STRES na delovnem mestu-primer-UE Grosuplje1je izgubil svojo sr čiko (Lindemann, 1982, str. 11). Pojem stres pomeni razli čno za razli čne ljudi. Nekateri obravnavajo stres predvsem

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

DIPLOMSKO DELO

NUŠA KUNSTELJ

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE

Smer: Organizacija in management kadrovskih in izobraževalnih procesov

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

STRES NA DELOVNEM MESTU

PRIMER UE GROSUPLJE

Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Nuša Kunstelj

Kranj, december 2006

PODATKI O DIPLOMSKI NALOGI Avtor: Nuša Kunstelj Naslov diplomske naloge: Stres na delovnem mestu – Primer Upravna enota Grosuplje Kraj: Kranj Leto: 2006 Št. strani: 72 Št. slik: 7 Št. tabel: 18 Št.grafov: 13 Št. prilog: 4 Št. virov: 9 Mentor: red. prof. dr. Marija Ovsenik Deskriptorji: stres, stresorji, stresna reakcija, spoprijemanje s stresom, simptomi stresa Povzetek: Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem uvodu sem se ukvarjala z definicijami stresa, z opredelitvijo stresorja in stresne reakcije. Navedla sem vzroke stresa v delovnem okolju, naštela simptome stresa in načine spoprijemanja z njim. Praktični del se nanaša na raziskavo med zaposlenimi v UE Grosuplje. Temeljni cilj naloge je bil pridobiti informacije o vzrokih stresa, raziskati raven stresa in ugotoviti kaj zaposlenim prinaša zadovoljstvo pri delu. Zastavila sem si štiri hipoteze in sicer: hipoteza 1: Zaposleni doživljajo stres zaradi preobremenjenosti, hipoteza 2: Starejši ljudje bolj reagirajo na stres pri delu, hipoteza 3: Daljša delovna doba ne vpliva na večjo dovzetnost za stres, hipoteza 4: Največje zadovoljstvo pri delu je zadovoljstvo strank. Na podlagi uporabljenih hipotez sem oblikovala anketo. V raziskovalni vzorec sem zajela 25 javnih uslužbencev v UE Grosuplje. Zbrane podatke sem obdelala in v zadnjem poglavju podala sklep. Prevod v angleščino: Title: Stress in the Working Environment at Upravna enota Grosuplje Descriptors: stress, sources of stress, stress reaction, coping, symptoms of stress Abstract: The diploma has two main parts. In the theoretical introduction I was concerned with different stress definitions, sources of work stress and stress reactions. I also defined the causes of stress, the symptoms and how to handle them. Practical part refers to the research among the employees at UE Grosuplje. The main aim of the thesis was to collect the information about causes of stress, research the level of stress and find out what brings satisfaction to the employees. My further work was guided by four hypotheses: 1) Employees are under stress due overworking, 2) Older people cope better with stress, 3) A longer working period does not increase the susceptibility to stress, 4) The employee’s greatest satisfaction is a satisfied customer. On the basis of the investigation hypotheses I performed a poll. The investigated sample consisted of 25 civil servants at UE Grosuplje. The collected data was processed and a conclusion is given in the last chapter.

PREDGOVOR Stres je življenje in življenje je stres. (Hans Selye) Življenje je nepredvidljivo. Včasih je lepo, zanimivo, razgibano, drugič spet neprijazno, napeto, monotono in polno problemov. Včasih smo zadovoljni, ker smo dosegli pomemben cilj, drugič spet razočarani, ker nam je spodletelo. Za današnji poslovni svet so značilni kratki roki, hitre odločitve, brezobzirno tekmovanje in boj za obstanek. Skratka, stres. Stres je slabo fizično, psihično in socialno počutje in disfunkcije, ki so posledica nekega občutka posameznega delavca, da ne zmore storiti vse tisto, kar se od njega na delovnem mestu pričakuje. O stresnem delu se govori že od nekdaj, a se je kot takšno pojmovalo le tisto, ki je bilo fizično zahtevno, ko so denimo delavci delali v neznosnem hrupu ali vročini in bili fizično obremenjeni prek svojih zmožnosti. Danes je stres tudi neskladje med zahtevami delovnega mesta, zmogljivostmi ter veščinami in znanjem delavca kot tudi vsemi vlogami, ki jih igramo v življenju. Veliko bolezni povezujejo s stresom, recimo rakasta obolenja, rak dojke pri ženskah, bolezni srca in ožilja. Z njim povezujejo depresivno razpoloženje, občutek neopredeljenega strahu, nespečnost. Vse to vpliva na kakovost življenja. In ne samo to, da vodi v zdravstvene težave, povzroča tudi motnje v storilnosti, kreativnosti in konkurenčnosti. Vse to povzroča negativni oz. škodljivi stres, medtem ko pozitivni oz. prijazni stres vzpodbuja in motivira delavca pri reševanju problemov, skrbi za potrebno »napetost« in daje na voljo energijo, da lahko ukrepa. Koristi pri osebni rasti, saj nam pomaga, da nismo lenobni, da delamo na sebi in se spreminjamo v preudarno, zrelo osebo. Pomembno je pri sebi prepoznati znamenja preobremenitve zaradi negativnega stresa in poiskati njihove vzroke in poti, ki vodijo od negativnega stresa. Vse prevečkrat namreč ugotavljajo, da je stres osnovni vzrok za psihične in telesne motnje pri zaposlenih. Hans Seyle pravi, da se ne smemo delu in trudu izogniti, temveč najti takšno delo, ki se nam prilega, nam prija. Tako se lahko izognemo nenehnemu prilagajanju, kar je poglavitno pri negativnem stresu. Umetnost je najti poklic, ki nam daje priznanje in zadoščenje, po katerem hrepenimo. Delu dati smisel pomeni zmanjšati stres (Lindemann, 1982, str. 35). Se pravi, najboljše zdravilo za stres je ljubiti svoje delo.

Zahvala Zahvaljujem se Upravni enoti Grosuplje, še posebej ga. Urbas Dragici, ki mi je omogočila

izvedbo empiričnega dela raziskovanja. Zahvaljujem se vsem, ki so sodelovali pri nastajanju

diplomske naloge in mi pomagali s svojimi prispevki. Posebna zahvala mentorici dr.

Ovsenik Mariji.

Kazalo diplomske naloge: 1.0 TEORETIČNI UVOD .........................................................................................................7

1.1 KAJ JE STRES? ..............................................................................................................8

1.1.1. ORGANIZACIJSKI VIDIKI STRESA...................................................................9 1.2 RAVNOVESJE STRESA, POZITIVNI IN NEGATIVNI STRES.................................9

1.2.1 Negativni ali škodljivi stres oz. distres...................................................................10 1.2.2 Pozitivni ali prijazni stres oz. eustres .....................................................................12

1.3 STRESOR......................................................................................................................13 1.4 STRESNA REAKCIJA .................................................................................................14

1.4.1 Potek in hitrost stresne reakcije ..............................................................................15 1.5 OBVLADOVANJE STRESA .......................................................................................15

1.5.1 Nekatere strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih .....................................16 1.6 DELO IN STRES ..........................................................................................................18 1.7 VZROKI STRESA V DELOVNEM OKOLJU ............................................................19

1.7.1 Značilnosti dela ......................................................................................................19 1.7.2 Vloga posameznika v organizaciji..........................................................................21 1.7.3 Medsebojni odnosi..................................................................................................22 1.7.4 Razvoj kariere.........................................................................................................23 1.7.5 Organizacijska kultura in klima..............................................................................23 1.7.6 Vodenje in ustvarjalnost .........................................................................................24 1.7.7 Zunanji dejavniki, ki vplivajo na delo ....................................................................25

1.8 TEŽAVE, MOTNJE IN BOLEZNI STRESA...............................................................25 1.8.1 Znaki ali simptomi stresa........................................................................................26 1.8.2 S stresom povezane bolezni....................................................................................31

1.9 ODPORNOST IN DOJEMLJIVOST ZA STRES.........................................................34 1.9.1 Osebnostni tip A .....................................................................................................34 1.9.2 Osebnostni tip B .....................................................................................................35

1.10 SPOPRIJEMANJE S STRESOM (COPING) ............................................................36 1.10.1 Načini spoprijemanja s stresom............................................................................37

1.11 POKLICNA IZGORELOST .......................................................................................38 1.11.1 Stopnje izgorelosti ................................................................................................38

2.0 VPLIV STRESA NA ZAPOSLENE V UE GROSUPLJE ...............................................39

2.1 PREDSTAVITEV UE GROSUPLJE............................................................................39

2.1.1 Oddelki/sektorji ......................................................................................................40 2.2 ORGANIZIRANOST UE GROSUPLJE ......................................................................42 2.3 NAMEN RAZISKAVE.................................................................................................43 2.4. METODOLOGIJA .......................................................................................................43

2.4.1 Vrsta raziskave .......................................................................................................43 2.4.2 Merski instrumenti in viri podatkov .......................................................................44 2.4.3. Populacija in vzorčenje..........................................................................................44 2.4.4 Zbiranje podatkov...................................................................................................44 2.4.5 Obdelava in analiza podatkov.................................................................................45

2.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ..........................................................................45 2.5.1 Demografska struktura anketirancev ......................................................................45 2.5.2 Opis dela .................................................................................................................46 2.5.3 Zadovoljstvo pri delu..............................................................................................47 2.5.4 Vzroki stresa ...........................................................................................................48 2.5.5 Dejavniki strank......................................................................................................54 2.5.6 Trditev: »Moje delo je polno napetosti in stresov« ................................................55 2.5.7 Življenjski slog .......................................................................................................56 2.5.8 Predlogi za spremembe...........................................................................................57

3.0 SKLEPI in PREDLOGI.....................................................................................................58 4.0. LITERATURA .................................................................................................................60 5.0 VIRI...................................................................................................................................61 6.0 PRILOGE ..........................................................................................................................62

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Nuša Kunstelj: Stres na delovnem mestu – primer UE Grosuplje stran 7

1.0 TEORETIČNI UVOD Najti pravo mero stresa je kot uglasiti violino lastnega bivanja (Robert S. Eliot).

Stres je postal neločljivi del sodobnega življenja. V službi, na cesti in doma se vsakodnevno spopadamo s pomanjkanjem časa, številnimi obveznostmi in težavami, za kar potrebujemo precej moči in še več živcev. Določena mera stresa je človeku potrebna, da doživlja življenje kot izpolnjeno, smiselno. Dogodki, ki nam pomenijo izziv in za katere verjamemo, da jih bomo uspešno prebrodili, nas življenjsko bogatijo. Pozitivni stres človeka motivira, vzpodbuja k visoki učinkovitosti, negativni pa načenja rezerve energije in zdravje. Posebno škodljiv je slednji, ki se pojavlja ob zahtevah, s katerimi se nismo sposobni spoprijeti, ki jih ne moremo nadzorovati in zaradi katerih imamo občutek ogroženosti. Neprekinjeno traja dalj časa in ne dopušča človeku, da si opomore. Povzroča nemirnost, nespečnost, razdražljivost, depresije in občutke strahu. Dolgotrajen stres vodi v bolezen. Stres na delovnem mestu je v razvitem svetu zdaleč najpomembnejši povzročitelj stresa. Nova informacijska tehnologija, vedno večja tekmovalnost in manjše potrebe po delovni sili zmanjšujejo občutek socialne varnosti pri zaposlenih. Ti morajo za nižje plače delati vedno več in dlje, če hočejo obdržati službe. Služba postaja sinonim za stres (Powell, 1999, str. 73). Odkriti je potrebno vzroke stresa in jih odpraviti ter razviti sposobnosti za obrambo pred stresom. Naučiti se prilagajati spremembam, kajti odklanjanje sprememb lahko vodi v depresijo, jezo, zamero, vračanje v preteklost, premlevanje, kako bi bilo, če bi… Neprilagodljiv človek v svetu, ki se nenehno spreminja, le težko preživi. Spremembe je potrebno sprejemati kot izzive. Do stresa na delovnem mestu pogosto prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki v zasebnem življenju. Tako na primer utrudljivi prepiri z najbližjimi ali neobvladljive finančne težave nedvomno poslabšajo delovno učinkovitost. Zaradi doživljanja škodljivega stresa v zasebnem življenju smo na splošno manj odporni in se slabše spoprijemamo s pritiski ter obremenitvami na delovnem mestu. Namen diplomske naloge je predstaviti stres na delovnem mestu, najprej s teoretičnega in nato še s praktičnega vidika, predvsem pa opozoriti na njegovo problematičnost v delovnem okolju. Diplomsko nalogo sem začela z opredelitvijo stresa, da bi se lahko z njim spopadli, ga je potrebno najprej spoznati. Zasnova moje diplomske naloge je v grobem naslednja: V prvem poglavju se bom usmerila v definicijo stresa, stresorja in stresne reakcije, navedla bom vzroke stresa v delovnem okolju, naštela simptome stresa, opisala bom tipe osebnosti, ki so bolj oz. manj odporni na stres, navedla načine spoprijemanja s stresom ter opredelila poklicno izgorelost. Drugo poglavje je namenjeno empiričnemu delu diplomske naloge, ki se bo pričelo s predstavitvijo Upravne enote Grosuplje, kjer sem izvedla anketo o stresu na delovnem mestu. Sledil bo namen raziskave, potem bo opisana metodologija, na koncu pa bom prikazala rezultate raziskave. V zadnjem, tretjem poglavju pa bom podala še sklep proučevanja.



1.1 KAJ JE STRES? Stres, ta beseda dandanes bolje kakor marsikatera druga označuje naše življenje. Stres daje pečat drugi polovici 20. stoletja. Stres je simbol našega prostora in časa pa tudi človeka, ki je izgubil svojo srčiko (Lindemann, 1982, str. 11). Pojem stres pomeni različno za različne ljudi. Nekateri obravnavajo stres predvsem kot odziv organizma na različne spremembe v okolju, odzivi pa so lahko fiziološke, psihološke ali vedenjske narave. Drugi opisujejo stres z vidika zunanjih dogodkov, ki jih človek zazna kot ogrožajoče in mu povzročajo občutke napetosti, stres obravnavajo tudi kot proces, ki vključuje tako dražljaje kot odzive, poudarjajo pa interaktivni odnos med osebo in okoljem. Izraz stres izvira iz latinščine, prvič je bil uporabljen v angleščini 17. stoletja, in sicer za opis nadloge, pritiska, muke in težave. V 18. in 19. stoletju se je pomen besede spremenil, poslej je pomenila silo, pritisk ali močan vpliv, ki deluje na predmet ali osebo. Ta definicija je hkrati pomenila, da zunanja sila vzbuja napetost v predmetu, ta pa skuša ohraniti svojo nedotakljivost tako, da se upira moči te sile (Spielberger, 1985, str. 8). Pojem stres je v medicino uvedel kanadski zdravnik, endokrinolog Hans Selye leta 1936. Z njim je označil spremembe v organizmu, ki so posledica delovanja škodljivih vplivov okolja. Te vplive je Selye poimenoval stresorje, stres pa je stanje organizma, ki se izraža z vrsto telesnih sprememb in to je splošni prilagoditveni (adaptativni) sindrom. Zanj je stres program telesnega prilagajanja novim okoliščinam, stereotipni in nespecifični odgovor organizma na dražljaje, ki motijo osebno ravnotežje. Selye je domneval, da je reakcija telesa na vse stresorje enaka (zato nespecifična reakcija). Selyeva opredelitev stresa je razmeroma ozka, saj se omejuje le na preobremenjenost telesa, vemo pa, da se človek odziva s prilagoditvenim sindromom tudi pri duševni preobremenjenosti. Vedenjski psiholog Richard Lazarus (1984) je psihološki stres teoretično opredelil. Stres ni samo dražljaj ali odgovor, temveč je proces, v katerem ima človek aktivno vlogo in lahko vpliva na delovanje stresorja z vedenjskimi, spoznavnimi in čustvenimi strategijami. Po tem modelu je možno razložiti zakaj ista stresna situacija vpliva ene bolj in na druge manj, zakaj ene v konfliktni situaciji ostanejo mirni pri drugih pa se napetost poveča. Učinek stresa je v največji meri odvisen od sodbe, da zahteve okolja ali notranje zahteve presegajo posameznikove zmogljivosti spoprijemanja, obvladovanja stresa. Stres je sestavni del vsakdanjika in je neizogibna posledica naših odnosov z nenehno spreminjajočim se okoljem (fizičnim in socialnim), s katerim moramo vzdrževati ravnovesje. Če pride do razlik med sposobnostmi in zahtevami, se ravnovesje v človeku poruši in prevladovati začne škodljivi stres. Rakovec-Felser (1991, str. 47) opredeljuje stres kot situacijo alarma oziroma kot stanje posameznikove psihične in fizične pripravljenosti, da se z obremenitvijo sooči, se ji prilagodi in jo obvlada. Pri tem so obremenitve lahko zunanjega ali pa notranjega izvora oziroma so lahko fizične, kemične, biološke, socialne ali psihološke narave. Stres so različne psihične in fizične reakcije, ki se zgodijo v posamezniku kot posledica nezmožnosti obvladovati zahteve iz okolja (Cole, G. A., 1997, str. 234).



1.1.1. ORGANIZACIJSKI VIDIKI STRESA Značilnosti današnjega okolja, v katerem organizacije delujejo, je velika dinamičnost in kompleksnost. Predvsem vedno večja turbulentnost ustvarja nestabilne razmere, v katerih je postavljanje ciljev razvoja organizacije vse težje. Poleg tega se zaradi globalizacije zahteva vse večja učinkovitost delovanja (Kovač, 1999, str. 15). Organizacija je razmerje med ljudmi, ki s svojo dejavnostjo, s pomočjo sredstev, sodelujejo, z namenom, da dosežejo cilje, dogaja se neuspeh in posledično prihaja do stresa. V diplomski nalogi sem to želela raziskati, poleg tega pa sem želela še ugotoviti kaj zaposlenim prinaša zadovoljstvo pri delu, kaj zaposleni sami storijo za blažitev učinkov stresa, kateri so najpogostejši vzroki stresa. 1.2 RAVNOVESJE STRESA, POZITIVNI IN NEGATIVNI STRES Looker, Gregson (1993, str. 31) opredeljujeta stres kot neskladje med dojemanjem zahtev na eni strani in sposobnosti za obvladanje zahtev na drugi strani. Razmerje med dojemanjem zahtev (Z) in oceno sposobnosti (S) za kljubovanje pritiskom odločilno vpliva na doživljanje stresa – škodljivega distresa in prijaznega eustresa. Ta trditev je osnova poenostavljenemu modelu, ki mu pravijo tudi ravnovesje stresa in razlaga tako pozitivno kot negativno plat stresa (Slika 1). Slika 1: Ravnovesje stresa

Vir: Looker, Gregson, 1993, str. 31. Ravnovesje stresa nastopi, ko sta leva stran, se pravi, zahteve (Z), ki jih zaznavamo v okolju in desna stran, sposobnosti (S), ki jih čutimo pri spopadanju z zahtevami, v ravnotežju. Uravnoteženi pa sta takrat, kadar verjamemo, da se bomo s svojimi sposobnostmi učinkovito postavili po robu zahtevam. To ne pomeni, da morata biti posodi strogo v vodoravni legi, saj gre namreč za psihološki pojav, ki ni natančno merljiv, zato ne moremo točno vedeti, koliko S je potrebnega za ravnovesje z Z. Tehtnice nam ni potrebno umiriti z enako težo obeh posod, zato je bolj prepričljiva predstava o rahlem nihanju, ki pa se ne odkloni iz lege, ki jo imenujemo »normalno območje« (slika 2). Kadar je tehtnica, ki je za vsakogar drugačna, v taki legi, se dobro počutimo in nimamo težav z zdravjem. V tem območju se dogaja večina vsakdanjih problemov, ki smo jim kos, ker jih že poznamo in iz izkušenj vemo, da nas pretirano ne ogrožajo. Stresni odziv je torej v stanju zmanjšane pripravljenosti, toda ves čas na preži. Kljub temu se nam zdi, da nismo pod stresom (Looker, Gregson, 1993, str. 32).

Z S

Dojemanje zahtev (Z)



Slika 2: Normalni stres Vir: Looker, 1993, str. 32. Dokler odkloni med zahtevami in sposobnostmi niso preveliki, ne občutimo niti distresa niti eustresa, temveč imamo občutek, da smo preobčutljivi ali prijetno vznemirjeni. Kadar pa jeziček na tehtnici zapusti normalno območje, začne prevladovati bodisi distres ali pa eustres. Njegova stopnja je odvisna od velikosti neravnotežja. Vzroka za porušeno ravnotežje sta drugačno dojemanje zahtev oziroma drugačno dojemanje sposobnosti za spopadanje s težavami. Zaradi sodobnega načina življenja je povsem utopično pričakovati, da bi se lahko pretresom docela izognili. Nedvomno pa lahko marsikaj storimo, da se bo jeziček na tehtnici redkeje in manj silovito nagnil v območje škodljivega distresa. Za začetek lahko zmanjšamo zahteve in spremenimo njihovo naravo, dolgoročno pa se bolj obrestuje, če se naučimo spretnosti, s katerimi bi lahko trajno kljubovali pritiskom. Najbolje je, če se navadimo pogosteje zahajati v območje prijaznega eustresa, ki ga lahko obdržimo z ustreznim razmerjem med zahtevami in sposobnostmi. Nemara bo kdo za vzpostavitev ravnovesja moral zapustiti izhojene poti, narediti korak naprej in znova pretehtati dojemanje okolja in medsebojnih odnosov, ki odločilno vplivajo na razmerje med zahtevami in sposobnostmi. (Looker, Gregson, 1993, str. 35). 1.2.1 Negativni ali škodljivi stres oz. distres Negativni stres je tisti, ko prihaja do velikega razkoraka med našimi zmogljivostmi in zahtevami, ki jih pred nas postavlja delovno okolje (Teržan, Odmevi). Negativni ali škodljivi stres oz. distres so emocionalni in psihični pritiski, šoki, ki povzročajo obolenja in so posledica kratkotrajnega stresnega vpliva ali dolgotrajne izpostavljenosti stresnim okoliščinam. Kadar se zahteve začnejo kopičiti in povzročati bojazen, da jim ne bomo zlahka kos, moramo previdno oceniti svoje sposobnosti. Če presodimo, da zahteve presegajo naše sposobnosti za obvladovanje, bo tehtnica opaznejše zanihala in jeziček se bo ustavil v območju škodljivega stresa (slika 3). Značilne preobremenitve, ki lahko porušijo krhko ravnovesje stresa so npr.: opravljanje zahtevnih nalog v hudi časovni stiski, prevzemanje zahtevnih zadolžitev in spoprijemanje z nalogami, ki jim nismo kos, napredovanje na delovno mesto, ki presega posameznikove sposobnosti, nesorazmerje med dohodki in izdatki, zaskrbljenost zaradi morebitne brezposelnosti, sovpadanje težav v zasebnem življenju in na delovnem mestu (Looker, Gregson, 1993, str. 33).

