINDI, opravljene pa so bile v demonstracijski regiji Ljubljana v letih 1990/91, 1996/97 in 2002/03, v regijah Pomurje in Severna Primorska pa v letu 2002/03, kažejo, da je med odraslimi prebivalci v starostni skupini od 25 do 65 let razširjenost znanih dejavnikov tveganja KNB zelo velika. V obdobju od 1990/91 in 1996/97 smo ugotavljali povečanje deležev preiskovancev z dejavniki tveganja, razen pri deležu kadilcev, čezmerno prehranjenih in debelih. V obdobju od 1996/97 do 2002/03 pa se je pokazal majhen trend zmanjševanja prisotnosti (izraženosti) naštetih najpomembnejših neodvisnih dejavnikov tveganja KNB (Slika 11).

Slika 11: Shematski prikaz delovanja skupnih dejavnikov tveganja za kronične nenalezljive bolezni (KNB).

30

Slika 12: Delež preiskovancev z različnimi dejavniki tveganja v presečnih raziskavah, ki so bile opravljene po protokolu SZO CINDI v regiji Ljubljana (Slovenija) v letih 1990/91, 1996/97 in 2002/03.

Nizka stopnja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja – pomemben

dejavnik tveganja zaradi nezdravega življenjskega sloga pri slovenskem prebivalstvu

Nizka stopnja telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje

Otroci in mladostniki

Po podatkih mednarodne raziskave »HBSC – Health Behavior in School-aged Children« iz leta 2001/02 so slovenski otroci v starosti 11 let v povprečju telesno aktivni vsaj eno uro dnevno približno štiri dni v tednu (dekleta 4,2 in fantje 4,9 dni). S starostjo se število dni v tednu, ko so otroci (13- in 15-letniki) vsaj eno uro telesno aktivni, zmanjšuje in znaša za 13-letnike: dekleta 3,7 in fante 4,5 dni v tednu, za 15-letnike pa: dekleta 3,4 in fante 4,2 dni v tednu (SZO, 2004). Upadanje pogostosti telesne (gibalne) dejavnosti z leti je mogoče ugotoviti v različnih državah in regijah Evrope. Po eni strani lahko sledimo trendu upadanja števila dni v tednu, ko so otroci in mladostniki telesno (gibalno) dejavni (ta trend je še zlasti izrazit pri dekletih), po drugi strani pa sledimo tudi pogosteje telesno (gibalno) dejavnim fantom v primerjavi z dekleti enake starosti. Podobno velja za število ur sedenja (pred televizorjem, računalnikom in pri pisanju domačih nalog), kjer je ta raziskava odkrila, da je število ur sedenja pri starostnih kategorijah (11, 13 in 15 let) največje pri mladostnikih v starosti 13 let. Vendar pa ne moremo preprosto sklepati, da je večje število ur sedenja povezano z manj pogosto telesno (gibalno) dejavnostjo, saj stopnja povezanosti med pogostostjo telesne (gibalne) dejavnosti in številom ur sedenja ni značilna. Izsledki raziskave, opravljene v Sloveniji, so enaki zgornjim izsledkom in kažejo, da 48 % otrok, starih 10 let (n = 351), in 67 % otrok, starih 13 let (n = 325), med tednom zunaj šole presedi štiri ure in več.

37,9

66,8

70

56,6

42,5

43,4

78,7

73,9

61,6

30,4

39,6

70,8

72,1

56,4

25,1

krvni tlak > 140/90

LDL-hol > 3,0

cel. hol. > 5,0

BMI>25

redno kajenje

CINDI 90/91 (n=1692) CINDI 96/97 (n=1342) CINDI 02/03 (n=1372)

31

Najcelovitejše in najsodobnejše podatke o stanju (stopnji) telesne (gibalne) dejavnosti pri otrocih in mladostnikih lahko povzamemo po izsledkih nedavne raziskave CRP »Gibalna/športna aktivnost«. V vzorec otrok in mladostnikov so bili vključeni učenci in učenke četrtih (n = 429) in sedmih razredov devetletke (n = 403) ter 1., 3. in 5. letnika srednjih šol (n = 1079) iz vse Slovenije. Pri analizi statusa ter vedenjskega sloga otrok in mladostnikov ugotavljamo, da se kaže zelo podoben trend vpliva sodobnega načina življenja kot pri odraslih, saj je večina premalo telesno (gibalno) dejavna. V povprečju četrtošolci v prostem času med tednom presedijo skoraj 4 ure in sedmošolci skoraj 5 ur na dan. Če tem uram dodamo še sedenje v šoli (od 5 do 6 ur), ugotovimo, da dnevno presedijo do 10 ur ali več. Ob koncu tedna sedijo v povprečju četrtošolci 4 ure in sedmošolci dobrih 5,5 ure na dan. Srednješolci presedijo v prostem času med tednom dobre 4 ure na dan, srednješolke pa skoraj 5 ur na dan, ob koncu tedna pa v 1. letniku oboji sedijo kar 6 ur, v 3. letniku 5 ur, v 5. letniku pa je opazno zmanjšanje sedenja, saj fantje presedijo slabe 4 ure, dekleta pa 4,5 ure na dan. V prostem času se pogosto ukvarja s športom slabih 60 % četrtošolcev in 54 % sedmošolcev, nikoli pa 6,3 % četrtošolcev in 4,3 % sedmošolcev. Pri srednješolcih se pogosto ukvarja s športom v vseh letnikih več kot 60 % fantov, medtem ko se dekleta ukvarjajo s športom le včasih (50 %). V raziskavi so ugotavljali tudi, v kakšnih oblikah so otroci in mladostniki najbolj dejavni. Ugotovljeno je bilo, da so otroci in mladostniki najbolj telesno (gibalno) dejavni v šoli, kar pomeni, da zunajšolske aktivnosti skoraj ne poznajo. Posebno dekleta so v vseh oblikah in starostnih obdobjih manj telesno dejavna kot fantje. V isti raziskavi so otroci in mladostniki v vseh starostnih skupinah izrazili relativno visoko pozitivno (več kot prav dobro) mnenje o trenutnem splošnem počutju. Velja zakonitost, da čim mlajši so merjenci, tem bolj so zadovoljni s svojim počutjem. V 4. razredu osnovne šole se za odlično trenutno počutje opredeli največje število učencev in učenk. V 5. letniku srednje šole je mnenje dijakov in dijakinj o trenutnem počutju najslabše, toda še vedno v povprečju več kot dobro. Zelo zanimiva je primerjava med trenutnim počutjem in pogostnostjo ukvarjanja s športom pri učencih in učenkah 4. razredov osnovne šole. Učenci in učenke, ki se pogosto ukvarjajo s športom, izjavljajo, da je kakovost njihovega življenja odlična, hkrati pa učenci in učenke, ki se nikoli ne ukvarjajo s športom, izjavljajo, da je kakovost njihovega življenja zelo slaba. Tudi trenutno zdravstveno stanje in telesno pripravljenost učenci in učenke 4. razredov, ki se pogosto ukvarjajo s športom, precej bolje ocenjujejo kot učenci, ki se nikoli ne ukvarjajo s športom. Seveda nezadostne telesne (gibalne) dejavnosti v otroškem in mladostniškem obdobju še ne moremo neposredno povezovati s prisotnostjo bolezni, lahko pa z nekaterimi pomembnimi dejavniki tveganja, ki pogosto ob dolgoročnem vplivu precej pripomorejo k nastanku, napredovanju oziroma pojavljanju zapletov KNB, na primer debelosti. Delež debelih učencev se je močno povečal med letoma 1983 in 1993 (za 7,7-krat, s povprečnih 0,6 % leta 1983 na 6,3 % leta 2003). V zadnjih desetih letih (od 1993 do 2003) se je naraščanje deleža debelih učencev povečalo za 1,3-krat. Povečanje deleža debelih je viden tudi pri učenkah (med letoma 1983 do 1993 je delež narasel za 2,6-krat, med letoma 1993 do 2003 pa za 1,9-krat, s povprečnih 1,45 % leta 1983 na 7,53 % leta 2003) (sliki 12 in 13). Tudi odstotek otrok in mladine, ki jih z ITM po standardu IOTF (mednarodna organizacija, ki se ukvarja s problematiko debelosti (International Obesity Task Force – IOTF) označujemo kot debele, je v letu 2003 bistveno večji, posebno še pri mlajših starostnih kategorijah.

32

Trendi sprememb ITM, ki je večji od 30, so zelo podobni tistim pri čezmerni telesni teži. Ugotavljamo, da je pri 19. letih debelih 1,8 % deklet in 2,2 % fantov.

Slika 13: Debelost pri slovenskih otrocih in mladostnikih, fantje (vir: Strel in sod, 2004).

Slika 14: Debelost pri slovenskih otrocih in mladostnikih, dekleta (vir: Strel in sod, 2004).

