UNIVERZA V LJUBLJANI - UL ZF · Web viewspoznajo vrste gibalno oviranih oseb, ki se rehabilitirajo v IRSR in drugih zavodih, kjer se izvaja rehabilitacija (paraplegiki, tetraplegiki,

KAZALO

Podatki o študentu.......................................................................................1

Zdravstvena nega – vaje v kabinetu .........................................................3

Zdravstvena nega otrok– vaje v kabinetu.................................................8

Mikrobiologija s parazitologijo................................................................13

Prva pomoč................................................................................................17

Zdravstvena nega bolnika s sindromom odvisnosti

od psihoaktivnih snovi...............................................................................22

Skupnostna skrb........................................................................................28

Medicina dela, prometa in športa............................................................34

Rehabilitacijska zdravstvena nega...........................................................40

Zdravstvena nega oseb s posebnimi potrebami......................................42

Ime in priimek študenta____________________________________

Naslov__________________________________________________

Telefon_________________________________________________

Oblika študija A) redni

B) izredni

Študijsko leto _______________________

PODOBA IN UREJENOST ŠTUDENTKE/ŠTUDENTA NA VAJAH IN PRAKSI

As.mag. Andreja Kvas, viš.med.ses., prof.zdr.vzg.Pred. Bernarda Djekić, viš.med.ses., univ.dipl.org.As. Mirjam Ravljen, viš.med.ses., prof.zdr.vzg.

Na vajah v kabinetu in na praksi ali strokovnem praktikumu v zdravstvenih ustanovah je zelo pomembna zunanja podoba in urejenost študentke / študenta.

UNIFORMA izbrani model uniforme za redne študente ali popolna delovna obleka za izredne; uniforma mora biti čista in zlikana; pod njo se ne nosi raznobarvnih pulijev, majic in bluz; ob mrazu se lahko preko uniforme nosi jopico, ki je samo v ta namen; na desnem rokavu naj bo prišit emblem šole; na levem zgornjem žepu se nosi predstavitveno priponko z imenom in priimkom; uniformo se nosi samo na vajah ali praksi (ne v gostinskih lokalih v bližini šole ali

zdravstvenih ustanov, za vožnjo v avtomobilih in javnih prevoznih sredstvih ipd.); študentka lahko izbere krilo ali hlače; dolžina krila naj bo do kolen.

OBUVALO

bele barve; spredaj zaprto; 2–5 cm visoka peta;

1

nedrseč podplat; material, ki se dobro higiensko vzdržuje; zaradi hrupa ne priporočamo cokel; izbrano obuvalo se nosi samo na vajah ali praksi.

OSEBNA UREJENOST

skrb za redno osebno higieno; urejena pričeska (čisti lasje, dolgi naj bodo speti); kratki in nelakirani nohti; čim manj nakita, brez prstanov in dolgih verižic ter uhanov; diskretno ličenje, zmerna uporaba dišav; nogavice naj bodo svetle barve;

ODNOS DO PACIENTOV, SVOJCEV, MENTORJEV IN ZAPOSLENIH

paciente, njihove svojce, spremljevalce, mentorje in druge vikamo in nagovarjamo z »gospod« ali »gospa«, sledita priimek in ime ali obratno;

ob prvem stiku se predstavimo; do pacientov, njihovih svojcev, mentorjev, zaposlenih in drugih smo prijazni,

upoštevamo pravila lepega vedenja; pozorni smo na verbalno in neverbalno komunikacijo; žvečenje žvečilnih gumijev je nesprejemljivo; na vajah ali na praksi ne uporabljamo osebnega prenosnega telefona; študentka/študent na vajah ali na praksi ne kadi, ni pod vplivom alkohola ali drugih

opojnih snovi; s svojim delom in vedenjem krepimo ugled šole in zdravstvene nege.

Na praksi ali praktikumu bodite pozorni na interna navodila zdravstvenih ustanov kot na primer:Podoba medicinske sestre v Kliničnem centru v Ljubljani, Intranet Kliničnega centra.

2

Učni načrt vaj: Zdravstvena nega – vaje v kabinetu

Obseg: 160 ur vaj v kabinetu ter 30 ur seminarskih vaj.

Vaje se izvajajo v obeh semestrih prvega letnika.

1. Cilji

Študent/ študentka :

pridobljena teoretična znanja zdravstvene nege aplicira na delo v kabinetu; zna pravilno izvesti v učnem načrtu naštete intervencije zdravstvene nege; pozna načela aseptične tehnike dela; razvija potrebne spretnosti za izvajanje intervencij zdravstvene nege; kritično razmišlja o aktualnih dilemah povezanih z intervencijami zdravstvene nege; pozna različne individualno prilagojene pristope pri izvajanju intervencij, ter utemelji njihov

izbor; s študijo primera zna pridobljena znanja aplicirati na izbrani problem; poglobi in razširi znanja s področja diagnostično terapevtskega programa; razvija odgovoren in human odnos do drugih; pozna in upošteva načela varnosti pri delu; krepi občutek poklicne identitete; razvija sposobnosti timskega dela; je sposoben kritično uporabljati strokovno literaturo;

2. Vsebina

Intervencije zdravstvene nege:

Pravilne obremenitve lokomotornega aparata zdravstvenega delavca, pravilno dvigovanje bremen, pravilno premeščanje pacienta ter preventiva poškodb pri pacientu. Pomoč pri izvajanju dihalnih in gibalnih vaj.

