junij 2008

OTROŠKI KOTIČEK

Mala šola v naravi

www.Otroci.siza mamico in očka od:

vsak mesec v vašem vrtcu

NAGRADNA IGRA PRAVODAUstvarjajte na

temo prazgodovine!

NA OBISKU

Marjan Marinšek

TEMA MESECA

Spolno nasiljein zlorabe

otrok

NARAVOSLOVNI KOTIČEK Morska polžja drušcina

Poišči ime malemu risu in si prisluži nagrado

ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE

Sreco deliti, sreco dobiti

za mamico in očka od:za mamico in očka od:

+ priloga

SODELUJ TUDI TI

3

Petek je, 23. maj. Hitim, da še pravočasno ujamem zadnji dan razstave Bologna po Bologni. Hi-tim, ker ne želim zamuditi priložnosti, da pokukam v svet novosti otroške in mladinske književ-nosti, ki jih vsako leto razstavi knjigarna Konzorcij v sodelovanju s knjižnico Otona Župančiča. Hitim, ker ne želim zamuditi pravljice, ki jo bo, kot vsako leto, med tujimi deli izbrala mag. Tika Jamnik in jo pripovedovala otrokom in odraslim.Letos je izbrala zanimivo italijansko slikanico »Che cos’è un bambino?« avtorice Beatrice Alema-gna. To je pravljica uspavanka. Pripoved o otrocih in odraslih; kakšni so, kaj imajo radi, kaj radi počnejo in kako … Tilkin glas počasi, kot bi pel uspavanko, pripoveduje ob ilustracijah iz slikani-ce o otrocih, ki glasno jokajo, kadar se jim milo stori ali ko morajo zvečer sami v posteljo. Pripo-veduje o odraslih, ki jokajo tiho in na skrivaj. Njena pripoved se me dotakne, v misli se prikradejo čudna vprašanja: »In kaj če tiho jočejo otroci, tako tiho, da jih nihče ne sliši? Pa otroci zmorejo jokati tako kot odrasli?« Tudi otroci jočejo tiho in na skrivaj! Tiho jočejo, če jih odrasli prizadenejo tako močno, da jih boli srce in v njihovih očeh ugasnejo iskrice. Jočejo, če v njihov svet vdrejo vojne, sovraštvo, prepiri odraslih in jim vzamejo najdražje. Jočejo, če ostajajo v svetu odraslih osamljeni in zapuščeni. Tiho jočejo, kadar odrasli od njih zahtevajo, da počnejo reči, ki jih delajo le odrasli in se morajo vesti kot oni. Takrat jočejo brez solz in žalost skrivajo kot odrasli. Takrat je čas, da odrasli postanemo otroci in skušamo najti pot do otroških src. Zato, da bodo spet jokali kot otroci in se bodo v njihovih očeh spet lesketale iskrice.Poletje je za takšna potovanja v svet otrok najboljše. Pa ne zato, da se odpravimo na izlet v odda-ljene kraje, v avstrijsko mestece Amstetten na primer, do hiše groze, v kateri so mnogo let nemo jokali Elizabeta in njeni otroci, ne da bi jih slišali odrasli. Ne, tja res ni več treba hoditi, saj bodo pristojne strokovne službe skušale vrniti iskrice v oči otrok. Tudi doma, v domačem okolju bomo našli žalostne otroške oči, ki jočejo tiho, brez solz, in prosijo, naj stopimo v njihov svet in jim po-magamo. Da bodo spet lahko glasno jokali. Da se bo v njihovih očeh spet zrcalilo veselje.Vzemimo si v letošnjih poletnih dneh čas, zazrimo se otroške oči, in če v njih najdemo žalost, se odpravimo na potovanje v otrokov svet. Naredimo počitniške dneve spet sončne, polne veselja, smeha in glasnega otroškega joka, ta-kšnega, ki bo pregnal oblake, da se bo sonce spet iskrilo v otroških očeh.

Jelka Rahne

OTROCI, revija za starše predšolskih otrokZaložnik: Otroci d.o.o., za založbo: Edvard Vrtačnik, odgovorna urednica: Jelka Rahne, izvršna urednica: Erika Marolt , uredniški odbor: Danica Zver, lrena Kamenšek, Silva Korbar, Irena Borovičkič, Petra Glavina, Marjeta Resnik, Zdenka Vinšek, Mojca Pečnik, uredništvo: Brnči-čeva 13, 1000 Ljubljana, urednistvo@otroci.si, tel: 01/ 565-34-16, oglasno trženje: oglasi@otroci.si, 01/ 565-34-16, 01/568-25-50, faks: 01/ 565-34-17, fotografija na naslovnici: Janez Dolinar; vse nepodpisane fotografije so s spletne strani: www.sxc.huOblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Delo, d. d. Revija Otroci izhaja enkrat mesečno. Dobite jo pri vzgojiteljici vašega otroka. Revija je brezplačna.Oglejte si jo na spletu: www.Otroci.si. Naklada 30.000 izvodov. ISSN 1581-4904, v razvid medijev vpisana pod številko 440.

Vrtci po Sloveniji, ki podarijo revijo Otroci staršem svojih otrok: BREZOVICA: Vrtci Brezovica; BREŽICE: Vrtec Mavrica; BRUSNICE: VVE Muca pri Oš Brusnice; CELJE: Vrtec Anice Černejeve; DEKANI: Vrtec pri OŠ Dekani; DOLENJSKE TOPLICE: Vrtec Gumbek; DOMŽALE: Vrtec Domžale, Vrtec Mali Princ, Vrtec Urša; GABROVKA: Vrtec Čebelica pri OŠ Gabrovka; IG: Vrtec Ig; KOČEVJE: Vrtec Kočevje; KOMENDA: Vrtec Komenda, KOPER: Vrtec Semedela, Vrtec Koper; KRANJ: Kranjski Vrtci, Vrtci pri OŠ Kranj, Vrtec Orehek pri OŠ Orehek; LENART: OŠ Lenart, enota vrtec; LITIJA: Vrtec Litija; LJUBLJANA: Pediatrična klinika Ljubljana, Vrtec Ciciban, Vrtec Jelka, Vrtec Črnuče, Vrtec Mladi rod, Vrtec Pingvin, Vrtec Hansa Cristiana Andersena, Vrtec Najdihojca, Vrtec Šentvid, Vrtec Mojca, Vrtec Jarše, Vrtec Pedenjped, Vrtec Trnovo, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Zelena Jama, Vrtec Ledina, Vrtec Pod Gradom, Vrtec Dr. France Prešeren, Vrtec Vodmat, Angelin Vrtec, Viški Vrtci, Vrtec Galjevica, Vrtec Kolezija, Knjižnica Vič, Waldorfski Vrtec, Zavod za gluhe in naglušne, Vrtec Viški Gaj, Waldorfski Zasebni Vrtec, Vrtec Miškolin, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Vrtec Vrhovci; LJUBNO OB SAVINJI: Vrtec Ljubno ob Savinji; LJUTOMER: Vrtec Ljutomer; LOGATEC: VVZ Kurirček, Miklavžev vrtec župnijski vrtec; MALA NEDELJA: Vrtec Mala Nedelja; MARIBOR: Vrtec Borisa Pečeta, Vrtec Ivana Glinška, Vrtec Jadvige Golež, Vrtec Jožice Flander, Vrtec Koroška vrata, Vrtec Otona Župančiča, Vrtec Pobrežje, Vrtec Studenci, Vrtec Tezno; MEDVODE: Vrtec Medvode; MENGEŠ: Vrtec Mengeš; NOVA VAS: OŠ Toneta Šraja Aljošše; NOVO MESTO: Društvo Ringa Raja, Vrtec Ciciban, Vrtec Pedenjped,; PUCONCI: VVE pri O[ Puconci; RADLJE OB DRAVI: OŠ Radlje ob Dravi; RADOVLJICA: Vrtec Radovljica; RAKA: OŠ Raka VVE; RIBNICA: Vrtec Ribnica; SEVNICA: Vrtec Ciciban Sevnica; SEŽANA: Vrtec Sežana; SLOVENSKA BISTRICA: Vrtec Otona Župančiča, Slomškov vrtec; SLOVENSKE KONJICE: Vrtec Slovenske Konjice; STOPIČE: Vrtec Stopiče pri OŠ Stopiče; STRAŽA: Vrtec pri OŠ Vavta vas; ŠKOFIJE: Vrtec pri OŠ Oskarja Kovačiča; ŠKOFJA LOKA: Vrtec Škofja Loka; TOLMIN: VVZ Ilke Devetak Bignami Tolmin; TRŽIČ: Vrtec Tržič; VELENJE: Vrtec Velenje, ŽELEZNIKI: Antonov Vrtec in ŽIRI: Vrtec Pri OŠ Žiri; KOMENDA:Vrtec Komenda; DUPLEK:Vrtec Duplek; MOST NA SOČI: Vrtec Most na Soči; VELENJE: Vrtec Velenje; PTUJ: Vrtec Ptuj; LJUBLJANA: Pediatrična klinika; ČRNOMELJ: Vrtec Otona Župančiča; SREDIŠČE OB DRAVI: Vrtec Središče ob Dravi; RIŽANA: Vrtec Rižana;ŠENČUR: Vrtec pri OŠ Šenčur; VODICE: Vrtec Vodice; ZAGORJE: Vrtec Zagorje; GROSUPLJE: VVZ Kekec Grosuplje; POSTOJNA: Vrtec Postojna; OTOČEC: Petrov vrtec

Potovanja v otroška srca

NA OBISKU:Marjan Marinšek

TEMA MESECA: Spolno nasilje in zlorabe

SODELUJ TUDI TI: Poišči ime malemu risu!

OTROŠKI KOTIČEK: Mala šola v naravi

NARAVOSLOVNI KOTIČEK: Morska polžja druščina

OČKA PRIPOVEDUJE

NAGRADNA IGRA TRI SRCA: Čofotanje v Termah Radenci

ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE: Srečo deliti, srečo dobiti

PREDSTAVLJAMO VRTEC: Vrtec/šola Ceip El Murtal iz Benidorma(Španija)

SUPERMAMINA SVETOVALNICA

RAZGLEDNICE

NAGRADNA IGRA: Ustvarjaj na temo prazgodovine!

4

7

14

20

15

18

22

Kazalo

junij 2008

23

25

26

29

32

NA OBISKU

O dečku, ki je sanjal z odprtimi očmi

Marjan Marinšek

Ob branju pravljice sem pomislila, da je dečkova pripoved zgodba vašega ži-vljenja. Ste vi tisti deček z imenom Ana in vam spomin na materino ljubezen pomaga uspešno uresničevati sanje, ki jih sanjate, ko ne morete spati?

Seveda! V družini smo bili štirje otroci, ki smo se neprestano igrali, tudi prizore iz knjig in � lmov, ki smo jih prebrali oziroma gledali. Moj mlajši brat Karli me je na vsem lepem začel klicati Ana, in to ime se me je prijelo. Govorili so: Ana je prišel, Ana je jokal, Ana se je polulal … Vedno sem bil »isti Ana«. Tako je govorila tudi mama in vsi sosedovi in sošolci, malce zbadljivo seveda. Mama me je zjutraj prebujala tako, da mi je v mrzli sobi začela obuvati nogavice, da bi se lažje pre-dramil. Zraven je pela: »Ana zaspana, žup-

ca neslana, nima skrbi, da bi si kupil soli!« Mama me je tako prebujala še potem, ko sem se ob ponedeljkih zgodaj zjutraj vozil v Celje, kjer sem prebival, ko sem obiskoval gimnazijo. Imel sem čudovito otroštvo, tudi oče je bil izjemna dobričina in ugleden člo-vek v malem kraju. Mami je vedno pomagal pripravljati nedeljsko kosilo. Vsak večer je mama po delu prebirala knjige in ko je oče ob sobotah prihajal domov, mu je povedala vsebino. Potem pa mu je po vrsti pripove-dovala tudi, kakšni smo bili otroci v tistem tednu. Mi pa smo v sosednji sobi napenja-li ušesa, da bi zvedeli, kakšni smo bili. Tudi sam sem lahko bral knjige pozno v noč in zjutraj, ko sem se zbudil. Sanjal sem o dalj-nih deželah in potovanjih, in to v času, ko Celja še nisem videl. In tudi morja ne! Tega sem videl prvič pri štirinajstih letih, ko smo

šli na zaključni izlet na Reko (takrat Slovenci še nismo imeli svojega morja!).

V vaših delih je čutiti ljubeč spomin na mamino uspavanko in rojstni kraj. Tone Pavček je ob izidu vaše knjige o Pla-ninčevi Micki zapisal: »O Kozjanskem nisem vedel nič ali bore malo; potem je prišel Marjan Marinšek s svojo Micko in mi odkril čudno in čudovito deželo … Planinčeva Micka je tudi Marinško-va pesem in zahvala Kozjanskemu.« Kakšni spomini vas vežejo na rodni kraj in ohranjajo veliko ljubezen?

Dom, šola, cerkev, starši in drugi ljudje so vedno v mojih spominih na Kozje, ki je bil majhen kraj, vedno poln otrok. Če si se hotel s kom družiti, si samo tekel na trg in tam si že

Marjana Marinška poznamo predvsem kot očeta Pikinega festivala in prijatelja ter avtorja biografije o Astrid Lindgren. Vsako leto sem pred Pikinim festivalom iskala podatke o njem, da bi ga predstavila svojim otrokom. Vneto sem brskala po knjigah, spletu, revijah in odkrivala bogastvo ter raznolikost njegovega dela, ki ga je skoraj nemogoče predstaviti v nekaj kratkih vrsticah. Morda ga še najbolje opiše zgodbica o dečku z imenom Ana, ki jo lahko preberemo v knjižici Ježkova torta.

4 junij 2008junij 200844

O dečku, ki je sanjalNekoč je živel deček, ki je sanjal z odprtimi očmi. Sanjal je o potovanju v daljne dežele, o neo-bljudenem otoku, na katerem ima v votlini svoje domovanje, kjer živi skupaj z živalmi, ki jih je udomačil; o pragozdu in divjih živalih, s katerimi prijateljuje; o življenju v vili Čira Čara, v kateri je našel kupe Gasparijevih razglednic, šolskih prvih beril, pa knjige o Rdeči kapici in Ostržku in citre s 60 strunami, na katere igra � lmska zvezda Leslie Caron. Sanjal je vse dni in zvečer ni mogel zaspati. Le mamina pripoved, pesem, prgišče graha (ki ohranja sanje) in branje knjige o slavni Piki Nogavički ga je umirilo, da je zaprl oči in zaspal. Deček je zrasel in postal oče trem sinovom, pa še vedno ni mogel spati in je sanjal z odprtimi očmi; o majhni dolinici z gručo hiš in zvonikom, obdani s hribi, griči, reko, potočki, travniki in bukovim gozdom. Sanjal je o svetlih zvezdah, med katerimi je bila najsvetlejša zvezda Astrid, o domačem kraju, svoji družini in do-mačinih, ki so prebirali njegove knjige, reportaže, si ogledovali njegove razstave in obiskovali njegove koncerte. Vse to je sanjal z odprtimi očmi in ni mogel zaspati. Veliko se jih je trudilo, da bi mu pomagali, a brez uspeha. Le mamina beseda, ki ga je vabila tako kot nekoč k mirnemu počitku, je pomagala.

