Zelišča, zdravilne rastline - opis

7/22/2019 Zelia, zdravilne rastline - opis

1/11

O Roje EKO OLA

Abraica

Druga imena: abarat, abratica, avber, boja matica, laji pelin, svetogorski grben, lat. Artemisiaabrotanum var. Maritima)

Opis: Je pelinu sorodna in podobna rastlina trajnica, visoka do 1 metra, ki izhaja iz prednje

Azije. Listi so suliasti, po zgornji strani goli, na spodnji pa sivo dlakavi. Cvetovi so bledorumeni, koki okrogli, cveti od julija do oktobra. Steblo je pokonno. Celotna rastlina ima vonjpo citronki, okus pa grenak.

Rastie: To nezahtevno rastlino zlahka gojimo na vrtu, v sonni legi, humusno bogatih,odcednih tleh. Sadilna razdalja je 20-40 cm. etev je ez celo poletje, vse tja do poznejeseni. Potrebno jo je zaititi pred zimo. Razmnoujemo jo s semeni ali delitvijo.

Uporaba in zdravilnost: Abraica enako kot pelin vsebuje mono eterino olje, ki odganjauelke. Njene liste dajejo med obleke, da preenejo molje.

Uporablja se jo kot za

imbo, dodajamo jo samo za aromo, druga

e je preve

grenka.Uporabljajo se tako svei kot suhi zdrobljeni listi, in sicer za mesne jedi, omake, dodatekhladnim pijaam, sladoledu.

Pomirja, blai vnetja, pospeuje izloanje pota in sea. Pomaga pri prebavnih motnjah,pomanjkanju apetita, glavobolu. Pomaga tudi proti konim boleznim, slabokrvnosti, kalju indriski. Uporabljamo jo tudi kot obkladke pri udarninah in ozeblinah.

Proti vnetjem in okubam: polno lico zeli namoimo ez no v 1 liter vode. aj lahkouivamo ez cel dan. S tem oistimo organizem, ker pripravek pospeuje potenje in ene navodo.

Zunanje kot obkladek:100g za teden dni namoimo v 1l domaega ganja

Opozorilo:Ne smejo je uivati nosenice, pazljivi moramo biti pri pripravkih, kjer rastlinonamoimo v ganje, noveja spoznanja to mono odsvetujejo.

Zanimivosti: Abraica je tudi okrasna rastlina.


2/11

O Roje EKO OLA

Sivka

Druga imena: kofendl, lafendl, lavendel, siva, piknada, lavanda, lat. Lavandula spica)

Opis: Je zimzelena polgrmasta rastlina, ki jo vzgajajo kot zelie in za okras. Vejice sonajvekrat tirioglate in imajo ozke, podolgovate, sivozelene liste, ki so spodaj lezavi. Imamodro do sivo vijoliaste drobne cvetove, ki so v klasu podobnem socvetju. Cveti julija inavgusta. Posuena sivka ima ve diavnih snovi kot zelena.

Rastie: Sivka raste na sonnih pobojih Sredozemlja, saj je svetloljubna rastlina. To jeskromna rastlina. Raste predvsem na zemlji, bogati z mineralnimi snovmi in duikom. Sivkaza uspeno rast potrebuje odcedna tla. Spomladi jo pognojimo, nato pa jo pustimo im bolj

pri miru. Spomladi je dobro, da jo poreemo. Sivka naj bi na vrtu preivela do deset let inpotem naj bi bila potrebna zamenjave. Vendar s pravilno nego lahko zadovoljivo preivi tudidlje.

