VARNOST Maribor d.d. ELABORAT ŠTUDIJA POŽARNE … · in reševanje, Ljubljana 13.5.2010 2. Projektni pogoji za depoje umetnin št. 351-166/2011-1, RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava

VARNOST Maribor d.d. Kraljeviča Marka 5, 2000 MARIBOR, SLO Varstveni inženiring: telefon:+386 (0)2/230-30-50 varstvo pred požarom, varnost pri delu Telefax: +386 (0)2/230-30-19 in varstvo okolja e-mail: [email protected]

ELABORAT

ŠTUDIJA POŽARNE VARNOSTI

INVESTITOR:

NARODNA GALERIJA, Puharjeva ul. 2, 1000 Ljubljana

NAROČNIK:

API ARHITEKTI d.o.o., Barjanska cesta 62, 1000 Ljubljana

OBJEKT:

OBJEKT NARODNE GALERIJE S PRIPADAJOČO ZUNANJO

IN KOMUNALNO UREDITVIJO

VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE: PGD

ZA GRADNJO: Rekonstrukcija in sprememba namembnosti

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE PROJEKTA:

API-545/843, Ljubljana, januar 2011

ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:

ANKA JURIŠEVIČ, univ.dipl.inž.arh., ZAPS A - 0119

IZDELOVALEC ELABORATA:

VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, Maribor

ODGOVORNI PROJEKTANT ELABORATA:

Danilo Fras, udie, IZS - TPO - 687

ŠTEVILKA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE ELABORATA:

št. ŠPV 9-3026PE/10 , Maribor, januar 2011

Izvod št.: 1/6 2/6 3/6 4/6 5/6 6/6

VARNOST Maribor d.d. Kraljeviča Marka 5, 2000 MARIBOR, SLO Sektor varstvenega inženiringa: telefon:+386 (0)2/230-30-50 varstvo pred požarom, varstvo Telefax: +386 (0)2/230-30-19 okolja, varnost pri delu e-mail: [email protected]

Ime datoteke: ŠPV Narodna galerija Lj-1 Stran 2

KAZALO:

1. SPLOŠNI DEL .................................................................................................................................................. 5

PODATKI O IZDELOVALCU ŠTUDIJE ............................................................................................................. 5

PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA ................................................................................................................... 5

PROJEKTNA NALOGA ........................................................................................................................................... 6

PROJEKTNA IZHODIŠČA ..................................................................................................................................... 6

IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ŠTUDIJE POŽARNE VARNOSTI ................................... 8

SEZNAM UPOŠTEVANIH PREDPISOV, STANDARDOV IN DRUGE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE TER STROKOVNE LITERATURE .............................................................................. 9

2. STROKOVNI DEL ........................................................................................................................................ 11

OPIS ZASNOVE ...................................................................................................................................................... 11

SPLOŠNI PODATKI .............................................................................................................................................. 11

2.1 LOKACIJA: ........................................................................................................................................................ 11

VELKOST OBJEKTA ............................................................................................................................................ 12

2.2 NAMEMBNOST OBJEKTA......................................................................................................................... 18

2.3 OPIS GRADBENIH ELEMENTOV ........................................................................................................... 20

2.4 OPIS DEJAVNOSTI OZ. TEHNOLOŠKIH PROCESOV ..................................................................... 22

2.5 SEZNAM POŽARNO NEVARNIH PROSTOROV, NAPRAV IN OPRAVIL ................................ 22

2.6 OCENA POŽARNE NEVARNOSTI .......................................................................................................... 24

MOŽNI VZROKI ZA NASTANEK POŽARA ................................................................................................. 24

VRSTE IN KOLIČINE POŽARNO NEVARNIH SNOVI (POŽARNE OBREMENITVE) ................ 25



2.7 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM ................................................................................................... 26

2.7.1 KONCEPT POŽARNE ZAŠČITE V OBJEKTU .................................................................................. 26

2.7.2 VARNOSTNA RAZSVETLJAVA ............................................................................................................ 28

2.7.3 SISTEM ZA AVTOMATSKO ODKRIVANJE IN JAVLJANJE POŽARA .................................... 29

2.7.4 ODVOD DIMA IN TOPLOTE ................................................................................................................. 31

2.7.5 STABILNE NAPRAVE ZA GAŠENJE S PLINASTIMI GASILI .................................................... 35

2.8 OSKRBA S POŽARNO VODO .................................................................................................................... 38

2.8.1 NOTRANJE HIDRANTNO OMREŽJE ................................................................................................. 38

2.8.2 ZUNANJE HIDRANTNO OMREŽJE .................................................................................................... 38

2.8.3 GASILNIKI .................................................................................................................................................... 40

2.9 NAČRTOVANJE POŽARNIH SEKTORJEV ........................................................................................... 45

2.9.1 POŽARNI SEKTORJI ................................................................................................................................ 45

2.9.2 POŽARNA ODPORNOST GRADBENIH ELEMENTOV ............................................................... 47

2.9.3 INŠTALACIJSKI JAŠKI ............................................................................................................................. 49

2.10 DOLOČITEV ODMIKOV OD PARCELNIH MEJ IN SOSEDNJIH OBJEKTOV GLEDE NA POŽARNE LASTNOSTI ZUNANJIH DELOV OBJEKTA .......................................................................... 51

2.11 ZAGOTAVLJANJE HITRE IN VARNE EVAKUACIJE ..................................................................... 52

OZNAČEVANJE EVAKUACIJSKIH POTI ...................................................................................................... 55

2.12 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM PRI NAČRTOVANJU ELEKTRIČNIH, STROJNIH IN TEHNOLOŠKIH NAPELJAV IN NAPRAV V OBJEKTU .................................................................... 58

2.12.1 VROČEVOD IN TOPLOTNA POSTAJA ........................................................................................... 58

POŽARNO VARNOSTNE ZAHTEVE: ............................................................................................................ 58



2.12.2 CENTRALNO OGREVANJE IN HLAJENJE .................................................................................... 58

2.12.3 PREZRAČEVANJE .................................................................................................................................. 60

2.12.4 ELEKTRIČNE INŠTALACIJE .............................................................................................................. 61

2.12.5 STRELOVODNA INŠTALACIJA ......................................................................................................... 62

2.13 NAČRTOVANJE NEOVIRANEGA IN VARNEGA DOSTOPA ZA GASILCE IN REŠEVALCE ...................................................................................................................................................................................... 62

2.14 ORGANIZACIJSKI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM .......................................................... 66

3. IZKAZ POŽARNE VARNOSTI ................................................................................................................ 68

4. GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................................................. 69

4.1 LEGENDA UPORABLJENIH SIMBOLOV ........................................................................................... 69

4.2 SITUACIJSKI NAČRT ................................................................................................................................. 69

4.3 TLORISI NAČRTI OBJEKTA .................................................................................................................. 69



1. SPLOŠNI DEL

PODATKI O IZDELOVALCU ŠTUDIJE

Podjetje VARNOST MARIBOR d.d., Kraljeviča Marka ul. 5, Maribor izpolnjuje predpisane

pogoje za izdelavo študije požarne varnosti. Vpisano je v imenik projektantskih podjetij pri

Inženirski zbornici Slovenije pod št. 1328.

Odgovorni izdelovalec študije je Danilo FRAS, univ. dipl. ing. el., zaposlen v podjetju, z

opravljenim strokovnim izpitom po Zakonu o graditvi objektov, vpisan v imenik odgovornih

projektantov pri Inženirski zbornici pod številko TPO 687.

Strokovni sodelavec pri izdelavi študije je Peter MIKULJAN, dipl. ing. str., zaposlen v

podjetju s strokovnim izpitom iz varstva pred požarom (št. potrdila 1259).

PREDLOŽENA DOKUMENTACIJA

Izdelovalcu je bila predložena naslednja dokumentacija:

1. Projektni pogoji št. 351-1203/20010-2, RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito

in reševanje, Ljubljana 13.5.2010

2. Projektni pogoji za depoje umetnin št. 351-166/2011-1, RS, Ministrstvo za obrambo,

Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 14.1.2011

3. Tehnično poročilo arhitekture; številka projekta: API – 545 / 843, Api d.o.o., Barjanska

cesta 62, 1000 Ljubljana, januar 2011

4. Vodilna mapa; številka projekta: API – 545 / 843, Api d.o.o., Barjanska cesta 62, 1000

Ljubljana, januar 2011

5. Načrti arhitekture; situacija in tlorisi obravnavanega objekta, številka načrta: API – 545 /

843, Api d.o.o., Barjanska cesta 62, 1000 Ljubljana, januar 2011

6. Izjavo o številu ljudi v objektu, Narodna galerija, 17.1.2011

7. Elaborat eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja, št. 0001-01-11 EX, Ekosystem d.o.o.,

januar 2011



PROJEKTNA NALOGA

Investitor želi izvesti rekonstrukcijo obstoječe stavbe Narodne galerije. Predvideno je, da se iz

stavbe izseli športno društvo Narodni dom, tako da bo celotna stavba namenjena Narodni

galeriji. Rekonstrukcija obsega gradbena in obrtniška dela, pri čemer se v zunanje gabarite

objekta ne posega. Objekt je z odloki razglašen kot kulturni spomenik in je tudi del

urbanističnih spomenikov Cankarjeve in Prešernove ceste.

Študija požarne varnosti naj zajema kompleksno analizo požarnih nevarnosti, izdelavo

koncepta požarne varnosti in določitev vseh ukrepov. Pri tem se upoštevajo veljavni predpisi,

standardi, tehnične smernice ki veljajo v RS oz. po potrebi tudi podobni tuji viri. Pra tak se

mora upoštevati vidik oz. omejitve, ki izvirajo iz zahtev zaščite kulturne dediščine.

PROJEKTNA IZHODIŠ ČA

V skladu s 4. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št.

3/2007) je cilj ukrepov in dejavnosti varstva pred požarom varovanje ljudi, premoženja in

okolja pred požarom in eksplozijo. Za uresničevanje teh ciljev je treba zagotoviti:

- odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara,

- varen umik ljudi s požarno ogroženih prostorov,

- preprečevanje ali zmanjšanje škodljivih posledic požara za ljudi in premoženje,

- vzpostavitev ekonomskih razmerij med predpisanimi preventivnimi ukrepi varstva

pred požarom in pričakovano požarno škodo.

Pri gradnji in rekonstrukciji objektov je potrebno upoštevati ukrepe varstva pred požarom, da

se zagotovi izpolnjevanje bistvenih zahtev projektiranega objekta in upoštevanje določil 23.

člena Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007) - v

nadaljevanju ZVP. V skladu s 1. odst. 23. člena ZVPoz je pri projektiranju objekta potrebno

upoštevati zlasti naslednje ukrepe:

1. zmanjšanje možnosti nastanka požara;

2. pravočasno odkrivanje in obveščanje o požaru;

3. varen umik ljudi, živali in premoženja;



4. omejevanje širjenja ognja in dima ob požaru ter

5. učinkovito in varno gašenje požara ter reševanje v in iz objekta.

Elementi, sklopi nosilnih konstrukcij objektov ter napeljave in naprave, ki spadajo k objektu,

morajo biti načrtovane tako in iz takih materialov, da zagotavljajo požarno varnost v skladu z

zgoraj navedenimi ukrepi.

V skladu s 1. odst. 28. člena ZVPoz je pri načrtovanju ukrepov varstva pred požarom treba

upoštevati tudi:

1. vrsto in namembnost posega, objekta, naprave ali sredstva;

2. požarno tveganje in ogroženost;

3. požarno varnost, predpisano z ZVP oz in drugimi predpisi.

Požarno varnostni koncept je narejen na osnovi Pravilnika o požarni varnosti v stavbah

(Uradni list RS, št. 31/2004, spremembe Uradni list RS, št. 10/2005, 83/2005 in 14/2007) – v

skladu z 8. členom in sicer s projektiranjem po tujih predpisih- švicarskih BSV - VKF . Z

ozirom na zahteve kulturne dediščine so ukrepi načrtovani z upoštevanjem 11. člena VKF 1-

03.

Z načrtovanimi ukrepi bodo izpolnjene zahteve 2. odstavka 1. člena Pravilnika o požarni

varnosti v stavbah.

Zahteve te študije požarne varnosti se morajo upoštevati v nadaljnjih fazah projektiranja v

celoti, da bo dosežena ustrezna stopnja požarne varnosti. Zahtev iz te študije brez soglasja

projektanta ni dovoljeno spreminjati.



IZJAVA ODGOVORNEGA PROJEKTANTA ŠTUDIJE POŽARNE VARN OSTI

Odgovorni projektan Študije požarne varnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja

Danilo Fras, udie

I Z J A V L J A M ,

Da so se vsi uporabljeni predpisi upoštevali v celoti, ter da je pri načrtovanju ukrepov varstva

pred požarom na osnovi 8. Člena v celoti upoštevan Pravilnik o požarni varnosti v stavbah

(Ur. l. RS št. 31/04, 10/05 – spremembe, 83/05, 14/07 – spremembe in dopolnitve) z

zahtevami:

- 3. člena (širjenje požara na sosednje objekte),

- 4. člena (nosilnost konstrukcije ter širjenje požara po stavbah),

- 5. člena (evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje) ter

- 6. člena (naprave za gašenje in dostop gasilcev).