(povzeto po zgodbi Marjana Marinška: Sanje z odprtimi očmi)

skoraj nemogoče predstaviti v nekaj kratkih vrsticah. Morda ga še najbolje opiše zgodbica o dečku z imenom

Nekoč je živel deček, ki je sanjal z odprtimi očmi. Sanjal je o potovanju v daljne dežele, o neo-bljudenem otoku, na katerem ima v votlini svoje domovanje, kjer živi skupaj z živalmi, ki jih je udomačil; o pragozdu in divjih živalih, s katerimi prijateljuje; o življenju v vili Čira Čara, v kateri je našel kupe Gasparijevih razglednic, šolskih prvih beril, pa knjige o Rdeči kapici in Ostržku

NA OBISKU

5

koga srečal. Trg je bil zbirališče otrok, šolarjev, živine in vozov, ljudi, ki so šli v trgovino, v go-stilno, na krajevni urad ali v cerkev. Po nedelj-ski jutranji maši so vsi ljudje, zlasti moški in okoličani, ostali na trgu in poslušali občinske razglase. Pri tem so vsi kadili in rad sem šel skozi oblake dima, ki je bil posebno pozimi topel in mi je dišal. Če je le bilo mogoče, smo jo iz hiše popihali na trg. Mama je zaklicala za menoj: »Kam greš?« »Nikamor!« sem odgo-voril. To je pomenilo na trg.

Nekoč ste zapisali, da je v vašem ži-vljenju veliko ljubezni in ena preha-ja v drugo. Takšna velika ljubezen je zagotovo tudi zbirateljstvo, saj si je brez nje težko predstavljati tako ob-sežno delo, ki ste ga vložili v iskanje, urejanje, razstavljanje in seveda tudi pripravo poglobljenih študij o vredno-sti eksponatov v zbirkah prvih abece-dnikov, Gasparijevih razglednic, jaslic … Ste bili zbirateljski navdušenec že kot otrok? Otroci namreč radi zbirajo vse mogoče, pa jih zbirateljska vnema pogosto mine, saj odrasli nadvse radi pospravljajo njihovo »kramo«.

Kot otrok sploh nisem bil zbiralec, razen če izvzamem vse stare knjige, v katerih so bile slike, in pa zbiranje slik � lmskih igralcev ter � lmskih sporedov. Res pa je, da so vsa moja področja zbiranja nastala iz tistega, kar sem imel rad že kot otrok: Gasparijeve razgledni-ce, ki so prihajale na dom, prva berila, ki sem jih že omenil in od katerih se je zbiranje na-daljevalo v vse, kar spominja na ljudsko šolo. Danes lahko postavim tri kompletne muzej-ske učilnice iz časov Avstro-Ogrske, Kraljevi-ne Jugoslavije in Titove Jugoslavije. Tudi zbirke Ostržek, Rdeča kapica, Robin-zon Crusoe in Andersen izhajajo iz otroštva. Na primer: Robinzon Crusoe je tako vzburil mojo domišljijo, da sem se v domači Bistrici igral brodolomca in si stesal čoln. V moji zbir-ki je tudi okoli 350 izvirnih fotogra� j s podpisi

� lmskih igralcev, ki sem ji zbiral tako kot vsi drugi, s pisanjem vsakemu igralcu posebej. Posebnost mojih zbirk pa so � lmski sporedi, ki jih je izdajal Vesna � lm za vsak prihajajoč � lm in katerih imam zbranih od št. 1 do št. 396, kar je verjetno največ, kar sploh kdo ima. Zagotovo Filmski muzej v Ljubljani te zbirke nima. Tu je še zbirka papirnatih jaslic in svetih pisem od Dalmatinove biblije do Kraševče-vega prevoda Svetega pisma in Trubarjeva razstava, ki je nastala v letošnjem letu. Z njo in s citrami sem se odpravil tudi v Stockholm na slovenske kulturne dneve, ki so se odvijali od 22. do 25. maja v čast slovenskemu pred-sedovanju.

Vašo zbirateljsko vnemo je čutiti tudi v knjigi o Astrid Lindgren, kjer predstavi-te veliko različnih knjižnih izdaj o Piki Nogavički. Kdaj ste se vi prvič srečali s tem knjižnim delom?

Piko Nogavičko sem prvič prebral, ko je za-čela izhajati v Pionirju leta 1955. Tri leta sem bral nadaljevanja in potem leta 1958 doča-kal izid prve knjige o Piki. Takrat sem bil star že sedemnajst let, vendar sem jo še enkrat prebral. Bila je drugačna kot druge knjige za mladino, zlasti pa me je privlačilo ime Astrid Lindgren in sploh to, da je doma s Švedske. Vse, kar je prihajalo s Švedske, je bilo simpa-tično: Kristina, Lavransova hči, � lm Plesala je eno samo poletje, pa športniki ... Ko sem v gimnazijskih letih prebral še knjigo Erazem in potepuh, sem se dokončno zaljubil v to neznano pisateljico s severa: Astrid Lindgren, o kateri sem napisal dve knjigi, veliko foto-gra� ral ter posnel � lm, ki ga vrtim sedaj ob stoletnici njenega rojstva.

Je slavna Pika Nogavička, ki je močno zaznamovala vaše življenjsko delo in je imela o šoli zanimivo mnenje, vplivala tudi na vaš odnos do šolanja in učenja?

V šoli seveda nisem bil podoben Piki. Bil sem

kar bolj plašen, a zelo zvedav. Rad sem imel šolo, a sem se je tudi bal. Rad sem imel ta strah, da nisi bil nikoli dovolj pripravljen in sem tudi kdaj dobil slabo oceno. Jokal sem, ko sem moral iz prijazne kozjanske šole na gimnazijo v Celje, ki je bila tako strašno velika stavba, da se nisem znašel. Ko pa sem jo vzlju-bil, pel v zboru, hodil h krožkom in urejal ra-zredni list Mi vstajamo ter risal v gimnazijsko literarno glasilo Brstiči, sem se moral posloviti od prijazne gimnazije in sem spet jokal, ko sem odhajal v Ljubljano na fakulteto. Tam ni bilo več razredne skupnosti, ki mi je bila tako ljuba, ni bilo več razrednikov in nihče ni več pozvonil ob koncu ure. Kljub temu sem fakulteto naredil z veliko lahkoto in ugotovil, da je zame najboljše, da se dam vprašati takrat, ko sem za snov res pripravljen, to pa je način študija na fakulte-ti. Danes ne sanjam o fakultetnem študiju, ampak o strahu pred šolskimi nalogami in odpiranju redovalnice pri črki M, v gimnaziji seveda. Po končani srednji šoli ste se vpisali na študij prava, ga uspešno zaključili s pravosodnim izpitom in celo nekaj let opravljali delo pravnika. Priznati mo-ram, da me je ta podatek presenetil,

junij 2008

ram, da me je ta podatek presenetil,

junij 2008

Marjan Marinšek

Marinšek je o Astrid Lindgren je napisal dve knjigi,veliko fotogra� ral ter ob sto-letnici njenega rojstva tudi posnel � lm.

NA OBISKU Marjan Marinšek

6

saj ste veliko bolj znani kot uspešen kulturni delavec, pedagog in raziskova-lec, popotnik ... Kaj je na vašo odloči-tev vplivalo po končani srednji šoli? Pravo sem izbral, ker sem imel preveč intere-sov in se nisem mogel odločiti za nobenega: petje, risanje, jeziki, umetnostna zgodovina, geogra� ja. Prvih deset let sem delal kot di-plomirani pravnik v Gorenju, na sodišču in na občini Velenje. Tam so me določili, da kot pravnik ustanovim Kulturni center Velenje, kar je pomenilo druženje s kulturo, in tako sem po uspešno opravljeni nalogi kar ostal v kulturi, skupaj 32 let. To je bilo področje, za katerega sem bil rojen: prireditve, muzej, grad, knjižnica, kulturni večeri, galerija, raz-stave, umetniki, s katerimi sem se srečeval, knjige, katerih urednik sem bil, pa poletne prireditve, Pikin festival, citrarski festival »Pre-šmentane citre«, tradicionalna dobrodelna prireditev »Bolero«, vse to so moji otroci.

Tudi ljubezen do citer vas bolj uvršča med kulturnike. Nanje ste igrali, organizi-rali društvo citrašev in nastope. Kdaj ste se prvič srečali s tem inštrumentom?

S citrami sem se seznanil v gimnaziji. Mama je bila vesela, da sem se sam začel učiti igra-nja na njene citre. Pri učenju mi je pomagala gospa Gustika Ulaga, občinska sirota iz Celja, ki je rada igrala na citre, a ni znala poučeva-ti. Vendar sem pri njej dobil potrebne note, pa tudi citre, na katere danes igram, mi je zapustila. Z gospo Gustiko sva skupaj igrala pri celjskih družinah, potem pa sem jih zane-maril, ker niso bile popularne in je bilo skoraj greh igrati na ta inštrument. Ko so pri vojakih spraševali, kdo zna igrati na kak inštrument

in sem omenil citre, so se mi smejali, češ da gre za švabski instrument in da tega v vojski ne potrebujejo. Potem so domače citre ležale na podstrešju do leta 1987. Takrat sem začel z razstavami Gasparijevih razglednic in obudil sem igranje na citre, ustanovil ansambel Šale-ške predice, s katerimi smo nastopali ob vseh možnih priložnostih, tudi za šole, v cerkvi, na poletnih prireditvah in celo za rojake na Ni-zozemskem. Po osmih letih, ko je ansambel Šaleške predice začel ugašati, sem ustanovil trio Moj dom, v katerem sta peli mladi pevki Tanja Meža in Maja Lesjak, jaz pa igral na citre. Prehodili smo vso Evropo, Ameriko in Avstra-lijo, seveda skupaj z razstavami iz moje zbirke Gasparijeve razglednice, ki sem jo organiziral okoli petdesetkrat. S citrarsko-vokalnim an-samblom pa sem posnel pet nosilcev zvoka. Med sanje, ki jih uresničujete z lju-beznijo, zagotovo sodijo tudi številna popotovanja po svetu, s fotografskim aparatom seveda. Zgodbe o doživetjih s potovanj, popestrene z bogato zbirko diapozitivov, pripovedujete na različnih prireditvah po Sloveniji. Katera dežela je naredila na vas največji vtis?

Prepotoval sem Zahodno Evropo, Bližnji vzhod, štirikrat Ameriko (Pennsylvanijo, Ohio, Kalifornijo dvakrat, New York, Washington, Zahodno Virginijo), dvakrat Južno Ameriko (Argentina, Brazilija, Urugvaj, Čile) in dobršen del Avstralije. Povsod, kjer sem bil, sem pisal reportaže in jih objavljal v domačih revijah. Od povsod imam tudi zbirko diapozitivov, s katerimi sem imel okoli 60 predavanj po Sloveniji. Vsaka dežela me je posebej pre-vzela, a če že moram, potem bi rekel, da mi je bilo lepo in v skladu z mojimi hrepenenji iz

otroštva, ko sem bil leta 2001 teden dni sam na Robinzonovem otoku, sredi Tihega ocea-na. Moj cilj je bil splezati na vrh gore, kjer je Robinzon vsak večer kuril kresove, da bi ga opazila kakšna mimo ploveča ladja. In tam sta danes dve spominski plošči. Ko sem s te točke gledal po obzorju in daljavah Tihega oceana, mi je bilo tesno pri srcu, a obenem sem občutil, da sem nekaj sanj iz svoje boga-te domišljije uresničil.

Za svoje delo ste prejeli številna prizna-nja, vaše zanimive zbirke so iz osebne zgodbe prerasle v nekaj širšega. Ka-kšni so vaši načrti v prihodnje? Vse zbirke bi morale najti neko mesto, za-enkrat sem lahko postavil samo zbirko stara učilnica »Šola moje mame«, in to v mojem rojstnem kraju v Kozjem. V Velenju ni prave-ga interesa, čeprav so mi podelili grb občine Velenje za moje delo na področju zbiranja narodnega blaga in za idejno zasnovo Pikine-ga festivala. Trenutno pa sem zelo zaposlen s pisanjem. To je moje najmlajše področje. Tre-nutno pišem svojo dvanajsto knjigo, ki bo go-vorila o mojih spominih na šolo, seveda tako s kratkimi zgodbami in zelo literarno, da bo za-nimiva za vse. Zelo veliko nastopam po šolah s Piko Nogavičko, Andersenom, dimnikarjem in zadnje čase s Trubarjem. Pravzaprav imam vsak prosti dan zaseden s temi termini. Citre še tudi igram in poučujem starejše. Zlasti pa veliko sodelujem z rojstnim krajem Kozjem, kjer vodim šolski abonma in čitalniške veče-re v knjižnici, pomagam pri obnovi kulturnih spomenikov, fotogra� ram vse, kar spominja na razglednice Maksima Gasparija, in pišem za svojo rubriko v kozjanskem lokalnem ča-sopisu »Zmajev glas«. Dela je kar dovolj. Kje je še tu čas za vnučke in za vrt, ki ga v celoti sam obdelujem ... Veliko sanj, ki ste jih sanjali z odprtimi očmi, ste že uresničili. Naj se vam pri-sanja še veliko zanimivih sanj, da jih bo-ste z vašo ljubeznijo in pogumom lahko izpolnili. Bralce pa vabim, da pokukajo v vaše zanimive knjige, morda se odločijo in postanejo zbiratelji ali pa le občudo-valci vašega dela.

JRFoto: osebni arhiv Marjana Marinška

junij 2008

Z igranjem na citre se je seznanil že v gimnaziji.

Vzgoja otrokovih predstav o spolnosti v predšolskem obdobju ni omejena zgolj na odkrivanje lastnega telesa in telesa nasprotnega spola, spoznavanje skrivnostnega rojevanja novega bitja in odnosov med očetom in mamo, je tudi zapleten proces oblikovanja predstav v odvisnosti od vrednot okolja, v katerem odrašča.

Že dolgo spolnost ni več tabu tema v na-šem okolju, so pa naši odgovori še vedno zaznamovani z nelagodjem in polresnicami, ki sprožijo v otroku občutek, da je o tej temi bolje čim manj spraševati in vedeti. Čeprav se včasih zgodi, da sodobni starši s svojo svobodomiselnostjo s spolno vzgojo tudi prehitevamo otrokov razvoj in s tem prav tako izkrivljajo otrokove predstave o spol-nosti, je vendarle še vedno prevladujoče mnenje okolja, da je o tej temi bolje ne go-voriti, češ, saj bo vse izvedel, ko bo čas za to. A otroci še prehitro pridobivajo informacije prek medijev in ker se z njimi ne pogovarja-jo odrasli, si jih razlagajo po svoje in si tako

Soočenje, da je otrok doživel spolno zlorabo, pretrese sistem, na katerem temelji občutek osebne varnosti in stabilnosti, zato je vsako razkritje po-vezano s hudo stisko.

oblikujejo neustrezne predstave, ki jih spre-mljajo vse življenje. So pa prav zaradi takšnih predstav pogosteje izpostavljeni doživljanju negativnih izkušenj in nevarnostim spolnih zlorab. Zato je prav, da tudi o tej temi javno spregovorimo, da javnost ozaveščamo o teh problemih, da jih bo hitreje odkrivala in na ustrezen način in učinkovito reševala ter s tem zaščitila otroka pred trpinčenjem in zlorabami.Zato v tokratni temi meseca govorimo naj-prej o razvoju otrokovih spolnih predstav in prvih stranpoteh pri tem razvoju, pa tudi o spolnih zlorabah, ki vse pogosteje pretrese-jo javnost z odkritjem novih primerov, ki se globoko dotaknejo vsakogar.