Z S OBMOČJE NORMALNEGA STRESA

OBMOČJE PRIJAZNEGA STRESA (dobro)

(slabo) OBMOČJE ŠKODLJIVEGA STRESA (grdo)



Slika 3: Škodljivi stres I Vir: Looker, 1993, str. 33. Nič manj nadležen škodljivi stres pa lahko povzroči tudi odsotnost zahtev, zaradi česar lahko posameznik zapade v medlo zdolgočasenost. Stresno ravnovesje se je porušilo zaradi sposobnosti, ki presega zahteve (slika 4). V nasprotju z uveljavljenim prepričanjem, da stisko povzročajo prehude zahteve, si velja zapomniti, da je krivda pogosto tudi na strani premajhnih obremenitev. To velja za ljudi, ki menijo, da upokojitev ali novo delovno mesto nista po meri njihovim sposobnostim in so prepričani, da bi lahko od sebe dali mnogo več. Slika 4: Škodljivi stres II Vir: Looker, 1993, str. 34. Če distresu pustimo prosto pot, lahko povzroči upad učinkovitosti, zmogljivosti in nastanek bolezni. Lahko je vzrok glavobolov, prebavnih motenj, pogostih prehladov, duševne utrujenosti, razdražljivosti. Povzroči lahko telesno oslabelost ali celo smrt kot posledico srčnega infarkta, raka, anksioznosti, depresije ali živčnega zloma. Stresu se vedno ne moremo izogniti, vendar se lahko pred njim najučinkoviteje zavarujemo, če se zazremo vase, se znova in znova sprašujemo, kaj pravzaprav želimo, kaj pričakujemo. Kaj je za nas pomembnejše in kaj manj? Poznati moramo sebe, pa tudi poti, ki vodijo k ciljem, in možne ovire, prav tako pa tudi načine, kako jih odpraviti (Božič, 2003, str. 32).

Z

(grdo) OBMOČJE ŠKODLJIVEGA STRESA (slabo)

OBMOČJE NORMALNEGA STRESA

OBMOČJE PRIJAZNEGA STRESA (dobro)

(slabo) OBMOČJE ŠKODLJIVEGA STRESA (grdo)

S

Z

Z

S

(grd) ŠKODLJIVI STRES (slab)

NORMALNI STRES

PRIJAZNI STRES (dober)

(slab) ŠKODLJIVI STRES (grd)



1.2.2 Pozitivni ali prijazni stres oz. eustres Stres je vedno dober, ker nas pelje v nekaj neznanega in za nekoga je neznano izziv in se pripravi in vstopi v neznano. Za drugega je neznano strah pred neznanim zaradi bojazni, da bo naredil napake (Lovše, Bojan, Polnočni klub) Looker, Gregson (1993, str. 34) menita, da občutje prijaznega eustresa prevlada, kadar so sposobnosti za obvladovanje večje od zahtev (slika 5). Takšno neravnovesje, ki je pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, je nadvse prijetno in se bistveno razlikuje od prej opisanega neravnovesja (slika 4), ki ga je povzročilo pomanjkanje zahtev. Eustres navdaja ljudi s samozavestjo ter z občutkom, da držijo v svojih rokah vse niti, s katerimi bodo zlahka obvladali naloge, izzive in zahteve. Povzroča prijetno stanje pripravljenosti, ki ugodno vpliva na telesne in duševne sposobnosti, ustvarjalnost in produktivnost. Slika 5: Prijazni stres

Vir: Looker, 1993, str. 35. Evstres ni povezan z zdravstvenimi težavami, ljudje ga celo aktivno iščejo v svojem poklicnem delu in športnih dejavnostih. Pri osebah, ki so pod vplivom pozitivnega stresa, se pojavlja evforičnost, maksimalna budnost, telesna pripravljenost, zanesljivost, velika motiviranost, razumevanje, družabnost, odločnost, marljivost, ustvarjalnost, uspešnost in podobno. Že Selye je opozarjal, da je prav stres za življenje sol in začimba. Šele pod vplivom »normalno doziranega« stresa lahko ohranimo svojo prožnost in prilagodljivost. Brez določene mere stresa ne moremo niti ozdraveti, niti zdravja ohraniti. Res pa je ta mera za vsakega različna, vsakdo bi jo moral poznati, kajti kdor pozna meje svojih zmožnosti, se zna tudi smotrno varovati (Lindemann, 1982, str. 19).

Z

S

(grd) ŠKODLJIVI STRES (slab)

NORMALNI STRES

PRIJAZNI STRES (dober)

(slab) ŠKODLJIVI STRES (grd)

S



1.3 STRESOR

Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj, kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali izziv. Seveda se različni ljudje na isti dražljaj odzivajo različno: gneča na cesti je za povprečnega voznika obremenitev, vozniški navdušenec pa jo sprejema kot izziv in se je loti športno in z užitkom. Pojavom, ki telesno ali duševno obremenjujejo našo osebnost, pravimo stresorji, njihove posledice pa označujemo z izrazom stres (Musek, Pečjak, 1995, str. 102).

Vse kar posameznik doživlja, lahko zaseje kal škodljivega stresa, ki dobi nadaljnjo možnost samo v človekovi notranjosti, kot trdita Looker in Gregsonova (1993), in stresor v tem primeru postane distresor. Predvsem od dojemanja in načina, kako se posameznik sooča s pritiski okolja in notranjimi zahtevami, je odvisno, ali bodo pritiski in zahteve prerasle v distresorje. Torej je dojemanje in učinkovanje stresorjev odvisno predvsem od značilnosti posameznika (osebnostne lastnosti, znanje, izkušnje, trenutno razpoloženje, socialna podpora, ipd.) in nekaterih značilnosti stresorjev, kot so pomembnost stresorja za posameznika, njegovo trajanje, moč in pogostost.

Povzročitelji stresa lahko izvirajo iz dela, družinskega okolja ali pa iz osebnostnih značilnosti posameznika. Pri delu se pogosto pojavlja stres zaradi enoličnega in dolgočasnega dela, ki lahko povzroči frustracijo, brezbrižnost, zmanjšuje delovni učinek in povečuje število napak in nezgod pri delu. Še pogosteje pa stres pri delu nastaja zaradi čezmernih obremenitev, nezadovoljstva z delom, povečane odgovornosti, tekmovalnosti, občutka neustreznosti in slabih medsebojnih odnosov (Možina, 1998, str. 372).

Stresorji ozadja so navidez neopazne, zanemarljive in nepomembne okoliščine, ki dolgoročno povzročajo stresne reakcije. Če jih spregledamo oziroma se ne prizadevamo, da bi jih odstranili ali nevtralizirali, lahko dolgoročno povzročijo dosti večjo škodo kot kataklizmični ali osebni stresorji. Hrup na delovnem mestu, slaba osvetljenost, prah, delo v izmenah, vsiljen ritem dela, neprimerno vodenje, konfliktnost vlog in nalog, neustrezne stanovanjske razmere so okoliščine, ki sčasoma povzročijo zmanjšanje delovnih sposobnosti in resne zdravstvene posledice.

Osebni stresorji so dogodki in okoliščine v posameznikovem življenju, ki niso nujno predvidljivi, sprožijo hude notranje napetosti in zahtevajo veliko prizadevanja za obvladovanje. Bolezen, izguba bližnjih, strah pred izgubo delovnega mesta, prizadevanje za doseganje želenega statusa, konfliktne situacije na delovnem mestu in v zasebnem okolju so dejavniki ogroženosti, ki jih čuti posameznik. Tem stresorjem se ni moč izogniti in prej ali slej se vsak »spopade« z njimi. Lahko mi jih imenovali kar življenjske izkušnje, saj spremljajo vsa življenjska obdobja. Če se teh življenjih preizkušenj v kratkem času nabere preveč, to oslabi prilagoditvene sposobnosti, poveča se možnost psihičnih in telesnih motenj in obolenj. Zdi se, da je telesno ogroženost pračloveka zamenjala psihična ogroženost.

Kataklizmični stresorji so dogodki, ki hkrati prizadenejo večje skupine ljudi in jih je težko napovedati (npr. potres, poplave, tornado, letalske nesreče, večji požari). Te katastrofe izzovejo zelo intenzivne reakcije pri večini ljudi, posledice za veliko večino posameznikov pa niso tako travmatizirajoče. Skupna čustva in vedenje pri večji skupini ljudi ustvarijo občutek pripadnosti, kar vpliva na uspešno premagovanje distresa.



1.4 STRESNA REAKCIJA Stresna reakcija je razmeroma zapleteno dogajanje v organizmu, ki ga znanstveniki do danes še niso popolnoma pojasnili. Vendar, če želimo stres učinkovito obvladovati, je nujno, da vsaj v poenostavljeni obliki spoznamo zakonitosti biološkega delovanja stresnega procesa. Tako bomo lažje prepoznali znake stresa, razumeli zakaj in kdaj je stres zdravju škodljiv in na kakšen način stres lahko obvladujemo. Looker in Gregsonova (1993, str. 37) s pojmom stresna reakcija označujeta zaporedje različnih in zapletenih telesnih odzivov našega organizma na delovanje stresorjev, ki poteka po zakonitem vzorcu. Stresna reakcija nenehno poteka v mejah normale, saj z njo premagujemo vsakdanje in predvidene težave. Kadar pa se nakopičijo nepredvidene, neznane ali pretirane zahteve, novi izzivi in občutki ogroženosti, sproži stresna reakcija povečano pripravljenost, da se telo lahko z njimi spopade. Zahteve so lahko fizične ali čustvene narave, bolj ali manj prijetne, ali celo ogrožajo naš obstoj. Prva stopnja stresne reakcije ali prilagoditvenega (adaptacijskega) sindroma je alarm ali preplah, ki se pojavi, kadar smo v hudi stiski ali nevarnosti. Človek mobilizira vso razpoložljivo energijo, v trenutku se mora odločiti za ustrezno delovanje - beg ali boj, ker taka pripravljenost ne more trajati zelo dolgo. Tak odziv je našim prednikom omogočil, da so preživeli, če so zašli v nevarno situacijo, npr. srečanje z divjo živaljo. V trenutku nakopičena energija jim je omogočila obetajoč spopad ali uspešen beg in na ta način je človek tudi sprostil to energijo. Časi so se spremenili in spremenili so se tudi stresorji. V današnjem času prevladujejo predvsem socialni stresorji in ti neposredno ne ogrožajo našega obstoja in se seveda tudi ne spuščamo v neizprosen boj za življenje in smrt. Torej pretežno fizične stresorje so zamenjali stresorji, ki učinkujejo na socialnem in psihičnem nivoju in tu ni možen preprost beg ali boj. Današnji stresorji zahtevajo dolgotrajnejše prilagajanje in za to je primernejša stopnja stresne reakcije, ki jo je Seyle imenoval resistenca ali odpor. Ti stresorji so običajno čustvene narave, navadno moteče vplivajo na telesno in duševno počutje in zmanjšujejo občutke varnosti. Skrb za družino, skaljeni odnosi v družini, zagotovitev in ohranitev delovnega mesta, želja po napredovanju, so primeri za take stresorje oziroma obremenitve (Looker in Gregson, 1993, str. 38). Sprožitev stresne reakcije je odvisna od človekovega dojemanja položaja in presoje, kako ga je mogoče učinkovito obvladati. Ob tem se sproži biološka reakcija in stresni odziv, ki odraža posameznikovo dojemanje položaja. Če presodi, da je v smrtni nevarnosti, se sproži stresna reakcija v vsej svoji silovitosti (alarm ali preplah), v primeru psihičnih pritiskov, ki jih človek ne prepozna kot življenjsko ogrožajoče, poteka druga stopnja stresne reakcije – odpor. Čustvene in druge psihične obremenitve lahko tudi sprožijo reakcijo alarma. Človek namreč čustveno obremenitev lahko dojame tako silovito, da se sproži reakcija alarma, ki se izraža v nestrpnem in celo agresivnem vedenju (če je bila odločitev boj) in to je na žalost pogost vzorec spoprijemanja z zahtevami. Lahko pa se čustvenih zahtev tudi prestrašimo in v mislih pobegnemo, to pa zopet sproži alarmno situacijo. Čustva imajo nedvomno glavno vlogo pri dojemanju in oceni položaja in od njih je v največji meri odvisna stopnja in vrsta stresne reakcije. Stres ni stanje v okolju, marveč v človekovi notranjosti. Stopnja in vrsta stresa, ki si ga ustvarimo v glavi, je odvisna od vzajemnega delovanja med posameznikom in okoljem (Looker, Gregson, 1993, str. 39).



1.4.1 Potek in hitrost stresne reakcije Ko se pojavi situacija, ki za nas pomeni veliko nevarnost, se v možganih skoraj takoj aktivira stres, ki ga občutimo kot močna, značilna čustva (vznemirjenost). Hkrati s tem se v nekaj trenutkih spremenijo številne dejavnosti možganov, od pozornosti, percepcije do hierarhije motivacij in vzorcev obnašanja. Aktivira se tudi simpatično živčevje, ki vpliva na krvni obtok (pospešeno bitje srca, povečan krvni tlak, zoženje krvnih žil v koži in manj pomembnih organih, preusmerjanje krvi v mišice) in s tem pripravlja telo na akcijo. Temeljiti preusmeritvi delovanja možganov sledi z nekajminutno zakasnitvijo sprememba količine hormonov v telesu. Začetek hormonskih sprememb se dogodi v hipotalamusu, to je v tistem delu možganov, ki uravnava naša čustvena stanja in tudi delovanje vegetativnega živčevja. Iz hipotalamusa vodijo živčne poti v možgansko žlezo – hipofizo, ki upravlja vse druge žleze. Hipofiza ob stresu izloča hormon ACTH, ki nato deluje na nadledvično žlezo in povzroči delovanje hormona kortizola, ki ga spremljajo občutki žalosti, izgube nadzora, zbeganosti, predaje, depresivnosti. Nadledvični žlezi zaradi signalov iz simpatičnega živčevja izločata še hormona adrenalin in noradrenalin. Stresni hormoni noradrenalin, adrenalin in kortizol so zelo pomembni za uravnavanje stresne reakcije. Acetilholin, ki se izloča zaradi delovanja parasimpatičnega živčevja, pa je značilen za konec stresne reakcije; ustavi jo in omogoči sproščanje in počitek telesa. Če merimo količino stresnih hormonov v krvi ali slini, opazimo njihov porast v treh minutah od stresnega dogodka. To pomeni, da živčevje in hormonski sistem v stresu zelo hitro preuredita obnašanje, delovanje in presnovo organizma. Organizem je tako maksimalno pripravljen na boj ali beg (Ihan, 2004, str. 49). 1.5 OBVLADOVANJE STRESA Stres je pojav, ki je v sodobnem tempu življenja močno uveljavljen in marsikdo se je že navadil nanj, pozabljamo pa, da je stres skoraj vedno kontraproduktiven in lahko resno škoduje našemu zdravju, če ga toleriramo. Za človekov normalni razvoj in za učinkovito delo je obvladovanje stresa vsakdanji pogoj. Ko naše sposobnosti za obvladovanje okoliščin niso več kos zahtevam, izzivom in nevarnostim okolja, se razvije stres. Ne glede na zunanje okoliščine pa lahko živimo uspešnejše, bolj zadovoljno pa tudi zdravo, če se naučimo učinkoviteje obvladovati stres (Luban-Plozza, 1994, str. 5). Različne stresne okoliščine imajo na različne ljudi različne učinke. Nekdo prebrodi krizo brez večjih posledic, medtem ko je za nekoga kriza lahko usodna. Tudi isti posamezniki v različnih obdobjih in stanjih na različne stresne okoliščine različno reagirajo. Naša sposobnost obvladovanja stresnih okoliščin je spremenljiva in kontingenčna glede na okoliščine (Ovsenik, Ambrož, 2006, str. 207). Obvlada jih lahko vsakdo le z lastno udeležbo. Žal ni univerzalne formule, ki bi vsem ljudem pomagala obvladati stres. Obvladovanje in nadziranje stresne situacije je pač naloga vsakega posameznika. Mnogi učinkoviti in osebnostno močni ljudje vedo, da morajo zbrati dovolj moči za obvladovanje stresa. Znajo se spopadati z njim, njegovo delovanje pa izkoristiti v svoje dobro.



Zavedati se je potrebno, da stresa ni mogoče preprosto odstraniti, lahko ga nadzorujemo in spremljamo odgovore našega telesa nanj. Ko spoznamo, kaj nam povzroča stres in prepoznamo svoje odzive nanj, lažje razvijamo spretnosti in strategije za njegovo obvladovanje in zmanjšanje njegovih učinkov (Youngs, 2001, str. 11). Prepuščanje stresu ogroža zdravje, osebnostni razvoj in delovno storilnost, zato se je potrebno konstruktivno soočati z njim in ga obvladovati. Če stresnih situacij ne obvladujemo, postane stres sovražnik, ki nas izčrpa. Če pa se z njim konstruktivno spopademo, sprožimo signal, ki sporoča možganom, naj poskrbijo, da bo telo dobilo več energije. Tako dobimo moč za spopad z nepričakovano situacijo in se pripravimo za naslednje soočenje s podobnim dogodkom. Najslabše je pobegniti pred spremembami, saj na tak način lahko minejo meseci in leta, ko nismo nič postorili zase.

Pozitivni dejavniki, ki naj bi jih upoštevali za dosego uravnoteženega in zdravega življenja, so: zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost, ki nam je v veselje, sprostitev, mirno dihanje, poznavanje stresa, stresorjev in njihovega delovanja ter svojih odzivanj na stresno situacijo. Pomemben je odprt in pozitiven odnos do sebe, ljudi in sveta okoli sebe ter pomirjenost s situacijo, ki je ne moremo spremeniti. Pri obvladovanju stresnih situacij je zelo pomembno, da znamo in zmoremo načrtovati svoj čas ter da se v nekaterih primerih naučimo reči "ne", ko česa ne zmoremo ali ne obvladamo. Veliko ljudi ima občutek, da ne morejo zaupati dela drugim, ker ga ne bodo opravili tako dobro, tako učinkovito in tako temeljito kot oni sami. Soočiti se moramo z dejstvom, da je kdaj treba prepustiti pobudo in delo tudi drugim (Stres in kako ga obvladati, 2001).

Stres je močno odvisen od osebnostnih značilnosti posameznika in njegovih življenjskih navad, vendar pa dejavniki, ki povzročajo stres, pogosto izvirajo iz neustreznega delovnega okolja. Trevenova poudarja, da podjetja temu področju ne posvečajo dovolj pozornosti, saj se še ne zavedajo stroškov, ki jih imajo dolgoročno zaradi tega. Na splošno lahko organizacije zaposlenim pri premagovanju stresa pomagajo na dva načina - z uvedbo strategij za nadzor dejavnikov, ki stres povzročajo, in z uvedbo preventivnih programov. Najboljša preventiva je pravočasno spoznavanje potencialnih žarišč stresov in njihova odprava. Učinkovito sredstvo za zmanjšanje stresnih situacij je zgraditev organizacijske kulture, ki temelji na skupnih ciljih in kolegialnem medsebojnem sodelovanju. Tudi način vodenja lahko pomembno vpliva na odpravo potencialnih žarišč stresnih stanj. Vodenje s cilji povzroča pri zaposlenih najmanj konfliktnih stanj in razlogov za nerazumevanja. Pogosto se je nastanku stresa mogoče izogniti že z zmanjševanjem ali odpravljanjem neugodnih vplivov delovnega okolja (hrup, neustrezna temperatura, ipd.). Pomembno se je tudi zavedati, da je človek, ki je v dobrem fizičnem in psihičnem stanju, manj dovzeten za stres pri delu (Možina, 1998, str. 373). Nasploh je obvladovanje obremenitev uspešnejše, če jih zaznamo kot izziv, ki nas spodbuja k premagovanju, takrat je tudi bolj verjetno, da se bomo na obremenitve odzvali konstruktivno (Musek, Pečjak, 1995, str. 105). 1.5.1 Nekatere strategije za zmanjševanje stresa pri zaposlenih

Stres je nekaj povsem normalnega, saj je človek pravzaprav ves čas izpostavljen stresorjem. Bolj ko bo imel izdelane strategije spoprijemanja, lažje bo ujel ravnotežje. Tudi če se bodo pojavile kakšne začasne težave, ne bodo usodne (Dernovšek, 2006, str. 15).



1.5.1.1 Preoblikovanje dela

Pri oblikovanju delovnih mest naj podjetje upošteva značilnosti in želje posameznikov - če so vsebinski dejavniki dela (odgovornost, samostojnost, priznanje, možnosti za napredovanje) ustrezni, to vpliva na nižjo raven stresa. Eden izmed ukrepov za zniževanje stresnih situacij je oblikovanje dela, ki omogoča največjo uporabo človeških zmožnosti.

1.5.1.2 Fleksibilno načrtovanje dela

Z uvedbo fleksibilnega prihoda in odhoda z dela, še bolj pa z uvedbo možnosti dela na domu lahko zaposleni bolje usklajujejo zasebno življenje in službo.

1.5.1.3 Razvijanje komunikacijskih spretnosti managerjev

Čim bolj učinkovita je komunikacija med hierarhičnimi ravnmi, tem manjša je verjetnost za nastanek stresa. Učinkovitost komunikacije je pogosto odvisna od različnih oblik vedenja managerja (spodbude, pohvale, graje), zato jih je treba ozavestiti in izobraziti na tem področju. Spodbujanje komunikacij med organizacijskimi enotami in zagotavljanje povratne informacije je pomemben ukrep za zniževanje stresa.

Cilji komuniciranja:

• zagotovitev obnašanja zaposlenih, ki bo v skladu s cilji organizacije • spodbujanje inovativne dejavnosti zaposlenih • spodbujanje zaposlenih, da se istovetijo z organizacijo • zagotovitev pretoka informacij, ki jih zaposleni potrebujejo pri delu • selektivnost in takšna organiziranost, da se informacije ne izgubijo

1.5.1.4 Ustvarjanje ugodne organizacijske klime

Decentralizacija, uvedba participativnega odločanja in skrb za dobro klimo na podlagi letnih merjenj vplivajo na zmanjšanje stresa. Namen uvajanja tovrstnih strategij je zmanjšanje ali popolna odprava izvorov stresa v delovnem okolju, zato je pred kakršnimkoli ukrepanjem nujno podrobno analizirati delovno okolje in dejavnike, ki vplivajo na stres. Od tega je odvisno, katera strategija je najbolj primerna za posamezno podjetje, pravi Trevenova (Podjetja lahko obvladajo stres zaposlenih, 18.12. 2005).

Če želimo dobro obvladati stres, moramo ugotoviti vzročno povezavo med stresorjem in stresom, saj šele razumevanje vzroka in posledice omogoči boj proti posledicam.

Poskusi, in to vedno novi, pa izkušnje, da zmoremo, če hočemo, to je tisto, kar nam omogoči, da smo svojim ciljem lahko vse bližje. In da končno mi, in ne stres nas, obvladamo stres!