Št. projekta / Številka elaborata Odgovorni projektant:

P 10001 / 9 - 3275PE/10 Danilo Fras, udie, IZS - TPO - 687

Maribor, januar 2011



SEZNAM UPOŠTEVANIH PREDPISOV, STANDARDOV IN DRUGE T EHNIČNE

DOKUMENTACIJE TER STROKOVNE LITERATURE

Na podlagi 4. člena Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/2005,

spremembe Uradni list RS, št. 66/2006 in 132/2006) navajamo seznam predpisov, standardov

in druge tehnične specifikacije ter strokovne literature, ki smo jih v skladu z 28. členom

Zakona o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007) in 4. členom

Pravilnika o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 55/2008) upoštevali pri izdelavi

študije:

Zakoni:

1. Zakon o varstvu pred požarom (ZVPoz-UPB1, Uradni list RS, št. 3/2007)

2. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1-UPB 1, Uradni list RS, št. 102/2004, popravek

Uradni list RS, št. 14/2005, 126/2007)

Pravilniki:

3. Pravilnik o projektni dokumentaciji (Uradni list RS, št. 66/2004, spremembe Uradni

list RS, št. 55/2008 in 54/2008)

4. Pravilnik o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/2005, spremembe Uradni

list RS, št. 66/2006 (Odl.US: U-I-202/05-11) in 132/2006)

5. Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004, spremembe Uradni

list RS, št. 10/2005, 83/2005 in 14/2007)

6. Pravilnik o metodologiji za izdelavo ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št.

70/96, 5/97)

7. Pravilnik o požarnem redu (Uradni list RS, št. 52/2007)

8. Pravilnik o izbiri in namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS, št. 67/2005)

9. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Uradni list

RS, št. 41/2009)

10. Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele (Uradni list RS, št. 28/2009)



Slovenski standardi, smernice:

11. Slovenski standard SIST 1013:1996, Požarna zaščita - znaki

12. Slovenski standard SIST ISO 6790:1995, Grafični simboli opreme za požarno zaščito

in gašenje požarov za požarne načrte

13. Slovenski standard SIST DIN 14090:1999, Površine za gasilce

14. Slovenski standard SIST ISO 8421-1-2-3-4-5-6 Požarna zaščita – Slovar

15. Slovenska smernica SZPV: 408/05 - Požarnovarnostne zahteve za električne in cevne

napeljave v stavbah

16. Slovenska smernica SZPV: 204/10 – Požarnovarnostni odmiki med stavbami

Tuje smernice, standardi , strokovna literatura

17. VKF – Brandschutznorm 2003/10

18. VKF – Flucht und Rettungswege, 16-03d, 2003

19. VKF – Brandschutzerlauterung, Warmeteschnische Anlagen, št. 25-03d, 2003

20. VKF Bauten mit Raumen mit grosser Personenbelegung, 1005-03d. 2003

21. Evropska smernica: Naprave za izhode ob paniki in zasilne izhode, Slovensko

združenje za požarno varstvo, št 2: 2002, Ljubljana 2002

22. Richtlinien fur automatische Brandmeldanlagen (VdS 2095 5/83).

23. Fire Protection Handbook, Eighteenth Edition, NFPA, Massachusetts USA, 2000

24. Brandschutzatlas, FeuerTRUTZ, 2009



2. STROKOVNI DEL

OPIS ZASNOVE

SPLOŠNI PODATKI

Zahtevnost objekta po ZGO: ZAHTEVEN

Klasifikacija celotnega objekta: 12620 – Muzeji in knjižnice

Klasifikacija posameznih delov objekta:

Delež v skupni uporabni površine Šifra podrazreda

100 12620 – Muzeji in knjižnice

2.1 LOKACIJA:

Ljubljana, med Cankarjevo cesto, Prešernovo cesto in Prežihovo ulico.

Seznam zemljišč z nameravano gradnjo: parcele št. 2774 in 2775, k.o. Ajdovščina

Objekt je lociran na parcelah tako, da je sleme v smeri SJ. Objekt je preko parka na južni

strani povezan s Cankarjevo cesto. Odprt prostor pred palačo, ki ima značaj trga in ima osno

poudarjen centralni vhod, ostane.

Navezava objekta na javno cesto ter ostalo infrastrukturo je obstoječa.



VELKOST OBJEKTA

Bruto tlorisna površina Obstoječa: 6.904,45 m²

Predvidena: 7.392,20 m²

Neto tlorisna površina Obstoječa: 4.149,90 m²

Predvidena: 4.685,15 m²

Bruto prostornina Obstoječa: 34.415,30 m3

Predvidena: 35.631,25 m3

Neto prostornina Obstoječa: 20.378,35 m3

Predvidena: 23.241,70 m3

Število etaž Obstoječe: K+P+MEDETAŽA+2N+M

Predvideno: K+P+MEDETAŽA+2N+M

Tlorisna velikost stavbe na stiku z zemljiščem Se ne spreminja

(57,85 m x 31,90 m)

Tlorisna velikost projekcije najbolj

izpostavljenih delov objekta na zemljišče

Se ne spreminja

(57,85 m x 31,90 m)

Relativne višinske kote etaž Obstoječe:

K = - 3,30 m, - 2,24 m, - 1,79 m

P = + 0,00 m, + 0,31 m, - 0,31 m, . -

0,44 m

MEDETAŽA = + 2,35 m, +4,05m

1N = + 6,71 m

2N = + 10,71 m, + 13,71 m, . +

14,20 m

M = + 18,08 m

Predvideno:

K = - 3,30 m, - 2,24 m, - 1,79 m

P = + 0,00 m, + 0,31 m, - 0,31 m, . -

0,44 m, - 0,77 m, + 0,77 m

VARNOST Maribor d.d. Sektor varstvenega inženiringa: varstvo pred požarom, varstvo okolja, varnost pri delu

Najvišja višina objekta (14)

VELIKOSTI PROSTOROV

KLET NA KOTI -3,30 m (K)

Kraljeviča Marka 5, 2000 MARIBOR, SLO telefon:+386 (0)2/230-30-50 Telefax: +386 (0)2/230-30-19 e-mail: [email protected]

MEDETAŽA = + 2,35 m, + 4,05 m,

+ 3,15 m, + 4,53 m

1N = + 6,71 m, + 10,21 m

2N = + 11,61 m, + 13,71 m, . +

15,20 m

M = + 18,08 m

Z rekonstrukcijo se ne spreminja

(23,50 m)

PROSTOR

ŠIFRA PROSTORA

stopnišče K1

večnamenski prostor kripta K2

skladišče, čistila K3

skladišče, čistila K4

prostor K4a

hodnik K5

hodnik in stopnišče K6

hodnik K7

toplotna postaja K8

klimat K9

banka ledu K10

dvigalo K11

TK prostor K12

sanitarije K13

mizarska delavnica K14

priročni depo les K15

izdelava okvirjev K16

pedagoška delavnica K17

klimat K18

MEDETAŽA = + 2,35 m, + 4,05 m,

2N = + 11,61 m, + 13,71 m, . +

Z rekonstrukcijo se ne spreminja

ŠIFRA PROSTORA KVADRATURA

32,65 m²

171,65 m²

13,55 m²

8,25 m²

3,9 m²

29 m²

19,9 m²

36,25 m²

24,5 m²

32,45 m²

14,8 m²

7,25 m²

15,25 m²

13,9 m²

81,2 m²

19,55 m²

36,4 m²

36,2 m²

85,3 m²


KLET NA KOTI -2,24 m in -1,79 m (KP)

PRITLIČJE NA KOTI -0,77 m, -0,44 m, -0,31 m, +-0,00 m, +0,31 m in +0,79 m (P)


hodnik K19

shramba K19a

stopnišče K20

hodnik K21

hodnik K22

instalacije klima K23

laboratorij K24a

lakirnica K24b

karantena zaplinjanje K25

depo papirni fond K26a

depo razstavno pohištvo K26b

inštalacijski hodnik K27

SKUPAJ KLET (K)

1,79 m (KP)

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

podest KP1

galova soba KP2

skladišče za rekvizite KP2a

skladišče KP3

skladišče za restavratorski material in topila KP4

restavratorski material in odpadne kemikalije KP5

SKUPAJ KLET (KP)

0,44 m, 0,00 m, +0,31 m in +0,79 m

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

vhodna avla P1

garderoba P2

prostor P3

pedagoška delavnica P4

amfiteatralna predavalnica P5

hodnik P6

stopnišče P7

20,8 m²

18,3 m²

12,1 m²

17,85 m²

63,1 m²

15,9 m²

22,8 m²

22,2 m²

28,6 m²

100,05 m²

100,05 m²

14,8 m²

1118,5 m²


28,2 m²

44,8 m²

14,4 m²

23 m²

9,85 m²

15,75 m²

136 m²


131,95 m²

19,15 m²

19,25 m²

70,1 m²

84,7 m²

50,45 m²

12,65 m²


MEDETAŽA NA KOTI +2,35m, +3,15 m, +4,05 m in +4,53 m (PN)


vhod P8

sanitarije P9

skladišče stolov P10

razstavni prostor P11



foto atelje P14

restavratorska delavnica P15

kiparski atelje P16

dvigalo P17

stopnišče in hodnik P18

vhod P18a

sanitarije P19

hodnik P20

hodnik P20a



stopnišče P23

podest P24

stopnišče P25

SKUPAJ PRITLIČJE (P)

MEDETAŽA NA KOTI +2,35m, +3,15

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

podest PN1

stopnišče PN2

galerija PN3

stopnišče PN4a

stopnišče PN4b

stopnišče PN5

stopnišče PN6

predprostor PN7

dvigalo PN8

hodnik PN9

restavratorska delavnica za papir PN10

pisarna PN11

pisarna PN12

17,25 m²

16,5 m²

16,5 m²

83,3 m²

39,8 m²

320,1 m²

41,95 m²

49,65 m²

34,2 m²

7,25 m²

29,4 m²

13,9 m²

15,1 m²

32,45 m²

14,43

84,35 m²

70,75 m²

19,95 m²

12,4 m²

20,6 m²

1328,08 m²


38,35 m²

54,95 m²

16,5 m²

14,9 m²

14,9 m²

11,9 m²

19,5 m²

15,55 m²

7,25 m²

46,75 m²

41,15 m²

10,2 m²

10,55 m²


I. NADSTROPJE NA KOTI +6,71 m in +10,21 m (1N)

MEDETAŽA NA +10,71 m (1N2N)


pisarna PN13

pisarna PN14

pisarna PN15

TK prostor PN16

SKUPAJ PRITLIČJE (PN)

I. NADSTROPJE NA KOTI +6,71 m in

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

galerija ob stopnišču 1N1

uvodni prostor 1N2

velika razstavna dvorana 1N3

razstavni prostor 1N4








predprostor 1N12



hodnik 1N15

dvigalo 1N16

stopnišče 1N17

sanitarije 1N18


stopnišče 1N20

SKUPAJ I. NADSTROPJE (1N)

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

hodnik 1N2N 1

stopnišče 1N2N 2

sanitarije 1N2N 3

11,55 m²

11 m²

9,7 m²

4,65 m²

339,35 m²


151,2 m²

46,8 m²

308,6 m²

39,35 m²

83,6 m²

74,25 m²

84,5 m²

40,5 m²

121,4 m²

42,9 m²

85,05 m²

63,2 m²

40,8 m²

85,1 m²

18,1 m²

7,25 m²

19,65 m²

15,1 m²

13,8 m²

13,3 m²

1354,45 m²


17,55 m²

18,35 m²

9,9 m²


II. NADSTROPJE NA KOTI +13,71 m in +15,20 m (2N)

MANSARDA NA KOTI +18,08 m (M)


stopnišče 1N2N 4

TK prostor 1N2N 5

TK prostor 1N2N 6

stopnišče 1N2N 7

SKUPAJ MEDETAŽA (1N2N)

II. NADSTROPJE NA KOTI +13,71 m in

PROSTOR ŠIFRA

PROSTORA

stopnišče 2N1

sejna soba 2N2

stopnišče 2N3

hodnik 2N4

pisarna 2N5

pisarna 2N6

pisarna 2N7

pisarna 2N8

pisarna 2N9

pisarna 2N10

SKUPAJ II. NADSTROPJE (2N)

MANSARDA NA KOTI +18,08 m (M)

PROSTOR

ŠIFRA PROSTORA

stopnišče M1

klimat M2

SKUPAJ MANSARDA (M)

12,8 m²

4,65 m²

10,25 m²

13,3 m²

86,8 m²


13,1 m²

29,35 m²

12,75 m²

48,25 m²

27,8 m²

30,4 m²

34,6 m²

34,45 m²

30,35 m²

27,8 m²

288,85 m²


3,25 m²

68,8 m²

72,05 m²



2.2 NAMEMBNOST OBJEKTA

Osnovna namembnost objekta je razstavna (likovna dela in pohištvo). Spremljajoče

dejavnosti pa so: prireditve (protokolarne, odprtja razstav), restavratorske delavnice umetnin,

predavalnica-pedagoška delavnica, skladišča – depoji umetnin.

Predvideno je, da se iz stavbe izseli športno društvo Narodni dom, tako da bo celotna stavba

namenjena Narodni galeriji. S preureditvijo se združujejo in koncentrirajo sorodne dejavnosti,

ločujejo se poti zaposlenih in obiskovalcev in s spremembo višine v določenih prostorih se

vzpostavi krožna galerijska pot.

Glavni vhod v Narodno galerijo je v srednjem steklenem veznem objektu.

Poleg glavnega vhoda na J strani, ki postane protokolarni in se uporablja nekajkrat letno, ter

dveh stranskih vhodov na V in Z strani se objekt v pritličju poveže z obstoječim steklenim

veznim objektom Narodne galerije. Tako se vzpostavi nov vhod v Staro stavbo Narodne

galerije na S strani.