Ob meritvah v letih 1983, 1993 in 2003 je bil največji odstotek otrok slovenske populacije s čezmerno telesno težo po ITM (od 25 do 30 kg/m2) pri fantih med 9. in 14. letom (od 17 do 20 %), pri dekletih pa med 8. in 13. letom starosti (od 16 do 19 %). Pri mlajših in starejših je delež manjši. Bistveno več otrok s čezmerno telesno težo leta 2003 v primerjavi z letom 1983 zahteva poglobljeno analizo okolja, v katerem živijo mladostniki v obdobju pubertete. Pri razlagi deleža otrok in mladine s čezmerno telesno težo je treba upoštevati, da so od 14. leta naprej potrebne korekture glede ITM, ki ga opredeljuje IOTF, saj se je v letu 2003 ITM povečal v glavnem na račun povečane količine mišične mase in delno na račun podkožnega maščevja. Splošna vzdržljivost otrok in mladostnikov se postopno zmanjšuje. ITM v območju čezmerne telesne teže se pri merjencih moškega spola postopno veča med 4. razredom osnovne šole, ko doseže vrednost 18,1, in 5. letnikom srednje šole, ko doseže vrednost 24,4. Povprečna vrednost ITM pri dekletih je nekoliko nižja kot 20. V 4. razredu je ITM deklic 18,4, v sedmem 20,6 in v srednji šoli dosega vrednost od 20,8 do 21,2.

Debelost - učenke

0

1

2

3

4

5

6

7

8

S ta rost

Delež debelih učenk

1983 2,4 3 1,9 2,8 1,5 0,9 1,1 1,5 1,3 0,5 0,6 0,6 0,2

1993 5,2 5 4,2 3,5 2,9 2,8 2,3 1,9 1,7 1,5 1,4 1,2 0,8

2003 6,8 7,3 6,5 5,3 4 3,7 2,9 2,6 2,4 2,3 2,2 1,9 1,8

7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19

Debe lo s t - u čenci

0

1

2

3

4

5

6

7

8

S ta rost

Delež debelih učencev

1983 2 ,1 2,8 2 ,4 1 ,9 1,6 1 ,6 0,9 1 ,7 1,7 0,8 0,7 0 ,2 0,5

1993 4 ,8 4,8 4 ,5 4 ,2 3,7 3 ,7 3,1 2 ,9 2,2 1,5 1,6 1 ,4 1,1

2003 6 ,5 7,3 7 ,1 6 ,6 5,9 5 ,6 5,6 4 ,6 4,1 2,5 3,1 2 ,3 2,2

7 le t 8 let 9 let10 let

11 le t

12 let

13 let

14 let

15 let

16 let

17 le t

18 let

19 le t

33

Čezmerna telesna teža in debelost izhajata iz čezmernega uživanja hrane in nezadostne telesne (gibalne) dejavnosti. Telesna (gibalna) dejavnost je v tem starostnem obdobju naravna potreba otroka in hkrati protiutež sedečemu načinu življenja. V teh letih se najlažje oblikujejo osnovni gibalni programi, otrok si razvija ne le gibalne in funkcionalne sposobnosti, temveč tudi intelektualne. Posebno zanimivi so razlogi, ki jih otroci in mladostniki navajajo kot pomembne za ukvarjanje s telesno (gibalno) dejavnostjo za zdravje. Za odrasle morda nepričakovano, toda mladi predvsem navajajo razloge, ki nimajo neposredne zveze z dejavniki zdravja, izboljšanjem forme ali krepitve organizma. V ospredje postavljajo socialne motive in dejavnike samopodobe, zabave in sprostitve. Nekoliko bolj zaskrbljujoče stanje prikazujejo izsledki raziskave (Avbelj M., et al) iz leta 2005, kjer so analizirali podatke o teži in višini otrok in mladostnikov. Vrednosti so bile izmerjene na preventivnih zdravstvenih pregledih. Podatke so analizirali z določitvijo indeksa telesne mase in percentilnih vrednosti Centra za nadzor bolezni (CDC). Ugotovljeno je bilo, da je prevalenca čezmerne prehranjenosti med petletnimi otroki 18,4-odstotna pri dečkih in 20,9-odstotna pri deklicah, 9 % dečkov in 7,9 % deklic je debelih. Med mladostniki in mladostnicami je 17,1 % fantov in 15,4 % deklet čezmerno prehranjenih ter 6,2 % in 3,8 % deklet debelih.

Odraslo prebivalstvo

Raziskava »Z zdravjem povezan življenjski slog« (2001), v kateri so ocenjevali vso telesno (gibalno) dejavnost, prostočasno in dejavnost v gospodinjstvu in na delovnem mestu, je med odraslimi Slovenci v starostnem obdobju od 25 do 64 let odkrila vsaj 20 % ljudi, ki so nezadostno telesno (gibalno) dejavni za osnovno zaščito svojega zdravja. Še slabše stanje glede redne telesne (gibalne) dejavnosti je pokazala raziskava o športni in rekreativni dejavnosti (2000), po kateri je v naši državi skoraj 60 % odraslih prebivalcev športno neaktivnih, slaba četrtina občasno dejavnih in precej manj kot petina redno, vsaj dvakrat tedensko dejavnih. V raziskavi Petrović in sod. je bilo ugotovljeno, da je število športno neaktivnih v dvajsetletnem obdobju (od 1978 do 1998) nihalo za okoli 10 % in se je ustalilo pod 50 %. Stanje na tem področju se je po nekaterih podatkih v devetdesetih letih celo nekoliko poslabšalo, saj se je stopnja telesne (gibalne) dejavnosti med odraslo populacijo zmanjšala. Presečni raziskavi, ki sta bili v okviru programa Svetovne zdravstvene organizacije CINDI v devetdesetih letih prejšnjega stoletja izvedeni v Ljubljani, sta v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo pokazali, da je le tretjina odraslih zadovoljivo telesno (gibalno) dejavnih za zaščito svojega zdravja. Delež mejno dejavnih se je v obdobju od 1990 do 1997 znižal na 40 %, predvsem na račun povečanja deleža telesno (gibalno) povsem nedejavnih s 15 % na 25 %. Primerjava podatkov za obdobje med letoma 1998 in 2000 kaže velike razlike pri rednem in občasnem športnorekreativnem udejstvovanju prebivalstva. Pri redno organizirani telesni (gibalni) dejavnosti se je število prebivalcev zmanjšalo za 5,3 %, pri redni neorganizirani telesni (gibalni) dejavnosti pa za 7,6 %. V letu 2000 izstopa podatek, ki kaže, da se je odstotek telesno (gibalno) nedejavnih povečal nad 50 % (55,4 %). Ugotovljene razlike v telesni (gibalni) dejavnosti med spoloma kažejo, da je bilo leta 2000 neaktivnih 44,1 % moških in 63,2 % žensk. Ženske so bile največkrat telesno (gibalno) dejavne enkrat tedensko. Takih je bilo 11,1 %, najmanj pa je bilo takih, ki so bile dejavne od 4- do 6-krat na teden, in sicer le 1,7 %. Pri moških je bilo

34

enkrat tedensko telesno (gibalno) dejavnih 15,5 %, od 2 do 3-krat tedensko pa 12 %. Kot kažejo izsledki, navedena dejavnost s starostjo upada. V starosti od 31 do 41 let je bilo redno dejavnih 15,3 %, v obdobju od 41 do 51 let 18,8 %, v starosti od 51 do 60 let 11,6 %, nad 60 let pa je bilo aktivnih le še 7,6 %. Vidna praga upadanja sta bila ugotovljena po 50. in 60. letu starosti. Prebivalci z višjo izobrazbo so bolj telesno (gibalno) dejavni. Tudi za odraslo prebivalstvo obstajajo glede telesne (gibalne) dejavnosti za varovanje in krepitev zdravja zelo sodobni in celoviti podatki, ki so bili pridobljeni v okviru skupnih projektov »CINDI Slovenija 2002/03« in »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«. Na anketiranje in klinični pregled se je odzvalo 2274 odraslih prebivalcev Slovenije, pri testih telesne zmogljivosti pa je sodelovalo 871 odraslih. Izsledki analize telesne dejavnosti na celotnem številu respondentov te raziskave kažejo, da je za zaščito zdravja zadosti telesno (gibalno) dejavnih (5- in večkrat tedensko vsaj 30 minut hoje oziroma zmerne ali intenzivne telesne (gibalne) dejavnosti) 32,4 % odraslih prebivalcev v starostni skupini od 25 do 64 let. Na drugi strani spektra je 16,0 % odraslih Slovencev, ki niso nič telesno (gibalno) dejavni. Minimalno telesno (gibalno) dejavnih je 36,7 %, mejno zadostno za zaščito zdravja pa je telesno (gibalno) dejavnih 15,1 % odraslega prebivalstva (Slika 15). Primerjava izsledkov po obravnavanih kategorijah telesne dejavnosti za regijo Ljubljana (katere prebivalstvo je bilo vključeno v raziskavah CINDI Ljubljana 1990/91 in 1996/97) kaže, da se je stanje telesne (gibalne) dejavnosti odraslih v zadnjih šestih letih spremenilo na bolje.

