SVS AQAP 2070(2) - Ministrstvo za obrambo AQAP 2070(2) (druga izdaja) SS 28 1/4 Standard je izdalo Ministrstvo za obrambo RS. Razmnoževanje ali kopiranje tega standarda ali njegovih

SVS AQAP 2070(2) (druga izdaja)

SS 28 1/4

Standard je izdalo Ministrstvo za obrambo RS. Razmnoževanje ali kopiranje tega standarda ali njegovih delov ni dovoljeno.

PREDGOVOR za privzem SVS AQAP 2070(2)

z usmeritvami za uveljavitev in izvajanje PODROČJE:

opremljanje in upravljanje skozi ves življenjski cikel

SVS AQAP 2070(2) Proces vladnega zagotavljanja kakovosti (ZK-V)

NAMEN STANDARDA:

Namen tega dokumenta je standardizacija in uskladitev procesa, s katerim prispevajoče države medsebojno zahtevajo in zagotavljajo ZK-V. V tem dokumentu opisani proces ZK-V se izvaja po pooblastilu Natovega standardizacijskega dogovora 4107, ki so ga ratificirale vse prispevajoče članice Nata.

1. VSEBINA STANDARDA

• V publikaciji SVS AQAP 2070 so dana navodila, ki podrobno opisujejo, kaj se v okviru dogovora SVS STANAG 4107 šteje za najmanjšo zahtevo glede izpolnjevanja obveznosti držav. Prav tako so dani napotki za pomoč pri izpolnjevanju navodil ter je navedeno nekaj koristnih primerov in dobre prakse. Na sliki 4A je pregled procesa.

• Besedica "mora" se v tem dokumentu uporablja za označevanje navodila, ki se

neposredno nanaša na obveznosti v okviru dogovora STANAG 4107. Besedica "naj" se uporablja za označevanje napotkov ali priporočil.

• V prilogah k SVS AQAP 2070 so dodani podporni procesi ZK-V, referenčno gradivo in

obrazci.

• Obrazci so namenjeni za podporo procesov in standardizacijo komunikacije med udeleženci ZK-V. Obvezna je uporaba obrazcev KVOT, ZK-VZ, ZK-VOZ in ZK-VPZ. Udeležence ZK-V se močno spodbuja k uporabi vseh obrazcev, da se s tem zagotovi skladnost in kontinuiteta komuniciranja.

• Od prispevajočih držav se zahteva, da svoje procese ZK-V izvajajo in vodijo v skladu

s to publikacijo. Države naj proces ZK-V nenehno izboljšujejo (glej odst. 4.4 Merjenje, analiza in izboljševanje).

• Ocena tveganja je uspešen način za določanje ustrezne količine in vrste vladnih

virov, ki naj se uporabijo pri pooblaščanju za ZK-V. Če so tveganja pri različnih pogodbah in/ali kupcih enega dobavitelja skupna, naj se razmisli o pooblaščanju s širokimi pooblastili (glej prilogo D.6). Priznati je treba, da je tveganje po definiciji negotovo in da je zaupanje subjektivno. Pooblaščence se zato spodbuja, da pri odzivih na zahtevke in komunikacije ZK-V (glej odst. 6.2) upoštevajo pričakovanja in skrbi predlagatelja.


SS 28 2/4


2. RAZLOGI ZA UVELJAVITEV IN IZVAJANJE STANDARDA V NOE IN ORGANIH V

SESTAVI MORS

• Sklep ministra za obrambo o uveljavitvi in izvajanju standarda SVS STANAG 4107 št. 680-26/2006-14 z dnem 21. 11. 2007;

• Navodilo o opravljanju kakovostnih in količinskih prevzemov v Ministrstvu za obrambo

RS št. 0070-32/2008-13 (8.čl., 3.al.) z dne 29. 7. 2008;

• Pravilnik o pripravi investicijske dokumentacije in vodenju projektov opremljanja v MORS, št. 0070-12/2009-11 z dne 26.10.2009.

3. KDO JE ODGOVOREN ZA IZVAJANJE STANDARDA, KDO MORA POZNATI

NJEGOVO VSEBINO IN KDO KAJ IZVAJA

• generalni direktor Direktorata za logistiko kot predstavnik vladnega zagotavljanja kakovosti je odgovoren za izvajanje ZK-V;

• udeleženci v procesu priprave investicijske dokumentacije, vodenju projektov opremljanja in izvajanja naročil uporabljajo ta standard za proces ZK-V;

• notranje organizacijske enote direktorata za logistiko morajo poznati vsebino ZK-V;

• sekretar/podsekretar za zagotavljanje kakovosti, izurjeni pooblaščenci ministrstva za izvajanje vladnega zagotavljanja kakovosti in zunanje pooblaščene ustanove ali posamezniki, če imajo za to dejavnost sklenjeno pogodbeno razmerje z ministrstvom, izvajajo ZK-V

4. MINIMALNI POGOJI ZA UVELJAVITEV IN IZVAJANJE STANDARDA

• so izpolnjene zahteve za izvajanje ZK-V iz 3.al. tč.3. 5. NOE ALI ORGAN V SESTAVI MORS, KI STANDARD UVELJAVI IN NAČINI

UVELJAVITVE

• Direktorat za logistiko z vsemi NOE, ki sodelujejo pri opremljanju in upravljanju skozi ves življenjski cikel;

• izvedbeni dokumenti so tisti SVS AQAP serije 2000, ki so pogodbeni dokumenti;

• delna vsebina dokumenta je uveljavljena v SVS AQAP 2050;

• določene vsebine standarda je potrebno uporabljati kot izvajanje pogodbe z dobaviteljem (glej prilogo B – obrazci ZK-V);


SS 28 3/4


• vsebina standarda je v celoti prevedena v slovenski jezik;

• standard se uporablja kot navodilo za izvajanje procesa ZK-V, kadar obstaja pri zagotavljanju kakovosti predvidljivo tveganje;

• obrazci se uporabljajo v angleškem jeziku v vseh primerih, razen pri poslovanju Ministrstva s slovenskimi dobavitelji.

6. PRIDRŽKI Pridržkov ni. 7. DOPOLNILO Dopolnila ni.

Dr. Rihard Piskar strokovni nosilec


SS 28 4/4


OBRAZLOŽITEV

Na pobudo uporabnikov standarda SVS

se je pojavila potreba po razlagi o uporabi SVS.

V obliki predgovora (SS28) je sestavni del prevzetega oziroma prevedenega standarda.

SVS AQAP 2070 Druga izdaja

I Prevod

PROCES VLADNEGA ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI (ZK-V)

SVS AQAP-2070 (Druga izdaja)

(September 2008)


II Prevod

Namenoma prazno


III Prevod

ORGANIZACIJA SEVERNOATLANTSKE POGODBE NATOVA AGENCIJA ZA STANDARDIZACIJO (NSA)

NATOVA OBJAVA

September 2008

1. AQAP-2070 (druga izdaja) – Proces vladnega zagotavljanja kakovosti (ZK-V) je Natova publikacija, ki nima oznake tajnosti. Dogovor zainteresiranih držav o uporabi te publikacije je zapisan v dokumentu STANAG 4107.

2. AQAP-2070 (druga izdaja) začne veljati ob prejetju. Nadomešča publikacijo AQAP

2070 (prva izdaja), ki naj se uniči v skladu z lokalnim postopkom za uničenje dokumentov.

3. Kopije te publikacije je dopustno razdeljevati pogodbenikom in dobaviteljem ter se

tako razdeljevanje tudi spodbuja.

Direktor NSA


IV Prevod

Zapis sprememb Datum spremembe

Datum vnosa

Datum začetka veljavnosti

Vnesel


V Prevod

VSEBINA

POGLAVJE STRAN

1. Uvod 1 2. Kratice, izrazi in definicije ter dogovor o uporabi diagramov poteka 1 3. Namen in področje uporabe 4 4. Koncept delovanja 4 SLIKA 4A Pregled procesa ZK-V 5 5. Navodila za komunikacijo vzrokov in ocene tveganja 9 6. Napotki za ugotavljanje, oceno in izmenjavo informacij o tveganju 10 7. Navodila za zahtevek ZK-V 11 8. Napotki za zahtevek ZK-V 12 9. Navodila za odziv na zahtevek ZK-V 13 10. Napotki za odziv na zahtevek ZK-V 14 11. Navodila za planiranje ZK-V 15 12. Napotki za planiranje ZK-V 16 13. Navodila za izvajanje ZK-V 17 14. Napotki za izvajanje ZK-V 18 15. Navodila in napotki za zaprtje ZK-V 19 PRILOGA A Podporni procesi ZK-V A A.2 Namen Priloge A 1 A.2 Pregled procesa neskladnosti 1 A.3 Proces dovoljenja in dopustitve odstopanja 4 A.4 Proces korektivnih ukrepov 6 A.5 Proces preiskave neskladnih proizvodov in/ali reklamacij odjemalcev 8 A.6 Proces pooblaščanja poddobavitelja 9 PRILOGA B Obrazci ZK-V B KVOT Komunikacija vzrokov in ocene tveganja 3 ZK-VZ Zahtevek za ZK-V 4-5 ZK-VOZ Odziv na zahtevek za ZK-V 6 ZK-VPZ Poročilo o zaprtju ZK-V 7 PIP Obrazec za povratne informacije pooblaščenca 8 CoS Certifikat o skladnosti I. in II. del 9-10 PRILOGA C Komunikacija vzrokov in ocene tveganja ZK-V C Slika C-1 Konceptualni načrt 2 Slika C-2 Viri informacij o tveganju 3 Pregl. C-3 Lastnosti učinkov tveganja 6 Pregl. C-4 Lastnosti verjetnosti tveganja 7 Slika C-5 Matrika tveganja 8 PRILOGA D Planiranje in izvajanje ZK-V na podlagi analize tveganja D Slika D-1 Koncepti, povezani s planiranjem ZK-V 2 Slika D-2 Obrazec za komunikacijo vzrokov in ocene tveganja 2 Slika D-3 V času trajanja pooblastila posodobljen obrazec KVOT 5


1 Prevod

1. UVOD 1.1 Splošno Vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-V) je proces, s katerim članice Nata druga drugi ter Natovim organizacijam zagotavljajo storitve zagotavljanja kakovosti sredstev opremljanja, in s tem vzpostavljajo zaupanje, da so izpolnjene pogodbene zahteve glede kakovosti. ZK-V se izvaja pri tistih pogodbenih zahtevah, ki ali predstavljajo tveganje za državo kupca ali jih zahteva njena zakonodaja.

1.2 Referenčni dokumenti

a) Standardizacijski dogovor (STANAG 4107, Medsebojno priznanje vladnega zagotavljanja kakovosti in uporabo zavezniških publikacij o zagotavljanju kakovosti (AQAP).

b) ISO 9000:2005 Sistemi vodenja kakovosti – Osnove in slovar c) Zavezniške publikacije o zagotavljanju kakovosti d) ISO 19011:2002. Smernice za presojanje sistemov vodenja kakovosti in/ali

sistemov za ravnanje z okoljem.

2. KRATICE; IZRAZI IN DEFINICIJE TER DOGOVOR O UPOR ABI DIAGRAMOV POTEKA

2.1 Kratice

V nadaljevanju je naveden seznam kratic, ki se uporabljajo v tej publikaciji AQAP:

AQAP Zavezniška publikacija o zagotavljanju kakovosti CoS Certifikat o skladnosti PIP Povratne informacije pooblaščenca KPA Kontrola prvega proizvoda ZK-V Vladno zagotavljanje kakovosti ZK-VPZ Poročilo o zaprtju vladnega zagotavljanja kakovosti ZK-VP Vladni predstavnik za zagotavljanje kakovosti PPK Poročilo o pomanjkljivi kakovosti SVK Sistem vodenja kakovosti


2 Prevod

KVOT Komunikacija vzrokov in ocene tveganja ZK-VZ Zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti ZK-VOZ Odziv na zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti

2.2 Izrazi in definicije

V tej publikaciji AQAP se uporabljajo definicije iz publikacije AQAP 2110 – NATOVE ZAHTEVE ZAGOTAVLJANJA KAKOVOSTI ZA NAČRTOVANJE, RAZVOJ IN PROIZVODNJO (vključno z definicijami iz standarda ISO 9000:2005). V nadaljevanju so opredeljeni dodatni izrazi, uporabljeni v tej publikaciji AQAP: kriti čni elementi Elementi (npr. funkcije, deli, programska oprema, karakteristike, procesi), ki pomembno učinkujejo na realizacijo in uporabo proizvoda, in zajemajo varnost, delovanje, obliko, ustreznost, funkcijo, proizvodnost, življenjsko dobo itd. ter so za njihovo obvladovanje potrebni posebni ukrepi. K primerom kritičnih elementov sodijo kritični elementi za varnost, kritični elementi za zlom, kritični elementi za misijo, ključne karakteristike itd.

pooblaš čenec Ustrezni organ oblasti Natove članice, ki po odobritvi ZK-VZ izvaja ZK-V. predlagatelj Ustrezni organ oblasti Natove članice ali Natova agencija, ki zahteva ZK-V pri Natovi dobaviteljici.

udeleženci vladnega zagotavljanja kakovosti Skupni izraz za vse, ki sodelujejo pri ZK-V.

klju čna karakteristika Lastnost ali karakteristika, katere spreminjanje pomembno učinkuje na ustreznost, obliko, funkcijo, delovanje, življenjsko dobo ali proizvodnost proizvoda, kar zahteva posebne ukrepe za obvladovanje sprememb.

poro čilo o pomanjkljivi kakovosti Poročilo oziroma zapis, ki ga pripravi vladno osebje ob ugotovitvi neskladnosti. Glej ISO 9000:2005, 3.6.2 “Neskladnost”.

tveganje V smislu ZK-V je tveganje negotov dogodek ali stanje, ki se bo verjetno zgodilo in bo imelo negativen učinek na izpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti.

vzrok tveganja Možen vzrok oziroma vzroki za to, da bo nastalo tveganje, izraženi v smislu odpovedi dobaviteljevih procesov ali obvladovanja procesov ter povezani s pogodbenimi zahtevami glede kakovosti. verjetnost tveganja Stopnja zaupanja, da bo tveganje nastalo.


3 Prevod

izjava o tveganju Izjava, kaj bi lahko spodletelo pri pogodbenih zahtevah glede kakovosti. Lahko se nanaša na katerikoli proizvod, življenjski cikel ali proces. učinek tveganja Posledica negotovega dogodka. indeks tveganja Stopnja pomembnosti tveganja, izražena kot produkt učinka in verjetnosti, ki se uporablja za prednostno razvrščanje aktivnosti ZK-V. posebne zahteve Tiste zahteve, ki jih je prepoznal odjemalec ali določila organizacije kot zahteve z visoko stopnjo tveganja za uresničitev in se zato zahteva njihova vključitev v proces obvladovanja tveganj. Dejavniki, ki se uporabljajo pri določanju posebnih zahtev, obsegajo zahtevnost proizvoda oziroma procesa, pretekle izkušnje ter zrelost proizvoda oziroma procesa. Primeri posebnih zahtev so: zahteve glede delovanja, ki jih določi odjemalec in so na meji stanja tehnike, ali zahteve, za katere organizacija ugotovi, da so na meji njenih tehničnih ali procesnih zmogljivosti.

izjava ZK-V Izjava, ki jo podpiše ZK-VP in z njo potrdi, da je ZK-V izvedeno v skladu z določbami dogovora STANAG 4107 in dogovorjenim ZK-VZ.

2.3 Dogovor o uporabi diagramov poteka V tem dokumentu se uporabljajo naslednji dogovorjeni diagrami poteka: vhod in pobudnik procesa

aktivnost procesa shema odločitev dokument shranjeni podatki

konec procesa

zveza z drugim procesom


4 Prevod

3. NAMEN IN PODROČJE UPORABE 3.1 Namen tega dokumenta je standardizacija in uskladitev procesa, s katerim

prispevajoče države medsebojno zahtevajo in zagotavljajo ZK-V. V tem dokumentu opisani proces ZK-V se izvaja po pooblastilu Natovega standardizacijskega dogovora 4107, ki so ga ratificirale vse prispevajoče članice Nata. Stanje ratifikacije s pridržki držav lahko pooblaščeni uporabniki najdejo na spletni strani Natove agencije za standardizacijo https://nsa.nato.int.

3.2 Proces ZK-V, opisan v tem dokumentu, se začne, ko je izdana pogodba in/ali iz nje

izpeljana podpogodba in ko se z oceno tveganja ugotovi potreba po ZK-V. 3.3 Prevzem proizvoda in/ali kakršnokoli certificiranje proizvoda (npr. glede plovnosti ali

sposobnost za plovbo) so aktivnosti, ki niso v pristojnosti ZK-VP, zato niso del procesa ZK-V, temveč obvezne/zakonske zahteve, za katere sta izključno odgovorna kupec in dobavitelj.

3.4 Namen ZK-V ni zamenjati ali ponavljati aktivnosti dobavitelja, vključno s kontrolo in

presojo ZK-V. ZK-V je namenjeno samo vzbujanju zaupanja, da so dobaviteljeve aktivnosti glede kakovosti uspešno izvedene in s tem pri kupcu vzbujanju zaupanja, da bodo ali so pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene.

4. KONCEPT DELOVANJA 4.1 SPLOŠNO

V publikaciji AQAP 2070 so dana navodila, ki podrobno opisujejo, kaj se v okviru dogovora STANAG 4107 šteje za najmanjšo zahtevo glede izpolnjevanja obveznosti držav. Prav tako so dani napotki za pomoč pri izpolnjevanju navodil ter je navedeno nekaj koristnih primerov in dobre prakse. Na sliki 4A je pregled procesa.

4.1.1 Besedica "mora" se v tem dokumentu uporablja za označevanje navodila, ki se

neposredno nanaša na obveznosti v okviru dogovora STANAG 4107. Besedica "naj" se uporablja za označevanje napotkov ali priporočil.

4.1.2 V prilogah k AQAP 2070 so dodani podporni procesi ZK-V, referenčno gradivo in

obrazci. 4.1.3 Obrazci so namenjeni za podporo procesov in standardizacijo komunikacije med

udeleženci ZK-V. Obvezna je uporaba obrazcev KVOT, ZK-VZ, ZK-VOZ in ZK-VPZ. Udeležence ZK-V se močno spodbuja k uporabi vseh obrazcev, da se s tem zagotovi skladnost in kontinuiteta komuniciranja.

4.1.4 Od prispevajočih držav se zahteva, da svoje procese ZK-V izvajajo in vodijo v

skladu s to publikacijo. Države naj proces ZK-V nenehno izboljšujejo (glej odst. 4.4 Merjenje, analiza in izboljševanje).