Uporaba in priprava: Pri sivki so zdravilni cvetovi, listi in vsa cvetoa zel. Sivka na poutjedeluje pomirjajoe in dobrodejno. Vsebuje kafro, ki je znano sredstvo proti mresu zlastimoljem. Iz sivke na veliko pridobivajo predvsem eterina olja in sivkino olje. V suhem cvetjuje priblino 15% eterinih olj. V medicini ta olja uporabljajo za pomirjevanje, vzbujanje teka,proti napenjanju, krem, kolikam, migreni in glavobolu, krepitev organizma. Uporabljajo jihzlasti v kozmetini industriji. Ker delujejo antiseptino, se uporabljajo za dezinfekcijo ran, zatople kopeli, za vtiranje v koo, za unievanje patoloke mikroflore v prebavilih itd. Poznamo

veliko ajnih meanic s sivko, ki pomagajo pri mnogih teavah. Za sivkin aj vzamemo 1veliko lico sivkinih cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da setekoina nekoliko ohladi. Nato precedimo in spijemo skodelico aja vekrat na dan predjedjo. Z aromatinim ajem lahko tudi izpiramo vneto ustno votlino in grgramo pri vnetemgrlu. aj lahko uporabljamo tudi kot kapljice za nos in si z njim lajamo teave pri senenemnahodu. aji z meanico drugih zdravilnih rastlin pomagajo pri napenjanju, poivljajo krvniobtok, odpravljajo elodne teave, slabo prebavo, kre v prebavilih itd. Pomagajo tudi protikalju in bronhialnim obolenjem. Ljudsko zdravilstvo priporoa sivkin aj za lajanje teav pristarostni pozabljivosti.

Zanimivosti: Ponekod na Krasu so uredili nasade sivke. Lani smo e imeli prvo (uradno)etev. Sivko uporabljamo tudi za okras, pogosti so opki suhega cvetja.


3/11

O Roje EKO OLA

Bezeg

Druga imena: zdravilna skrinjica kmekih ljudi, lat. Sambucus nigra

Opis: Bezgovi grmi zrastejo tudi do 10 metrov visoko. Cvetovi so rumenkasto bele

barve, iz njih se najprej razvijejo zelene, nato pa rdee in rne jagode. Imajo znailenin tudi zelo intenziven, aromatien vonj. Okus cvetov je grenak, medtem ko imajosurovi plodovi popolnoma drugaen vonj in okus. Surove in svee jagode niso uitne.

Rastie: Raste na sonnih legah in ob robovih gozdov in jas. V samem gozdu gabomo teko nali.

Uporaba in zdravilnost: V aprilu in maju nabiramo mlade poganjke in mlade liste.Cvetove nabiramo le v sonnem vremenu v juniju, septembra pa je as za obiranjedozorelih jagod. Bezeg je izjemno zdravilna rastlina, saj vsebuje veliko zdravilnihsestavin. V ljudskem zdravilstvu je najbolj cenjen za zdravljenje vnetij, vroine,

pospeuje potenje in laja dihalne teave. Pri bezgu porabljamo tudi liste, kotantiseptini obkladek za rane in za odganjanje insektov. Listi spomladi vsebujejovrsto zdravilnih snovi. Vse te uinkovine, spodbujajo delovanje znojnic in pospeujejoizloanje sea. Na ta nain odvajajo strupe iz telesa. aj iz listov in poganjkov tudizniuje krvno koncentracijo sladkorja. Zeliarji priporoajo pitje bezgovega aja vasu prehladnih obolenj in pri tistih boleznih, katerih stanje se hitro popravi ravno zmonim potenjem. Uporabljamo ga e za obnavljanje krvi, zdravljenje vnetij, protivroici in pri lajanju dihalnih teav. Liste lahko uporabljamo tudi kot antiseptiniobkladek za rane in za odganjanje insektov. aj iz bezgovih korenin je lahko tudiodlino odvajalno sredstvo. Olje cvetov pa je odlino zdravilo za razpokano koo.Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda. Uivati jihmoramo e nekaj mesecev preden se vam pojavi seneni nahod. Tudi lubje debel, vejin korenin deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja,vodenici, miinem in sklepnem revmatizmu.

Bezga nikakor ne smejo uivati nosenice in dojee matere, saj vsi deli vsebujejostrupene alkaloide.

Zanimivosti: Bezeg se uporablja v prehrani. Iz cvetov lahko naredimo bezgovocvrtje, abeso, sok, iz zrelih bezgovih jagod marmelado.