Poskrbimo za otrokovo varnostDruštvo za nenasilno komunikacijo si priza-deva, da bi odrasli z vso odgovornostjo sledili spoštovanju in varovanju spolne integritete otrok, da si ne bi zatiskali oči pred možno-stjo spolne zlorabe, saj s tem ustvarjajo nove možnosti za zlorabe istega ali drugih otrok. Ljudje dejstva o spolnih zlorabah težko sprej-memo. Soočenje, da je otrok doživel spolno zlorabo, pretrese sistem, na katerem temelji občutek osebne varnosti in stabilnosti, zato je vsako razkritje povezano s hudo stisko. A pomembno je, da otroku verjamemo. Tudi če smo se v svojih domnevah o spolni zlora-

bi zmotili, bo to imelo manjše posledice, kot pa če spolna zloraba ostane skrita. Bodimo pozorni na otrokovo spremenjeno vedenje, na njegovo igro, na neobičajne zdravstvene težave in takoj ukrepajmo. Pogovorimo se z otrokom, vendar ga k odgovorom ne silimo, dajmo mu čas! Majhen otrok težko odgo-varja na posredna vprašanja, zato ostanimo mirni, neposredni, strpni. Cilj naših ukrepanj mora biti poskrbeti za otrokovo varnost. Na-silje nad otrokom sami ali s pomočjo drugih organizacij prijavimo na upravo za notranje zadeve ali center za socialno delo.

Več o nasilju in spolnih zlorabah si lahko pre-berete na spletni strani Društva za nenasilno komunikacijo, o znakih spolnega nasilja pa podrobneje spregovori tudi Tina Merčnik, svetovalna delavka vrtca Andersen.

Naj pogovor o spolnosti ne bo tabu tema

• Društvo Združenja proti spolnim zlorabam 080 2880, www.spolno.nasilje.over.net • Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Gotska 18, 01 5837 500 Maribor, Lavričeva 5, 02 2282 790 Koper, Cankarjeva 33, 05 6273 555• centri za socialno delo v Sloveniji• policijske uprave v večjih mestih v Sloveniji• Društvo za nenasilno komunikacijo Ljubljana, Miklošičeva 36, 01 4344 822 Maribor, Pobreška cesta 6, 02 320 21 46

TEMA MESECA

7junij 2008

Spolno nasilje in zlorabe

Želja po molkuOtrok, ki je zbral pogum, da je razkril svojo skrivnost, si zelo pogosto želi, da bi jo raje za-molčal, kajti deležen je intenzivne, nedobro-došle pozornosti. Zato se ne smemo čuditi, zakaj otroci ponavadi ne povedo o svojem trpinčenju. Otrok je prizadet in zmeden, kajti vse, kar je hotel, je bilo le, da bi se trpinčenje prenehalo.Ravno zato moramo otroku zagotoviti, da je zelo pogumen, ker je povedal resnico, in da je storil prav, ko je spregovoril, predvsem pa ga moramo prepričati, da ni on kriv za to, kar se mu je zgodilo.

Pomoč in zaščita otrokaIn kaj lahko storimo, še preden pride do spol-nega napada na otroka?!Otroka lahko že zgodaj naučimo razlikovati med dobrimi in slabimi dotiki. Povemo mu, da lahko največkrat sam odloča o tem, kdo, kdaj in kako se ga sme dotikati – izjema so nekateri zdravniški posegi in skrb za higieno. Zagotovimo mu, da ga bomo podprli, če ne bo želel poljubiti babice ali se pocrkljati pri stricu v naročju. Naučimo ga, da nam lahko zaupa - vedno mu verjemimo, kadar bo poro-čal, da mu je bilo neprijetno. V slučaju, če bo doživel spolno zlorabo, bo tako vedel, da mu bomo verjeli, ga podprli in mu stali ob strani. Otrok spolne zlorabe ne more preprečiti, a če nam o svoji izkušnji hitro zaupa, lahko zmanj-ša nadaljnjo zlorabo in škodljive posledice.Že v vrtcu se je treba z otroki pogovarjati o njihovi osebni varnosti, vendar moramo pred tem pridobiti soglasje in podporo njihovih staršev in drugih ljudi v našem okolju. Menim, da so ravno starši tisti, ki najbolj nasprotujejo temu, da bi njihovega otroka poučevali oz. seznanjali s tem, kaj je spolni napad, kako naj se otrok brani pred napadalcem, kam pokli-cati … Starši namreč mislijo, da se o spolnem napadu ali spolnosti nasploh v vrtcu ne bi

Ni res, da so nepoznane osebe najbolj nevar-ne. V 85 odstotkih primerov je storilec član otrokove ožje družine ali nekdo, ki ga otrok pozna in mu zaupa – roditelj, sorodnik, starej-ši prijatelj ali sosed.Žrtve spolnega napada so lahko deklice in dečki vseh starosti, majhni otroci in dojenčki.Spolni napadi na otroke se pojavljajo v vsako-vrstnih družinah – bogatih in revnih, velikih in majhnih, izobraženih in neizobraženih.Otroci se o spolnem napadu redko zlažejo. V 98 odstotkih primerov se njihove trditve izkažejo kot resnične. Ker je storilec pogosto oseba, ki ji otrok zaupa in ki zlahka uredi, da je sama z otrokom, se spolni napad običajno ponavlja in v nekaterih primerih traja več let.Spolni napad na otroke je redkeje povezan z nasiljem, ker storilcu, ki ga otrok pozna, tega ni treba uporabljati. Namesto tega obljublja, grozi in podkupuje ter izkoristi dejstvo, da je otrok nemočen.

Ko otrok spregovoriOzaveščanje o spolnih zlorabah je potrebno, saj prispeva k povečanju števila razkritih primerov in je tudi pod-pora ter pomoč žrtvam spolnih zlorab, da se odprejo ter spregovorijo. Spregovoriti je treba o dejstvih, kaj je spolna zloraba, in z dobro obveščenostjo javnosti preprečiti nove zlorabe otrok. Čuječnost je treba usmeriti v vsako okolje, tuje ali domače, ki je potencialno lahko nevarno za malega otroka.

Otroci naj se zavedajo, da imajo pravico po-vedati, kaj se dogaja z njihovim telesom.

smelo govoriti, češ da so otroci še premajh-ni, da bi to poslušali. Morda se včasih prav za tem nasprotovanjem skriva bojazen, da bi otrok razkril, da so ga zlorabili, saj vemo, da se največ spolnih zlorab zgodi v družinskem krogu ali krogu znancev.Otroci naj bodo seznanjeni, da se lahko znaj-dejo v takem položaju. Pomembno je, da pri pogovoru o spolnem nasilju v otroku ne vzbudimo krivde, kajti lahko je bil že trpin-čen, pa doslej tega ni nikomur povedal.Dve preprosti metodi pomoči sta pogovor o tem, da ima otrok pravico živeti varno, in po-govor o dotikanju.

Pravica varnostiPovejmo otroku, da imamo vsi ljudje dolo-čene pravice, za katere nas ne sme nihče pri-krajšati. Spodbudimo jih, naj premislijo, kako bi si znova lahko pridobili svoje pravice, kdaj se počutijo zares varne. Naj jim bo jasno, da nekateri ljudje včasih želijo drugim odvzeti

8

TEMA MESECA Spolno nasilje in zlorabe

8

Z otroki se pogovarjajmo o tem, kako prijetni so lahko dotiki, objemi, po-ljubi. Vendar ima vsak otrok pravico odkloniti dotike, objeme in poljube celo tistih oseb, ki jih ima rad, če mu trenutno ni do tega.

junij 2008

TEMA MESECA

99junij 2008

Spolno nasilje in zlorabe

Poletno sonce vabi na sprehode v bližnje parke, kjer se na klopcah v senci dreves in ob žuborečem vodnjaku vsaj malo ohladimo. Med potjo opazujemo jumbo plakate, oglasne stebričke in z revijami bogato založene kioske. Na plakatih, stebričkih in revijah so fotografije razgaljenih in golih lepotic, ki se veselo smehljajo, kot bi hotele reči: »Nam pa ni vroče!«

Na klopci v parku sedita zaljubljenca in se tesno stiskata drug k drugemu, kot da bi se hotela pogreti, čeprav vroče sonce lepi njuni obleki na njuni prepoteni telesi. Ob vodnja-ku golobčka grulita drug na drugem. Zakaj, sprašuje otok, ki hodi z nami in radovedno opazuje svet. Zamomljamo nekaj o ljubezni, tetah, ki jim je vroče, in skušamo preskočiti nadležna malčkova vprašanja. Na steni hiše, nasproti parka se šopiri gra� t s podobami

človeških teles z vsemi spolnimi atributi. Zakaj, spet sprašuje malček, ki se spomni, kako so ga okregali, da je narisal grdo risbo, ko je risal svoje družinske člane razgaljene. No, tudi te risbe se nam zdijo grde in naš zakajček je zadovoljen, da so vsaj tu merila enotna. Čas teče in že hitimo domov, k ve-čerji, večerni risanki in vsaj danes, k gledanju televizije. Bo pa jutri pravljica, ko ne bodo predvajali priljubljene nadaljevanke. Otrok sitnari, da ne bo spal sam, da bi tudi on rad gledal televizijo. Nadaljevanka se je že pri-čela in brez razmišljanja zamomljamo: »Daj že mir, glej in bodi tiho.« In malček gleda in sprašuje: »Zakaj se stric in teta valjata po po-stelji, zakaj tako vzdihujeta in stokata, zakaj …« Odgovora ni, le grožnja, da bo moral v posteljo, če ne bo tiho. In zakajček utihne. V njegovi glavici pa se porajajo zaključki in odgovori na vsa neodgovorjena vprašanja. Potem sklene, da bo stvar raziskal s prijatelji v vrtcu ali na dvorišču.

Televizijska ideja za igroOtroci se stiskajo v kotičku na kupčku in šepetajo. Radovedno pogledujem k njim in ugibam, kaj se igrajo, da so tako zavze-ti. Premišljujem, ali naj jih zmotim s svojo prisotnostjo ali ne, ko zaslišim pritajen jok. Pohitim k skupinici in kar ne morem verjeti

svojim očem: nekaj dečkov čepi ob jokajo-čem fantičku, ki so mu slekli hlačke, in se zabavajo z njegovim spolnim udom. Pogol-tnem zgroženost in s kar se da mirnim gla-som vprašam: »Kakšna igra pa je to?« Otroci me pogledajo in eden od nadebudnežev mi hiti razlagati: »Veš, to je bilo na televiziji na tretjem programu, ampak zelo pozno.« Spet drugi fantič mi pripoveduje, da je oči prine-sel domov takšne kasete, na katerih se tako igrajo strici in tete in jih lahko gleda le on z očijem, medtem pa mora sestrica k mamici v kuhinjo. (Tudi takšna ravnanja staršev sodijo med spolne zlorabe otrok in jih je vzgojitelj dolžan javiti centru za socialno delo.) Hitro dvignem jokajočega dečka, ga oblečem in skušam potolažiti, otrokom pa razložiti, da to niso primerne igrice za takšne otročiče, še posebej, če nekdo zaradi njih joče in trpi. Potem se odpravimo v knjižnico, poiščemo knjige o človeškem telesu in se ob podobah pogovarjamo. Veliko je muzanja, hihitanja, vprašanj. Mirno odgovarjam in se čudim nji-hovi zadregi. Odgovore prebiramo v knjigi, pogovarjamo se o izkušnjah iz vsakdanjika. Naslednji dan mi pripovedujejo, da sta tudi v nadaljevanki o psu Reksu stric in teta v kle-ti glasno kričala, ko sta se na mizi igrala in prerivala. No, to je bil zanesljiv alarm za sklic roditeljskega sestanka, na katerem smo se s

Zakaj? (Iz dnevnika vzgojiteljice)

Za pogovor z otrokom lahko uspe-šno uporabimo knjige in slikanice s tovrstno tematiko. Prednost imajo knjige s fotografskim gradivom pred ilustracijami, saj pri otrocih ne sprožajo negativnih odzivov in mu prikažejo realnost.

Za pogovor z otrokom lahko uspe-

čela in brez razmišljanja zamomljamo: »Daj že mir, glej in bodi tiho.« In malček gleda in sprašuje: »Zakaj se stric in teta valjata po po-stelji, zakaj tako vzdihujeta in stokata, zakaj

V njegovi glavici pa se porajajo zaključki in odgovori na vsa neodgovorjena vprašanja.

v vrtcu ali na dvorišču.Za pogovor z otrokom lahko uspe-Za pogovor z otrokom lahko uspe-

katero od njihovih pravic in da mora otrok, če se to zgodi njemu, reči NE in poiskati pomoč. Vedo naj tudi, da imajo pravico povedati, kaj se dogaja z njihovim telesom.

DotikiZ otroki se pogovarjajmo o tem, kako prijetni so lahko dotiki, objemi, poljubi. Vendar ima vsak otrok pravico odkloniti dotike, objeme in poljube celo tistih oseb, ki jih ima rad, če mu trenutno ni do tega. Otrok ne smemo siliti k izkazovanju naklonjenosti, niti svojim lastnim staršem. Naj vedo, da pravilo o tem,

da moramo biti nenehno vljudni, ne velja ve-dno, še več, včasih ga moramo celo prekršiti. Otrok naj reče NE, če misli, da mu preti nevar-nost, in naj ne uboga brezpogojno vsega, kar mu reče odrasla oseba.• Ko govorimo otroku o varnosti na splošno, mu povejmo tudi o spolni nevarnosti.• Ko ga poučujemo o spolni varnosti, upora- bljajmo prava imena za spolne organe.• Povejmo otroku, da je spolni napad, če se odrasla ali večja oseba dotika njegovih prsi, penisa ali vagine ali pa spodbuja otroka k tem dotikom.

• Povejmo otroku, da je njegovo telo njegova last in da nima nihče pravice, da se dotika njegovih spolnih organov tako, da se bo počutil prestrašenega ali umazanega.• Razložimo otroku, da se spolni napad ne zgodi le z neznanci. Lahko se zgodi tudi s kom iz lastne družine ali s kom, ki ga otrok pozna, ima rad in ki mu reče, da je to prav.

Povzeto iz diplomske naloge »Nasilje nad otroki«Petra Glavina, dipl. vzg.

Vrtec Jelka

10

TEMA MESECA

10

starši pogovarjali o gledanju tovrstnih prizo-rov na televiziji. Starši so se najprej v zadregi čudili, da otroci takšne stvari sploh opazijo. A ko sem jim pripovedovala, kakšna je bila njihova igra v vrtcu, so se zamislili. »Ja, am-pak saj jim ne moremo preprečiti ogleda, če so navajeni, da skupaj gledamo televizijo.« »Pa saj jim pokrijemo oči, če je kaj neprimer-nega, jih pošljemo po pijačo v kuhinjo, za hip uganemo televizor …« so hiteli našte-vati rešitve, ena od mamic pa je povedala, da je od dela tako utrujena, da zaspi pred sinkom, ki pozno v noč spremlja oddaje na televiziji, torej res ne more nič, če potem vidi tudi porno prizore. Pa res ne moremo nič? So res pokrivanje oči, pošiljanje iz sobe, ugašanje in prižiganje TV-ja primerni načini? Zagotovo ne. Za utrujeno mamo je rešitev v kodirnem ključu, za skupno gledanje ne-primernih oddaj, če so nanje navajeni, pa dolg in temeljit pogovor, dokler ne zmanjka otroških zakajev.

