Marija Saloma (Salome) je bila

Zebedejeva žena in mati Jezusovih apostolov Jakoba

starejšega in evangelista Janeza.

Sveto pismo pozna še eno Salomo, dasi je ne

imenuje z njenim imenom.

Po poročilu zgodovinarja Jožefa Flavija naj bi bilo

Salome ime Herodiadini hčerki, ki je po materinem

navodilu zahtevala, naj ji prineso na krožniku

glavo Janeza Krstnika.

Današnja svetnica je bila ena izmed žena, ki so v Galileji hodile

za Jezusom, ga spremljale na

njegovih apostolskih potih ter njega in

apostole oskrbovale z vsem potrebnim.

Bila je, poleg Jezusove matere,

Marije Magdalene in Marije Klopajeve, ena izmed tistih,

ki so stale pod križem in naslednji dan šle nakupit dišav

za maziljenje.

Saloma naj bi bila, po mnenju eksegetov, tista druga Marija, ki jo omenja evangelist

Matej: »Ko je minila sobota in se je svital prvi dan

tedna, sta prišli Marija Magdalena in ona druga Marija

pogledat grob« (Mt 28, 1).

Kot mati Zebedejevih sinov Jakoba in Janeza, je nekoč stopila k Jezusu s

prošnjo, naj bi njena sinova sedela v

njegovem kraljestvu, eden na njegovi

desnici in drugi na njegovi levici.

Na to prošnjo Jezus ni odgovoril materi,

marveč sinovoma, kar dokazuje, da sta jo s to željo poslala k Jezusu

sinova.To je razvidno tudi iz

Markovega evangelija, ki poroča, da sta

apostola prosila sama (10, 35).

Jezusov odgovor je pri

obeh evangelistih enak: »Kelih, ki ga pijem jaz, bosta pila, in s krstom,

s katerim sem jaz krščen, bosta krščena; tega pa, kdo bo sedel

na moji desnici ali levici, ne morem dajati

jaz, ampak bo dano tistim, ki jim je to

pripravljeno« (Mr 10, 39 sl).

S tem odgovorom je Jezus apostolom in

tudi spremljevalkam, med katerimi je bila Saloma, priporočil ponižnost. Saloma

zaradi tega ni bila nič užaljena, dasi

Jezusovega odgovora najbrž ni povsem

razumela.

Vztrajala je pri Jezusu tudi takrat, ko so ga učenci zapustili in se

razbežali.

  Goduje 22. oktobra.