4.1.5 Ocena tveganja je uspešen način za določanje ustrezne količine in vrste vladnih

virov, ki naj se uporabijo pri pooblaščanju za ZK-V. Če so tveganja pri različnih pogodbah in/ali kupcih enega dobavitelja skupna, naj se razmisli o pooblaščanju s širokimi pooblastili (glej prilogo D.6). Priznati je treba, da je tveganje po definiciji negotovo in da je zaupanje subjektivno. Pooblaščence se zato spodbuja, da pri odzivih na zahtevke in komunikacije ZK-V (glej odst. 6.2) upoštevajo pričakovanja in skrbi predlagatelja.


5 Prevod

SLIKA 4A PREGLED PROCESA ZK-V

ZK-V Zahtevek poglavji 7 in 8

• Namen je zahtevati ZK-V od druge članice Nata. • Vhod: Potreba po ZK-V, pogodba in KVOT. • Aktivnosti zajemajo: sporočanje zahtev za ZK-V državi pooblaščenca s podrobnim opisom

ugotovljenih in klasificiranih tveganj. • Izhod: Izpolnjen ali revidiran obrazec ZK-VZ, posredovan pooblaščencu.

• Osnovni namen je ugotoviti, ali je ZK-V sploh potrebno, nato pa nenehno ocenjevati stanje skozi ves življenjski cikel pooblastila ZK-V.

• Vhod: pogodba ali namen skleniti pogodbo; viri informacij o tveganju (Priloga C slika C-2) • Aktivnosti zajemajo: oceno tveganja za ugotavljanje in analizo tveganj ali tveganih področij,

ki zahtevajo ZK-V • Izhodi: KVOT in odločitev, ali naj se ZK-V zahteva od druge članice Nata.

Ocena tveganja

poglavji 5, 6 in Priloga C

ZK-V Planiranje poglavji 11 in 12

• Namen je planirati ustrezne aktivnosti ZK-V na podlagi ugotovljenih tveganj. • Vhodi: (v celoti ali delno) sprejet ZK-VZ, informacije o tveganju ter ustrezni plani, programi

(npr. proizvodni, preskuševalni in dobavni programi) in postopki. • Aktivnosti zajemajo: določanje najprimernejših metod in tehnik ZK-V za vzbujanje zaupanja,

da so ugotovljena tveganja zmanjšana in pod nadzorom. Ponovno planiranje, ko se tveganja spremenijo.

ZK-VZ Odziv

poglavji 9 in 10

• Namen je (v celoti ali delno) sprejeti ali zavrniti ZK-VZ. • Vhod: prejem ZK-VZ od druge Natove članice ali organizacije. • Aktivnosti zajemajo: potrditev in pregled ZK-VZ, ugotavljanje in klasifikacijo dodatnih tveganj

ter ugotovitev, ali je ZK-VZ mogoče izvesti (sposobnost in zmogljivost) • Izhod: sprejet, delno sprejet ali zavrnjen zahtevek za ZK-V.

ZK-V Delovanje poglavji 13 in 14

• Namen je izvajati, poročati, pregledovati in zapisovati planirane aktivnosti za vzbujanje

zaupanja, da se tveganja še naprej zmanjšujejo in nadzorujejo. • Vhod: plan ZK-V. • Aktivnosti zajemajo: izvajanje, zapisovanje in poročanje o aktivnosti ZK-V, kot je planirano. • Izhodi: poročila o aktivnosti ZK-V, zapisi in stalne povratne informacije o tveganju (KVOT)

ZK-V Zaprtje

poglavje 15

• Namen je pregledati in zapreti ZK-VZ ter oceniti zadovoljstvo predlagatelja. • Vhod : ZK-V, poročila in zapisi o izvedenih aktivnostih ZK-V • Aktivnosti zajemajo: sporočilo predlagatelju o zaključku ZK-V in zaprosilo za povratne

informacije o zadovoljstvu predlagatelja. • Izhodi: poročilo o zaprtju ZK-V, tveganje ob zaprtju (KVOT) in povratne informacije

predlagatelja (PIP).

ON

GO

ING

CO

MM

UN

ICA

TIO

N


6 Prevod

4.2 INFORMIRANJE ZK-V 4.2.1 Izmenjava informacij 4.2.1.1 Stalna izmenjava informacij med udeleženci ZK-V je ključnega pomena za uspešno

izvedbo procesa ZK-V. Cilj izmenjave informacij med predlagateljem in pooblaščencem je:

a) zagotoviti pooblaščencu potrebne informacije za planiranje in izvajanje ZK-V; b) zagotoviti predlagatelju objektivne dokaze, da bodo izpolnjene pogodbene

zahteve glede kakovosti.

4.2.1.2 Komuniciranje in izmenjava informacij med predlagateljem in pooblaščencem naj se začne čim prej, v skladu z lokalno pogodbeno zakonodajo in brez poseganja v pogodbeni proces, na primer:

a) Pred izdajo pogodbe se lahko članice Nata med seboj povežejo in razpravljajo o

razpoložljivosti virov za ZK-V; b) pred dajanjem pobude za ZK-VZ in ko je pogodba podpisana, se priporoča, da

se predlagatelj poveže s pooblaščencem in z njim obravnava tveganja, ki naj se vključijo v ZK-VZ .

4.2.1.3 Ko je ZK-VZ izdan, naj se vse pisne komunikacije med predlagateljem in

pooblaščencem sklicujejo na ustrezno številko ZK-VZ. Dopušča se možnost, da so postopki sklicevanja pri različnih državah različni. Zato je dopustno, da pooblaščenec obrazcem ZK-V dodeli dodatno referenčno številko. V takih primerih naj se navedeta obe referenčni številki. Obe referenčni številki morata biti sledljivi ena do druge.

4.2.1.4 Izmenjava tajnih podatkov mora biti v skladu z nacionalnimi postopki, ki so trenutno

v veljavi pri prispevajočih državah. 4.2.2 Poročila 4.2.2.1 Proces ZK-V je namenjen vzbujanju zaupanja pri kupcih, da bodo ali so njihove

pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene. Zaupanje je mogoče pridobiti z vedenjem, da se izvaja ZK-V. Če predlagatelj zahteva več preglednosti, naj se zahtevajo poročila o ZK-V. Predlagatelj naj se zaveda, da je osnovna naloga zahtevkov ZK-VZ izvajanje ZK-V, zato naj bodo zahteve za poročanje sorazmerne s tveganji projekta oziroma pogodbe.

4.2.2.2 Poročila, ki se lahko zahtevajo, zajemajo:

a) poročila o tekočem tveganju (obrazec Komunikacija vzrokov in ocene tveganja), b) poročila ZK-V za določeno aktivnost ali občasna poročila in c) poročila o pomanjkljivi kakovosti (PPK).

4.2.2.3 O podrobnostih, pogostnosti in obliki poročanja naj se dogovori prek ZK-VZ. Obvezno je poročilo o zaprtju ZK-V, ki vključuje tveganje ob zaprtju, in ga mora ZK-

VP predložiti brez zahtevka.


7 Prevod

4.2.2.4 Prijava nezadovoljivih razmer

Če ZK-VP kadarkoli med izvajanjem naročila ugotovi, da ZK-V ni mogoče nadaljevati zaradi pomanjkljivosti v dobaviteljevem sistemu kakovosti ali na proizvodu, in če so take pomanjkljivosti bistvenega pomena oziroma bodo povzročile prekomerno zamudo, mora ZK-VP o tem nemudoma obvestiti predlagatelja. Glej STANAG 4107 odst. 6a.

4.2.2.5 Poročila ZK-V se upoštevajo kot zapisi. 4.2.3 Zapisi 4.2.3.1 V okviru procesa ZK-V je treba vzpostavljati in vzdrževati zapise, da se zagotovijo

dokazi o izvajanju ZK-V, omogoči poročanje in zagotovi zaupanje, da so ali bodo izpolnjene pogodbene zahteve glede kakovosti.

4.2.3.2 Zapisi ZK-V morajo vsebovati vsaj:

a) ZK-VZ; b) KVOT; c) plan ZK-V; d) rezultate aktivnosti ZK-V z navedbo preverjenega sistema, procesa ali

proizvoda ter datumov izvedbe. Aktivnosti, povezane s kritičnimi elementi, morajo biti posebej poudarjene;

e) vsako aktivnost, povezano z odstranitvijo, preiskavo in korekcijo neskladnega proizvoda, npr. poročila o pomanjkljivi kakovosti (PPK), reklamacije odjemalcev in dopustitve ter

f) poročila ZK-V (glej odst. 4.2.2).

4.2.3.3 Zapisi naj se obvladujejo v skladu z nacionalno prakso, biti pa morajo ustrezno varovani, čitljivi, zlahka prepoznavni in obnovljivi. Obdobja hrambe zapisov morajo biti v skladu z nacionalno prakso ter vsaj do zaključka pogodbe, če ni drugače dogovorjeno z ZK-VZ.

4.2.3.4 Zapisi morajo biti na zahtevo na voljo predlagatelju. 4.2.3.5 Predlagatelj mora KVOT in druge zapise ZK-V po potrebi uporabljati za pregled,

revizijo in prilagoditev tekočih zahtev ZK-VZ ter za izboljševanje kakovosti prihodnjih zahtev ZK-V, pooblaščenec pa za ustrezno prilagajanje planov ZK-V.

4.3 ZNANJA IN SPRETNOSTI TER KOMPETENTNOST 4.3.1 Udeleženci ZK-V morajo imeti ustrezna znanja in spretnosti ter kompetentnost za

pravilno planiranje in izvajanje odgovornosti, povezanih s procesom ZK-V. Od udeležencev ZK-V se pričakuje, da poznajo ustrezno industrijsko in tehnično prakso, publikacije AQAP in tehnike, ki jih dobavitelj uporablja pri izpolnjevanju pogodbenih zahtev.

4.3.2 Udeleženci ZK-V morajo biti ustrezno izurjeni, v skladu z nacionalno prakso.


8 Prevod

4.4 MERJENJE, ANALIZA IN IZBOLJŠEVANJE 4.4.1 Udeležence ZK-V je treba spodbujati k dajanju povratnih informacij, da bodo

prispevajoče države lahko merile njihovo izvajanje procesa ZK-V. Do izmenjave povratnih informacij lahko pride na katerikoli točki v času trajanja pooblastila o ZK-V, a naj bo čim prej, tako da se lahko morebitni nesporazumi ugodno rešijo. Te povratne informacije se lahko komunicirajo na kakršenkoli ustrezen način.

4.4.2 V nadaljevanju so navedeni priporočeni kazalniki najmanjše možne uspešnosti za

merjenje procesa ZK-V:

a) Kakovost ZK-VZ jasno ugotovljena tveganja

vsebovanje ali sklic vso potrebno informacijo, da lahko ZK-VP načrtuje in izvaja ZK-V in

pravočasno posredovanje b) Uspešno komuniciranje pravočasna potrditev ZK-VZ in pravočasni sprejem ZK-VZ c) Predlagateljevo mnenje o storitvi, ki jo zagotavlja pooblaščenec standard komuniciranja standard poročil ZK-V pravočasnost poročil in raven zaupanja, da so pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene.

Obrazec PIP v Prilogi B daje skupni okvir za povratne informacije pooblaščenca in se njegova uporaba toplo priporoča.

4.4.3 Na področju merjenja:

a) Pooblaščenca je treba spodbujati, da nacionalni kontaktni točki ZK-V države predlagateljice daje povratne informacije o kakovosti ZK-VZ in KVOT (glej pogl. 9 in 10).

b) Predlagatelja je treba spodbujati, da nacionalni kontaktni točki ZK-V države

predlagateljice daje povratne informacije (glej pogl. 15). 4.4.4 Prispevajoče države je treba močno spodbujati, naj analizirajo prejete povratne

informacije in ukrepajo v primeru potrjenih priložnosti za izboljšave. Opomba:Analiza povratnih informacij naj se racionalizira z upoštevanjem:

a) števila vloženih ZK-VZ, b) števila prejetih ZK-VZ, c) morebitnih vprašanj, ki se porajajo iz poročil ZK-V (vendar ne identificirajo držav

ali dobaviteljev), d) števila pooblastil, ki jih prispevajoča država ZK-V ali zahteva ali prejme.


9 Prevod

5. NAVODILA ZA KOMUNIKACIJO VZROKOV IN OCENE TVEGANJA

Namen: Ugotoviti, ali se zahteva ZK-V, potem pa v času

trajanja pooblastila stalno ocenjevati tveganje ZK-V. Vhodi: Pogodba ali namen skleniti pogodbo in viri informacij

o tveganju (Priloga C slika C-2) Aktivnosti: Aktivnosti vključujejo oceno tveganja za ugotavljanje

in analizo tveganj ali tveganih področij, ki zahtevajo ZK-V.

Izhodi: KVOT in odločitev, ali naj se ZK-V zahteva od druge članice Nata.

5.1 Vhodi/pobudniki Informacije o tveganju se uporabljajo za začetek procesa ter se morajo nenehno pregledovati in revidirati, da se zagotovi, da bodo ostale aktivnosti ZK-V ustrezne in da bodo izpolnjevale pogodbene zahteve glede kakovosti. 5.2 Ugotavljanje tveganja Predlagatelj mora tveganje ugotoviti tako, da najprej napiše izjavo o tveganju. Izjava o tveganju naj odgovori na vprašanje, kaj bi lahko pri tej pogodbi spodletelo. Potem pa, kadarkoli je mogoče, ugotavlja vzroke tveganja, s tem da se sprašuje, katera ugotovljena tveganja bi lahko nastala. Če vzrok za določeno tveganje ni znan, glej napotek v odstavku 6.2. 5.3 Ocena tveganja Tveganje moramo oceniti zato, da ugotovimo, ali naj ZK-V zahtevamo od druge države. Ocenjevanje morajo izvajati vsi udeleženci ZK-V ves čas trajanja pooblastila o ZK-V, da s tem zagotovijo nenehno prilagajanje ZK-V tekočim tveganjem pri izpolnjevanju zahtev glede kakovosti. Za podrobnosti glej Prilogo C. 5.4 Izmenjava informacij o tveganju Obrazec KVOT iz Priloge B3 moramo uporabljati za izmenjavo informacij o tveganju, povezanim z ZK-V, ter o tekočem stanju tveganja. Prevod izhoda v drugi proces: GQA Request, Initial or Revised = Začetni ali revidirani zahtevek za ZK-V 5.5 Določitev pooblastila Predlagatelj mora upoštevati:

a) ali je mogoče tveganje ustrezno nadzorovati ali zmanjšati ob dostavi sredstev opremljanja kupcu in ali obstaja zmogljivost za to;

b) obseg ugotovljenega tveganja, zaradi katerega se zahteva ZK-V;

c) da lahko ZK-V vpliva na delovanje dobavitelja, povezano s tveganjem in vzroki tveganja.

5.5.1 Vsaka odločitev o pooblaščanju mora temeljiti na tveganju in na dejstvu, da bo ZK-V zmožno vzbuditi zaupanje v izpolnitev pogodbenih zahtev glede kakovosti. Opomba: ZK-V ne more vplivati na učinek tveganja, temveč le na verjetnost, da bo nastalo. 5.5.2 Pogodbeni pogoji Predlagatelj mora preveriti, ali pogodba oziroma nameravana pogodba vsebuje ustrezne pogodbene pogoje (glej STANAG 4107, poglavje 2c). 5.6 Informacije o tveganju Informacije o tveganju morajo udeleženci ZK-V shraniti in morajo biti zlahka najdljive na podlagi proizvoda, procesa in dobavitelja ter naj zajemajo vsaj vse informacije iz KVOT in pregledov tveganja; informacije o tveganju se štejejo kot občutljivi trgovski podatki in se morajo uporabljati izključno v namene ZK-V. Informacij o tveganju se ne sme izmenjavati zunaj udeležencev procesa ZK-V, razen če se kupec, dobavitelj in ZK-VP o tem predhodno dogovorijo.

5.1Začetni vhodi

(kupec/predlagatelj) Pogodba ali namen

skleniti pogodboViri informacij o

tveganjuGlej sliko C-2

5.2 & 6.1 = 5.2 in 6.1Ugotavljanje tveganja

(predlagatelj/pooblaščenec)

Ugotavljanje tveganja in vzrokov tveganja

5.3Ocena tveganja (predlagatelj/pooblaščenec)

Ocena tveganja

5.4, 5.6, 5.6.1, 6.3Zapisovanje tveganj

(predlagatelj/pooblaščenec)

Obrazec za komunikacijo vzrokov

in ocene tveganja (KVOT)

5.5, 5.5.1 in 6.2Določitev pooblastila

(Predlagatelj)Lahko ZK-V vpliva na ukrepe

dobavitelja za zmanjšanje tveganja?

da

Proces se konča

ne

GQA Request, Initial or Revised

5.1Tekoči vhodi

(predlagatelj/pooblaščenec)Poročilo o aktivnostih ZK-V

Poročilo o stanju ZK-VSprememba tveganja

Ugotovljeno novo tveganje


10 Prevod

6. NAPOTKI ZA UGOTAVLJANJE, OCENO IN IZMENJAVO INFO RMACIJ O TVEGANJU

6.1 Napotki glede izjave o tveganju in ugotavljanja vzrokov tveganja Za ugotavljanje tveganj, povezanih s projektom, pogodbenimi zahtevami ali dobaviteljem so

ponavadi potrebni združeni vhodni podatki predlagatelja in pooblaščenca. Na splošno naj ima predlagatelj večji dostop in vpogled v tveganja projekta in pogodbe ter naj bo v boljšem položaju glede ocene učinka tveganja. Pooblaščenec naj ima večji dostop in vpogled v tveganja pri delovanju dobavitelja ter je v boljšem položaju glede ocene verjetnosti tveganja. Z nenehno izmenjavo informacij o tveganju imata oba dostop in vpogled v informacije o tveganju, potrebne za osredotočanje ter planiranje aktivnosti ZK-V za tiste sisteme, procese in proizvode, ki predstavljajo tveganje za kupca.

6.2 Nepoznana tveganja

Dopustno je, da predlagatelju informacije o tveganju v določenih razmerah morda niso na voljo ali da predlagatelj nima potrebnega strokovnega znanja za ugotavljanje tveganj. V takih okoliščinah utegne pomanjkanje informacij o tveganju, povezano z drugimi nacionalnimi interesi dejansko pomeniti tveganje za državo kupca. V vsakem primeru lahko predlagatelj pooblasti ZK-VP, da potrdi ali ovrže tveganje, zlasti tveganja, povezana z delovanjem dobavitelja.

