STRES IN RASTLINE - web.bf.uni-lj.siweb.bf.uni-lj.si/ag/botanika/gradiva/Stres in rastline.pdf · Glavni okoljski stresi in odzivi rastline. STRES (stresorji →povzro

  • Upload
    dodat

  • View
    239

  • Download
    7

Embed Size (px)

Citation preview

  • STRES IN RASTLINE

    Vsak vpliv, ki povzroa reakcijo organizma drugano od normale

    Kaj je normalno stanje? Vrste stresov: vsi ekoloki dejavniki izven

    optimuma

  • Prikaz stresnih razmer in prilagoditve nanje

  • Prikaz delovanja okoljskega stresa na rastlino in moni odzivi

  • Glavni okoljski stresi in odzivi rastline

  • STRES (stresorji povzroitelji stresaDinamini koncept stresa: H. Seyle 1932:

    Faze: a) zaetek delovanja stresa alarmna faza

    b) faza prilagajanja (upora c) faza hiranja ali po O.Stocker faza reakcije faza restitucije konna faza: prilagoditev ali smrt

  • Pregled razmer in odzivov ob stresu

  • ODZIV (STRAIN):

    a) naini: elastien ali a) akuten plastien b) kronien b) ravni odziva: celica, organ, osebek,

    populacija, zdruba, ekosistem

  • ZNAKI (SIMPTOMI) STRESA; NORMALNO STANJEZNAKI STRESA

    Odvisni od organizma, stresorja in okolja; specifini, nespecifini odzivi; b) destruktivni in

    konstruktivni (destabilizacija, stabilizacija; prevlada katabolizma nad anabolizmom

    stres ni izjema, je stalnica, gibalo evolucije; DISTRES (pokodbe, smrt) EUSTRES

    (prilagajanje, adaptacije) stres je energetsko zahteven

  • STRATEGIJE ODZIVA NA STRES

    PRENAANJE - TOLERANCA: v bistvu mona le na protoplazmatski osnovi -biokemina zgradba (zgradba beljakovin, maob, organizacija membran, )

    IZOGIB- AVOIDANCA: izredno kompleksni naini, na razlinih ravneh: loimo lahko:

    specifine reakcije nespecifine reakcije izogiba, po

  • NESPECIFINI ODZIVI: a) na biokemini in fizioloki ravni ,spremembe v aktivnosti encimov (encimi pri fotosintezi, dihanju, sinteza in akumulacija stresnih metabolitov (n.p. amino kisline (prolin),

    stresne beljakovine, poliamini, flavonoidi,) ,poveanje ali zmanjanje koliine hormonov spremembe fiziolokih procesov; dihanje, fotosinteza, rast, rodnost ?, senescenca - spremembe membranskega potencila, transporta tvorba zaitnih proteinov stresni proteini, ok proteini; glutation tvorba produktov razgradnje: poliamini, aminokisline, polioli, org. kisline, .. tvorba stresnih metabolitov s signalno funkcijo fitohormoni fitoaleksini sprememba energetskega stanja (AEC=adenilate energy charge AEC = [ATP] + 0.5 [ADP] / [ATP] + [ADP] + [AMP]; manj ATP ob

    vejem dihanju; stres- slabitev ko je ATP/ADP < 0.6

  • NESPECIFINI ODZIVI b) na morfoloko-anatomski ravni ivljenjske oblike rastlin; ekoloke skupine rastlin glede

    na posamezne ekol. dejavnike, druge morfoloko anatomske adaptacije (heterofilija, tipi kor. sistemov, mikorize .., morfoloka (fenotipska) plastinost rastlinskih organov)

    c) na horoloki ravni: asovno omejena rast fenoloka adaptacija, korienje asovnih in prostorskih ni

    krenje areala prilagoditev razmnoevalnih strategij (razvoj neaktivnih

    oblik seme, tempiranje kalitve, ..)

  • SPECIFINI ODZIVI

    lokalizirane spremembe strukture in funkcije glede na delovanje posameznih stresorjev:

    pokodbe tilakoid (veliko sevanje) specifini uinki tekih kovin na zgradbo

    membran in beljakovin kopienje doloenih metabolitov (n.p

    kroba zaradi motenj v transportu),..