1.6 DELO IN STRES Delo je zelo pomemben del življenja vsakega človeka. Nudi številne možnosti socialnih interakcij in osebnostnega napredka (rasti). Močno vpliva na samopodobo in občutek lastne vrednosti ter služi kot izziv za samoizpopolnjevanje (Selič, 1999, str. 122). Delo postaja ponovno integralni del celovitega delovanja človeka, je del njegove osebne identitete, ki se skozi procese diferenciacije vedno bolj pluralizira in hkrati integrira v vseh družbenih segmentih (Ovsenik, Ambrož, 1999, str. 7). S hitrim tehnološkim razvojem se spreminjajo tudi pogoji življenja, ki pa se jim človek težko prilagaja. Človeški organizem se namreč ni bistveno spremenil že tisočletja in razlika med genetsko evolucijo in sociotehnokratsko evolucijo je prevelika in posledice se kažejo v težavah prilagajanja. Epidemiološke študije opozarjajo, da v visoko tehnološko razvitih deželah zdravja večine ljudi ne ogrožajo bolezni, ki so posledica delovanja specifičnih dejavnikov kot so mikroorganizmi ali toksini. Vse več bolezni je posledica nespecifičnih dejavnikov, različnih zahtev, ki jih človek sam ustvarja, človeški organizem pa se jim ne more prilagoditi. Neprestano spreminjajoča se tehnologija najbolj vpliva na delovno okolje in dolgotrajna in intenzivna izpostavljenost zahtevam dela se kaže v velikem številu poklicev kot fizične, psihične in socialne motnje in skupek teh motenj je pravzaprav stres (Umek, 2005, str. 36). Ljudje, ki prestajajo posledice škodljivega stresa, vzbujajo sočutje zaradi načetega zdravja, manjše zmogljivosti in psihičnega trpljenja. Posredno pa stres uničujoče deluje tudi na gospodarstvo, trgovino in številne bolj izpostavljene poklice (zdravniki, pravniki, novinarji, policisti ipd.). Dolgotrajni izostanki z dela zaradi adaptacijskih bolezni (bolezni, ki so povezane s stresom), predčasne upokojitve sposobnih, izkušenih in skrbnih uslužbencev, ki se ne morejo več uspešno spoprijemati z naraščajočimi zahtevami, ali celo prezgodnje smrti, povzročajo znatne izgube. Žal pa so te izgube, ki jih je možno tudi vrednotiti, samo vrh ledene gore, veliko težje je ugotoviti, kaj vse se skriva pod gladino in kako vpliva na posameznika in na njegovo delovno uspešnost. Tako se zmanjša kvaliteta dela, hitrost dela in pravilnost dela (Looker in Gregson, 1993, str. 87). Po različnih raziskavah Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu več kot 50 odstotkov zaposlenih Evropejcev meni, da delajo v vsiljenem, prehitrem delovnem ritmu, tretjina jih meni, da nimajo nadzora nad svojim delom, skoraj četrtina jih ima težave s pretirano utrujenostjo, skoraj desetina pa jih celo meni, da so pri delu zatirani. Med vzroki nenačrtovanih odsotnosti z dela je stres na tretjem mestu, takoj za boleznijo in družinskimi zadevami, in pomeni 19-odstotni delež vseh odsotnosti z dela (Podjetja lahko obvladajo stres zaposlenih, 18.12. 2005). Dela pa seveda ne moremo razumeti samo s slabe strani, ni samo distresno, prispeva k dobremu počutju, omogoča osebnostno rast in nudi številne možnosti socialnih interakcij. Pozitivno vpliva na samopodobo, krepi občutek lastne vrednosti in vpliva na samoizpopolnjevanje, seveda pod pogojem, da organizacija dela to omogoča (Umek, 2005, str. 37).



Sistematično raziskovanje delovnega stresa se je pričelo v ZDA med drugo svetovno vojno. Proučevali so predvsem reakcije vojakov in pilotov, ki so bili udeleženi v izjemno stresnih situacijah. Te študije so opozorile predvsem na fiziološke procese, ki spremljajo stresno dogajanje (razbijanje srca, slabost v želodcu, mrzel pot) ter na vpletenost motivacije in stališč. Opisali so tudi posledice stresa, kot na zmanjšanje števila prostovoljnih priglasitev k akcijam, težave s spanjem, upad morale, težnja po izogibanju (Selič, 1994, str. 117). Delo nas lahko celo varuje pred stresom, če je primerno organizirano in če so naloge prav razporejene (Luban – Plozza, 1994, str. 16). Človek najbolj uživa v svojem delu in obnašalnem prizadevanju tedaj, ko čuti, da mu res uspeva delovati in obnašati se »tako kot sam misli, da je treba«. Tedaj je tudi dosežena najvišja stopnja ne le osebnega zadovoljstva ampak tudi inovativne ustvarjalnosti in praktičnosti (Ovsenik, 1999, str. 330).

1.7 VZROKI STRESA V DELOVNEM OKOLJU Pomembni vzroki doživetega stresa so ne glede na panogo: časovni pritiski, nezmožnost vplivanja na obseg dela, nezmožnost razporejanja svojega dela, neupoštevanje delavca in njegovega mnenja. Te vzroke je mogoče obvladati le s sodelovanjem (Molan, 2005). Stres dodatno povzročajo nenehne spremembe, negotovost delovnih mest, nezdravo delovno vzdušje, prevelike zahteve (Teržan, Odmevi, 13.9.04) Izpostavila sem sedem poglavitnih vzrokov stresa, ki vplivajo tako na posameznika kot na organizacijo. Ti delovni stresorji so: značilnosti dela, vloga v organizaciji, medsebojni odnosi, razvoj kariere, organizacijska struktura in klima, zunanji dejavniki, vodenje in ustvarjalnost. 1.7.1 Značilnosti dela Upravni delovni procesi in postopki so opredeljeni s predpisi, vendar je še vedno prostor za samostojno mišljenje, odločanje po prostem preudarku. Najbolj stresna stanja so pri sprejemanju zahtevnih odločitev; če so preobremenjeni z delom in nalog ne delegirajo; elementi okolja (svetloba, zrak, temperatura, hrup, slaba pisarniška oprema, natrpanost, neurejenost pisarn). V raziskavah so znanstveniki podrobno preučili tiste dejavnike, ki so značilni za delo samo, kot so na primer slabi delovni pogoji, izmensko delo, dolg delavnik, službena potovanja, tveganje in nevarnosti, nova tehnologija in delovna preobremenjenost ali pa premajhna delovna obremenjenost (Umek, 2005, str. 38).



1.7.1.1 Delovni pogoji

Fizični delovni pogoji so lahko neposredni ali pa posredni vzroki stresa. Primeri neposrednega vpliva delovnih pogojev na pojav distresa ali škodljivega stresa so: delo, ki zahteva natančnost, slaba osvetlitev delovnega mesta povzroča napetost v očeh, zmanjšuje delovno storilnost, zaradi neprimernega stola se pojavljajo napetosti v mišicah in bolečine v hrbtenici, tresljaji, ki so pogosti v gradbeništvu, povzročajo slabljenje vida in tresenje rok in nog. Slabi delovni pogoji pa vplivajo tudi posredno, tako delo v hrupu ne poškoduje samo sluha, temveč povzroča tudi občutke napetosti. Hrup deluje izredno frustrativno, onemogoča normalno komunikacijo, to pa vpliva na percepcijo socialnih odnosov. Lahko pa ima tudi pozitivne učinke in sicer takrat, ko s svojo prisotnostjo zmanjša delovanje drugih stresorjev (kot je delo ponoči ali pa opravljanje enoličnih, monotonih del). V takih primerih hrup zviša splošni nivo aktivnosti, saj zmanjša občutek zaspanosti in ne zainteresiranosti (Umek, 2005, str. 38).

1.7.1.2 Izmensko delo

Potreba, da delo poteka v izmenah, je pogojena z ekonomskimi in tehnološkimi razlogi. Medtem, ko moderna avtomatizirana proizvodnja zahteva kontinuirano odvijanje tehnoloških procesov, pa zahteva hitro menjajoča tehnologija stalno povečanje investicij zaradi modernizacije strojev in dodatnega izobraževanja delavcev. Da bi se vsa ta vlaganja izplačala, je potrebno zagotoviti maksimalno izkoriščenost. Raziskave so pokazale, da imajo izmenski delavci več psihosomatskih motenj in obolenj, kot delavci, ki delajo samo podnevi. To so različne motnje prebavnega sistema, visok krvni pritisk, težave z nivojem sladkorja v krvi, težave s koncentracijo, motnje spanja. Zanimive so ugotovitve, da na doživljanje stresa pri izmenskem delu vpliva specifična dimenzija osebnosti, po kateri delimo ljudi na nočne in jutranje tipe. Med seboj se razlikujejo tudi po sposobnosti hitrosti menjave bioloških ritmov in pri jutranjih tipih je adaptacija na nočno delo najbolj problematična (do adaptacije namreč sploh ne pride). To so sicer podrobnosti, ki pa bi jih strokovnjaki lahko upoštevali pri kadrovanju za dela, ker se zahteva izmensko delo (Umek, 2005, str. 39).

1.7.1.3 Dolg delavnik

Dolgotrajno delo nedvomno vpliva na zdravje delavcev, saj so proučevanja jasno pokazala povezavo med tem dejavnikom in smrtnostjo zaradi odpovedi srca. Cartwright in Cooper navajata ugotovitve Breslowa in Buella, da je pri industrijskih delavcih, ki so mlajši od 45 let in delajo več kot 48 ur tedensko, umrljivost zaradi srčnih obolenj dvakrat večja kot pri njim podobnih delavcih, ki pa delajo največ 40 ur tedensko. Ugotovili so, da delovni teden ne bi smel biti dosti daljši od 40 ur. V daljšem delovnem tednu produktivnost pada, poveča pa se tveganje za bolezni srca in ožilja (Umek, 2005, str. 40). Problem so nepredvidena podaljševanja in slaba razporeditev delovnega časa.



1.7.1.4 Službena potovanja

Službena potovanja so za mnoge sicer privlačna, vendar pa so lahko tudi zelo stresna. Razne ovire, ki spremljajo potovanja, npr. prometni zastoji, zamude vlakov, nepoznavanje mest in ljudi, delujejo običajno kot stresorji, lahko pa tudi kot izzivi. Nekateri res veliko potujejo in doživljajo nenehne življenjske spremembe (prehranjevanje, spanje, odsotnost od družine), ki se jim morajo prilagajati, poleg tega pa je njihovo družinsko, službeno in drugo socialno življenje osiromašeno, ker so stiki neredni in redki (Umek, 2005, str. 40).

1.7.1.5 Tvegano in nevarno delo

Nekateri poklici (npr. vojaški, policijski, gasilci) so lahko objektivno nevarni, vsaj od časa so časa. Ni pa samo objektivna nevarnost razlog za težave duševne in telesne narave. Že zaznana nevarnost vpliva na povišanje adrenalina, zviša se srčni utrip in tudi krvni pritisk. Če je tako stanje dolgotrajno, lahko pride do psihičnih in telesnih bolezni.

1.7.1.6 Nove tehnologije

Tehnologija se neprestano menja, kar zahteva od delavcev neprestano prilagajanje novi opremi, sistemom in načinom dela. S tem imajo največ problemov starejši delavci in predvsem vodilni delavci, ki naj bi delo vodili, pa novostim težko sledijo. Predvsem to občutijo kot pritiske dela, ki so vzrok različnim boleznim, skaljeni pa so lahko tudi medsebojni odnosi.

1.7.1.7 Preobremenjenost z delom

Ločimo dve vrsti preobremenjenosti- kvantitativno in kvalitativno. Prevelika kvantitativna delovna obremenitev pomeni, da je količina dela, ki ga mora zaposleni opraviti prevelika, povezana je s podaljšanim delovnim časom, z opravljanjem dela doma, več nalogami naenkrat. Prevelika kvalitativna obremenitev pa se nanaša na delo, ki je za posameznika pretežko ali pa prezahtevno. Obe vrsti preobremenjenosti sta stresni in sta pomembno povezani s kajenjem, uživanjem alkohola in drugimi stresnimi znaki, posledica pa so predvsem bolezni srca in ožilja (Umek, 2005, str. 41). 1.7.2 Vloga posameznika v organizaciji

Delovno vlogo določajo norme prepričanja in vedenje, ki je vezano na določeno delovno mesto. Sodelavci, predpostavljeni in podrejeni od posameznika pričakujejo, da se bo vedel v skladu z vlogo oziroma njihovimi pričakovanji in predstavami. Če je vloga posameznika v organizaciji jasno določena in tudi razumljena, in če posameznik dobro ve, kaj se od njega pričakuje, potem organizacijskega stresa, ki ga določa vloga v kolektivu, ni oz. je minimalen. Vendar so številne študije tega vidika stresa pokazale, da je pritisk vloge v mnogih delovnih sredinah pomemben, vzroki stresa pa so predvsem nejasnost vloge, konfliktnost vloge in stopnja odgovornosti za druge.



Nejasnost vloge se pojavi, ko posameznik nima jasne slike o delovnih ciljih, pričakovanjih sodelavcev in področju dela in njegovih odgovornostih. Večkrat to zakrivijo predpostavljeni, ko posamezniku ne povedo jasno, kakšna je njihova vloga. Posledica nejasnosti vloge se kažejo v depresivnem razpoloženju, nižjem samospoštovanju, nezadovoljstvu z življenjem, nizko delovno motivacijo in nameri, da bi zapustili službo (Umek, 2005, str. 41). Konfliktnost vloge se pojavi, ko se pred posameznika postavijo nasprotujoče delovne zahteve ali pa nasprotujoča pričakovanja na primer nadrejenih in strank. Poznamo tudi konflikt med vlogo in osebnostnimi lastnostmi posameznika kot so vrednote, moralni principi in določena stališča. Študije so pokazale, da ljudje z visoko anksioznostjo zapadejo večkrat v konflikte kot pa tisti z bolj fleksibilnim pristopom k življenju. Konfliktnost vloge povzroča povišanje pritiska, povezave pa so našli tudi z angino pektoris, srčno kapjo in debelostjo (Umek, 2005, str. 42). V okviru organizacije se srečamo z dvema glavnima tipoma odgovornosti in sicer odgovornost za ljudi in odgovornost za stvari (denar, opremljenost, stavbo). Odgovornost za ljudi je izrazito stresna, saj je povezana z nenehnimi socialnimi interakcijami in včasih tudi s težavnimi medsebojnimi odnosi. Občutek odgovornosti za druge lahko zavira uspešno obvladovanje stresa in odločanje je tako rizičen dejavnik za bolezni srca in ožilja. Prav tako je pomemben stresor tudi prenizka stopnja odgovornosti, ki je značilna zlasti za delovna mesta, na katerih zaposleni nimajo nadzora nad samim procesom dela (npr. delo za tekočim trakom). 1.7.3 Medsebojni odnosi

Izvor stresa so pogosto tudi odnosi med zaposlenimi in sicer na ravni sodelavcev ali v odnosih z nadrejenimi oz. podrejenimi. Odnos, ki ga ima delavec s svojim neposrednim nadrejenim, je zanj lahko stresen, če nadrejeni svojo avtoriteto uveljavlja na neprimeren način. Kot pomembna lastnost, ki naj bi jo imel nadrejeni, se je v študijah izkazala obzirnost do delavca. Če delavci predpostavljenega zaznajo kot obzirnega, potem tudi medsebojne odnose označujejo prijateljstvo, zaupanje in toplina. Delavci, ki ocenjujejo predpostavljenega kot neobzirnega, občutijo na delu to kot psihološki pritisk. Ljudje na delovnem mestu preživijo skupaj veliko časa in dobro počutje posameznika ter uspeh organizacije je v veliki meri odvisen od socialne klime. Zaznano pomanjkanje socialne podpore lahko predstavlja pomemben stresor za posameznika. K slabi socialni klimi prispeva nezdrava tekmovalnost in konflikti med sodelavci ter posamezniki z osebnostjo, ki jo prežema osornost, napadalnost in trdosrčnost. Te ljudje pri drugih zbujajo neugodne občutke, ker preprosto niso občutljivi za doživljanja drugih. Odnosi s podrejenimi bistveno vplivajo na uspešnost in doživljanje dela. Ugotovili so, da več stresov doživljajo tisti vodstveni delavci, ki so bolj tehnično usmerjeni oziroma »usmerjeni k stvarem«, manj pa tisti, ki so usmerjeni k ljudem. Tehnično usmerjenim managerjem so odnosi trivialna zahteva in potrata časa, kar pa seveda prej ali slej pripelje do resnih problemov v medsebojnih odnosih (Umek, 2005, str. 42).



1.7.4 Razvoj kariere V poklicnem življenju posameznika je cela vrsta dejavnikov, ki jih ta lahko doživlja kot stresorje. Tak dejavnik je gotovo varnost zaposlitve, ki obsega strah pred izgubo službe, premestitvijo in upokojitvijo. Poseben problem so napredovanja, ki so sicer pri zaposlenih zaželena, predstavljajo pa lahko izjemen stres, ker se posameznik zave, da je npr. dosegel vrh kariere. Napredovanje je lahko stresno tudi takrat, ko posameznik napreduje, pa vodenja ni vešč. Ko je posameznik glede na svoje dosežke uspeh povišan na delovno mesto, ki je nad njegovimi sposobnostmi. Kot posledica takšne napačne odločitve bo iz uspešnega strokovnjaka postal neuspešen in frustriran manager z vsemi posledicami stresne situacije. Prenizko napredovanje predstavlja močan stresor predvsem za ljudi z visokim potencialom in ambicijami (Poje, 2003, str. 30). Napredovanje v poklicu je za mnoge delavce zelo pomembno, ne samo zaradi boljšega zaslužka, pomemben je tudi pridobljeni status in seveda novi izzivi. Dejavniki kariere se z leti spreminjajo in v vseh razdobjih nastopajo tudi stresni dejavniki. V prvih letih poklicne kariere so prizadevanja posameznika usmerjena v služenje denarja in uveljavljanje. Napredovanje se z leti službovanja upočasni ali celo ustavi. Služba nudi manj možnosti, veliko truda je treba vložiti v pridobivanje novega znanja, energije za to pa je vse manj, mladi postajajo resna in nestrpna konkurenca in pojavi se strah pred odvečnostjo oziroma izgubo vodstvenega delovnega mesta pred upokojitvijo. 1.7.5 Organizacijska kultura in klima

Dobro počutje in učinkovitost delavcev sta v veliki meri odvisna od strukture organizacije in pa klime, ki je v njej. Poudariti velja, da klima ni vzrok za slabe rezultate v organizaciji, v kateri so ljudje nesposobni, pač pa je nesposobnost glavna značilnost klime v organizaciji. V primerih, ko v podjetju prevladuje klima, ki škoduje človeku, se pojavijo upravičene želje po spreminjanju klime. Po tem predpostavljamo, da bomo spremenjeno klimo lahko uveljavili na račun človekove prilagodljivosti (Lipičnik, 1998, str. 74). Zaposleni se pogosto pritožujejo, da imajo premalo možnosti soudeležbe v odločanju, njihovo vedenje pa je omejevano in niso vključeni v poslovne dogovore in posvetovanja in zato nimajo občutka pripadnosti organizaciji. To vpliva na zadovoljstvo oz. nezadovoljstvo z delom, raziskave pa so pokazale, da manj zadovoljni delavci doživljajo več pritiskov in z delom povezanega stresa, ne glede na objektivne delovne pogoje. Nezadovoljstvo z delom povezujejo s slabim zdravjem, zatekanjem v alkoholizem, depresivnostjo, nizkim samospoštovanjem, izostajanjem z dela in razmišljanjem o zamenjavi službe. Soudeležba v procesu odločanja pa krepi zavest o prispevku k uspešnosti podjetja, krepi občutke pripadnosti in omogoča komunikacijo v organizaciji. Torej nadzor ali samo občutki nadzora so med najpomembnejšimi dejavniki dobrega počutja zaposlenih. Sistem vrednot, ki je podlaga poslanstva in vizije, ki jo oblikuje vodstvo, prepričanja, ki jim pozicija moči daje težo in način reševanja problemov, ki ga podpirajo pravila delovanja organizacije, so tisti vzvodi, ki so najmočnejši pri oblikovanju organizacijske kulture. Uspeh organizacije je v veliki meri odvisen od aktivnosti in pričakovanj vodstva. Na organizacijsko kulturo s svojim delovanjem vplivajo tudi zaposleni, zlasti na operativni ravni organizacije.



Kultura ni nekaj, kar lahko oblikujemo in predvidimo vnaprej. Je dinamičen proces, ki nastaja v strukturnih in socialnih spojih v organizaciji in organizacije z okoljem. Organizacijska kultura je dobro, v različnih okoliščinah preskušen model reševanja problemov v organizaciji, ki ga lahko spremenimo samo takrat, ko ni več uporaben za reševanje problemov. Problemi postajajo vedno bolj kompleksni in celoviti, zato postajajo spremembe kulture nujnost (Ovsenik, Ambrož, 2000, str. 146). To pa seveda privede do stresnih situacij. Organizacijska kultura in delovna klima lahko za zaposlene predstavljata oviro pri individualnem delovanju in s tem vir stresa. Birokratska kultura, ki po eni strani nenehno vsiljuje pravila in postopke delovanja, po drugi strani pa zanemarja ljudi, njihove potenciale in potrebe, deluje stresno na večino zaposlenih, še posebej za ljudi z večjimi sposobnostmi. Sestavni del takšne kulture je posledično nezaupljivo ozračje in slabi odnosi med sodelavci, kar stresnost le še povečuje (Poje, 2003, str. 32). 1.7.6 Vodenje in ustvarjalnost V času, ko se srečujemo na družbeni ravni z nepredvidljivimi tveganji in problemi, za katere ni enostavnih rešitev, je vodenje vse bolj pomemben faktor. V poslovnem smislu je vodenje faktor, ki ohranja in razvija tekmovalno sposobnost organizacije, razvija njeno fleksibilnost in sprošča njen intelektualni potencial (Ovsenik, Ambrož, 2006, str. 10). Način vodenja delovne skupine je zelo pomemben za razmere v delovnem okolju. Od načina izražanja vodje, je v največji meri odvisno vse, kar doživljajo in odražajo ljudje, ki jih vodi. Če je vodenje nekvalitetno, je raven stresa v delovnem okolju višja. Vodja, ki ne daje podpore in ne kaže zanimanja in skrbi za svoje podrejene, je sam izvor stresa za zaposlene pod njegovim okriljem. Nenehno ustvarjanje novega in izvirnega postaja ključna potreba organizacije, saj je osnova njene konkurenčnosti in uspešnosti zaposlenih. Temeljni proces v organizaciji je ustvarjalno delo. Ustvarjalna organizacija mora zaposlenim zagotoviti razmere, pogoje in vzdušje, kjer bodo spontano lahko ustvarjali novosti – reševali nove zahteve tistih, ki jim je delo namenjeno in jim nudi nove opcije. Sodobni vodja mora znati s svojimi sodelavci prerasti rutino z ustvarjalnostjo, ki zahteva posebno ravnanje in pogoje (Kovač, Mayer, Jesenko, 2004, str. 93). Vodstva v podjetjih se vse bolj zavedajo, da so vir za ustvarjanje dodane vrednosti zaposleni. Vendar se mnogokrat zgodi, da so ti le »speča naložba«, možnost, ki ni izrabljena. V hitro spreminjajočem se okolju se zahtevano znanje, veščine in tudi obnašanje, ki jih opredeljujejo kompetentni modeli, spreminjajo. Obstaja pa še en del osebnosti, ki je večkrat skrit, to je instinktiven način krmiljenja naših aktivnosti, ki se ne spreminja. Vsak posameznik je namreč prinesel na svet, lahko bi rekli, njemu lasten način delovanja. Kadar lahko deluje v skladu s tem, je najučinkovitejši, dela z zadovoljstvom in zaradi sproščenega delovanja porabi najmanj energije. Velja seveda tudi nasprotno in to vodi v nezadovoljstvo, napetost, slabo komunikacijo in stres. Z razkrivanjem teh naravnih, instinktivnih načinov delovanja lahko pomagamo posamezniku k večji uspešnosti pri delu, večjemu zadovoljstvu z delom in s tem k večji motivaciji, napovemo, kako bodo timi delovali, lahko sestavimo čim učinkovitejše time in ugotovimo, ali so posamezniki primerni za dane naloge (Naravni talenti v ljudeh, 2006).