Slika 6-A kaže koncept procesa ZK-V za ugotavljanje in oceno tveganja Slika 6-A

6.3 Napotki glede informacij o tveganju Skozi ves dokument se pogosto sklicujemo na informacije ali zapise o tveganju. Ti sklici se nanašajo na zapise informacij o tveganju, ki jih vodijo kupec, predlagatelj in pooblaščenec. To naj bo kronološki zapis tveganj in naj združen zagotavlja popoln pregled tveganja pri izpolnjevanji pogodbenih zahtev glede kakovosti. Opomba: Stopnja oziroma obseg informacij o tveganju, ki so na voljo predlagatelju, sta lahko različna, odvisno od začetne točke ZK-VZ. Tveganja se lahko spreminjajo glede na fazo življenjskega cikla projekta oziroma pogodbe. Opomba: Dodatni napotki za ugotavljanje in razvrščanje tveganj so v Prilogi C.

IZJAVA O TVEGANJU • Opisna izjava o neželenem dogodku

� kaj bi lahko pri tej pogodbi spodletelo • Lahko je specifičen opis ali opis na višji ravni (vendar mora biti pomemben za ZK-VP, ki ga

prejme) � Primer: tveganje prejetja proizvoda z napako, označenega kot varnostno kritičen element

• Zagotovi predlagatelj. � Če ni poznan, koordiniraj s pooblaščencem ali z ZK-VP

VZROKI TVEGANJA (MO ŽNI) • Možen razlog ali vzrok za nastanek tveganja

� mora biti naveden, če je znan; � se lahko pošlje ZK-VP tudi brez vzroka, vendar le izjemoma.

• Lahko se izrazi v obliki zahtev SVK, proizvodnih procesov, karakteristik proizvoda, projektnih mejnikov, dogodkov ali aktivnosti itd. � Primer: postopek toplotne obdelave / AQAP 2110 poglavje 7.5.2 Validacija procesov

proizvodnje in izvajanja storitev / 7.4.3 Preverjanje nabavljenih proizvodov

INDEKS TVEGANJA • Produkt učinka in verjetnosti (Glej Prilogo C, sliko C-3)


11 Prevod

7. NAVODILA ZA ZAHTEVEK ZK-V Namen: Zahtevati ZK-V od druge članice Nata. Vhod: Potreba po ZK-V in pogodba ter KVOT . Aktivnosti: Aktivnosti zajemajo sporočanje zahtev za ZK-V državi pooblaščenca s

podrobnim opisom ugotovljenih in razvrščenih tveganj. Izhod: Izpolnjen ali revidiran ZK-VZ, poslan pooblaščencu. 7.1 Vhod/pobudnik Proces ZK-V se lahko začne uveljavljati potem, ko je izdana vladna pogodba in/ali iz nje izpeljana podpogodba, v kateri je opredeljena zahteva po ZK-V. Glej odstavka 5.5 in 5.5.1. 7.1.1 Revizija ZK-VZ Vse morebitne spremembe ZK-VZ je treba sporočati in zapisati. Prevod izhoda v drugi proces: To RGQA disposition = Do razporeditve ZK-VZ 7.2 Priprava ZK-VZ Predlagatelj mora izpolniti obrazec ZK-VZ iz Priloge B. Predlagatelj mora na obrazcu ZK-VZ jasno navesti vse morebitne posebne zahteve ali pričakovanja, vključno z navedbo:

a) ali je pristop s širokimi pooblastili sprejemljiv oziroma ustrezen; glej Prilogo D;

b) ali je potrebna kopija plana ZK-V (glej odst. 12.7); c) ali mora ZK-VP podpisati izjavo o ZK-V v CoS (glej odst. 14.4); d) morebitnih zahtevanih pogojev glede sprostitve proizvoda; e) pooblastil, ki jih ima ZK-VP od dobaviteljev oziroma poddobaviteljev v zvezi

z obravnavanjem zahtevkov za dovoljenja ali dopustitve odstopanj (glej Prilogo A.3);

f) zahtev glede poročanja (glej odst. 4.2.2); g) morebitnih zahtev glede pooblaščanja (glej Prilogo A.6) in h) morebitnih drugih zahtev ali izvzetij.

7.2.1 Metode ZK-V Predlagatelj ne more predpisati, lahko pa predlaga metode oziroma tehnike ZK-V, ki naj se uporabljajo. Med planiranjem ZK-V mora ZK-VP prepoznati najprimernejše metode in tehnike za obravnavanje in nadzor tveganj. 7.2.2 Pooblaš čanje s širokimi pooblastili Predlagatelj mora upoštevati pooblaščanje s širokimi pooblastili, zato mora omogočiti, da se rezultati ZK-V v zvezi s skupnimi tveganji dobavitelja izmenjujejo med pogodbami in/ali predlagatelji (glej Prilogo D.2). Predlagatelj mora zagotoviti, da se vse pogodbe redno pregledujejo, da se ugotovi, ali so se predhodno ugotovljena tveganja spremenila oziroma ali so prisotna dodatna tveganja, preden se odloči, da bo zahteval dodatek k pooblaščanju s širokimi pooblastili. Na podlagi tega pregleda se pooblaščanje s širokimi pooblastili po potrebi revidira. 7.2.3 Pregled pooblaš čanja s širokimi pooblastili K obstoječemu pooblaščanju s širokimi pooblastili se lahko dodajo dodatne pogodbe, s tem da se sklicujejo na prvotni ZK-VZ. Še vedno pa se od predlagatelja zahteva, da priskrbi vso ustrezno pogodbeno dokumentacijo. 7.3 Pogodbene informacije Predlagatelj je dolžan zagotoviti, da ZK-VZ vsebuje ali se sklicuje na vse informacije, ki jih ZK-VP potrebuje za planiranje in izvajanje ZK-V. Sem sodijo vsaj izpolnjen obrazec KVOT in zahteve predlagatelja ter opisi proizvoda. 7.4 Posredovanje ZK-VZ ZK-VZ je treba poslati pravočasno glede na pogodbeni program, da se ZK-VP omogoči priprava na in izvedba zahtevanega ZK-V. 7.5 Nujni primeri V nujnih primerih, ko zahteva po takojšnjem ZK-V onemogoča pripravo ZK-VP, lahko predlagatelj po elektronski pošti ali faksu zaprosi pooblaščenca, da nemudoma začne z ZK-V. Temu mora vedno slediti formalni ZK-VZ, glej odst. 7.2.

7.1 Vhod/pobudnikPotreba po ZK-V, pogodba in KVOT

7.4, 8.1 in 8.5 (predlagatelj)

ZK-VZ

To RGQA Disposition

7.2 do 7.3, 8.2, 8.3, 8.4 in 8.6(predlagatelj)

Priprava/revizija ZK-VZ


12 Prevod

8. NAPOTKI ZA ZAHTEVEK ZK-V 8.1 ZK-VZ

Cilj ZK-VZ je posredovati pooblaščencu vse pomembne informacije v zvezi s proizvodom, tveganjem ter zahtevami in pričakovanji predlagatelja.

Opomba: Ta proces velja za vsa pooblaščanja za ZK-V, glej Proces planiranja ZK-V in Prilogo A.6.

8.2 Zahteve predlagatelja glede ZK-V

Predlagatelj naj zagotovi, da bodo posebne zahteve ali izvzetja v ZK-VZ jasno označene. Na obrazcu ZK-VZ so kontrolna polja za označevanje najsplošnejših zahtev. Zagotovljena so tudi odprta tekstovna polja, kjer lahko predlagatelj podrobno opiše posebne zahteve v zvezi s splošnimi ali dodatnimi zahtevami.

8.3 Pooblaščanje s širokimi pooblastili

Pooblaščanje s širokimi pooblastili se priporoča, če ima pooblaščenec več pooblastil s podobnimi tveganji. Predlagatelja se močno spodbuja, naj pooblaščenca pooblasti za vodenje ZK-V s širokimi pooblastili, saj to omogoča bolj učinkovito dodelitev virov ZK-V (glej Prilogo D.2).

8.4 ZK-V pri manjšem tveganju

Za nezahtevne, nekritične proizvode in druga manjša tveganja se od dobaviteljev, ki imajo sledljive dokaze o uspešnih dobavah, ponavadi ne zahteva intenzivno ZK-V. V takih primerih je pomembno, da predlagatelj spremlja dobaviteljevo izvajanje dobav. Vsakršni neugodni trendi naj imajo za posledico revizijo KVOT ter nadaljnjo potrebo po povečanju projekta ZK-V.

8.5 Posredovanje ZK-VZ

Najbolj priporočljivo je, da predlagatelj ZK-VZ skupaj s pogodbo in podpornimi informacijami po elektronski pošti posreduje ustreznim nacionalnim organom ali nacionalnim kontaktnim točkam, glej STANAG 4107 Priloga A.

8.6 Pripadajoča dokumentacija

Predlagatelj naj pooblaščencu neposredno ali preko dobavitelja zagotovi potrebno dokumentacijo za planiranje in izvajanje ZK-V, vključno s pogodbenimi specifikacijami proizvoda itd. V dokumentaciji naj bo podrobno navedeno, kot je primerno:

a) zakonske/normativne zahteve, ki bi lahko vplivale na pogodbo in/ali izvedbo ZK-V; b) ustrezne pogodbene publikacije AQAP ali enakovredne zahteve SVK ter pravica

ZK-VP do vstopa v objekt dobavitelja ali poddobavitelja z namenom izvajanja ZK-V;

c) ustrezne tehnične pogodbene zahteve ali sklicevanje nanje; d) navodila, povezana s sprostitvijo proizvoda iz dobaviteljevega objekta, vključno z

zahtevami glede CoS; e) postopki za obravnavanje zahtevkov za dovoljenje/dopuščanje odstopanja (glej

Prilogo A.3); f) zahteve za dobavljive plane, ki jih izdela dobavitelj, npr. plan kakovosti, plan

obvladovanja tveganj, plan upravljanja konfiguracije; g) pregledi zasnove, kontrola prvega proizvoda in/ali posebne zahteve glede

preskušanja ter h) zahteve programa dobave po pogodbi.

8.7 Predlagatelj lahko od pooblaščenca zahteva mnenje o dobaviteljevi dokumentaciji, n.pr. o planih, o procesih ali o proizvodni dokumentaciji.


13 Prevod

9. NAVODILA ZA ODZIV NA ZAHTEVEK ZK-V Namen: sprejeti (v celoti ali delno) ali zavrniti ZK-VZ. Vhod: prejem ZK-VZ od druge članice ali organizacije Nata. Aktivnosti: potrditev ZK-VZ, pregled, ugotovitev in razvrstitev

dodatnih tveganj ter ugotovitev, da je ZK-V mogoče izvesti (sposobnost in zmogljivost)

Izhod: sprejet, delno sprejet ali zavrnjen zahtevek za ZK-V

9.1 Potrditev ZK-V nacionalna kontaktna točka naj v roku 5 delovnih dni potrdi prejem ZK-VZ, najbolje s povratnim elektronskim sporočilom. Potrditev pomeni, da je ZK-VZ prejet. 9.2 Pregled ZK-VZ in pripadajo če dokumentacije Da bo lahko pravilno planiral aktivnosti ZK-V, mora ZK-VP pregledati ZK-VZ in pripadajočo dokumentacijo, glej odst. 8.6. Pregled je namenjen seznanjanju ZK-VP z zahtevami pogodbe, ki se nanašajo na zahtevano ZK-V. Rezultate pregleda mora ZK-VP uporabiti kot pomoč pri planiranju ustreznih aktivnosti ZK-V. 9.2.1 Pregled tveganja, ki ga opravi ZK-VP ZK-VP mora ugotoviti in razvrstiti tveganja v skladu s procesom ugotavljanja in ocene tveganja (glej poglavje 5). 9.2.2 Dodatne/revidirane informacije o tveganju Če ima ZK-VP informacije o tveganju, ki so dodatne k ali v nasprotju z ugotovitvami in/ali razvrstitvijo tveganj predlagatelja, mora predlagatelju priskrbeti revidiran obrazec KVOT. Točne informacije o tveganju so dragocene za vodje projekta ali pogodbe. 9.3 Odziv na ZK-VZ Na podlagi pregleda ZK-VZ, pogodbe in rezultatov skupnega ugotavljanja tveganja ZK-VP določi, ali je mogoče ZK-VZ v celoti ali delno sprejeti. ZK-VP mora predlagatelja obvestiti o svoji odločitvi tako, da mu vrne izpolnjen obrazec Odziv na ZK-VZ. To mora storiti v roku 20 delovnih dni od prejema ZK-VZ, če ni s predhodnim dogovorom s predlagateljem drugače dogovorjeno. Prevod izhodov v druge procese: To GQA Planning = K planiranju ZK-V; Back to RGQA Process = Nazaj na proces ZK-VZ 9.3.1 Delni sprejem ZK-VZ Če lahko ZK-VP le delno sprejme ZK-VZ, mora ustrezno izpolniti obrazec ZK-VZO in s predlagateljem razpravljati o drugačnih možnostih za zahteve, ki niso sprejemljive. Medtem ko se vprašanja rešujejo, pa naj ne zamuja izvajanje ZK-V po tistih zahtevah ZK-VZ, ki so bile sprejete. Delni sprejem ZK-VZ naj bo le izjema, razen če niso v dogovoru STANAG 4107 navedeni pridržki. Od pooblaščenca se zahteva potrditev delnega sprejema, vendar ta ni potrebna pred izvajanjem ZK-V. 9.3.2 Zavrnitev ZK-VZ Če ZK-VP ne more sprejeti ZK-VZ, mora čim prej ustrezno izpolniti ZK-VZO, v katerem razloži, zakaj ZK-VZ ni mogoče sprejeti. Do zavrnitve ZK-VZ lahko pride le izjemoma. 9.4 Prenehanje ZK-V Potem ko je ZK-VP sprejel ZK-VZ, se ZK-V ne sme zaključiti brez koordinacije in soglasja predlagatelja.

Vhod/pobudnikZK-VZ

9.1 Potrditev ZK-VZ (nacionalna kontaktna točka pooblaščenca)

9.2, 10.1, 10.2 in 10.3 Pregled ZK-VZ in

pripadajoče dokumentacije

(ZK-VP)

9.3 in 10.5ZK-VZ sprejet?

(ZK-VP)

9.3.2 Zavrnitev(Predlagatelj)

To GQA Planning

Proces se konča

da

ne

10.3.1Med pooblaščencem in

predlagateljem usklajeni zapisi o

tveganju

Revidirati ZK-VZ?

(predlagatelj)

9.3.1 in 10.4

ZK-VZO v celoti ali delno

(ZK-VP)

Back To RGQA

Process

da

ne


14 Prevod

10. NAPOTKI ZA ODZIV NA ZAHTEVEK ZK-V 10.1 Pregled pogodbe

ZK-VZ in pripadajoče pogodbene zahteve naj bodo jasne, popolne in razumljive za ZK-VP. Če so potrebna pojasnila, naj se ZK-VP poveže s predlagateljem. Pogosto je najhitrejši način za reševanje takih vprašanj elektronska pošta ali telefonski razgovor.

Opomba: Zapisi o komuniciranju naj se hranijo.

10.2 Kaj je treba upoštevati pri pregledu pogodbe

Med pregledom pogodbe naj bo poseben poudarek na naslednjem, kot je primerno: a) zagotavljanju, da ima ZK-VP ustrezno pravico dostopa do obrata dobavitelja

oziroma poddobavitelja zaradi izvajanja potrebnega ZK-V. b) pooblastilu ZK-VP za obravnavanje dobaviteljevih dovoljenj in/ali dopustitev za

odstopanje; c) dobaviteljevih pooblastilih glede dovoljenj za odstopanje in/ali dopustitev za

odstopanje; d) zahtevah SVK (glej STANAG 4107); e) tehničnih zahtevah glede proizvoda, če obstajajo; f) zahtevah predlagatelja glede sprostitve proizvoda, vključno s podpisom izjave

ZK-V; g) zahtevah za plane dobavitelja, npr. plan kakovosti, plan obvladovanja tveganj,

plan upravljanja konfiguracije, pooblaščanje poddobaviteljev; h) dodeljevanju posebnih nalog, npr. zahtev za kontrolo prvega proizvoda, zahtev

za posebna preskušanja, vključevanja v preglede zasnov; i) zahtevam glede poročanja, vključno z informacijami o tveganju (KVOT), poročili

o dejavnostih in PPK; j) informacijah pred podelitvijo pogodbe in k) ugotavljanju kritičnih elementov, npr. varnostno kritičnih elementov, kritičnih

elementov za letenje, podmorniških varnostnih elementov ali drugih označevalnikov velikega nacionalnega pomena.

10.3 Pregled tveganj, ki ga opravi ZK-VP

ZK-VP naj da priporočila in/ali pripombe glede tveganj, ki jih ugotovi predlagatelj. Ni nujno, da se predlagatelj in ZK-VP strinjata glede ugotavljanja in/ali razvrščanja tveganj, saj so lahko njuna stališča in dostop do informacij o tveganju različni.

10.3.1 Dodatna tveganja

Če je zaradi dodatnih tveganj, ki jih predlagatelj ni že prej ugotovil, potrebno nadzorovanje z ZK-V, se od ZK-VP pričakuje, da bo predlagatelju priskrbel revidiran obrazec KVOT.

10.4 Pooblaščanje s širokimi pooblastili Kadar isti dobavitelj sklene več pogodb, lahko ZK-VP izvaja ZK-V s širokimi pooblastili, če to dopuščajo različne ravni tveganj in če ga predlagatelj za to pooblasti.

10.5 Delni sprejem ali zavrnitev ZK-VZ Če je ZK-VZ delno sprejet ali zavrnjen, se lahko predlagatelj odloči, da bo sam izvajal ZK-V. V takih primerih je treba pooblaščenca iz vljudnosti obvestiti.


15 Prevod

11. NAVODILA ZA PLANIRANJE ZK-V Namen: na podlagi ugotovljenih tveganj planirati ustrezne aktivnosti ZK-V. Vhodi: (v celoti ali delno) sprejet ZK-VZ, informacije o tveganju ter ustrezni plani, programi (npr. programi proizvodnje,

preskušanja in dobave) in procesi dobavitelja. Aktivnosti: določanje najprimernejših metod in tehnik ZK-V za vzbujanje zaupanja, da bodo ugotovljena tveganja zmanjšana in

nadzorovana. Ponovno planiranje ob spremembi tveganj, glej Prilogo C. Izhod: dokumentiran plan ZK-V 11.1 Začetek planiranja in pregled ZK-V (vhodi) Plan ZK-V je dinamičen dokument, ki temelji na začetnem ZK-VZ ter na KVOT. Pričakuje se, da se bo med trajanjem pooblastila o ZK-V tveganje spreminjalo. Zato bo treba obrazec KVOT ustrezno revidirati, glej odst. 5.1. Plan ZK-V je treba revidirati, da se ohrani skladnost s tekočim tveganjem (glej Prilogo D). 11.2 Izmenjava informacij Predlagatelj in pooblaščenec si morata izmenjavati informacije o tveganju. 11.3 Sestanek po podelitvi ZK-V Sestanek po podelitvi ZK-V se skliče na zahtevo dobavitelja ali:

a) če je treba razjasniti komunikacijske povezave ter pravice ZK-VP do dostopa;

b) če ZK-VP meni, da dobavitelj ne razume dobro pogodbenih zahtev glede ZK in/ali

c) če mora ZK-VP razpravljati o dobaviteljevih planih, programih in/ali

d) če mora ZK-VP razpravljati o specifikacijah proizvoda ali standardih.