Tudi očka in mamica se igrata takoSpominjam se časov, ko so tudi mali šolarji počivali po kosilu. V naši sobi smo sicer poči-tek priredili po svoje in ga nadomestili s po-slušanjem pravljic na ležalnikih. A preden so se vsi otroci pripravili na tovrstno pravljično uro, so bili ležalniki idealen poligon za naj-različnejše igre. Tako je Tonček nekega dne prišel na prav posebno idejo. Povabil je vse deklice, naj ležejo na ležalnik, vsaka v malo drugačnem položaju. Potem je šel od ene deklice k drugi in skušal s spuščenimi hlač-kami opraviti nekaj nadvse čudnih gibov. Deklice so kričale, se smejale, ga odrivale … Hitro sem povabila fantička, naj preveri v umivalnici, če so vse ščetke pospravljene v lončke, pipe zaprte in podobno. Ko je de-ček zapustil igralnico, sem seveda odšla za njim in med opravljanjem zadolžitev skuša-la izvedeti, kakšna igra je to bila in kje jo je videl. Mali pa ni bil prav nič v zadregi in mi je navdušeno razlagal, da se takšne igrice igrata oči in mami, in sicer vsak večer malo drugače. Na pogovoru s starši sem ugotovi-la, da živijo v garsonjeri, vendar, so zatrdili, vedno pazijo, da mali spi. Še en dokaz, da otroci vidijo več, kot si odrasli sploh lahko predstavljamo.

SamotolažbaVsako leto se je zgodilo, da je kakšen otrok, deklica ali deček, skušal zaspati tako, da je najprej zadovoljil potrebo po ugodju z močnim drgnjenjem svojih spolovil. Zato sem začela pozorneje spremljati ta pojav. Kaj hitro sem ugotovila, da je pri večini to le ena od raziskovalnih igric in se najpogosteje pojavi pri tistih otrocih, ki ne morejo spati. Na ležalnikih so se dolgočasili in zato so se igrali in raziskovali svoje telo. Med igro so čisto slučajno odkrili občutek ugodja, ko so se dotikali intimnih delov, in raziskovanje jih je kar hitro potegnilo v razvado, ki pa je bila poleg ugodja deležna tudi začudenih pogle-dov vrstnikov in zgražanja odraslih. Zato so otroci začeli razvado skrivati in iskali ugodje pod odejo, v kotičku, na stranišču, pod mizo. Odločila sem se, da poskusim »zdraviti« to-vrstne razvade z načrtovanjem dodatnih zanimivih dejavnosti, da bi zaposlila nade-budne raziskovalce. Na ležalnikih so poči-vali s knjigo ali igračo in vstajali takoj, ko so zaspanci zaspali, dopoldne sem jih vabila k igri, za katero sem vedela, da jih bo nav-dušila. Seveda na razvado niso pozabili čez noč, vendar je po večini izzvenela po dveh do treh mesecih. Se je pa primerilo, da se je tovrstno iskanje ugodja s samozadovoljeva-njem celo stopnjevalo. Otrok je kljub števil-nim aktivnostim iskal priložnosti in včasih, kljub nelagodju, ker je bil izpostavljen očem javnosti, opravil svojo potrebo. Po skrbnem opazovanju in pogovorih s starši se je pri teh otrocih vedno pokazalo, da so v hudi stiski in ker je niso zaupali in znali rešiti ob pomoči odraslih, so iskali tolažbo v samozadovolje-vanju. Spominjam se dečka, ki je dobil brat-ca. Prvemu veselju je sledila žalost. Bratec

je bil pogosto bolan in mamica je z njim ostajala dolge mesece v bolnišnici. Tako je malček preživljal dneve ob očku ali tetah, ki pa mu niso mogli nadomestiti mamine pozornosti, predvsem pa mu niso znali pre-gnati strahu in negotovosti, ki se je v otroku pojavila ob hudi bolezni bratca. Morda so se prav zato pojavile težave s spanjem in ne-gotovo večerno tišino je kmalu zamenjala samotolažba, ki je prešla v razvado, motečo tudi za okolje. Pa sem poskusila z namenja-njem posebne pozornosti dečku pred počit-kom. Takoj ko je legel na ležalnik, sem sedla k njemu, se z njim pogovarjala, mu pokazala knjigo, iz katere bomo brali pravljico, med poslušanjem glasbe pa sem ga rahlo božala po glavi in deček se je umiril ter zaspal, če sem mu pozornost namenila pravočasno. Sčasoma sem lahko tudi malo počakala, da se je na ležalniku poigral z vrstniki. Medtem ko sem pozornost namenila drugim, je vpra-šal le: »Me boš prišla pobožat, da bom lažje zaspal?« Postopoma je na svojo razvado povsem pozabil in velikokrat se je zgodilo, da je zaspal, še preden sem uspela priti k njegovemu ležalniku. Le še doma so opažali težave, ki pa so jih, ob izkušnji iz vrtca, lažje premagovali.

Vzgojiteljica Mihaela

V skandinavskih državah so odrasli, ki omogočijo otroku pod 16. letom starosti ogled � lmov ali posnetkov s pornografsko vsebino, kazensko odgovorni. Enaka je odgovornost odraslih, tudi v primeru, če je kaseta na takšnem mestu, da je doseglji-va otroku. S tem zakonom seznanijo že mladostnike v srednji šoli po 16. letu in jih poučijo o sankcijah, ki jih doletijo, če mlajšim otrokom kažejo takšne posnetke. Vzgojitelji pa so dolžni in morajo v teh primerih poklicati starše na pogovor.Tudi naša zakonodaja v Kazenskem zakoniku RS v 19. poglavju 187. člena predvi-deva: Kdor osebi, mlajši od 14.let, proda, prikaže ali z javnim razstavljanjem ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi, slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine, ali ji prikaže pornografsko vsebino, se kaznuje z zaporno kaznijo ali zaporom do dveh let.

je bil pogosto bolan in mamica je z njim

junij 2008

Spolno nasilje in zlorabe

TEMA MESECA

1111junij 2008

Spolno nasilje in zlorabe

Vse o vzgoji, razvajanju,trmi in postavljanju meja

Naročila in informacije: tel: 01 565 34 16; faks: 01 565 34 17knjige@otroci.si, www.Otroci.si

Cena: 22,98 €

Marja Strojin

Otroci so zelo vedoželjna bitja. Med drugim in tretjim letom se iniciativnost še prav posebej razvija. Zelo aktivno začnejo ugotavljati, kaj že zmorejo, česa ne, kaj novega lahko z določeno igračo ali predmetom na-redijo, kakšni so, kaj čemu služi in tudi v čem se razlikujejo od drugih.

Takrat se prebudi tudi njihovo zanimanje za telo in njegovo delovanje. To je čas, ko otro-ci osvojijo čistočo in se poslovijo od pleničk, torej pridobijo nadzor nad izločanjem in s tem tudi postanejo pozornejši na delovanje in občutke v organih, ki so jih prej pokrivale pleničke. Fantki hitro ugotovijo, da se od de-klic razlikujejo prav po tej značilnosti, da lah-ko drugače lulajo kot deklice, in so na to zelo ponosni. Ugotavljajo, da se lahko z lulčkom »igrajo«, da lulajo ravno tja, kamor hočejo, in da punčke tega ne morejo …Vse to jih privlači in se jim zdi zanimivo. Do-ločena mera ukvarjanja s spolnimi organi je razvojno normalna, saj je povezana z otro-kovim trenutnim obdobjem raziskovanja

in spoznavanja sebe ter svojih zmožnosti. Predvsem pa otroci teh organov ne razume-jo kot spolnih!Vprašanje pa je, zakaj se starši ustrašijo prav tega dela otrokovega raziskovanja.Področje spolnosti je pri odraslih zelo ran-ljivo in zato želijo otroka zavarovati in mu pomagati, da do nje razvije rahločuten in primeren odnos, najprej z ustreznim odno-som do spolnih organov.Toliko, kolikor starša iščeta pravi odnos do spolnosti, varujeta svojo intimo in pred-vsem ostajata na tem področju dostojna in povezana, toliko bosta lahko pri otroku prepoznala, kdaj je igranje s spolnimi organi raziskovanje in stvar trenutka, kdaj pa je že

znamenje stiske, zanemarjenosti in dolgča-sa. Starši so dolžni otroka naučiti, da se nih-če ne sme dotikati njihovih spolnih organov, da se jih ne kaže v javnosti, da pa so to deli telesa, ki so povsem enakovredni ostalim.Če pa starši sami spolnost dojemajo nego-tovo, nesvobodno, s premalo tankočutnosti in ljubljenosti, se bodo tudi ob otroku znašli pred nemogočo nalogo. Takrat se lahko zgo-di, da svoje stiske nehote preslikajo v otroka in ga sramotijo ter ponižujejo, ko otroku pri-pišejo zanimanje za spolnost. To je za otroka zelo boleče in znajde se lahko v veliki stiski. Ob zgražanju ali pretirano glasni reakciji se otrok počuti gnusnega in osramočenega, saj misli, da je naredil nekaj prepovedanega in sramotnega. Otrok ob vsaki novi razvojni nalogi potrebuje ob sebi ljubeče in rahlo-čutne starše, ki razumejo njegova početja in zanimanja, ga pri tem nežno usmerjajo ter mu razlagajo pomen in smisel njegovih dejanj in njega samega, predvsem pa ga ne pustijo samega. Če te igrice pričnejo otroka oddaljevati od njegove okolice in postanejo prevladujoči način otrokovega preživljanja časa, potem pomeni, da je v stiski in potre-buje pomoč.

dr. Katarina Kompan - Erzar,zakonska in družinska terapevtkaAndreja Poljanec, univ. dipl. psih,

specialistka zakonske in družinske terapije

Jaz mam pa lulčka, ti pa ne

Iskrica iz otroških ust

Fantek začudeno pogleda punčko, ki se preoblači, in ji reče: »Veš, jaz imam tudi ritko, ampak jo imam od zadaj!«

Vzgojiteljica Marjeta

12

TEMA MESECA

12 junij 2008

Spolno nasilje in zlorabe

Vrnimo dečkom solze, deklicam pa močKadar govorimo o vzgoji, imamo v mislih načrtovan proces. Veliko pa se zgodi tudi brez načrtovanja, na podlagi tistega, kar otrokom pokažemo s svojim zgledom in kako jih vodimo na osnovi naših moralnih vre-dnot, prepričanj in tudi stereotipnih predstav.

Tradicionalno okolje, v katerem uči-mo dečke, da naj ne jokajo in deklice, da naj bodo pridne, žrtvam ne ponuja varnega prostora, v katerem bi lahko spregovorile o zlorabi.

Za preprečevanje in odkrivanje spolnih zlorab je pomembno tudi ozaveščanje, kako vzgajamo dečke in kako deklice. Žal je od tega večkrat odvisno tudi to, ali bodo otroci spregovorili o tem, kaj se jim dogaja v primeru zlorabe. Kot prostovolj-ka, ki se veliko srečuje z odraslimi žrtvami spolnih zlorab v otroštvu, sem pri njih pogosto naletela na situacijo, da o spolni zlorabi v preteklosti niso spregovorile, ker so bile tako vzgojene. Tradicionalna oko-lja, v katerih učimo dečke, naj ne jokajo, in deklice, da naj bodo pridne, žrtvam žal ne ponujajo varnega prostora, v katerem bi lahko spregovorile o zlorabi. Lahko celo spregovorijo, a takrat niso slišane. Zavedati pa se moramo, da nam otrok o vsakem nasilju, ki ga doživlja, vedno spo-roča. Vprašanje je le, kako čuječi in odprti smo do njegove stiske. Kadar otrok tako ali drugače spregovori o svoji stiski, vedno spregovori zato, da bi mu pomagali. Naša dolžnost je, da se na sporočila odzovemo mirno in z zagotovilom, da bomo naredi-li vse, kar je v naši moči, da mu iz stiske pomagamo. Otroku na njemu primeren način razložimo, da bomo to, kar nam je zaupal, morali povedati naprej, zato da mu bomo lahko pomagali. Da pa se bomo lahko tako odzvali, moramo tudi sami biti trdni in prepričani vase. Če namreč sami ne čutimo varnosti in trdnosti, je ne mo-remo ponuditi niti otrokom.

Vzgoja dečkov in deklicV vrtcu se kot vzgojiteljica vsak dan sreču-jem s tem, kako vzgajati dečke in deklice. Vsak dan znova se lahko znajdemo pred tem, da zdrsnemo v okvir predstav o spolu in da vzgajamo na ta način, ki otroke večkrat onemogoča v njihovem izražanju. Igra otrok v kotičku za dom, kjer kuhajo in likajo, nam

veliko pove o tem, kako otroke usmerjamo. Pri preventivi je izrednega pomena tudi vzgoja za samozaščito. Tako kot otroka učimo vseh drugih socialnih veščin, ga moramo nujno naučiti tudi, kako se lah-ko zaščiti pred morebitnim nasiljem in da ima pravico reči ne, ko mu kaj ne ustreza. Povejmo deklicam, da četudi gre za boža-nje, ga niso dolžne sprejeti, in dečkom, da lahko jokajo, če jih boli. Najboljša šola za otroke pa je zgled in naše ravnanje ter ko-munikacija z njimi. Spoštovanja do sebe in do drugih jih bomo najbolje naučili tako, da bomo z njimi spoštljivo ravnali. Žal otroka ne moremo vedno zaščiti pred nasiljem in spolnimi zlorabami. Veliko pa jim lahko damo, če jih vzgajamo z mislijo, da želimo vzgojiti samozavestne posame-znike in posameznice, namesto pridnih deklic in navihanih fantičev. Predvsem pa naj otrok pri nas čuti, da je varen, svobo-den v izražanju ter vedno toplo sprejet. Če že ne moremo vedno preprečiti zlorabe in nasilja, jim ponudimo vsaj prostor in čas, da lahko o tem spregovorijo.

Anita Salčnik, univ. dipl. soc. del., Vrtec Jelka

Dragi otroci! Se še spominjate zgodbe o risinji Dini in njenih mladičih? Če vas je navdušila, vam sedaj ponujamo novo zgodbo. Tokrat o ri-sinji Snežki, ki je že drugič postala mama in okoli 12. maja povrgla dva mala riska. Zdaj mama Snežka prosi za pomoč vse sloven-ske otroke, da ji pomagajo izbrati imeni za njena mladička.

Ste za? Potem se le lotite dela, kajti vaše risbi-ce in predloge imen potrebujemo najkasne-je do 20. junija. Potem bodo na Biotehnični fakulteti v Ljubljani, na oddelku za biologijo, sestavili žirijo, ki bo izmed vse prispele po-šte izbrala »naj« risbico in dve imeni. Avtorje bomo nagradili s knjižno nagrado in obi-skom biologa Mihe Kro� a v vrtcu.Da pa boste lažje ustvarjali, objavljamo sli-ko risjih mladičev. So vam všeč? Zagotovo!