Slika 15: Gibalna/športna aktivnost pri odraslih prebivalcih Slovenije (vir: CRP »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«).

Razveseljiv je podatek, da se je v zadnjem obdobju očitno zmanjšala oziroma skoraj popolnoma izničila poprej stalno prisotna značilna razlika v pogostnosti telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje med spoloma – pri čemer je treba poudariti, da je prišlo med ženskami do precejšnjega povečanja deleža redno zmerno intenzivno telesno (gibalno) dejavnih (Slika 15). Naslednja zelo pomembna ugotovitev je delež telesno (gibalno) zadostno dejavnih za zaščito zdravja po starostnih skupinah (Slika 17). Ugotavljamo postopno zmanjševanje deleža redno telesno (gibalno) dejavnih v obdobju od 30. do 50. leta starosti, kar lahko razložimo predvsem z dejstvom, da je to obdobje, v katerem so odrasli »zaposleni« predvsem z zagotavljanjem materialnih

1 6 ,0

3 6 ,7

1 5 ,1

3 2 ,1

0 ,0

5 ,0

1 0 ,0

1 5 ,0

2 0 ,0

2 5 ,0

3 0 ,0

3 5 ,0

4 0 ,0

4 5 ,0

VS I AN KETIR AN C I

KOLIČINA TELESNE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU IN ZDRAVJE

%

n ič te le s n e d e ja vn o s ti

m in im a ln a te le s n a d e ja vn o s t

m e jn o za d o s tn a te le s n a d e ja vn o s t za za š č ito zd ra vja

za d o s tn a te le s n a d e ja vn o s t za za š č ito zd ra vja

35

dobrin oziroma izboljševanjem poklicnega statusa, kar bi lahko pomenilo, da si za prostočasno telesno (gibalno) dejavnost ne morejo, ne znajo ali nočejo »vzeti časa«. Ponovno se začne delež redno, zmerno intenzivno telesno (gibalno) dejavnih povečevati po 50. letu starosti, kar bi lahko bil tudi pokazatelj spreminjanja vrednot (skrb za povečano kakovost življenja oziroma zdravje v ožjem pomenu besede). Raziskava je ponovno potrdila, da je delež telesno (gibalno) dejavnih v prostem času večji v mestnem kot v primestnem oziroma vaškem okolju.

Slika 16: Gibalna/športna aktivnost pri odraslih prebivalcih Slovenije, po spolu (vir: CRP »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«).

Slika 17: Gibalna/športna aktivnost pri odraslih prebivalcih Slovenije, po starostnih skupinah (vir: CRP »Gibalna/športna aktivnost za zdravje«).

Pomembnejši in za stanje javnega zdravja v Sloveniji bolj razveseljivi so izsledki analize gibalne/športne dejavnosti v prostem času, ki kažejo, da se redno, vsaj v eni obliki aktivnosti, udejstvuje kar 47,3 % odraslega slovenskega prebivalstva, občasno pa še dodatnih 42,3 %. Pri tem je treba poudariti, da je največ redno in občasno telesno (gibalno) dejavnih v kategorijah neorganizirane dejavnosti, ko za svojo aktivnost v glavnem poskrbijo sami. Delež prebivalstva, ki se udejstvuje v različnih oblikah organizirane telesne (gibalne) dejavnosti (v športnih društvih, klubih, pri zasebnih ponudnikih ali v okviru delovne organizacije), je sorazmerno majhen. V odrasli slovenski populaciji je v splošnem mogoče na osnovi izsledkov pričujoče raziskave tudi sklepati, da je redna in zadostna količina prostočasne telesne (gibalne)

10,6

15,6 16,8 17,5 16,5

35,6

42,440,0

34,6

26,9

15,412,9

15,416,9

15,3

38,3

29,1 27,930,9

41,3

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

50,0

25-29 30-39 40-49 50-59 60-64

STAROST

KOLIČINA TELESNE DEJAVNOSTI V PROSTEM ČASU IN ZDRAVJE

%

nič telesne dejavnosti minimalna telesna dejavnost

mejno zadostna telesna dejavnost za zaščito zdravja zadostna telesna dejavnost za zaščito zdravja

1 5 ,9 1 6 ,1

3 8 ,7

3 5 ,0

1 3 ,1

1 6 ,9

3 2 ,4 3 1 ,9

0 ,0

5 ,0

1 0 ,0

1 5 ,0

2 0 ,0

2 5 ,0

3 0 ,0

3 5 ,0

4 0 ,0

4 5 ,0

m o š k i že n s k e

S P O L

K O L IČ IN A T EL ES N E D E J A V N O S T I V P R O S T EM Č A S U IN Z D R A V J E

%

n i č te l e s n e d e ja vn o s t i

m i n im a ln a te l e s n a d e ja vn o s t

m e jn o za d o s tn a te le s n a d e j a vn o s t za za š č i to zd r a v ja

za d o s tn a te le s n a d e j a vn o s t za za š č i to zd r a vj a

36

dejavnosti povezana z boljšimi kazalniki zdravja. Med preiskovanci, ki so bili glede na nekatere mednarodno uveljavljene kriterije za opredelitev za zaščito zdravja zadostne telesne (gibalne) dejavnosti ustrezno telesno dejavni, se je izkazala manjša pogostnost izraženosti posameznih dejavnikov tveganja in stopnje izraženosti globalne ogroženosti za pojav manifestne BSO v bližnji prihodnosti. Med preiskovanci z zvišanim krvnim tlakom prevladujejo osebe, ki se s telesno (gibalno) dejavnostjo ne ukvarjajo v nobeni obliki (57,1 %), medtem ko je med preiskovanci, ki so telesno (gibalno) dejavni, arterijske hipertenzije bistveno manj (38,9 % v skupini, ki je aktivna občasno v vsaj eni obliki, oziroma 36,6 % v skupini preiskovancev, ki so redno telesno (gibalno) dejavni v vsaj eni obliki). Tak izsledek kaže, da je za manjšo pogostnost arterijske hipertenzije verjetno zadostna že občasna telesna (gibalna) dejavnost v vsaj eni obliki. Podoben izsledek je glede na vrednost celokupnega serumskega holesterola. Med osebami z zvišanim holesterolom jih je največ takih, ki niso aktivni v nobeni obliki (79,6 %), med preiskovanci, ki so občasno aktivni v vsaj eni obliki, je 76,6 % z zvišanim celokupnim serumskim holesterolom, medtem ko je delež oseb z zvišanim holesterolom najnižji med tistimi, ki so redno telesno (gibalno) dejavnih (72,1 %). Tudi med osebami z zvečanim indeksom telesne mase (25,0 kg/m2 in več) je mogoče opaziti pomembne razlike glede na rednost ukvarjanja s telesno (gibalno) dejavnostjo. Med osebami, ki niso telesno (gibalno) dejavne v nobeni obliki, je delež debelih najvišji (31,1 %), med tistimi, ki so aktivni občasno v eni obliki, je delež debelih bistveno manjši (21,5 %), še najmanjši pa je v skupini redno telesno (gibalno) dejavnih v vsaj eni obliki (17,2 %). Med preiskovanci, ki spadajo v kategorijo velike koronarne ogroženosti (20 % in večja verjetnost pojava manifestne koronarne bolezni v prihodnjih 10 letih) jih spada v kategorijo tistih, ki so se opredelili, da niso telesno (gibalno) dejavni v nobeni obliki, skupno 29,7 %, občasno aktivnih v vsaj eni obliki je 15,1 % preiskovancev, redno aktivnih v vsaj eni obliki pa 14,8 %. Nasprotno je mogoče med preiskovanci, ki so malo ogroženi s pojavom manifestne koronarne bolezni, v bližnji prihodnosti ugotoviti velik delež občasno (57,6 %) oziroma redno (57,8 %) v vsaj eni obliki aktivnih oseb. Za stanje manjše srčno-žilne ogroženosti je pomembno že občasno ukvarjanje s telesno (gibalno) dejavnostjo v vsaj eni obliki.

Osebe, stare nad 65 let

Stanje redne telesne (gibalne) dejavnosti oseb, starejših od 65 let, je v Sloveniji razmeroma malo raziskano, saj je večina anket in raziskav, ki so bile opravljene, zajela le prebivalstvo v starostnem obdobju med 25. in 65. letom starosti. V raziskavi »Z zdravjem povezan življenjski slog« se je izkazalo, da je nezadostne telesne (gibalne) dejavnosti s starostjo vedno manj, pri čemer pa je edino večje zmanjšanje, ki je tudi statistično značilno, zaslediti med starostnima skupinama od 40 do 49 in od 50 do 59 let. Tudi izsledki raziskav »Slovensko javno mnenje« so pokazali, da je redno ukvarjanje s telesno (gibalno) dejavnostjo značilnejše za mlade. Z vidika longitudinalnega spremljanja obstaja v zaporednih raziskavah zadnjih treh desetletij značilen trend naraščanja deleža telesno (gibalno) nedejavnega prebivalstva s povečevanjem starosti ter značilen preskok k telesni (gibalni) nedejavnosti prav po 60. letu starosti. Delež neaktivnih ljudi po tem letu starosti je bil od leta 1989 do 1997 vseskozi malo pod 75 %.