Preprečevanje bolnišničnih okužb. Urejanje bolnikove okolice. Kontrola vitalnih funkcij (ročno in monitor). Snemanje EKG-ja. Aplikacija zdravil

- intrakutano,- subcutano,- intramuskularno,- intravenozno,- v vensko kanilo ali centralni venski kateter,- z inhalacijo.

Uvajanje periferne venske kanile. Preveza in odstranitev periferne venske kanile. Preveza, spiranje in odstranitev centralnega venskega katetra. Priprava in aplikacija infuzijske terapije. Mešanje zdravil. Priprava infuzijskih raztopin za aplikacijo s pomočjo infuzijske črpalke Merjenje centralnega venskega pritiska.

3

Preveza rane. Uporaba sodobnih materialov pri oskrbi rane. Sterilni obkladki. Preveza in odstranjevanje drena. Odstranjevanje šivov. Uvajanje urinskega katetra pri ženski. Izpiranje mehurja. Odvzem urina iz urinskega katetra za mikrobiološko analizo. Aspiracija dihalnih poti. Aspiracija skozi tubus in kanilo. Zaprt sistem aspiracije. Aplikacija kisika. ZN izločalne in hranilne stome.

Seminarske vaje:

Aplikacija obravnavanih učnih vsebin na primere iz prakse - študija primera. Spoznavanje sodelujoče, odvisne vloge medicinske sestre v okviru diagnostično

terapevtskega programa (asistenca pri posameznih diagnostično terapevtskih posegih).

3. Povezanost z drugimi predmeti

Vaje se povezujejo s teoretičnimi vsebinami pri predmetu Zdravstvena nega ter s predmeti Mikrobiologija s parazitologijo, Anatomija in fiziologija, Kirurgija, Farmakologija, Patologija in Uvod v raziskovalno delo.

4. Študijski viri

- vsa literatura iz učnega načrta predmetov Zdravstvena nega I, II, III;- Taylor C, Lillis C, Le Monte P. Fundamentals of Nursing Care. Philadelphia, New York,

Baltimore: Lippincott, 2001;- Juchli L. Pflege: Praxis und Theorie der Gesundheits und Krankenpflege.Sttutgart: G.

Thieme, 1997.- Perry A. G, Potter P. Clinical nursing skills and techniques. St. Louis: Mosby, 2002.- tekoča periodika

5. Posebnosti pri izvedbi vaj

Vaje se izvajajo v ustrezno opremljenih kabinetih, kjer je možna simulacija zdravstvene nege v različnih situacijah. Študenti so razdeljeni na skupine po 10 študentov. Pri izvedbi vaj se uporabljajo naslednje metode dela: razlaga, demonstracija, igranje vlog, razgovor, delo s tekstom. Pri izvajanju pedagoškega procesa mentor/mentorica uporablja skupinsko obliko dela, delo v dvojicah in delo s posameznikom.Mentor/mentorica spodbuja študenta/študentko in ga navaja na čim bolj samostojno delo. Nivo zahtevnosti prilagaja trenutno osvojeni stopnji znanja in spretnosti.Določen del vaj je predviden za individualno delo študenta/ študentke na osnovi predhodnih navodil.

4

Pri seminarskih vajah študent/študentka zbere literaturo, pripravi ter predstavi nalogo z izbrano vsebino. Vsebine se nanašajo na predhodno obravnavane intervencije zdravstvene nege, zato naj bo čim krajši časovni razmik med obema oblikama vaj.

6. Obveznosti študenta

Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta Zdravstvena nega.Priprava na vaje.Aktivna prisotnost na vajah.Točnost, primerna urejenost in uporaba zahtevanih pripomočkov.Upoštevanje navodil za varno delo v kabinetu.Priprava in predstavitev seminarske naloge.Opravljen kolokvij ob zaključku vaj.

7. Sestavljavke učnega načrta

Pred. Bernarda Djekić, viš. med. ses., univ. dipl. org. dela.As.mag. Jožica Ramšak Pajk, viš. med. ses., prof. zdr. vzg.As.mag. Suzana Mlinar, viš. med. ses., prof. zdr. vzg.Strok.sod. Mirjam Ravljen, viš. med. ses., prof. zdr. vzg..

OCENJEVALNI LIST ZA VAJE

5

Mentor/ica:

Področje vaj: Zdravstvena nega – vaje v kabinetu Datum:

1. Študent/ka obvlada teoretične osnove, ki so potrebne za izvajanje vaj.

Nezadovoljivo Zadovoljivo Dobro Zelo dobro Odlično5 6 7 8 – 9 10

2. Študent/ka obvlada intervencije ZN in diagnostično terapevtske postopke.


3. Študent/ka je zanesljiva, natančna, prizadevna, disciplinirana in odgovorna.


4. Študent/ka zna kritično in sistematično razmišljati.


5. Študent/ka pri delu upošteva varnostne ukrepe.