1.7.7 Zunanji dejavniki, ki vplivajo na delo

Vloge v poklicnem in zasebnem življenju se nujno prepletajo, večkrat se dopolnjujejo, pogosto pa so si nasprotne, kar je eden izmed virov stresa. Raziskave so pokazale, da je povezava med poklicnim in zasebnim življenjem še posebej stresna za ženske, od katerih se velikokrat pričakuje, da opravijo »dvojni delavnik«- hodijo v službo in skrbijo za gospodinjstvo. Ta dvojna družinska kariera, kjer pa delo ni enako vrednoteno in ni enakovredno razdeljeno med partnerja, je po mnenju mnogih, predvsem v razvitih deželah, vzrok za porast ločitev. 1.8 TEŽAVE, MOTNJE IN BOLEZNI STRESA Vse večje delovne zahteve, manjša varnost zaposlitve in spremenjeni način življenja sodobnega človeka obremenjujejo. Ljudje, ki živijo v stalni časovni napetosti, v tekmovalnem okolju in so nenehno zaskrbljeni ali bodo pravočasno opravili številne naloge, tudi pogosteje obolevajo za boleznimi srca in oživlja (Možina, 1998, str. 372). Glavna diagnoza v Sloveniji med duševnimi boleznimi in motnjami je ravno reakcija na stres. Stres se lahko izraža na čustvenem področju, z nespečnostjo in depresivnim razpoloženjem, lahko pa rezultira v bolezenskih težavah, ki se lahko kažejo kot bolečine v želodcu, kot napetost v mišicah, glavoboli. Ugotavlja se, da vedno več zaposlenih odhaja v bolniški stalež zaradi duševnih težav. Stres je glavni vzrok zakaj se zaposleni odločijo, da ne morejo na delo in da potrebujejo bolniško odsotnost. (Teržan, Odmevi, 13.9.04). Delodajalec, ki vlaga v varnost in zdravje pri delu, ima manj stroškov, kot tisti, ki ne vlaga in mora potem sanirat posledice (Böhm, 13.9.04). V zdajšnjem času se lahko kvalitetno upira in bojuje proti porušenemu zdravju le človek z močnim jazom. Pozitivna misel o sebi je pomembna za zadovoljstvo (Vzajemnost, 2005, str. 52). Stres je lahko tudi koristen, seveda če ni premočan, saj posameznika spodbuja pri doseganju ciljev in mu pomaga pri premagovanju ovir za doseganje ciljev. Povečano, pogosto in dolgotrajno delovanje stresne reakcije privede do distresa, torej do slabega stresa. Posledica kopičenja distresa so slabo počutje, zdravje se začne krhati, poslabša se kvaliteta življenja. Distres lahko povzročajo slabi medsebojni odnosi, neugodno fizično okolje, denarni problemi in druge situacije, na katere nimamo prav veliko vpliva. Na znake stresa je potrebno biti pozoren, ne smemo pa biti obsedeni z njimi. Znaki stresa nas ne smejo ovirati v aktivnem življenju v smislu pasivizacije ali izogibanj. Samoopazovanje in prepoznavanje znakov stresa nam omogoča usmerjanje naše dejavnosti na konstruktiven način, da ostanemo zadovoljni, zdravi in produktivni. Torej znaki so samo opozorilo, da so zunanji in notranji vplivi neugodni in da moramo nekaj storiti, predvsem pridobiti nadzor nad lastnim življenjem. To pa zahteva angažiranost, aktivnost in pozitivno naravnanost (Umek, 2005, str. 76). 15 članic EU ugotavlja, da stres na delovnem mestu vsako leto prizadene vsaj 40 milijonov zaposlenih in povzroči vsaj za 20 milijard evrov škode v ekonomiji, zdravstvu in okolju (Dernovšek, 2006, str. 13).



1.8.1 Znaki ali simptomi stresa Odziv na stres ob krajših, obvladljivih izzivih (stresorjih) omogoča ohranjanje integritete organizma (preživetje) in pomembno prispeva k njegovemu razvoju – tako se učimo in prilagajamo izzivom nenehno spreminjajočega se okolja. Vendar pa enaki mehanizmi, ki nam ob soočenju z nevarnostjo omogoča preživetje, ob kronični izpostavljenosti neobvladljivim stresorjem omogočijo bolezenska stanja, kot so zvišan tlak in večja koncentracija maščobe v krvi, nalaganje maščevja okoli pasu, panični napadi, depresija. Poleg tega pa lahko kronični stres z značilno podaljšanim in premočnim stresnim odzivom nanj lahko poslabša ali sproži zdravstveno težavo, h kateri smo sicer nagnjeni, pa se dotlej še ni razvila, na primer astma, alergija, glavoboli, sladkorna bolezen, sindrom angine pektoris. Predvsem pri ženskah se sorazmerno pogosto pojavlja t.i. nevrovegetativna disonija, ki nastane zaradi ponavljajočih se psihičnih stresorjev (žalost, strah, zaskrbljenost, jeza). Pogosti simptomi te izredno neprijetne motnje so nespečnost, notranji nemir z drhtenjem, kronična utrujenost, znojenje, motnje apetita in zmanjšanje libida. Takšna oseba je nemirna, razdražljiva, črnogleda in raztresena ter pozabljiva, pogosto jo spremljajo občutki manjvrednosti, preobremenjenosti in brezizhodnosti (Rakovec-Felser, 2000, str. 24).

1.8.1.1 Čustveni znaki stresa

Ljudje se različno odzovejo na stresorje, nekateri ostanejo relativno mirni in samozavestni, drugi, pravzaprav večina, pa izraža različne čustvene distresne znake. Taki znaki so na primer slaba volja, nervoznost, napetost, ki pa lahko ob kronični obremenjenosti preidejo v mnogo resnejša stanja in občutja tesnobnosti (anksioznosti), potrtosti (depresije), jeze, strahu, žalosti, oviranosti (frustriranosti), krivde in sramu. Anksioznost ali tesnoba

Anksioznost pomeni stanje živčne napetosti. Običajno je anksioznost popolnoma normalna reakcija na dejansko ali grozečo nevarnost. Tako kot kašelj odstranjuje tujke iz dihalnih poti in bolečina omogoča umik ter preprečitev nadaljnje poškodbe, tako nam tudi anksioznost pomaga ubežati trenutni nevarnosti ali se izogniti prihodnji. Anksioznost pripravi naše telo na boj ali beg – poveča aktivnost možganov, pospeši delovanje srca in povzroči boljšo prekrvitev mišic. Čeprav v današnjem času beg pred nevarnostjo običajno ne pomeni teka pred nevarnim tigrom, je anksioznost vseeno koristna reakcija. Včasih pa ta varovalni mehanizem anksioznosti deluje narobe in se sproži tudi kadar ni nevarnosti. Tedaj lahko anksioznost sproži že nenevarna situacija ali bitje, reakcija je lahko pretirana ali pa traja predolgo. Telo je pripravljeno na beg ali boj s sovražnikom, pravi sovražnik pa se v resnici skriva v nas samih. In če nas tak neustrezen strah ovira v vsakodnevnem življenju, govorimo o t.i. anksioznih motnjah. Anksiozna motnja ni le neprijetna za posameznika, ampak pomembno vpliva na številna področja bolnikovega življenja. Težave v medosebnih odnosih, izogibanje aktivnostim, ki naj bi bile prijetne in manjša uspešnost na delovnem mestu so le nekatere izmed posledic. Številni si poskušajo pomagati na lastno pest, na različne neustrezne načine, najpogosteje z alkoholom. Poleg tega pa je anksioznost pogosto povezana tudi z depresijo, kar v najhujših primerih vodi celo v samomor (Življenje s strahom, 7.4. 2006).



Na psihičnem področju so za pojav tesnobe značilni zaskrbljenost, občutja negotovosti in nekoristnosti, bojazni, utesnjenosti in nemira, tudi nemoči ali celo utrujenosti. Prizadeti je neredko raztresen, svojih misli ne more ustrezno osredotočiti na določeno vsebino, pogosto se mu vsiljujejo vedno iste misli in ideje. Težave ima tudi s spominom. Pregleda nad situacijo nima, pogosto vidi le najbolj konkretne rešitve, zahtevnejšega preudarka kratko in malo ni zmožen. Poleg trenutno bistveno znižanih mentalnih zmogljivosti se pojav tesnobe negativno kaže tudi v psihomotornih akcijah. Pod vplivom tesnobnih občutij se spremeni telesna drža, gibanje, mimika. Telesno prepoznamo anksioznost v številnih zunanjih znamenjih. Do sprememb lahko pride v zunanjem videzu, torej v barvi kože. Pogosten spremljevalec anksioznosti so spremembe v ritmu in globini dihanja, v srčni akciji, večkrat pride do pojava suhih ust ali pa cmoka v grlu. Večkrat so izražene motnje pri odvajanju, prehranjevanju ali pa spanju. Neredke so različne bolečine, krči, mravljinci. Pojav tesnobe je torej tako psihično kot telesno občuten kot dokaj neugodno stanje. Zlasti zato, ker se pojavi nepričakovano, nerazumljivo, brez otipljivega zunanjega povoda in ker se zato pred njim ni mogoče ustrezno zavarovati, sproži neprijetne, nezaželene posledične reakcije. Zlasti utegne prizadeti ljudi, ki si v svojem življenju zastavljajo visoke cilje in zahteve (Rakovec-Felser, 1991, str. 16-17).

Depresija V zapleteni mreži medčloveških odnosov pogosto prihaja do občutkov ogroženosti. Takrat se telo odzove s tem, da sproži stresni odziv. Če vzroka ogroženosti (stresorja) ne znamo učinkovito odpraviti, se stresno stanje nenaravno podaljšuje. Čeprav je stresna reakcija namenjena temu, da pomaga organizmu v nevarnosti, pa dolgotrajen stres enostransko preobremeni organizem, moti njegovo presnovno in psihofizično ravnovesje ter ga s tem slabi in izčrpava. Nastalo neravnovesje sproži različna čustvena stanja, ki skušajo organizmu povrniti stabilnost. Neuspešno reševanje stresne situacije se pogosto konča z nevrotičnimi prilagoditvami, ki sicer zmanjšujejo stres, vendar jih spremljajo čustvene težave (vznemirjenost, zaskrbljenost, strahovi, obsedenost) in spremljajoče vedenjske spremembe (motnje hranjenja) ter različne odvisnosti (pogostejše kajenje, uživanje kofeina, alkohola, mamil in drugih psihoaktivnih snovi). Kot prilagoditev na dolgotrajno neuspešno razreševanje hudih življenjskih napetosti in stresov se zlasti pogosto razvije depresija. Z depresivnostjo, ki je stanje močno (samo) omejene občutljivosti in odzivnosti, se človek pravzaprav zavaruje pred nenehnimi, ubijalskimi stresi, ki jih ne zmore konstruktivno razreševati (Ihan, 2004, str. 12).

Simptomi depresije so predvsem slaba koncentracija, slab spomin, nesposobnost odločanja, izguba interesov, samokritičnost, pesimizem, pretirano ukvarjanje s samim seboj. V vedenju se kažejo kot zmanjšana dejavnost, nedružabnost, nemirnost, jokavost, utrujenost, počasnost. Na čustvenem področju pa kot žalost, nesamozavest, ravnodušnost, razdražljivost (Powell, 1999, str. 24). Depresija predstavlja veliko breme, ne le za posameznika, temveč tudi za njegovo družino in celotno družbo. Posledica depresije so težave v osebnem življenju, zmanjšana uspešnost pri delu, pogosto pa vodi tudi v zlorabo različnih snovi, npr. v alkoholizem. Prisotnost depresije tudi poveča verjetnost za razvoj bolezni srca in žilja, pri že razviti bolezni (npr. po srčnem infarktu) pa poveča umrljivost. Med najhujšimi posledicami depresije pa je samomor, kar 15% depresivnih tako konča svoje življenje. Ustrezno, zgodnje zdravljenje zato rešuje življenja, zmanjšuje trpljenje, izboljšuje delovno učinkovitost in zmanjšuje dolgoročne posledice depresije.



Zmotno je mišljenje, da je depresija posledica človekove šibkosti in da jo je moč premagati z močno voljo. Depresivni ljudje samih sebe ne morejo prisiliti, da bi se počutili bolje. Zato je zelo pomembno ustrezno zdravljenje, v katerem so najpomembnejši antidepresivi (Depresija, mnogo več kot le žalost, 7.4. 2006). V psihologiji se vse bolj utrjuje spoznanje, da imata depresivno nerazpoloženje in ustvarjalnost nekaj skupnega. Ugotovili so na primer, da so veliki umetniki in filozofi ustvarili svoja najpomembnejša dela po tem, ko so prestali neko depresivno obdobje. Kdor hoče kreativno ustvarjati, naj pusti, da depresivno razpoloženje preprosto preneha samo od sebe (Zittlau, 2000, str. 288). Jeza Jeza je povsem naravna reakcija na razočaranje, občutek ogroženosti in bolečino. Je posledica nakopičenih stresov in zahtev okolja, naših lastnih prepričanj o pomembnosti dogodkov, telesne napetosti, nestrpnosti, priučenih socialnih veščin in spodobnosti obvladovanja težavnih situacij (Powell, 1999, str. 26). Pojavlja se lahko kot vznemirjenje, sovražnost ali huda agresivnost. Jeza je sekundarno čustvo, ker jezo izzovejo nekatera predhodna čustva, misli, dejanja ali okoliščine kot na primer perfekcionizem, ovinkarjenje, izguba nadzora, zanikanje, depresivnost. Za jezo je značilno močno telesno vzburjenje, ki je bolj izrazito kot pri anksioznosti. Neizražena in nerazrešena jeza lahko povzroči precej škode nekaterim organom. Z jezo je močno povezan visok krvni pritisk (Umek, 2005, str. 80). Jeza pa ni vedno samo negativna. Je lahko tudi pozitivna in konstruktivna sila, ki nam pomaga preživeti, saj nas v kritičnih trenutkih oskrbuje s potrebno telesno in čustveno energijo. Problematična pa postane tedaj, ko se pojavlja prepogosto in v zelo intenzivni obliki, če predolgo traja, izbruhne v neprimernih okoliščinah ali preraste v napadalnost (Powell, 1999, str. 26). Strah Strah izvira iz zavedne ali nezavedne ocene grožnje, pri tem pa ni pomembno ali je ocena realna ali ne. Občutek strahu sproži takojšen in močan stresen odgovor (Umek, 2005, str. 81). Ena značilna značajska poteza boječih ljudi je perfekcionizem (težnja po popolnosti). Vse hočejo narediti tako, da bi bili zadovoljni, na napake gledajo kot na osebni napad nase. Jasno je, da pred vsemi preizkušnjami sami nase močno pritiskajo in se zelo boje tega, da bi odpovedali (Zittlau, 2000, str. 299). Strahu se znebimo tako, da se soočimo z njegovim povzročiteljem in ne da se izogibamo situacijam, ki nas navdajajo s strahom. Kajti če bi v situaciji vztrajali, bi strah izginil sam od sebe. Nenehno izogibanje določenim situacijam lahko postane zelo moteče in želja po izogibanju je vsakokrat močnejša. Izkušnja je kljub trenutnemu strahu potrebna, ker je to edini način, da se ga za vedno osvobodimo. Strah sicer ne izgine takoj, temveč postopoma, dokler se ne doseže normalnega odziva na situacijo. To je bistvo zdravljenja, ki se mu reče stopnjevalno izpostavljanje ali sistematična desenzibilizacija (Powell, 1999, str. 23). Strah običajno traja le toliko časa, dokler traja nevarnost. Zaznava nevarnosti in strah zaradi nje privedeta do smotrnega samozaščitnega ravnanja. S pojavom strahu se izboljša tkivna preskrba s kisikom in hrano, spodbujene energetske zaloge omogočijo celovitejše soočenje in spopad z nevarnostjo (Rakovec-Felser, 1991, str. 16).



Žalost

Je mrko, temno čustvo, ki je največkrat povezano z resnično, namišljeno ali predvideno izgubo. Izguba lahko pomeni marsikaj, lahko je to stvar, dosežek, pričakovanje, iluzija, človek. Rezultat je notranja praznina in telesni znaki so nespečnost, bolečine v prsih, nemiren želodec, utrujenost, izguba teka. Vedenje značilno za žalost označuje umik, umik vase ali izogibanje ljudem. Žalost vpliva tudi na miselni proces, ki postane nejasen, koncentracija popusti. Ljudje, ki utrpijo izgubo kažejo znake depresije, ki je v veliki meri vzrok mnogih bolezni (Umek, 2005, str. 82). Daljša, ko je doba žalovanja, več je tistih obramb, ki jih telo proizvaja, da bi se ubranilo nastali situaciji. Tudi vsakdanje opravilne sposobnosti trpijo, pojavljajo se neustrezne reakcije. Nekateri, ki ponavadi niso konfliktni in agresivni, postanejo izjemno občutljivi za besede in reakcije drugih. Dolgotrajno psihično, čustveno trpljenje izčrpava telo, vzdržuje notranjo napetost in neravnovesje (Vzajemnost, 2005, str. 54). Frustracija Je občutek vznemirjenosti, jeze ali ogorčenje, ki se pojavi, če ne moremo dobiti nekaj kar bi radi imeli ali ne moremo storiti tistega, kar bi radi storili. Frustracijski položaj je povezan s hiperaktivnostjo, lahko celo z nasiljem, tudi fizičnem. Če se notranja napetost ne izrazi, je to za zdravje neugodno, ker ta napetost pomeni kronično spodbudo za povečano stresno reakcijo (Umek, 2005, str. 83). Frustracije in konflikti so do neke mere normalni življenjski pojavi, saj nas v zmerni obliki spodbujajo. So izziv, brez katerega bi bilo življenje manj zanimivo in privlačno. Če pa se pojavljajo prepogosto, nas obremenjujejo (Musek, Pečjak, 1995, str. 102). Občutki krivde Občutki krivde izvirajo iz prepričanja, da smo (ali bomo) naredili nekaj narobe ali neprimerno. Povezani so z moralnimi normami in seveda nagnjenostjo k samokritičnosti oziroma samokriticizmu. Občutki krivde vzdržujejo premišljevanje, obžalovanje in tudi samokaznovanje, kar preprečuje primerne odzive. Privedejo tudi do zatekanja k obrambnim mehanizmom in reakcijam, ki so usmerjene na blaženje neprijetnega doživljanja. Občutki krivde niso posledica strahu pred kaznijo ali samo občutki sramu pred drugimi, so predvsem neprijetno doživljanje zmanjšane ali ogrožene osebne vrednosti (Umek, 2005, str. 83).

Doživljanje sramu

Občutki sramu se pojavijo kot posledica pričakovanja negativne reakcije socialnega okolja, bojazni pred zasmehovanjem, očitkov in obsodbe. Da bi se tem občutkom izognil, se posameznik izogiba srečanju s tistimi, ki mu ta občutek povzročajo. Na ta način občutki sramu vztrajajo in seveda prispevajo h kroničnemu distresu (Umek, 2005, str. 84).



1.8.1.2 Spoznavni (kognitivni) distresni znaki

Spoznavni procesi označujejo duševno delovanje, s katerim dojemamo in obravnavamo stvarnost (občutenje, zaznavanje, predstavljanje, mišljenje, govor, učenje). S pomočjo teh procesov pridobivamo in analiziramo podatke o svetu in si ustvarjamo podobo o stvarnosti in o sebi (Musek, Pečjak, 1995, str, 88). Kognitivni distresni znaki so na primer zmedeno mišljenje, pozabljivost, miselni bloki, nesposobnost koncentracije, neustrezne misli. Stresni dogodki močno vplivajo tudi na spoznavne procese.

1.8.1.3 Vedenjski distresni znaki

Neposredni znaki so na primer pretirana občutljivost, razdražljivost, hitrejše govorjenje od običajnega, preplašenost, jecljanje, škripanje z zobmi, neprestano presedanje, besedna agresivnost, nesposobnost vztrajati v neki dejavnosti, nepotrpežljivost, nestrpnost, zapiranje vase, zavračanje dela, težave pri sprejemanju odgovornosti. Posredni znaki pa so večje število pokajenih cigaret, pretirana ješčnost, izguba teka, spanje kot umik, povečano pitje kave, obiskovanje zdravnika zaradi problemov napetosti, veseljačenje, uporaba prepovedanih drog.

1.8.1.4 Telesni distresni znaki

Telesna znamenja stresa temeljijo na ravnanju naših davnih prednikov. Ti so se na nevarnost, pred katero so se znašli, odzvali po vzorcu »beg ali boj«. Tak odgovor je sprožilo delovanje nehotnega (avtonomnega) živčevja. Kadar se danes soočimo z neko grožnjo, se na odziv nanjo pripravimo enako. Potem ko se sproži adrenalin, se v telesu bliskovito sprožijo fiziološke reakcije. Povečana količina adrenalina zdrami telo, da doseže najvišjo stopnjo pripravljenosti za odgovor na grožnjo. Beg ali napad v današnjih razmerah po navadi nista sprejemljivi obliki vedenja, zato telo lahko ohrani neporabljeni adrenalin. Posledica so številna znamenja, značilna za stres (Battison, 1999, str. 14). Telesni simptomi so pretirana skrb ali nepriznavanje bolezni, pogosta obolelost, fizična izčrpanost, pretirana vera v samozdravljenje in zloraba zdravil, nerazpoloženje (Luban-Plozza, Pozzi, 1994, str. 14). Najbolj znani takojšni telesni odgovori v stresni situaciji so tudi npr. rdečica, bledica, drhtenje, suho grlo, hitro ali neenakomerno bitje srca, kurja polt, bolečine v želodcu, glavobol, bruhanje, prebavne motnje. Včasih se pojavi samo posamezen znak, pogosteje pa človek občuti več znakov hkrati. Telesni znaki so včasih samo nadležni, lahko pa tudi bistveno vplivajo na počutje, vedenje in seveda tudi na uspešnost, posebno, če se pojavljajo pogosto in tudi v situacijah, ki niso ogrožajoče. Namreč kronični stres lahko privede do trajnejših poškodb tkiva in motenj v delovanju notranjih organov (Umek, 2005, str. 91).