37

Z aktivnim življenjskim slogom, ki ne zahteva nujno telesnorekreativnega udejstvovanja, zmanjšamo možnosti pojava bolezni in/ali nastanka njihovih resnih zapletov ter izboljšamo splošno kakovost življenja posameznika in večjih skupin prebivalstva vseh starosti. Z vidika obravnave starejše populacije se zdi še posebno pomembno zmanjšanje števila od tuje pomoči odvisnih starostnikov in zvečanje števila tistih, ki so sposobni živeti kakovostno in samostojno do visoke starosti.

Ženske med nosečnostjo

Današnja generacija žensk želi tudi med nosečnostjo ohraniti telesno pripravljenost in nosečnost preživeti po naravni poti, v mejah fizioloških adaptacij telesa na nosečnost in brez tveganja zdravja otroka. Kljub znanstvenim dokazom v korist telesno (gibalno) dejavnim nosečnicam zdravstveni in športni delavci dvomijo, ko svetujejo in predpisujejo vrsto telesne (gibalne) dejavnosti nosečnicam. Pogosto se želijo izogniti tveganju predpisovanja in jim zato telesno (gibalno) dejavnost preprosto odsvetujejo. V Sloveniji se z vodenjem vadbe med nosečnostjo ukvarjajo različni profili: zdravstveni delavci, športni pedagogi in tudi laiki. Večina ni usposobljena za vodenje, ker zahteva razumevanje anatomskih in fizioloških sprememb med nosečnostjo, znanje o prepoznavanju bolezni in simptomov in znanje o predpisovanju in doziranju vadbe. V razvitih državah je pridobivanje licenc za vodenje in organizacijo take vadbe organizirano v obliki podiplomskega izobraževanja, nadzor pa je v državnih rokah. V Sloveniji trenutno ni razpoložljivih podatkov, ki bi prikazali dejanske telesne navade žensk med nosečnostjo. Zdaj poteka ciljnoraziskovalni projekt z naslovom »Porodnišnice za današnji čas. Razvoj kakovosti obporodne skrbi – žensko osrediščena perspektiva«, ki se je začel v letu 2004 in v katerem sodelujejo strokovnjaki Kliničnega centra – SPS Ginekološke klinike, Inštituta Republike Slovenije za varovanje zdravja in Visoke šole za zdravstvo Univerze v Ljubljani. Namen študije je ugotoviti zadovoljstvo slovenskih žensk z obravnavo med nosečnostjo, porodom in v poporodnem obdobju. V projektu so sodelovale vse slovenske porodnišnice (14). V maju in juniju 2005 so vse ženske, ki so v tem času rodile, prejele vprašalnik, ki je vseboval tudi vprašanje o obisku organizirane telesne vadbe med nosečnostjo. Na prejeti vprašalnik se je odzvalo 559 žensk. Izsledki raziskave so pokazali, da se kar 84,5 % žensk ni udeleževalo organiziranih oblik vadbe med nosečnostjo, 15,5 % žensk se jih je udeleževalo, vendar 2 % udeleženk z obliko vadbe ni bilo zadovoljnih.

Osebe z invalidnostjo

O rekreaciji in športu invalidov do tega trenutka še ni bila pripravljena nobena raziskava, ki bi celoviteje prikazala deleže invalidov z gibalno, komunikacijsko in senzorno okvaro oziroma oseb z motnjo duševnega razvoja v različnih rekreativnih in športnih aktivnostih ter z njimi povezane posledice ogroženosti za zdravje. V Sloveniji je mogoče na osnovi podatkov izdanih odločb za invalidsko upokojitev na podlagi zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju ter izdanih odločb o invalidnosti na podlagi drugih veljavnih zakonov sklepati, da predstavljajo invalidi 10 % slovenskega prebivalstva, kar tudi ustreza povprečju v državah članicah Evropske

38

unije. Edini znani in žal neanalizirani podatki o rekreativni in športni dejavnosti invalidov so vezani na delovanje invalidskih organizacij. Večina po zakonu registriranih reprezentativnih in drugih invalidskih organizacij, ki delujejo na nacionalni ravni, izvaja pomembne posebne socialne programe za ohranjevanje zdravja, ki vključuje elemente rekreacije in športa. Nekatere me njimi izvajajo tudi posebne rekreativne in športne programe za svoje člane oziroma za celotno populacijo invalidov, za katero so dobili reprezentativnost. Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije, v katerega je vključenih 17 od 18 registriranih reprezentativnih invalidskih organizacij in tri invalidske organizacije od petih invalidskih organizacij, ki delujejo na državni ravni, zastopa več kot 106.000 organiziranih slovenskih invalidov iz več kot 220 lokalnih invalidskih društev. Omenjeno število invalidov predstavlja 98,7 % vseh organiziranih slovenskih invalidov. Zaradi izredno dobro strukturiranega in transparentnega delovanja invalidskih organizacij je smiselno izvesti analizo vključevanja invalidov v programe ohranjevanja zdravja z elementi rekreacije in športa neposredno v registriranih invalidskih organizacija po zakonu o invalidskih organizacija ali prek Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije do konca 2007, zato da bi se evidentiral delež invalidov v različnih rekreativnih športnih aktivnosti in načrtovali ukrepi za povečanje tega deleža do konca obdobja strategije Značilnosti najbolj ogroženih skupin prebivalstva zaradi nezdravega

življenjskega sloga Za zdravje ogrožene skupine slovenskega prebivalstva v zvezi z nezdravim življenjskim slogom najbolje opredeljujejo izsledki pregledne presečne raziskave »Z zdravjem povezan življenjski slog«, ki je bila na reprezentativnem vzorcu prek 15.000 odraslih Slovencev opravljena leta 2001. V tej raziskavi so ugotovljena tvegana vedenja povezovali s starostjo, izobrazbo, zaposlitvijo, družbenim slojem (glede na samo opredelitev), bivalnim okoljem in geografskim območjem, kjer živijo preiskovanci. Izsledki kažejo, da so zaradi nezdravega prehranjevanja, ki ogroža zdravje, na splošno nadpovprečno ogrožene naslednje populacijske podskupine:

moški: – stari od 25 do 49 let, – z nižjo stopnjo izobrazbe (z dokončano največ dve- ali triletno poklicno šolo), – aktivno zaposleni, – iz spodnjega in delavskega družbenega sloja, – iz vaškega bivalnega okolja in – z vzhodnoslovenskega zdravstvenega območja.

Z nezadostno telesno (gibalno) dejavnostjo (pri čemer velja poudariti, da so bile v raziskavi upoštevane vse vrste telesne (gibalne) dejavnosti, tudi tiste na delovnem mestu oziroma delovnem okolju), ki ogroža zdravje, so nadpovprečno ogrožene naslednje populacijske podskupine:

ženske: – stare od 25 do 49 let, – z dokončano najmanj štiriletno srednjo šolo ali gimnazijo, – aktivno zaposlene, – iz spodnjega družbenega sloja na eni strani ter srednjega in višjega srednjega

sloja na drugi strani, – iz mestnega in primestnega bivalnega okolja in

39

– iz zahodnega in osrednjega dela Slovenije. –

Povzetek ključnih problemov v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev

zdravja v Sloveniji

– previsok delež telesno (gibalno) nedejavnega prebivalstva v vseh starostnih skupinah,

– podaljševanje časa, ki ga prebivalstvo v vseh starostnih skupinah presedi pred računalniškim oziroma televizijskim zaslonom,

– premajhen delež prebivalstva, ki zaradi prevoza pri vsakodnevnih opravkih pešačijo in/ali kolesarijo,

– nezadostna ozaveščenost prebivalstva o pomenu redne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje v vseh starostnih obdobjih,

– nezadostna infrastruktura za varno izvajanje telesne (gibalne) dejavnosti, – pomanjkanje privlačnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje.

40

CILJI IN NAČRTI SPODBUJANJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJSKEGA SLOGA S POUDARKOM NA TELESNI (GIBALNI) DEJAVNOSTI ZA KREPITEV ZDRAVJA

Področje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Temeljni strateški cilji področja

– vzpostaviti kulturo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja pri vseh

prebivalcih, še posebno pri otrocih in mladostnikih v Sloveniji, – uveljaviti telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja za vse starostne

skupine slovenskega prebivalstva in invalide ob upoštevanju aktualnega zdravstvenega stanja,

– zagotoviti dostopnost in pogoje za izvajanje varne, učinkovite in prijetne telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje v bivalnih, turističnih, šolskih, športnih in drugih okoljih.