6. Študent/ka pozna in upošteva načela Kodeksa etike medicinskih sester in zdravstvenih

tehnikov.


7. Študent/ka uspešno vzpostavlja partnerski odnos z mentorjem in drugimi študenti.


8. Študent/ka je motiviran/a za pridobivanje novih znanj, išče dodatne informacije.

6


.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________

Področja, kjer mora študent še delati – se razvijati:____________________________________

____________________________________________________________________________

Podpis: Mentor/ica:________________________________ Skupna ocena:_____

Vtisi študenta in ocena vaj:

Podpis študenta/tke:_________________

Učni načrt vaj: Zdravstvena nega otrok – vaje v kabinetu

7

Obseg: 80 ur

Vaje se izvajajo v letnem semestru prvega letnika.

1. Cilji

Študent/študentka:

poglobi in razširi teoretična znanja o zdravstveni negi zdravega otroka, predvsem

novorojenčka in dojenčka;

spozna fizične, psihične in socialne potrebe otroka in njegove družine;

pozna zakonitosti normalnega razvoja in rasti otroka;

zna oceniti stopnjo rasti in razvoja;

se usposobi za celovito obravnavo otroka in njegove družine;

razvije potrebne spretnosti za izvajanje temeljnih življenjskih aktivnosti otroka;

zna uporabiti procesno metodo dela pri izvajanju zdravstvene nege.

2. Vsebina

zdravstvena nega zdravega dojenčka/otroka po posameznih temeljnih življenjskih

aktivnostih z vidika procesa rasti in razvoja (poudarek je na novorojenčku in

dojenčku);

priprava okolja in družine na prihod novorojenca (prostor za novorojenčka, oprema

prostora, izbira postelje in posteljnega vložka, oblačila in perilo, pripomočki za

izvajanje zdravstvene nege;

skrb za varnost (fizični, socialni, psihični vidik);

vzdrževanje normalne telesne temperature;

osebna higiena in urejenost;

oblačenje in slačenje;

spanje in počitek;

izločanje;

dnevne aktivnosti otroka;

kognitivni razvoj dojenčka/otroka

prehranjevanje dojenčka/otroka iz fizičnega, psihičnega in socialnega vidika;

8

gibanje oz. rokovanje z dojenčkom ob izvajanju življenjskih aktivnosti glede na

stopnjo rasti in razvoja;

antropološke meritve;

program cepljenja;

vitalne funkcije.


Vsebinsko se kabinetne vaje povezujejo z vsemi predmeti, ki so vključeni v visokostrokovni

študijski program, predvsem pa s predmeti: zdravstvena nega, pediatrija.

4. Študijski viri

- Bowden Vicky R, Smith Greenberg C. Pediatric Nursing Procedures. Philadelphija:

Lippincott, 2003.

- Hoyer S. Zdravstvena nega pediatričnega varovanca. Ljubljana: Tehnična Založba,

1995.

- Hoyer S. Dojenje. Učbenik za zdravstvene delavce. Ljubljana: Visoka šola za

zdravstvo, 2004.

- Strokovni članki s področja zdravljenja in zdravstvene nege otroka.

- Wong D, Wilson D, Hockenberry- Eaton M, Winkelstein L. M, Schwartz P. Essentials

- of Pediatric Nursing. Sixth edition. Mosby, 2001.

- Zapiski predavanj iz zdravstvene nege na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani.


- vaje potekajo v ustrezno opremljenem kabinetu,

- pri izvajanju vaj se kot osnovni model uporablja teoretični model Virginie Henderson in

procesna metoda dela;

- pri izvedbi vaj se uporablja metodo razlage, demonstracije, ustno razlago, razgovor,

igranje vlog, delo s tekstom, kritična analiza in prezentacije;

- pri izvajanju pedagoškega procesa mentor uporablja skupinsko delo in delo s

posameznikom.

9


- točnost in urejenost na vajah;

- prisotnost in aktivno sodelovanje na vajah;

- priprava in predstavitev seminarske naloge;

pridobljeno znanje se ob koncu vaj preverja s kolokvijem.

7. Sestavljavki učnega načrta

pred. Martina Bizjak, viš med. ses., uni. dipl. soc.

pred. Darja Thaler, viš. med. ses., univ. dipl. org.


10

Mentor/ica: _________________

Področje vaj: Zdravstvena nega otrok – vaje v kabinetu

Datum:_____________












tehnikov.





11


.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________


____________________________________________________________________________




Učni načrt laboratorijskih vaj: Mikrobiologija s parazitologijo

Obseg: 20 ur vaj, vključenih v študijski program prvega letnika.

12

1. Cilji

Študent / ka :

Študent je informiran s splošno prisotnostjo mikroorganizmov v človekovem okolju, osvoji znanja o posameznih povzročiteljih infekcijskih bolezni: bakterijah, glivicah in

virusih; natančno prouči in obvlada odnose med mikroorganizmi in človekom, osvoji metode za uničevanje mikroorganizmov ter preventivne varstvene ukrepe pred

nalezljivimi boleznimi seznani se z organizmi, ki povzročajo parazitarne bolezni;

Pri praktičnem delu: osvoji postopek: od izbora, odvzema, shranjevanja in nasaditve kužnine, izolacije povzročitelja bolezni in identifikacije povzročitelja;

Teoretično in praktično znanje predmeta omogoča študentu pravilno razumevanje ostalih kliničnih predmetov in strokovno pravilno izvajanje posameznih praktičnih posegov.