Vse etaže do drugega nadstropja povezuje novo stopnišče, ki se nahaja zahodno ob

centralnem stopnišču. Na vzhodni strani vse etaže od kleti do medetaže nad prvim

nadstropjem povezuje obstoječe stopnišče. Medetažo nad prvim nadstropjem, drugo

nadstropje in mansardo prav tako povezuje obstoječe stopnišče, ki je pozicionirano vzhodno

od centralnega stopnišča. Vse etaže do prvega nadstropja povezuje novo tovorno dvigalo, ki

je pozicionirano ob stopnišču na V strani in mora omogočati transporte slik velikosti do 2,50

x 3,00 m.

KLET

Rekonstrukcija predvideva poglobitev kletnega nivoja na nivo preostalega dela kleti (-3.30).

Gladina talne vode je na globini 6.00 do 8,00 metrov pod površjem tako se težav s talno vodo

ne pričakuje. Spodnja kota konstrukcije poglobljenega dela je izvedena na koti – 3,70. S

poglobitvijo se v kletni etaži pridobijo dodatni prostori namenjeni delavnicam, laboratorijem,

instalacijskim prostorom in depojem. Pod vhodno avlo se pridobi novi razstavni prostor –

kripta, svetlo temni razstavni prostor. Po izkopu se posname stanje temeljev in preveri

pozicije novih kletnih zidov.

Na nivoju podesta osrednjega stopnišča (- 1.79), v prostoru galerije nekdanje telovadnice, se

predvidi Galova soba, namenjena otrokom, opremljena na osnovi slikanice Kostje Gatnika.



PRITLIČJE

Na nivoju vhoda se na severni strani v sedanji telovadnici predvidi nova razstavna dvorana

(pod obstoječo). V vzhodnem traktu ob Prežihovi ulici so predvidene restavratorske

delavnice, foto atelje, slikarski in kiparski atelje. V jugozahodnem delu je amfiteatralna

predavalnica s podom v naklonu in pedagoška delavnica, ki se povezuje s prostorom v kleti

(novo stopnišče), kjer je tiskarna. S spremembo obstoječih nivojev ob Prešernovi cesti se v

severozahodnem vogalu Narodnega doma pridobijo novi razstavni prostori na nivoju nove

razstavne dvorane.

Predvidena je povezava novo pridobljene razstavne dvorane z razstavno dvorano osrednjega

steklenega dela, kjer je Robbov vodnjak v istem višinskem nivoju. Razlika med nivojem

osrednje steklene dvorane in pritličjem Narodnega doma znaša 38 cm, ki je premoščena s

klančinama (5,9% vzhodna in 9,6% zahodna) v osi štiri v srednjem delu Narodnega doma. V

vzhodnem delu pri restavratorskih delavnicah so tri stopnice in klančina za transporte.

MEDETAŽA

V etaži na koti 4,05 je predviden prostor za restavratorsko delavnico za papir, štirje pisarniški

kabineti in garderoba za nastopajoče v veliki razstavni dvorani.

I. NADSTROPJE

S povezovanjem prostorov se izvede krožna galerijska pot in izravna višina stropov v vseh

stranskih razstavnih prostorih.

II. NADSTROPJE

Nad osrednjim stopniščem so na novi konstrukciji predvideni novi prostori za pisarne.

Izvedba nove konstrukcije omogoča servisiranje svetilk nad steklenim stropom centralnega

stopnišča.

Dovozi do vseh treh faz Narodne galerije se ne spremenijo in ostanejo obstoječi.

Dostopi so tudi vsi obstoječi. Glavni dostop za obiskovalce je v glavnemu vhodu, ki s

Prešernove ceste vodi v osrednjo stekleno dvorano z Robbovim vodnjakom.



2.3 OPIS GRADBENIH ELEMENTOV

Konstrukcija objekta

Zgradba je opečna, nosilno konstrukcijo predstavlja sistem nosilnih obodnih in notranjih

zidov. Temelji so kamniti. Stropovi nad kletjo so opečni obokani s peščenim nasutjem in

tlakom. Obokani stropovi v etažah so izvedene kot opečni loki na jeklenih I profilih, ostali

stropovi so leseni. Strop nad telovadnico je sestavljen i jeklenih primarnih nosilcev ter

sekundarnih nosilcev. Zastekljen strop nad stopniščem je preko sekundarnih jeklenih profilov

obešen na primarni palični nosilec Stropni nosilci nad glavno dvorano so obešeni na

poveznike trapeznih vešal.

Temelji so kamniti.

Projekt rekonstrukcije in spremembe namembnosti obsega naslednje sklope:

- izdelavo dodatnih delov konstrukcije, ki se obravnavajo kot samonosilni elementi brez

vpliva na obstoječo konstrukcijo;

- izdelavo dodatnih delov konstrukcije, ki obremenjujejo obstoječo konstrukcijo in

postajajo sestavni del stare konstrukcije s posegi v opečnih zidovih;

- potresno (požarno) sanacijo objekta:

a) zagotovitev povezave etažnih konstrukciji in opečnih zidov ob dodatni

zagotovitvi togosti etažnih konstrukcij v etažnih ravninah;

b) dodatno zagotovitev potresne odpornosti vertikalnih opečnih zidov;

Horizontalna utrditev etažnih konstrukcij in njihova povezava z opečnimi zidovi

Etažne konstrukcije, oboki in leseni stropniki se z vrha ojačajo tako, da se zagotovi

medsebojna povezanost ter izvedejo sidranja v opečne zidove. z namenom povezovanja zidov

in etažnih konstrukcij, zaradi zagotovitve horizontalnih diskov in njihove povezave z zidovi.

Ojačitev obokov je potrebno izvajati z karbonskimi lamelami, karbonsko tkanino in sidri v

obliki karbonskih palic. V primeru dobro ohranjenih obokov, je možno karbone zamenjati z



stekleno tkanino in ometom, iz apna in pucolana. Nujna je izvedba horizontalnih, podometnih,

zunanjih in notranjih potresnih vezi, v nivoju nad etažnimi konstrukcijami, v obliki

karbonskih lamel ali karbonskih vrvic, lepljenih preko karbonske

Streha

Obstoječi nakloni strešin in gabariti ostanejo nespremenjeni. Odstranijo se naknadno narejeni

svetlobniki na strehi vzdolž Prešernove ceste. Strešna konstrukcija glavne ladje je lesena

štirikapnica na trapeznem vešalu. Lesena so tudi ostrešja stranskih ladij in kupole. Ostrešja so

v razmeroma dobrem stanju, eventuelne dele, ki jih bo potrebno zamenjati, se zamenjava z

novimi izvede v enaki obliki in materialu.

Obstoječa kritina, ki je delno bitumenska in delno bakrena na opažu, se v celoti zamenja z

novo. Nova kritina je ravna, iz škrila v diagonalnem rastru, stiki dveh ravnin pa se prekrijemo

s slemenjaki. Dimnike, ki niso v uporabi se nad streho odstrani.

Tlaki

Nad oboki se zaradi statične sanacije objekta obstoječi tlaki odstranijo, po potrebi se spojnice

med opeko na novo zafugira.

Obstoječi tlaki v kleti se celoti odstranijo in zamenjajo z novimi. Novi tlaki so zadostno

toplotno in hidro izolirani. V poglobljenem delu kleti so tlaki na AB temeljni plošči, ki je

izvedena z vodotesnim betonom.

Za potrebe statične sanacije oziroma vodenje inštalacij se na lesenih stropovih parketi

lokalno odstranijoj, shranijo in ponovno vgradijo.

Teraco tlaki, ki so nameščeni na obokih, se nadomesti z novimi tako , da se doseže struktura

enako prvotnemu. Kjer teraco ostane ga je potrebno sanirati.

Fasada

Na vzhodni, zahodni in južni fasadi ni predvidenih nobenih novih oken ali vrat. Odprtine se

naredi na nivoju pritličja na severni fasadi, ki je notranja fasada v steklenem osrednjem

objektu.

Fasadne omete je potrebno temeljito pregledati in dele, ki se luščijo, rekonstruirati. Pri

rekonstrukciji ometov se uporabiti mivka oziroma prodec čim bolj podoben strukturi



originalnega ometa ter doseči finalno obdelavo enako prvotni. Ometi in beleži morajo biti

paropropustni kot so klasični apneni ometi in beleži.

Okna je potrebno v celoti obnoviti. Okna na objektu so škatlasta z enoslojnimi stekli, brez

tesnil. Na osnovi konservatorskega elaborata in podrobnejšega pregleda se bo odločilo o

sanaciji ali izdelavi replik obstoječih oken. Potrebno bo povečati njihovo toplotno in zvočno

izolativnost.

Zastrta okna se odprejo na fasado, senčila se predvidijo med obema okenskima kriloma.

Steklo na notranjih krilih oken se posodobi s termopan steklom in se tako izboljša izolacijske

lasnosti.

2.4 OPIS DEJAVNOSTI OZ. TEHNOLOŠKIH PROCESOV

Dejavnosti v obravnavanem objektu so že navedeni v točki Namembnost objekta.

Od tehnološki procesov lahko izpostavimo prisilno prezračevanje oz. klimatizacija prostorov,

toplotno podpostajo.

2.5 SEZNAM POŽARNO NEVARNIH PROSTOROV, NAPRAV IN OP RAVIL

Požarno nevarni prostori so prostori s povečanim tveganjem nastanka požara, nevarnostjo

nastanka eksplozije, povečano požarno obremenitvijo itd.

Celotna problematika eksplozijske nevarnosti vključno s predvidenimi ukrepi je

opredeljena v Elaboratu eksplozijske ogroženosti Št. 0001-01-11 Ex, januar 2011,

Ekosystem d.o.o.).

V nadaljevanju so zapisane bistveni elementi požarno nevarnih prostorov.

1. Skladišča kemikalij K P4– restavratorski material in topila

Gre za kemikalije, ki so namenjene restavriranju umetnin (p 20 l acetona, white spirita,



bencina, alkohola, etanola, po 5 l butanola in izopropanola, 20 kg lahka Damar in Mastiks, do

30 pločevink laka v sprayu.). Predvidena je hramba v skladiščnih omarah za vnetljive

tekočine (v skladu s SIST EN 14470-1). Omare morajo imeti svoj lasten odsesovalni sistem,

ki deluje 24 ur neprekinjeno.

2.Skladišče odpadnih kemikalij (KP 5)

V tem prostoru se nahajajo odpadne kemikaljie, ki nastajajo v procesih restavriranja umetnin.

Predvidena je hramba v skladiščnih omarah za vnetljive tekočine (v skladu s SIST EN 14470-

1). Omare morajo imeti svoj lasten odsesovalni sistem, ki deluje 24 ur neprekinjeno.

3.Restavratorske delavnice – slikarski atelje (P 15), kiparski atelje (P 16) ter foto atelje (P

14)

Pri restavriranju se nanašajo kemična sredstva, ki so potrebna za obnovo umetnin. Pri tem

nastajajo hlapi vnetljivih tekočin. Prostori morajo imeti ustrezno splošno prezračevanje. Delo

s kemikalijami poteka povprečno 3 ure dnevno.

Delovna mesta imajo lastno lokalno odsesovanje. V prostorih so je predvidene omare za

skladiščenje vnetljivih tekočin (v skladu s SIST EN 14470-1). Omare morajo imeti svoj lasten

odsesovalni sistem, ki deluje 24 ur neprekinjeno. Predviden o je skladiščenje po 1 l acetona,

white spirita, bencina in etanola ter cca 10 litrov različnih mešanic in kemikalij, v manjših

količinah.

4.Lakirnica ( K 2a)

V tem prostoru se izvaja površinska obdelava lesa – lakiranje slik. Uporabljajo se sredstva za

premazovanje (laki, barve, lužila…), ki vsebujejo organska topila.

Lakiranja se izvajaj s pištolo preko kompresorja. Lakiranja se opravljajo občasno (nekaj krat

na mesec). Predviden je samostojni sistem prezračevanja, ki deluje neodvisno od splošnega

prezračevanja.

5. Laboratorij (K 2b)

V prostoru je predvidena uporaba vnetljivih kemikalij. Prostor ima splošno prezračevanje ter

lokalno odsesovanje.



Predvidena je hramba v skladiščni omari za vnetljive tekočine (v skladu s SIST EN 14470-1).

Omare morajo imeti svoj lasten odsesovalni sistem, ki deluje 24 ur neprekinjeno.

6.Mizarska delavnica (K 14, K15 in izdelava okvirjev K 16)

Je namenjena obdelavi okvirjev slik in drugih umetniških izdelkov iz lesa. V delavnici sta dve

delovni mesti, predvidena sta dva sistema za lokalno odsesovanje prahu. Delo v delavnici

poteka cca 3 ure dnevno. Nevarnost eksplozije predstavlja lesni prah, nevarnost v primeru

požara pa gorljivi material (leseni izdelki, surovine…). Prostor delavnice mora imeti ustrezno

prezračevanje.

7.Prostori z tehnično opremo objekta.

- prostori s klimati

- prostor toplotne postaje

- TK prostori.

2.6 OCENA POŽARNE NEVARNOSTI

Možni vzroki za nastanek požara

V obravnavanem objektu so naslednji potencialni viri nastanka požara, ki jih v glavnem

lahko razdelimo na naslednje skupine:

- napake, nedoslednosti itd. pri delu z nevarnimi kemikalijami

- malomarnost gostov in zaposlenih (vnos virov vžiga, vnos odprtega ognja, ravnanje s

cigaretnimi ogorki…)

- napake na tehnološki opremi v zvezi z nevarnimi kemikalijami (odsesovanja, skladiščenje,

itd.)