11.4 Pooblaš čanje poddobavitelja ZK-VP mora z uporabo postopka ugotavljanja in ocene tveganja ugotoviti potrebo po ZK-V pri poddobavitelju. Če ZK-VP na ravni dobavitelja ugotovi, da je ZK-V potrebno tudi na objektu poddobavitelja, mora v skladu s postopkom za zahtevek ZK-V izdati ZK-VZ ter o tej zahtevi obvestiti dobavitelja. ZK-VP ne sme pri svojem delovanju na ravni poddobavitelja sprejeti nobenega ukrepa ali dajati nobenih izjav, ki bi se lahko razlagale kot poseganje v pogodbene dogovore med dobavitelji in njihovimi poddobavitelji. 11.5 Plan ZK-V ZK-VP je odgovoren za določanje najprimernejših metod oziroma tehnik ZK-V za nadzorovanje ugotovljenih tveganj ter vplivanje na dobaviteljevo zmanjšanje tveganj. ZK-VP mora načrtovati ustrezne aktivnosti ob upoštevanju ustreznih planov in programov dobavitelja, da izpolni sprejete zahteve iz ZK-VZ (glej Prilogo D). Vse aktivnosti ZK-V, ki naj jih izvaja ZK-VP, morajo biti sledljive do tveganj, dokumentiranih v planu ZK-V. O vseh morebitnih ugotovljenih tveganjih, ki jih plan ZK-V ne obravnava, je treba obvestiti predlagatelja, da se lahko uredi drugače. 11.5.1 Plan ZK-V mora biti pripravljen v skladu z nacionalno prakso in mora zajemati vsaj:

a) sklicevanje na vsa tveganja, ki se nadzorujejo; b) identifikacijo posebnih sistemov (ali njihovih elementov), procesov in/ali

proizvodov, za katere se zahteva ZK-V; c) aktivnosti ZK-V za vsako ugotovljeno tveganje; d) program aktivnosti ZK-V; e) intenzivnost ZK-V, npr. rednost, vzorčenje in pooblaščanje s širokimi

pooblastili itd. in f) druge aktivnosti ZK-V, ki naj se izvajajo.

11.5.2 V nadaljevanju navedene aktivnosti ZK-V mora ZK-VP planirati in izvajati, ne da bi bilo zato treba v ZK-VZ dodeliti posebne naloge:

a) pregledovanje dokumentacije dobaviteljevega sistema vodenja kakovosti; b) vzpostavljanje in vzdrževanje zapisov ZK-V (glej odst. 4.2.3); c) pregledovanje rezultatov ZK-V; d) uvajanje in obdelava poročil o pomanjkljivi kakovosti, vključno s

preverjanjem preventivnih in korektivnih ukrepov (glej Prilogo A.4); e) po potrebi uvajanje ZK-VZ za poddobavitelje (glej Prilogo A.6) in f) preverjanje dobaviteljevih preiskav reklamacij odjemalcev pri tekočih

pooblastilih (glej Prilogo A.5).

Prevod izhoda v drugi proces: To GQA Performance = K izvajanju ZK-V. 11.5.3 Prilagoditev plana ZK-V Plan ZK-V in pripadajoče ZK-V je treba v času trajanja pooblastila o ZK-V prilagoditi, če se spremeni tveganje ali če se spremeni zaupanje v dobaviteljevo zmožnost izpolnjevanja pogodbenih zahtev.

12.6 Začetni vhod/pobudnik

Sprejet ZK-VZ, UOIT, zapisi o

pregledu pogodbe od ZK-VP, plani in

programi dobavitelja

11.3 &12.3Po potrebi izvesti

sestanek z dobaviteljem po podelitvi ZK-V

(ZK-VP)

11.5, 12.1, 12.2 in 12.4

Planiranje aktivnosti ZK-V in izdelava plana

ZK-V (ZK-VP)

11.5, 12.5 & 12.7Plan ZK-V

To GQA Performance

Tekoči vhod/

pobudnikRevidiran ZK-VZ in

KVOT

Revidiran KVOT


16 Prevod

12. NAPOTKI ZA PLANIRANJE ZK-V 12.1 Planiranje ZK-V na podlagi tveganja

Primeri, kako se lahko tveganje uporabi pri planiranju aktivnosti ZK-V, so navedeni v Prilogi C.

12.2 Izmenjava informacij Predlagatelj in ZK-VP naj obravnavata tveganja in planiranje aktivnosti ZK-V, zlasti pri

večjih programih oziroma pri dalj časa trajajočih pooblastilih. Za več informacij glej Prilogo C.

12.3 Sestanek po podelitvi ZK-V

Sestanek naj služi ugotavljanju in /ali razjasnitvi vprašanj, kot so: a) zahteve SVK ali kontrole; b) plan kakovosti, plan upravljanja konfiguracije, plan programske opreme, plan

zanesljivosti in vzdrževalnosti ali druga, s pogodbo zahtevana dokumentacija oziroma dobavljivi tehnični podatki;

c) aktivnosti ZK-V, ki se izvajajo v podporo ZK-VZ; d) postopki za obravnavanje zahtevkov za dovoljenja in/ali dopustitve odstopanj; e) zahteve glede sprostitve proizvoda, npr. zahteve glede certifikata o skladnosti; f) drugi označevalniki velikega nacionalnega pomena; g) vključevanje ZK-VP v preglede zasnov, aktivnosti upravljanja konfiguracije,

preskušanje, sprostitev proizvoda z dobaviteljevega objekta itd.; h) preskušanje prvega proizvoda/predproizvodno preskušanje; i) dobaviteljeve aktivnosti za zmanjšanje tveganja; j) plani oddajanja del podizvajalcem in k) informacije o poddobaviteljih.

12.4 Pooblaščanje poddobaviteljev ZK-V

ZK-VZ za poddobavitelje naj se planirajo in izdajajo ves čas trajanja pooblastila o ZK-V, kot je primerno, in jih ni treba izpolnjevati, dokler ni razvit plan ZK-V. Dobavitelj je edini odgovoren za vodenje poddobaviteljev (glej Prilogo A.6).

12.5 Plan ZK-V

Primer plana ZK-V je mogoče najti v Prilogi B. 12.6 Planiranje, začetek in pregled ZK-V

O reviziji ZK-V naj se razmišlja, potem: a) ko so analize ZK-V pokazale ugodne/neugodne trende; b) ko so analize dobaviteljevih podatkov pokazale ugodne/neugodne trende; c) ko so bile identificirane neskladnosti sistema, procesa ali proizvoda, ki so imele

za posledico izdajo PPK in/ali d) ko so bile raziskane reklamacije odjemalcev.

12.7 Posredovanje plana ZK-V Predlagatelju se na zahtevo posreduje plan ZK-V ter njegova naknadna revizija. Pri rutinskih ZK-VZ naj zahtevanje kopije plana ne bo običajna praksa. Kadar gre za večje programe ali večja tveganja, pa je primerno zahtevati kopijo plana ZK-V.


17 Prevod

13. NAVODILA ZA IZVAJANJE ZK-V Namen: Izvajanje, poročanje, pregled, in zapisovanje

planiranih aktivnosti za vzbujanje zaupanja, da se tveganja pri izpolnjevanji pogodbenih zahtev glede kakovosti nenehno zmanjšujejo in nadzorujejo.

Vhod: plan ZK-V. Aktivnosti: izvajanje, poročanje in zapisovanje aktivnosti ZK-V

v skladu s planom. Izhod: poročila o aktivnostih ZK-V, zapisi in stalne

povratne informacije o tveganju (KVOT). 13.1 Planirane aktivnosti ZK-V ZK-VP mora aktivnosti ZK-V izvajati v skladu s planom. 13.2 Zapisi o izvajanju ZK-V ZK-VP mora zapisati rezultate vseh aktivnosti ZK-V, izvedenih v skladu z odst. 4.2.3. 13.3 Pooblaš čanje poddobavitelja Če nastane v dobavni verigi v času trajanja pooblastila o ZK-V očitno tveganje, zaradi katerega je potrebno ZK-V, mora ZK-VP v skladu z navodili za zahtevek ZK-V sprožiti pooblaščanje poddobavitelja. Za nadaljnje informacije glej Prilogo A.6. Prevod izhoda v drug proces: Refer to Annex A.6 Sub Delegation Process = Glej Prilogo A.6 13.4 Neskladnost Če ZK-VP odkrije neskladnost, mora od dobavitelja zahtevati izvedbo korektivnega ukrepa. Če neskladnost negativno vpliva na delovanje proizvoda ali na razpored dobav in/ali če nastopijo okoliščine, opredeljene z ZK-VZ, mora ZK-VP izdati PPK. ZK-VP mora preveriti uspešnost dobaviteljevega korektivnega ukrepa. Obvladovanje procesa neskladnosti je določeno v Prilogi A.2. Prevod izhoda v drug proces: Refer to Annex A.2 Nonconformity Process overview = Glej Prilogo A.2 Pregled procesa neskladnosti 13.5 Pregled aktivnosti ZK-V Udeleženci ZK-V morajo redno pregledovati rezultate ZK-V, da zagotovijo uspešnost planirane aktivnosti. 13.5.1 Če planiranih aktivnosti iz kakršnega koli razloga ni mogoče izvajati, mora pooblaščenec o tem čim prej obvestiti predlagatelja, da bo lahko predlagatelj drugače uredil. 13.5.2 Lahko se pojavi pomembno novo tveganje ali pa se obstoječe tveganje spremeni. To mora sprožiti dodaten pregled aktivnosti ZK-V k morebitnim planiranim pregledom. Rezultate pregleda ter revidiran obrazec KVOT je treba izmenjati z drugimi udeleženci. 13.6 Povratne informacije ZK-V o tveganju ZK-VP mora s pomočjo obrazca KVOT nenehno zagotavljati ustrezne povratne informacije o tveganju. Na zahtevo se pooblaščencu posredujejo zapisi o aktivnostih ZK-V (glej Prilogo D). 13.6.1 Izjava o ZK-V Če je tako zahtevano v ZK-VZ in s pogodbo, mora ZK-VP v CoS podpisati izjavo o ZK-V. 13.6.2 Poro čevalska veriga ZK-V Poročila ZK-V se posredujejo po vsej verigi pooblaščencev nazaj do prvotnega (začetnega) predlagatelja. Prevod izhoda v drug proces: To GQA Completion = K dokončanju ZK-V;

Vhod/pobudnik Plan ZK-V

13.1, 13.2, 14.2 & 14.3 & 14.4Izvajanje planiranih

aktivnosti ZK-V in na zahtevo poročanje(ZK-VP)

13.2 Zapis rezultatov

ZK-V (ZK-VP)

Zapisi o tveganju, ki jih potrdi

pooblaščenec

ne

ZK-V zaključeno?

13.4 Neskladnost?

(ZK-VP)

To GQA Completion

13.3Pooblaščanje poddobavitelja

(ZK-VP)

13.6, 14.1 Poročilo o

aktivnosti in revidiran obrazec o tveganju (ZK-VP);

ne

13.5.1Tveganje

spremenjeno?(GQAR)

ne

Refer to Annex A.2

NonconformityProcess overview

Refer to Annex A.6 Sub-

Delegation Process

da

da

da

da

ne


18 Prevod

14. NAPOTKI ZA IZVAJANJE ZK-V 14.1 Povra+tne informacije ZK-V o tveganju Ravni tveganja se v času trajanja pooblastila o ZK-V ali če se ugotovijo nova

tveganja, praviloma spreminjajo. Te spremembe so lahko posledica ugotovitve neskladnosti, izboljšanja ali poslabšanja delovanja dobavitelja, sprememb v pogodbenih zahtevah itd.

Opomba: Pri večjih spremembah tveganja lahko ZK-VP priporoči revizijo ZK-VZ.

14.2 Ustrezna dokumentacija

Odgovornost dobavitelja je, da ustreznemu organu, ponavadi kupcu, lahko pa tudi tretji strani (navedeni v pogodbi) zagotovi vso ustrezno dokumentacijo. Od ZK-VP se lahko zahteva, da ustrezni organ obvesti o primernosti SVK ali pogodbene dokumentacije.

14.3 CoS in izjava o ZK-V Obrazec CoS ima v kontekstu procesa ZK-V dvojni namen. Uporablja se:

1. del – kot potrdilo dobavitelja kupcu, da so vse dobave po pogodbi, razen morebitnih ugotovljenih in odobrenih dovoljenj in dopustitev odstopanj, v skladu s pogodbenimi zahtevami. 2. del – kot potrdilo, s katerim ZK-VP potrjuje, da so bile v okviru določb STANAG 4107, AQAP-2070 in ZK-VZ dobave, navedene v CoS, podvržene ZK-V.

14.4 Podpis ZK-VP pod izjavo o ZK-V pomeni, da je bilo planirano ZK-V izvedeno. Ne

pomeni pa sprejema sredstev opremljanja v imenu predlagatelja, ne pomeni nujno, da so posamezni elementi prekontrolirani, niti ne pomeni, da je podeljena certifikacija (n.pr. za letalsko ali pomorsko veljavnost).


19 Prevod

15. NAVODILA IN NAPOTKI ZA ZAPRTJE ZK-V

Namen: pregled in zaprtje izvedenega ZK-VZ in ocena zadovoljstva predlagatelja. Vhodi: zaključeno ZK-V, poročila in zapisi o izvedenih

aktivnostih ZK-V Aktivnosti: obvestilo predlagatelja o zaključku ZK-V in

prošnja za povratne informacije pooblaščenca Izhodi: poročilo o zaprtju ZK-V, stanje tveganja ob

zaprtju (KVOT) in povratne informacije pooblaščenca (PIP).

15.1 Pregled ZK-V Ko ZK-VP meni, da je ZK-V zaključeno, mora opraviti

pregled zapisov ZK-V. 15.1.1 Pri pregledu se mora osredotočiti vsaj na:

a) ugotovitev, ali je zahtevano ZK-V izvedeno; b) tveganje; c) morebitna PPK in d) izdani CoS dobavitelja.

15.1.2 ZK-VP naj na podlagi rezultatov pregleda ugotovi

učinek ZK-V na pogodbena tveganja in razmisli o priporočilih, ki jih bo v zvezi s prihodnjimi zahtevki za ZK-V pri istem dobavitelju in/ali proizvodih dal predlagatelju.

15.2 Poročilo o zaprtju ZK-V ZK-VP mora na podlagi rezultatov pregleda ZK-V izpolniti poročilo o zaprtju ZK-V v Prilogi B. Poročilo o zaprtju ZK-V mora poslati predlagatelju v roku 20 delovnih dni od zaključka ZK-V. Opomba: Če se v ZK-VZ zahteva podpis izjave o ZK-V v dobaviteljevem CoS, je to del procesa izvajanja ZK-V in sam podpis še ne pomeni, da je ZK-V zaključeno. Prevod izhoda v drug proces: To GQA Performance = K izvajanju ZK-V, poglavje D.5 15.3 Zapisi Predlagateljevi zapisi o tveganju naj se ustrezno posodobijo. Udeleženci ZK-V morajo poročilo o zaprtju ZK-V ohraniti za sklicevanje pri morebitnih prihodnjih pooblastilih. 15.4 Zadovoljstvo predlagatelja Predlagatelja se močno spodbuja, naj pooblaščencu na obrazcu PIP v Prilogi B posreduje povratne informacije. Povratne informacije bodo pooblaščencu omogočale analizirati izvedeno ZK-V ter stalno izboljševati svoje procese ZK-V, (glej odst. 4.4).

Vhod/pobudnik; plan ZK-V, poročila in

zapisi

15.1Pregled ZK-V

(ZK-VP)

Planirano ZK-V zaključeno?

15.2

Poročilo o zaprtju ZK-V in KVOT

(ZK-VP)

15.4Povratne informacije o

zadovoljstvu predlagatelja

(ZK-VP/predlagatelj)

ne

da

15.3 Posodobljeni

zapisi o tveganju(Predlagatelj)

Proces se konča

To GQA Performance


Priloga A

A-1 Prevod

PRILOGA A – PODPORNI PROCESI ZK-V


Priloga A

A-2 Prevod

A.1 NAMEN PRILOGE A A.1.1 Ta priloga vsebuje usmeritve za podporne procese, ki so kot referenčna vodila namenjeni udeležencem ZK-V. Podporni procesi so :

a) Pregled procesa neskladnosti; b) Proces dovoljenja in dopustitve odstopanja c) Proces korektivnih ukrepov; d) Proces preiskave neskladnih proizvodov ali reklamacij odjemalcev e) Proces pooblaščanja poddobaviteljev.

A.1.2 ZK-V je proaktiven proces, namenjen zmanjševanju verjetnosti tveganja. Podporni procesi so reaktivni in naj se izvajajo, če pride kadarkoli med izvajanjem ZK-V do tveganja. Dogodki so lahko povezani s scenarijem tveganja ali predhodno neugotovljenim tveganjem. V vsakem primeru naj rezultati podpornega procesa sprožijo pregled tveganja. Podporni procesi so namenjeni zmanjševanju negativnega učinka tveganja do najmanjše možne mere. A.2 PREGLED PROCESA NESKLADNOSTI A.2.1 Namen Namen tega pregleda je orisati tipične aktivnosti in odgovornosti v zvezi z neskladnostmi tam, kjer se izvaja ali se je izvajalo ZK-V. To je samo primer procesov in njihovih medsebojnih vplivov. Upošteva se, da nacionalna praksa narekuje posebne ukrepe udeležencev ZK-V. Opomba: Obveznosti dobavitelja so prevzete iz pogodbenih zahtev glede kakovosti, npr. AQAP 2110 odst. 8.3 in 8.5.