2. Vsebina

nadzor nad mikroorganizmi načini gojitve mikroorganizmov odvzem kužnine in transport, obdelava kužnine v mikrobiološkem laboratoriju metode prepoznave bakterij, gliv in virusov in parazitov antibiogram


Mikrobiologija s parazitologijo je temeljni predmet, ki se vsebinsko povezuje s predmetom Higiena z ekologijo in internističnim področjem medicine, ki preučuje tudi infekcijske bolezni.

4. Študijski viri

Temeljni študijski viriBatagelj E. Splošna mikrobiologija, Visoka šola za zdravstvo. Ljubljana, 1998.Batagelj E, Marin J. Mikrobiologija – priročnik za vaje. Visoka šola za zdravstvo, Ljubljana, 2002.Gubina M., Ihan A. Bakteriologija z imunologijo in mikologijo, Medicinska fakulteta, 1998.Koren S. in sod. Splošna medicinska virologija, Madicinski razgledi. Ljubljana, 1998.Priporočeni študijski viriVsi učbeniki, pisani za fakultetno raven, ki niso starejši od 10 let.


Vaje potekajo v laboratoriju, v skupinah po 10 študentov.Študij vključuje tudi individualno mentorsko delo (študent - predavatelj), kot posvetovanja in pomoč pri študiju.

13

6. Obveznosti študent-ke/a

Prisotnost na vajah. Po opravljenih vajah študent opravi kolokvij iz vsebine vaj, kar je pogoj za opravljanje teoretičnega izpita.

7. Sestavljavka učnega načrta

viš. pred. mag. Eva Batagelj, prof. biol.


Mentor/ica: _________________

14

Področje vaj: Mikrobiologija s parazitologijoDatum:_____________









5. Študent/ka pri delu upošteva varnostne ukrepe in uporablja predpisana zaščitna sredstva.






.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________

15


____________________________________________________________________________




Učni načrt vaj: Prva pomoč

Obseg: 40 ur vaj v kabinetu, izvajajo se v prvem letniku.

1. Cilji

16

Študent:- utrdi absolvirana teoretična znanja in razvije praktične spretnosti za varno in

učinkovito izvajanje neposredne zdravstvene oskrbe-prve pomoči poškodovanim in nenadoma zbolelim;

- se seznani z materiali za oskrbo ran v prvi pomoči, improviziranimi opornicami, s improviziranimi nosili in s tehničnimi pripomočki za izvajanje temeljnih postopkov oživljanja;

- razvije dejaven odnos do preprečevanja poškodb ali nenadnih obolenj, pozitivno naravnanost do človeka in dajanja prve pomoči.

2. Vsebina

- pristop k poškodovancu ali nenadno zbolelemu, pregled in osnovni postopki za zavarovanje oziroma rešitev življenja;

- triaža;- organizacija in vodenje dajanja prve pomoči v množičnih nesrečah;- prenos in transport poškodovanih in nenadoma zbolelih;- položaji poškodovanih in nenadoma zbolelih;- temeljni postopki oživljanja;- prva pomoč pri zadušitvah- šok- nezavest- prva pomoč pri krvavitvah;- prva pomoč pri akutnih zastrupitvah- prva pomoč pri ranah;- prva pomoč pri poškodbah z električnim tokom in strelo- prva pomoč pri podhladitvi in zmrzlinah- prva pomoč pri opeklinah in kemičnih poškodbah;- prva pomoč pri poškodbah glave;- prva pomoč pri poškodbah hrbtenice in hrbtenjače;- prva pomoč pri poškodbah kosti in sklepov;- prva pomoč pri nujnih internističnih stanjih;- prva pomoč pri nujnih stanjih v ginekologiji in porodništvu;- prva pomoč pri nujnih stanjih v pediatriji;- prva pomoč pri nujnih nevroloških stanjih;- prva pomoč pri nujnih psihiatričnih stanjih;- prva pomoč pri RKB kontaminaciji;- obravnava politravmatiziranega poškodovanca v prvi pomoči.


Predmet se povezuje tako s predmetom Anatomija s fiziologijo, Zdravstvenim varstvom v izjemnih razmerah, z Zdravstveno nego in drugimi strokovno-teoretičnimi predmeti.

4. Študijski viri

17

Ahčan G.U. Prva pomoč. Rdeči križ Slovenije – v tisku.

Bilban M. prva pomoč v delovnem okolju. Ljubljana: ZVD Zavod za varstvo pri delu d. d., 2003.

Derganc M. Osnove prve pomoči za vsakogar. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1994.

Derganc M. (ur), Primožič J. (ur). Kritično bolan in poškodovan otrok-razpoznava, zdravljenje in prevoz. VII. Izobraževalni seminar, Specializiran dvodnevni tečaj iz reanimacije otroka - knjiga predavanj, Ljubljana, november 2003. Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, Kirurška klinika, Klinični center, 2003.