- napake na ostali tehnološki opremi (klimati, …)

- neprimerna uporaba dodatnih grelnih teles tam kjer niso predvidena,

- napake na električnih inštalacijah in električnih napravah,

- vroča dela pri vzdrževanju in popravilih (varjenje, brušenje itd.),



- neupoštevanje določil požarnega reda (kajenje, vzdrževanje čistoče, odstranjevanje

materialov, odpadkov itd.),

- podtaknjen požar.

Vrste in količine požarno nevarnih snovi (požarne obremenitve)

V prostorih obravnavanega objekta se lahko nahajajo sledeče požarno nevarne snovi:

- gorljiva umetniška dela (slike, pohištvo …)

- gorljivo stavbno pohištvo (vrata, okna, talne obloge),

- gorljiva pisarniška oprema pohištvo, računalniška oprema, papir, arhivi…),

- vnetljive - eksplozivne kemikalije (opisano v prejšnjem poglavju)

- leseni materiali v mizarski delavnici (zaloga, okvirji …)

- lesni prah (nevarnost eksplozije) v mizarski delavnici

Požarna obremenitev

Požarna obremenitev predstavlja vrednost sproščene toplotne energije pri procesu gorenja

določenega materiala oz. snovi, ki so v objektu vgrajene oz. nameščene stalno ali občasno.

Požarna obremenitev predstavlja osnovi dejavnik pri določanju ukrepov za zagotovitev

ustrezne stopnje požarne varnosti v nekem objektu.

Specifična požarna obremenitev predstavlja količino toplote, ki se pri gorenju sprosti na enoto

površine 1 m2.

V skladu z VKF ločimo naslednje skupine glede na specifično požarno obremenitev

prostorov:

1- zelo majhna požarna obremenitev do 250 MJ/m2

2 - majhna požarna obremenitev od 250 do 500 MJ/m2

3 – srednja požarna obremenitev od 500 do 1000 MJ/m2

4 - velika požarna obremenitev od 1000 do 2000 MJ/m2

4 – zelo velika požarna obremenitev nad 2000 MJ/m2



Ocena specifičnih požarnih obremenitev posameznih skupin prostorov:

2.7 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM

2.7.1 Koncept požarne zaščite v objektu

Pri določanju koncepta požarne varnosti so bila upoštevana naslednja izhodišča:

- obravnavani objekt je kulturno zgodovinski spomenik, ki ima neprecenljivo vrednost za

Slovenijo oz. slovenski narod

- obstoječe stanja objekta ter iz tega izvirajoče zahteve kulturne dediščine

- dosežena mora biti skladnost z veljavnimi predpisi v R. Sloveniji

- upoštevajo se najprimernejše tuje tehnične smernice (švicarski VKF) iz področja požarne

varnosti

- zagotoviti se mora ustrezna stopnja požarne varnosti, pri čemer se optimira stroške vlaganj

- omejitve pri požarno varnostnih ukrepih, ki ji ni mogoče izvesti zaradi zaščite kulturne

dediščine, se morajo strokovno utemeljiti (nadomestni ukrepi itd.)

- ker gre za obstoječi objekt, se požarna varnost ne sme zmanjšati glede na sedanje stanje.

Prostor Specifična požarna

obremenitev

(skupina)

Opombe

Razstavni prostori 1

Pisarne 2

Depoji 3

Restavratorske delavnice 2

Skladišča vnetljivih kemikalij 3

Tehnični prostori (klimati, …) 2

Mizarska delavnica 3



Na osnovi navedenega se predvidi naslednji koncept požarne varnosti:

- stavba se v požarnem smislu loči od sosednje (osrednje) stavbe Narodne galerije (požarno

odporne stene, vrata, okna ..), kar za določen čas preprečuje prenos požara med stavbama

- nosilna konstrukcija stavbe mora zagotavljati ustrezno stopnjo ognjeodpornosti, kar

omogoča varno evakuacijo ljudi, varnost za gasilce in pravočasno gašenje požara

- razdelitev stavbe v ustrezne požarne sektorje, požarno nevarnejše prostore in pa v požarne

celice, kar za določen čas preprečuje prenos požara med posameznimi deli objekta

- izvedba varnih evakuacijskih poti iz vseh prostorov objekta na prosto (ustrezno število,

dolžina in širina evakuacijskih poti z izhodi na prosto, izvedba požarno zaščitenih delov

evakuacijskih poti (požarna stopnišča, hodniki)

- vgradnja sistemov aktivne požarne zaščite:

o varnostne razsvetljave, ki omogoča varno evakuacijo ljudi iz objekta in pomoč

gasilcem pri gašenju

o sistema za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara v vseh prostorih

o sistema za oddimljanje v obeh požarno zaščitenih stopniščih in stari veliki

dvorani

o požarnih loput v prezračevalne in klimatizacijske kanale

o stabilnih naprav za gašenje požara s plini v obeh prostorih depoja in lakirnici z

laboratorijem

- namestitev opreme za gašenje požarov

o zunanje in notranje hidrantno omrežje

o ustrezno število in vrste ročnih gasilnikov

- zagotovitev ustreznih dovoznih poti in intervencijskih površin za gasilsko intervencijo

- pripravo organizacijskih ukrepov

Depoji za hrambo umetnin

V skladu z Projektnimi pogoji za depoje umetnin v Narodni galeriji št. 351-166/2011-1, RS,

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 14.1.2011 in smiselnim

upoštevanjem določil Pravilnika o tehničnih normativih za zaklonišče in zaklonike (Ur.l.RS,



št 57/98) ter Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur.l.RS, št. 57/96) morajo biti

izpolnjeni naslednji pogoji požarne varnosti:

- prostori depoja morajo zadržati škodljive vplive ognja, toplote in dimnih plinov ne da bi se

poškodovale umetnine v njih.

2.7.2 Varnostna razsvetljava

V celotnem obravnavanem objektu se predvidi vgradnja varnostne razsvetljave:

- na vseh evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča, razstavni prostori itd.)

- na požarnih točkah (gasilniki, hidranti)

- v mizarski delavnici, restavratoskih delavnicah, lakirnici, laboratorijh, depojih itd.

Točne zahteve za lokacije evakuacijskih poti so podane v grafični prilogi študije.

Varnostna razsvetljava mora izpolnjevati naslednje osnovne zahteve:

- vklopi se samodejno po izpadu omrežne napetosti (v času do 1 sekunde)

- čas delovanja na akumulatorje je minimalno 1 ura

- osvetljenost 20 cm nad tlemi mora znašati min 1 lux.

Izvedena mora biti v skladu s SIST EN 1838, SIST EN 50171, SIST EN 50172 in SIST EN

60598-2-22.

Po vgradnji (ali rekonstrukciji) sistema se mora pridobiti potrdilo o brezhibnem delovanju

sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izdaja za to pooblaščena inštitucija.

Sistem mora biti redno vzdrževan in pregledovan s strani vgraditelja oz. proizvajalca ali od

njih pooblaščenega podjetja v skladu z navodili proizvajalca oz. veljavnimi predpisi.



2.7.3 Sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara

V obravnavanem objektu se predvidi vgradnja sistema za avtomatsko odkrivanje in javljanje

požara, ki mora biti projektiran in izveden po principu popolne zaščite (varovani vsi prostori

razen sanitarij in podobnih mokrih prostorov).

Sistem mora biti projektiran in izveden v skladu s SIST EN 54. oz. VdS 2095 za manjkajoče

zahteve. Predvidi se izvedba adresibilnega sistema.

Sistem avtomatskega odkrivanja in javljanja požara zagotavlja naslednje:

- avtomatsko zgodnjo odkrivanje požara v varovanih prostorih (avtomatski javljalniki)

- možnost ročnega proženja alarma (ročni javljalniki)

- alarmiranje ljudi v objektu (slišnost alarmnih siren v vseh prostorih)

- prenos alarmnih signalov iz požarne centrale na dežurni center (opisano v nadaljevanju)

- požarno krmiljenje določenih naprav in sistemov (opisano v nadaljevanju)

Požarna centrala

Lahko se predvidi posebna požarna centrala namenjena temu delu Narodne galerije ali pa se

uporabi obstoječa centrala. V vsakem primeru se vsi objekti Narodne galerije nadzorujejo

preko požarnih central na eni lokaciji.

Javljalniki požara

Avtomatski javljalniki požara:

Predvidijo se avtomatski dimni javljalniki (optični) v vseh zgoraj zahtevanih prostorih. V

večjih prostorih se lahko uporabijo žarkovni javljalniki dima.

Ročni javljalniki požara:

Za ročno sprožitev alarma morajo biti nameščeni ročni javljalniki, ki se namestijo na

evakuacijskih poteh oz. pri izhodnih vratih.

Alarmiranje ob požaru

Izvedeno mora biti zvočno alarmiranje (s sirenami), ki so slišne v vseh prostorih objekta -

minimalna jakost 65 dB (A) oz. 5 dB (A) nad hrupom okolice.



Prenos alarmnih signalov

Iz objekta mora biti izveden prenos alarmnih signalov iz požarne centrale na Gasilsko brigado

Ljubljana, ki deluje 24 urno. Prenašajo se signali »alarm 2. stopnje« in »napaka na sistemu za

odkrivanje požara«. Prenos mora biti izveden v skladu s Pravilnikom o požarnem varovanju.

Požarna krmiljenja

Izvedena morajo biti naslednja požarna krmiljenja (ob alarmu 2. stopnje):

- ustavitev delovanja dvigala ter spuščanje v pritličje (če se nahaja nad njim) kjer z odprtimi

vrati tudi ostane (po SIST EN 81-73)

- zapiranje požarnih loput v prezračevalnih in klimatizacijskih kanalih

- izklop delovanja sistemov prezračevanja/klimatizacije, ki dovajajo sveži zrak od zunaj (po

izklopu mora biti preprečen samodejni ponovni vklop – le ta se lahko izvede samo ročno).

- krmiljenje sistemov za oddimljanje v obeh požarno zaščitenih stopniščih in veliki dvorani

(dovodnih in odvodnih odprtin – natančneje opisano pri Sistemih za odvod dima in

toplote)

- zapiranje avtomatskih drsnih požarnih vrat in požarnih zaves na mejah požarnih

sektorjev/celic

- odpiranje loput v dovodu svežega zraka v kleti za oddimljanje zahodnega stopnišča.

Dodatni vhodni signali na požarni centrali:

- stanje zaprtosti požarnih loput

- alarm/napaka na sistemih za gašenje požarov s plinskimi gasili

Inštalacije

Izvedene naj bodo ločeno od jakotočnih inštalacij, na šibkotočnih kabelskih policah oz.

instalacijskih kanalih (ceveh). Predvidijo naj se ločeni preboji od elektroenergetskih inštalacij.

Po vgradnji sistema (ali njegovi rekonstrukciji) se mora pridobiti potrdilo o brezhibnem

delovanju sistema aktivne požarne zaščite, ki ga izdaja za to pooblaščena inštitucija.





2.7.4 Odvod dima in toplote

Vzhodno evakuacijsko stopnišče

Predvidi se oddimljanje celotnega stopnišča (do vrha v 1. nadstropju). V 1. nadstropju je

prehod v povezovalno stopnišče proti pisarnam v 2. nadstropju. V tem povezovalnem

stopnišču oddimljanje ni predvideno, saj povezuje le 2 etaži (ni zahteve po VKF).

Odvodne odprtine

Stopnišče mora imeti na vrhu odprtine na prosto (okna na zunanji fasadi v 1.N) za

oddimljanje, katerih geometrijska odprtina znaša 5% talne površine stopnišča, oz. najmanj

0,5 m2. Talna površina stopnišča (zaključena dimna celota – stopnice+hodnik) znaša znaša 35

m2, kar pomeni, da mora geometrijska površina odprtin za oddimljanje znašati 1.75 m2.

Predviden je motorni (pnevmatski) pogon za odpiranje, ki se krmili iz požarne centrale.

Delovati mora tudi v primeru izpada omrežne napetosti (rezervno električno napajanje).

Dovodne odprtine

Imeti morajo enako geometrijsko površino kot odvodne odprtine, torej 1,75 m2. Zagotovijo

se lahko preko vhodnih vrat ali oken v pritličju. Odpiranje le-teh je predvideno ročno, pri

čemer morajo imeti odprtine možnost fiksiranja v odprtem položaju (»nogica«, zaskočni

element itd.).

Kot odpiranja dovodnih in odvodnih odprtin mora biti takšen, da se zagotovijo zahtevane

geometrijske površine Ag (risba v nadaljevanju).

Zahodno evakuacijsko stopnišče

Predvidi se oddimljanje celotnega stopnišča (do vrha v 2. nadstropju).

Odvodne odprtine



Stopnišče mora imeti na vrhu odprtine na prosto (okna na zunanji fasadi v 2.N) za

oddimljanje, katerih geometrijska odprtina znaša 5% talne površine stopnišča, oz. najmanj

0,5 m2. Talna površina stopnišča znaša znaša 14 m2, kar pomeni, da mora geometrijska

površina odprtin za oddimljanje znašati 0.7 m2.

Predviden je motorni (pnevmatski) pogon za odpiranje, ki se krmili iz požarne centrale.

Delovati mora tudi v primeru izpada omrežne napetosti (rezervno električno napajanje).

Dovodne odprtine

Imeti morajo enako geometrijsko površino kot odvodne odprtine, torej 0.7 m2. Zagotovijo

se lahko preko preko dovodnega prezračevalnega kanala v kleti. Kanal vodi iz stopnišča preko

hodnika in klima prostora K 23 ali na podoben način preko drugih prostorov v kleti ali

pritličju. Dovodni kanal mora imeti požarno odpornost EI – 60. Zapiranje kanala pred

zunanjimi vplivi je lahko preko rešetke, lopute itd., ki se mora v primeru požarnega alarma

samodejno odpreti (krmiljeno iz požarne centrale, z rezervnim elektiričnim napajanjem)


geometrijske površine Ag (risba v nadaljevanju).