Priloga A

A-3 Prevod

A.2.2 Vhod/pobudnik Ta proces se začne, če dobavitelj, ZK-VP, kupec ali predlagatelj kadarkoli pred ali po dobavi proizvoda ugotovi neskladnost. A.2.3 Če ZK-VP kadarkoli v teku ZK-V ugotovi neskladnost na sistemu, procesu ali proizvodu, naj za odpravo ugotovljene neskladnosti zahteva korektivni ukrep. A.2.3.1 Če je neskladnost osamljen primer in/ali manjša, bi zadoščala že neformalna zahteva. Prevod izhoda v drug proces: Product or Customer Complaint Investigation Process = Proces preiskave reklamacij proizvodov ali odjemalcev; A.2.3.2 Dobavitelj mora v vsakem primeru ugotoviti vzrok neskladnosti in sprejeti ustrezne korektivne ukrepe, da prepreči ponovitev, tako dobavitelj kot tudi ZK-VP pa naj razmislita, ali bi lahko korektivni ukrep preprečil nastanek podobne neskladnosti pri drugačnem proizvodu ali procesu in sprejme preventivni ukrep, če je primerno. Prevod izhoda v drug proces To A.4 Corrective Action Process = K A.4 Proces korektivnega ukrepa A.2.4 Če je predelava pogodbenih specifikacij izvedljiva, naj bo to vedno prva možnost, včasih pa lahko operativne potrebe ali finančne spodbude upravičijo sprejetje neskladnosti . A.2.5 Dobavitelj lahko z zahtevkom za dovoljenje oziroma dopustitev odstopanja zaprosi kupca za dovoljenje, da dobavi neskladne dele, če je to s pogodbenimi dogovori dovoljeno (glej Prilogo A.3). Opomba: Dobavitelj se lahko odloči, da bo proizvod zavrgel in ga nadomestil s skladnim proizvodom. V takem primeru se proces konča. Prevod izhoda v drug proces To A.3 Deviation Permit/Concession Process = K A.3 Proces dovoljenja/dopustitve odstopanja

Vhod/pobudnikUgotovljena neskladnost

(dobavitelj/ZK-VP/kupec/predlagatelj)

Odkrita pred dobavo?

ne

Odkril dobavitelj?

da

A 2.3 Zahteva za korektivni ukrepne

A 2.5 Vloga za dovoljenje/dopustitev odstopanja

A 2.4 Je predelava izvedljiva?

da

ne

(DOBAVITELJ)PREDELAVO IZVEDE

DOBAVITELJ

da

Reklamacija odjemalca

Product or Customer Complaint

Investigation Process A.5

To A.4 Corrective

Action ProcessObvladovanje

neskladnega proizvoda

(Dobavitelj)

To A.3 Deviation Permit/

Concession Process

Vhod/pobudnikUgotovljena neskladnost

(dobavitelj/ZK-VP/kupec/predlagatelj)

Odkrita pred dobavo?

ne

Odkril dobavitelj?

da

A 2.3 Zahteva za korektivni ukrepne

A 2.5 Vloga za dovoljenje/dopustitev odstopanja

A 2.4 Je predelava izvedljiva?

da

ne

(DOBAVITELJ)PREDELAVO IZVEDE

DOBAVITELJ

da

Reklamacija odjemalca

Product or Customer Complaint

Investigation Process A.5

To A.4 Corrective

Action ProcessObvladovanje

neskladnega proizvoda

(Dobavitelj)

To A.3 Deviation Permit/

Concession Process


Priloga A

A-4 Prevod

A.3 PROCES DOVOLJENJA IN DOPUSTITVE ODSTOPANJA Namen: oris aktivnosti ZK-VP, povezanih z dobaviteljevo prošnjo za dovoljenje/dopustitev

odstopanja. Vhod: pooblastilo glede ZK-VZ in dobaviteljeva vloga za dovoljenje/dopustitev odstopanja. Aktivnosti: pregledovanje/ocenjevanje dobaviteljevih vlog za dovoljenje/dopustitev

odstopanja za vsak posamezen primer ali s sistemskim pristopom. Izhod: soglasje ali nesoglasje z dobaviteljevo vlogo (vlogami) za dovoljenje/dopustitev

odstopanja A.3.1 Uvod Natovi kupci zahtevajo od dobaviteljev, da dobavi proizvod, ki je v skladu s pogodbenimi zahtevami. Izjemoma pa lahko nastopijo okoliščine, ko je za kupca koristno, če sprejme proizvode, ki niso v skladu s pogodbenimi zahtevami (npr. zaradi nujnih operativnih obveznosti) . Opomba: Da se lahko samo pooblastilo (ne odgovornost) za sodelovanje pri procesu odstopanja in dopuščanja. A.3.2 Veljavnost To navodilo velja samo za tiste dobaviteljeve vloge za dovoljenje in dopustitev odstopanja, ki se uvrščajo med manjše. Vse večje vloge se skupaj s komentarjem ZK-VP posredujejo v ukrepanje kupcu, na zahtevo v ZK-VZ. A.3.2.1 Razvrstitev Zahtevki za večja odstopanja vključujejo neskladnosti, ki bodo verjetno negativno vplivale na delovanje, okolje, varnost, zamenljivost, vdrževalnost, zanesljivost, življenjsko dobo ali izgled proizvoda, oziroma bodo verjetno vplivale na stroške odjemalca ali dobavni rok, dogovorjen z odjemalcem. Vsa druga odstopanja od specificiranih tehničnih zahtev, ki ne sodijo v kategorijo večjih odstopanj, se štejejo kot manjša. A.3.3 Pristop ZK-V Od ZK-VP se lahko zahteva, da izvede ZK-V dobaviteljevega procesa za dovoljenje in dopustitev odstopanja na podlagi posamezne vloge (posameznega primera) ali na sistemski podlagi. Pristop, ki ga uporabi, je odvisen od nacionalne prakse; v normalnih okoliščinah je prednostna metoda sistemski pristop. Pristop za vsak posamezen primer bi bil ustrezen za kritične elemente oziroma tam, kjer je dobaviteljev proces zelo tvegan. V ZK-VZ morajo biti navedena navodila za obravnavanje morebitnih dobaviteljevih dovoljenj oziroma dopustitev odstopanja.

Vhod/pobudnikPooblastilo

predlagatelja in dobaviteljeva vloga

za dovoljenje/dopustitev m anjšega

odstopanja

Obvestilo dobavitelju

(ZK-VP)

Pregled vloge; (ZK-VP)

Za vsak posamezni primer

Soglašanje z vlogo?

(ZK-VP) ne

Zapis podrobnosti o nesoglasju;

(ZK-VP)

Zapis podrobnosti o soglasju(ZK-VP)

da

A3.3Sistemski pristop ali za vsak posamezen primer posebej

A3.3.3 Presoja/pregled

dobaviteljeve vloge, procesov dopuščanja in

korektivnih ukrepov ter zapis

rezultatov(ZK-VP)

Sistemski pristop

manjša

Razvrstitev?

A3.2.1 Pregled vloge in na

zahtevo posredovanje

komentarja predlagatelju/

kupcu(ZK-VP)

več ja

da


Priloga A

A-5 Prevod

A.3.3.1 Če so za obravnavanje dovoljenj in dopustitev odstopanja s pogodbo določene posebne procesne specifikacije, mora biti taka pogodbena zahteva navedena v ZK-VZ. A.3.3.2 Kadar se ZK-V izvaja s pristopom za vsak posamezen primer, mora ZK-VP pregledati vlogo po naslednjih merilih:

a) da je neskladnost točno opisana; b) da je neskladnost v skladu z vzpostavljenimi merili pravilno razvrščena kot manjša ali

kot večja; c) da vloga točno opisuje število enot ali delov, povezanih z vlogo; d) da je vloga narejena na pravem obrazcu; e) da je predlagani korektivni ukrep ustrezen za preprečitev ponovitve neskladnosti in f) da obstajajo pooblastila podpisnikov dobavitelja.

ZK-VP zapiše podatke o soglasju oziroma nesoglasju z vlogo in obvesti dobavitelja. Če je dogovorjen pristop za vsak posamezen primer, se ZK-VP močno spodbuja, da proces razjasni dobaviteljem, glej odst. 11.3. A.3.3.3 Sistemski pristop Kadar se ZK-V izvaja s pomočjo sistemskega pristopa, ZK-VP presodi ali pregleda dobaviteljevo obravnavanje ter obvladovanje dovoljenja in dopustitev odstopanja. ZK-V se mora izvajati v zadostnih presledkih, da se dokaže veliko zaupanje v dobaviteljev proces. Če proces ni ustrezno obvladovan, naj ZK-VP v skladu z nacionalno prakso izda zahtevo za korektivni ukrep. A.3.4 ZK-VP naj zahteva od dobavitelja korektivni ukrep na katerikoli točki tega procesa, če dobavitelj ni uspel izvesti pogodbenih postopkov ali če so navedeni korektivni ukrepi neustrezni. A.3.5 Če ZK-VP na katerikoli točki začuti, da zahtevani ukrep presega njegovo strokovnost oziroma kompetentnost, mora o tem obvestiti svoje vodstvo. Po potrebi naj se obvesti predlagatelj, da se zagotovi ustrezna podpora. A.3.6 ZK-VP mora hraniti zapise o svojih aktivnostih v zvezi z dovoljenji/dopustitvami odstopanj ter pravočasno poročati predlagatelju in/ali kupcu, kot je dogovorjeno.


Priloga A

A-6 Prevod

A.4 PROCES KOREKTIVNIH UKREPOV A.4.1 Namen procesa Namen tega procesa je prepoznavanje tipičnih korektivnih ukrepov glede na neskladnosti, kjer se izvaja oziroma je izvedeno ZK-V. Upošteva se, da nacionalna praksa narekuje posebne ukrepe udeležencev ZK-V. Opomba: Obveznosti dobavitelja so prevzete iz pogodbenih zahtev glede kakovosti, npr. AQAP 2110 odst. 8.5.2. A.4.2 Uvod Med življenjsko dobo proizvoda, za katerega velja pooblastilo o ZK-V, se lahko odkrijejo neskladnosti SVK ali procesa. Neskladnosti so dokaz odpovedi dobaviteljevega SVK. Neskladnosti SVK so neskladnosti, ki so se pokazale šele v proizvodu. Načela procesa korektivnih ukrepov naj veljajo za vse vrste neskladnosti. A.4.3 Odkrita neskladnost Če se odkrijejo neskladnosti v zvezi z dobaviteljevim SVK, mora ZK-VP zagotoviti, da se od dobavitelja zahtevajo korektivni ukrepi, ki jih mora uspešno izvesti. Korektivne ukrepe lahko zahteva odjemalec (predlagatelj/kupec), v nasprotnem primeru pa naj zahtevo za korektivni ukrep izda ZK-VP v skladu z nacionalno prakso. A.4.4 Pregled neskladnosti ZK-VP mora neskladnost pregledati in določiti ustrezno raven vključevanja (glej Prilogo A. pogl. A.2). Če je neskladni proizvod dobavljen odjemalcu, se od ZK-VP pričakuje skrbno spremljanje dobaviteljeve preiskave in korektivnih ukrepov. Aktivnosti naj zajemajo tudi pregled plana ZK-V in njegovega izvajanja. Drugi kazalniki, ki zahtevajo povečano vključenost ZK-VP, so verjetnost, da bi neskladnost vplivala na delovanje proizvoda, stroške ter razpored dobav, ali če so bili prejšnji korektivni ukrepi neuspešni. A.4.5 Zahteva za korektivne ukrepe Če se neskladnosti pojavijo le v posameznih primerih, za katere je malo verjetnosti, da bi vplivali na stroške in delovanje proizvoda ali na razpored dobav, se lahko ZK-VP odloči zahtevati korektivne ukrepe na neformalen način. Če je potrebna formalna zahteva za korektivne ukrepe, naj ZK-VP jasno navede, da naj se zahteva obravnava kot reklamacija odjemalca. S tem se zagotovi, da bo zahteva vpisana v knjigo reklamacij odjemalcev.

Odkrita neskladnost

(ZK-VP)Pregled

neskladnosti

(ZK-VP)Ovrednotenje

potrebe po vključevanju ZK-

VP

Učinkuje na stroške ali program pogodbenih

dobav?

(ZK-VP)Formalna zahteva

za korektivne ukrepe

(ZK-VP)Neformalna zahteva za

korektivne ukrepe

(ZK-VP)Zapis povzetkov

aktivnosti ter rezultatov pregleda in

ovrednotenja

ne

da

(Dobavitelj) Proces

korektivnih ukrepov

(ZK-VP) Pregled

dobaviteljevih korektivnih

ukrepov

(ZK-VP)Nadzorovanje

aktivnosti dobavitelja

Zadovoljivi?

ne

(ZK-VP)Zapis aktivnosti,

obveščanje dobavitelja in predlagatelja/kupca.

da


Priloga A

A-7 Prevod

A.4.5.1 Korektivni ukrepi dobavitelja ZK-VP naj zagotovi, da bo imel dobavitelj dokumentiran postopek, ki bo zajemal:

a) pregled neskladnosti; b) ugotavljanje vzroka neskladnosti; c) ovrednotenje potrebe po korektivnih ukrepih; d) izvajanje korektivnih ukrepov; e) vodenje evidence o neskladnostih in f) pregledovanje korektivnih ukrepov (glej AQAP 2110 pogl. 8.5.2)

A.4.5.2 Nadzorovanje in pregled korektivnih ukrepov (ZK-VP) ZK-VP naj preveri, ali je dobavitelj uspešno izvedel ustrezne korektivne ukrepe za preprečitev ponovitve neskladnosti. Sem sodi pregledovanje rezultatov dobaviteljevega pregleda korektivnih ukrepov. Če so ugotovljene neskladnosti v SVK, naj ZK-VP preveri tudi rezultate ustreznih notranjih presoj ter vodstvenih pregledov dobavitelja (glej AQAP 2110 odst. 5.6.2 in 8.2.2). A.4.5.2.1 Če najde ZK-VP objektivne dokaze, da bi lahko bili dobaviteljevi korektivni ukrepi neuspešni, naj dobavitelju ponovno predloži zahtevo za korektivne ukrepe, ki ji priloži dokaze o neuspešnosti. A.4.6 Zaprtje korektivnih ukrepov Ko je ZK-VP prepričan, da bodo dobaviteljevi korektivni ukrepi po vsej verjetnosti preprečili ponovitev neskladnosti, naj naredi zapis podrobnosti korektivnega ukrepa vključno s prvotnim vzrokom. Podrobnosti na zahtevo posreduje predlagatelju.


Priloga A

A-8 Prevod

A.5 PROCES PREISKAVE NESKLADNIH PROIZVODOV IN/ALI R EKLAMACIJ ODJEMALCEV A.5.1 Namen Namen tega procesa je orisati odgovornosti in tipične aktivnosti udeležencev ZK-V kot posledice neskladnega proizvoda in reklamacije odjemalca. A.5.2 Uporaba O neskladnem proizvodu, dobavljenem odjemalcu, se ponavadi poroča prek reklamacije odjemalca (glej Prilogo A pogl. A.2.2). Predvideva se, da se reklamacija odjemalca nanaša na obstoječe/tekoče pooblastilo. Če je pooblastilo že zaprto, lahko predlagatelj predloži nov ZK-VZ, ki se sklicuje na prvotni ZK-VZ, če meni, da v zvezi z dobaviteljevo preiskavo obstajajo tveganja. A 5.3 Uradno obvestilo Odgovornost države kupca je, da pisno obvesti dobavitelja o reklamaciji odjemalca. Obvestilo mora vsebovati:

a) zahtevo, naj dobavitelj začne preiskavo in sprejme potrebne korektivne ukrepe;

b) morebitne posebne zahteve od dobavitelja; c) obvestilo, da se bo ZK-VP vključil v preverjanje dobaviteljevih

aktivnosti in d) časovni okvir za ukrepanje.

Kupec na zahtevo pošlje kopijo obvestila ZK-VP. A.5.4 Planiranje preiskave Če dobi ZK-VP od predlagatelja obvestilo o reklamaciji odjemalca, se mora povezati z dobaviteljem in z njim uskladiti aktivnosti preiskave. V veliko primerih bo neskladni proizvod vrnjen dobavitelju kot dokazilo za pomoč pri preiskavi. Kupec naj prek predlagatelja obvesti ZK-VP in dobavitelja o tem, ali je neskladni proizvod vrnjen dobavitelju in ali mora dobavitelj dokazni paket odpreti v prisotnosti ZK-VP. Opomba: Če mora dobavitelj neskladni proizvod za preverjanje stanja odpreti v prisotnosti ZK-VP, a ga odpre v odsotnosti ZK-VP, naj ZK-VP o tem prek predlagatelja obvesti kupca in ga prosi za nasvet glede potrebnega ukrepanja. A.5.5 Preiskava ZK-VP naj se prepriča, da dobavitelj izvaja preiskavo (glej AQAP 2110 pogl. 8.5.2). ZK-VP mora dobaviteljevo preiskavo preveriti samostojno ali skupaj z dobaviteljem in ugotoviti osnovni vzrok za neskladnost. A.5.5.1 Če se dokaže, da je za neskladnost odgovoren dobavitelj, mora ZK-VP preveriti, ali so dobaviteljevi korektivni ukrepi izvedeni in uspešni (glej Prilogo A pogl. A.4.4.1 in A.4.4.2). Aktivnosti dobavitelja naj zajemajo tudi druge, prej dobavljene proizvode ter proizvode v proizvodnji (glej AQAP 2110 8.3). A.5.5.2 Kupec in dobavitelj morata uskladiti dogovore glede dobaviteljevih stroškov preiskave oziroma izdatkov za proizvod med preiskavo. ZK-VP dobavitelja ne sme pooblaščati za ustvarjanje stroškov brez izrecnega pisnega pooblastila kupca. A.5.6 Pregled in poro čanje ZK-VP mora pregledati ustrezne zapise ZK-V in posredovati predlagatelju poročilo, v katerem povzema aktivnosti ZK-V, vključno z morebitnimi prilagoditvami informacij o tveganju in planov ZK-V (glej pogl. 13.4).

(ZK-VP/dobavitelj)Povezava in planiranje preiskave

Neskladen proizvodin/ali reklamacija odjemalca

(Kupec)Obvestilo o reklamaciji odjemalca

(Dobavitelj)Preiskava proizvoda/reklamacije

(ZK-VP) Preverjanje

Odgovornost dobavitelja?

(Dobavitelj) Korektivni

ukrep glej A.4

(ZK-VP) Nadzoruje aktivnosti

dobavitelja glej A.4

(ZK-VP) Pregleda in

poroča kupcu

(Dobavitelj) Pregleda in

poroča kupcu

(ZK-VP)Poroča o ugotovitvi

kupcune

da


Priloga A

A-9 Prevod

A.6 PROCES POOBLAŠ ČANJA PODDOBAVITELJEV

A.6.1 Namen Namen tega diagrama poteka je orisati proces ugotavljanja, ali je treba pooblastiti poddobavitelja ZK-V, ter podrobno opisati, kako naj se tako pooblaščanje vodi.