Hribar-Habinc M., Kamenik B., Mohor M., Vlahovič D. Temeljni postopki oživljanja za profesionalce. Ljubljana: Slovensko združenje za urgentno medicino, Svet za reanimacijo, 2002.

Opačič S. Prva pomoč pri poškodbah z jedrskim, kemičnim in biološkim orožjem. Ljubljana: Rdeči križ Slovenije, 1995.

Crnić I. (ur), Pirjavec I. (ur). Politravma v predbolnišničnem in bolnišničnem okolju. Zbornik, Mladinsko zdravilišče in letovišče Debeli rtič, 23. in 24. november 2001. Ljubljana: Zbornica zdravstvene nege Slovenije- ZDMSZTS, Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester-reševalcev, Zdravstveni dom Koper - PHE obala, 2001.

Grmec Š. (ur.), Posavec A. (ur). Zastrupitve v predbolnišničnem okolju. Zbornik predvanj, Maribor, 17. april 2002. Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester-reševalcev, 2002.

Posavec A. (ur.). Uporaba pripomočkov za imobilizacijo in tehnično reševanje v predbolnišničnem okolju. Zbornik, Ig, 19. in 20. november 2002. Zbornica zdravstvene nege Slovenije, Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Sekcija zdravstvenih tehnikov in medicinskih sester-reševalcev, 2002.


Vaje potekajo v skupinah po 10 študentov. Kabinet je opremljen z modeli za učenje postopkov oživljanja, s standardnimi in improviziranimi opornicami, standardnimi in improviziranimi nosili, sanitetnim materialom, skeletom in drugimi učnimi pripomočki za učenje postopkov prve pomoči ter z avdio-vizualnimi sredstvi.


Osnova za vaje je že osvojeno teoretično znanje prve pomoči. Študent po dogovoru z izvajalcem vaj pripravi seminarsko temo s področja prve pomoči.. Prisotnost na vajah je obvezna.

18

Študent opravi vaje v prvem letniku z uspešno zaključenim teoretično-praktičnim kolokvijem.

7. Sestavljavca učnega načrta

Pred., mag. Damjan Slabe, prof. zdr. vzg.Pred. Amalija Sazonov, viš. med. ses., univ, dipl. org.


Mentor/ica: _________________

Področje vaj: Prva pomoč

19

Datum:_____________















.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________

20


____________________________________________________________________________




Učni načrt strokovne prakse: Zdravstvena nega bolnika s sindromom odvisnosti

od psihoaktivnih snovi

21

Obseg: 40 ur.

Praksa se izvaja v prvem letniku v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog in Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola in Psihiatrične klinike Ljubljana.

Strokovna praksa poteka en teden, od ponedeljka do petka, od 7. do 13. ure: informativne vaje so prvi dan na VŠZ nato na Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog (CZOPD) in Enoti za zdravljenje odvisnih od alkohola (EZOA).

SP vodi Marija Gorše Muhič, prof. zdr.vzg., pred. Mentorja za izvajanje vaj sta Vida Tomšič, v.m. s., spec.psih. zdr.nege na EZOA, Poljanski nasip 58 in Branko Bregar, dipl. zdravst. na CZOPD, Zaloška c. 29.

1. Cilji

študenti/tke se seznanijo z vlogo izvajalcev ZN v negovalnem in zdravstvenem timu in pomenom ZN v procesu zdravljenja bolnika odvisnega od drog;

spoznajo načela dela z bolnikom odvisnim od drog; spoznajo osnove vedenjske terapije in vlogo izvajalcev ZN; znajo celostno opredeliti potrebe po ZN bolnika odvisnega od dro; se seznanijo z načrtovanimi temami zdravstveno vzgojnih vsebin, ki jih izvajajo

izvajalci ZN v procesu zdravljenja; se seznanijo z dinamiko procesa zdravljenja; prepoznajo različna stanja vedenja, razpoloženja, čustvovanja in spoznajo pravilne

postopke in posege v teh stanjih; osvojijo pozitivno profesionalno stališče do bolnika odvisnega od prepovedanih drog; študenke/ti se seznanijo z boleznijo odvisnosti od dovoljenih in nedovoljenih drog; se seznanijo z možnostmi zdravljenja odvisnosti od drog v RS; se seznanijo s programom zdravljenja odvisnosti od drog v EZOA in CZOPD; se seznanijo z vlogo izvajalcev ZN pri multidiscplinarni obravnavi bolnika odvisnega

od drog; se seznanijo z nekaterimi specifičnimi pristopi in dejavnostmi pri obravnavi bolnika

odvisnega od dovoljenih in prepovedanih drog (sprejem in odpust bolnika, jemanje kužnin, izvajanje imunokemijskih urinskih testov);

se seznanijo z osnovami dela v skupini in skupinske terapije;

2. Vsebina

- odvisnost kot bolezen;- vzročni dejavniki razvoja odvisnosti;- posledice odvisnosti (telesne, psihične, družbeno-socialne);- odvisnost in družina;- zdravljenje odvisnosti;- zdravstvena nega bolnika odvisnega od dovoljenih in prepovedanih drog;- izvajanje imunokemijskih urinskih testov;


22

Vsebina prakse se povezuje z Zdravstveno nego.