Kako škoda bi bilo, da bi tako imenitna velika gozdna mačka na dolgih nogah in s čopki na ušesih izginila iz naših gozdov! Pa je v veliki nevarnosti. Le še okrog dvajset jih je v slovenskih gozdovih. Zato slovenski in hrvaški strokovnjaki proučujejo skrivno-stno življenje risov, da bi jih tako lažje ob-varovali pred izumrtjem. Tudi biolog Miha pomaga pri tem. Zato se pogosto odpravi v gozd, da bi poiskal risove sledi. V začet-ku maja ga je čakalo veliko presenečenje – v gnezdu, postlanem z listjem na skalni polici, na težko dostopnem skalnem pobo-čju ob vznožju Snežnika, sta bila dva čisto majhna, nekaj dni stara riska. Bila sta še slepa, saj mucki spregledajo šele 14 dni po rojstvu. Miha je skušal ostati kar se da ne-vsiljiv gost v mačjem domu, saj tako mla-dički kot mama Snežka potrebujejo vsaj na začetku mir, kasneje ko so že malo starejši,

pa bodo morda namestili kamere in spre-mljali njihovo odraščanje. Do takrat boste vi, mali bralci, že izbrali imena za male mačkone in v septembrski številki izvedeli, kako je riskoma ime in kdo so srečni nagrajenci.

Pozor: do 20. junija 2008 pošljite risbice mame Snežke in mladičev s pripisanimi imeni na naslov: Založba Otroci, d. o. o, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče s pripisom:imena za male rise.

Pa veliko uspeha pri ustvarjanju in sreče pri izbiri žirije!

Uredništvo revije Otrociv sodelovanju z Biotehnično

fakulteto v Ljubljani

Poišči ime malemu risu in si prisluži nagrado!

SODELUJ TUDI TI

14 junij 2008

15

Počitnice so tu in z njimi dolgi sprehodi, izleti na morje, v gore, v gozd ali na bližnji travnik ter na obrežje reke. Narava ponuja številne izvirne igrače in igrala. Kaj je imenitnejšega od plezanja po drevju, lučanja kamenčkov v reko, spletanja venčkov iz pisanih cvetic?V naravi smo tokrat poiskali tudi sredstva za poletno igro otrok, za pravo malo šolo v naravi, ki združu-je tako jezikovno vzgojo kot tudi matematiko in kiparsko delavnico, pa še kaj bi se našlo. Preizkusite jih in obogatite čas, ki ga preživljate z otroki, da bodo ostali spomini, ki vas bodo greli še vse leto.

Mala šola v naravi

OTROŠKI KOTIČEK

Ko kamenje oživiPoletje je čas, ko smo močno povezani z naravo. Na piknikih, dopustih in sprehodih je obilo možnosti za igro, ob kateri se lahko marsikaj naučimo. Predvsem pa smo skupaj – otroci in starši. Igramo se ob potokih, jeze-rih, morju in še kje. Skoraj povsod opazimo kamenje, ki je privlačno za igro. Igramo se matematiko in štejemo, iz koliko kamnov so posamezni izdelki. Kamne zbiramo v kup-

čke glede na velikost, obliko in barvo. Pola-gamo različna zaporedja – vzorce. S kamni si ogradimo prostor in odpotujemo v svet domišljije. Lahko jih sestavimo in zlepimo v zanimive izdelke in napravimo razstavo. Iz-delki so krasno darilo ob prihodu z dopusta za tiste, ki jih imamo radi.

Besedilo in foto: Marjeta Resnik

15

Naročila in informacije: tel: 01 565 34 16; faks: 01 565 34 17knjige@otroci.si, www.Otroci.si

Cena: 20,86 €

100 idej za ustvarjanje z otrokom.Maja Hartman

junij 2008

OTROŠKI KOTIČEK

Kako šteje Čenča Marenča?Štejte do dvanajst

Eden je teliček

dva pri nas konjiča

tri imamo krave

vse so temno rjave.

Štirje so kozlički

pet je kozic v staji

šest ovac na paši

ograjeni naši.

Sedem račk na vodi

osem gosk jo brodi

in devet golobov

in deset kokoši.

koklja vodi piščeta

da se kateri ne zgubi.

piščet je enajst!

Lastovkam pod streho

dvanajst jajčec se vali.

Lastovičjo srečo

izpod strehe naše

z vami podelimo,

zvrhan vam je damo koš,

vsi se veselimo.

Kristina Brenkova

Ilustracija: Zdenka Vinšek

16

Didaktična igra: Čenča šteje• Sliko izrežemo iz revije in prilepimo na trši karton.• Pripravimo toliko škatlic, kolikor je udeležencev igre. V škatlice naberemo manjše kamenčke v velikosti � žola.• Pripravimo PVC-lonček in dve kocki s pikami od 1 do 6.• Igro lahko igra en sam igralec ali pa sodelujeta še dva do štirje igralci.

• Z žrebom določimo igralca, ki bo igro začel. Nje-mu izročimo lonček s kockama. Igralec lonček pre-trese in kocki previdno strese na mizo. Sam ali ob pomoči odraslega prešteje pike na obeh kockah. Potem poišče dobljeno številko na Čenčini sliki, ugotovi, katera žival je narisana ob njej, koliko jih je, in na žival položi ustrezno število kamenčkov. Lonček s kockami preda naslednjemu igralcu na svoji desni strani. In igra se nadaljuje.

junij 2008

• Če so živali z dobljeno številko že skrite pod kamenčki, meče kocko naslednji igralec. • Igralec, ki ne more odložiti kamenčkov na sliko živali, mora iz kamenčkov žival sestaviti. • Igra je končana, ko so pod kamenčki skrite vse živali. Zmaga tisti, ki iz kamenčkov ni sestavil živali oziroma jih je sestavil najmanj.• Igrico lahko začnemo in končamo s prebira- njem pesmice ter iskanjem in štetjem živali na sliki.

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

17junij 2008

NARAVOSLOVNI KOTIČEKNARAVOSLOVNI KOTIČEK

1717junij 2008 1717junij 2008

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

18 junij 200818

Poletje ob morski obali je težko pričakovani čas za vsakega otroka. A vendar, ko se navdušenje ob prvem skoku v bistro, toplo in osvežujočo slano vodo poleže, sledi sončenje in poležavanje na plaži, ki zna biti dokaj dolgočasno. Nemirni otroški duh nas prižene nazaj k morju, k zibelki življenja. Brskanje po obalnem pesku, po slanih lužicah ali celo globlji pogled na morsko dno z masko na čelu, nam bo gotovo pregnal dolgčas, saj je tod celo kopica najrazličnejših vrst živali. Ni ga, ki ne bi vsaj kdaj nabiral školjke po obali. Torej praznih lupini-ce. Tiste z dvema pokrovčkoma so školjčje, tiste z enim, pravzaprav so to hišice, pa so polžje. Narazličnejše oblike najdenih polžjih hišic nam da predstavo, kolikšno je mnoštvo polžje druščine ob morski obali. Vrst je preveč, da bi vse naštevali, a za prvo pokušino si poglejmo štiri polže, ki nosijo zelo različne hišice.

Morska polžja druščina

Pegavka

Najpogostejši morski polž, zlasti na kamnitih in skalnatih plažah, je pe-gavka. Njena hišica je kroglasta, kot pri večini polžev, ki jih poznamo z domačega vrta, le veliko trša je. Potreben je močan udarec s kamnom, če bi jo hoteli zdrobiti. Nič čudnega, pegavka živi na morski obali, ki jo neusmiljeno bičajo morski valovi. Da bi je valovi ne zdrobili v prah, se ob neurju zaleze v skalno razpoko, kot kamen trda hišica pa jo obva-ruje strašne vodne sile. Ko polž pogine, se prazne hišice hitro znajdejo v obalnem pesku, kjer jih bomo brez težav nabrali za cel lonček ali več. Prav zanimivo je, kako so si hišice različne, od majhnih do velikih, od temno do svetlo pegastih, pa še cela kopica hišic drugih polžev se tu najde. Skratka dovolj dela za malega raziskovalca, ki si lahko tod nabere celo zbirko različnih hišic.

Volek

Nekoliko globlje na morskem dnu živi precej večji polž. Ni mu do alg, ki jih drugi polži obožujejo, pač pa po morskem dnu stika za mrhovi-no, denimo poginulimi ribami, včasih pa napade tudi še živo školjko. Z močnim grizalom v ustih, pravimo mu strgača, se pregrize skozi školjčjo lupino, da pride do mehkega školjčjega mesa. Za nas je volek še pose-bej zanimiv, ker je njegova hišica prav posebno oblikovana. Če si bomo nabrane hišice volekov pobližje ogledali, bomo ugotovili, da so si precej različne. Tiste z dolgimi trni in izrazitim podolgovatim delom pripadajo bodičastemu voleku, tiste bolj koglaste in brez izrazitih trnov pa čokate-mu voleku. Če bomo hišice nabrali v globlji vodi, se zna zgoditi, da bo v kateri še vedno prebival polž. V nevarnosti se bo zelezel v hišico, ki jo bo skrbno in trdno zaprl s pokrovčkom, da mu ne pride vsiljivec do živega. Vendar pozor! Nekatere hišice sicer izgledajo prazne, a naj nas ne prese-neti, če v njih zalotimo raka samotarja. Ti rakci po morskem dnu iščejo primerne prazne polžje hišice, v katere se naselijo, hišico pa potem, po-dobno kot polži, nosijo naokoli.

Foto

: Pet

ra V

rh V

reze

cFo

to: P

etra

Vrh

Vre

zec

Foto

: Pet

ra V

rh V

reze

cFo

to: P

etra

Vrh

Vre

zec

Foto

: Pet

ra V

rh V

reze

c

BODIČASTI VOLEK ČOKATI VOLEK

Foto

: Pet

ra V

rh V

reze

c

Morsko uho

Vsi morski polži pa ne nosijo kroglastih hišic, pač pa ploščate. Najde-na hišica zato bolj spominja na eno školčjo lupinico kot pa na polžjo hišico. Eden takih polžev je morsko uho, ki po obliki zares spominja na naše uho. Da gre res za polžjo in ne školjčjo hišico, nas bodo prepri-čali spiralasti zavoji na vrhu hišice, za morsko uho značilne pa so tudi majhne luknjice v lupini. Čez dan se morsko uho skriva pod kamni, sicer pa se hrani s skrbnim obgrizovanjem alg s kamnov. Zato bomo prej kot živega polža našli njegovo lupinico. Notranja stran se značilno biserno sveti, nič čudnega, saj gre za tako imenovano bisernico, plast, ki pokriva notranje dele polžjih, pa tudi školjčjih lupin. Če niste vedeli, biseri so pravzaprav drobni kamenčki obdani z bisernico, vendar ne s polžjo pač pa s školjčjo.

Latvica

Če smo se čudili nad nenavadno hišico morskega ušesa, kako se bomo šele čudili nad tem, da je tudi latvica polž. To je tisti polž, ki sku-paj s pegavko strga alge z obrežnih skal, je piramidaste oblike in tesno pritrjen na skale, tako da ga bomo le s težavo odlepili s podlage. Če nam pri kakšnemu uspe, bomo videli, da se pod nenavadno lupinico zares skriva polž. Ima glavo z usti in veliko nogo, tako pravimo delu, s katerim se polž premika. In čemu takšna polžu nič kaj podobna hišica. Skrivnost je v kljubovanju razbesnelim valovom, ki butajo ob skale, na katere so pritrjene latvice. Spoznali smo že, da pegavke to rešujejo z zelo trdo hišico. Hišica latvic pa ni tako trda, a jo posebna stožčasta oblika rešuje tako, da je sila morja nanjo kar najmanjša. Poleg tega se na kamen trdno prilepi z veliko nogo, v času oseke pa se povsem pri-tisne k skali, da se ne bi polž izsušil na vročem soncu. Pod lupino pa pridno strga alge s kamenja in ko le-teh ni več, se počasi odplazi na drugi morski kamniti pašnik.

Petra Vrh Vrezec & Al Vrezec

Foto

: Al V

reze

c

prvič v VRTECEdina knjiga, ki vam pomaga pri vstopu otroka v vrtec

Naslov: Prvič v vrtecAvtor: Bojan Varjačič - Rajko

Obseg: 88 straniZaložba: OTROCI d.o.o.

Cena: 14,99€

NAROČITE ŠE DANES!

POKLIČITE01 565-34-16

PIŠITEknjige@otroci.si

www.Otroci.si

Pričujoča knjižica vam bo pomagala razumeti, kako pomembno je, da vsaka družina najde zase in za svojega otroka pravilen način, ki bo ustrezal potrebam posameznega otroka. Pomembno je, da se starši zavedajo, da del odgovornosti za uspešno uvajanje nosijo tudi sami. Knjižica je prav gotovo uporabna za starše in strokovnjake, ki se z uvajanjem v vrtec kakor koli srečujemo. Želim, da bi vam bila v pomoč, da bi se uvajanja lotili pogumno in sproščeno. In naj vam bodo v spodbudo izkušnje iz prakse - večina otrok v našem vrtcu danes zelo rada prihaja v vrtec.

Melita Lisjak Koderman, univ. dipl. ped., prof. soc.

NARAVOSLOVNI KOTIČEK

19junij 2008

20

OČKA PRIPOVEDUJE

20 junij 2008

Otroci so zelo vedoželjna bitja. Med drugim in tretjim letom se iniciativnost še prav posebej razvija. Zelo aktivno začnejo ugotavljati, kaj že zmorejo, česa ne, kaj novega lahko z določeno igračo ali predmetom na-redijo, kakšni so, kaj čemu služi in tudi v čem se razlikujejo od drugih.

Trije lisjački so se izgubili

Bilo je soparno poletno jutro. Bilko je že kar nekaj časa nabiral borovnice in jagode. Ko-šarica je bila že skoraj polna, saj je bilo sla-stnega gozdnega sadja vsepovsod polno. Nekje na drugi strani gozda pa so se prebu-dili lisjačka Gal, Mark in lisička Katja. Bili so navihani in včasih so kakšno tudi ušpičili. To jutro se je prvi zbudil Gal, ki je brž prebudil Marka, Mark pa Katjo. Spogledali so se in že vedeti, da je čas za potep. Potiho so zapustili brlog in se na bližnji jasi prepustili otroški igri. Valjali so se po tleh, prevračali kozolce, skakali čez jarke.Medtem sta se zbudila tudi oče lisjak in mama lisica. Kar onemela sta od strahu, ko sta opazila, da njunih otrok ni v brlogu. »Joj, že spet so odšli, ne da bi nama poveda-li,« je tarnala lisica.