Velika razstavna dvorana (1N3), centralno stopnišče in galerija ob njem

Predvideno je oddimljanje navedenih prostorov.

Odvodne odprtine

So predvidene v na vrhu velike razstavne dvorane skozi okna na vzhodni in zahodni zunanji

steni dvorane. Razporejene morajo biti enakomerno po obeh stenah.

Prostor velike dvorana je odprto povezan s prostorom centralnega stopnišča oz. galerije ob

njem (trije obokani prehodi, širine cca 2 m in višine cca 5m). Navedene odprtine ob

upoštevanju zelo male požarne obremenitve obravnavanih prostorov zagotavljajo v primeru

požara gibanje dima iz stopniščnega dela z galerijo v veliko razstavno dvorano, kjer se

odvajajo na prosto. Pri tem se pričakuje, da bo v obravnavanih prostorih zagotovljena



brezdimna cona najmanj 2 m, kar zadostuje za evakuacijo ljudi oz. kasnejšo gasilsko

intervencijo.

Geometrijska površina odvodnih odprtin mora znašati min. 1% talne površine vseh

navedenih prostorov skupaj (cca 595 m2), kar znese cca 6,0 m2.

Predvideni so motorni (pnevmatski) pogoni za odpiranje teh oken, ki se krmilijo iz požarne

centrale. Delovati morajo tudi v primeru izpada omrežne napetosti (rezervno električno

napajanje).

Dovodne odprtine

Imeti morajo enako geometrijsko površino kot odvodne odprtine, torej 6,0 m2

Zagotovijo se preko:

- vhodnih vrat v pritličju (J stran objekta), pri čemer se kot dovodna odprtina upošteva

površina vrat na prehodu med vhodno avlo in centralnim stopniščem v zgornjo etažo

- oken na zunanjih stenah razstavnih prostorov, ki se nahajajo okoli velike dvorane oz.

centralnega stopnišča z galerijo in so preko vrat prevezana z veliko dvorano oz. galerijo okoli

stopnišča. Pri tem se za dovodno površino lahko največ upošteva površina vmesnih vrat.

Odpiranje dovodnih odprtin je predvideno ročno, pri čemer morajo imeti odprtine možnost

fiksiranja v odprtem položaju (»nogica«, zaskočni element itd.).


geometrijske površine Ag na naslednji način:


V ostalih prostorih objekta, kjer se zbira večje število ljudi se ne predvidijo sistemi za

oddimljanje iz naslednjih razlogov:

- večje število ljudi bo prisotno le izjemoma

- v objektu je predviden dodatni ukrep - sistem za avtomatsko odkrivanje in javljanje požara,

kar pomeni, da bo aktiviranje tega sistema v začetni fazi požara in bo za evakuacijo na voljo

dovolj časa.



2.7.5 Stabilne naprave za gašenje s plinastimi gasili

V skladu z zahtevami naročnika in v soglasju z ostalimi sodelujočimi projektanti se v

določenih prostorih predvidi vgradnja sistemov za gašenje s plinastimi gasili. Sistemi se

predvidijo v:

- obeh prostorih depojev (K 26 a in K 26 b), kjer se hrani velika količina umetniških del

(slik, pohištva) neprecenljive vrednosti in izjemnega narodno – državnega pomena

- v kletnem prostoru laboratorij K 24 a in lakirnica K 24 b , ki sta v neposredni bližini.

- prostorov depojev in se v njem opravljajo delo z vnetljivimi kemikalijami.

Predvidi se ločeno gašenje po posameznih prostorih. Tehnična oprema in inštalacije (jeklenke

s plinom, požarna centrala itd. so lahko skupne ali ločene po posameznih prostorih.

Plin za gašenje

Osnovno izhodišče pri izbiri gasilnega plina predstavlja učinek le tega na umetniške izdelke,

ki mora biti seveda minimalen oz. ničen. Zaradi navedenega se predvidi gašenje z inertnimi

plini , ki so mešanica plinov naravnega izvora. Primer takšnega plina je IG-541.

Plin IG-541 deluje na principu zniževanja koncentracije kisika v prostoru na 12% do 15%, kar

na eni strani zagotavlja hitro zadušitev ognja, hkrati pa takšna koncentracija kisika ne

predstavlja tveganja za ljudi in ne poškoduje gradiva in opreme. Njegove prednosti pa so še:

- sestavljajo ga naravni plini in sicer 50% dušik, 42% argon in 8% ogljikov dioksid

- med procesom gašenja nizka koncentracija za človeški organizem neškodljivega CO2

stimulira nehoteno poglobljeno dihanje, kar organizmu zagotovi zadostno količino kisika.

Ta »avtomatska« stimulacija poglobljenega dihanja se zgodi tudi pri ljudeh, ki so

nezavestni ali spijo

- je popolnoma neškodljiv za okolje, saj se v primeru izpusta povrne v elementarno obliko,

- nima škodljivega vpliva na debelino ozonske plasti (ODP=0),

- ne prispeva k učinku tople grede (potencial globalnega segrevanja GWP=0),

- hitro in učinkovito gasi – v varovani prostor se izpusti v času največ 60 sekund,

- maksimalna disperzija plina znotraj varovanega prostora,

- plin ni koroziven, ne prevaja električnega toka in ne povzroča hladnih šokov,



- padec temperature ob vstopu plina v področje gašenja je minimalen, kar prepreči nastanek

kondenza

- v jeklenkah je shranjen v obliki stisnjenega plina pod visokim tlakom (200 ali 300 barov),

naprava za zniževanje pritiska pa nato zmanjša pritisk v cevovodu na 60 barov

- na predmetih v prostoru ne pušča nobenih sledi (prah, voda…), po sprožitvi sistema ni

potrebno čiščenje prostora oz. predmetov

Osnovne zahteve za sistem

Gašenje mora delovati v celotnem varovanem prostoru, vključno z eventualnimi dvojnimi

podi oz. spuščenimi stropovi.

Sistem mora biti projektiran v skladu s SIST EN 15004-1:2008 Vgrajeni gasilni sistemi -

Sistemi za gašenje s plinom – 1. Del: Načrtovanje, vgradnja in vzdrževanje in SIST EN

15004-2:2008 Vgrajeni sistemi za gašenje s plinom – 10. del: Fizikalne lastnosti in

načrtovanje sistema za gašenje s plinom za gasilo IG-541.

Aktiviranje sistema – se izvede na enega izmed naslednjih načinov:

- avtomatsko preko sistema za odkrivanje in javljanje požara oz. avtomatskih dimnih

javljalnikov požara, ko je izpolnjen pogoj dvostopenjske odvisnosti,

- s pritiskom ročne tipke ROČNO AKTIVIRANJE GAŠENJA, ki se nahaja pred vhodom v

varovani prostor; po pritisku na tipko sistem nemudoma preide v II. fazo in prične teči t.i.

zakasnitveni čas 30 sekund do izpusta plinskega gasila v varovani prostor,

- ročno (mehansko): gašenje se lahko aktivira s pomočjo potega vzvoda na aktivatorju na

jeklenki. V tem primeru se gašenje prične brez zakasnitve.

Delovanje sistema

Ko preide avtomatski javljalnik požara na liniji 1 (ali 2) v fazo aktiviranja, preide sistem v I.

fazo in požarni sireni v varovanem prostoru pričneta neprekinjajoče piskati. V tej fazi se

preko požarnega krmiljenja izvede izklop delovanje prezračevalnega oz. klimatskega sistema,

če je pritok svežega zraka od zunaj, zaprejo se požarne lopute v prezračevalnih kanalih in vse

ostale odprte površine.



Po aktiviranju avtomatskega javljalnika požara na liniji 2 (ali 1) preide sistem v II. fazo in

požarni sireni pričneta prekinjajoče piskati, s čimer prične teči tudi t.i. zakasnitveni čas 30

sekund. Sistem nas v tej fazi obvešča na predvideni izpust tudi z vizualnim signalom –

utripajočo lučjo. Po 30 sekundah se sistem avtomatskega gašenja aktivira in plinsko gasilo se

preko gasilnih šob spusti v prostor, na kar nas opozarja tudi opozorilni napis PLIN na

svetlobnem indikatorju pred vstopom v varovani prostor.

Znotraj zakasnitvenega časa je izvršbo gašenja možno zaustaviti s pritiskom na tipko STOP

GAŠENJE, ki se nahaja v varovanem prostoru. Gašenje se je zaustavljeno za čas, ko je tipka

pritisnjena, na kar nas opozarjata tudi požarni sireni z neprekinjajočim piskanjem. Po spustitvi

tipke ponovno prične teči zakasnitveni čas 30 sekund, kar je razvidno tudi na indikatorju

požarne centrale.

Požarna centrala mora zaznati še naslednje:

- stanje tlaka v jeklenkah (zaradi morebitnih uhajanj plina) in

- potrditev aktiviranja gašenja.

Potrebna količina plina IG-541 se izračuna na osnovi volumna varovanega prostora,

potrebne koncentracije za gašenje glede na vrsto požara, delovne temperature v

varovanem prostoru ter nadmorske višine objekta. Presek cevovoda in velikost odprtine

gasilne šobe (tip šobe) se določa glede na polnitev jeklenke, pretoka plina, padca tlaka v

cevovodu in tlaka na šobi, vse na podlagi certificiranega programa proizvajalca sistema.

Šobe se vgradijo v skladu z hidravličnimi izračuni in navodili proizvajalca v vse varovane

prostore, t.j. v osnovni prostor, v prostor dvignjenega poda in prostor spuščenega stropa.







2.8 OSKRBA S POŽARNO VODO

Voda, ki je potrebna za gašenje požara v obravnavanem objektu se praviloma zagotavlja z

javnim vodovodnim omrežjem, preko zunanjega in notranjega hidrantnega omrežja.

Obravnavani kompleks mora imeti zagotovljeno oskrbo z vodo za gašenje požara, ki

zagotavlja min. pretok 15 l/s za čas 2 uri.

2.8.1 Notranje hidrantno omrežje

V celotni obravnavani objekt se predvidi vgradnja notranjih stenskih (zidnih) Euro hidrantov

z vgrajenim izvlečnim kolutom s 30 m navite oblikovno stabilne gumijaste tlačne cevi ter

potrebnim ročnikom in cevjo DN 25. Vsak hidrant mora zagotavljati min. pretok vode 16

l/min (0,27 l/s), pri tlaku na ročniku 2,5 bara.

Predvidi se mokra izvedba (voda stalno v ceveh).

Število in lokacije hidrantov morajo biti takšne, da je možno gašenje vseh prostorov znotraj

posameznega požarnega sektorja. Pri tem se upošteva 30 m cevi in 3 m curka.

Lokacije notranjih hidrantov so razvidne iz grafičnega dela te študije požarne varnosti.

2.8.2 Zunanje hidrantno omrežje

V okolici obravnavanega objekta se zahtevajo zunanji hidranti.

Zunanji hidranti morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

- oddaljenost od objekta najmanj 5 m in največ 80 m

- razdalja med hidranti ne sme presegati 80 m, v naseljih kjer so večinoma stanovanjski

objekti pa 150 m

- hidranti morajo biti povezani v obročast sistem cevovodov



- premer hidranta mora biti najmanj DN 80

- hitrost vode pa ne sme preseči 3 m/s.

- hidrant mora biti praviloma nadtalni (le izjemoma podtalni).

Zahteve za obravnavani objekt

Za gašenje požara na obravnavanem objektu morata biti na voljo najmanj dva zunanja

hidranta , po en na vsaki strani objekta.

Dejansko stanje na obravnavanem objektu:

Po podatkih upravljalca vodovodnega omrežja se v zahtevani oddaljenosti nahaja pet

podzemnih hidrantov.

Orientacijska razporeditev zunanjih hidrantov je razvidna iz grafične priloge.

Za izpolnitev navedenih zahtev je potrebno za obstoječe zunanje hidrante pridobiti podatke o

njihovi zmogljivosti (pretok, tlak) s strani pooblaščenega preglednika hidrantov.(Potrdilo o

brezhibnem delovanju hidrantnega omrežja oz hidrantne liste).



2.8.3 Gasilniki

V obravnavanem objektu se za gašenje začetnih požarov v skladu s Pravilnikom o izbiri in

namestitvi gasilnih aparatov (Ur. l. RS, št. 67/2005) z izračunom predvidi namestitev

ustreznega števila ročnih gasilnikov.

Določitev potrebnega števila gasilnikov:

Določitev potrebnega števila gasilnikov:

KLET – vsi prostori kleti razen tehničnih prostorov (toplotna postaja PC 1.1, klimat PC 1.2,

mizarska delavnica PC 1.5, klimat PC 1.8, inštalacije klima PC 1.9, lakirnica PC 1.10 in

laboratorij PC 1.10)

Kategorija požarne nevarnosti: majhna

- površina cca. 1066 m2

- začetno potrebno število enot gasila (EG): najmanj 42

- končno število enot gasila (EG) (manjše za 1/3 zaradi notranjih hidrantov): najmanj 28

Predlagano število gasilnikov: CO2-5 kg (5 EG) - izberemo 2 kom CO2 in prah ABC (6 EG) -

izberemo 3 kom S6

- torej skupaj: 2 x 5 EG + 3 x 6 EG = 28 EG.