1.8.2 S stresom povezane bolezni

Zanesljivo je ugotovljeno, da je človekovo zdravje odvisno od primernega odzivanja na stres, ki ne sme biti ne premočno in ne prešibko. Po ocenah strokovnjakov ima od 50 do 80% vseh bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo splošnega zdravnika, svoj izvor v delovanju škodljivega stresa. Stresna reakcija ne prizanaša nobenemu telesnemu dogajanju in prevelika stopnja škodljivega stresa zmanjša prilagoditvene sposobnosti telesa, pride do splošne izčrpanosti, pojavijo se težave z zdravjem (Umek, 2005, str. 93) Psihosomatske bolezni so tiste, ki jih največkrat povezujejo s stresom in jih je vedno več. Vse več je ljudi, ki ne živijo v harmoniji z okoljem, s soljudmi in s samim seboj. Odtujili so se. Doživljajo tolikšno stisko, da ne vidijo poti naprej in marsikdo si v doživljanju nesmisla celo vzame življenje. To so bolezni, ki so pretežno psihogenega izvora, torej povzročijo ali omogočijo jih predvsem psihični dejavniki kot so na primer strah, napetost, zaskrbljenost. Stres lahko vpliva na zdravje neposredno, zaradi fizioloških sprememb, ki spremljajo stresno reakcijo in posredno, preko vedenja (npr. prekomerno kajenje, zloraba drog in alkohola).

1.8.2.1 Visok krvni pritisk ali hipertenzija

Za hipertenzijo trpi približno vsak deseti človek. Pogosteje zbolijo tisti, ki imajo čezmerno telesno težo, jedo preslano hrano, kadijo in pretirano uživajo alkohol. Zdravstvena literatura pa posebej poudarja, da je poglavitni vzrok za visok krvni pritisk stresen način življenja (hitenje, nestrpnost, več opravil hkrati), kakršen je značilen za osebnost tipa A (Umek, 2005, str. 96). Visok krvni pritisk ne nastane čez noč, ampak se zvišuje skozi daljše obdobje. Ljudje, ki so najbolj nagnjeni k visokemu krvnemu pritisku, so ponavadi energične, delavne, tekmovalne in s časom obsedene osebe, ki živijo hitro, stresno življenje in so nagle jeze (Powell, 1999, str. 40). Visok krvni pritisk je vsekakor treba zdraviti in zato obstajajo učinkovita zdravila, ki pa imajo na žalost tudi nekatere stranske učinke. Zato priporočajo tudi druge metode zdravljenja kot so različne sprostitvene tehnike, primerno prehrano, telesno vadbo. Redno ukvarjanje s športom, predvsem s panogami, ki povečujejo vzdržljivost, kot so tek, kolesarjenje in plavanje, izboljšuje telesno pripravljenost, tako da lahko organizem shaja s cirkulacijo krvi, kar znižuje krvni pritisk (Zittlau, 2000, str. 221).

1.8.2.2 Motnje srčnožilnega sistema

Vzburjenje srčnožilnega sistema se pojavi ob vsakem doživetem stresu. Ker je stresorjev veliko in se ponavljajo, je ta sistem vseskozi obremenjen, posledice pa so različne motnje in bolezni. V razvitih državah so bolezni srca in ožilja vzrok za več kot 50% vseh smrti (Umek, 2005, str. 94). Stres neposredno ne vpliva na motnje srčnožilnega sistema, posredno pa vsekakor. Najverjetneje deluje predvsem na proces aterogeneze, sodeluje pa tudi pri nastanku arterijske hipertenzije, ki pa je prav tako dejavnik tveganja za proces ateroskleroze (Petrovič, Daniel, 2006).



1.8.2.3 Bolezni imunskega sistema

Imunski sistem je v tesni zvezi s duševnostjo. Odpornost krepijo upanje, veselje do življenja, umirjenost, zadovoljstvo; slabijo pa strah, nemir, obup, brezizhodnost. Vrh vsega se nagibajo stresni ljudje zaradi večnega pomanjkanja časa k nezdravim prehrambenim navadam (Zittlau, 2000, str. 76). Z raziskavami so nedvoumno ugotovili, da kronični stres oslabi imunski sistem do te mere, da je človek bolj dojemljiv za nekatere bolezni. Bolezni imunskega sistema so številne, opisala bom le alergije in raka. Alergijske bolezni Alergije so zelo neprijetne, lahko pa tudi nevarne bolezni. To je pravzaprav posebno vnetje, ki nastane zaradi sprožene imunske reakcije v organizmu. Ko v telo vdrejo tujki (bakterije, virusi, paraziti) jih morajo imunske celice napasti in uničiti. Na mestu kjer poteka napad na mikrobe se pojavi boleča in pordela oteklina, ki se imenuje vnetje. Imunski sistem pa se včasih tudi zmoti in brani organizem pred snovmi, alergeni, ki človeku niso nevarne. Tako nastane nekoristno vnetje, ki organizmu škodi in to imenujemo alergijska bolezen (Ihan, 2004, str. 79). Na alergije v veliki meri vpliva dednost. Če imata oba starša enako alergijsko bolezen, je tveganje za otroka večje od 70%. Uravnavanje imunske reakcije pa je odvisno tudi od delovanja hormonskega sistema in živčevja, in pri kroničnem stresu je ravnovesje porušeno, kar seveda vpliva na tudi na uravnavanje imunskega odziva. Pri zavrti stresni reakciji se izloča premalo stresnih hormonov. Stresni hormoni namreč zavrejo delovanje imunskih celic, predvsem tistih, ki niso optimalno pripravljene za napad. Na ta način stresni odziv prepreči, da bi imunski odziv sprožil napačno usmerjen napad, na primer proti lastnim celicam (avtoimunske bolezni) ali proti nenevarnim snovem v organizmu (alergijske bolezni) (Ihan, 2004, str. 80). Rak Rak je civilizacijska bolezen, ki se jo ljudje zelo bojijo in že misel na to, da bi utegnili zboleti za rakom, je za posameznika stresna. Vzrokov, ki lahko vplivajo na pojav in razvoj raka je veliko; to so karcinogene - rakotvorne snovi v okolju, tobak, alkohol in procesirana hrana. Predvsem pa tudi stres prispeva k raku z oslabitvijo imunskega sistema, ki preprečuje razmnoževanje malignih celic. Povezave med stresom in rakom so zapletene in ne popolnoma znane. Tudi rezultati raziskav niso popolnoma enotni, včasih so si celo nasprotujoči. Večina znanstvenikov pa le meni, da stres lahko deluje kot sprožilni dejavnik razvoja rakavih celic (Umek, 2005, str. 106). Verjetnost te bolezni se veča s količino stresnih dogodkov, odsotnostjo socialne podpore in osebnostnimi značilnostmi tipa C (pasivnost, neasertivnost) (Selič, 1999, str. 142).



1.8.2.4 Glavoboli

Glavobol je zelo nadležna bolečina, ki občasno spremlja skoraj vsakega izmed nas. Strokovnjaki si še danes niso edini kje pravzaprav tičijo vzroki za nastanek glavobolov. Nekaj pa je vendarle nespornega. Znani vzroki za glavobol so: napetost v opnah, ki ovijajo možgane, napetost v žilah ter napetost v mišicah lasišča. Sami možgani so na bolečino neobčutljivi. Glavobol ali anksioznost povzroči kontrakcijo mišic glave in vratu, kar vzbudi bolečino v glavi. Glavobol je lahko posledica preobremenjenosti z delom, domačimi opravili ali medosebnimi odnosi (Selič, 1999, str. 141). Migrena in tenzijski glavobol sta vrsti glavobola, ki ju povezujejo s stresom. Migrena Migrena je tip epizodičnih, ponavljajočih se, hudih glavobolov, ki lahko trajajo ure ali celo dneve. Migreno navadno spremlja občutljivost za svetlobo, slabo prenašanje glasnih zvokov, slabost ali bruhanje. Raziskave kažejo, da za migrenami trpi od 15 do 25 % žensk in do 10 % moških. Migrena poteka v več stopnjah in pred hudim glavobolom se pojavijo znaki, ki napad glavobola potem tudi spremljajo. V »svarilnem« obdobju se pojavi utrujenost in nerazpoloženost, temu pa sledijo želodčne težave kot so slabost, bruhanje in včasih driska. Lahko se pojavijo tudi motnje vida, na primer meglen vid, cikcakaste črte ali migljajoče luči, značilna je tudi tako imenovana fotofobija, pri kateri človek ne more prenašati močne svetlobe. Nato se pojavi hud glavobol, ki se začne na eni strani čela, postopoma pa se razširi, navadno pa ostane omejena na eno polovico glave. Napadi glavobola se običajno pojavijo v serijah, vsakih nekaj dni ali tednov, potem pa za nekaj mesecev ali celo leto izginejo. Migrena je lahko posledica stresa oziroma vnaprejšnjemu pričakovanju sprostitve po stresu, tako je pri nekaterih pogosta ob koncu tedna (Umek, 2005, str. 107). Glavobol zaradi napetosti (tenzijski glavobol) Glavobol tenzijskega tipa je najpogostnejša oblika glavobola. Prizadene približno 70 odstotkov moških in 90 odstotkov žensk. Pogosto je povezan z obremenitvijo, kot so duševni stres, utrujenost in neudobna lega telesa. Sprožijo ga fizikalni in psihološki vplivi ter vplivi okolja. Med fizikalne vplive spadajo pomanjkanje spanja, lakota in preobremenjenost oči. Psihološka povzročitelja sta predvsem jeza in občutek strahu. Napetostni glavoboli nastanejo še zlasti zaradi pritiska na delovnem mestu ali v kritičnih družbenih situacijah. Tovrstne situacije zaradi hudih skrbi občutijo možgani kot obremenilne in nevarne. Nanje se odzovejo tako, da skrčijo mišice in ožilje na vratu in zatilju. Dolgo trajajoče napetosti mišic in ožilja preprečujejo prekrvitev in sproščajo nekatere presnovne snovi, kar vzburja živčne končiče (receptorje) pod lobanjo. Pri glavobolih, ki nastanejo zaradi krčevitosti, napetosti in stresa, je le eno preizkušeno, dolgo trajajoče protisredstvo – sprostitev (Zittlau, 2000, str. 130). Pri prvih znakih tenzijskega glavobola ni dobro takoj seči po zdravilih zoper bolečine; najprej je potrebno razbremeniti telo in se sprostiti. Poskrbeti je potrebno za ustrezno svetlobo in klimo na delovnem mestu in doma, naučiti se je potrebno sprostitvenih metod in se ne obremenjevati. Protibolečinskih zdravil ni dobro uporabljati prepogosto. Dolgotrajna uporaba tovrstnih zdravil lahko povzroči tako imenovani »z zdravili povzročen glavobol« (Tenzijski glavobol, 2006).



1.8.2.5 Motnje prebavnega trakta

Po mnenju večine avtorjev stres pomembno prispeva k pojavu motenj in bolezni prebavnega trakta, predvsem želodca in dvanajsternika. Delovanje želodca in dvanajsternika je močno odvisno od prevladujočih čustvenih stanj. Tako sovražnost in zamerljivost pospešujeta pretok hrane skozi želodec, anksioznost pa pretok upočasni. Depresivnost in žalost zmanjšujeta izločanje klorove kisline, gibljivost in pretok krvi, nasprotno pa kronični strah, konfliktnost in sovražne reakcije spodbujajo povečano izločanje želodčnih sokov, kar lahko povzroči spremembe želodčne sluznice. Ta postane občutljiva, pojavijo se poškodbe in nato razjede, ki jih poglablja stik z želodčnimi sokovi (Selič, 1999, str. 248). Potrebno je stremeti k polni uveljavitvi sposobnosti, sprejeti odgovornosti za svoje zdravje in bolezen, zmanjševati škodljive posledice stresa na najmanjšo mero, vzpostavljati harmoničen odnos z okoljem in dosegati ter vzdrževati visok nivo zdravja. Buda opozarja, da je prava pot srednja pot. Torej je treba znati živeti s stresom. Če znamo prisluhniti »govorici telesa«, se lahko izognemo marsikateri bolezni. Odvrzimo vse, kar je nepotrebnega, in se vprašajmo, kaj je resnično vredno v življenju. Rešitev težav ni v tabletah, bolje je pogledati vase ter spremeniti način življenja in reagiranja (Luban – Plozza, 1994, str. 6). 1.9 ODPORNOST IN DOJEMLJIVOST ZA STRES Znanstvene raziskave so pokazale, da so nekateri tipi osebnosti bolj nagnjeni k stresu kot drugi. Pripadajo osebnostim tako imenovane skupine A in so dokaj lahko prepoznavni, saj so nadvse tekmovalni in se nenehno ženejo za novimi dosežki. Povsod si postavljajo cilje, ki jih želijo doseči pred drugimi – tudi če morda ne gre za nič pomembnejšega. 1.9.1 Osebnostni tip A Osebnostni tip A ne poskuša skriti svoje tekmovalne sle, ki ga sili vedno in povsod stati na čelu. Zmagovanje je zanj življenjskega pomena. Ljudje, ki pripadajo tipu A, potrebujejo nenehno priznanje in hvalo. Če se jim kak načrt izjalovi, lahko postanejo napadalni. Veliko govorijo, zlasti o sebi, in ne poslušajo drugih. Dajejo vtis, da so napeti, in vsem okrog sebe pošiljajo razločno sporočilo: »Sem v stresu«. Težijo k popolnosti, kadar naredijo napako, pa iščejo grešnega kozla (Battison, 1999, str. 18). Ajevec ob vsakem še tako blagem čustvenem pretresu avtomatično sproži burno stresno reakcijo, ki je pogosto docela odveč. Položaj se pogosto začne zapletati, ker ajevci pravzaprav nenehno pridelujejo stres, ki jih spravlja iz ravnovesja in potiska v območje škodljivega stresa. Vedenjski vzorec A je priučen način odzivanja (Looker, 1993, str. 92). Selič (1999) navaja naslednje znake, po katerih ga prepoznamo: (1) tekmovalna storilna usmerjenost, obremenjena s samokritičnostjo in pomanjkanjem kakršnegakoli veselja (užitka) v prizadevanjih za striktno doseganje ciljev; (2) nestrpnost, časovna stiska – popolno pomanjkanje tolerance za »neproduktivne« trenutke in iz tega izvirajoči prenatrpani urniki (obveznosti in/ali opravil) ter hkratno početje več stvari; (3) razdražljivost, jeza in sovražnost, ki so usmerjeni proti drugim in samemu sebi. Tak način življenja pa povečuje tveganje za različne bolezni (astma, koronarna bolezen, ipd.).



Številne raziskave potrjujejo jasno zvezo med tipom A in koronarno boleznijo. Pri tem naj bi bila najbolj ogrožajoča komponenta jeza/sovraštvo, ki po nekaterih podatkih povečuje tveganje kar sedemkrat. Posebej škodljiva je navznoter usmerjena sovražnost. Vedenje tipa A ni ne dobro ne slabo, ima prednosti in pomanjkljivosti, eno pa je gotovo, tako vedenje je rizično za bolezni srca in ožilja, vpliva tudi na celotno kvaliteto življenja. Trdo in prizadevno delo, ki je značilno za vedenje tipa A, sicer prispeva k materialnim dobrinam, še vedno pa je negativnih posledic več. Ljudje z vedenjem tipa A doživljajo življenje kot nenehen boj, so preobremenjeni, pod stalnim pritiskom, frustrirani in nesrečni. K vedenju tipa A prispevajo prirojene lastnosti, delno pa je naučeno. In kar je pridobljeno je možno tudi spremeniti (Umek, 2005, str. 122). 1.9.2 Osebnostni tip B Ljudje, z značilnimi osebnostnimi potezami tipa B, so samozavestni, sproščeni in prijetni družabniki. Motivirani so enako kot ljudje tipa A, vendar pri delu bolj umirjeni in učinkoviti. Pogosto dosežejo enako kot prvi, le z manj hrupa, ihte in nasilnosti. Znajo tudi potrpežljivo čakati na priložnost, da povedo svoje, so zelo dobri poslušalci ter redkeje napadalni. Dosegajo podobne cilje kot pripadniki tipa A, vendar pri tem redkeje kažejo znamenja tesnobnosti in so veliko manj pod vplivom stresa. Zadovoljno vijugajo skozi življenje in se ne počutijo priganjane (Battison, 1999, str. 18). Tip osebnosti B nima potrebe po nadzoru vsega in vsakogar. Počutijo se varni in dopuščajo različnost v mišljenju in delovanju, drobne vsakodnevne težave jih ne vznemirjajo preveč. Značilna za njih je odsotnost (prosto lebdeče) sovražnosti oziroma jeze. Zato lahko brez težav spregledajo manjše napake pri drugih, njihovo družinsko življenje je mirnejše. Zmožni so se vživeti v druge, kar pomeni boljše razumevanje delovanje drugega. Ljudi osebnostnega tipa B včasih predstavljajo kot premalo ambiciozne in dolgočasen, pa so to napačne predstave. Ljudje z osebnostjo tipa B nikakor niso dolgočasni, delujejo samo na drugačen, bolj umirjen način. Ob težavah se ne predajo, verjamejo da je stvari možno spreminjati in sprememb se lotijo angažirano in kreativno (ustvarjalno). Na ta način težave spremenijo v priložnosti za uspeh. Tako samo še okrepijo svoj optimizem in samozaupanje. Predanost se kaže v zadovoljstvu z delom. Za njih bi lahko rekli, da delajo tisto kar imajo radi in da imajo radi tisto kar delajo. Torej delajo zavzeto in z veseljem. Prepričani so, da na dogodke lahko vplivajo, imajo pa tudi nadzor nad lastnim delovanjem. Neprijetne situacije jih ne presenetijo in jih zaznavajo kot izzive, so iniciativni in se ne predajo zlahka (Umek, 2005, str. 130). Psihologi, ki so raziskovali tipe osebnosti, so ljudi razdelili v tri skupine: tip »hočem« je zelo motiviran in si nadvse prizadeva doseči poseben položaj, finančne ugodnosti in priznanja, za katera je prepričan, da mu pripadajo, ker zanje gara bolj kot drugi. Osebnosti tipa »moram« prav tako veliko zahtevajo od sebe, le da se za ciljem ženejo dalj časa. Pri tem si ne dopovedujejo, da nalogo »želijo« opraviti, temveč da jo »morajo« končati. Osebnosti tipa »ne morem zbežati pred« nenehno rabijo zelo veliko energije za spopadanje s pritiski, ki jih čutijo in se jim ne morejo izogniti. Ti ljudje porabijo več energije, kot jo lahko ustvarijo, zato so vedno izčrpani, nadzor nad celotnim sistemom – telesnim, umskim in čustvenim – pa jim hitro uide z rok (Battison, 1999, str. 19).



1.10 SPOPRIJEMANJE S STRESOM (COPING) Vse življenje se srečujemo z ovirami, težavami in problemi, ki jih moramo reševati in premagovati. Vendar ni vseeno, kako se spoprimemo z njimi. Uspešno premagovanje pomeni življenjsko spodbudo in je znak osebnostne zrelosti. Neuspešen izid soočenja s težavami pa lahko pomeni hudo duševno obremenitev, v skrajnem primeru celo pravi življenjski zlom. Soočenje je tem bolj uspešno, čim bolj je usmerjeno k premagovanju problema in k temu, da bi dosegli zastavljeni cilj, skratka tedaj, kadar je usmerjeno k problemu. Neuspešno pa je, kadar vse preveč prevala čustvena napetost in se usmerimo k neposredni razbremenitvi te napetosti ne glede na prvotni cilj. Pogosto nam nekonstruktivne emocionalne reakcije, npr. agresivni izbruhi, težave samo še povečajo (Musek, Pečjak, 1995, str. 104).

Proces spoprijemanja s stresom tvorijo vsa kognitivna in vedenjska prizadevanja, ki temeljijo na izkoriščanju osebnih virov neke osebe in so namenjena obvladovanju zunanjih in/ali notranjih zahtev. »Coping« je torej proces obvladovanja razkoraka med zahtevami (situacije) in (ocenjenimi) viri neke osebe. Spoprijemanje zajema uporabo vseh izvorov odpornosti na stres s ciljem obvladati trenutni odziv, ki ga je povzročil stresor (Selič, 1999, str. 88). Oseba skuša obvladovati stres s številnimi transakcijami (z okoljem). Ne gre za osamljene, trenutne akcije, ampak za dinamični proces nepretrganega ocenjevanja (kognitivni vidik) interakcij med posameznikom in okoljem. Pri strategijah spoprijemanja s stresom prevladujeta dve glavni usmeritvi, to sta usmerjenost na problem in usmerjenost na čustva. Pri prvi gre za kontrolo stresorja in zmanjševanje, blaženje ali odpravljanje posledic njegovega delovanja, pri drugi pa za kontrolo čustvenih odzivov. Na izbiro določene strategije močno vplivata situacija in kognitivna ocena le-te, na splošno pa problemsko usmerjene strategije prevladujejo pri obvladovanju stresa, povezanega z delom (storilnostno, uveljavitveno področje), k emocijam usmerjene strategije pa pri delovanju stresorjev, kakorkoli povezanih z zdravjem neke osebe. Problemsko usmerjene strategije vključujejo socialne veščine (npr. intimnost, samorazkrivanje), ki aktivirajo socialno podporo, komunikacijo in/ali pogajanja, strukturiranje (zbiranje informacij o stresorju, premislek o razpoložljivih virih, načrtovanje njihove izrabe) ter zavedanje vzrokov in posledic stresnega dogajanja (stress monitoring). Uspešnost naštetih strategij je povezana z optimalnim vključevanjem kognitivnih komponent (racionalnosti, fleksibilnosti in vizije prihodnosti). Te strategije uporabljajo ljudje takrat, ko verjamejo, da so bodisi zahteve situacije bodisi njihovi lastni viri spremenljivi. Strategije te vrste navadno izbirajo osebe z višjimi dohodki in izobrazbo (Selič, 1999, str. 89). Strategije, usmerjene k emocijam so navadno povezane s ponovno oceno situacije. Če se ta zdi nespremenljiva, neredko nastopita izogibanje ali zanikanje. Pri slednjem gre za ignoriranje obstoja stresorja, izogibanje pa pomeni fizični odmik. Nekateri ljudje svoje čustvene odzive »kontrolirajo« z različnimi vedenjskimi pristopi (npr. s pretiranim uživanjem alkohola in/ali drog, z zatekanjem k nadomestnim zadovoljitvam, kot so ukvarjanje s športom, gledanje televizije in/ali intenzivni, količinsko bogatejši socialni stiki). Takšno vedenje usmerja pozornost stran od problema, ki ga je oseba predhodno ocenila kot nerešljivega oziroma nespremenljivega. Možna (in pogosta) pa je uporaba obeh strategij hkrati (Selič, 1999, str. 89).