»Saj so že dovolj veliki!« jo je miril lisjak. »Hoooj, otročiči, kje ste? Pridite zajtrkovat,« jih je klical oče lisjak. A odziva ni bilo. Zaskr-bljena starša sta začela iskati svoje otročiče. Pogledala sta v vsak kotiček gozda okoli do-mačega brloga, a lisjačkov ni bilo nikjer.Navihanci so se medtem brezskrbno igrali, lovili in podili po gozdu. A ko jim je začelo kruliti v želodčkih, so opazili, da so se preveč oddaljili od doma. Prestrašeno so iskali pot domov, a je niso našli. Med njimi se je vnel srdit prepir: »Ti si kriv, ti si se domislil, da gre-mo na potep!« so kričali drug čez drugega. Ko pa so za hip utihnili, so spoznali, da kljub prepiru še vedno ne vedo, po kateri stezici naj se vrnejo domov. Sedli so pod staro bu-kev in se skušali domisliti rešitve, pa je niso našli, le vedno bolj so bili lačni in vedno bolj

so pogrešali mamo in očeta. Gal, najmlajši lisjaček, je obupano zahlipal: »Hočem do-mov, k mamici.« Mark in Katja sta ga sprva tolažila, potem pa so vsi trije v en glas zakri-čali: »Na pomoč! Izgubili smo se!«Nihče jih ni slišal. V gozdu je vladala spokoj-na tišina. Njihovi glasovi so se odbili od ste-ne soteske in se izgubili med vrhovi dreves. Zdaj je zahlipala tudi lisička Katja, Mark pa je le s težavo zadrževal solze, ko je predlagal: »Poskusimo še enkrat.« Spet so na ves glas zaklicali: »Hej, nas slišite, izgubili smo se, pomagajte!« Tokrat so pre-buditi nekaj sovic, ki so spale v bližini, da so nejevoljno zaskovikale. Potem pa je bilo spet vse tiho. Dan se je počasi prevesil v večer. O, kako je bilo male potepine strah. Strašile so jih dolge sence, ki so se plazile med drevesi,

OČKA PRIPOVEDUJE

2121junij 2008

čudno šumenje in neznani glasovi. Stisnili so se pod korenino starega hrasta, se tesno ob-jeli in šepetaje tolažili drug drugega. A solze so kar same tekle iz oči, ko so se spraševali, kje sta mamica in očka. Pa tudi zelo lačni in žejni so že bili. Poskusili so nekaj gozdnih sa-dežev, a nobeden jim ni teknil. Gal je zopet glasno zajokal: »K mamici hočem!« Tudi Kaja in Mark se nista več mogla ubraniti žalosti in sta zajokala. Prav takrat pa je v njihovo bližino prišel Bilko. Zaslišal je žalostno cviljenje, odložil polno ko-šaro dišečih borovnic in jagod ter stekel proti kraju, od koder je slišal klice. Kmalu je zagle-dal obupane male lisjačke.»Dober večer,« jih je pozdravil. Sprva ga lisjač-ki niso opazili, ker ga je zakrivala visoka pra-prot. Ko pa se jim je približal, so se prestrašili. Gal je zašepetal Marku in Katji: »Morda nas hoče zvabiti k sebi in zapreti v svojo votlino.«Škrat Bilko, ki je slišal Gala, jih je pomiril: »Nič se ne bojte, moja votlinica je še zame pre-majhna. Če bi bili v njej še vi trije, pa sploh ne bi mogel več zlesti vanjo. Raje vam bom pomagal poiskati pot do doma.«»Hura!« Lisjački so Bilku povedali, da prihajajo iz Bukove soteske.»O, to je pa daleč, do tja pa že ne bom pe-šačil z vami s temi kratkimi nožicami,« jih

je prestrašil s svojim odgovorom in Mark se je brž ponudil: »Prosim, prosim, pelji nas domov. Saj te lah-ko nesem na hrbtu in nam boš tako še lažje kazal pot.« »Naj bo,« je smeje odvrnil Bilko in zlezel na lisjačkov hrbet. In že so pohiteli proti domu. Med potjo so klepetali, se šalili in kar hitro prispeli do jase, ki je mejila na Bukovo sotesko. Lisjački so se razveselili, saj je postala okolica domača in znana, obenem pa jih je skrbelo: »Le kaj bosta rekla mama in oče, bo-sta huda?« »Seveda bosta,« je strogo rekel Bil-ko, ki je slišal njihove misli, »in prav je tako, da si boste za drugič zapomnili, kako nevarno se je potepati po gozdu, brez vednosti staršev.« Ko pa je videl prestrašene oči malih potepi-nov, je prijazno dodal. »No, pa tudi zelo vese-la bosta, ker boste spet doma.« Lisjak in lisica sta še vedno iskala svoje otro-čiče. Kar naenkrat pa sta v daljavi zagledala znane podobe. O, kako veselo je bilo snide-nje, objemanja ni in ni bilo konec, potem pa je oče lisjak na Markovem vratu opazil čudno majhno bitje. »Dovolite, da se predstavim. Ime mi je Bilko. Ko sem zaslišal, da so lisjački v težavah, sem jim priskočil na pomoč in jih pospremil do-mov, saj sem vedel, da bosta v skrbeh. Še do-bro, da poznam ta gozd do drevesa natančno.«

»O, kako sva ti hvaležna!« sta se zahvaljevala lisica in lisjak. »Kako ti lahko povrneva tvojo dobroto in prijaznost?« je vprašal oče »Res bi bil vesel, če bi me odnesel v Zeleno dolino, kjer sem pustil svojo košarico z goz-dnimi sadeži,« je poprosil Bilko. In že se je lis-jak sklonil, da je škrat zlezel na njegov hrbet. Poslovili so se in lisjački so še dolgo mahali novemu prijatelju v slovo.Oče lisjak pa je pohitel in škrata odnesel do Zelene doline, kjer ga je nedotaknjena čakala košarica, potem pa še do njegove hišice, da je bil še pred nočjo doma. Ko so se prižgale prve zvezde na nebu, je Bilko sedel pred svojo votlinico, zobal sladke gozdne sadeže in premišljeval o navihanih lisjačkih, ki so povzročili toliko skrbi svojim staršem. »Upam, da se bosta lisjak in lisica pogovorila z malimi nagajivci, da drugič ne bodo delali takšnih neumnosti!« je sam pri sebi modroval škrat.A lisjački so medtem že zatrdno sklenili, da se nikoli več ne bodo odpravili na potep brez vednosti staršev. Tako je bilo v gozdu spet vse tako, kot mora biti, in noč je prinesla miren sen gozdnim prebivalcem.

Stane IvanovIlustracija: Gregor Mihelčič

Čofotanje v Termah Radenci

Sva Ajda in Zala, sestrici dvojčici, stari skoraj šest let, obiskujeva pa vrtec Mačice na Ptu-ju. V vrtcu smo dobili revijo Otroci, v kateri sva poiskali tri srčke, jih nalepili na dopisni-co, ki jo je nato najina babi Katica odposlala na naslov uredništva revije Otroci.Joj, kako sva bili veseli, ko sva izvedeli, da je bila najina dopisnica izžrebana in da bova za nagrado prejeli vikend paket v Termah Radenci. Tudi ati in babi sta se veselila z nama, saj do sedaj nismo bili še nikoli izž-

rebani in je bila to naša prva nagrada.Komaj sva čakali prvomajskih počitnic, ko sva se z babico končno odpravili v Raden-ce. Tam sva zelo uživali v kopanju, spreho-dih in igrah. V Radencih imajo veliko raznih igral, med njimi tudi veliko ladjo. Za nami je prišel tudi ati in naju učil plavati brez ro-kavčkov. V hotelu imajo še otroški kotiček, kjer se lahko igraš, rišeš in barvaš risbice ... Veliko igral sva našli tudi, ko sva šli na spre-hod v park.

Videli sva tudi naravni izvir radenske. V ho-telu pa se nahaja tudi pitna dvorana, kamor priteče mineralna voda iz vrelca direktno v kozarec, ki ga postreže prijazna gospa.Seveda pa vam pošiljava tudi nekaj slik, da vidite, kako lepo je bilo in kako sva uživali!

Hkrati pa se tudi zahvaljujeva reviji Otroci in Termam Radenci za nepozabne dni!

Ajda in Zala Ašenbrener

Prom

ocisj

ko sp

oroč

ilo.

NAGRADNA IGRA TRI SRCA

22 junij 2008

23

Srečo deliti, srečo dobitiKončali smo z dobrodelno akcijo Srečo deliti, srečo dobiti. Ni bilo veliko udeležencev, so se pa tisti, ki so sode-lovali, zelo potrudili in razveselili z zbrano pomočjo delavce in živali v zavetiščih. V svojem imenu, imenu delavcev zavetišč in seveda tudi v imenu živali se vsem udeležencem zahvaljujemo in upamo, da bodo še naprej z odprtim srcem stopali v svet ter tudi druge navduševali za drugačno sožitje z oko-ljem in za spoštljiv odnos do živali in narave. Mi pa vas bomo občasno še spomnili, da so v zavetiščih živali, ki si želijo prijaznih lastnikov, topel dom in razumevajoče okolje.

Vrtec Mojca je posvojil Lilo in obdaril vse živali v zavetišču HorjulPo obisku predstavnikov Založbe Otroci, ki so nam prinesli pogodbo o posvojitvi psičke Lile, smo se začeli dogovarjati, kako bomo zbirali hrano za zavetišče v vrtcu. Otroci so se spomnili, da lahko za pomoč pri zbiranju prosimo tudi mamice, očije, bratce … in ker so se bali, da bi jim pozabili povedati, so me prosili, naj jim napišem listke za domov. Tako smo oblikovali vabila k dobrodelni akciji.

Pripravljanje in deljenje vabil k dobrodelni akciji Vabila smo pripravili tudi za druge enote na-šega vrtca. Škatla za hrano se je hitro polnila. Obiskala nas je tudi ga. Eneja (vodja PZHR našega vrtca) in nam svetovala, kako naj skr-bimo za hrano, ki jo bomo zbirali v vrtcu.Otroke sem vprašala, kako še lahko poma-gamo živalim v zavetiščih. Mark je, še preden smo se odločili za sodelovanje v akciji, pre-dlagal, da živalim naredimo hiško. Bil je tako vnet za ta predlog, da smo jo res naredili ozi-roma jo je izdelal Markov ata, pripeljal naš hi-šnik Brane, mi pa smo jo lepo pobarvali. Zdaj čaka, da jo odpeljejo v zavetišče, in upamo, da jo bodo na licitaciji dobro prodali in dobili

ZAKLJUČEK DOBRODELNE AKCIJE

23

Zahvalaotrokom, staršem, delavcem in ravnate-ljici Vrtca Mojca iz Ljubljane in še posebej Vlasti Rus, ki je bila gonilna sila akcije, otrokom, staršem, delavcem in ravnate-ljici Vrtca Otona Župančiča iz Slovenske Bistrice, skupini MUC iz Vrtca Korena,Maši in Neži Hlebec iz Ljubljane, Domnu Kri-čeju z mamico Bojano Vrviščar

Uredništvo revije Otroci

junij 2008

denar za zapuščene kužke in muce. Tudi mi smo zbrali kar nekaj denarja in ga nakazali zavetišču. Ob koncu akcije sta nas zopet obiskala pred-stavnika Založbe Otroci in v njihov avto smo iz zaklonišča znosili vse, kar smo zbrali med potekom akcije. Kar veliko se je nabralo in pr-tljažnik avta je bil čisto poln. Bili smo veseli, ko so nam sporočili, da so bile živali našega darila zelo vesele, še bolj pa ob novici, da je naša posvojenka Lila, ki je žal nismo obiskali, saj je preveč plašna, dobila skrbne lastnike in se bo konec maja preselila k njim – v svoj novi dom.

Otroci iz skupine Zajčki, Lidija in Vlasta

Sodelovali smo za srečo na vrvici

Lepo je, če lahko komu pomagaš, pa četu-di si še majhen otrok. Tako so našim otro-kom zaigrali srčki, ko se je k nam pripeljal avtomobil iz zavetišča Zonzani v Dramljah. Iz avtomobila je skočil ljubek bel psiček, ki so ga otroci z veseljem božali in mu poka-zali, kaj vse so kupili za izgubljene in zavr-žene kužke ter muce. A kako so prišli do denarja? Ves mesec so s pomočjo staršev in vzgojiteljic zbirali odpadni papir in z njim napolnili ogro-men keson. Za izkupiček so kupili hrano, ovratnice z vrvicami, posode in krtače. Pri-dali so še ljubke »pliškote« in odeje ter vse skupaj naložili v avtomobil. Predstavnik azila je z veseljem sprejel zbrano in dogo-vorili smo se, da bomo akcijo še ponovili. V vrtcu pogosto izvajamo ekološke akcije zbiranja starega papirja, a bilo je prvič v ta namen. Žalostne zgodbe štirinožnih pri-jateljev so otroke vzpodbudile, da so ga tokrat zbrali največ doslej. Zato vsem hva-la za pomoč. Še posebej našemu vzdrže-valcu Daniju, ki je dan za dnem ves zbrani papir nalagal v keson.V akciji so sodelovali otroci iz enot Cici-ban, Čebelica in Studenice.

Marjeta Resnik, Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica

Prom

ocisj

ko sp

oroč

ilo.

Pravice iz naslova krajšega delovnega časaTo pravico staršev ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Ta omogoča staršem, da so prva leta otrokovega življenja več časa skupaj. Prav gotovo ima vsaka družina svoj ritem, svoje preference in se po svoje odloča, kako uskladiti družinsko življenje in delovne obveznosti. Polovični delovni čas pa je morda tista vmesna stopnja, ki ohranja stik s službo in kariero ter hkrati daje star-šem več časa, da ga preživijo skupaj z otroki.

Avtorja prispevka bosta odgovarjala na vaša vprašanja o uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa. Vprašanja lahko napišete prek foruma na spletni strani www.otroci.si.

Vprašajte!

Kdo ima pravico do dela s krajšim delovnim časom iz naslova starševstva?Pravico ima eden od staršev, ki varuje in ne-guje otroka do tretjega leta starosti otroka. Če varuje in neguje dva otroka, lahko uvelja-vlja pravico do krajšega delovnega časa do šestega leta starosti mlajšega otroka. Prav tako jo lahko uveljavlja, če neguje in varuje težje gibalno oviranega otroka ali zmerno ali težje duševno prizadetega otroka, in sicer tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar največ do 18. leta starosti otroka. Uveljavlja jo lahko tudi eden od staršev, ki si na podla-gi svoje dejavnosti sam plačuje prispevke za

socialno varnost za najmanj 20 ur tedensko ter neguje in varuje otroka.Pravica do krajšega delovnega časa pa ne pripada enemu od staršev, če je otrok v rej-ništvu ali je zaradi zdravljenja, usposablja-nja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, razen če je to obdobje krajše od 30 dni v letu.

Kako se ureja ta pravica in kako so razdeljene obveznosti? Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično delovno obveznost (20 ur teden-sko). To pravico starš pridobi pri svojem de-lodajalcu. O pravici in načinu izrabe pravice do krajšega delovnega časa zaradi staršev-stva se dogovorita delodajalec in starš s po-godbo. Na centru za socialno delo pa starš uveljavlja pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do pol-ne delovne obveznosti. Delodajalec mora zagotavljati pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa staršu zagotavlja do polne delovne obve-znosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje tudi prispev-ke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za-varovanje za primer brezposelnosti, za star-ševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih stori-tev, povračila potnih stroškov, pogrebnino in posmrtnino.