Iz temeljnih strateških ciljev izhajajo konkretnejše naloge projektov za pripravo akcijskih programov:

– okrepiti vrednote, informiranost in znanje vseh prebivalcev v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo, ki koristi zdravju, ne glede na starost, spol, izobrazbo, socialno-ekonomski status, funkcionalnost motoričnih sposobnosti in druge dejavnike,

– uveljaviti dosledno izvajanje priporočil telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja,

– uveljaviti kompetentno načrtovanje, usklajevanje in izvajanje aktivnosti in projektov v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo, ki so v javnem interesu – za izobraževanje, raziskovanje, medijske in akcijske projekte, zagotavljanje dostopnosti, kakovostne in varne vadbe, skrb za športne objekte itd.,

– uveljaviti povezovanje in sodelovanje medicinske in športne stroke ter znanosti pri spodbujanju prebivalstva k redni in sistematični telesni (gibalni) dejavnosti,

– omogočiti, da telesna (gibalna) dejavnost za krepitev zdravja postane stalen sestavni del politike delovnih usmeritev vseh skupin civilne družbe,

– povečati dostopnost, kakovost in možnost izbire rekreativnih dejavnosti, – zagotoviti strokovno izdelane programe telesne (gibalne) dejavnosti za

krepitev zdravja v delovnih in bivalnih okoljih, – okrepiti promocijske aktivnosti o pomenu telesne (gibalne) dejavnosti za

krepitev zdravja v sistemu zdravstvenega varstva, vzgoji in izobraževanju, delovnih okoljih in v samoupravnih lokalnih skupnostih,

– okrepiti sistem nenehnega spremljanja in vrednotenja stanja v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja in aktivnosti za celovito upravljanje kakovosti tega področja v Sloveniji.

41

Načrti za vzpostavitev in okrepitev zdravega življenjskega sloga s poudarkom na telesni (gibalni) dejavnosti za zdravje po posameznih ciljnih skupinah

Otroci in mladostniki (telesna (gibalna) dejavnost za krepitev zdravja v šolskem okolju ali v šolskem okolju zunaj pouka)

CILJI NALOGE IN AKTIVNOSTI NOSILNA

MINISTRSTVA NOSILCI NALOG

Uveljaviti kulturo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja pri otrocih in mladostnikih Uveljaviti kulturo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja pri otrocih in mladostnikih s posebnimi potrebami Motivirati otroke in mladostnike za sodelovanje pri redni športni vzgoji in za vključevanje v različne oblike popoldanske športne rekreacije Doseči, da bodo otroci in mladostniki vsaj eno uro dnevno telesno (gibalno) dejavni

Oblikovanje in izvajanje aktivnosti promocije telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za otroke in mladostnike ter starše v medijih, vrtcih, šolah, dijaških domovih in samoupravnih lokalnih skupnostih Oblikovanje in izvajanje aktivnosti promocije telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter starše v medijih, vrtcih, šolah, dijaških domovih in samoupravnih lokalnih skupnostih Uvedba ali dograditev vsebin telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja in zdravega življenjskega sloga v kurikule osnovnih šol, poklicnih in srednjih šol Oblikovanje in sistematično izvajanje kontinuiranega izobraževanja pedagogov in zdravstvenih delavcev iz vsebin telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja in zdravega življenjskega sloga v vrtcih in šolah

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvo pristojno za delo, družino in socialne zadeve

Mediji Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo CINDI Slovenija Zavod RS za šolstvo Pedagoške fakultete Fakulteta za šport Medicinski fakulteti Visoke šole za zdravstvo Športni in drugi pedagogi Izvajalci zdravstvene dejavnosti in zdravstvene vzgoje Samoupravne lokalne skupnosti Društva, zveze in invalidske organizacije

42

Odrasli

Promocija telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja odrasle populacije

CILJI NALOGE IN AKTIVNOSTI

NOSILNA MINISTRSTVA

NOSILCI NALOG

Okrepiti vrednote, informiranost in znanje vseh prebivalcev v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja in športno rekreacijo Povečati delež redno telesno (gibalno) dejavnega prebivalstva oziroma zmanjšanje razširjenosti sedečega življenjskega sloga Uveljaviti priporočila telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Oblikovanje in promocija priporočil telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti prebivalstva v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja Informiranje o možnostih telesnega (gibalnega) udejstvovanja v bivalnih okoljih Krepitev dejavnosti svetovanja za spreminjanje življenjskega sloga v okviru delavnic za zdravo življenje, ki potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih v okviru nacionalnega programa primarne preventive srčno-žilnih in drugih kroničnih bolezni Razširitev izvajanja programov promocije gibanja za zdravje in zdravega življenjskega sloga na osnovi izkušenj pilotnega projekta »Živimo zdravo« v vsa slovenska okolja Priprava akcijskih programov za ukrepanje v posameznih podskupinah odraslega prebivalstva (glede na spol, starost, izobrazbeno raven in tip bivalnega okolja)

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvom, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvom, pristojno za okolje in prostor Ministrstvo, pristojno za promet Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in prehrano

Sektor za krepitev zdravja in zdrav življenjski slog Inštitut RS za varovanje zdravje Regijski zavodi za zdravstveno varstvo CINDI Slovenija Izvajalci zdravstvene dejavnosti in zdravstvene vzgoje Zavod za šport – Inštitut za šport Kmetijsko-gozdarska zbornica RS Kmetijsko svetovalne službe Mediji Različna športna društva, združenja in nacionalne zveze ter invalidske organizacije Samoupravne lokalne skupnosti

43

Prebivalstvo nad 65 let

Promocija, oblikovanje, izvajanje in vrednotenje programov telesne (gibalne) dejavnosti za starejše prebivalstvo



Zvišanje funkcionalnih sposobnosti in kakovosti življenja populacije, starejše od 65 let Povečanje deleža starejših od 65 let, vključenih v programe telesne (gibalne) dejavnosti (skupinske in individualne) Ponudba kakovostnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za posamezne skupine starejših glede na njihove potrebe in zmogljivost Usposobljenost strokovnih kadrov ter laikov za kakovostno izvajanje programov telesne (gibalne) dejavnosti za starejše Okrepiti vrednote, informiranost in znanje v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja in športno rekreacijo

Vzpostavitev nacionalnega telesa s strokovnim kolegijem, ki bo oblikovalo smernice za izdelavo programov in nadzorovalo vsebino in izvedbo programov telesne (gibalne) dejavnosti za starejše Vzpostavitev centrov za izobraževanje in usposabljanje v zdravstvenovzgojnih centrih zdravstvenih domov Izvajanje programov za krepitev telesne zmogljivosti v zdravstvenovzgojnih centrih zdravstvenih domov in v domovih starejših občanov za skupine starejših od 65 let z zmanjšano telesno zmogljivostjo Vzpostavitev krajevnih središč organizirane telesne (gibalne) dejavnosti z vzpostavitvijo informacijske mreže Oblikovanje in promocija priporočil telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti starejše populacije v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja Informiranje o možnostih telesnega (gibalnega) udejstvovanja v bivalnih okoljih

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor

Inštitut RS za varovanje zdravja Zveza društev upokojencev Slovenije in druga društva in zveze Zveza socialnih zavodov Slovenije Gerontološko društvo CINDI Slovenije Izvajalci zdravstvene dejavnosti Zdravstveni domovi Zdravstvenovzgojni centri Domovi starejših občanov Samoupravne lokalne skupnosti Zavarovalnice Društvo fizioterapevtov Slovenije Visoke šole za zdravstvo Društva in druge NVO, ki izvajajo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

44

Ženske med nosečnostjo

Promocija, oblikovanje in izvajanje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja žensk med nosečnostjo – »fit nosečnica«



Zagotoviti sodoben in dostopen program telesne (gibalne) dejavnosti za nosečnice na nacionalnem nivoju Vplivati na boljši potek nosečnosti in poroda ter posredno prek matere na zdravje ploda Zmanjšati dejavnike tveganja razvoja bolezni med nosečnostjo in s tem stroške zdravstvenega in socialnega varstva Vplivati na zdrav življenjski slog mlade družine

Promocija telesne (gibalne) dejavnosti med nosečnostjo Oblikovanje enotnega in dostopnega programa »Fit nosečnica« na nacionalnem nivoju Izobraževanje in usposabljanje kadrov za vodenje telesne (gibalne) dejavnosti med nosečnostjo Izdelati standarde za ustanove, ki bodo želele organizirati tako vadbo, zagotoviti nadzor nad strokovnostjo vodenja in organiziranostjo telesne (gibalne) dejavnosti za nosečnice. Ločiti programe telesne (gibalne) dejavnosti za zdravo in bolno nosečnico V okviru šole za bodoče starše vključiti oblikovanje navad telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport

Razširjeni strokovni kolegij ginekologov Razširjeni strokovni kolegij fizioterapevtov Društvo fizioterapevtov Slovenije Društvo babic Slovenije Medicinski fakulteti Visoke šole za zdravstvo Zdravstvene ustanove (bolnišnice, zdravstveni domovi –zdravstvenovzgojni centri, zdravilišča) in izvajalci zdravstvene dejavnosti Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Družine

Promocija, oblikovanje in izvajanje programov telesne (gibalne) dejavnosti za družine

CILJI NALOGE IN AKTIVNOSTI

NOSILNA MINISTRSTVA

NOSILCI NALOG

Povečanje ozaveščenosti in znanja o pomenu redne telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja posameznika in družine

Oblikovanje »sporočil vzornikov«in pritegnitev k sodelovanju znanjih osebnosti/mnenjskih voditeljev za prevzemanje zdravega življenjskega sloga Promocija telesne (gibalne) dejavnosti v okviru dejavnosti pediatrov, šolske in


Medicinski fakulteti Pedagoške fakultete Fakulteta za šport Visoke šole za zdravstvo CINDI Slovenija Inštitut RS za varovanje zdravja

45

Izboljšanje možnosti za družinsko udejstvovanje v programih telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Aktivni prevoz vseh članov družine (v službo, šolo, na rekreacijo – hoja, kolo)

družinske medicine Dopolnitev izobraževanja zdravnikov osnovnega zdravstvenega varstva in njihovih sodelavcev o vsebinah in tehnikah promocije zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Oblikovanje cenovno in prostorsko dostopnih in privlačnih programov za družine Promocija aktivnega prevoza v službo, šolo, na rekreacijo (hoja, kolo)

Ministrstvo, pristojno za okolje, prostor Ministrstvo, pristojno za promet

Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Združenja/katedre za splošno/družinsko medicino, pediatrijo in šolsko medicino Športnokulturne organizacije in društva Zdravstvene zavarovalnice Samoupravne lokalne skupnosti Vzgojno-izobraževalne ustanove (vrtci, šole)

Osebe z invalidnostjo

Promocija, oblikovanje in izvajanje programov telesne (gibalne) dejavnosti za osebe z invalidnostjo



Povečati znanje in ozaveščenost oseb z invalidnostjo o pomenu telesne (gibalne) dejavnosti in zdravega načina življenja Motivirati osebe z invalidnostjo, zdravstvene, športne in pedagoške delavce za implementacijo sodobnega in varnega koncepta telesne (gibalne) dejavnosti v Sloveniji Ustrezna izobraženost in usposobljenost kadrov za izvajanje programov telesne (gibalne) dejavnosti za osebe z invalidnostjo Večja ponudba kakovostnih in

Ustanovitev nacionalnega telesa s strokovnim kolegijem za pripravo in izvedbo podprojekta telesne (gibalne) dejavnosti za osebe z invalidnostjo Priprava analize vključenosti oseb z invalidnostjo v različne rekreativno športne aktivnosti ter programe ohranjevanja z elementi rekreacije in športa, ki se izvajajo v invalidskih organizacijah Izdelava oziroma dopolnitev in posodobitev programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Promocija pomena redne telesne (gibalne) dejavnosti za osebe z invalidnostjo Uskladiti in poenotiti izobraževanje kadrov za vodenje pedagoško-andragoškega procesa v praksi

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport

Invalidske organizacije in društva Javni in zasebni zavodi, v katere so vključeni invalidi Zveza socialnih zavodov Slovenije Društvo fizioterapevtov Slovenije Zdravstvene ustanove (bolnišnice, zdravstveni domovi, zdravilišča) Vzgojno-izobraževalne ustanove Športne in

46

dostopnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za osebe z invalidnostjo

Stalno usposabljanje in preverjanje kadrov za vodenje programov telesnih (gibalnih) dejavnosti za osebe z invalidnostjo Stalno obveščanje, ozaveščanje in nadzor za uveljavljanje dostopnosti in nediskriminacije pri gradnji in obnovi objektov Zagotovitev dostopnosti do športnih in turističnih objektov

kulturne organizacije in NVO

Promocija izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v turizmu za vsebine zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v turističnih okoljih

CILJI NALOGE NOSILNA


Zagotovitev ustreznih znanj turističnih delavcev in drugih strokovnih delavcev v turizmu v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja in zdravega življenjskega sloga Preučitev možnosti za uvedbo novega modula in poklica »Promotor zdravja« v turizmu

Promocija oziroma posodobitev vsebin v zvezi z vlogo zdravega življenjskega sloga in vlogo ter oblikami telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v kurikulu šol turistične stroke ter njihovih strokovnih delavcev in sodelavcev Izvajanje programov kontinuiranega izobraževanja o zdravem življenjskem slogu in telesni (gibalni) dejavnosti za krepitev zdravja za animatorje zdravja v turizmu Preučitev možnosti za uvedbo in oblikovanje modula novega študijskega programa in poklica »Promotor zdravja« v turizmu

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvo, pristojno za gospodarstvo

Center za poklicno izobraževanje CINDI Slovenija Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Srednje, višje in visoke šole za gostinstvo in turizem Gospodarska zbornica Slovenije Zbornica turističnih delavcev Fakulteta za šport Drugi prepoznani nosilci

Uvedba sistema licenciranja svetovalcev in izvajalcev telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja



Zagotovitev ustrezne strokovne ravni telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, ki poteka zunaj formalnega šolskega sistema

Uveljavitev sistema licenciranja svetovalcev/izvajalcev za telesno (gibalno) dejavnost za krepitev zdravja

Ministrstvo, pristojno za zdravje

Fakulteta za šport CINDI Slovenija Pedagoške fakultete Visoke šole za zdravstvo

47

Načrti za povečevanje dostopnosti in kakovosti telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Izboljšanje ponudbe in kakovostnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

CILJI NALOGE NOSILNA MINISTRSTVA

NOSILCI NALOG

Večja ponudba kakovostnih, varnih in najširše dostopnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v skrbi za privzemanje aktivnega življenjskega sloga Zagotovitev kakovostne infrastrukture, služb in drugih možnosti v podporo množični športni rekreaciji

Oblikovanje usmeritve za nove sistemske oziroma zakonodajne rešitve, ki bodo omogočale vsem dostopno in zadovoljivo ponudbo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Oblikovanje smernic za izdelavo programov za različne ciljne skupine glede na njihove potrebe in zmogljivosti Izdelava standardov kakovosti za ustanove, ki bodo izvajale programe telesne (gibalne) dejavnosti Vzpostavitev nadzora nad strokovnostjo vodenja Vzpostavitev informacijske mreže o programih telesne (gibalne) dejavnosti Vzpostavitev registra ponudnikov programov telesne (gibalne) dejavnosti Oblikovanje modularnega/certifikatnega sistema izobraževanja za dodatna znanja izvajalcev telesnih (gibalnih) dejavnosti Stalno usposabljanje in uvedba dodatnega izobraževanja ter preverjanja kadrov za vodenje programov telesne (gibalne) dejavnosti


Fakulteta za šport Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo CINDI Slovenija Visoke šole za zdravstvo Pedagoška fakulteta Medicinski fakulteti

Večja ponudba programov za vsakodnevno telesno (gibalno) dejavnost otrok in mladostnikov

Izvedba pilotskega projekta nacionalnega programa za spodbujanje telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje na modelnih šolah in vrtcih (6 osnovnih šol, 6 vrtcev, 4 srednje šole) Razvoj in uveljavitev modela sodelovanja med športnimi pedagogi in izbranim lečečim zdravnikom v praksi

Ministrstvo, pristojno za zdravje

Športni pedagogi Inštitut RS za varovanje zdravja Zavod za šport – Inštitut za šport Zavod RS za šolstvo

48

Področje telesne (gibalne) dejavnosti v delovnem okolju

Strateški cilji področja

Vzpostaviti kulturo telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja med delom in razširiti programe telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v delovna okolja

– okrepiti pozitiven odnos vodstev in delavcev v podjetjih, njihovo informiranost

in znanje o pomenu zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti med delom za ohranjanje in krepitev zdravja, dobro počutje in izboljšanje učinkovitosti dela,

– razširiti primere dobre prakse projektov za promocijo zdravja na delovnem mestu in v delovnem okolju v slovenska podjetja.

Razvoj privlačnih vsebin športne vzgoje in dodatnih programov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, ki bodo otroke in mladostnike spodbujali k privzemanju aktivnega življenjskega sloga. Uvajanje programa telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v vse srednje, osnovne šole in vrtce Priprava skupnega informacijskega sistema za spremljanje zdravstvenega in gibalnega statusa otrok in mladostnikov

Krepitev mreže lokalnih ponudnikov organizirane telesne (gibalne) dejavnosti (športna društva, klubi ipd.)