4. Študijski viri

Čebašek Travnik Z, Rus Makovec M. (ur.): Osnove zdravljenja odvisnosti od alkohola. Učbenik in smernice za delo. Ljubljana, 2004. Kastelic A, Mikulan M. Mladostnik in droga: priročnik za starše in učitelje. Ljubljana: Prohealth, 2004.Kogovšek B, Kobentar R.: Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije. Ljubljana: Psihiatrična klinika, 1999.Tomori M, Ziherl S. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999.

5. Posebnosti pri izvedbi prakse

Strokovna praksa bo potekala v obliki seminarjev, delavnic ter individualnega in skupinskega dela z bolnikom, mentorjem in vodjo vaj.


Prisotnost na praksi je obvezna. Študentke/ti po dogovoru z vodjo vaj pripravijo seminarsko temo s področja odvisnosti dovoljenih in prepovedanih drog..


Pred. Marija Gorše Muhič, viš.med.ses., prof. zdr. vzg.

OCENJEVALNI LIST ZA STROKOVNO PRAKSO ALI VAJE

Mentor/ica: _________________

23

Področje prakse/vaj: ZN bolnika s sindromom odvisnosti od psihoaktivnih snovi_________________

Datum:_____________

1. Študent/ka obvlada teoretične osnove, ki so potrebne za izvajanje prakse/vaj.








5. Študent/ka pri delu upošteva varnostne ukrepe (higienski ukrepi, ukrepi za preprečevanje

bolnišničnih okužb, preprečevanje poškodb pacientov, nesreč pri delu) in uporablja

predpisana zaščitna sredstva.


6. Študent/ka uspešno vzpostavlja terapevtski odnos s pacienti in njihovimi svojci, spoštuje

njihove pravice, zdravstveno nego izvaja individualno in celostno.



tehnikov.


24

8. Študent/ka je sposoben(a) empatije, do pacientov in svojcev je vljuden/vljudna, ima

potrpežljiv odnos.


9. Študent/ka uspešno vzpostavlja partnerski odnos z mentorjem, drugimi študenti, sodelavci

v negovalnem, zdravstvenem timu in sodelavci iz drugih nezdravstvenih disciplin.




.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________


____________________________________________________________________________




Naslov zavoda, kjer je potekala strokovna praksa

___________________________________

25

____________________________________________________

Naslov prakse____ ZN bolnika s sindromom odvisnosti od psihoaktivnih snovi

Trajanje_____________________________________________

Podpis mentorja_______________________________________

P O R O Č I LO

1. Predstavitev organizacije (dejavnosti) zavoda, oddelka/enote/službe

1. Predstavitev pacientov:

- povprečno število v času prakse, po kategorizaciji zdravstvene nege

_________________________________________________________________

- najpogostejše negovalne diagnoze____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

3. Vloga zdravstvene nege

- najpogostejše aktivnosti___________________________________________________________________________

- vloga v negovalnem timu_____________________________________________________________________

26

vloga v zdravstvenem timu:

- samostojnost (A), sodelovanje z drugimi člani zdravstvenega tima (B), nejasno (C) –podčrtaj

- izvajanje procesne metode dela: (DA) (NE) – podčrtaj

- uporaba negovalne dokumentacije: (DA) (NE) – podčrtaj

- število negovalnih standardov (ali navodil), s katerimi ste bili seznanjeni_____

- imajo Filozofijo zdravstvene nege (dokument): (DA) (NE) – podčrtaj

- imajo vizijo zdravstvene nege: (DA) (NE) – podčrtaj

- odnos drugih zdravstvenih delavcev do MS in študentov

4. Doživljanje strokovne prakse – refleksija- moj prispevek k delu na oddelku - kaj bi lahko prispeval pa nisem (zakaj)- predlogi za izboljšanje

Učni načrt strokovne prakse: Skupnostna skrb

Obseg: 40 ur.

27

Praksa se izvaja v prvem letniku in traja en teden, od ponedeljka do petka od 7. do 13. ure. Prvi dan so informativne vaje na VŠZ nato praksa poteka v Slovenskem združenju za duševno zdravje – ŠENT, Vilharjeva 22, Ljubljana. Strokovno prakso vodi Marija Gorše Muhič, prof. zdr. vzg. pred. Pri izvedbi prakse kot mentorica sodeluje Špela Zgonc, med.sest. in dipl. soc. del.

1. Cilji

študentke/ti spoznajo razliko med institucionalno in skupnostno psihiatrijo;

spoznajo različne oblike psihiatrične dejavnosti;

se seznanijo z oblikami skupnostne skrbi in načeli delovanja skupnostnih služb; se seznanijo z načini prepoznavanja bolnikovih potreb in načinov njihovega zdravljenja; spoznajo načine obvladovanja prizadetosti in oviranosti (izobraževanje in učenje

vsakdanjih socialnih veščin, poznavanje skupnostnih služb); se seznanijo z vlogo medicinske sestre v skupnostni psihiatriji.

2. Vsebina

psihiatrična institucija in psihiatrija v skupnosti; potrebe ljudi z duševnimi motnjami; načrtovanje skrbi; specifična področja dela v psihosocialni rehabilitaciji; vloga medicinske sestre v skupnostni psihiatriji.