  • STRES IN ZGRADBA MEMBRAN

    Rastline zaznavajo spremembe v okolju skozi spremembe v zgradbi membran, ki so integralni deli celinih organelov

    Zgradba membran (tekoi kristal iz lipidov in proteinov) omogoa adaptacijo na stres

    Vrsta lipidov, razmerje med lipidi/proteini odraa prilagoditvene sposobnosti-vdrevanje fluidnosti membran (vrsta maobnih kislin, glikolipidi, steroli,..)

  • Maobe, ki sestavljajo membrano obstajajo v dveh fizikalnih stanjih kotpolkristalinski gel in v fluidnem stanju. Fazni premik je znailen za vsako vrstolipidov; membrana je aktivna v fluidnem stanju-vzdrevanje v stresnih razmerah.

  • Fazni prehod membranskih maob je prilagoditev na temperaturni stres

  • Dejavniki, ki vplivajo na fluidnost membranskih lipidov

  • Sprememba v lipidni sestavi plazmaleme ob sunem stresu

  • Vpliv jakosti sevanja na peroksidacijo membranskih lipidov

  • Vezava perifernih beljakovin na membrano predstavlja mone mehanizme za sprejem in transdukcijo signalov v stresnih razmerah. Pomebno vlogo pri imajo e ioni Ca, pH, zasienost membrane z vodo,..

  • STRES IN HORMONI

    ABA, etilen, brasinosteroidi, jasmonati; auksini, giberilini, citokinini Delovanje hormonov je razlino: vplivajo

    preko sinteze proteinov, preko spremembe v fluidnosti membran, preko vplivov na transportne in signalne sisteme

  • VRSTE STRESOV (STRESORJEV)

    abiotski (preve, premalo): klimatski (sevanje, temperatura, sua, veter, sneg, led, de, toa,.); edafski (fizikalne in kemijske lastnosti tal)

    biotini (rastline, glive, mikrobi, ivali, lovek)

  • Prikaz vseh monih stresorjev na rastline

  • KOMBINACIJA RAZLINIH STRESOV & ODZIVOV

    Najbolj pogosti: vroinski ok in upad vodnega potenciala mraz in upad vodnega potenciala veliko sevanje, visoka temperatura in upad vodnega potenciala slanost in upad vodnega potenciala slaba mineralna prehrana in upad vodnega potenciala pomankanje hranil in nizke temperature, itd.. Znailni skupni odzivi: glutation, stresni proteini, poliamini, askorbinska kislina, aktivnost

    doloenih encimov v povezavi s sintezo teh; velike spremembe v sintezi in razgradnji beljakovin

    celina acidoza, katabolizem, spremembe v zgradbi in delovanju membran

  • STRES IN RASTLINE

    1.Stres prizadene cel organizem (eprav vidni znaki niso povsod prisotni; stresni signali! (hormoni, stresni metaboliti,..).

    2. Stres prizadane prilagoditvene mehanizme organizma (specifini in nespecifini odzivi na razlinih ravneh; sinhrono delovanje stresorjev + stanje organizma; odziv je lahko zaznaven ali prikrit).

    3. Stres ima svojo ceno. Rastlino moti na molekularni, celini in organski ravni ter celoti.

    4. ivljenjska strategija rastlin je kompromis med prirastkom/razmnoevanjem in preivetjem. Cena za preivetje je zmanjan prirastek (primeri: sukulenti, halofiti, obrambni mehanizmi pred herbivori, strategije razmnoevanja, strategije lestnatih rastlin)

    5. Osnovni sta dve preivetveni strategiji toleranca in avoidanca 6. Stres je ob kompeticiji najvaneji evolucijski dejavnik.

    Pomanjkanje stresa pomeni slabitev obrambne sposobnosti. Na kopnem je stres stalno prisoten.

  • Prikaz strokov za pariranje herbivornemu stresu

    STRES IN RASTLINESTRES (stresorji povzroitelji stresaDinamini koncept stresa: H. Seyle 1932:ODZIV (STRAIN):ZNAKI (SIMPTOMI) STRESA; NORMALNO STANJEZNAKI STRESASTRATEGIJE ODZIVA NA STRESNESPECIFINI ODZIVI:NESPECIFINI ODZIVISPECIFINI ODZIVISTRES IN ZGRADBA MEMBRANSTRES IN HORMONIVRSTE STRESOV (STRESORJEV)KOMBINACIJA RAZLINIH STRESOV & ODZIVOV STRES IN RASTLINE