A.6.2 Uvod Za obvladovanje poddobaviteljev je odgovoren dobavitelj sam; aktivnosti ZK-V na ravni poddobavitelja niso namenjene nadomestitvi ali zamenjavi te odgovornosti. A.6.3 Uporabnost Pooblaščanje poddobaviteljev je lahko posledica začetnega ZK-VZ, ocene tveganja ali posledica pregledov tveganja v času trajanja pooblastila o ZK-V. Odločitev za pooblastitev poddobavitelja mora temeljiti na procesu ugotavljanja, ocene in izmenjave informacij o tveganju. Pooblaščanje poddobaviteljev ureja izvirni (začetni) ZK-VZ na ravni dobavitelja.

A.6.3.1 Slika A-1 na desni kaže Natov proces ZK-VZ za poddobavitelje in se uporablja kot primer prikaza različnih scenarijev pooblaščanja, s katerimi se lahko sreča ZK-VP, ko razmišlja o ZK-V na ravni poddobavitelja. Proces ZK-V velja samo, če je prvotni predlagatelj (kupec) Natova članica, ki je ratificirala dogovor STANAG 4107. A.6.4 Planiranje pooblaš čanja poddobaviteljev Planiranje in izdajanje zahtev za poddobavitelje naj se vodi ves čas trajanja pooblastila o ZK-V in ni nujno, da je zaključeno pred pripravo plana ZK-V. ZK-VP je odgovoren za vodenje projekta ZK-V poddobavitelja na podlagi nenehnih ocen tveganj, povezanih s poddobavljenimi proizvodi.

Natova članica A (prvotni predlagatelj)

izda ZK-VZ nacionalni kontaktni točki ZK-NO

članice B

Natova članica B(ZK-VP pooblaščenca) ugotovi, da je potrebno

ZK poddobavitelja

Ali je poddobavitelj iz

Natove članice?

Ali je poddobavitelj iz članice B?

Nečlanica Nata

ZK-VP članice B obvesti predlagatelja članice A o možni potrebi po ZK-V v nečlanici Nata. Če

predlagatelj članice A šteje to za potrebno,

uredi vse potrebno za ZK-V

Natova članica B

(ZK-VP pooblaščenca)

pripravi ZK-VZ in ga pošlje nacionalni

kontaktni točki ZK-NO v državi

poddobaviteljici Nata. Proces ZK-V velja kot pri vsakem

drugem pooblaščanju.

Natova članica B

(ZK-VP pooblaščenca)

Proces ZK-V velja kot pri vsakem drugem

pooblaščanju.

Yes

da

ne

ne

Slika A-1


Priloga A

A-10 Prevod

A.6.4.1 ZK-VP mora pred vsakim pooblaščanjem poddobavitelja uporabiti proces ugotavljanja, ocene in izmenjave informacij o tveganju, da ugotovi tveganja in določi, ali lahko ZK-V vzbuja zahtevano zaupanje. Pri notranjem pooblaščanju poddobaviteljev se lahko uporabi nacionalna praksa. A.6.5 Proces ZK-V ZK-VP s pomočjo slike A-1 določi, ali velja proces ZK-V. Če ne velja, mora ZK-VP obvestiti predlagatelja in ga opozoriti na tveganja, ki niso upoštevana. A.6.6 Obvestilo o pooblastilu poddobavitelja ZK-VP mora o namenu izvajanja ZK-V v dobavni verigi obvestiti predlagatelja, kupca in dobavitelja (glej pogl. 7.2). A.6.7 Pooblaš čanje ZK-VP mora pridobiti ZK-VZ in pooblaščanje mora slediti procesu ZK-VZ kot pri vsakem drugem pooblaščanju. A.6.8 Pogodbena na čela Ključnega pomena je, da ZK-VP, ki delujejo na ravni poddobaviteljev, ne ukrepajo in ne dajejo izjav, ki bi se lahko razlagale kot poseganje v pogodbene dogovore med dobavitelji in njihovimi poddobavitelji.

Sledi procesu ZK-V

(ZK-VP)Zahtevano

pooblaščanje poddobavitelja, glej poglavje 6

Velja proces ZK-V?

(ZK-VP)obvesti

predlagatelja

Proces se konča

da

ne

Slika A-2


Priloga B

B-1 Prevod

PRILOGA B – OBRAZCI ZK-V


Priloga B

B-2 Prevod

B.1 Splošno obrazci ZK-V B 1.1 Obvezni obrazci Obrazci ZK-V so namenjeni za podporo standardiziranim procesom komuniciranja med udeleženci ZK-V. Za temeljne se štejejo standardizirana izmenjava informacij o tveganju in zahtevki za ZK-V. Zato je uporaba obrazcev v te namene obvezna. B.1.2 Priporočljivi obrazci Ta priloga vsebuje tudi dodatne obrazce za pomoč udeležencem ZK-V. Uporaba teh obrazcev se priporoča, ni pa obvezna. Udeleženci ZK-V se lahko odločijo tudi za drugačne obrazce. B.1.3 Seznam obrazcev ZK-V V nadaljevanju so našteti obrazci iz te priloge in njihova uporaba:

1. Komunikacija vzrokov in ocene tveganja (KVOT) – obvezna

2. Zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-VZ) - obvezna

3. Odziv na zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-VOZ) - obvezna

4. Poročilo o zaprtju vladnega zagotavljanja kakovosti (ZK-VPZ) - obvezna

5. Povratne informacije pooblaščenca (PIP)

6. Primerek certifikata o skladnosti (CoS)

7. Primerek obrazca vloge za dovoljenje/dopustitev odstopanja

8. Primerek predloge plana ZK-V Opomba: Če morajo udeleženci ZK-V v skladu z nacionalno prakso dodati nadaljnje referenčne številke, se lahko glava obrazca razširi.


Priloga B

B-3 Prevod

Komunikacija vzrokov in ocene tveganja (KVOT) Stran -- od --

Številka ZK-VZ: m Številka revizije: Datum:

Številka KVOT Številka revizije: Datum

Izjava o tveganju:

Vzrok(-i) tveganja:

Ocena tveganja: U činek: 1, 4 ali 9 Verjetnost: 1, 4 ali 9 Indeks tveganja = U x V

Tekoče tveganje v upadanju stabilno v naraščanju

Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP):

Tveganje ob zaprtju ni nastalo nastalo in je obvladovano nastalo in ni obvladovano

Izjava o tveganju:

Vzrok(-i) tveganja:



Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP:


Izjava o tveganju:

Vzrok(-i) tveganja:



Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP:


Izjava o tveganju: Izjava, kaj bi lahko spodletelo pri pogodbenih zahtevah glede kakovosti. Lahko se nanaša na katerikoli proizvod, življenjski cikel ali proces (glej poglavje 2.2 ter prilogo C 3.3.2). Vzrok tveganja: Možen vzrok oziroma vzroki za to, da bo nastalo tveganje, izraženi v smislu odpovedi dobaviteljevih procesov ali obvladovanja procesov ter povezani s pogodbenimi zahtevami glede kakovosti (glej poglavje 2.2 ter prilogo C 3.3.3). Učinek tveganja : Posledica negotovega dogodka (glej poglavje 2.2 ter prilogo C 3.4.1). Verjetnost tveganja : Stopnja zaupanja, da bo tveganje nastalo (glej poglavje 2.2 ter prilogo C 3.4.2). Indeks tveganja : Stopnja pomembnosti tveganja, izražena kot produkt učinka in verjetnosti, ki se uporablja za prednostno razvrščanje aktivnosti ZK-V.


Priloga B

B-4 Prevod

Natovo vladno zagotavljanje kakovosti Zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-VZ)

Predlagatelj ZK-VZ št:

Za referenčno pogodbo o nabavi sredstev opremljanja skladno s pooblastilom STANAG 4107 zahtevamo vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-V). Številka revizije:

Od koga: (predlagatelja) Komu: pooblaščencu: (ustrezni nacionalni organ ali nacionalna kontaktna to čka s seznama STANAG 4107)

Ime Ime Organizacija Organizacija Poštni naslov Poštni naslov

Telefon Telefon Faks Faks E-pošta E-pošta Kupec Dobavitelj Poštni naslov Poštni naslov

Vladna pogodba št.: Podpogodba št.:

Sprememba pogodbe št.: Ocenjeni končni rok dobave po pogodbi:

Pogodbene zahteve/standardi zagotavljanja kakovosti:

Opisi proizvodov / sredstev opremljanja (vključno s sklicevanjem na bistvene elemente, če je primerno):

Priloge:

Sklicna številka KVOT

Kopije pogodbe / podpogodbe / naročilnice, ki se predložijo ZK-V:

so priloženi Tehnični podatki in standardi zagotavljanja kakovosti: bo priskrbel dobavitelj Druge priloge ali obrazci (navesti)


Priloga B

B-5 Prevod

Zahteve predlagatelja

Zagotoviti informativno kopijo plana ZK-V. Opomba: Pri rutinskih ZK-VZ naj zahtevanje kopije plana ne bo običajna praksa. Kadar gre za večje programe ali večja tveganja, pa je primerno zahtevati kopijo plana ZK-V..

za delne pošiljke Od ZK-VP se zahteva, da v CoS podpiše izjavo o ZK-V. in končne pošiljke

Sprostitev proizvoda Posebna navodila glede sprostitve proizvoda (če ni uporabljen CoS). Zagotoviti navodila za sprostitev proizvoda

Dovoljenja/dopustitve odstopanj (glej Prilogo A.3)

sistemski pristop ZK-VP je pooblaščen za dajanje soglasja ali nesoglasja z razvrstitvijo / razporedom dobaviteljevih dovoljenj oziroma dopustitev za manjša odstopanja.

za vsak posamezen primer

Od ZK-VP se zahteva, da daje komentarje in/ali priporočila glede dovoljenj in/ali dopustitev večjih odstopanj, ki jih dobavitelj predloži v odobritev kupcu. Po potrebi zagotoviti sklic na pogodbo in navodila.

Poročanje (glej odst. 4.2.1.7)

Sprotno poročanje o tveganju ali

samo ob zaključku ZK-VZ Kopije poročil o pomanjkljivi kakovosti izdane dobavitelju ali podizvajalcu

Drugo poročanje, navesti

Druge zahteve

Podpis pooblaš čenca/predlagatelja (pri elektronski pošti podpis ni potreben)

Datum


Priloga B

B-6 Prevod

Natovo vladno zagotavljanje kakovosti Odziv na zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti

(ZK-VOZ)

Predlagatelj ZK-VZ št.:

Zahtevek za vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-VZ) za referenčno pogodbo o nabavi sredstev opremljanja je s tem

sprejet delno sprejet zavrnjen

Številka revizije:

Komentarji pooblaščenca (v primeru zavrnitve):

Pristop s širokimi pooblastili

Komu: (predlagatelju) Od koga: pooblaščenca: (ustrezni nacionalni organ ali nacionalna kontaktna točka s seznama STANAG 4107)

Ime Ime Organizacija Organizacija

Poštni naslov Poštni naslov

Telefon Telefon Faks Faks E-pošta E-pošta Kupec Dobavitelj

Poštni naslov Poštni naslov

Vladna pogodba št.: Podpogodba št: Sprememba pogodbe št.: Končni rok dobave po pogodbi:

Obrazec KVOT, ki ga je revidiral pooblaščenec:

Podatki ZK-VP pooblaš čenca

Ime:

Organizacija:

Poštni naslov:

Tel. št.

E-poštni naslov:

Št. faksa.

Podpis pooblaš čenca/ZK-VP (pri elektronski pošti podpis ni potreben)

Datum


Priloga B

B-7 Prevod

Natovo vladno zagotavljanje kakovosti Poročilo o zaprtju vladnega zagotavljanja kakovosti

(ZK-VPZ)

Predlagatelj ZK-VZ št.:

Vladno zagotavljanje kakovosti (ZK-V) za referenčno pogodbo o nabavi sredstev

opremljanja je s tem zaključeno. Številka revizije:

Komu: (predlagatelju) Od koga: pooblaščenca: (ustrezni nacionalni organ ali nacionalna kontaktna točka s seznama STANAG 4107)

Ime Ime Organizacija Organizacija Poštni naslov Poštni naslov

Telefon Telefon Faks Faks E-pošta E-pošta Kupec Dobavitelj Poštni naslov Poštni naslov

Vladna pogodba št.: Podpogodba št.:

Sprememba pogodbe št.: Ocenjeni končni rok dobave po pogodbi:

Priloge:

Priloženi obrazec KVOT kaže tekoče tveganje in trende

CoS priložen na zahtevo

Priloženo dodatno poročilo

Priložen povzetek neskladnosti

Zahtevajo se povratne informacije pooblaščenca

Dodatni komentarji:

Podatki ZK-VP pooblaš čenca

Ime:

Organizacija:

Tel. št.

E-poštni naslov:

Št. faksa.


Datum


Priloga B

B-8 Prevod

Natovo vladno zagotavljanje kakovosti Obrazec za povratne informacije pooblaš čenca (PIP)

Številka ZK-VZ: Številka revizije: Datum

Številka KVOT Številka revizije: Datum

1. del – Povratne informacije pooblaš čenca o ZK-VZ: 1 slabo/nezadostno; 2 ustrezno; 3 dobro; 4 odlično So bila tveganja jasno identificirana? (glej poglavji 5, 6 ter Prilogo C)

1 2 3 4

Ali ZK-VZ in/ali KVOT vsebujeta ali se sklicujeta na informacijo, potrebno, da ZK-VZ lahko planira in izvede ZK-V?

1 2 3 4

Je bil ZK-VZ pravočasno izdan? (glej poglavje 7) 1 2 3 4 Komentarji pooblaščenca:

Vabljeni, da navedete kakršne koli dodatne povratne informacije, zlasti. če ste izbrali 1 ali 4 (to besedilo se ob izpolnitvi rubrike izbriše).

2.a-del – Povratne informacije predlagatelja o komu niciranju: Potrditev in sprejem ZK-VZ: ne 1 ; da 4 Pravočasna potrditev? (glej poglavje 9) 1 4 Pravočasen odziv na ZK-VZ (sprejem/zavrnitev)? (glej poglavje 9) 1 4 Komentarji predlagatelja:

Navedite kakršne koli dodatne informacije. (to besedilo se ob izpolnitvi rubrike izbriše).

2.b-del – Kakovost izvedenih storitev pooblaš čenca: 1 slabo/nezadostno; 2 ustrezno; 3 dobro; 4 odlično Kakšno je bilo komuniciranje? (glej poglavje 4 in ves proces) 1 2 3 4 Kakšna je bila vsebina/oblika končnih izsledkov ZK-V (KVOT, poročil, CoS, PPK ...)? (glej poglavje 4 in ves proces)

1 2 3 4

Kakšen je bil časovni potek končnih izsledkov ZK-V (KVOT, poročil, CoS, PPK ...)? (glej poglavje 4 in skozi ves proces)

1 2 3 4

Kakšna raven zaupanja je zagotovljena? 1 2 3 4 Komentarji predlagatelja:

Navedite kakršne koli dodatne povratne informacije, zlasti. če ste izbrali 1 ali 4 (to besedilo se ob izpolnitvi rubrike izbriše)

1: Nezadostno/slabo: ni dovolj, ni ustrezno ali ni v skladu z dogovorjenim ZK-VZ. 2: Ustrezno: sprejemljivo, a se lahko še izboljša. 3: Dobro: v skladu s pričakovanim rezultatom, ima želeno ali potrebno kakovost glede na dogovorjeni ZK-VZ. 4: Odlično: zelo visoka raven kakovosti. Navdušeni nad rezultati.


Datum


Priloga B

B-9 Prevod

Certifikat o skladnosti (CoS)

I. del – Dobaviteljev certifikat o skladnosti

1. Zap. št. dobaviteljevega CoS

3. Številka pogodbe:

2. Dobavitelj (ime, naslov, e-pošta itd.):

4. Številka spremembe pogodbe:

5. Odobrena odstopanja in/ali dopustitve:

6. Kupec (ime, naslov, e-pošta itd.):

7. Dostavni naslov:

8. Velja za:

Številka delne dobave:

Številka končne dobave:

9. Št. elementa pogodbe

10. Opis proizvoda ali št. dela

11. Količina

12. Spremni dokument pošiljke

13. Nedobavljena količina

14. Pripombe in komentarji:

15. Dobaviteljeva izjava o skladnosti:

Potrjujemo, da so zgoraj našteti proizvodi, razen tistih z odobrenimi dovoljenji/dopustitvami odstopanj, navedenih v rubriki 5, v vseh pogledih skladni s pogodbenimi zahtevami.

Datum:

Ime in naziv dobavitelja:

Podpis dobavitelja:


Priloga B

B-10 Prevod

II. del – Izjava ZK-VP o ZK-V

1. Zap. št. dobaviteljevega CoS:

2. Dobavitelj:

3. Številka pogodbe:

4. Številka spremembe pogodbe:

5. Pripombe ali komentarji:

6. Izjava predstavnika vladnega zagotavljanja kakovosti o ZK-V:

V zvezi s CoS, označenim v rubriki 1, potrjujem, da je bilo vladno zagotavljanje kakovosti izvedeno v okviru določb STANAG 4107, AQAP 2070 ter v skladu z dogovorjenim ZK-VZ št.. …………/Rev………….

(Zgornja izjava ZK-VP o ZK-V ter spodnji podpis ZK-VP ne pomenita sprejema sredstev opremljanja, ki jih je dobavitelj identificiral v I. delu, v imenu kupca in/ali predlagatelja, ne pomenita nujno, da so posamezni elementi prekontrolirani, niti ne pomenita, da je podeljena certifikacija).

Datum:

Podatki ZK-VP:

Ime:

Telefonska številka:

E-poštni naslov:

Podpis ZK-VP:


Priloga B

B-11 Prevod

Primerek obrazca za dovoljenje/dopustitev odstopanj a VLOGA ZA DOVOLJENJE / DOPUSTITEV ODSTOPANJA

Ref. št. dobavitelja: Ref. št. poddobavitelja:

1. Podelitev tega dovoljenja oziroma dopustitve odstopanja je strogo omejena na to specifično vlogo in se ne sme šteti kot precedens.

2. Če vlogo pripravi poddobavitelj, jo mora podpisati in predložiti dobavitelj, če ni dogovorjeno drugače. 3. Če pride zaradi dovoljenja oziroma dopustitve odstopanja do stroškov, ki se zaračunajo ali knjižijo v dobro vladi, je treba

zagotoviti popolno nadomestilo za odlaganje morebitnih odpadkov ali odvečnega materiala.