KLET – tehnični prostor (toplotna postaja PC 1.1 in klimat PC 1.2)

Kategorija požarne nevarnosti: velika




Predlagano število gasilnikov: S6 – prah ABC (6 EG) - izberemo 3 kom S6

torej skupaj: 3 x 6 EG = 18 EG.

KLET – tehnični prostor (mizarska delavnica PC 1.5)









KLET – tehnični prostor (klimat PC 1.8, inštalacije klima PC 1.9, laboratorij in lakirnica PC

1.10)

Kategorija požarne nevarnosti: srednja




Zaradi specifične uporabe prostora (laboratorij) se izbere 2 kom S6 (6EG) in 1 kom CO2-5 kg

(5 EG)

torej skupaj: 1 x 5 EG + 2 x 6 EG = 17 EG.

KP ETAŽA – vsi prostori KP ETAŽE razen dveh skladišč kemikalij (restavratorski odpadki

in odpadne kemikalije PC 2.3 ter skladišče za restavratorski material(topila) PC 2.2)







KP ETAŽA – restavratorski odpadki in odpadne kemikalije PC 2.3 ter skladišče za

restavratorski material (topila) PC 2.2



- potrebno število enot gasila (EG): najmanj 12

Predlagano število gasilnikov: S9 - prah ABC (9 EG) - izberemo 2 kom S6

torej skupaj: 2 x 6 EG = 12 EG



PRITLIČJE – vsi prostori





Zaradi specifične uporabe razstavnega prostora se izbere 2 kom S6 (6EG) in 5 kom CO2-5 kg

(5 EG)

torej skupaj: 5 x 5 EG + 2 x 6 EG = 37 EG

PN ETAŽA – vsi prostori požarnega sektorja PS8







PN ETAŽA – ostali prostori (PS4, PS5, podest, stopnišče, hodnik)

Kategorija požarne nevarnosti: mala






PN ETAŽA – tehnični prostor TK prostor PC 8.2







Predlagano število gasilnikov: CO2-5 kg (5 EG) - izberemo 1 kom CO2 in prah ABC (9 EG) -

izberemo 1 kom S9

torej skupaj: 1 x 5 EG + 1 x 9 EG = 14 EG.

1. NADSTROPJE – vsi prostori





Zaradi specifične uporabe razstavnega prostora se izbere 1 kom S6 (6EG) in 6 kom CO2-5 kg

(5 EG)

torej skupaj: 6 x 5 EG + 1 x 6 EG = 36 EG

1N2N ETAŽA – vsi prostori razen (TK prostor PC 5.1 in TK prostor PC 5.2)






1N2N ETAŽA – TK prostor PC 5.1 in TK prostor PC 5.2






2. NADSTROPJE – vsi prostori









MANSARDA – prostor s klimatskimi napravami








2.9 NAČRTOVANJE POŽARNIH SEKTORJEV

2.9.1 Požarni sektorji

Osnovni namen ločitve v požarne sektorje in požarne celice je, da se za določen čas prepreči

prenos požara iz enega dela objekta (prostora) v drugega, oz. da ostanejo glavne vertikalne

evakuacijske poti (stopnišča) in horizontalne (evakuacijski hodniki-koridorji) za določen čas

prehodna za evakuacijo ljudi in gasilce.

Celotni obravnavani objekt se razdeli na naslednje požarne sektorje (PS) in požarne celice

(PC):

Objekt je razdeljen na naslednje požarne sektorje (PS):

PS 1 – K

PS 2 . K – prostori skripta

PS 3 – K – centralno stopnišče do P in Galova soba

PS 4 – vzhodno požarno zaščiteno stopnišče od K do vrha

PS 5 – zahodno požarno zaščiteno stopnišče od K do vrha

PS 6 – novi veliki razstavni prostor P 13, razstavni prostor P 12 in P12a

PS 7 – P vhodna avla, razstavni prostori P21 in P 22 , amfiteaterska predavalnica, pedagoška

delavnica, centralno stopnišče v 1. N, celotno 1. N

PS 8 – PN – pisarne in restavratorska delavnica

PS 9 – 2. nadstropje

PS 10 – P – foto atelje, restavratorska delavnica, kiparski atelje P 14,15,16

V objektu so predvidene naslednje požarne celice (PC):

Klet

- PC 1.1 – Toplotna postaja K8

- PC 1.2 - Klimat K9

- PC 1.3 - Banka ledu K 10

- PC 1.4 – TK prostor



- PC 1.5 - Mizarska delavnica K14, K15 izdelava okvirjev

- PC 1.6 - K 16 skladišče lesa

- PC 1.7 Shramba K 19a

- PC 1.8 - Klimat K18

- PC 1.9 Prostor inštalacije klima K 23

- PC 1.10 Lakirnica K 24 b in laboratorij K24 a

- PC 1.11 Karantena za zaplinjanje K 25

- PC 1.12 Depo – papirni fond K 26 a

- PC 1.13 Depo – razstavno pohištvo K 26 b

KP etaža

- PC 2.1 - Skladišče KP 3

- PC 2.2 - Skladišče restavratorski material – kemikalije KP 5

- PC 2.3 - Skladišče odpadnega restavratorskega materiala – KP 4 kemikalije

Pritličje

- PC 3.1 skladišč stolov P11

PN

- PC 8.1 - restavratorska delavnica za papir P10

1.Nadstropje

- PC 4.1 - TK prostor v vzhodnem stopnišču

1N2N

- PC 5.1 - TK prostor v vzhodnem stopnišču 1N2N5

- PC 5.2 - TK prostor v vzhodnem stopnišču 1N2N6

Mansarda

- PC 6.1, prostor za klimat M2



2.9.2 Požarna odpornost gradbenih elementov

Požarna odpornost nosilne konstrukcije

Požarna odpornost nosilnih gradbenih elementov mora znašati:

- za nosilne zidove R 60

- za nosilne stebre, loke itd. R 60

- medetažne plošče R 60,

Izjema: stropovi (medetažne plošče), nad katerimi je samo podstrešje brez prostorov za

uporabnike so lahko brez požarne odpornosti (R0).

Nosilne konstrukcije novo grajenih gradbenih elementov morajo biti iz materialov negorljivih

materialov A1 ali A2..

Kjer so predvidene ojačitve nosilne konstrukcije s karbonskimi gradbenimi elementi, morajo

le ti biti zaščiteni pred požarom s požarno odpornimi elementi oz. materiali (plošče itd. )

takšne vrednosti, da bo celotni gradbeni element zagotavljal požarno odpornost 60 min (R

60).

Požarne odpornosti obstoječih gradbenih elementov (sten, stebrov, medetažnih plošč itd.)

morajo biti dokazane v skladu s Pravilnikom o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (

npr. po SIST EN 1991) oziroma s strokovnim mnenjem Zavoda za gradbeništvo-Požarnega

laboratorija.

Depoji

V skladu s Projektnimi pogoji za depoje umetnin v Narodni galeriji št. 351-166/2011-1, RS,

Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, Ljubljana 14.1.2011 mora prva

plošča nad depoji zdržati rušenje objekta



Požarne odpornosti na mejah požarnih sektorjev/celic

Požarna odpornost na mejah požarnih sektorjev oziroma celic mora znašati (kjer ni posebej

navedeno drugače):

- za gradbene elemente - stene, medetažne plošče (stropovi, tla) 60 min (EI - 60),

- za okna EI - 30

- za novo grajene gradbene elemente se uporabijo le negorljivi materiali razreda A1 ali A2,

- požarne ločitve morajo biti izveden v celotni višini prostorov (tudi v dvojnem podu in

dvojnem stropu)

Izjema: stropovi (medetažne plošče) zadnje etaže, nad katerimi je samo podstrešje brez

prostorov za uporabnike so lahko brez požarne odpornosti (EI - 0).

Požarne odpornosti obstoječih gradbenih elementov (sten, medetažnih plošč itd.) morajo biti

dokazane v skladu s Pravilnikom o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov ( npr. po SIST

EN 1991) oziroma s strokovnim mnenjem Zavoda za gradbeništvo-Požarnega laboratorija.

Zahteve za požarna vrata

Osnovna zahteva - požarna odpornost 30 min (EI 30 - C) in samozapiralo.

Glede na trajnost delovanja samozapirala se vrata v skladu s SIST EN razvrstijo v naslednje

razrede:

- vrata z nizko frekvenco uporabe C2 (tehnični in podobni prostori)

- vrata v prostore , kjer se pričakuje srednja frekvenca uporabe C 3 (pisarne, restavratoske

delavnice, vrata v razstavne prostore, ki so običajno odprta itd.)

- vrata v javne prostore, kjer se pričakuje visoka frekvenca uporabe C 4 (požarno zaščitena

stopnišča, vrata v razstavne prostore, ki so običajno zaprta)

Naslednja požarna vrata morajo biti tudi dodatno še dimotesna - EI 30 CS

- vrata v oba depoja v kleti K 25 a in K 25 b

- vrata v prostor karantena zaplinjanje v kleti K 25

- vsa vrata v oba požarno zaščitena stopnišča (vzhodno in zahodno)



- vsa vrata v evakuacijski koridor v pritličju pri zahodnem stopnišču

Na mestih, kjer se zaradi spomeniške zaščite zahteva ohranitev obstoječih vrat, se predvidi

vgradnja drsnih požarnih vrat, ki so vgrajena v steno (skrita). Vrata so normalno odprta, v

primeru požara pa se samodejno zaprejo (krmiljeno iz požarne centrale).

V primerih, ko so ta vrata, vgrajena na evakuacijskih poteh, morajo imeti vgrajen krilni

prehod, ki se odpira v smeri evakuacije. Krilo mora imeti samozapiralo.

Požarno evakuacijsko delovanje teh vrat mora biti možno tudi ob izpadu električne napetosti

220V (rezervno električno napajanje …).

Na določenih mestih se v primerih, kjer se zaradi spomeniške zaščite zahteva ohranitev

obstoječih vrat, predvidi vgradnja požarnih zaves (požarna odpornost EW – 30). Le te so

normalno odprte, v primeru požara pa se samodejno zaprejo (krmiljeno iz požarne centrale).

Delovanje teh zaves mora biti možno tudi ob izpadu električne napetosti 220V.

Evakuacijski koridorji (hodniki, na evakuacijskih p oteh)

Predvidena sta naslednja evakuacijska koridorja:

- Pritličje – prostori hodnika pred izhodom na vzhodni strani objekta

- 2. Nadstropje – hodnik pred pisarnami do evakuacijskih stopnišč

Požarne odpornosti gradbenih elementov evakuacijskega koridorja:

- stene, stropovi EI 30, vrata EI 30 CS

- uporabijo se lahko le negorljivi materiali razreda A1 ali A2 (negorljivi materiali),

Dvigala

Stene jaškov dvigala EI 60.

Uporabijo se lahko le negorljivi materiali razreda A1 ali A2 (negorljivi materiali),

Na vrhu jaškov dvigal odprtina za oddimljanje 5 % preseka jaška.

2.9.3 Inštalacijski jaški

Glede na dejstvo, da se v obravnavanem objektu predvidijo vertikalni inštalacijski jaški

namenjeni elektro in strojnim inštalacijam, morajo le ti izpolnjevati naslednje zahteve:



- stene morajo biti izvedene iz negorljivih materialov A1 ali A2 in požarno odporne 60 min

(EI – 60)

- vrata v inštalacijske jaške (revizijske odprtine) morajo imeti požarno odpornost 30 min

(EI – 30)

- v vertikalni smeri morajo biti prekinjeni z elementi požarne odpornosti 30 min (EI 30)

med kletjo in pritličjem ter v vsaki drugi etaži ali pa morajo imeti na vrhu jaška odprtino

na prosto velikosti najmanj 0,2 m2

- vsi prehodi električni ali strojnih inštalacij skozi stene jaškov morajo biti zatesnjeni s

požarno odpornostjo EI 60

- vsi prehodi prezračevalnih kanalov skozi stene jaškov morajo imeti požarne lopute – EI

60, krmiljene iz požarne centrale in preko lastnega proženja (termo členi).

- vsi prehodi inštalacij skozi stene jaškov morajo biti požarno zatesnjeni (opis v

nadaljevanju)

Požarna zaščita prehodov inštalacij skozi meje požarnih sektorjev/celic

Ločimo naslednje vrste prehodov :

- elektro inštalacije (posamezni kabli, snopi kablov, kabli na policah, v ceveh, kanalih itd.)

- cevne inštalacije (negorljivi/gorljivi mediji, negorljive/gorljive cev, izolirane/neizolirane

cevi itd.)

- reže med gradbeni elementi (ploščami ..), stavbnim pohištvom (vrata, okna), prezračevalni

kanali itd.

Vsi navedeni prehodi morajo biti požarno zatesnjeni tako, da se doseže na mejah požarnih

sektorjev/celic enaka požarna odpornost, kot jo ima gradbeni element, skozi katerega potekajo

ti prehodi (npr. EI 30, EI 60, EI 90 itd.) v skladu z ustreznimi standardi (SIST EN 13501/2,

SIST EN 1366-3 itd.).

V ta namen se lahko uporabijo različni požarno zaščitni sistemi (blazinice, manšete, različne

mase, premazi, kiti, plošče, malte, objemke, itd. Vsi navedeni sistemi morajo imeti veljavna

dokazila (Slovensko tehnično soglasje – STS oz. Evropsko tehnično soglasje – ETA oz.

Izjavo o skladnosti oz. Poročilo o preizkusu oz. klasifikacijsko poročilo požarnega

laboratorija).