Na katere stvari morajo biti starši posebej pozorni?Pravica se prizna z dnem, ko eden od star-

šev začne delati s krajšim delovnim časom od polnega, če je pravico uveljavljal najka-sneje 60 dni po pridobitvi pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Pravica se uveljavlja pri centru za socialno delo, pri katerem je bila materi priznana pravica do porodniškega dopusta. Če pra-vice ne uveljavlja v tem roku, se pravica pri-zna od dneva vložitve popolne vloge.K vlogi morate priložiti pogodbo o zaposli-tvi z določbo o opravljanju dela s krajšim delovnim časom od polnega, iz katere je razvidno obdobje, v katerem delate krajši delovni čas od polnega in število ur dela na teden oziroma število ur dela na dan.Če uveljavljate pravico do plačila sorazmer-nega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti, morate vlogi priložiti tudi zdra-vstveno dokumentacijo, v kateri zadnji izvid ni starejši od enega leta. Na podlagi predlo-žene zdravstvene dokumentacije center za socialno delo pridobi mnenja zdravniške komisije, na podlagi katere odloči.

Breda Skubic in Peter PinterMinistrstvo za delo, družino

in socialne zadeve – Direktorat za družino

junij 200824

Postala sva staršaPostala sva starša

PREDSTAVLJAMO VRTEC

2525junij 2008

Vrtec/šola Ceip El Murtal iz Benidorma (Španija) Benidorm je mesto v regiji Valencija, ob toplem Sredozemskem morju z veliko peščeno plažo. V tem mestu je tudi šola Ceip El Murtal, Benidorm. Naša ravnateljica je Gloria Almendariz Perez, španska pesnica, ki piše za otroke. V šolo/vrtec je vpisanih 292 otrok od 3. do 12. leta, zanje skrbi 20 učiteljev.

Vrtec/šola Ceip El Murtal iz Benidorma Vrtec/šola Ceip El Murtal iz Benidorma Vrtec/šola Ceip El Murtal iz Benidorma

Španski vrtci v obvezen izobraževalni pro-gram vključujemo otroke od treh let sta-rosti dalje. Pred tem pa je vključitev otro-ka prepuščena odločitvi staršev. Otroci obiskujejo vrtec in osnovno šolo. Izobra-ževanje predšolskih otrok traja tri leta in privzgaja otrokom socialne in osebnostne vrednote ter vrednote okolja. Izobraževal-ni programi vključujejo tudi vsebine, ki razvijajo � zične in mentalne sposobnosti otrok. Od 4. leta starosti dalje se otroci postopno uvajajo v branje in pisanje. Do konca predšolskega izobraževanja prede-lajo celotno abecedo, čeprav sposobnost tekočega branja ni zahtevana, se pa z zgo-

dnjim izobraževalnim programom vzpod-buja njen razvoj. Predšolsko izobraževanje je najnovejše področje španskega izobra-ževanja in je na splošno kakovostno, saj ga izvajajo predani specializirani učitelji. Vrednote, kot so osebna svoboda, od-govornost, demokracija državljanov, solidarnost, strpnost, enakopravnost, spoštovanje in pravičnost so poudarjene v naših programih tudi za predšolsko izo-braževanje. So sestavni del kurikuluma, ki opredeljuje tudi pravila, cilje, aktivnosti in materiale.

Pomembni cilji predšolskega izobraževalnega programa v španskih vrtcih: • odkriti in spoznati lastno telo,• samostojno delovanje v vsakodnevnih aktivnostih, • vzpostaviti socialne odnose z vrstniki in drugimi otroki,• vzpostaviti socialne odnose z odraslimi in učitelji, • opazovanje in raziskovanje okolja ter spoštovanje in skrb za zanj, • spoznati in spoštovati svoje kulturno okolje,• prikazati izkušnje iz lastnega življenja prek igre in drugih oblik izražanja,• komuniciranje z verbalnim in neverbalnim sporazumevanjem,• najti različne oblike komuniciranja in izražanja z uporabo lastnih načinov in osnovnih virov ter pri tem uživati.

Normativi in standardiV drugo predšolsko obdobje vključujemo v vrtec otroke v starosti od treh do šestih let. Število otrok v skupini je odvisno od staro-sti otrok. V skupinah triletnikov je največ 20, v drugih skupinah pa do 25 otrok. Vsaka skupina ima za aktivnosti na razpolago: svoj razred, telovadnico, veliko sobo za različne

aktivnosti, glasbeno učilnico in knjižnico. Vr-tec je čez leto odprt od 1. septembra do 30. junija, in sicer od 9. do 16.30. Otroci v vrtcu tudi počivajo. Vrtci so brezplačni, starši pla-čajo le hrano, če se odločijo, da bo otrok v vrtcu tudi jedel, saj hrana ni obvezno vklju-čena v vrtčevsko ponudbo.

Število zaposlenih na oddelek v drugem predšolskem obdobju (3 do 6 let) je nekaj več kot en učitelj na oddelek; na primer: pri nas je šest skupin in osem učiteljev. Uči-telji se izobražujejo tri leta in morajo opra-viti tudi izpit. Njihova delovna obveznost je pet ur dnevno in še ura za načrtovanje, evalvacijo in pripravo na izobraževalno delo. Pedagoške konference in dodatno usposabljanje pa morajo učitelji opraviti izven delovnega časa. V njihovo delavno obvezo sodi tudi sodelovanje s starši.

Gloria Almendariz PerezPrevedla Tina R.

Povezavo s španskim vrtcem sta vzpostavili Danica Zver in Vrtec Šentvid iz Ljubljane, ki že od leta 2006 skupaj s še dvema vrtce-ma (Francija, Švedska) sodeluje v mednarodnem projektu Comenius »Enakost med spoloma«.

življenja prek igre in drugih oblik izražanja,• komuniciranje z verbalnim in neverbalnim sporazumevanjem,• najti različne oblike komuniciranja in izražanja z uporabo lastnih načinov in osnovnih virov ter pri tem uživati.

Normativi in standardiV drugo predšolsko obdobje vključujemo v

junij 2008

vrtec otroke v starosti od treh do šestih let. Število otrok v skupini je odvisno od staro-sti otrok. V skupinah triletnikov je največ 20, v drugih skupinah pa do 25 otrok. Vsaka skupina ima za aktivnosti na razpolago: svoj razred, telovadnico, veliko sobo za različne

vrtec otroke v starosti od treh do šestih let. Število otrok v skupini je odvisno od staro-sti otrok. V skupinah triletnikov je največ

Bodi zdrava in aktivna mamica!

Andreja SemoličStudio za gibalno, likovno in ustvarjalno izražanje otrok in staršev

Z nosečnostjo in porodom postaneš drugačna in navkljub neizmerno lepim trenutkom se zalotiš, da razmišljaš o svojem telesu. Ne glede na izkušnjo, ki jo imaš med nosečnostjo in porodom, čutiš potrebo, da bi se dobro počutila v svoji koži. Nekaj žensk pa je tudi med tistimi, ki so po porodu lepše kot kdajkoli prej.

1. Kako se počutim?Vsaka izmed nas pozna zoprne občutke napihnjenosti, okornosti, srbečice in ne glede na počutje, ki ga doživljaš v svojem telesu, se sprašuješ, ali si še privlačna. Pa to ni edini razlog, zaradi katerega bi hodila na vadbo. Razlogi so predvsem zdravstvene narave. Zdaj je tudi pravi trenutek, da v svoj življenjski slog vključiš gibanje in zdravo prehrano, ki bo pozitivno vplivala na tvojo družino. Za tvojega otroka so neprecenlji-ve vrednosti vzgojni ukrepi, ki temeljijo na zdravem odnosu do gibanja in prehrane. Že zelo zgodaj lahko postaviš te temelje za svojo družinico.

2. Zakaj je dobro, da sem telesno dejavna?Želiš za spremembo postati odvisna od gi-banja? Občutiti lahkotnost in usklajenost s svojim telesom? Po porodu je občutenje telesa močnejše. Prav tako želja po čvrstem telesu oziroma določenih predelih telesa. Brezglavo hitenje s hujšanjem po porodu je neučinkovito. Prav tako je neučinkovita kratka intenzivna telesna vadba. Ker se pre-hitro konča.

Pričeti je treba postopno in redno. Spošto-vati svoje telo in upoštevati svojo telesno zmogljivost.

1. Po porodu se telo hitreje vrača v prednosečniško stanje.2. Mišice celega telesa in predvsem medeničnega dna ostanejo čvrste.3. Obnavljaš svojo psiho� zično počutje in z vadbo ugodno deluješ na spreje- manje svojega telesa po porodu.4. Z vadbo uravnavaš tek. 5. Privzgajaš disciplino, ki ti iz dneva v dan pomaga premagovati težave materinstva, pa ne le to, bolje si pripravljena, da se aktivno odzoveš na potrebe svojega otročička.6. Spodbudno je tudi to, da se po enoletni redni vadbi telo odzove, kot če bi treniral celo življenje! No, to pa je močna motivacija.

junij 200826

superMAMINA svetovalnica

Nadaljevanje preberite v junijski številki revije superMAMI.

Martina JudežVerjamem v življenje, ki spoštuje naravo in kozmič-ne zakonitosti. Zagovarjam vzgojo otrok v skladu z notranjim uvidom in sledenje svoji intuiciji. Pre-pričana sem, da so nam otroci dani, da se skupaj z njimi učimo življenskih lekcij in rastemo.

Nadaljevanje preberite v junijski številki revije superMAMI.

superMAMINA svetovalnica

Zakaj zbolijo naši otroci?

Vendar ste zjutraj ostale doma in ga peljale k zdravniku, ki vam je rekel, da je otrok zbo-lel, ker v vrtcu zopet razsajajo virusi. Pa je res zbolel zaradi novih, hudobnih virusov, ki se jih je nalezel od drugih otrok? Kako pa to, da

Kdaj se otroku poruši ravno-težje, kar ga pahne v bolezen? Česa ne more videti, da ima vnetje oči, česa njegova ušesa ne morejo več poslušati, da so vneta, česa ga je tako strah, da ima kar naprej bronhitis?

Končno ste za silo pospravile stanovanje, pomile posodo od večerje, sedle na kavč k svojemu otro-ku in ga vzele v naročje. Zazrle ste se v njegove oči in ojoj, ne že spet. Žalostne oči in njegov medel pogled kažejo na to, da bo do jutra že ves vroč. Pa je minil komaj en teden, odkar je prenehal je-mati antibiotike. In spet bo treba prestati mučno klicanje v službo, poslušati šefa, ki vam razlaga, da tako pa več ne bo šlo, če hočete še imeti delo. »Oh, otrok moj, prosim te, bodi zdrav!«

so eni otroci, ki so ravno tako v vrtcu, prak-tično ves čas zdravi, kljub temu da njihovi vrstniki dobivajo eno bolezen za drugo in prehajajo z enega na drugi antibiotik? Mo-goče pa pravi vzrok tiči drugje?

Je otrok v stiski?Morda se mora soočati s preveč sprememba-mi: prej je bil ves dan z mamico, sedaj pa je do poznega popoldneva v vrtcu, kar je za majh-nega otroka velika sprememba, hkrati pa se je prenehal dojiti. Se v zadnjem času vse vrti okoli novega družinskega člana? Si v nenehni časovni stiski nismo vzeli dovolj časa za pre-dano pozornost in ljubeče objeme?Otroci, ki so še majhni, pa tudi tisti malo večji, ki se še dojijo, so zelo vezani na mate-rino energetsko polje in intenzivno zazna-vajo njene vibracije, kar pomeni, da čutijo materino radost, srečo in notranji mir, in v primeru, da se mati slabo počuti, je pod prevelikim stresom ali bolna, to energijo doživlja tudi otrok. Sama prav vidim, da ko padem iz ravnovesja, imam malo energije in se ravno toliko držim, da ne zbolim, zbo-li moja triletnica. Je zelo senzibilna in mi, kadar nisem na pravi poti, pošilja jasne si-gnale. Takrat se moram zamisliti, potruditi, da najdem vzrok in ga odpravim tam, kjer je nastal, saj le tako lahko zares pozdravim

njo in sebe, sicer samo potlačim težave in blokiram energijsko pretočnost telesa.Ne pozabimo še na vpliv kolektivne za-vesti, ki je zadolžena za nalezljive otroške bolezni. Kaj to pomeni, sem videla, ko so v vrtcu moje hčere otroci obolevali za nori-cami. Sama ne verjamem v nalezljive bo-lezni, vem, da pridejo samo takrat, ko jim mi odpremo vrata, tako da lahko vstopijo v naše telo. Nekega dne mi je rekla vzgojite-ljica: »Kako pa to, da Marija nima noric, ko jih imajo pa vsi v skupini?« Pomislila sem: »Saj res, verjetno bi jih tudi ona morala do-biti.« In čez tri dni je zbolela.

28

Pogosto se zgodi, da prijeten večer v krogu družine (bodisi na domačem pragu, taborjenju ali na morskem dopustovanju) zmotijo nadležni piki insektov. Gotovo se sprašujete, kako pred njimi najučinkoviteje zaščititi tako vaše malčke, katerih nežna koža je še posebej občutljiva, kot tudi sebe.

»Na trgu obstaja veliko izdelkov, ki ščitijo pred piki insektov, vendar niso vsi primer-ni za majhne otroke,« opozarja farmacevt-ski tehnik Anica Žmavc iz lekarne Novak v Novem mestu. »Zanje je najbolje izbrati tiste, ki so narejeni na osnovi eteričnih olj, kot so pelargonija, limonska trava, krvo-močnica, sivka, saj te ne dražijo nežne otroške kože. Zaradi sestave (vsebnosti eteričnih olj) je najbolje otroke pa tudi do-jenčke mazati vsake tri do štiri ure.«

Repelenti v obliki mazil in pršilZa naše malčke je najprimernejša krema, saj jo lahko enakomerno razmažemo po koži. Če se boste odločili za repelent v obliki spreja, bodite še posebej pozorni

STROKOVNJAK SVETUJE

28

Zaščita otroka pred piki insektov

junij 2008

pri njegovem nanosu. Spreja nikoli ne razpršite neposredno na otrokovo kožo, temveč ga prej nanesite na svojo roko, šele nato na otrokove izpostavljene dele telesa (noge, roke, obraz, vrat). Izogibajte se stiku z očmi, usti in sluznicami.

Kako pomagati po piku?Po piku obolelo mesto namažite z aloe gelom, ki hladi in obenem obnavlja kožo. Lahko uporabite tudi gel, ki vsebuje anti-histaminik, in s tem preprečite srbenje in praskanje. Če opazite alergično reakcijo pri otroku, lahko posežete po antihistami-niku v sirupu, saj ta še dodatno zmanjša simptome srbenja ter blaži posledice aler-gičnih in kožnih reakcij. Dodatno pa lahko »vbod« zaščitite tudi z obližem.

RAZGLEDNICE

29

V Vrtcu Jadvige Golež Maribor že tretje leto sodelujemo v projektu »Pomladni dan v Evropi«. Gre za pomemben projekt tako v slovenskem kot evropskem vzgojno-izo-braževalnem prostoru. Na nacionalni ravni ga podpirata Zavod za šolstvo Republike Slovenije in Ministrstvo za šolstvo in šport. Dogodek vsako leto spremljajo različne teme. Naslov letošnje teme je: EVROPSKO LETO MEDKULTURNEGA DIALOGA. Letošnja iniciativa je pomoč pri dvigu za-vesti za kulturne raznolikosti med otroki in mladino. Evropa je kulturno zelo raznolika, kar nam vsem daje edinstvene priložnosti. Odkrivamo lahko, kaj vse nam ponuja naša bogata kulturna dediščina in kaj nam da-jejo druga kulturna izročila. Zato je naš na-men v okviru tega projekta voditi z otroki dialog o naši kulturi in spoznavati zanimi-vosti drugih evropskih kultur.