Vsebine so povezane z vsebinam, ki jih spoznajo pri Zdravstveni negi.

4. Študijski viri:

Švab V. (ur.): Psihosocialna rehabilitacija, Ljubljana: ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje, 2004.ŠvabV. : Priročnik o shizofreniji, Radovljica: Didakta Ljubljana: ŠENT, 2001.Kogovšek B, Kobentar R. (ur.): Priročnik psihiatrične zdravstvene nege in psihiatrije. Ljubljana:Psihiatrična klinika, 1999.Tomori M, Ziherl S. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta in Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, 1999.


Potekala bo v obliki seminarjev ter individualnega in skupinskega dela z bolniki, mentorji in vodjo vaj.


Študentke/ti skupaj s člani terapevtskega tima izdelajo rehabilitacijski načrt za enega bolnika ali pripravijo seminarsko temo s področja skupnostne skrbi. Prisotnost na vajah je obvezna.

28


Pred. Marija Gorše Muhič, viš.med.ses.,prof.zdr. vzg.


Mentor/ica: _________________

29

Področje prakse/vaj: Skupnostna skrb_

Datum: _________________________

















tehnikov.



potrpežljiv odnos.

30







.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________


____________________________________________________________________________





___________________________________

31

____________________________________________________

Naslov prakse___ Skupnostna skrb

Trajanje_____________________________________________

Podpis mentorja_______________________________________

P O R O Č I LO




_________________________________________________________________


____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________




32










Učni načrt strokovne prakse: Medicina dela, prometa in športa

33

Obseg: 40 ur.

Praksa se izvaja v prvem letniku na Inštitutu za medicino dela in športa ter v dispanzerjih medicine dela, prometa in športa.

1. Cilji

Študent Spozna temeljne vsebine iz področja medicine dela, prometa in športa.

2. Vsebina

- Seznani se z osnovnimi škodljivostmi in nevarnostmi v delovnem okolju, ter njihovim vplivom na organizem s posebnim poudarkom na poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom, kronično degenerativnimi obolenji in nezgodami pri delu, prometu in športu.

- Spozna antropološke meritve in fiziološke funkcije v odnosu na delo, spoznavajo njihove tolerančne meje za poklicno delo ter načine medsebojnega ergonomskega prilagajanja.

- Seznani se s škodljivimi dejavniki, ki so lahko vir in vzrok poškodb pri delu in poklicnih boleznih.

- Seznani se z zakonodajo o varstvu pri delu, v prometu in telesno kulturni dejavnosti.- Spozna področje medicine športa-vrhunskih športnikov in rekreativcev.- Spoznajo se z vsebino promocije zdravja na delovnem mestu ter vzgojnim in

izobraževalnim delom in posebej z načinom poučevanja delavcev s tveganji, ki so povezana z njihovim delom na delovnem mestu.

- Seznani se z načinom svetovanja delodajalcu pri ukrepih za utrjevanje zdravja delavcev, udeležencev v prometu in športnikov, ki so izpostavljeni večjim nevarnostim za poškodbe in zdravstvene okvare.

- Študentje se seznanijo z vsebino psihologije dela, posebej z najaktualnejšimi temami, kot je npr., stres na delovnem mestu, razpoložljivost delavcev in drugo.


Praksa se povezuje z zdravstveno nego v dispanzerskem varstvu, Javnim zdravstvom z epidemiologijo, Higieno z ekologijo

4. Študijski viri

Bilban M. Medicina dela. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu, 1999.

Bilban M. Zdravstveno varstvo delavcev. V: Priročnik za strokovni izpit iz varnosti in zdravja pri delu. Ljubljana: Zavod za varstvo pri delu d.d., 2003.

Sušnik J. Ergonomska fiziologija. Ljubljana: Didakta, 1992.

5. Posebnosti pri izvedbi praktičnih vaj

Vaje so informativne.

34


Obvezna prisotnost in aktivnost študenta.


Strok.sod. Nevenka Šestan, dipl.m.s.


35

Mentor/ica: _________________

Področje prakse/vaj: Medicina dela, prometa in športa

Datum: _________________________

















tehnikov.

36



potrpežljiv odnos.







.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________


____________________________________________________________________________





37

___________________________________

____________________________________________________

Naslov prakse___ Medicina dela, prometa in športa

Trajanje_____________________________________________

Podpis mentorja_______________________________________

P O R O Č I LO




_________________________________________________________________


____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________




38










Učni načrt strokovne prakse: Rehabilitacijska zdravstvena nega

39

Obseg: 40 ur.

Praksa se izvaja v prvem letniku na Inštitutu RS za rehabilitacijo (IRSR), Linhartova 51, Ljubljana in v drugih zavodih za rehabilitacijo.