1. DEL – izpolni dobavitelj

1. Dobavitelj (ime in naslov):

2. Poddobavitelj (ime in naslov):

3. Pogodba št.:

4. Podpogodba št.:

5. Identifikacija materiala ali sestavnega dela (vključno s številko dela):

6. Specifikacija/risba št.:

7. (a) Količina/obdobje: (b) Tovarniška št. / serijska št. / št. šarže:

8. Opis in učinek neskladnosti (korektivni in/ali preventivni ukrepi) (se nadaljuje v rubriki 22) :

9. Sklic na prejšnja dovoljenja in/ali dopustitve odstopanja:

10. Vzrok neskladnosti: 11. Stroški kupca (se) bodo: povečali

zmanjšali nespremenjeni

12. Se šteje neskladnost za

veliko ?

majhno ? Označiti v rubriki 13 pod prizadete karakteristike proizvoda.

13. Prizadete karakteristike:

Delovanje Okolje

Varnost Izmenljivost

Zanesljivost Vzdrževalnost

Življenjska doba Izgled

Drugo (glej rubriko 8)

14. Zahtevana sprememba pogodbe

15. Učinek na pogodbeni rok dobave:

16. Označitev organa, pristojnega za zasnovo:

17. Odobritev organa, pristojnega za inženirstvo:

Podpis in datum:

18. Odobritev organa, pristojnega za proizvodnjo: Podpis in datum:

19. Odobritev organa, pristojnega za kakovost: Podpis in datum:

20. Je dobavitelj organ, pristojen za zasnovo:

da ne

Podpis in datum:

21. Ime predstavnika dobavitelja, ki je vložil vlogo: Podpis in datum:


Priloga B

B-12 Prevod

22. Opis in učinek neskladnosti (nadaljevanje iz rubrike 8):

2. DEL: IZPOLNI ZK-VP in/ali ZK-VP poddobavitelja

23. Pripombe ali komentarji:

24. Podpis ZK-VP (če je primerno):

Datum:

25. Podpis predlagatelja (če je primerno):

Datum:

3. DEL: Razporeditev

26.

Datum...................... Podpis .......................................................................... Naziv/čin ................................


Priloga B

B-13 Prevod

Primerek predloge plana ZK-V Plan vladnega zagotavljanja kakovosti: Datum: Revizija: Kopija predlagatelju: da ne

Pogodba št.: Ime ZK-VP:

Ref. št. ZK-VZ: Tel. št. ZK-VP:

Dobavitelj: E-pošta ZK-VP:

Indeks tveganja Vrsta ZK-V Pogostost

Navedba tveganja in vzroki tveganja

visok

zmeren

nizek

Dobaviteljevi ukrepi za

zmanjšanje tveganja

proizvod

proces

sistem

KP

A

polletno

četrtletno

mese

čno

vsaka serija

drugo

Dejavnost ZK-V vključno s planiranimi roki


Priloga C

C-1 Prevod

PRILOGA C – KOMUNIKACIJA VZROKOV IN OCENE TVEGANJA ZK-V


Priloga C

C-2 Prevod

C.1 Namen te priloge Ta priloga daje dodatne napotke, namenjene za pomoč predlagatelju in pooblaščencu pri ugotavljanju, ocenjevanju in izmenjavi informacij o tveganju v okviru ZK-V. C.2 Skupno ugotavljanje in ocena tveganja predlagat elja in pooblaš čenca Predlagatelj in pooblaščenec morata komunicirati, da bosta lahko na podlagi skupnih stališč prišla do čim bolj točne ocene tveganja. Slika C-1 Konceptualni na črt – Komuniciranje med predlagateljem in pooblaš čencem Slika C-1 kaže, kako je mogoče z vhodnimi podatki ZK-VP in predlagatelja izboljšati točnost informacij o tveganju ter jih uporabiti pri planiranju ZK-V.

C.3 Ugotavljanje in ocena tveganja C.3.1 Splošno Obrazec za komunikacijo vzrokov in ocene tveganja v Prilogi B vsebuje vsa potrebna polja za uspešno zapisovanje in komuniciranje rezultatov začetnih ocenjevanj tveganja ter tekočih pregledov. Obrazec KVOT se uporablja za izmenjavo tekočih informacij o tveganju med udeleženci ZK-V in mora biti priložen vsem obrazcem ZK-VZ. Informacije z obrazca KVOT morajo udeleženci ZK-V uporabljati za izdelavo in vzdrževanje zapisov o tveganju ves čas trajanja pooblastila o ZK-V.


Priloga C

C-2 Prevod

C.3.2 Sestavine tveganja Da bi lahko na podlagi tveganja planirali in izvajali ZK-V, je pomembno poznati sestavine tveganja, njihove lastnosti, procese obvladovanja, vplive in medsebojne povezave:

• izjavo o tveganju • vzrok tveganja • učinek tveganja • verjetnost tveganja • indeks tveganja

C.3.3 Ugotavljanje tveganja C.3.3.1 Viri informacij o tveganju Slika C-2 predstavlja možne vire informacij o tveganju, ki se lahko uporabijo kot opomnik za pomoč pri ugotavljanju tveganja. Predlagana informacija naj bo takoj na voljo in za njeno pridobitev ali analizo naj ne bo potrebna obsežna raziskava. Slike C-2 pa ne smemo obravnavati kot izčrpne.

Povratne informacije odjemalcev – Informacije o tveganju, pridobljene od odjemalcev ali uporabnikov prejšnjih proizvodov dobavitelja, t.j. reklamacij odjemalcev. Preteklo delovanje dobavitelja – Sistemi ali procesi, ki bi glede na dobaviteljevo delovanja pri prejšnjih pogodbah lahko negativno vplivali na proizvod oziroma na izvajanje pogodbe, program ali stroške.


Priloga C

C-2 Prevod

Prejšnje povratne informacije o tveganju – Informacije o tveganju in priporočila, prejeta od pooblaščenca, o prejšnjih zaključenih ZK-VZ ali o tekočem ZK-VZ.

Pregledi pred podelitvijo – Informacije o tveganju (ali njihovo pomanjkanje), ki bi utegnile biti ugotovljene med pregledi ali presojami ZK pred podelitvijo pogodbe.

Certificiranje sistema oziroma procesa – Informacije o tveganju, povezane s certificiranjem, ki ga opravi druga ali tretja stranka, certificiranjem proizvoda ali procesa, uporabo laboratorijev za preskušanje proizvodov itd.

Projektna pisarna – Če pogodbo vodi projektna pisarna, je informacije o tveganju projekta mogoče dobiti od vodje projekt Ključne ali kritične karakteristike proizvodov oziroma procesi – Procesi ali deli oziroma karakteristike proizvoda, ki lahko v primeru, ko niso pravilno obvladovani, negativno vplivajo na proizvod ali na izvajanje pogodbe, program ali stroške. Neizkušenost dobavitelja – Sistemi ali procesi, ki lahko zaradi dobaviteljeve neizkušenosti negativno vplivajo na proizvod ali na izvajanje pogodbe, program ali stroške. Pregled pogodbe – Ob pregledu pogodbe se lahko ugotovijo dodatna tveganja, ki utegnejo negativno vplivati na proizvod ali na izvajanje pogodbe, program ali stroške. Sem sodijo tudi pregledi pripadajočih dokumentov, npr. dobaviteljevi plani kakovosti, tveganja, upravljanje konfiguracije, če so na voljo. C.3.3.2 Izjava o tveganju Za ZK-V naj bo izjava o tveganju, ki opisuje "kaj bi lahko spodletelo", izražena kot dogodek, ki negativno vpliva na program dobave, stroške in/ali delovanje proizvoda. V izjavi o tveganju naj se odraža skrb glede izpolnitve pogodbenih zahtev v zvezi s kakovostjo. Pri pripravi izjave o tveganju pogosto pomaga, če razmislimo o vzrokih za določene specifikacije proizvoda ali pogodbene zahteve glede SVK, saj se morajo te nanašati neposredno na zadeve, ki so pomembne za uporabnika proizvoda. To je osnovni razlog, zakaj ima kupec oziroma predlagatelj večji vpogled v učinek tveganja. Zlasti pri novih programih ali dobaviteljih je lahko izjava o tveganju precej splošna. Z izvajanjem ZK-V pa naj informacije o tveganju zorijo in poznavanje tveganja naj se povečuje. Če je primerno, naj se tveganje ponovno oceni, obrazec KVOT pa revidira. C.3.3.3 Vzroki tveganja Za planiranje ZK-V je treba ugotoviti vzroke tveganja v smislu "zakaj bi lahko spodletelo?". Za ZK-V so vzroki tveganja izraženi kot procesi, ki bi zaradi svoje neuspešnosti lahko negativno vplivali na rok dobave, stroške in/ali delovanje proizvoda. Vzroki tveganja naj se povežejo s pogodbenimi zahtevami glede SVK, npr. z AQAP ali podobnim. Neposredno ali s sklicevanjem naj se zagotovi vsaka bistvena informacija iz prejšnjih pojavov tveganja. K uspešnemu obvladovanju proizvoda, dobave, stroškov in/ali delovanja lahko prispevajo številni procesi in podprocesi, s tem pa tudi številni vzroki tveganja. C.3.4 Ocena tveganja Ugotovljena tveganja zahtevajo kvantitativno oceno, s katero ugotovimo potrebo po ZK-V in podpremo planiranje ZK-V (glej poglavje 5.5). Ocena tveganja naj upošteva učinek tveganja in verjetnost, da bo nastalo. Ocena obojega, ki privede do indeksa tveganja, naj upošteva tri ravni učinka in verjetnosti: visoko (9), srednjo (4) ali nizko (1), (glej sliko C-5)


Priloga C

C-3 Prevod

C.3.4.1 Učinek tveganja Učinek tveganja predstavlja, kako kritične bi lahko bile posledice visoke, srednje ali nizke stopnje tveganja. Ponavadi ima predlagatelj večji vpogled v učinek tveganja. Poudariti je treba, da ima lahko ZK-V le malo ali nič vpliva na učinek tveganja. Preglednica C-3 spodaj kaže tipične lastnosti visokega, srednjega in nizkega učinka tveganja ter služi kot pripomoček za udeležence ZK-V pri oceni učinka tveganja.

Preglednica C-3 Lastnosti u činkov tveganja

Učinek tveganja Lastnost

Tvegani dogodek bi lahko razumno imel za posledico izgubo človeškega življenja ali resno poškodbo ali popoln neuspeh misije. Za identifikacijo proizvodov ali karakteristik s to lastnostjo se uporabljajo označevalniki, kot so npr. varnostno kritičen element (VKE), element varnosti letenja, prvostopenjska podmorniška varnost. Dogodek naj bi bil posledica lokalne odpovedi.

Resna ali trajna škoda, povzročena okolju, na primer uhajanje sevanja ali široko razširjena kemična kontaminacija.

Izguba nujnih sredstev, na primer sredstev, ki so nujna za vojaško delovanje in jih ni mogoče enostavno nadomestiti, ali tajnih informacij.

Proizvod ne bi izpolnjeval svojega namena in ga ni mogoče nadomestiti, npr. z drugim proizvodom ali sistemom.

Časovna priprava proizvoda je dolga, oskrba je iz enega samega vira ali pa je redundantno naročanje predrago.

Visok (9)

Pomanjkanje razpoložljive opreme bi vplivalo na tekoče vojaško delovanje.

Tvegani dogodek bi imel za posledico poškodbo ali prekinitev misije, na primer znatno zamudo, povečane stroške.

Zmogljivost proizvoda bi bila omejena, tako da bi bila ogrožena ena ali več ključnih zmogljivosti.

Ogrožene karakteristike ali posebne zahteve, ki niso nujne, so pa ključne.

Časovna priprava proizvoda je dolga, redundantno naročanje pa je predrago.

Pomanjkanje razpoložljive opreme bi vplivalo na prihodnje vojaško delovanje oziroma bi bilo potrebno podaljšanje življenjske dobe obstoječih sistemov.

Lokalizirana ali začasna škoda, povzročena okolju.

Srednji (4)

Znatno povečanje stroškov življenjskega cikla.

Prizadete so samo nepomembne, naključne karakteristike ali posebne zahteve.

Povečani stroški v okviru proračunskih omejitev.

Obvladljive zamude, ki ne vplivajo na delovanje.

Videz proizvoda bi bil oškodovan, a to ni bistvena karakteristika.

Lahko popravljiva, lokalizirana škoda, povzročena okolju.

Nizek (1)

Proizvod je široko dostopen in ni predrag, tako da ga je mogoče enostavno zamenjati, npr. potrošni artikli, proizvodi in storitve, ki so na voljo na tržišču.


Priloga C

C-3 Prevod

C.3.4.2 Verjetnost tveganja Po definiciji je tveganje negotovo, zato ga je treba racionalizirati z oceno verjetnosti nastanka, da dobimo uravnoteženo merilo za planiranje ZK-V. Verjetnost tveganja je kvantitativna ocena, kako uspešno lahko dobaviteljev SVK obvladuje dobavo, stroške in/ali delovanje proizvoda. Izražena je kot visoka, srednja in nizka. Vzrok in verjetnost tveganja sta tesno povezana z dobaviteljevimi procesi. 3.4.3 Lastnosti verjetnosti tveganja Preglednica C-4 spodaj kaže tipične lastnosti visoke, srednje in nizke verjetnosti tveganja. Ponavadi ima ZK-VP, ki bolje pozna dobavitelja, večji vpogled v verjetnost tveganja. Udeleženci ZK-V lahko preglednico C-4 uporabljajo kot pripomoček pri oceni verjetnosti tveganja. 3.4.4 Podporni dokazi za oceno verjetnosti tveganja Ocena verjetnosti tveganja je v veliki meri odvisna od znanja in izkušenj ocenjevalca ter od razpoložljivih dokazov. Če je na voljo malo ali nič dokazov, je razumno domnevati, da je verjetnost tveganja visoka. V takih primerih se lahko ZK-V uporabi za zbiranje zadostnih dokazov, na podlagi katerih se naredi ocena.

Preglednica C-4 Lastnosti verjetnosti tveganja

Verjetnost tveganja Lastnost

Obstaja visoka verjetnost za nastanek tveganja. Sistem ali proces ni obvladovan oziroma podatki o delovanju, npr. rezultati ZK-V, tekoče ali nedavne izkušnje in/ali dobavitelj kažejo na to, da sistem ali proces ni zmožen izpolnjevati pogodbenih zahtev glede kakovosti.

Na voljo ni nikakršnih dokazov o dobaviteljevi sposobnosti izvajanja zahtevane dejavnosti. Zelo pogosto se uporablja neobvladovan proces, kar vodi k povečanju nastanka tveganja.

Proces se redko uporablja, torej se redko prakticira, kar vodi k pomanjkljivemu obvladovanju, npr. pomanjkanju izkušenih izvajalcev.

Visoka (9)

Proces je za dobavitelja bodisi nov bodisi težko obvladljiv. Obstaja malo ali nič dokazov o preteklem delovanju, ki bo lahko vzbujali zaupanje v obvladovanje procesa.

Možno ali verjetno je, da bo tveganje nastalo. Sistem ali proces ni popolnoma obvladovan oziroma podatki o delovanju, npr. nedavni rezultati ZK-V, nedavne izkušnje in/ali dobavitelj vzbujajo dvom o zmožnosti sistema ali procesa za izpolnjevanje pogodbenih zahtev glede kakovosti.

Srednja (4)

Proces je za dobavitelja bodisi nov bodisi težko obvladljiv. Obstaja nekaj dokazov o obvladovanju, vendar niso zadostni, da bi vzbujali zaupanje v obvladovanje procesa.

Nizka (1)

Ni verjetno, da bo tveganje nastalo. Sistem ali proces je pod nadzorom oziroma podatki o delovanju, tekoči ali nedavni rezultati ZK-V ali dobavitelj dokazujejo, da bodo pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene.


Priloga C

C-4 Prevod

C.3.4.5 Indeks tveganja Indeks tveganja je kvantitativno merilo tega, kako pomembno je tveganje, in se uporablja za prednostno razvrščanje projekta ZK-V. Indeks tveganja je produkt učinka in verjetnosti tveganja. Slika C-5, Matrika tveganja, se uporablja za predstavitev različnih indeksov tveganja. C.3.4.6 Kriti čnost proizvoda Če v skladu z matriko tveganja projekt ali pogodba vključuje kakršenkoli del sistema, sestav ali opremo, katere odpoved bo imela za posledico katastrofalno ali nujno odpoved, ki bo povzročila izgubo življenja ali pomembne sposobnosti delovanja, učinek tveganja in s tem indeks tveganja nikoli ne more biti manj kot 9. Primeri so: varnostno kritični elementi (VKE), varnost za življenje, prvostopenjska podmorniška varnost, ključni deli in elementi varnosti letenja.

C.3.5 Izmenjava informacij o tveganju Za uskladitev pogledov glede tveganj in zagotovitev ustreznega planiranja ZK-V je bistveno, da predlagatelj in pooblaščenec (ZK-VP) izvajata vsak svoje ugotavljanje in oceno tveganja. S pomočjo komentarjev in priporočil na obrazcu KVOT se bo izboljšalo medsebojno razumevanje skupnega ugotavljanja in ocene tveganja. Glej sliki C-6 in C-7 kot primera izpolnjenih obrazcev KVOT s stališča predlagatelja in pooblaščenca. C.3.5.1 Konfiguracija informacij Ob vsaki reviziji in izmenjavi obrazca KVOT od pooblaščenca do predlagatelja ali obratno mora biti posodobljena njegova številka in datum, da se zagotovi konfiguracija informacij.

SVS AQAP 2070 Druga izdaja (osnutek)

Priloga C

C-5 Prevod

Slika C-6 Primerek izpolnjenega obrazca KVOT predla gatelja

Komunikacija vzrokov in ocene tveganja (KVOT) Stran 1 od 1

Številka ZK-VZ: ZK-VZ št. 280708 Številka revizije: 00 Datum: 28/07/20082

Številka KVOT: KVOT št. 250708 Številka revizije: 10 Datum 25/07/2008

Izjava o tveganju: Neoporečnost trupa – Nezadostna trdnost varjenih spojev podmorničnega trupa.

Vzrok(-i) tveganja: Nenadzorovana dobava varilne žice (AQAP 2110 in ISO 7.4) Velika fluktuacija kadrov (varilcev), zato mora podjetje zaposlovati neizkušene in včasih nekvalificirane varilce. (AQAP 2110 in ISO 9001:2000 6.2.1 in 7.5)

Ocena tveganja: U činek: 1, 4 ali 9 9 Verjetnost: 1, 4 ali 9 9 Indeks tveganja = U x V 81

Tekoče tveganje ZK-V v upadanju stabilno v naraščanju

Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP): 3 reklamacije odjemalcev; 2 v zvezi z nepravilno specifikacijo uporabljene varilne žice in 1 v zvezi z nekvalificiranim varilcem.