4/11

O Roje EKO OLA

Breza (navadna)

Lat. Betula pendula

Opis: Navadna breza zraste do 25 metrov in je drevo z globokimi koreninami. Imamajhne liste v obliki srka, ki ima deljeno listno ploskev. Je enodomna rastlina. Njenosteblo je bele barve, na nekaterih mestih pa izstopa tudi rna barva. Deblo jehrapavo z vdolbinami.

Rastie: Navadna breza raste po skalnih pobojih in v svetlih gozdovih na lahkih,najraji suhih, neapnenih tleh.Sodi med najbolj vzdrljiva listopadna drevesa.

Uporaba in zdravilnost: Za aj nabiramo listne popke, e bolje pa mlado listje vmaju in juniju, ki posueno in kot aj pomaga odstranjevati strupe iz telesa. Jediuretik, ene na vodo, zato se uporablja za odvajanje vode pri vnetju in obolenjuspodnjih senih, za izpiranje seil ob ledvinem pesku in preprei njegov nastanek. VIjudskem zdravilstvu je v pomo tudi pri obrabljenih sklepih in za odpravljanjerevmatinih tegob ter proti izpadanju las in konim mozoljem. Ker naj bi uravnala tudicelino presnovo, je pogosto sestavina ajev za hujanje oziroma "pomladnih kur" za

"ienje krvi". Prav tako je brezino lubje je uinkovito zdravilo za vnet seni mehur indruge dele seil. Z vlano notranjo stranjo svee odluenega lubja se oblagajorazbolene miice. Iz listov in/ali lubja breze se lahko pripravlja tudi tinktura. Drevesnisok, ki ga zbiramo spomladi, pijemo vekrat na dan proti boleznim seevoda, jeter inola. Odvajalni uinek povzroi izloanje ledvinih kamnov. e sok uporabljamozunanje, zdravi pokodbe koe, prepreuje nastajanje prhljaja na glavi in bradi.Izvleek breze se je pokazal kot zelo dober tudi v kombinaciji z masanim oljem. Nata nain breza deluje lokalno, ravno tam, kjer je telo odloilo umazanijo to jepogosto na stegnih. Iz popkov, ki jih nabirajo pred cvetenjem, se destilira tudi

eterino olje, ki ga dodajajo pripravkom za ienje telesa in boljo rast las.


5/11

O Roje EKO OLA

Melisa

Druga imena: aselnica, epeloperka, rniva, maternjak, matinik, medeni list, medenka, oselnica,osenika, rojevnica, srno zelje, lat. Melissa officinalis

Opis: Je trajnica, katere grmiek zraste do 80 cm visoko. Listi so jajasti, znazobanim robom in izrazitimi listnimi ilami. Dolgi so do 6 centimetrov, prav tako pozgornji povrini rahlo dlakavi. e liste zmekamo, oddajajo znailen vonj, ki spominjana limone. Cvetovi so beli ali rahlo ronati, zdrueni v skupine od treh do estihcvetov. Cvete od junija do septembra. Seme je solzaste oblike, rne barve s svetlopiko v ojem delu.

Rastie: Dobro uspeva na sonni ali polsenni legi v vlanih tleh. Razmnoujemo jos semeni, podtaknjenci in delitvijo korenin. Seme v pozni pomladi sejemo na stalnomesto. Sadike vzgojimo s setvijo v rastlinjaku marca, nato jih presadimo na stalno

mesto v maju, pri tem sadike razporejamo na razdalji od 40 do 60 cm. Podtaknjencepripravimo zgodaj poleti iz poganjkov starejih rastlin. Z deljenjem korenin melisorazmnoujemo spomladi.