Vsaka strategija vsebuje tri ključne, med seboj povezane komponente, nujne za učinkovito poravnavanje s stresom. To so: (1) racionalnost – omogoča objektivno, kar se da nepristransko oceno stresorja in situacije; (2) fleksibilnost – nanaša se tako na pestrost in raznolikost razpoložljivih strategij kakor tudi na človekovo pripravljenost, da upošteva, dopušča in pretehta uporabo vsake od njih, izbere pa tisto, ki je najbolj ustrezna; (3) vizija prihodnosti (»gledanje naprej«) – zmožnost predvidevanja možnih izidov in posledic (pojavi se šele, ko je v razvoju dodobra osvojena raven formalnih operacij); tvorba in preverjanje hipotez na mentalnem planu; vitalno je povezana z racionalnim gledanjem na problem (situacijo) (Selič, 1999, str. 88). Situacija predstavlja tisti okvir, v katerem je možno določiti učinkovitost strategij spoprijemanja s stresnimi obremenitvami. Na splošno je spoprijemanje tem bolj uspešno, čim bolj je usmerjeno k premagovanju problema ter povezano z občutki kontrole, izzvanosti in angažiranosti. Moški in ženske v zrelih letih so pri obvladovanju ponavadi problemsko usmerjeni, saj je stres v teh letih povezan z delom, denarjem, družino in prijatelji, medtem ko v starosti prevladujejo strategije, usmerjene k emocijam, ker je stres ponavadi povezan z zdravstvenimi tegobami oziroma starejši ljudje v večji meri ocenjujejo probleme kot nespremenljive, kar še dodatno razloži usmerjenost strategij k emocijam. Nesporno so osebnostne značilnosti (čustvena stabilnost, depresivnost, naučena nemoč, naučeni slogi soočanja, empatija oz. zmožnost sočustvovanja, altruizem oz. pripravljenost pomagati, znanje, veščine) tisti dejavnik, ki določa tako načine kot tudi izide obvladovanja stresnih obremenitev, na obvladovanje pa vplivajo še prehodne osebne značilnosti (razpoloženja, čustvena stanja, vloge, ocene in razlage obremenjujočih situacij, ipd) ter situacijski in drugi zunanji dejavniki (socialna podpora, materialna sredstva, stopnja empatije in altruizma pri drugih osebah) (Selič, 1999, str. 90).

1.10.1 Načini spoprijemanja s stresom

Vzroki stresa so zelo različni in zato morajo biti tudi različni načini spoprijemanja s stresom. Med konstruktivnimi načini spoprijemanja stresnih obremenitev je predvsem neposredna odstranitev ali premostitev ovire. Kadar težav ni možno premostiti, je konstruktivna rešitev preusmeritev k drugemu cilju, ki pa mora biti približno enakovreden. Pogosto nam samo trenutna situacija onemogoča doseganje cilja in v takšnih primerih pomaga odložitev na primernejši čas. Verjetno najbolj nekonstruktivno spoprijemanje je slepo agresivno in uničevalno obnašanje. Nekonstruktivno je tudi nezrelo, otročje obnašanje, ki ga označujemo kot regresivno. Beg pred oviro, prehitra vdaja, pasivno čakanje in podobni odzivi so navadno neučinkoviti. Seveda pa je glede na situacijo možno oceniti, ali je bilo spoprijemanje konstruktivno ali ne (Krevs, 2001, str. 17). Pri spoprijemanju s stresom mora biti oseba kot prvo pozorna do samega sebe in si posvetiti dovolj časa za samopercepcijo, ker le tako opazi znake stresa pri sebi. Šele potem lahko posameznik reducira stresorje (naučiti se reči »ne«, postavljati meje, aktivno sodelovati pri organizaciji dela, iskati možnosti zamenjave dela), spremeni svojo percepcijo stresa (oblikovanje realističnih ciljev v povezavi z delom, razmejitev odgovornosti, pregled vrednot in določitev njihove prioritete) in skrbi za fiziološko ravnotežje (skrb za telesno kondicijo, počitek, izogibati se drogam in alkoholu). Svoje načine spoprijemanja s stresom lahko še izboljša, če naredi listo funkcionalne izrabe časa, prebira strokovno literaturo, nadaljuje s profesionalnim izobraževanjem (kar poveča njegovo kompetenco in avtonomnost), razvija sprostitvene navade ter se trudi za ravnotežje med delom in sprostitvijo (Krevs, 2001, str. 17).



1.11 POKLICNA IZGORELOST Nagnjenost k stresom in drugim obolevanjem je zlasti pogosta pri ljudeh z veliko delovno vnemo, stalno napetostjo in nestrpnostjo in ljudeh, ki delajo pod nenehnim pritiskom. Tako lahko dolgotrajni učinek stresa povzroča stanje izgorelosti (burnout), ki se kaže v poslabšanju ali celo nezmožnosti celotnega delovanja. To je stanje globlje in dolgotrajnejše osebnostne ali delovne krize, ki zahteva daljše okrevanje (Možina, 16998, str. 372). Poklicna izgorelost je psihološki sindrom in tudi kronična psihološka poškodba zaradi dolgotrajnih neugodnih psiholoških delovnih okoliščin in pritiskov v medsebojnih odnosih. Izgorelost ni ne kronični stres (ta je le eden od dejavnikov, ki lahko pripeljejo do izgorelosti) ne posledica zgolj preobremenjenosti z delom. Izgorelost ni le čustvena in nevrološka kriza, temveč je tudi kriza vrednot. Ta vodi do transformacije osebnosti – zamenjave vrednostnega sistema in iskanja novega odnosa do dela, ljudi in sveta. Ob tem se pojavijo depresivne, samomorilne misli in močna negativna čustva (jeza, bes, žalost, razdražljivost, občutek izrabljenosti), ki razkrijejo, kaj je izgoreli osebi resnično pomembno in kaj bo morala spremeniti. Ker je izgorela oseba psihično in telesno povsem izčrpana, v medsebojnih odnosih deluje cinično in prezirljivo, s čimer brani svojo psihično integriteto. Počuti se čustveno izrabljena, nesposobna, občutek ima, da ne dosega, kar želi, da ni produktivna. 1.11.1 Stopnje izgorelosti V zgodnji stopnji izgorelosti prevladuje kronična utrujenost. Kdor jo občuti, se ji ne posveča, temveč jo presega z aktiviranjem vedno novih virov energije. Obrambni mehanizmi se krepijo in postajajo glavno gonilo ter črpajo vedno več energije za svoj lastni obstoj. Navzven se to kaže kot skrajna storilnost. Druga stopnja je izčrpanost, pri kateri prevladuje občutek ujetosti v način življenja, dela in odnose. Na to ujetost se ljudje odzovejo tako, da spreminjajo delovno in osebno okolje (fight or fly), vendar pri tem v nova okolja in odnose prenašajo svoje stare vzorce vedenja in s tem vzroke za izgorelost. To sta fiziološko pravzaprav dve stopnji, in sicer izčrpanost in izčrpavanje rezervnih moči. Vedenje v zadnji je podrejeno ohranjanju tempa, s katerim se izčrpan človek panično odmika od čutenja realnega stanja izčrpanosti. Energije za izstop iz usodne spirale človek sam nima več, pred zlomom ga lahko obvaruje samo strokovna pomoč. Na zadnji stopnji izbruhne psihični in telesni zlom. Gre za skoraj popolno izgubo energije. Zlom najpogosteje kaže kot psihična motnja, ponavadi v obliki depresivne epizode, lahko pa celo kot infarkt ali akutne gastroenterološke težave. Zadnjo stopnjo izgorelosti je mogoče tudi nevrološko diagnosticirati. Pri odpravljanju posledic izgorelosti je pomembno izgoreli osebi omogočiti umik od okoliščin, ki so jo pripeljale v to stanje in jo pred njimi zavarovati. Nato pa ji s psihoterapevtsko in psihiatrično pomočjo, celostnim pristopom ter individualnim svetovanjem in spremljanjem pomagati vzpostaviti novo ravnovesje ter novo življenjsko strategijo (Šubic, 2006, str. 44-46).



2.0 VPLIV STRESA NA ZAPOSLENE V UE GROSUPLJE 2.1 PREDSTAVITEV UE GROSUPLJE Teritorialni obseg upravnih enot je določen z Uredbo o teritorialnem obsegu upravnih enot v RS. Upravna enota Grosuplje je organizirana za območje treh lokalnih skupnosti in sicer: GROSUPLJE - teritorialno območje 134 km2 in 15.886 prebivalcev IVANČNA GORICA - teritorialno območje 185 km2 in 13.668 prebivalcev DOBREPOLJE - teritorialno območje 154 km2 in 4.089 prebivalcev Skupna površina upravne enote znaša 473 km2, pri tem pa je skupno število prebivalcev 33.643 prebivalcev. Upravno enoto Grosuplje od 1.8.1999 vodi načelnica Nevenka Dolgan, univ.dipl.prav., ki jo je na predlog ministra, pristojnega za upravo, imenovala Vlada RS. Z namenom nenehnega izboljševanja učinkovitosti sistema vodenja kakovosti v UE Grosuplje opredeljujejo in uresničujejo politiko kakovosti, ki temeljni na usmeritvah: - učinkovito in strokovno delo oziroma odločanje na I. stopnji, - zadovoljstvo strank, - zadovoljstvo zaposlenih. Z urejenim sistemom poslovanja želijo izboljšati notranjo organiziranost, izboljšati sistem vodenja, doseči boljšo razdelitev nalog med delavci, zagotoviti boljšo kakovost storitev, zagotoviti hitrejše in ekonomično izvajanje postopkov na I. stopnji in zagotoviti, da bodo uporabniki storitev in zaposleni zadovoljni. Vsi cilji so dosegljivi le z dobro organiziranostjo, informiranostjo in izobraževanjem zaposlenih, katerim enotni element je kakovost. Le ta ne nastane po naključju, ampak je rezultat sistemsko organiziranih in stalnih aktivnosti za dosego, vzdrževanje in stalno izboljševanje kakovosti. Kakovost se zato vgrajuje v storitev v vseh fazah njenega nastajanja. Osnovna filozofija kakovosti je, da so vse organizacijske enote in vsi zaposleni v upravni enoti odgovorni za kakovost lastnega in skupnega dela. Vsak zaposleni v upravni enoti mora svoje delo opravljati v skladu z zakoni, uredbami in s tem poslovnikom kakovosti, internimi predpisi in drugimi predpisi s ciljem izpolniti vsa pričakovanja strank in zahtev stroke. Znanje, informacije in zakonito odločanje so porok kakovosti. Človek, ki je naklonjen spremembam in jih dojema kot nujni del življenja, je manj podvržen negativnim posledicam stresnih dogodkov in se bo bolj samozavestno spoprijemal z izzivi, ki mu jih bo prinesla prihodnost. Prilagajanje spremembam je počasen in postopen proces, ki terja veliko časa. Toda neprilagodljiv človek v svetu, ki se nenehno spreminja, le težko preživi (Powell, 1999, str. 46).



2.1.1 Oddelki/sektorji

V upravni enoti so organizirane notranje organizacijske enote za posamezna področja, ki so določene v aktu o organizaciji, ki ga je na podlagi pristojnih ministrstev izdala načelnica upravne enote s soglasjem Vlade RS. Notranjo organizacijsko enoto vodi vodja, ki ga imenuje Vlada RS na predlog pristojnega ministra. Upravna enota Grosuplje ima sistemiziranih 38 delovnih mest : načelnica UE (Slika 6 v prilogi 1) in trije oddelki: 1. Oddelek za upravno notranje zadeve in kmetijstvo, znotraj je organizirana notranja organizacijska enota Referat za upravno notranje zadeve – skupaj 17 zaposlenih, 2. Oddelek za okolje, prostor in gospodarstvo – skupaj 8 zaposlenih, 3. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve, znotraj je notranja organizacijska enota Glavna in sprejemna pisarna – skupaj 12 zaposlenih. V sklop Upravne enote Grosuplje sodita še dva krajevna urada in sicer Krajevni urad Ivančna Gorica in Krajevni urad Dobrepolje.

2.1.1.1 Oddelek za upravno notranje zadeve in kmetijstvo znotraj oddelka Referat za upravno notranje zadeve

V oddelku za upravno notranje zadeve in kmetijstvo se opravljajo naloge s področja upravno notranjih zadev, ki so organizirane v referatu in je posebej predstavljen, in naloge s področja kmetijstva, ki so naslednje: - kmetijstva, gozdarstva in prehrane ter lovstva, - denacionalizacije kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev in zasebnih gospodarskih podjetij. Referat za upravno notranje zadeve V okviru Oddelka za upravno notranje zadeve in kmetijstvo je organiziran referat za upravno notranje zadeve z naslednjimi nalogami: - državljanstva, - matičnih zadev, - krajevnega urada, - osebnega imena, - osebne izkaznice, - potnih listov, - registra prebivalstva, - društev, - javnih zbiranj, - orožja, - eksplozivnih snovi, - tujcev, - registracije motornih in priklopnih vozil, - vozniških dovoljenj, - posebnih znakov za ustavljanje in parkiranje, - športnih in drugih prireditev na cesti.



2.1.1.2 Oddelek za okolje in prostor

V Oddelku za okolje in prostor se opravljajo naloge z naslednjih področij:

- varstva okolja, - urejanje prostora - gradbena in uporabna dovoljenja, - ohranjanje narave - po zakonu o ohranjanju narave, - industrije (rudarstva in energetike), - prometa in zvez, - stanovanjskih zadev, - denacionalizacije stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč, - premoženjsko pravnih zadev, - vodenje uradnih evidenc (po zakonu o državni statistiki, stanovanjskem zakonu, vnos podatkov v zbirko podatkov o upravnih aktih po 150 čl. ZUreP) - izvajanje nekaterih postopkov po pooblastilu II. stopenjskega organa. - gospodarskih dejavnosti, - osebnega dopolnilnega dela, - delovnih knjižic.

2.1.1.3 Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve znotraj oddelka Glavna in sprejemna pisarna

V Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve se opravljajo strokovne naloge, ki jih ni racionalno razporediti v nobeno drugo notranjo organizacijsko enoto in imajo pomen za upravno enoto kot celoto in sicer: - vodenje in vzdrževanje projekta kakovosti ISO 9001:2000 in ostalih ustreznih projektov, - koordiniranje vodenja evidence upravne statistike, - izvajanje kadrovskih opravil, - naloge s področja varstva in zdravja pri delu - finančno računovodska opravila, - naloge s področja obrambnega načrtovanja, - evidenca in vzdrževanje voznega parka, - nabava pisarniškega materiala, drobnega inventarja ter koordiniranje nalog v zvezi z vzdrževanjem poslovne stavbe, - upravne izvršbe - zagotavljanje stikov mladoletnih oseb s starši, - evidenca statutov sindikatov, - vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja ter vojnih grobišč. Znotraj oddelka za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve je organizirana posebna služba in sicer Glavna in sprejemna pisarna, njene naloge so razvrščanje, klasifikacija in odprava ter arhiviranje dokumentarnega gradiva, sprejem vlog občanov, prodaja taks in obrazcev, zagotavljanje splošnih informacij o načinu poslovanja in odločanju v upravnih stvareh ter dajanje pojasnil strankam.



2.2 ORGANIZIRANOST UE GROSUPLJE Slika 7: Organigram organizacije in sistemizacije UE Grosuplje

NAČELNIK(CA)

sekretar 1 DM na položaju

ODDELEK ZA UPRAVNO NOTRANJE ZADEVE IN 17 KMETIJSTVO uradniki: 15 std – adm: 2 vodja oddelka višji svetovalec II, I 1 višji svetovalec III, II, I 1 višji referent III, II, I 1 referent III, II, I 1 administrator V 1 Referat za upravno notranje zadeve svetovalec III, II–vodja referata 1 svetovalec III,II,I 1 višji referent III, II, I 1 referent III, II, I 8 administrator VI 1

ODDELEK ZA OKOLJE, PROSTOR IN 8 GOSPODARSTVO uradniki: 7 std – adm: 1 vodja oddelka – višji svet. II, I 1 višji svetovalec III, II, I 2 svetovalec III, II, I 2 višji referent III, II, I 1 referent III, II, I 1 administrator V 1

ODDELEK ZA OBČO UPRAVO, DRUGE UPR. 12 NALOGE IN SKUPNE ZADEVE

uradniki: 5 std: 7 vodja oddelka- višji, svet.II, I 1 finančnik IV 1 finančnik V 1 koordinator IV 1 administrator VI 1 kadrovik IV 1 višji referent III, II, I 1 Glavna in sprejemna pisarna vodja GP -svetovalec II, I 1 referent III, II, I 1 dokumentalist V 2 arhivar V 1

IZVEN SISTEMIZACIJE

arhivar V – javna dela 1 DM določen čas – 30 ur tedensko

Sistemiziranih DM: 38

uradniška DM: 27 od tega 6 na položaju

STD: 11 od tega 4 strokovni delavci in 7 administrativnih 1 DM izven sistemizacije za določen čas



2.3 NAMEN RAZISKAVE Predmet mojega zanimanja je pridobiti informacije o vzrokih stresa v UE Grosuplje, ugotoviti, kako zaposleni doživljajo svoje delo in kaj jim prinaša zadovoljstvo pri delu. V anketi so sodelovali zaposleni v Oddelku za upravno notranje zadeve in kmetijstvo ter v Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadev (skupaj 25 javnih uslužbencev). V UE Grosuplje so ocenili, da so ti glede na to, da največ delajo s strankami, najprimernejši za to anketo. Hipoteze: V moji raziskavi sem želela potrditi ali pa ovreči naslednje hipoteze: H1: Zaposleni doživljajo stres zaradi preobremenjenosti H2: Starejši ljudje doživljajo svoje delo bolj stresno kot ostali H3: Daljša delovna doba ne vpliva na večjo dovzetnost za stres H4: Največje zadovoljstvo pri delu je zadovoljstvo strank 2.4. METODOLOGIJA 2.4.1 Vrsta raziskave Za raziskovanje stresa v delovnem okolju sem uporabila kvantitativno raziskavo, ki vključuje zbiranje in preverjanje informacij s pomočjo ankete, medtem ko kvalitativna raziskava ni »merljiva« v osnovnem pomenu besede, je bolj poglobljena in gre bolj za oblikovanje vtisa, najbolj običajne kvalitativne metode raziskovanja so poglobljeni individualni intervju, skupinska diskusija, diada. Pri oblikovanju anketnih vprašanj sem se odločila za vprašanja z vnaprej danimi odgovori (zaprta vprašanja). Kar pomeni, da vsi anketiranci odgovarjajo na ista vprašanja, kar olajša primerjavo in obdelavo odgovorov, variabilnost odgovorov je manjša. Anketiranec uporablja prepoznavanje in ne spomina pri oblikovanju odgovorov, kar je zanj kognitivno manj zahtevno. Pri anketnih vprašanjih z vnaprej danimi možnimi odgovori anketiranec izbere ustrezen odgovor, ki najbolj zastopa njegovo stališče. Raziskava vsebuje štiri faze in sicer:

1. oblikovanje inštrumenta za zbiranje podatkov (anketnega vprašalnika), 2. dogovor z vodstvom UE Grosuplje o izvedbi anketiranja, 3. izvedba ankete, 4. obdelava podatkov in prikaz rezultatov raziskave.



2.4.2 Merski instrumenti in viri podatkov Za preverjanje ustreznosti hipotez sem se odločila za anketo, ki je v prvem delu zajemala neodvisne spremenljivke (spol, starost, izobrazba, zakonski stan, družinsko stanje, delovna doba), v drugem delu pa so vprašanja, povezana s stresom. Večino vprašanj, ki sestavljajo anketni vprašalnik, sem izbrala iz prebrane literature (Powell, Looker, Gregson). Pri sestavi ankete sem si pomagala z diplomsko nalogo Marjance Krevs (2001, Stres in zaposleni v UE Novo mesto). Prvi sklop vprašanj zajema splošne podatke, drugi opis dela, tretji zadovoljstvo pri delu, četrti vzroke stresa, peti dejavnike strank, v šestem so zaposleni določili v kolikšni meri se strinjajo s trditvijo: »Moje delo je polno napetosti in stresov«, sedmi zajema življenjski slog zaposlenega, v zadnjem, osmem pa so zaposleni podali svoje predloge za zmanjšanje stresa na delovnem mestu. Vprašanja se mi je zdelo smiselno združiti v poglavja, saj je tako vprašalnik preglednejši in lažji za obdelavo. Prevladujejo vprašanja zaprtega tipa (skupno 22 vprašanj), ki omogočajo lažje odgovarjanje, vključila pa sem tudi dva vprašanja odprtega tipa, z namenom pridobiti predloge zaposlenih za zmanjševanje stresa. Anketiranje je potekalo z izpolnjevanjem vprašalnikov s strani zaposlenih iz dveh že omenjenih oddelkov v UE Grosuplje. Merski inštrumenti so torej izpolnjeni anketni vprašalniki. Pri razdeljevanju vprašalnikov mi je pomagala ga. Dragica Urbas, posredovala mi je tudi informacije o kadrovski in organizacijski strukturi UE Grosuplje. 2.4.3. Populacija in vzorčenje

V UE Grosuplje sem v Oddelku za upravno notranje zadeve in kmetijstvo ter v Oddelku za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve anketirala 25 javnih uslužbencev. Oddelka, ki sta zajeta v raziskavo, sta bila izbrana s strani vodstva UE Grosuplje. Anketa je bila anonimna. 25.04. 2006 je bilo v UE Grosuplje 38 zaposlenih. Le-ti predstavljajo proučevano populacijo. Vzorec raziskave šteje 25 zaposlenih, kar predstavlja 65,8% populacije. 2.4.4 Zbiranje podatkov

Anketo sem izvedla lani meseca junija, s predhodnim dogovorom o izvedbi z ga. Dragico Urbas in potrditvijo o sodelovanju UE Grosuplje pri empiričnem delu priprave diplomske naloge s strani načelnice UE Grosuplje, ga. Nevenke Dolgan. Zaradi morebitnih odsotnosti z dela (zaradi študijskega dopusta, bolezni) oz. zaradi pomanjkanja časa, sva se z ga. Urbasovo dogovorili, da vprašalnike pošljem po pošti na UE Grosuplje. Anketiranje je potekalo tako, da so v kadrovski službi med zaposlene razdelili vprašalnike z navodili. Zaposleni so jih izpolnili v času, ko niso bili tako zaposleni z delom oz. med malico. Edina slabost pri tem je bila, da nisem mogla osebno razložiti namen raziskave, ravno zato, sem jim v glavi vprašalnika podala natančna navodila in namen ankete. Za raziskavo stresa med zaposlenimi v UE Grosuplje sem kot vir podatkov upoštevala 25 izpolnjenih anketnih vprašalnikov.