Sistemska podpora lokalnim ponudnikom organizirane telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Strokovna uskladitev ponudbe (ne)organizirane telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja


Olimpijski komite Slovenije Športne zveze Športna unija Slovenije Zavod za šport – Inštitut za šport

49

Načrti za razširjanje telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v delovna okolja

Promocija, oblikovanje in izvajanje programov promocije zdravja in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja delavcev



Ozaveščenost delavcev in delodajalcev o pomenu zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja in ustvarjalnost ter produktivnost delavcev Uvajanje zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja delavcev v podjetja (med delom in zunaj dela) in širitev dobrih zgledov Zmanjšanje števila poškodb pri delu in bolniškega dopusta Zmanjšanje delovne invalidnosti, števila poklicnih bolezni in obolevnosti, povezanih z delom in nezdravim življenjskim slogom

Priprava vsebinskega in izvedbenega načrta programa promocije zdravja za delavce »Čili za delo« Izvedba promocijske kampanje »Čili za delo« Izvedba pilotskega projekta v zainteresiranih podjetjih Priprava programa sofinanciranja promocije zdravja in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v podjetjih Implementacija programa »Čili za delo« v zainteresiranih podjetjih Izvedba projekta »Move Europe – Premaknimo Evropo«

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za delo, družino in socialne zadeve

Inštitut za medicino dela, prometa in športa CINDI Slovenija Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo Zdravstveno-vzgojni centri zdravstvenih domov Gospodarska zbornica Slovenije Združenje delodajalcev RS Obrtna zbornica Slovenije Sindikati

50

Področje transportnega gibanja za zdravje

Strateški cilji področja

Vzpostaviti kulturo zdravju koristnega transportnega gibanja v vseh skupinah prebivalstva in zagotoviti pogoje za varno pešačenje in kolesarjenje

– usmeriti prostorske akte in oblikovanje prostora v zmanjšanje potrebe po

potovanju z avtomobilom in skrajšanje posameznih poti, – vzpostaviti pogoje, v katerih bodo načrtovalci in izvajalci javnega prevoza

omogočili kombinacijo prevoza s pešačenjem in kolesarjenjem, – zagotoviti nove ali izboljšane prometne infrastrukture, ki vključujejo kolesarske

steze in pešpoti, – zagotoviti ustrezne parkirne prostore za kolesa, – oblikovati ustrezne javnopromocijske ukrepe.

51

Načrti za povečanje aktivnega transportnega gibanja za zdravje

Promocija zdravju koristnega transportnega gibanja in izboljšanje infrastrukturnih pogojev za pešce in kolesarje v prometu

CILJI NALOGE IN AKTIVNOSTI NOSILNA MINISTRSTVA

oz. USTANOVE NOSILCI NALOG

Povečati delež aktivnih (pešcev in kolesarjev) v prevozu Zagotoviti pogoje za varno, učinkovito in prijetno prevozno gibanje pešcev in kolesarjev

Usmeriti prostorske akte in oblikovanje prostora v zmanjšanje potrebe po potovanju z avtomobilom in skrajšanje posameznih poti Vzpostavitev pogojev, v katerih bodo načrtovalci in izvajalci javnega prevoza omogočili kombinacijo prevoza s pešačenjem in kolesarjenjem Zagotovitev nove ali izboljšane prometne infrastrukture, ki vključuje kolesarske steze in pešpoti Zagotovitev ustreznih parkirnih prostorov za kolesa Zagotovitev ustreznih javnopromocijskih aktivnosti za spodbujanje transportnega gibanja pešcev in kolesarjev Oblikovanje in promocija priporočil o pomenu varnih načinov prevoza (uporaba čelade, primerna hitrost, izbira varnih površin za pešce in varnih površin za kolesarje) Krepitev znanja, veščin, ozaveščenosti in motiviranosti različnih udeležencev v prometu o pomenu varnih načinov transportnega gibanja

Ministrstvo, pristojno za promet Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za okolje in prostor Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvo, pristojno za javno upravo

Direkcija RS za ceste Samoupravne lokalne skupnosti Zavodi za okolje Delovne organizacije Inštitut RS za varovanje zdravja Regijski zavodi za zdravstveno varstvo CINDI Slovenija

52

EVALVACIJA PROGRAMOV IN INDIKATORJI ZDRAVJA


MINISTRSTVA

NOSILCI NALOG

Opredelitev indikatorjev za spremljanje in evalvacijo strategij spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja Izboljšanje zbiranja in dopolnitev mednarodno primerljivih načrtov zbiranja podatkov Analiza stroškov in koristi (cost/benefit) strategij in akcijskih načrtov spodbujanja zdravega življenjskega sloga in telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja

Določitev mednarodnih in glede na problematiko v Sloveniji specifičnih kazalcev zdravja v zvezi s telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja Izboljšati organiziranje sektorskega in medsektorskega zbiranja podatkov za kazalce (indikatorje) izvajanja strategij spodbujanja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja (Statistični sosvet za zdravje) Sistem zbiranja podatkov o telesni (gibalni) dejavnosti za krepitev zdravja povezati z mednarodno primerljivim sistemom Uvajanje analiz stroškov in koristi (cost/benefit) pri izvedbi posameznih strategij in akcijskih načrtov Vzpostaviti informacijski sistem ponudnikov telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, ki bo dostopen strokovni in laični javnosti Organizirati zbiranje podatkov za ugotavljanje in spremljanje kazalcev zdravja v zvezi z redno telesno (gibalno) dejavnostjo za krepitev zdravja Posodabljanje in vzdrževanje informacijskega sistema za temeljna področja telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Sloveniji

Ministrstvo, pristojno za zdravje Ministrstvo, pristojno za šolstvo in šport Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost

Statistični urad RS Institut RS za varovanje zdravja CINDI Slovenija Fakultete Zavod za šport – Inštitut za šport Izvajalci/ ponudniki telesne (gibalne) dejavnosti za zdravje

53

PRILOGA 1: Razvoj Strategije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja v Sloveniji (od 2000 do 2006) Pobudo in idejne vsebinske zasnove za pripravo nacionalne strategije promocije gibanja za zdravje v Sloveniji je na osnovi nekaterih vzorov dobre prakse iz tujine ob koncu devetdesetih let podal program CINDI Slovenija, ki je bil že takrat dejavno vključen v evropsko mrežo HEPA (iz angl. Health Enhancing Physical Activity). Prvo pripravljalno srečanje za razvoj strategije je bilo na Ministrstvu za zdravje RS organizirano že 26. junija 2000. Udeležilo se ga je 18 predstavnikov iz zdravstva, športa, prevoza, vzgoje in izobraževanja, univerze, raziskovalnih institucij in profesionalnih združenj, iz tujine pa je sodeloval prof. Pekka Oja, ugleden finski strokovnjak z inštituta UKK v Tampereju in eden ključnih v finski mreži HEPA. Na srečanju je bilo dogovorjeno, da CINDI Slovenija pripravi predloge, kako pristopiti k organizaciji in razvoju nacionalne strategije na tem področju. Ti predlogi so bili vsebinska podlaga drugega pripravljalnega srečanja, v začetku decembra istega leta, ki se ga je udeležilo 30 predstavnikov iz istih resorjev, dogovorjeno pa je bilo, da v nadaljevanju koordinacijo in konkretno izdelavo nacionalne strategije prevzame Ministrstvo za zdravje. Sočasno je bilo organizirano strokovno srečanje, ki se ga je udeležilo 50 uradnikov, profesionalcev in raziskovalcev, da bi se seznanili z raziskovalnimi spoznanji o koristnosti gibalnih/športnih aktivnosti za zdravje, z implementacijo raziskovalnih izsledkov v prakso javnega zdravja ter z evropskimi in nacionalnimi perspektivami gibanja za zdravje. Marca 2001 je bil na Ministrstvu za zdravje izdelan prvi osnutek nacionalnih smernic za strategijo, v katerem so bila zajeta osnovna spoznanja dotedanjih srečanj ter izkušnje posameznih tujih držav. V njem je predviden celostni sistemski pristop ter večnivojsko medsektorsko in multidisciplinarno (so)delovanje. Ob koncu marca istega leta je bil organiziran sestanek o skupnem sodelovanju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstva za zdravje, na katerem je bilo

dogovorjeno tesno sodelovanje obeh ministrstev v okviru projekta. Sedemindvajsetega junija 2001 je minister za zdravje imenoval projektno skupino za krepitev zdravja z gibanjem in športno rekreacijo kot strokovni in posvetovalni organ ministra za zdravje za področje nacionalnega programa in strategije krepitve zdravja z gibanjem in športno rekreacijo. Za predsednika je bil imenovan mag. Zlatko Fras, dr. med. Poleg sekretarja skupine, ki so ga imenovale strokovne službe ministrstva, so bili kot drugi člani projektne skupine imenovani zastopniki ključnih ministrstev, Fakultete za šport Univerze v Ljubljani ter številnih nevladnih organizacij in društev. Ta skupina je pripravila vsebinska izhodišča in strukturno shemo strategije. Septembra 2001 je bilo na njeno pobudo imenovanih osem projektnih podskupin za pripravo ciljev strategije za spodbujanje gibanja za zdravje pri nekaterih ciljnih populacijskih skupinah oziroma okoljih, in sicer za:

– otroke in mladostnike (vodja dr. Rado Pišot),

– gibanje na delovnem mestu (vodja dr. Metoda Dodič Fikfak),

– družino (vodja asist. Danica Rotar Pavlič),

– za starejše (vodja dr. Jožica Šelb), – prevozne oblike gibanja za zdravje

(vodja Samo Kuščer), – zdravstveni sektor (vodja mag.