Uporaba in zdravilnost: Uporablja se svea ali posuena kot poparek ali valkoholnem izvleku. Znano pa je tudi njeno eterino olje. Meliso moramo nabirati,preden cveti, ker ima sicer neprijeten vonj in okus. Za nabiranje je primeren as odjulija do oktobra. Pri suenju listov smo pazljivi, da listov ne mekamo in drgnemomed seboj, ker pornijo. aj pomirja - pomaga pri nemirnem bitju srca, nervozi,stresu in deluje celo kot uspavalo. Prav tako laja prebavne tegobe, ki nastanejozaradi tesnobe, predvsem pri preveliki koliini kisline, slabostih, napenjanjih inelodnih krih. V sveih listih najdemo vitamin C. Zunanje lahko melisino oljeuporabljamo za vtiranje pri obolenjih srca, prekrvavitvenih motnjah in za ohladitev pripregretju. Liste melise dajemo v vodo za kopel, poparek uporabljamo za spiranjemastnih las, deluje pa tudi tako, da isti in osveuje koo. Uinkovita je v boju protivirusu herpesa. Skraja as celjenja in poveuje razmik med posameznimi izbruhibolezni. Melisa je tudi zdravilo za pomo pri vrezninah in pikih uelk. Pomaga priprehladnih obolenjih in je primerna za grgranje ter spiranje ust ob slabem zadahu.Kot zaimba se uporablja pri pripravi perutnine, divjaine in ribjih jedi. Z listi se lahkoodiavijo eleji, demi, vino, kis in ganje.

Zanimivosti: Sok melise lahko dodajamo sredstvu za poliranje pohitva.


6/11

O Roje EKO OLA

Ameriki slamnik

Druga imena: krlatna ehinaceja, lat. Echinacea purpurea

Opis: Ameriki slamnik cveti od julija do oktobra. V viino dosee od 60 do 150 cm.

Uvramo ga v druino koaric- to nam e ob prvem stiku z rastlino izdajo kokastasocvetja, podobna kamilici.

Rastie: Pogosto je zasajen v vrtovih in parkih kot okrasna rastlina. Potrebujeveliko sonca in uspeva na vlanih tleh.

Uporaba in zdravilnost: Zdravila z amerikim slamnikom spodbujajo delovanjeimunskega sistema tako, da poveajo dejavnost nekaterih belih krvnih celic.Ehinaceja se kot zdravilo uporablja za prepreevanje in zdravljenje znakov prehladain drugih sorodnih obolenj. aji iz te rastline delujejo protivirusno, protivnetno in

protibakterijsko. Pripravki se uporabljajo za poveanje odpornosti pri raznih okubah(gripe, prehladi, herpes, vneto grlo, infekcije dihal, infekcije ues, elodni kri), zahitreje celjenje dolgotrajnih ran, ozeblin in opeklin, pomaga pri luskovici in pospeiprebavo. Spiranje s prevretkom amerikega slamnika krepi dlesni. Pomaga tudi prinekaterih alergijah, kot je seneni nahod.

Zanimivosti: Ameriki slamnik je edino zdravilo, ki ga pri zdravljenju prehladauporabljamo za odpravljanje vzrokov in ne le lajanje simptomov! e ga uivamoskupaj z vitaminom C, se monost, da dobimo prehlad, zmanja za 86%.


7/11

O Roje EKO OLA

ajbelj

Druga imena: istec, kadulja, vrtni ajbelj, zelie nesmrtnosti, lat. Salvia officinalis L.

Opis: Ima podolgovate, kraje ali dalje kosmate sivkasto-zelene, zelene, rumeno-zelene ali celo modre listie. Cveti modro, redkeje rumeno.

Gojenje: gojimo ga najve na sonnih legah, na skalah. Najbolji je julija in avgusta.Nabiramo ga od maja do oktobra. Zdravilni deli so predvsem listi, ki jih obiramo predcvetenjem, suimo jih le v senci, pri emer jih vekrat obraamo.

Uporaba: ajbelj isti kri, pomaga izloati sluz iz dihal in iz elodca, e je zasluzen,izgubljeni tek spet dobimo. Sladkornim bolnikom priporoajo aj iz enakih delov

ajbla in rmana. ajbelj deluje protivnetno, pozdravi vnetje revesa, elodca, jeter,olnika in mokril. Izpiranje z ajblovim ajem pomaga pri belem toku. ajbelj jeodlien za grgranje pri relnem katarju, pri vnetih mandeljnih in vneti ustni sluznici.ajbelj uporabljajo pri razlinih presnovnih boleznih, dober je pri revmatizmu inprotinu, za zmanjevanje ivnih motenj, do katerih pride pri teh boleznih. Urejapotenje: pri ljudeh, ki se zelo potijo, zavira potenje, pri tistih, ki se malo pote, pa gapospeuje. ajbelj umirja in nekako razjasnjuje misli. Pridobite mentalni fokus. Topostorite tako, da zdrobite nekaj sveih listov in vdihujete njihove hlape. Takoj seboste poutili tako, kot da bi se zbudili iz sanj ali da ste ravnokar konali z meditacijo.