2.10 DOLOČITEV ODMIKOV OD PARCELNIH MEJ IN SOSEDNJIH OBJEKTOV

GLEDE NA POŽARNE LASTNOSTI ZUNANJIH DELOV OBJEKTA

Področje odmikov od sosednjih objektov oz. parcelnih mej sosednjih zemljišč se določa v

skladu s Smernico SZPV 204, 02/2010 in VKF zahtevami.

Severna stran objekta

Zunanja stena obravnavanega dela galerije na S strani objekta je hkrati tudi stena sosednjega

obstoječega dela Narodne galerije (ki ni predmet tega projekta). Med obema deloma Narodne

galerije je potrebno preprečiti prenos požara, kar se zagotovi s požarnim zidom.

Celotna ločilna stena me obema deloma galerije se izvede v celotni višini vključno z vsemi

prehodi (okni, vrati itd) kot požarni zid, ki mora izpolnjevati naslednje zahteve:

- požarna odpornost REI 90

- vrata se izvedejo s požarno odpornostjo EI – 30 CS (s samozapiralom in dimotesna)

- zastekljene odprtine v notranjosti objekta EW – 30 S (fiksno zaprte)

- okna (na vrhu velike dvorane) se izvedejo s požarno odpornostjo EW - 30

Južna, vzhodna in zahodna stran objekta

Te stranice objekta (oz parcele) mejijo na javne površine (ceste). Relevantno mejo predstavlja

sredina javne površine. Odmiki objekta od te relevantne meje so naslednji:

- vzhodna stran 8,7 m

- zahodna stran (Prešernova cesta) 12,4 m

- južna stran (Cankarjeva ulica) 30,3 m

Deleži požarno neodpornih površin (oken) so ustrezni, glede na navedene odmike.

Na osnovi navedenega se predvidijo naslednji ukrepi:

- vzhodna stran objekta

- finalna obloga fasade iz negorljivih materialov A1 ali A2

- zahodna stran objekta

- finalna obloga fasade iz negorljivih materialov A1 ali A2

- južna stran objekta

- ni nobenih zahtev



2.11 ZAGOTAVLJANJE HITRE IN VARNE EVAKUACIJE

Bistvo evakuacija je, da se omogoči hiter in varen umik vseh ljudi iz obravnavanih objektov.

Najpomembnejši parametri za določevanja so:

- predvideno maksimalno število ljudi v objektu

- oblika, dolžina in kapaciteta evakuacijskih poti in izhodov iz objekta

- varnost in označenost (osvetljenost) evakuacijskih poti in izhodov.

Na osnovi podatkov pisni obliki s strani Narodne galerije se v objektu predvidijo naslednja

največja možna števila oseb v posameznih prostorih objekta:

- klet – večnamenski prostor skripta K1 – 60 ljudi ob posebnih dogodkih

- klet-pritličje – Galova soba KP2 - 30 ljudi

- pritličja – vhodna avla P1 - 150 ljudi ob otvoritvah razstav

- pritličje – amfiteaterska predavalnica – 90 ljudi

- pritili čje – razstavni prostor P 13 - 350 ljudi ob otvoritvah

- pritili čje – razstavni prostor P 12 - 50 ljudi



-1.nadstropje – galerija ob stopnišču s predprostorom 1 N 12 - 30 ljudi

-1. nadstropje – velika razstavna dvorana 1N14 - 350 ljudi ob posebnih dogodkih

-1. nadstropje – razstavni prostor 1N14 – 40 ljudi

-1. nadstropje – razstavni prostor 1N11 - 40 ljudi

-1. nadstropje – razstavni prostor 1N9 - 50 ljudi ob posebnih dogodkih






ZAHTEVE ZA EVAKUACIJSKE POTI

Stopnišča

Zahtevana sta najmanj dva požarno zaščitena evakuacijska stopnišča.

Na objektu sta poleg dveh požarno zaščitenih stopnišč na za evakuacijo na voljo še:

- prehodi v sosednji objekt – osrednji del Narodne galerije in sicer v kletni etaži, pritličju in 1.

nadstropju

- centralno odprto stopnišče, ki je glede na dejstvo, da je v objektu vgrajen sistem za

avtomatsko odkrivanje požara, v začetni fazi prehodno tudi za evakuacijo.

Poti za umik v prostorih

- iz vsakega prostora mora voditi najmanj ena evakuacijska pot največje dolžine 20 m

- če sta na voljo najmanj dve evakuacijski poti je lahko dolžina vsake poti maksimalno

35 m

- če edini izhod ne vodi neposredno na prosto ali v zaščiteno stopnišče je potrebno urediti

zaščiten del evakuacijske poti.

Skupna dolžina evakuacijskih poti

Se šteje iz prostora do izhoda na prosto (velja za pritličje) oz. do zaščitenega stopnišča in

lahko znašajo največ:

- če je na voljo ena evakuacijska pot 35 m

- če sta na voljo dve evakuacijski poti 50 m

Na evakuacijskih poteh so dovoljena le stopnišča z najmanj tremi stopnicami.

Klančine na evakuacijskih poteh ne smejo imeti več kot 6% naklona.

Obložni materiali

Stenske in stropne obloge na zaščitenem delu evakuacijskih poti (hodniki in stopnišče) morajo

biti iz materialov z odzivom na ogenj A1 ali A2.



Vrata

Vrata na evakuacijskih poteh (hodniki, stopnišča…) se morajo praviloma odpirati v smeri

evakuacije. Izjema so vrata iz prostorov:

- s površino do 200 m2, ki niso namenjeni zadrževanju ljudi,

- kjer je manj kot 20 uporabnikov.

Zaradi zahtev po ohranitvi obstoječih vrat (zaščita kulturne dediščine) ta zahteva ne more biti

povsod izpolnjena. To velja za izhodna vrata v pritličju na J, V in Z strani objekta, ter nekaj

notranjih vrat (iz razstavnih prostorov, dodatni izhod iz predavalnice) ter vrata v 1. N, ki

vodijo v oba evakuacijska stopnišča.

Utemeljitev

- v obravnavanih prostorih, kjer se zbirajo ljudje, je pričakovan počasen razvoj požara

(majhna požarna obremenitev)

- odkrivanje požara je zagotovljeno v začetni fazi avtomatsko preko dimnih oz. ročnih

javljalnikov požara v celotnem objektu

- ob požarne alarmu je zagotovljeno alarmiranje preko siren v celotnem objektu

- v večini primerov sta na voljo dve evakuacijski poti

- v obeh evakuacijskih stopniščih in veliki dvorani s preddverjem v 1.N je zagotovljeno

oddimljanje

- v pritličju – vhodna avala so na prosto na voljo tri sosednja vrata

- z organizacijskimi ukrepi se še dodatno zagotovi, da ob prireditvah z večjim številom ljudi

zaposleni ročno odprejo ta vrata.

Sklep

Zaradi navedenega se evakuacija ljudi prične v začetni fazi požara, ko je količina sproščenega

dima še majhna. Zato ni za pričakovati panike pri evakuaciji in ljudje bodo lahko uporabili

tudi tovrstna izhodna vrata.

Ukrepi

Vsa vrata, ki se ne odpirajo v smeri evakuacije, morajo ime možnost običajnega ročnega

odpiranja, pri čemer morajo ostati v odprtem položaju (zaskočka ali podobna rešitev).



Širina evakuacijskih poti

- najmanjša svetla širina hodnikov in stopnišč je 1,2 m

- najmanjša svetla širina vrat iz prostorov je 0,9 m

Skupne širine izhodov iz prostora:

- do 50 uporabnikov – 1 x 0.9 m

- do 100 uporabnikov – 2 x 0.9 m

- do 200 uporabnikov – 3 x 0.9 m ali 2 x 0.9 m + 1x1,2m

- več kot 200

Skupna širina izhodov = štev. uporabnikov x 0,6 / rač. št. uporabnikov

Rač. št. upor:

P – 100

N1,N2… 60

K1,K2….50

Skupna širine vseh izhodov iz prostorov z velikim številom ljudi:

- novi razstavna dvorana - prostor P 13 - 350 ljudi - min 3,5 m

- stara razstavna dvorana - prostor 1N3 - 350 ljudi - min 3,5 m

- pritličje – vhodna avla P1 - 150 ljudi - min. 3 x 0.9 m ali 2 x 0.9 m + 1x1,2m

- pritličje – amfiteaterska predavalnica – 90 ljudi - min. 2 x 0,9 m

- pritličje – razstavni prostor P 21 - 80 ljudi ob otvoritvah - min. 2 x 0,9 m

Prostori, v katerih je več kot 100 ljudi morajo imeti min 2. izhoda

Vse navedene zahteve so na objektu izpolnjene.

Označevanje evakuacijskih poti

Evakuacijske poti morajo biti označene v skladu z SISTI 1013. Znaki morajo izpolnjene

naslednje zahteve:



- biti morajo pravokotne oblike, vodoravna stranica 2 x daljša od navpične

- barve: bel simbol na zeleni podlagi

- nameščeni na vidnih mestih na višini od 2 - 2.5 m od tal

- namestijo se na vseh glavnih in zasilnih izhodih, na spremembah smeri ali nivoja

(stopnice, rampe itd.)

- zagotovljena mora biti ustrezna razpoznavnost znakov glede na oddaljenost opazovalca po

enačbi: L = Z x h

o kjer so

� L – razdalja razpoznavnosti v m

� h – najmanjša potrebna višina ali najmanjša potrebna krajša stranica

znaka v m (pri pravokotnih pokončno postavljenih znakih se za h

vzame krajša stranica znaka – c)

� Z – faktor oddaljenosti

• 100 za osvetljene znake (zunanja osvetlitev)

• 200 za svetleče znake



Tabela razpoznavnosti znakov

Znaki za smer evakuacije in

izhodov

h

l

l = 2h

Znaki za gasilne naprave in

ročne javljalnike požara

Osvetljeni znaki Svetleči znaki Osvetljeni znaki Svetleči znaki

Razdalja

razpoznavnosti

L(m)

Mere znaka v mm

l x h

Mere znaka v mm

c x l

< 5 100 x 50 50 x 25 125 x 190 75 x 115

10 200 x 100 100 x 50 250 x 375 155 x 230

15 300 x 150 150 x 75 375 x 565 230 x 345

20 400 x 200 200 x 100 500 x 750 310 x 460

25 500 x 250 250 x 125 625 x 940 385 x 575

30 600 x 300 300 x 150 750 x 1125 460 x 690

35 700 x 350 350 x 175 875 x 1315 540 x 810

- osvetlitev znakov je mogoča na naslednje načine

o v znaku je vgrajeno svetilo

o zunanja svetilka, ki osvetljuje znak

o fotoluminiscentni pigment

- če je zahtevana varnostna razsvetljava morajo biti znaki v primeru izpada omrežne

napetosti osvetljeni s 50 % zahtevane svetilnosti v 5 sekundah, s polno svetilnostjo pa v

15 sekundah

- znaki morajo biti osvetljeni najmanj eno uro po izpadu omrežne napetosti.

- izvedba znakov z fotoluminiscentnimi pigmenti

o uporaba dovoljena skupaj s trajnim virom osvetlitve

o ne morejo nadomestiti varnostne razsvetljave.



2.12 UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM PRI NAČRTOVANJU ELEKTRI ČNIH,

STROJNIH IN TEHNOLOŠKIH NAPELJAV IN NAPRAV V OBJEKT U

V nadaljnjih fazah projektiranja inštalacij je potr ebno upoštevati vse zahteve Elaborata

eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja, št. 0001-01-11 EX, Ekosystem d.o.o., januar

2011. V njem so zahteve, ki se nanašajo na strojne, elektro in tehnološke inštalacije za

eksplozijsko ogrožene prostore (določene so EX cone v posameznih prostorih oz. napravah,

podane zahteve za hrambo nevarnih kemikalij, prezračevalne naprave, odsesovalne naprave,

elektro opremo, naprave in inštalacije itd.).

Samo ob pogoju, da bo upoštevano navedeno, bodo izpolnjene zahteve te Študije

požarne varnosti.

2.12.1 Vročevod in toplotna postaja

Predmetni objekt Narodna galerija je že priključen na sistem vročevodnega omrežja

Energetike Ljubljana preko toplotne postaje za potrebe ogrevanja in prezračevanja objekta ter

priprave sanitarne tople vode. Prostor toplotne postaje je v kleti objekta. Za ločitev sistemov

(centralno ogrevanje, klimati) sta vgrajena cevna toplotna izmenjevalca.

Požarno varnostne zahteve:

Prostor toplotne podpostaje se predvidi kot požarna celica (definirano v predhodnih

zahtevah).

Izvesti je potrebno požarno zaščito prehodov inštalacij skozi meje požarnih sektorjev/celic

(opisano predhodno).

2.12.2 Centralno ogrevanje in hlajenje

Narodna galerija je sestavljena iz treh samostojnih enot. Stari del (predmet projekta prenove),

novi del in povezovalni (stekleni) del.

V starem delu se v celoti zamenjajo vse instalacije.



Za povečanje moči hlajenja je predvidena banka ledu v kleti obravnavanega objekta.

V vseh prostorih obravnavanega objekta Narodne galerije je predvideno radiatorsko

ogrevanje. Grelna telesa bodo večinoma nameščena na mestih največjih izgub (pod okni).

V veliki dvorani v 1. nadstropju je predvideno toplozračno ogrevanje. Toplozračno ogrevanje

je tudi v pomoč radiatorskemu ogrevanju v galeriji ob stopnišču. V prostoru glavnega vhoda

so v štirih talnih obstoječih jaških že bili konvektorji za ogrevanje, sedaj pa je predvidena

zamenjava teh konvektorjev z štiricevnimi ventilatorskimi konvektorji za ogrevanje in

hlajenje. Prav tako je v tem prostoru predvidena zamenjava tlaka, takoj ob vstopu v objekt,

zato je na tem delu predvideno novo talno ogrevanje.