1. Cilji

Študenti- spoznajo posebnosti rehabilitacijske zdravstvene nege,- spoznajo vrste gibalno oviranih oseb, ki se rehabilitirajo v IRSR in drugih zavodih, kjer se

izvaja rehabilitacija (paraplegiki, tetraplegiki, bolniki po poškodbi glave, po možganski kapi..),

- se seznanijo s prepoznavanjem bolnikovih potreb in načini njih zadovoljitve,- spoznajo pomen komunikacije in empatije do invalidov in invalidnosti.- spoznajo dejavnost, organiziranost in delovanje različnih oblik organizirane skrbi za

invalide,- spoznajo organizacijo službe zdravstvene nege na področju varstva invalidov,- se seznanijo z delovanjem negovalnih in interdisciplinarnih timov s posebnim poudarkom

na povezovanju negovalne dejavnosti z drugimi službami,- spoznajo uspešnost uvajanja elementov sodobne zdravstvene nege na področje

zdravstvene nege,- se seznanijo z vključevanjem svojcev v zdravstveno in socialno oskrbo in v proces

zdravstvene nege.

2. Vsebina

- seznanitev z organiziranostjo in dejavnostmi v zavodu za rehabilitacijo,- pomoč pri zadovoljevanju osnovnih življenjskih potreb po procesni metodi dela,- sprejem, odpust bolnika,- sodelovanje medicinske sestre z drugimi zdravstvenimi delavci in sodelavci, sodelovanje

v interdisciplinarnem - rehabilitacijskem timu, - kontinuirana zdravstvena nega – povezanost z drugimi zdravstvenimi zavodi (bolnišnice,

zdravstveni domovi, domovi starejših občanov),- seznanitev z delom in pristojnostmi glavne medicinske sestre,- seznanitev z ukrepi za preprečevanje okužb,- seznanitev s psihosocialno rehabilitacijo.


Vsebine se povezujejo z drugimi vsebinami, ki jih spoznajo pri Zdravstveni negi, Travmatologiji, Prvi pomoči.

4. Študijski viri

Negovalni problemi v rehabilitacijski zdravstveni negi. Zbornik predavanj. Inštitut RS za rehabilitacijo, 2001.Štefančič M. ur. Osnove fizikalne medicine in rehabilitacije gibalnega sistema. Ljubljana, DZS, 2003.

40


Praksa je informativna. Študent je razpisan na prakso iz Rehabilitacijske zdravstvene nege ali Zdravstvene nege oseb s posebnimi potrebami.


Obvezna prisotnost in aktivnost študentov. Študentke/ti bodo v času SP vodili dnevnik prakse ter predstavili svoja občutja ob srečanju in spremljanju invalidov.


Strok.sod. Ksenija Karan, dipl. m.s.

Učni načrt strokovne prakse: Zdravstvena nega oseb s posebnimi potrebami

41

Obseg: 40 ur.

Praksa se izvaja v prvem letniku.

Center Dolfke Boštjančič (CUDV): lokacije prakse:Mali dom 1, DragaMali dom 2, DragaMali dom 4, DragaMali dom Šiška, Šiška, LjubljanaMali dom Škofljica, Škofljica

1. Cilji

Študenti- spoznajo institucionalno obliko skupnostne skrbi za osebe z motnjo v duševnem razvoju- spoznajo dnevni ritem oseb z motnjo v duševnem razvoju v instituciji- se seznanijo z različnimi oblikami skupnostne skrbi za osebe z motnjo v duševnem

razvoju- spoznajo osebe z različnimi stopnjami motnje v duševnem razvoju,- spoznajo osebe z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami,- se seznanijo z načini prepoznavanja potreb oseb z motnjami v duševnem razvoju in

dodatnimi motnjami

2. Vsebina

- potrebe oseb z motnjo v duševnem razvoju v okviru zdravstvenega varstva, socialnega varstva ter vzgoje in izobraževanja

- postopek sprejema v CUDV- specifična področja dela zdravstvene nege- vloga medicinske sestre


Vsebine se nadgrajujejo z vsebinami, ki jih spoznajo pri Zdravstveni negi.


Vaje so informativne. Študent je razpisan na vaje iz Rehabilitacijske zdravstvene nege ali Zdravstvene nege oseb s posebnimi potrebami.


Obvezna prisotnost in aktivnost študenta, študent opisno opiše svoja doživetja in občutja.

6. Študijski viri

42

Naša pot


Strok.sod. Zdenka Hitejc, viš.med.ses., prof.zdr.vzg.


43

Mentor/ica: _________________

Področje prakse/vaj: Rehabilitacijska zdravstvena nega ali Zdravstvena nega oseb s posebnimi potrebami Datum: _________________________
















44


tehnikov.



potrpežljiv odnos.







.......................................................................................................................................................

Pohvale: _____________________________________________________________________

Pripombe: ___________________________________________________________________


____________________________________________________________________________





45

___________________________________

____________________________________________________

Naslov prakse____ Rehabilitacijska zdravstvena nega ali Zdravstvena nega oseb s posebnimi potrebami (podčrtaj)

Trajanje_____________________________________________

Podpis mentorja_______________________________________

P O R O Č I LO




_________________________________________________________________


____________________________________________________________________

____________________________________________________________________

_____________________________________________________________________



46


- vloga v zdravstvenem timu:









47

Documents

UNIVERZA V LJUBLJANI - UL ZF · Web viewspoznajo vrste gibalno oviranih oseb, ki se rehabilitirajo v IRSR in drugih zavodih, kjer se izvaja rehabilitacija (paraplegiki, tetraplegiki,