ajbelj izboljuje tudi spominske funkcije. Kopeli vekrat na dan zdravijo ekceme ingarje. Pri vnetih dlesnih veijo 4 do 5-krat na dan svee liste, dre nekaj asa v ustihin potem izpljunejo. Ker dobro vplivajo na prebavo, so jih e zelo zgodaj dajali medjedi; jabolno pito. Popusti tudi glavobol. aj iz listov pomaga pri glavobolih,nemirnosti, ivnosti, nespanju, kalju, prebavnih motnjah in vroicah. e ga shranitena hladnem, ga lahko kasneje uporabite za tretiranje srbeice, pri pikih, odrgninah invnetjih koe.

Zanimivosti: ajbelj je zelo islan v mnogih kozmetinih preparatih. Zaradi monegavonja z vrta odganja razline uelke, privablja pa ebele in metulje. Liste, svee,

posuene ali zmrznjene lahko uporabljate tudi v kuhinji, predvsem pri peki in aru.


8/11

O Roje EKO OLA

Kopriva (velika kopriva)

Druga imena: koprica, kropiva, kropljiva, oarnica, agalica, agarica, urtica, lat. Urtica dioica

Opis: Zraste od 50 do 150 centimetrov visoko. Steblo je tirioglate oblike in pokrito zdlaicami. Razen mladih listov med marcem in majem je pokrita z galnimi inetinastimi dlaicami. Konice dlaic se od dotiku zlahka odlomijo, prebodejo koo invbrizgajo strupeno tekoino. Listi so podolgovati in na robovih grobo napiljeni, nastiku med steblom in listom so zaobljeni ali srasto oblikovani. Vsak list spremljatadva zalistnika. Cvetovi so enski ali moki, zelenkasto beli in prilagojeni naopraevanje.

Gojenje: Kopriva raste blizu bivali v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, naodlagaliih in na ledini. Nabiramo jo od maja do julija.

Uporaba: Kopriva odvaja vodo, uinkuje istilno na sene poti. Med drugim odpravljatudi pesek, zniuje krvni sladkor, zmanjuje vnetna stanja v telesu in tako pomaga prirevmatinih boleinah. Za pripravo poparkov se uporabljata tako svea kot tudi suhazel in korenine. Vrike kopriv lahko uporabimo svee kot zelenjavo al jih posuimoza pozneje, za poparek ali za pripravo jedi. Notranje naj bi ustavila krvavitve iz plju,ledvic, maternice, revesja in nosa, obnovila kri ter odpravila kone izpuaje, liajemladostnega, posebno e ivnega izvora, pospeila celjenje ran, zvealazmogljivost lez za izloanje elodnega soka in izboljala izloanje ola. Pomagapri sladkorni bolezni, zaradi diuretinega uinka blai vnetje sklepov ter sklepno inmiino revmo. Zunanje naj bi koprivovi pripravki odpravili prhljaj in mastne lase.Sicer pa v prehrani uporabljajte mlade rastline in mlade liste starejih rastlin. Obevrsti sta bogat vir vitaminov in mineralov. Vsebujeta tudi nekaj ogljikovih hidratov,beljakovin in rudninskih snovi. Veliko imajo eleza in nekaj kalcija, fosforja, bakra,mangana, bora, nikelja in titana.

Zanimivosti: V prehrani pa so jo uporabljali e v starem Egiptu, ki so koprivokultivirali v povrtnino. V iste namene so jo uporabljali tudi Grki in Rimljani. Pojavlja se

tudi v zapisih Hipokrata in Horacija, kjer je najti veliko podatkov o njenih zdravilnihuinkih. Vsebuje petkrat ve kalcija kot kravje mleko.