2.4.5 Obdelava in analiza podatkov

Uporabila sem deskriptivno metodo, ki opisuje karakteristike podatkov proučevanega vzorca, za prikaz podatkov sem uporabila tabele in grafikone. Zaradi premajhnega vzorca raziskave statistična obdelava s Hi - kvadrat testom ni bila smiselna. Vsako vprašanje sem temeljito obdelala, pri vprašanjih, kjer je bilo potrebno obkrožiti ustrezne odgovore, sem seštevala odgovore s ciljem pridobiti najbolj pogoste navedbe. 2.5 REZULTATI IN INTERPRETACIJA 2.5.1 Demografska struktura anketirancev Splošne značilnosti demografske strukture anketirancev so naslednje: 1. Spol: V raziskavi je sodelovalo 25 anketirancev, od tega je bilo 20 žensk in 5 moških. Razmerje anketirancev po spolu je neenakomerno: anketo je izpolnilo 80% žensk in 20% moških. Rezultati v vzorcu potrjujejo že znano dejstvo, da izbirajo poklice za delo z ljudmi pretežno ženske. Skratka, pogled na zastavljeno tematiko je bolj ženski (Graf 1 v prilogi 2). 2. Starost: Največ sodelujočih v raziskavi se uvršča v starostno skupino od 31 do 35 let (28%). Anketirance sem razdelila v osem starostnih razredov. V starostni razred do 25 let se ni uvrstil nihče, v razredu od 26 do 30 let se je uvrstil eden anketiranec, ki predstavlja 4%, v razredu od 31 do 35 let je bilo 28% anketirancev, 12% anketirancev je bilo starih od 36 do 40 let, v razredu od 41 do 45 let je bilo 16% anketirancev, v razredu od 46 do 50 let je bilo 24% anketirancev, 12% anketirancev je bilo starih od 51 do 55 in 4% se je uvrstilo v razred od 56 do 60 let (Graf 2 v prilogi 2). Da bi dobila pravi vpogled v starostno strukturo anketirancev, sem izračunala frekvenčno porazdelitev enakih razredov (Tabela 1). Tabela 1: Starostna struktura anketirancev Starostni razredi v letih

Frekvenca (fk)

št. oseb

Srednja vrednost razreda

(xk)

Multiplikat

(fk . xk)

18-25 0 21,5 0 26-30 1 28 28 31-35 7 33 231 36-40 3 38 114 41-45 4 43 172 46-50 6 48 288 51-55 3 53 159 56-60 1 58 58 Skupaj 25 1050



Srednja vrednost razreda se izračuna tako, da seštejemo prvo in drugo vrednost razreda, nakar vsoto delimo z dva:

xk = (x1 + x2) //// 2 Aritmetično sredino sem izračunala po naslednji formuli: M = ΣΣΣΣ (xk .fk)/N M = ΣΣΣΣ (xk .fk)/N = 1050/25 = 42 let Povprečna starost respondentov je 42 let. Kar pomeni, da so pretežni delež mnenj prispevali anketiranci stari blizu 42 let. Najmlajši anketiranec je star 29 let, najstarejši pa 57 let. 3. Izobrazba: Kar zadeva izobrazbeno strukturo zaposlenih, ki so sodelovali v raziskavi, sem ugotovila, da imajo 3-je (12%) anketiranci srednjo poklicno izobrazbo, 9 (36%) anketirancev ima srednjo tehnično izobrazbo, 4-je (16%) imajo višjo, 6 (24%) jih ima višjo strokovno izobrazbo, 3-je (12%) anketiranci pa imajo univerzitetno izobrazbo (Graf 3 v prilogi 2). 4. Zakonski stan: Skoraj vsi anketiranci živijo skupaj s partnerjem; 21 (84%) je poročenih, 1 (4%) živi v izvenzakonski skupnosti, 1 (4%) je samski, 2 (8%) pa sta razvezana (Graf 4 v prilogi 2). 5. Družinsko stanje: 23 (92%) anketirancev ima družino, 2 (8%) pa živita pri starših (Graf 5 v prilogi 2). 6. Delovna doba v UE Grosuplje: Med anketiranci jih je 16%, ki so zaposleni manj kot 5 let v UE Grosuplje, v kategorijo od 5 do 10 let spada 20% anketirancev, v kategorijo od 10 do 20 let jih spada 44% in v kategorijo nad 20 let 20% anketirancev (Graf 6 v prilogi 2). 7. Skupna delovna doba: V kategorijo do 5 let delovne dobe se nihče ni uvrstil, od 5 do 10 let se jih je uvrstilo 16%, od 10 do 20 let se je uvrstilo 20% anketirancev in v kategorijo več kot 20 let se jih je uvrstilo 64%. Torej ima dve tretjini proučevanih deset in več let delovnih izkušenj (Graf 7 v prilogi 2). 8. Število delovnih ur/teden: 88% anketirancev je odgovorilo, da delajo točno 40 ur na teden, 12% anketirancev pa dela 43 ur na teden. 2.5.2 Opis dela

V anketnem vprašalniku je bilo opisu dela namenjeno vprašanje V kolikšni meri lahko opišete svoje delo kot:, ki ga sestavlja sedem trditev, s katerimi so se vprašani strinjali/se niso strinjali oziroma bili neodločeni.



Tabela 2: Opis dela Vaše delo je: Popolnoma

se strinjate (v %)

Delno se strinjate (v %)

Ne morete se

odločiti (v %)

Delno se ne Strinjate

(v %)

Popolno nestrinjanje

(v %)

Raznoliko in razgibano

16 64% 7 28% 0 0% 2 8% 0 0%

Zanimivo

14 56% 8 32% 2 8% 1 4% 0 0%

Omogoča dodatno izobraževanje

12 48% 9 36% 2 8% 1 4% 1 4%

Nudi možnost napredovanja

2 8% 9 36% 5 20% 6 24% 3 12%

Omogoča posvetovanje z nadrejenimi

13 52% 7 28% 2 8% 0 0% 3 12%

Predstavlja strokovni izziv

6 24% 15 60% 3 12% 1 4% 0 0%

V njem vidim svojo prihodnost

10 40% 4 16% 8 32% 2 8% 1 4%

2.5.3 Zadovoljstvo pri delu Tabela 3: Zadovoljstvo pri delu Veliko

zadovoljstvo Pretežno

zadovoljstvo Nevtralno

zadovoljstvo Minimalno

zadovoljstvo Ne povzroča zadovoljstva

Zadovoljstvo strank

20 80%

5 20%

0 0%

0 0%

0 0%

Zadovoljstvo in podpora sodelavcev

18 72%

6 24%

0 0%

0 0%

1 4%

Zadovoljstvo in podpora vodstva

17 68%

4 16%

3 12%

0 0%

1 4%

Uresničitev osebnih pričakovanj

18 72%

5 20%

0 0%

2 8%

0 0%

Ko čutim, da sem potreben-a in koristen-a drugim

19 76%

6 24%

0 0%

0 0%

0 0%

Predvsem sem zadovoljen-a, da imam službo

17 68%

2 8%

5 20%

0 0%

1 4%

- Preverjanje četrte hipoteze Največje zadovoljstvo anketirancev na delovnem mestu je zadovoljstvo strank, iz tabele je razvidno, da je kar 80% vseh vprašanih kot veliko zadovoljstvo navedlo zadovoljstvo strank. Tako lahko četrto hipotezo potrdim.



2.5.4 Vzroki stresa Uporabljen je bil vprašalnik po Trewor Powell o vzrokih stresa v službi. (Tabela 4 v prilogi 3). Ugotoviti je bilo potrebno, v katerem pogledu je služba za vprašanega najbolj stresna. Ocene določenih trditev (6) sem izpisala v stolpce (6): Stolpec A (trditve: 1, 7, 13, 19, 25, 31) kaže na delovno obremenjenost. Stolpec B (trditve: 2,8, 14, 20, 26, 32) kaže na položaj. Stolpec C (trditve: 3, 9, 15, 21, 27, 33) kaže na odgovornost. Stolpec D (trditve: 4, 10, 16, 22, 28, 34) kaže na odnose. Stolpec E (trditve: 5, 11, 17, 23, 29, 35) kaže na zadovoljstvo v službi. Stolpec F (trditve: 6, 12, 18, 24, 30, 36) kaže na odnos dom/služba.

2.5.4.1 Delovna obremenjenost

Trditve: - preveč dela - predolg ali neprimeren delovni čas - preveč zahtev in premalo časa - premalo dela - časovni pritiski in roki - pomanjkanje zahtevanih sposobnosti Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 5: Delovna obremenjenost Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 17 68 5 -8 7 28 Pod 5 1 4 Skupaj 25 100 Nad 8: Zaradi obremenjenosti ste v stresu (68%) 5-8: S svojo delovno obremenjenostjo ste na meji stresa (28%) Pod 5: Z delom očitno niste preobremenjeni (4%) - Preverjanje prve hipoteze: Rezultati kažejo, da je velik delež anketiranih (68%) v stresu zaradi preobremenjenosti z delom, kar pomeni, da lahko prvo hipotezo, da Zaposleni doživljajo stres zaradi

preobremenjenosti, potrdim.



Graf 8: Delovna obremenjenost

nad 8

5 - 8

pod 5

Tabela 6: Delovna obremenjenost glede na strokovno izobrazbo IZOBRAZBA Nad 8 5 - 8 Pod 5 Srednja poklicna šola 2 67% 1 34% - - Srednja tehnična šola 6 67% 2 22% 1 11% Višja šola 1 25% 3 75% - - Visoka strokovna izobrazba 5 83% 1 17% - - Univerzitetna izobrazba 3 100% - - - - SKUPAJ 17 68% 7 28% 1 4% Iz tabele je razvidno, da zaposleni na vseh nivojih izobrazbene strukture čutijo delovno preobremenjenost, najmanj pa zaposleni z višjo šolo. Visok delež delovne obremenjenosti pri anketirancih z višjo in visoko izobrazbo pa potrjuje, da so ravno ti najbolj izpostavljeni pri uvedbi vse sprememb in je njihov položaj zagotovo stresen. Tabela 7: Delovna obremenjenost glede na trditve TRDITVE 3 2 1 0 Preveč dela 9 36% 10 40% 5 20% 1 4% Predolg ali neprimeren delovni čas 5 20% 1 4% 9 36% 10 40% Preveč zahtev in premalo časa 11 44% 6 24% 6 24% 2 8% Premalo dela 4 16% 7 28% 4 16% 10 40% Časovni pritiski in roki 8 32% 13 52% 4 16% - - Pomanjkanje zahtevanih sposobnosti 2 8% 4 16% 11 44% 8 32% Najbolj obremenjujoče vplivajo preveč zahtev in premalo časa ter preveč dela.



2.5.4.2 Položaj

Trditve: - preveč različnih vlog - nejasna pričakovanja vodstva - premalo jasno zastavljenih ciljev - zahteve po spremenjenem načinu dela - pomanjkanje raznolikosti in spodbude - premajhen povratni učinek mojih uspehov Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 8: Položaj Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 13 52 5 -8 10 40 Pod 5 2 8 Skupaj 25 100 Nad 8: Vaš opis del in nalog je precej ohlapen (52%) 5 -8: Vaš opis del in nalog je potreben natančnejše opredelitve (40%) Pod 5: Vaš položaj v službi je v skladu z vašimi pričakovanji (8%) Graf 9: Položaj

nad 8

5 - 8

pod 5

52% anketirancev ocenjuje svoj položaj kot stresen oz. ohlapnost njihovih del in nalog.



2.5.4.3 Odgovornost

Trditve: - odgovornost za delo podrejenih - dolžnost sprejemanja odločitev in načrtov - reševanje konfliktov - politika vodstva - strah pred tem, da bi naredil napako - sestanki, podajanje predstavitev Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 9: Odgovornost Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 12 48 5 -8 11 44 Pod 5 2 8 Skupaj 25 100 Nad 8: Odgovorno delovno mesto vam je v breme (48%) 5 -8: Očitno imate težave s preodgovornim delovnim mestom (44%) Pod 5: Odgovoren položaj vam ne povzroča težav (8%) Odgovornost oziroma izpolnjevanje zahtev dela predstavlja za anketirane breme. Graf 10: Odgovornost

nad 8

5 - 8

pod 5



2.5.4.4 Odnosi

Trditve: - odnos s sodelavci - odnos s šefom - premalo spodbude in podpore - premalo sodelavcev, ki jim lahko zaupam - slaba strokovna usposobljenost - delovna morala med zaposlenimi Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 10: Odnosi Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 12 48 5 -8 8 32 Pod 5 5 20 Skupaj 25 100 Nad 8: Vaši odnosi v službi so precej stresni (48%) 5 -8: Vaši odnosi s sodelavci so morda vzrok stresa (32%) Pod 5: Odnosi v službi so neproblematični (20%) 48% anketiranih izpostavlja odnose v službi kot stresne, vendar pri tem ne gre za ozke medsebojne odnose med sodelavci, ampak za splošen odnos v službi glede na dane trditve in seveda na dano situacijo. Graf 11: Odnosi

nad 8

5 - 8

pod 5



2.5.4.5 Zadovoljstvo v službi

Trditve: - plača - premalo zahtevno delo - možnosti za kariero in napredovanje - neprijetno delovno okolje - nezadovoljujoča služba - strah pred izgubo zaposlitve Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 11: Zadovoljstvo v službi Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 12 48 5 -8 8 32 Pod 5 5 20 Skupaj 25 100 Nad 8: Služba vam ne daje niti zadovoljstva niti občutka, da vas cenijo (48%) 5 -8: Služba vam ne daje veliko zadovoljstva (32%) Pod 5: V svojem delu očitno uživate (20%) Graf 12: Zadovoljstvo v službi

nad 8

5 - 8

pod 5

2.5.4.6 Odnos dom/služba

Trditve: - odnašanje službenega dela domov - težave s »preklapljanjem« med službo in domom - premalo časa za družinsko življenje - služba ima prednost pred domom - partnerjev odnos do moje službe - spremembe izven službe – denar, bolezen



Ocene: - zelo stresna 3 - zmerno stresna 2 - ne preveč stresna 1 - nestresna 0 Rezultati: Tabela 12: Odnos dom/služba Vsota ocen Število anketirancev % Nad 8 9 36 5 -8 12 48 Pod 5 4 16 Skupaj 25 100 Nad 8: Meja med službo in zasebnim življenjem je pri vas precej zabrisana (36%) 5 -8: (%) Služba in družinsko življenje kažeta vse znake negativnega medsebojnega vpliva (48%) Pod 5: Odnos med službo in domom ni stresen (16%) Graf 13: Odnos dom/služba

nad 8

5 - 8

pod 5

Rezultati ankete glede na odnos dom/služba kažejo, da izhajajo težave tudi iz privatnega življenja, ne le iz delovnega mesta. 2.5.5 Dejavniki strank Tabela 13: Dejavniki strank

Vedno povzroča stres

Običajno povzroča stres

Včasih povzroča stres

Redko povzroča stres

Nikoli ne povzroča stresa

Veliko število strank

3 12% 3 12% 13 52% 4 16% 2 8%

Osebni problemi strank

0 0% 2 8% 10 40% 11 44% 2 8%

Nerealna pričakovanja strank

4 16% 7 28% 9 36% 4 16% 1 4%

Težavne stranke

10 40% 6 24% 6 24% 2 8% 1 4%

Grožnje strank

13 52% 5 20% 4 16% 2 8% 1 4%

Delo z neodgovornimi ljudmi, ki ne izvajajo svojih obljub

10 40% 7 28% 6 24% 2 8% 0 0%



2.5.6 Trditev: »Moje delo je polno napetosti in stresov« Tabela 14: Popolnoma se strinjate 6 24% Delno se strinjate 13 52% Ne morete se odločiti 3 12% Delno se ne strinjate 2 8% Popolno nestrinjanje 1 4% - Preverjanje druge in tretje hipoteze S trditvijo Moje delo je polno napetosti in stresov sem preverila drugo hipotezo Starejši

ljudje doživljajo svoje delo bolj stresno. Tabela 15:

S T A R O S T Moje delo je polno Napetosti in stresov. Do

25 Od 26 do 30

Od 31 do 35

Od 36 do 40

Od 41 do 45

Od 46 do 50

Od 51 do 55

56 in več

Skupaj

Popolno se strinjate 0 0 1 0 1 3 1 0 6 Delno se strinjate 0 1 3 3 3 2 0 1 13 Ne morete se odločiti 0 0 0 0 0 1 2 0 3 Delno se ne strinjate 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Popolno nestrinjanje 0 0 3 0 0 0 0 0 3 Skupaj 0 1 7 3 4 6 3 1 25 Rezultati raziskave te hipoteze niso potrdili. Kajti pretežni del anketirancev različnih starostnih razredov se je popolnoma (14,3% pri tretjem starostnem razredu, 25% pri petem, 50% pri šestem in 33,3 pri sedmem starostnem razredu) oziroma vsaj delno strinja (100% pri drugem starostnem razredu, 42,9% pri tretjem, 100% pri četrtem, 75% pri petem, 33,3 pri šestem in 100% pri osmem starostnem razredu). Druga hipoteza je s tem ovržena. S pomočjo te trditve sem preverila tudi tretjo hipotezo Daljša delovna doba ne vpliva na

večjo dovzetnost za stres.

Tabela 16:

DELOVNA DOBA Do 5 let Od 5 do 10

let Od 10 do 20 let

Več kot 20 let

Skupaj

Popolnoma se strinjate 0 0 1 5 6 Delno se strinjate 0 1 4 8 13 Ne morete se odločiti 0 0 0 3 3 Delno se ne strinjate 0 2 0 0 2 Popolno nestrinjanje 0 1 0 0 1 Skupaj 0 4 5 16 25



Rezultati raziskave so hipotezo Daljša delovna doba ne vpliva na večjo dovzetnost za stres, ovrgli. Nihče od vprašanih, ki ima delovno dobo od 5 do 10 let se ni popolnoma strinjal s trditvijo, da je njihovo delo polno napetosti in stresov, 20% vprašanih z 10 do 20 let delovne dobe se popolnoma strinjajo in 31,25% anketiranih z več kot 20 let delovne dobe se z navedeno trditvijo popolnoma strinja. Delno se strinja 25% vprašanih, ki imajo od 5 do 10 delovne dobe, 80% vseh vprašanih, ki imajo od 10 do 20 delovne dobe in odstotki z delovno dobo naraščajo, kar pomeni, da daljša delovna doba vpliva na večjo dovzetnost za stres. Tako lahko hipotezo ovržem.

2.5.7 Življenjski slog

Na vprašanje Koliko cigaret povprečno pokadite na dan? je 21 anketirancev (84%) odgovorilo, da so nekadilci, 3-je anketiranci (12%) v povprečju pokadijo od ene do sedem cigaret dnevno, 1 anketiranec pa v povprečju dnevno pokadi 20 cigaret. Na naslednje vprašanje Koliko alkohola v povprečju popijete na dan? je kar 23 anketirancev (92%) odgovorilo, da sploh ne pijejo alkohola, 2 anketiranca (8%) pa sta odgovorila, da popijeta 1dcl do 2 dcl alkohola na dan. Pri vprašanju Koliko skodelic črne kave v povprečju popijete na dan? so se odstotki spremenili glede na prejšnja dva vprašanja, kar 20 anketirancev (80%) pije črno kavo in sicer dve do tri kave dnevno, razen dveh, ki popijeta eno kavo na dan. 5 anketirancev (20%) pa je sploh ne pije. Na vprašanje Kako pogosto uživate belo meso, perutnino in prekajeno meso? so anketiranci odgovorili sledeče: Tabela 17: TRDITVE ŠT. ANKETIRANCEV Enkrat na dan 4 (16%) Trikrat na teden 12 (48%) Pri vsakem obroku 2 (8%) Drugo 7 (28%) Pod drugo so anketiranci navedli, da uživajo meso 1x do 2x na teden oz. le občasno, 2 anketiranca pa sploh ne uživata mesa. Pri vprašanju Imate radi sladkarije in sladke pijače? jih 92% trdi, da le občasno sežejo po sladkarijah in sladkih pijačah, 8% pa ne morejo brez njih. Pri vprašanju Koliko sadja pojeste? je 20 anketirancev oz. 80% obkrožilo odgovor en kos sadja na dan, 5 anketirancev (20%) pa uživa sadje ob vsakem obroku in sicer vse vrste sadja.



Na vprašanje Jemljete pomirjevala in uspavala? je eden anketiranec (4%) odgovoril, da redno uživa pomirjevala in uspavala, 11 anketirancev (44%) le izjemoma seže po njih, kadar presodijo, da je to res potrebno, 13 anketirancev (52%) pa nikoli ne jemlje pomirjeval in uspaval. Odgovore na vprašanje Kako skrbite za svojo telesno kondicijo in kako za psihično sprostitev? sem navedla v tabeli 18. Tabela 18: Skrb za telesno kondicijo in psihično sprostitev Telesna kondicija Psihična sprostitev Sprehodi 19 Avtogeni trening 1 Joga, aerobika 4 Meditacija 3 Tek 2 Sprehodi 16 Igre z žogo (tenis, košarka, nogomet,…) 2 Slikarstvo 1 Fitnes 0 Branje, film 15 Plavanje 7 Glasba 16 Delo na vrtu 21 Pogovor 11 Fizično delo 12 TV 14 Vsa gospodinjska dela 19 Drugo: ___________ Ne ukvarjam se z nobeno obliko rekreacije 0 Eden anketiranec je pod drugo navedel še planinarjenje in kolesarjenje. 2.5.8 Predlogi za spremembe V anketni vprašalnik sem vključila tudi dve vprašanji, ki sta Kaj bi po vašem mnenju morali osebno storiti za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, da bi bilo okolje, v katerem delate, prijaznejše in bolj sproščeno? in Kaj bi po vašem mnenju moral storiti vaš delodajalec oz. nadrejeni za manj stresno delovno okolje? Predloge na prvo vprašanje je navedlo 7 anketirancev, na drugo pa 6 anketirancev. Kar 72% vprašanih ni odgovorilo na vprašanje kaj bi lahko storili za zmanjšanje stresa pri sebi. Mogoče se ne zavedajo, da del krivde za pojavljanje stresa na delovnem mestu nosijo tudi sami, da ne znajo prepoznavati stresnih znakov, da se s stresom slabo spopadajo ali pa niso želeli z mano deliti svojih trenutnih slabosti. 28% anketirancev pa meni, da bi morali izboljšati komunikacijo z nadrejenimi, zmanjšati preobremenjenost z delom, jasno določiti cilje, naloge, nejasnost vloge, si pridobiti primerno usposobljenost za opravljanje nalog, polepšati pisarno, imeti bolj pozitivno mišljenje in prijaznejši odnos do sodelavcev in strank, želijo si imeti več vpliva na dogajanje, boljšo organizacijo dela, da se ne bi smeli obremenjevati za stvari, na katere nimajo vpliva in da se zaposleni ne bi smeli postavljati v skupine.



Le 24% anketirancev je odgovorilo na drugo vprašanje, po njihovem mnenju bi moral delodajalec, za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, bolj upoštevati delavca, zaposliti več delavcev in bolj enakomerno porazdeliti delo. Eden anketiranec je celo navedel, da bi moral nadrejeni preštudirati bonton in pridobiti nekaj osnovnega znanja o delu z ljudmi in medčloveškimi odnosi na delovnem mestu. Pričakovanja strank so čedalje večja, tudi njih bi bilo potrebno ozavestiti in jih podučiti kaj je uresničljivo in kaj ne. Delodajalec na UE Grosuplje se v primeru pritožb strank na delu konkretnega referenta vedno prepriča kje je vzrok za nezadovoljstvo. Nikoli že v naprej referenta ne obsodi, ampak se prej prepriča. Potrebno bi bilo več izobraževanja glede obvladovanja stresa. Nadrejeni težko kaj stori za manj stresno okolje, če delavec ni pripravljen pozitivno razmišljati, če goji sovraštvo oziroma negativen odnos do sodelavcev in strank, če ni pripravljen pustiti osebnih in družinskih težav izven delovnega okolja, če ni pripravljen pomagati sodelavcem, kljub temu da ima delo oz. da delo ni iz njegovega področja. Če teh stvari delavec nima razčiščenih, potem delodajalec težko prepreči stres pa čeprav ima idealne delovne pogoje. Delodajalec bi moral upoštevati zahteve delovnega mesta, časovne pritiske, delovno preobremenjenost in odgovornost za sodelavce. Odnos z nadrejenim, ki je sovražen bo po vsej verjetnosti povzročil močan stres, anksioznost in pričakovanje negativne ocene, kar odvrača zaposlenega od dela, njegova učinkovitost se manjša. Z delitvijo moči med nadrejenim in sodelavci in možnostjo da sodelavci vplivajo na nadrejenega, nadrejeni spodbudijo vodstvene spretnosti v sodelavcih in tako dosežejo večjo vključenost in boljše sodelovanje.