Tveganje ob zaprtju ni nastalo je nastalo, je obvladovano je nastalo, ni obvladovano

Slika C-7 Primerek izpolnjenega obrazca KVOT poobla ščenca


Številka ZK-VZ: ZK-VZ št. 280708A Številka revizije: 0 0 Datum: 28/07/2008






Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP): Dobavitelj je uvedel nov postopek za nadzorovanje varilne žice. Motki so sedaj barvno označeni in pred začetkom varjenja je potrebno dvojno preverjanje. Poleg tega se podjetje zaveda pomena izkušenih varilcev in je vzpostavilo sistem za ohranitev kadrov, za nagrajevanje pomembnih delavcev, tako da je videti, da je težava odhajanja kadrov rešena, vendar jo bo treba še naprej spremljati. Verjetnost tveganja je zmanjšana.



Priloga D

D-2 Prevod

PRILOGA D PLANIRANJE IN IZVAJANJE ZK-V NA PODLAGI A NALIZE TVEGANJA


Priloga D

D-3 Prevod

D.1 Namen te priloge Namen te priloge je zagotoviti za ZK-V podporo in primere, kako na podlagi analize tveganja planirati, izvajati in pregledovati ZK-V. Nič v tej prilogi se ne sme šteti kot razveljavljanje nacionalne prakse ali navodil v okviru publikacije AQAP 2070. Ti napotki so dopolnilo k planiranju ZK-V (glej poglavji 11 in 12) in izvajanju ZK-V (glej poglavji 13 in 14). D.2 Splošno Ti napotki sestavljajo obrazec KVOT in najprej predstavljajo splošne koncepte planiranja dejavnosti ZK-V na podlagi začetne ocene tveganja ter nekaj tipičnih aktivnosti ZK-V. Sledi nekaj napotkov glede planiranja ZK-V v času trajanja pooblastila o ZK-V, vključno z napotki, kako naj dokazi, pridobljeni z ZK-V, vplivajo na tveganje in planiranje ZK-V. Posamezna pooblastila se med seboj razlikujejo, zato ta priloga ne more obravnavati prav vsake situacije ali nadomestiti potrebe po urjenju in izkušnjah udeležencev ZK-V. Poznavanje dobavitelja in proizvoda bo pomembno vplivalo na to, katere vrste ZK-V so primerne. D.3 Planiranje ZK-V na podlagi analize tveganja Slika D-1 kaže, kako naj bi se informacije o tveganju uporabljale za osredotočenje dejavnosti ZK-V.

Zah teve SV K Zah teve p rocesa Zah teve p ro izvoda

P reverjan je p ro izvodov

P reg led in p reverjan je p roceso v

P reso je S V K

In fo rm ac ije o tvegan ju

S V K dobavite lja

V elja jo de fin ic ije iz IS O 9000

S LIK A D -1 K oncep ti, po vezan i s p lan iran jem ZK -V n a po d lag i ana lize tvegan ja


Priloga D

D-4 Prevod

D.3.1 Dokumenti, potrebni za planiranje ZK-V Bistvena dokumenta za planiranje ZK-V sta izpolnjen obrazec KVOT in predloga plana ZK-V. Med planiranjem ZK-V bodo koristni tudi drugi dokumenti, kot so pogodba, referenčni standardi in procesi, programi dobavitelja, plani in pripadajoči dokumenti. Na spodnji sliki D-1 je primerek izvirnika KVOT. Slika D-2 Obrazec za komunikacijo vzrokov in ocene tveganja (KVOT)


Številka ZK-VZ: ZK-VZ št. 280708 Številka revizije: 00 Datum: 28/07/20082






Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP): 3 reklamacije odjemalcev; 2 v zvezi z nepravilno specifikacijo uporabljene varilne žice in 1 v zvezi z nekvalificiranim varilcem.


D.3.2 Indeks tveganja in planiranje ZK-V Indeks tveganja je glavni filter, ki se uporablja pri prednostnem razvrščanju tveganj in planiranju ZK-V. Obravnava naj se tveganje vsakega vira, porabljenega za ZK-V, ter sorazmernost njegovega indeksa tveganja. Običajno tveganja z nizkim indeksom tveganja zahtevajo malo ali nič ZK-V. Obstajajo pa izjeme, zato je treba obravnavati vsebino vsakega primera posebej. Če se ZK-V ne izvaja, je treba kupca o tem obvestiti (glej 11.5). Kupec naj razmisli o spremljanju dobave, stroškov in delovanja proizvoda, da bo odkril protislovja, ki bi lahko vplivala na tveganje in potrebo po ZK-V. Ko se ugotovi, da bo treba izvajati ZK-V, je za planiranje ZK-V potrebna analiza. D.3.2.1 Učinek tveganja pri planiranju ZK-V Analiza učinka tveganja lahko vpliva na vrsto oziroma natančneje na globino dejavnosti ZK-V. Pri tveganjih z nizkim učinkom bi za ugotavljanje, ali procesi delujejo v skladu s planiranimi dogovori, zadoščal že pregled SVK, da se vzbudi zaupanje, da bodo pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene. Pri tveganjih s srednjim učinkom naj se vključijo pregledi procesov in preverjanja. Pri tveganjih z visokim učinkom naj se ZK-V razširi tako, da zajema tudi spremljanje dobaviteljevih aktivnosti preverjanja proizvoda, zlasti glede ključnih karakteristik. D.3.2.2 Verjetnost tveganja pri planiranju ZK-V Podrobnejša analiza verjetnosti naj vpliva na pogostnost dejavnosti ZK-V; večja kot je verjetnost, večjo pogostnost ZK-V je treba upoštevati.


Priloga D

D-5 Prevod

D.3.2.3 Izjava o tveganju in vzroki tveganja pri pl aniranju ZK-V Z vzrokom oziroma vzroki tveganja se planiranje ZK-V usmerja na specifična področja dobaviteljevega SVK. S podatki iz izjave o tveganju se zagotavlja povezava do proizvoda, pogodbe ali določenega vprašanja ter potrebna osredotočenost na:

• ustrezni proizvod, • ustrezno stopnjo življenjskega cikla, • ustrezni podsklop, • ustrezne oddelke/skupine, • ustrezne procese/proizvodne linije in • ustrezne poddobavitelje.

D.4 Cilji, aktivnosti in tehnike ZK-V D. 4.1 Cilji ZK-V Aktivnosti ZK-V naj ustrezno poglobljeno in z ustrezno pogostnostjo ter na ustrezni stopnji projekta obravnavajo dobaviteljev SVK iz pogodbe, da se zberejo zadostni dokazi o tem:

• da je dobavitelj s svojim SVK, procesi in plani sposoben izpolnjevati pogodbene zahteve glede kakovosti (pregled);

• da dobavitelj stalno izpolnjuje pogodbene zahteve glede kakovosti (preverjanje) ali • da dobavitelj ustrezno ukrepa za odpravo neskladnosti, preprečuje njihovo ponovitev

(pregled in preverjanje) in • da zmanjšuje tveganje.

D.4.2 Tehnike ZK-V Pooblaščenec (ZK-VP) lahko v skladu z nacionalno prakso uporablja vrsto različnih tehnik. Tehnike ZK-V naj se izberejo na podlagi dokaznih virov pregleda ali preverjanja, t.j. dokumentov, procesov, proizvodov, preskusov itd. in zajemajo:

• formalno presojo (glej ISO 19011:2002); • neformalno presojo; • razgovore; • preglede in preverjanja dokumentov; • spremljanje kateregakoli procesa in/ali aktivnosti dobavitelja in • sodelovanje/udeležbo na sestankih.

D.4.2.1 Pregledi Pregled je proaktiven pristop, ki se izvede, če je treba vzbuditi zaupanje v primernost, ustreznost in uspešnost planiranih aktivnosti ali ukrepanj dobavitelja; je primerjava med 'zahtevanim' in 'tistim, kar je treba izvesti ali zagotoviti'. ZK-VP ponavadi išče dokaze, ki bodo vplivali na odločitev glede sprejemljivosti dobaviteljevih planov in predlaganih ukrepov, na primer:

• pregledi SVK ali plana kakovosti; • pregledi procesov; • pregledi planiranih korektivnih in preventivnih ukrepov.

Deli SVK ali procesov, ki jih je treba pregledati, naj se opredelijo z izjavo o tveganju in vzrokom tveganja. Pregledi se ponavadi izvajajo v zgodnejših fazah pogodbe ali procesa oziroma kadar ni zadostnih dokazov ali poznavanja dobavitelja, ki bi vzbujali zaupanje, da bodo, pogodbene zahteve glede kakovosti izpolnjene.


Priloga D

D-6 Prevod

D.4.2.2 Preverjanje Preverjanje je reaktiven pristop, ki se izvaja, kadar je potrebno zaupanje v to, da dobaviteljeve aktivnosti izpolnjujejo specificirane zahteve; je primerjava med navedenim ali planiranim in dejanskim rezultatom. Primeri preverjanja so:

• preverjanje proizvodnega procesa; • preverjanje korektivnih in preventivnih ukrepov in • preverjanje proizvoda.

Za preverjanje so odločimo, če so pregledi vzbudili skrb, če so s predmetom preverjanja povezana vprašanja iz preteklosti ali če se šteje, da je predmet preverjanja ključnega pomena. D.5 Izvajanje ZK-V D.5.1 Splošno Med izvajanjem ZK-V naj ZK-VP vedno bolj spoznava tveganja, ki jih spremlja. Pomembno je, da ZK-VP to znanje uporabi za pregled tveganja in ustrezno revidiranje obrazca KVOT. Spremembe tveganja naj podpre s kratkimi komentarji, ki razlagajo razlog za spremembo. Slika D-3 kaže primer revidiranega obrazca KVOT v času trajanja pooblastila o ZK-V. D.5.2 Vpliv ZK-V ZK-VP in predlagatelj sta vzajemno obvezana, da si nenehno izmenjujeta informacije, ki bi v času trajanja pooblastila o ZK-V utegnile vplivati na planiranje ZK-V. ZK-V je namenjeno zmanjševanju verjetnosti tveganja, boljše poznavanje pa lahko ZK-VP privede do zaključka, da je prvotna ocena podcenila verjetnost tveganja, zato se lahko ta kratkoročno poveča. Od ZK-V se ne pričakuje, da bo zmanjšalo učinek tveganja. Če se v času trajanja pooblastila o ZK-V verjetnost tveganja poveča, naj se to šteje kot pokazatelj, da vrsta planiranega ZK-V ni ustrezna. Tako lahko npr. pregled SVK pokaže, da obstaja možnost problema z določenim procesom, vendar samo pogostejše izvajanje pregledov SVK najverjetneje ne bo imelo nikakršnega vpliva. V takih primerih naj ZK-VP razmisli o izdaji PPK in/ali preverjanju procesa oziroma proizvoda, dokler se ponovno ne pridobi zaupanje in zmanjša verjetnost tveganja.


Priloga D

D-7 Prevod

Slika D-3 V času trajanja pooblastila posodobljen obrazec KVOT


Številka ZK-VZ: ZK-VZ št. 280708 A Številka revizije: 0 0 Datum: 28/07/2008


Izjava o tveganju: Neoporečnost trupa – Nezadostna trdnost varjenih spojev podmorničnega trupa




Prostor za komentarje in priporo čila predlagatelja/pooblaš čenca (ZK-VP): Pri varjenju trupa izvedeno preverjanje procesa, osebje izgleda zadovoljno in vztraja v podjetju, zapisi in spremljane aktivnosti kažejo, da se vedno izvajajo navzkrižna preverjanja varilne žice. Varilna žica je preverjena in samo žica s pravilnimi specifikacijami je bila na voljo. Ponovni nadzor čez 9 mesecev. Verjetnost tveganja je zmanjšana.


D.5.3 Tekoče tveganje V skladu z rezultati ZK-V mora "Tekoče tveganje" odražati mnenje ZK-VP glede verjetnosti tveganja, in sicer:

• v upadanju • stabilno • v naraščanju

Komentarji v ustreznem polju so potrebni za razlago dojemanja ZK-VP. D.5.4 Tveganje ob zaprtju V času trajanja pooblastila in temu ustrezno tudi pri vseh rezultatih ZK-V mora rubrika "Tveganje ob zaprtju" odražati uskladitev mnenja ZK-VP glede nastanka tveganja ter dobaviteljevega obvladovanja tveganja:

• ni nastalo • je nastalo, je obvladovano • je nastalo, ni obvladovano

Komentarji v ustrezni rubriki so potrebni za razlago dojemanja ZK-VP in naj jih predlagatelj/pooblaščenec uporablja pri prihodnjih pooblastilih. D.5.3.3 Konfiguracija informacij na obrazcu KVOT Ob vsaki reviziji in izmenjavi obrazca KVOT od pooblaščenca do predlagatelja ali obratno mora biti posodobljena njegova številka in datum, da se zagotovi konfiguracija informacij.


Priloga D

D-8 Prevod

D.6 Pooblaš čanje s širokimi pooblastili D.6.1 Splošno Tveganje je osnovni dejavnik pri določanju ustrezne vrste in pogostnosti ZK-V za uporabo pri pogodbi. Za dobavitelje je običajno, da imajo z enim ali več kupci sklenjenih več različnih pogodb za podobne proizvode. Tveganja so verjetno skupna v vseh pogodbah. Proizvodi so podobni in dobavitelj bo uporabljal enake procese, kot so definirani v njegovem SVK. D.6.2 Planiranje pooblaš čanja s širokimi pooblastili D.6.2.1 Predlagatelj Za optimizacijo virov pooblaščanja se predlagatelja spodbuja, naj uporablja pooblaščanje s širokimi pooblastili. Če predlagatelj že ima obstoječe pooblastilo, mu ni treba izdajati dodatnih ZK-VZ za podobne pogodbe z istim dobaviteljem. Predlagatelj lahko enostavno posreduje pogodbene informacije in zahtevo, da se pogodba doda obstoječemu pooblastilu. D.6.2.2 ZK-VP ZK-VP se spodbuja, naj išče priložnosti za izmenjavo rezultatov ZK-V pri vseh pogodbah in predlagateljih. Tako lahko na primer ZK-VP izvaja specifično aktivnost ZK-V glede na specifično tveganje oziroma tveganja (z vzorčenjem od vseh pogodb, ki si delijo specifično tveganje oziroma tveganja) in zapisuje rezultate glede na pooblastila o ZK-V, ki si delijo to specifično tveganje oziroma tveganja. Pooblaščanje s širokimi pooblastili naj se uporablja samo, če je predlagatelj v ZK-VZ dovolil pooblaščanje s širokimi pooblastili. D.6.3 Poročanje o pooblaš čanju s širokimi pooblastili Pri poročanju o delovanju ZK-V s širokimi pooblastili naj bo ZK-VP previden, da ne bo delil poslovno občutljivih ali za pogodbo specifičnih informacij z vsemi predlagatelji. D.6.4 Vodenje pooblaš čanja s širokimi pooblastili Pooblaščanje s širokimi pooblastili naj se vodi v skladu z nacionalno prakso. Priporočljivo pa je, da zapisi o tveganju navajajo samo tista pooblastila o ZK-V, ki si delijo določeno tveganje.

SVS AQAP 2070 (druga izdaja)

SS 29 iii-1


RATIFICATION AND IMPLEMENTATION DETAILS

PODATKI O POTRDITVI, UVELJAVITVI IN IZVAJANJU

IMPLEMENTATION UVELJAVITEV IN IZVAJANJE

NATIONAL RATIFICATION

NATIONAL IMPLEMENTING

DOCUMENT

FORECAST DATE NAPOVEDANI DATUM

ACTUAL DATE DEJANSKI DATUM

NA

TIO

N

DR

ŽAV

A

DOKUMENT O

POTRDITVI

DOKUMENT O

UVELJAVITVI

NAVY MORNARICA

ARMY KOPENSKA

VOJSKA

AIR LETALSTV

O

NAVY MORNARICA

ARMY KOPENSKA VOJSKA

AIR LETALSTVO

SVN

*

(R)

Številka, datum:

---

Številka, datum:

860-56/2009-6 6. 7. 2010

03.10 03.10 03.10 06.10 06.10 06.10

Amendment 1 Sprememba 1

* Tričrkovna oznaka Slovenije po standardu SVS STANAG 1059(8) ** Datum prikaza: MM.LL (R) See reservation overleaf Glej naslednjo stran (PRIDRŽKI - če so dani)

OBRAZLOŽITEV

Obrazec SS 29 je sestavni del prevzetega tujega standarda (velja samo za STANAG-e) in se uvaja na podlagi:

- 20.člena pravilnika za izvajanje interne standardizacije v MORS; - 2. poglavja točke 0206 Natovega standarda AAP-3(I).

V zgornji preglednici je treba izpolniti rubriko NAPOVEDANI DATUM,

če so dani PRIDRŽKI, pa obrazložitev na naslednji strani v slovenskem in angleškem jeziku.

SVS AQAP 2070 (druga izdaja)

SS 29 iv-1


RESERVATIONS

SVN :

- no reservations

PRIDRŽKI SVN :

- brez pridržkov


NAMENOMA PRAZNA STRAN


Slovenski vojaški standard (SVS) je izdal

REPUBLIKA SLOVENIJA

MINISTRSTVO ZA OBRAMBO DIREKTORAT ZA LOGISTIKO

Urad za opremljanje Sektor za standardizacijo, kodifikacijo in kakovost

Stara Vrhnika 1, 1360 Vrhnika telefon: (01) 759 5615, faks: (01) 759 5422

Arhiv Dokumentacija, vezana na nastanek standarda SVS AQAP 2070(2)

je v arhivu Organizacijske enote za standardizacijo pod oznako DM-490.

Zahteve V primeru vključitve SVS v pogodbe, so uporabniki odgovorni

za njegovo pravilno uporabo in se ravnati po pogodbenih zahtevah.

Preverjanje primernosti Primernost izdanih SVS se preverja enkrat na tri leta.

V primeru potrebe se SVS popravi z novo izdajo, dopolnili ali popravljeno izdajo. Pomembno je, da uporabniki SVS preverijo ali imajo zadnjo izdajo z dopolnili.

Informacije o vseh SVS so v “Katalogu Slovenskih Vojaških Standardov”, kateri se izdaja letno in periodično dopolnjuje na spletni strani.

Če pri uporabi SVS naletite na netočnosti ali nejasnosti, le-te sporočite Organizacijski enoti za standardizacijo,

katera bo izvedla potrebne aktivnosti za spremembo standarda.

Documents

SVS AQAP 2070(2) - Ministrstvo za obrambo AQAP 2070(2) (druga izdaja) SS 28 1/4 Standard je izdalo Ministrstvo za obrambo RS. Razmnoževanje ali kopiranje tega standarda ali njegovih