9/11

O Roje EKO OLA

Hermelika

Druga imena:Lat. Sedum maximum

Opis: Je trajnica z znailno mesnatimi sivo zelenimi listi, ki zraste do 40 cm visoko.Steblo je sono in okroglo na prerezu. Konec poletja zacveti z rdekastimi, ronatimiali belimi cvetovi, ki privabljajo ebele in metulje. Listi so v parih po nodijih in sorazvreni premenjalno, tako da se zgornji par ne prekriva s spodnjim. Na vrhu steblase oblikuje razvejano socvetje s tevilnimi cvetovi rumenkaste ali ronate barve.Cveti od junija do septembra.

Rastie: Hermelika izvira iz Kitajske in Koreje. V Evropi jo gojijo e od 16. Stoletje.Rastlina je nezahtevna glede tal, prijajo ji sonna rastia, vendar tudi v polsenci

dobro uspeva. Dobro prenaa suo. Razmnoujemo jo iz semena, uspeneje pa spotaknjenci.

Uporaba: V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo predvsem zunanje pri oskrbi manjihran, za razkuevanje in prepreevanje vnetij pri opeklinah, irih in vnetjih koe zaradipikov uelk, laja teave pri protinu in revmatizmu, priporoajo jo za rane naelodcu, za uravnavanje kisline v elodcu in pri revesnih obolenjih.uporabljamo hermelikine svee mesnate liste, ki jih polagamo na rane, iz njihstisnemo sok, naredimo tinkturo ali pa jih namoimo v ganje (recept za ganje: 50 gsveih listov namoimo v liter ganja, dobro zapremo in za tri do tiri tedne damo nasonce. Nato ganje precedimo ter shranimo v primerne steklenice). Ponudimo kot

aperitiv ali digestiv pri obilnejih obrokih.Uporablja se redkeje v kulinariki - kuhane liste dodajamo solatam, znana pa sta likerali aromatizirano ganje s hermeliko kot digestiv in krepilo.Najpogosteje uporabljamo svee liste. Polagamo jih na rane, iztisnemo sok alidelamo tinkturo.Zdravilni uinki: svee liste polagamo na rane, pike in ugrize, prav tako lahkorazkuimo manje rane s hermelikovim ganjem, ki ga sicer uporabljamo kot digestiv(blai elodne teave, ureja prebavo, pomaga pri revmatizmu).

Zanimivosti: cvetovi privabljajo ebele in metulje. Kasneje pa posuena socvetjapredstavljajo okras vrta, ko jih zgodnje slane prevleejo z ledenimi kristali.


10/11

O Roje EKO OLA

Netresk

Druga imena: divji bob, gluec, homulica, moek, moic, nadstorek, nastran, natrsk, natrst, perinovo

cvetje, strenik, trdovnik, trsk, uheljnik, uhovnik, uesnik, vanikeljlat. Sempervivum tectorum

Opis: Je trajnica, visoka do 30 cm, ima mesnate, jajaste liste. Na koncu so zailjeniin sestavljajo rozeto. Cvetovi so ronati in zvezdasti. Cveti od junija do septembra.

Gojenje: Raste po skalovju, zidovju in tudi na strehah. Dostikrat ga najdemo tudi napokopaliih, v kmekih in drugih vrtovih ter sem ter tja na slamnatih, redkeje pa tudiopenatih strehah kmekih poslopij

Uporaba in priprava: Uporabljamo svee liste. aj pospeuje izloanje sea, pridriskah pa zapira. Pomaga pri premoni menstruaciji in krvavi grii. Prevreteklahkouporabimo pri vnetju ues in pri izcedku. Lahko pa tudi vzamemo list, ga zmekamoin iztisnemo kapljico v uho. ez pokrijemo s kokom vate. Kurja oesa, bradavice,sonne pege nakapamo vekrat s sokom, prav tako tudi otrdline. Te se zmehajo inizginejo. Iz listov naredimo oblogepri srbei mozoljasti koi. Rastlino uporabimo kotobkladek pri opeklinah, ugrizih, pikih, ranah, brazgotinah, infekcijah ter zaodstranjevanje bradavic in kurjih oes. V domai lekarni svee liste in iz njih iztisnjensok, zaradi hladilnega in adstringentnega uinka, podobno kot Aloe vero, zunanjeuporabimo za ublaitev teav s koo, saj jo hkrati napne in zmeha. pomaga mehatiuesno maslo in posledino zmanja naglunost pri starejih osebah. Obkladek sinaredimo iz razpolovljenih listov ali pa si pripravimo mazilo. Liste netreska cvremopoasi v masti, da dobimo mazilo, uporabno pri opeklinah, ranah, zmekaninah in