Zlatko Fras), – športne organizacije (vodja Iztok

Retar) in – ljudi s posebnimi potrebami (vodja

dr. Herman Berčič). Od julija 2001 do aprila 2002 je bilo obdobje intenzivnega vsebinskega dela. Vsaka podskupina se je na osnovi predloženih gradiv lotila izdelave svojega akcijskega načrta, v katerem je na osnovi analize stanja opredelila cilje, ključna področja delovanja, ključne nosilce aktivnosti, ključne vloge v projektu in naloge posameznih nosilcev, predvidene učinke ter ključne vire podatkov. Po prejetju izdelkov delovnih podskupin je bila organizirana delavnica, na kateri so bili posamezni projekti predstavljeni in

54

prediskutirani. Na svečanosti ob Svetovnem dnevu zdravja, 5. aprila 2002, so udeleženci na osnovi predloga besedila, ki ga je pripravilo vodstvo projektne delovne skupine, sprejeli deklaracijo z naslovom »Z gibanjem do zdravja«, v kateri so oblikovali potrebo po takojšnji akciji, opredelili ključne akterje in sprejeli nekatere, v praksi nekaterih članic Evropske unije že tudi preizkušene in priporočene usmeritve na tem področju. Od osemnajstega do enaindvajsetega aprila 2002 je v Radencih potekala mednarodna konferenca o promociji zdravja z gibanjem in zdravo prehrano, na kateri so bili širši mednarodni in domači strokovni javnosti predstavljeni dotedanji izsledki in nadaljnje namere projektne delovne skupine, temeljne usmeritve iz nastajajoče nacionalne strategije pa so bile vgrajene tudi v tako imenovano Radensko deklaracijo. Ta dokument predstavlja enega prvih dokumentov na mednarodni ravni, ki vsebuje poziv k nujnosti integrirane obravnave in promocije zdravja z gibanjem in zdravo prehrano. V drugi polovici leta 2002 in 2003 so postopno potekala usklajevanja in dopolnjevanja besedila s predstavniki posameznih vključenih vladnih resorjev. Projektna skupina je predlagala tudi izdelavo nekaterih dodatnih pilotskih raziskav za učinkovito dopolnitev strategije na nekaterih specifičnih področjih (npr. stanje telesne dejavnosti za zdravje starejših), ki pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso bile izvedene. V obdobju druge polovice leta 2003 in v prvih mesecih 2004 smo iskali mogoče poti za primerno umestitev in raven sprejemanja dokumenta na nacionalni ravni. Izhodiščna želja snovalcev in avtorjev besedila strategije ter vseh sodelavcev v projektnih podskupinah je bila seveda sprejemanje na ravni nacionalnega programa v slovenskem parlamentu. Pri tem smo se zavedali predvsem relativne dolgotrajnosti postopka, skušali pa smo se tudi časovno koordinirati s sprejemanjem nacionalne prehranske politike, ki je prav tako uspešno nastajala v istem obdobju. Nekaj časa smo se ukvarjali tudi z idejo

združenega dokumenta, od katere pa smo zaradi neusklajenosti mnenj vseh vpletenih vladnih resorjev končno odstopili. V prvem in drugem primeru smo se odločili za predlog vladnega dokumenta oziroma resolucije, ki je glede učinkovitega udejanjanja prav tako lahko zadosti zavezujoč za vse vključene resorje. Vsebina in konkretne rešitve strategije so bile v obdobju njenega oblikovanja in usklajevanja predstavljene na domačih in tujih strokovnih srečanjih, kjer so v glavnem naletele na zelo ugoden sprejem. Po mnenju tujih strokovnjakov sta ključni prednosti dokumenta predvsem zaveza in nujnost usklajenega (so)delovanja številnih vladnih resorjev, kar je v splošnem ena večjih zavor učinkovitejšega delovanja na tem področju tudi v razvitejših državah od Slovenije.

55

PRILOGA 2: Seznam sodelujočih pri nastajanju Strategije Projektna delovna skupina Predsednik mag. Zlatko Fras Klinični center Ljubljana, CINDI Slovenija Sopredsedujoča Jožica Maučec Zakotnik CINDI Slovenija, Ministrstvo za zdravje RS Sekretarka dr. Agata Zupančič Ministrstvo za zdravje RS Člani

– dr. Herman Berčič, Fakulteta za šport v Ljubljani

– dr. Metoda Dodič Fikfak, Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa

– mag. Gabrijela Gaber, Visoka šola za zdravstvo

– Ciril Klanjšček, Rdeči križ Slovenije (prej: Ministrstvo za zdravje RS)

– Barbara Konda, Fit Slovenija – Eva Košak, Ministrstvo za okolje in

prostor – Samo Kuščer, Slovenska

kolesarska mreža – mag. Polona Mušič Andrejčič,

Ministrstvo za promet RS – dr. Rado Pišot, Pedagoška

fakulteta Koper – Urška Ravnihar, Ministrstvo za

delo, družino in socialne zadeve RS

– Iztok Retar, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS

– mag. Danica Rotar Pavlič, Zdravstveni dom Ljubljana

– Danica Simšič, Mestna občina Ljubljana (prej: Državni zbor RS)

– dr. Jožica Šelb, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije

– dr. Marjan Vezjak, Ministrstvo za promet RS

– Seznam dodatnih sodelavcev v

projektnih podskupinah – Marina Kovač, Slovenska

kolesarska mreža – Mag. Jernej Završnik, ZD Adolfa

Drolca Maribor

– Mag. Vesna Štemberger, Pedagoška fakulteta Ljubljana

– Majda Maglica, VVZ Ilke Devetak Bignami, Tolmin

– Marina Lupšina Novak, OŠ Brežice – Dr. Branko Škof, Fakulteta za šport – Branka Ščap, OŠ Toneta Čufarja

Jesenice – Dr. Polona Brcar, Inštitut za

varovanje zdravja Slovenije – Mag. Eva Strgar, Inštitut za

varovanje zdravja Slovenije – Dr. Uroš Mazič, Pediatrična klinika

Ljubljana – Dr. Stanislav Pinter, Fakulteta za

šport – Dr. Mojca Dupona, Fakulteta za

šport – Metka Teržan, Urad za varnost in

zdravje pri delu – Dr. Vanja Vuga, Center za

medicino dela, prometa in športa – Dr. Niko Arnerič, Inštitut za

medicino dela prometa in športa – Irena M. Lazar, Zagorje – Marija Nečimer, Zbornica za

varnost in zdravje pri delu – Brigita Ačimovič, Talum Kidričevo – Mag. Miroljub Jakovljevič, Visoka

šola za zdravstvo – Dr. Damir Karpljuk, Fakulteta za

šport – Kaučič Zdravko, Skupnost

socialnih zavodov Slovenije – Peter Levič, Državni zbor Slovenije – Stane Simšič, Zveza društev

upokojencev Slovenije – Marko Trškan, Mestna občina

Ljubljana – Goran Bukarica, Zavod Leon – Dominika Novak Mlakar, CINDI

Slovenija – Andrea Backovič Juričan, CINDI

Slovenija – Nedeljka Luznar, CINDI Slovenija – Marko Kolenc, Zavod za šport –

Inštitut za šport – Aleš Kranjc Kušlan, Športna unija

Slovenije – Dr. Rajko Vute, Pedagoška

fakulteta Ljubljana

56

– Dr. Martina Žmuc Tomori, Medicinska fakulteta

– Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, Visoka šola za socialno delo

– Mag. Andreja Fatur Videtič, Inštitut RS za rehabilitacijo

– Mag. Tjaša Filipčič, Pedagoška fakulteta Ljubljana

– Mag. Drago Balent, Ministrstvo za šolstvo in šport RS

– Rok Poličnik, Ministrstvo za zdravje RS

Documents

Strategija Vlade Republike Slovenije na področju …€¦ · 1.4 Mednarodni pravni predpisi in dokumenti (Evropske skupnosti in drugih organizacij in zvez) v zvezi s telesno (gibalno)