V kletnih prostorih novega depoja za papirni fond in za razstavno pohištvo je predvidena

visoko precizna klima omara, ki ni priključena na razvode ogrevne in hladilne vode. Naprava

zagotavlja konstantno temperaturo in vlago v omenjenih prostorih.

Za potrebe hlajenja in klimatizacije objekta (za pripravo hladilne vode) je predviden priklop

na obstoječi sistem hlajenja v obstoječi klima strojnici (v kleti povezovalnega dela objekta).

Za hlajenje posameznih prostorov so predvideni so ventilatorski kanalski (razen v vhodni avli

delavnici in laboratoriju) konvektorji večinoma v dvojnem stropu posameznega razstavnega

prostora.

Požarno varnostne zahteve

Vsi prostori, v katerih je locirana oprema za klimatiziranje ogrevanje se predvidijo kot

požarne celice (definirano v predhodnih zahtevah).

Na mestih, kjer bodo potekali ventilatorski kanali skozi meje požarnih sektorjev ali celic

(stene, stropovi, tla…) je za preprečevanje širjenja požara potrebno v kanale vgraditi požarne

lopute s požarno odpornostjo 60 min (EI – 60-S) - dimotesne.

Zapiranje požarnih loput mora biti izvedeno avtomatsko s sprožilom, krmiljenim iz požarne

centrale. Požarne lopute morajo imeti končna stikala, ki so vezana na požarno centralo.




njih pooblaščenega podjetja v skladu z navodili proizvajalca oz. veljavnimi predpisi





Zahteva se izklop delovanja teh sistemov v primeru požara, če dovajajo svež zrak od zunaj.

Izklop se krmili preko požarne centrale. Po izklopu mora biti preprečen samodejni ponovni

vklop – le ta se lahko izvede samo ročno!

2.12.3 Prezračevanje

Mehansko prezračevanje je predvideno v vseh prostorih v katerih z naravnim prezračevanjem

ni možno doseči z zadostno izmenjavo zraka.

Naprava N1 – DELOVNI PRISTORI

Naprava N2 – DODATNI KLIMAT-KRIPTA IN NOVA DVORANA

Naprava N3 – VELIKA DVORANA

Naprava N4 – RAZSTAVNI PROSTORI

Pomožni prostori v kleti bodo prezračevani z dovodom in odvodom zraka skozi prezračevalne

rešetke, nameščene neposredno na prezračevalne kanale.

Vertikalni razvodi so predvideni večinoma na mestih obstoječih dimnikov, ki se porušijo.

Horizontalni razvodi so, razen v kleti, predvideni nad spuščenimi stropovi, v pomožnih

prostorih kleti bodo prezračevalni kanali vodeni vidno pod stropom. Del kanalskih razvodov

večjih dimenzij bo v kleti vodenih v talnih kinetah.

Požarno varnostne zahteve

Vsi prostori, v katerih je locirana oprema za prezračevanje (strojnice) se predvidijo kot

požarne celice (definirano v predhodnih zahtevah).

Požarne lopute

Na mestih, kjer bodo potekali prezračevalni kanali skozi meje požarnih sektorjev ali celic

(stene, stropovi, tla…) je za preprečevanje širjenja požara potrebno v kanale vgraditi požarne

lopute s požarno odpornostjo 60 min (EI – 60-S) - dimotesne.



Zapiranje požarnih loput mora biti izvedeno avtomatsko s sprožilom, krmiljenim iz požarne

centrale. Požarne lopute morajo imeti končna stikala, ki so vezana na požarno centralo.







Zahteva se izklop delovanja teh sistemov v primeru požara, če dovajajo svež zrak od zunaj.

Izklop se krmili preko požarne centrale. Po izklopu mora biti preprečen samodejni ponovni

vklop – le ta se lahko izvede samo ročno!

2.12.4 Električne inštalacije

S stališča požarne varnosti morajo električne inštalacije ustrezati naslednjim splošnim

zahtevam:

- možnost izklopa električne napetosti z glavnim stikalom za celotni objekt oz. posamezne

dele objekta v primeru požara

- lokacija glavnih stikal mora biti na ustreznih dostopnih mestih, predvsem pa mora biti

poznana intervencijskim enotam in varnostni službi - vrisana v požarne načrte.

- izpolnjene morajo biti vse zahteve po veljavnih predpisih o električnih inštalacijah, ki

lahko vplivajo na nastanek ali razvoj požara (dimenzioniranost vodnikov, izvedba

ustreznega sistema nadtokovne zaščite, zaščita vodnikov pred mehanskimi poškodbami in

drugimi škodljivimi vplivi okolja, jakotočne inštalacije morajo biti ustrezno ločene od

šibkotočnih itd.).





V nadaljnjih fazah projektiranja inštalacij je potr ebno upoštevati vse zahteve Elaborata

eksplozijske ogroženosti z oceno tveganja, št. 0001-01-11 EX, Ekosystem d.o.o., januar

2011. V njem so zahteve, ki se nanašajo na strojne, elektro in tehnološke inštalacije za

eksplozijsko ogrožene prostore (določene so EX cone v posameznih prostorih oz. napravah,

podane zahteve za hrambo nevarnih kemikalij, prezračevalne naprave, odsesovalne naprave,

elektro opremo, naprave in inštalacije itd.).

Samo ob pogoju, da bo upoštevano navedeno, bodo izpolnjene zahteve te Študije

požarne varnosti.

2.12.5 Strelovodna inštalacija

Strelovodna instalacija na objektu je obstoječa. V sklopu prenove je predvidena zamenjava

obstoječe strelovodne instalacije.

Strelovodna inštalacija mora biti v skladu s Pravilnikom o zaščiti stavb pred delovanjem

strele (Uradni list RS, št. 28/2009) in standardom. Inštalacija mora biti redno pregledovana in

vzdrževana, izvajati se morajo predpisane meritve (po izgradnji, po udaru strele in periodično

v skladu s predpisom

2.13 NAČRTOVANJE NEOVIRANEGA IN VARNEGA DOSTOPA ZA GASILCE IN

REŠEVALCE

Pri obravnavi površine za gasilce uporabimo slovenski standard SIST DIN 14090.

Dostopne poti za gasilce

So površine v višini terena, ki povezujejo površine v zgradbah in dvorišču z javnimi

prometnimi površinami. Omogočajo dostop gasilcev z reševalno in gasilsko opremo do

dvorišč.

Dovozne poti za gasilska vozila so utrjene vozne površine med postavitvenimi površinami

okrog objekta in javnimi cestami.

Delovne površine za gasilska vozila so utrjene površine na zemljišču in so dostopne preko

javnih prometnih površin ali dovozov za gasilce. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil,

razlaganju in pripravi opreme za gašenje. Lahko so hkrati postavitvene površine.



Postavitvene površine so nepozidane utrjene površine v neposredni okolici objekta,

namenjene postavitvi avtomobilskih dvižnih reševalnih orodij (reševalnih lestev ali

teleskopskih ploščadi) in so dostopne preko javnih prometnih površin ali dovozov za gasilce

ter so namenjene reševanju ljudi preko fasadnih odprtin (oken, balkonov…).

Splošne zahteve

Dostopne poti za gasilce:

- min. širina 1,25 m

- prehodi visoki min. 2 m

- svetla odprtina vrat in drugih zožitev mora biti najmanj 1 m

Dovozne poti za gasilska vozila morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

- utrjeni za vozila z osno obremenitvijo do 10 t

- če potekajo po stropni plošči npr. kletnih objektov, morajo biti te plošče dimenzionirane

za razred mostov 30 po DIN 1072

- ravni deli dovozov morajo

o imeti širino najmanj 3m, če pa so v dolžini več kot 12 m vzporedno z dovozom na

obeh straneh omejeni z zidom ali podobnim, se mora širita povečati na 3.5 m

o svetla višina podvozov – 3,5 m

- maksimalni nagib v vzdolžni smeri 10%, v prečni smeri pa < 5%

- stopnice na dovozni poti (npr. robniki) ne smejo biti višji od 8 cm, med seboj morajo biti

oddaljeni več kot 10 m.

RADIJ DOVOZNE POTI (M)

Širina dovozne poti (m)

Od 10.5 do 12 5

Od 12 do 15 4,5

Od 15 do 20 4

Od 20 do 40 3,5

Od 40 do 70 3,2

Več kot 70 3



Širina dovozne poti iz gornje razpredelnice se mora začeti najmanj 11 m pred začetkom

zavoja (velja tudi za dovozne poti iz javne prometne površine). Zunanji radij zavoja ne sme

biti manjši od 10,5 m (velja tudi za uvoze iz javnih površin).

Na dovozni poti morajo biti table z napisom »Dovozna pot za gasilska vozila«. Najmanjša

dimenzija table je 210 mm x 594 mm.

Dovozne poti morajo biti vedno uporabne za gasilska vozila.

Zapornice ali zaporni količki na dovoznih poteh morajo imeti možnost odpiranja s ključem za

nadzemne hidrante po DIN 3223 (obešanke dovoljene, če premer zatiča ne presega 5 mm)

Delovne površine za gasilska vozila morajo izpolnjevati naslednje zahteve:

- dimenzije min. 7 x 12 m

- pozicionirane tako, da jih ne poškodujejo padajoči deli iz objekta in da so blizu vodnih

virov (hidrantov)

- utrjeni za vozila z osno obremenitvijo do 10 t

- če potekajo po stropni plošči npr. kletnih objektov, morajo biti te plošče dimenzionirane

za razred mostov 30 po DIN 1072

Delovne/postavitvene površine morajo biti označene z tablami, na katerih je napis »Površine

za gasilska vozila«. Najmanjša dimenzija table je 210 mm x 594 mm.

DOVOZI IN DELOVNE POVRŠINE ZA GASILCE PRI OBRAVNAVANEM OBJEKTU

Za obravnavani objekt mora biti zagotovljeno:

- dovozna pot za gasilska vozila do najmanj dveh zunanjih strani objekta,

- najmanj dve delovni površini za gasilska vozila.

Dovozne poti (dostopi) za gasilska vozila so predvidene iz javnih prometnih površin preko

Prešernove, Cankarjeve in Prežihove ulice.

Dve delovna površini sta zagotovljeni:



- ena Prešernovi ulici (na cesti) - druga na Prežihovi ulici (na cesti)

Z izvajanjem ukrepov iz požarnega reda je potrebno zagotoviti, da bodo dovozne in delovne

površine ustrezno proste.



2.14 ORGANIZACIJSKI UKREPI VARSTVA PRED POŽAROM

Za objekt mora biti izdelan požarni red. V požarnem redu morajo biti poleg predpisane

vsebine natančno obdelana še naslednja področja:

- usposabljanje zaposlenih iz varstva pred požarom

- ravnanje v primeru požara (alarmiranje, evakuacija, gašenje itd.)

- upoštevanje zahtev, navodil itd. za področje eksplozijske varnosti

- ukrepi v zvezi z depoji umetnin

- organizacija požarno varnostnih ukrepov v času posebnih dogodkov (odprtja rastav …)

- požarno nevarne dejavnosti (TK prostori, tehnični prostori prezračevanja, klime, itd.)

- vzdrževalna dela/zunanji izvajalci (dovoljenja za vroča dela, požarne straže)

- režim parkiranja, proste prometne površine itd.

- evakuacija morebitnih gibalno oviranih oseb

- področje dovoznih, postavitvenih in delovnih površin za gasilska vozila (prevoznost,

prostost itd.)

- prepoved kajenja in uporabe drugih virov vžiga

- shranjevanje vnetljivih snovi (restavratorski material…)

- odstranjevanje vnetljivih odpadkov

- navodila za posameznike

- roki in način pregledovanja in servisiranja vgrajenih naprav in opreme za varstvo pred

požarom ter sistemov aktivne požarne zaščite (gasilniki, hidranti, javljanje požara,

varnostna razsvetljava, stabilne gasilne naprave, odvod dima in toplote, požarne lopute)

- določitev osebe za izvajanje kontrolnih pregledov, katerih vsebina in oblika je predpisana

v pravilniku o požarnem redu.

- ob prireditvah z večjim številom ljudi potrebno zagotoviti, da zaposleni v primeru požara

ročno odprejo vsa vrata na evakuacijski poteh, ki se ne odpirajo v smeri evakuacije.

Na vidnih mestih v objektu morajo biti izobešeni izvlečki iz požarnega reda, evakuacijski

načrti in znaki za alarmiranje.

Za nadzor izvajanja ukrepov in opravljanje strokovnih nalog varstva pred požarom

mora biti določena pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje zakonske pogoje iz 36. člena Zakon

o varstvu pred požarom (ZVPoz - UPB 1, Uradni list RS, št. 3/2007) in 14. členom Pravilnika



o usposabljanju zaposlenih in odgovornih oseb za varstvo pred požarom (Uradni list RS, št.

64/95).



3. IZKAZ POŽARNE VARNOSTI



4. GRAFIČNE PRILOGE

4.1 LEGENDA UPORABLJENIH SIMBOLOV

4.2 SITUACIJSKI NAČRT

4.3 TLORISI NAČRTI OBJEKTA

Documents

VARNOST Maribor d.d. ELABORAT ŠTUDIJA POŽARNE … · in reševanje, Ljubljana 13.5.2010 2. Projektni pogoji za depoje umetnin št. 351-166/2011-1, RS, Ministrstvo za obrambo, Uprava