podplutbah. Zunanje se uporablja kot odlino zdravilo v bole

inah sklepov in miic. Vprimeru sklepov skuhamo netreskove liste v mleku in jih kasneje spasiramo v kao

ter e tople damo na bolee mesto. Pri pretegnjenih miicah se odlino obnese vkombinaciji z domaim jabolnim kisom. Tudi pri krvaveih ranah polagamo sveezmekane liste, pri opeklinah pa se zdravimo z mazilom narejenim iz listov in cvetov.

Zanimivosti: V ljudskem zdravilstvu se je netresk pojavljal kot rastlina, ki zdraviskoraj vsako bolezen. Zelo znana soproga nadvojvode Ferdinanda je netreskovouporabo priporoala takole: Netresk v gosto skuhati, dodati arnikov sok, na koncudodati isto malo smole in nekoliko svinjske masti in malo povreti, odstaviti z ognja intoliko asa meati dokler se vse skupaj ne shladi in strdi. To mazilo je zelo dobro pri

pokodbah in sveih ranah.


11/11

O Roje EKO OLA

Lunik

Druga imena: papeeva svea ali svenik, kostnik ali sklepnik, divin, popovina, dolga margeta, kljunik,lagotica, pluenca, lat. Verbascum phlomoides)

Rastie: Velike koliine ga videvamo ob cestah, eleznikih progah in po renemprodu.

Uporaba in zdravilnost: Nabiramo ga od junija do septembra. e v antiki so s cvetovizdravili kaelj, rane in opekline. Adam Lonicerus je bil prvi zdravnik, ki ga jeuporabljal proti kalju, pri srnih obolenjih, zoper vroino, za celjenje ran in celo za

hitrejo rast las. Prastaro uporabo ljudske medicine so potrdile tudi znanstveneraziskave. Lunik je kot slez in slezenovec sluzava zdravilna zel. Spada k prsnimajem in je primeren za zdravljenje vseh bolezni dihal. Krepi in utrjuje sluznice vsehprebavnih organov, spodbuja izloanje tekoin ter tako olajuje izkaljevanje inzmanjuje vnetja sluznic. Laja bronhitis, astmo, hripavost, hud kaelj in nahod. Prigripoznih infekcijah nia poviano telesno temperaturo. Iz dveh lik posuenihcvetov pripravimo poparek, ki naj stoji 10 minut. Zoper kaelj pijemo tri do tiriskodelice z medom sladkanega aja na dan. e luniku dodamo e trpotec, bo aj ebolj zdravilen. Lunikov poparek zdravi e jetra, revmo, ene na vodo in urejamenstruacijo. Zdravil naj bi tudi katarne bolezni elodca in revesja ter blail kreprebavil. V ganju namoeni cvetovi so dobro vtiralo zoper revmo in protin. e jihnamoimo v olivno olje, bodo prav tako zdravili revmo, pa tudi zlato ilo in srbeaaftna vnetja. Ljudsko zdravilstvo meni, da e nekaj kapljic tega olja nakapamo v uho,bolje sliimo. Mozoljev in turov pa se znebimo z obkladkom iz cvetov, ki smo jihprekuhali v mleku.

Lunik je treba hraniti na suhem in zaiteno pred svetlobo. Zaita pred vlago je eposebno pomembna, sicer cvetovi hitro postanejo rjavi ali temno rjavi zaradivsebovanih iridoidov.

Documents

Zelišča, zdravilne rastline - opis