3.0 SKLEPI in PREDLOGI Stres je stalni spremljevalec našega življenja. Manifestira se s kratkotrajnimi fizičnimi in psihičnimi simptomi. Daljše delovanje stresa na organizem lahko povzroči nastanek psihosomatskih bolezni. Zato je zelo pomembno, da ga spoznamo in tako ublažimo njegove učinke. Negativni stres naj postane pozitiven in te vrste stres bo deloval motivacijsko na vseh življenjskih področjih. Zlasti pomembna je usmerjenost v preventivo, kjer so lahko prihranki za organizacijo in koristi za delavce največji. Odločilno je to, kako gledamo na težave. Večina stresa, ki ga občutimo, izvira iz našega odnosa do stresorjev, našega mišljenja, oklepanja navad in vedenjskih vzorcev. Stresu se je namreč nemogoče popolnoma izogniti. Za preprečevanje in odpravljanje stresa je najbolj pomembno, da se naučimo premagovati prepričanja, ki nas omejujejo, se znebimo strahov, postanemo samozavestni in se ne pozabimo veseliti izzivov, ki nam jih prinaša sleherni dan. Če torej znamo poslušati svoja čustva in se ustrezno odzivati na okolje in soljudi, je to najboljše zagotovilo, da bomo pravočasno zadovoljevali svoje resnične notranje potrebe od prehranskih do socialnih in čustvenih. Odzivi na obremenitve so bolj problemsko usmerjeni, konstruktivni in uspešni, če jih jemljemo kot izziv. V diplomski nalogi sem najprej teoretično predstavila stres na delovnem mestu, nato pa sem v empiričnem delu s pomočjo ankete, izvedla raziskavo o stresu na delovnem mestu, njegovih vzrokih v UE Grosuplje. Domnevala sem, da je delo v UE Grosuplje polno stresnih situacij, zlasti zato, ker delajo s strankami. Moja domnevo lahko potrdim, kajti rezultati raziskave so pokazali, da večina anketiranih svoje delo doživlja kot stresno.



Odgovori anketiranih o zmanjševanju stresa na delovnem mestu so pokazali, da je premalo komunikacije z nadrejenimi in da bi bilo potrebno tudi delodajalca natančno poučiti o stresu na delovnem mestu, o njegovem obvladovanju. Potrebno se je zavedati, da je ena od najpomembnejših konkurenčnih značilnosti sposobnost prilagajanja spremembam. Ta pa je možna le z inovativno in kreativno delovno silo, ki se je sposobna spoprijeti z novimi izzivi. Spremembe so nujne zaradi spremembe tehnologije, zaradi spremenjenih zahtev na trgu, vendar če se spremembe nestrokovno uvajajo, so zaposleni v stresu, ker se jim zmanjša varnost zaposlitve, ker ne vedo, kaj se od njih pričakuje. Na osnovi analize podatkov ugotavljam, da je stres zelo prisoten, da se mu ni moč izogniti, zato je njegovo spoznavanje in odkrivanje nujno potrebno, njegovo zmanjšanje je mogoče doseči le tako, da se najprej prepozna vzroke stresa in reakcije na stres, ki se kažejo kot sprememba vedenja, razpoloženja, počutja. Predlagam, da tisti, ki doživljajo negativni stres na delovnem mestu, vsaj deloma spremenijo življenjski slog, vključujoč prehrano, ki igra vitalno vlogo pri preprečitvi. Da aktivno preživljajo prosti čas, s telesno vadbo in nenazadnje poiščejo strokovno pomoč za odpravljanje psihičnih motenj. Vendar so vsi ti ukrepi le gašenje požara, resnično izboljšanje stanja se doseže samo z odpravo vzrokov zanj. Vsakdo je sam odgovoren za lastno duševno integriteto in telesno zdravje, predvsem pa za svoje ravnanje in odnose do soljudi. Stres deluje počasi in se akumulira, največji problem je, da velikokrat zaposleni sami pri sebi ne prepoznajo, da so pod stresom. Zato je bistvenega pomena, da se naučijo prepoznavati simptome stresa in priučijo boljših strategij spoprijemanja z njimi. Pomembno je, da je v delovnem okolju dobra delovna klima, pozitivno vzdušje. Za premagovanje stresa torej ni dovolj spremeniti le posameznike, ampak je potrebno izboljšati delovne razmere. Malo stresa je za življenje neobhodno potrebno, ker psiha in telo potrebujeta nekaj napetosti, da je človek sploh lahko dejaven. Problem pa se pojavi, če je stresnih situacij preveč, kar lahko povzroči stanje prekomernega stresa. Glavni razlog, da so nekateri ljudje bolj podvrženi prekomernemu stresu je v tem, da imajo zelo nizek tolerančni prag za število stresnih situacij, kar lahko pomeni za tovrstne ljudi problem za vse svoje življenje. Skratka, rešitev za problem prekomernega stresa je v naših rokah, torej v usklajevanju našega uma z moderno tehnologijo in v novem načinu življenja. Hitrost življenja se povečuje, hkrati pa nas pahne v iluzijo udobja, kar pomeni, da fizično udobje sicer narašča, vendar psihično gledano smo ljudje bolj obremenjeni kot kdajkoli prej. Prav neravnovesje med fiziološkim in psihičnim ustrojem povečuje občutek stresa, kajti glede fizioloških značilnosti se človek v svoji evoluciji ni bistveno spremenil (npr. normalen srčni utrip niha med 60 in 70 udarci na minuto, psihični utrip življenja pa se naglo pospešuje, ipd.). Stres je postal svetovni problem, ki ga je potrebno prav tako resno obravnavati kot onesnaževanje okolja (ekologija) ali velik odstotek brezposelnosti (socialna pravičnost), kajti ti trije svetovni problemi so skupni ekvivalent civiliziranega sveta. Potrebno je reagirati že ob prvih znakih. Določena stopnja stresa je pri delu neizogibna, vendar se ga da z določenimi ukrepi zmanjšati. Mnogim dejavnikom stresa in njihovim posledicam se je mogoče izogniti ali jih prilagoditi, če tako delavec kot delodajalec sodeluje pri izboljševanju stanja.



4.0. LITERATURA [1.] BATTISON Toni: Premagujem stres. Ljubljana: DZS, 1999. 79 str. [2.] BÖHM Lučka: Odmevi, Ljubljana, 2004 [3.] BOŽIČ Mija: Stres pri delu: Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV Izobraževanje, 2003. 97 str. [4.] COLE, G. A.: Personnel Management (4th ed.) Letts Educational, London, 1997. 410 str. [5.] DERNOVŠEK Mojca Zvezdana, GORENC Mateja, JERIČEK Helena: Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2006. 79 str. [6.] H. G.: Zdravilna zelišča pomirjajo in sproščajo, Slovenske novice, Ljubljana, 27. 05. 2003, str. 14 [7.] IHAN Alojz: Do odpornosti z glavo. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2004. 160 str. [8.] KOVAČ Bogdana, KOVAČ Jure, skupina avtorjev: Sodobna razlaga organizacije. Kranj: Moderna organizacija, 1999. 375 str. [9.] KOVAČ Jure, skupina avtorjev: Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju podjetij in drugih organizacij. Kranj: Moderna organizacija, 1999. 470 str. [10.] KOVAČ Jure, MAYER Janez, JESENKO Manca: Stili in značilnosti uspešnega vodenja. Kranj: Moderna organizacija, 2004. 220 str. [11.] KREVS Marjanca: Stres in zaposleni v UE Novo mesto. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta, 2001. 45 str. [12.] LINDEMANN Hannes: Premagani stres: Človek in vsakdanji pritiski. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1982. 148 str. [13.] LOOKER Terry, GREGSON Olga: Obvladajmo stres. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1993. 178 str. [14.] LOVŠE BOJAN: Polnočni klub, Ljubljana, 2005 [15.] LUBAN – PLOZZA Boris, Pozzi Ugo: V sožitju s stresom. Ljubljana: DZS, 1994. 131 str. [16.] MOLAN Marija: Polnočni klub, Ljubljana, 2005 [17.] MOŽINA Stane: Management kadrovskih virov. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, 1998. 525 str. [18.] OVSENIK Jožef: Stebri nove doktrine organizacije, managementa in organizacijskega obnašanja. Kranj: Moderna organizacija, 1999. 361 str. [19.] OVSENIK Marija, AMBROŽ Milan: Ustvarjalno vodenje poslovnih procesov. Portorož: Turistica-Visoka šola za turizem Portorož, 2000. 309 str. [20.] OVSENIK Marija, AMBROŽ Milan: Neprofitni avtopoietični sistemi. Škofja Loka: Institut za samorazvoj, 1999. 187 str. [21.] OVSENIK Marija, AMBROŽ Milan: Upravljanje sprememb poslovnih procesov. Turistica-Visoka šola za turizem Portorož, 2006. 271 str. [22.] PETKOVŠEK Meta: Zdravje ni igra na srečo, Vzajemnost, Ljubljana, 5.5. 2005, str. 52-53 [23.] POJE Robert: Vpliv stresa v podjetju Adria Mobil d.o.o. Diplomsko delo. Kočevje: Ekonomska šola Novo mesto, višja strokovna šola, 2003. 61 str.



[24.] POWELL Trevor: Kako premagamo stres. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999. 143 str. [25.] RAKOVEC – FELSER Zlatka: Človek v stiski - stres in tesnoba. Maribor: Založba Obzorja, Maribor, 1991. 128 str. [26.] RAKOVEC – FELSER Zlatka: Naša bolnišnica: Glasilo splošne bolnišnice Maribor: Optimistično obvladovanje stresa. Maribor: APrint Maribor, 2000. 30 str. [27.] SELIČ Polona: Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1999. 335 str. [28.] ŠUBIC Petra: Diagnoza: poklicna izgorelost. Manager, Ljubljana, 2006, 1, str. 44-46 [29.] SPIELBERGER Charles: Stres in tesnoba. Ljubljana: Pomurska založba Murska Sobota, 1985. 120 str. [30.] TERŽAN Metka: Odmevi, Ljubljana, 13.09. 2004 [31.] TORLAK Andreja: Vpliv stresa na delovnega človeka. Diplomsko delo. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo, 2002. 73 str. [32.] UMEK Peter: Psihologija 2: Stres- učno gradivo. Ljubljana, 2005. 153 str. [33.] YOUNGS Bettie B.: Obvladovanje stresa za vzgojitelje in učitelje: Priročnik za uspešnejše odzivanje na stres. Ljubljana: Educy, 2001. 98 str. [34.] ZITTLAU Jörg, KRIEGISCH Norbert, HEINKE Dagmar: Domača lekarna. Ljubljana: Prešernova družba, 2000. 400 str.

5.0 VIRI [1.] Depresija, mnogo več kot le žalost. [URL:http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/depresija], 7.4. 2006 [2.] Glavobol. [http://www.arcusvitality.com/slo/glavobol.asp], 5.4. 2006 [3.] Kvalitativne raziskave. [http://www.gfk.si/3_1_kvalit_raz.php], 5.4. 2006 [4.] Naravni talenti v ljudeh – kako jih prepoznati. [URL: http:// www.planetgv.si/HRMRevija], 26.10. 2006 [5.] Podjetja lahko obvladajo stres zaposlenih. [URL: http://www.financeon.net/show.php?id=140195&src=pj19120], 18.12. 2005 [6.] Stres in kako ga obvladati. [http://www.med.over.net/za_bolnike/bolezni_clanki/stres_clanek_3.htm], 04.01. 2001 [7.] Tenzijski glavobol. [URL:http://www.pomurskelekarne.si/clanek_page.cfm?clanekID=395], 7.4.2006 [8.] Tenzijski glavobol. [URL: http://www.ezdravje.com/si/bolecina/glavobol/?v=tenzijski_glavobol], 7.4. 2006 [9.] Življenje s strahom. [URL: http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost], 7.4. 2006



6.0 PRILOGE PRILOGA 1: Organizacijska shema UE Grosuplje Slika 6: Organizacijska shema UE Grosuplje

Krajevna urada sta oblikovana kot način dela.

NAČELNICA

UPRAVNE ENOTE

ODDELEK ZA OBČO UPRAVO,

DRUGE UPRAVNE NALOGE IN

SKUPNE ZADEVE

ODDELEK ZA UPRAVNO

NOTRANJE ZADEVE IN KMETIJSTVO

ODDELEK ZA OKOLJE,

PROSTOR IN GOSPODARSTVO

Glavna in sprejemna

pisarna

REFERAT ZA UPRAVNO NOTRANJE

ZADEVE

Krajevni urad Ivančna Gorica

Krajevni urad Dobrepolje



PRILOGA 2: Demografska struktura anketirancev Graf 1: Anketiranci po spolu (v %)

Ženski spol

Moški spol

Graf 2: Anketiranci po starosti

0

1

2

3

4

5

6

7

8

od 18

do 25

od 26

do 30

od 31

do35

od 36

do 40

od 41

do 45

od 46

do 50

od 51

do 55

od 56

do 60

Starost

Šte

vilo

zap

osl

enih

Graf 3: Porazdelitev anketirancev po izobrazbi (v %)

srednja poklicna šola 12%

univerzitetna izobrazba 12%

srednja tehnična šola 36%

višja šola 16%

visoka strokovna izobrazba 24%



Graf 4: Porazdelitev anketirancev po stanu:

Graf 5: Porazdelitev anketirancev po družinskem stanju:

poročeni92%

samski 8%

razvezan 8%

izvenzakonska skupnost

4%

samski 4%

razvezan 8%

poročeni 84%



Graf 6: Porazdelitev anketirancev po delovnih letih v UE Grosuplje (v %)

05

101520253035404550

do 5 od 5 do

10

od 10

do 20

20 in

več

Delovna doba v UE Grosuplje (v letih)

Šte

vilo

zap

osl

enih

(v

%)

Graf 7: Porazdelitev anketirancev po delovni dobi (v %)

0

10

20

30

40

50

60

70

do 5 od 5 do

10

od 10

do 20

20 in

več

Delovna doba (v letih)

Šte

vilo

zap

osl

enih

(v

%)



PRILOGA 3: Vprašalnik po Trewor Powell o vzrokih stresa v službi Tabela 4: 1. Preveč dela

19. Premalo dela

2. Preveč različnih vlog

20. Zahteve po spremenjenem načinu dela

3. Odgovornost za delo podrejenih

21. Politika vodstva

4. Odnos s sodelavci

22. Premalo sodelavcev, ki jim lahko zaupam

5. Plača

23. Neprijetno delovno okolje

6. Odnašanje službenega dela domov

24. Služba ima prednost pred domom

7. Predolg ali neprimeren delovni čas

25. Časovni pritiski in roki

8. Nejasna pričakovanja vodstva

26. Pomanjkanje raznolikosti in spodbude

9. Dolžnost sprejemanja odločitev in načrtov

27. Strah pred tem, da bi naredil napako

10. Odnos s šefom

28. Slaba strokovna usposobljenost

11. Premalo zahtevno delo

29. Nezadovoljujoča služba

12. Težave s »preklapljanjem« med službo in domom

30. Partnerjev odnos do moje službe

13. Preveč zahtev in premalo časa

31. Pomanjkanje zahtevanih sposobnosti

14. Premalo jasno zastavljenih ciljev

32. Premajhen povratni učinek mojih uspehov

15. Reševanje konfliktov

33. Sestanki, podajanje predstavitev

16. Premalo spodbude in podpore

34. Delovna morala med zaposlenimi

17. Možnosti za kariero in napredovanje

35. Strah pred izgubo zaposlitve

18. Premalo časa za družinsko življenje

36. Spremembe izven službe – denar, bolezen



PRILOGA 4: Anketni vprašalnik – Stres na delovnem mestu

ANKETNI VPRAŠALNIK Stres na delovnem mestu

Pred vami je anketni vprašalnik, s katerim želim pridobiti informacije o vzrokih stresa v UE Grosuplje, ugotoviti, kako doživljate svoje delo ter oceniti ali je prisotnost stresa med zaposlenimi velika.

Vljudno Vas naprošam, da si vzamete nekaj minut časa in da anketni vprašalnik izpolnite skrbno in vestno. Vprašalnik je anonimen, podatki se bodo uporabljali izključno za izvedbo empiričnega dela diplomskega dela. Že v naprej se vam zahvaljujem za korektnost odgovorov in dragocen čas pri izpolnjevanju.

Navodilo za izpolnjevanje vprašalnika! Pri vsakem zastavljenem vprašanju obkrožite pravilen odgovor oz. odgovor ustrezno vpišite na prazen prostor. Pri tabelah v kvadratek s križcem označite trditev, ki vam je najbolj blizu. 1. Splošni podatki 1.1. Spol: a) Ž b) M 1.2. Starost: _____________ 1.3. Izobrazba: 1.4. Zakonski stan: 1.5. Družinsko stanje: 1.6. Koliko let že opravljate to delo (v UE Grosuplje)? ______________ 1.7. Kako dolgo ste že zaposleni? ______________ 1.8. Kako pogosto ste odsotni z dela v dnevih? ______________ 1.9. Koliko ur na teden delate? _______________

a) IV. stopnja - srednja poklicna b) V. stopnja - srednja tehnična c) VI. stopnja - višja d) VII/0 stopnja – visoka strokovna e) VII/1 stopnja - univerzitetna f) VII/2 - magisterij g) VIII - doktorat

a) samski b) poročen c) razvezan d) vdovec e) izvenzakonska skupnost

a) živim sam b) živim pri starših c) imam družino d) drugo _______________



2. Opis dela V kolikšni meri lahko opišete svoje delo kot: Vaše delo je: Popolnoma se

strinjate Delno se strinjate

Ne morete se odločiti

Delno se ne strinjate

Popolno nestrinjanje

Raznoliko in razgibano

Zanimivo

Omogoča dodatno izobraževanje

Nudi možnost napredovanja

Omogoča posvetovanje z nadrejenimi

Predstavlja strokovni izziv

V njem vidim svojo prihodnost

3. Zadovoljstvo pri delu Kaj vam pri delu prinaša zadovoljstvo? Veliko

zadovoljstvo Pretežno

zadovoljstvo Nevtralno

zadovoljstvo Minimalno

zadovoljstvo Ne povzroča zadovoljstva

Zadovoljstvo strank

Zadovoljstvo in podpora sodelavcev

Zadovoljstvo in podpora vodstva

Uresničitev osebnih pričakovanj

Ko čutim, da sem potreben-a in koristen-a drugim

Predvsem sem zadovoljen-a, da imam službo



4. Vzroki stresa Vsako od spodaj navedenih situacij glede na njeno stresnost ocenite z oceno od 0 do 3. Ocene: Zelo stresna situacija: 3 Zmerno stresna situacija: 2 Ne preveč stresna situacija: 1 Nestresna situacija: 0 1. Preveč dela

19. Premalo dela

2. Preveč različnih vlog

20. Zahteve po spremenjenem načinu dela

3. Odgovornost za delo podrejenih

21. Politika vodstva

4. Odnos s sodelavci

22. Premalo sodelavcev, ki jim lahko zaupam

5. Plača

23. Neprijetno delovno okolje

6. Odnašanje službenega dela domov

24. Služba ima prednost pred domom

7. Predolg ali neprimeren delovni čas

25. Časovni pritiski in roki

8. Nejasna pričakovanja vodstva

26. Pomanjkanje raznolikosti in s spodbude

9. Dolžnost sprejemanja odločitev in načrtov

27. Strah pred tem, da bi naredil napako

10. Odnos s šefom

28. Slaba strokovna usposobljenost

11. Premalo zahtevno delo

29. Nezadovoljujoča služba

12.Težave s »preklapljanjem« med službo in domom

30. Partnerjev odnos do moje službe

13. Preveč zahtev in premalo časa

31.Pomanjkanje zahtevanih sposobnosti

14. Premalo jasno zastavljenih ciljev

32.Premajhen povratni učinek mojih uspehov

15. Reševanje konfliktov

33. Sestanki, podajanje predstavitev

16. Premalo spodbude in podpore

34. Delovna morala med zaposlenimi

17. Možnosti za kariero in napredovanje

35.Strah pred izgubo zaposlitve

18. Premalo časa za družinsko življenje

36. Spremembe izven službe – denar, bolezen



5. Dejavniki strank

Dejavniki strank

Vedno povzroča stres

Običajno povzroča stres

Včasih povzroča stres

Redko povzroča stres

Nikoli ne povzroča stresa

Veliko število strank

Osebni problemi strank

Nerealna pričakovanja strank

Težavne stranke

Grožnje strank

Delo z neodgovornimi ljudmi, ki ne izvajajo svojih obljub

6. Trditev: »Moje delo je polno napetosti in stresov«

V kolikšni meri se strinjate s trditvijo: »Moje delo je polno napetosti in stresov«?

Popolnoma se strinjate Delno se strinjate Ne morete se odločiti Delno se ne strinjate Popolno nestrinjanje

7. Življenjski slog 7.1. Koliko cigaret povprečno pokadite na dan? _____________ 7.2. Koliko alkohola v povprečju popijete na dan? ___________ 7.3. Koliko skodelic črne kave v povprečju popijete na dan? __________ 7.5. Kako pogosto uživate belo meso, perutnino in prekajeno meso? (ustrezno obkrožite) a) enkrat na dan b) trikrat na teden c) pri vsakem obroku d) drugo _________



7.6. Imate radi sladkarije in sladke pijače? (ustrezno obkrožite) a) ne morem brez njih b) le občasno sežem po njih c) ne uživam sladkarij 7.7. Koliko sadja pojeste? (ustrezno obkrožite) a) ob vsakem obroku in vse vrste sadja b) en kos sadja na dan c) skoraj nikoli ga ne jem 7.8. Jemljete pomirjevala in uspavala? (ustrezno obkrožite) a) redno b) izjemoma, kadar je to potrebno c) nikoli 7.9. Kako skrbite za svojo telesno kondicijo in kako za psihično sprostitev?

Možnih je več odgovorov!

Telesna kondicija Psihična sprostitev Sprehodi Avtogeni trening Joga, aerobika Meditacija Tek Sprehodi Igre z žogo (tenis, košarka, nogomet,…) Slikarstvo Fitnes Branje, film Plavanje Glasba Delo na vrtu Pogovor Fizično delo TV Vsa gospodinjska dela Drugo: ___________ Ne ukvarjam se z nobeno obliko rekreacije

8. Vaši predlogi 1. Kaj bi po vašem mnenju morali osebno storiti za zmanjšanje stresa na delovnem mestu, da bi bilo okolje, v katerem delate, prijaznejše in bolj sproščeno? 2. Kaj bi po vašem mnenju moral storiti vaš delodajalec oz. nadrejeni za manj stresno delovno okolje? Hvala za sodelovanje, želim vam čim manj stresnih situacij, čimveč pozitivnega razmišljanja, samozavesti ter učinkovito spoprijemanje s tem neizogibnim življenjskim sopotnikom!



IZJAVA O AVTORSTVU Podpisana _________________________________________________________________________ izjavljam, da sem diplomsko delo z naslovom _________________________________________________________________________ napisala samostojno s korektnim navajanjem virov in ob pomoči mentorice ____________. Datum: Podpis:

Documents

STRES na delovnem mestu-primer-UE Grosuplje1je izgubil svojo sr čiko (Lindemann, 1982, str. 11). Pojem stres pomeni razli čno za razli čne ljudi. Nekateri obravnavajo stres predvsem