Pomladni dan v Evropi 2008VRTEC JADVIGE GOLEŽ, MARIBOR

Dejavnosti se odvijajo od 25. marca do 30. junija 2008 v vseh treh enotah: Betnavska 100, Cesta Zmage 28 in Ertlova 3 ter zaklju-čile s proslavo in kratkim kulturnim progra-mom ob DNEVU EVROPE.Vsaka enota je pripravila svoj program de-javnosti, vendar je nekaj skupnih aktivnosti vgrajenih v projekte v vseh treh enotah.• Izdelali smo skulpturo iz odpadnega ma-teriala, ki ponazarja medkulturni dialog, in z njo sodelovali na likovnem natečaju v okviru projekta. • Imeli smo teden evropskih jedi tudi na našem jedilniku – pri sestavi je sodelovala naša organizatorka prehrane.• Ob mednarodnem dnevu knjige nas je obiskal škrat Bolfenk in nam povedal za-nimivo zgodbo o nastanku našega mesta Maribora (reka Drava, Pohorje, Piramida, Kalvarija, Pekrska gorca, Trije ribniki itd.).

Ves čas pa se v okviru projekta seznanjamo z značilnostmi sosednjih držav, se igramo in spoznavamo različne socialne igre ter organiziramo razne dejavnosti in športne igre na prostem.

Veliko aktivnosti torej, da postaneta kultur-ni dialog in njegovo izročilo zanimiva, po-učna, hkrati pa edinstvena in neponovljiva – TAKO KOT NAŠI OTROCI.

Janja Dular, pom. vzg.

“Očka, mamica gremo brezplačno v Živalski vrt!”Dan, ki ga ne boste pozabili, bo 20. junija. Več informacij preberite v junijski reviji superMAMI in na www.superMAMI.si. Zagotovite si brezplačen vstop v ZOO Ljubljana, na otroške delavnice o naravi in živalih s kuponom, ki ga dobite na www.superMAMI.si.

Otr

oci d

.o.o

., Brn

čiče

va 1

3, L

jubl

jana

, ww

w.su

perM

AMI.s

i

Sponzorji:

Medijski pokrovitelji:

organizirata nepozabno zabavo v Živalskem vrtu!in

junij 2008

VRTEC JELKA

RAZGLEDNICE

Danes smo vsi hi, hi, Vrtec Mladi rod 60. rojstni dan slavi!

VRTEC MLADI ROD

V Smeltovi dvorani je 15. maja odmevala pesem, s katero so otroci Vrtca Mladi rod proslavili rojstni dan svojega vrtca. Zdenka Vinšek, pomočnica ravnateljice, je navzoče prisrčno pozdravila v svojem imenu in ime-nu ravnateljice. Iz rumene škatlice je izvlekla male lističe in zbranemu občinstvu prebrala nekaj otroških iskric ter tako napovedala ča-stnega gosta prireditve, Zorana Jankovića. Potem pa so otroci, kot pravi profesionalni nastopajoči, suvereno in sproščeno osvojili oder in z ljudskimi pesmicami, plesom in igro pričarali sončne trenutke v zatemnjeno dvo-rano in nepozabno popoldne. Vse najboljše, Vrtec Mladi rod!

Uredništvo revije Otroci

30 junij 2008

Mi pa praznujemo!Danes je naš srečen dan, nasmejan in razigran.S torto smo se posladkaliin poskočno zaplesali.Le zakaj?Danes je dan,s soncem obsijan.Veselite se tudi doma,naj srce vam zaigra. Mojca Pečnik

Vrtec Jelka je dobil priznanje Mestne občine Ljubljana – nagrado glavnega mesta Ljubljana, ki dokazuje, da je kakovost mogoče doseči in povečati z izkazovanjem odličnosti ter sodelo-vanjem. Nagrado je 9. maja 2008 na Ljubljan-skem gradu prejela ravnateljica Nada Verbič.

Petra Glavina

VRTEC JELKA

Oktober 2007

RAZGLEDNICE

VRTEC JELKA

31junij 2008

Mi pa praznujemo!VRTEC JELKA

Ekotorta v Vrtcu KolezijaV Vrtcu Kolezija v Ljubljani smo v šolskem letu 2007/08 začeli s projektom »Ekovrtec kot način življenja«. Nad zamislijo projekta sem bila navdušena, zato sem se odločila, da bomo tudi v naši skupini naredili nekaj v slogu tega projekta, čeprav so otroci še zelo majhni – stari le eno do dve leti. Ker se je prvi rojstni dan že bližal, sem se odločila, da bomo naredili EKOTORTO. S sodelavko sva otrokom veliko pomagali, da je na koncu na-

stala čudovita torta, ki nas bo lahko spremljala celo predšolsko obdobje. Narejena je iz odpa-dnih materialov (karton, tulci, odpadni barvni papir). Dokazali smo, da lahko kljub temu, da smo najmlajši v vrtcu, naredimo marsikaj. S tem pa se naše poslanstvo ni končalo. Eko-torta ima globlji pomen tudi za projekt »Eko-vrtec kot način življenja«. Našo torto bomo uporabljali za praznovanje vseh rojstnih dni v naši skupini, pa tudi v drugih skupinah in ve-

dno kadar praznujemo skupaj, vsi otroci in vsi strokovni delavci Vrtca Kolezija. Ob vsaki izpe-ljani ekonalogi se bomo lahko veselili in pihali svečke na naši torti. Tako se bomo bolj zaveda-li, kaj delamo in zakaj je to tako pomembno, ter se trudili, da bi bilo tega vse več.

Vrtec Kolezija, Ljubljana

Vesela pesem in razigrana množica sta napol-nili Smeltovo dvorano zadnji četrtek v maju. Zbrali so se otroci, starši, delavci in upokojenci Vrtca Ciciban ter častni gostje, ki jih je pozdra-vila ravnateljica Marija Kermavner s prijazno besedo in šopkom cvetic. Zbrane sta nagovo-

Ob 60. rojstnem dnevu vrtcaVRTEC CICIBAN

rila tudi župan Zoran Janković in načelnica od-delka za predšolsko vzgojo Marija Fabčič. Pred mikrofon pa so povabili tudi bivšo ravnateljico Ivanko Vrtarič, ki je vsem zaželela vse najboljše. Potem pa smo se prepustili veselemu otroške-mu živžavu, ki je v dvorano pričaral razposa-

jeno rojstnodnevno vzdušje in dosegel vrhu-nec, ko je zbrana množica v en glas, skupaj z Zoranom Jankovićem, zapela veselo Kekčevo pesem. Vse najboljše, Vrtec Ciciban!

Uredništvo revije Otroci

RAZGLEDNICERAZGLEDNICE

rila tudi župan Zoran Janković in načelnica od- jeno rojstnodnevno vzdušje in dosegel vrhu-

dno kadar praznujemo skupaj, vsi otroci in vsi dno kadar praznujemo skupaj, vsi otroci in vsi

Smo Bibe iz Vrtca Otona Župančiča v Ljublja-ni, enota Čurimuri. Stari smo skoraj tri leta. V okviru naše prednostne naloge »naravoslov-je« letos izvajamo projekt »Spoznavanje malih hišnih ljubljenčkov«. Kot prvega smo v goste povabili Rudija Ocepka.V vrtec je prinesel dve škatli. »Le kaj se skriva v njih?« smo se spraševali. V popolnoma mir-

Obiskala nas je kača SelenaVRTEC OTONA ŽUPANČIČA

nem ozračju, zapolnjenim s pozitivno ener-gijo, je v tišini odprl prvo škatlo. Srce nam je močno razbijalo, saj smo vsi pričakovali kačo velikanko, iz škatle pa je potegnil majhnega, sramežljivega in kosmatega kunca Puhka. »Kje je kača, stric?« so spraševale radovedne Bibe. Tako prisrčna živalca pa je pregnala žalost in kmalu smo se seznanili z njo. Po umirjenem

božanju in dotikanju puhastega kožuščka pa se je Puhek poslovil. Sedaj je prišla na vrsto druga škatla ... Iz nje je prilezla glavna zvezda dneva – težko priča-kovana kača Selena (gr. Luna). Ameriški rdeči gož. Pomirjeno je pozirala vsem na očeh in se sprva le zvijala ob naših nogah. To je zelo prija-zna in mirna kača. Navdušenje otrok se je med uro in pol dolgo predstavitvijo stopnjevalo, od bežnih boječih pogledov in dotikov z enim pr-stom ter nato celo dlanjo do pogumnega bo-žanja in tudi držanja v naročju. Najpogumnejši so Seleno nosili celo okoli vratu in ob tem iz-razili veliko veselje. S predsodki pa so se borili najbolj zadržani. Vsi smo razbijali predsodke in se ob tem veliko smejali.Izkušnja je bila zelo prijetna, saj nam je Rudi to žival predstavil na izjemno prijeten in umirjen način. Odziv otrok in še tako preplašenih stro-kovnih delavk je bil v celoti pozitiven. Še enkrat hvala gospodu za prečudovito dopoldne.

Tanja Lambergar ter Barbara Čižman

RAZGLEDNICE / NAGRADNA IGRA

Obiskala nas je kača Selena

Smo Bibe iz Vrtca Otona Župančiča v Ljublja-Smo Bibe iz Vrtca Otona Župančiča v Ljublja- nem ozračju, zapolnjenim s pozitivno ener-Smo Bibe iz Vrtca Otona Župančiča v Ljublja- nem ozračju, zapolnjenim s pozitivno ener-nem ozračju, zapolnjenim s pozitivno ener-

32 junij 2008

Nagradna igra PravodaNaše uredništvo se je v maju spremenilo v pravo malo prazgodovinsko votlino. Zasu-li ste nas namreč z dopisnicami, na katerih ste nam pošiljali upodobitve prazgodo-vinskih motivov. Med njimi smo izžrebali deset nagrajencev, ki prejmejo nagrade podjetja Radenska, d. d.

Marko Balažič, Maribor; Aleksej Nose, Straža; Kaja Klančar, Radovljica; Erik Bojanc, Šenčur; Alin Kopun, Maribor; Aljaž Terzič, Ljubljana; Barbara Jarc, Dravlje; Sabina Šubic, Železni-ki; Nik Lebar, Dob; Nada Barič, Vinica

Dragi otroci, čez poletje pa vas ponov-no vabimo, da ustvarjate (rišete, lepite, sestavljate) na temo prazgodovinske-ga časa in nam izdelke ali njihove slike pošljite do 19. avgusta na naslov: Otro-ci, d. o. o., Brnčičeva 13, Ljubljana ali na e-naslov: tajnistvo@otroci.si.Med vsemi prispelimi izdelki bomo izžrebali 20 nagrajencev, ki jih bo Ra-denska Naturelle obdarila z majicami in svojimi izdelki.

bežnih boječih pogledov in dotikov z enim pr-stom ter nato celo dlanjo do pogumnega bo-žanja in tudi držanja v naročju. Najpogumnejši so Seleno nosili celo okoli vratu in ob tem iz-razili veliko veselje. S predsodki pa so se borili najbolj zadržani. Vsi smo razbijali predsodke in se ob tem veliko smejali.Izkušnja je bila zelo prijetna, saj nam je Rudi to žival predstavil na izjemno prijeten in umirjen način. Odziv otrok in še tako preplašenih stro-kovnih delavk je bil v celoti pozitiven. Še enkrat hvala gospodu za prečudovito dopoldne.

Najbolj zabavne prigode ženske, kot ste tudi ve!

Ste mislile,da se to dogaja samo vam?

samo 8,9 €NAROČITE ŠE DANES! POKLIČITE: 01 565-34-16 PIŠITE: knjige@otroci.si

Otr

oci d

.o.o

., Br

nčič

eva

13, L

jubl

jana

34

MINI TEATER / NAROČILNICA

3434

Prihaja 10. MINI POLETJE za otroke

Od 29. junija do 31. avgusta se bo v Ljublja-ni v organizaciji MINI TEATRA odvijal že 10. festival MINI POLETJE. Mednarodni poletni lutkovni in gledališki festival, ki že od leta 1999 poteka vsako poletno nedeljo na Lju-bljanskem gradu in na drugih lokacijah, postaja najodmevnejši in največji festival za otroke v Sloveniji. Na letošnjem festivalu bomo izvedli 22 predstav različnih gledališč in posameznikov. V sklopu otroškega progra-ma se bodo predstavila gledališča, skupine in posamezniki iz Slovenije, s Hrvaške, iz Bosne in Hercegovine, Španije, Francije, Bolgarije, s Slovaške, Češke, iz Avstrije in Izraela. Poleg predstav bomo organizirali tudi ustvarjalne delavnice, paževsko šolo za mlade paže in

Ime in priimek _________________________Ulica in hišna številka ____________________Pošta in kraj ___________________________Telefon _______________________________Elektronski naslov ______________________Datum in podpis: ______________________

OTROCI d.o.o.Brnčičeva 13

1000 LJUBLJANA

Naročilnico oddajte v poštni nabiralnik. Še hitreje gre po faksu: 01 565 34 17.

NE želim, da me založba Otroci obvešča o novostih in ugodnostih, ki jih bo za vas pripravljala tudi v prihodnje.

Poštninaplačana,pog.št. 218/1/04

Želim naročiti (OZNAČITE):

revijo Otroci.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk revije Otroci je 10€

revijo superMAMI.

Revijo želim prejemati od številke _____ naprej.

Naročnina 10 številk supreMAMI s 5-odstotnim popustom je 23,31€

revijo Nosečnica Cena je 3,99€

revijo Dojenček Cena je 3,71€

priročnik OTROCI POTREBUJEJO MEJO Cena je 12,48€

pesnarico BALALAJCI Cena je 16,56€

zgoščenko BALALAJCI Cena je 14,56€

knjigo USTVARJALNI PROSTI ČAS Cena je 20,86€

priročnik SMRT IN ŽALOVANJE Cena je 6,26€

priročnik PRVIČ V VRTEC Cena je 14,99€

knjigo SUPERmami z napako Cena je 8,99€

3434 junij 2008

grajske gospodične (vsako nedeljo bomo postavili del scene, ali bo to šotor ali pa bojni voz), t. i. rikšo za otroke, igrišče za dojenčke in celo fototočko. V devetih letih si je festival pridobil velik mednarodni ugled, dobre kritike strokovne javnosti in izjemen obisk gledalcev vseh sta-rosti. Različni jeziki, različne lutkovne tehno-logije in različni pristopi k lutkovni umetnosti zagotovo uvrščajo mednarodni festival Mini poletje med dogodke, ki pripomorejo k bo-gatejši in še bolj kakovostni kulturni podobi Ljubljane in Slovenije. Svečana otvoritev bo 29. junija, ko bomo odprli na gradu tudi razstavo lutk Milana Kle-menčiča in razstavo lutk študentov Pedago-ške fakultete iz Ljubljane pod mentorstvom prof. Edija Majarona.

Festival podpirajo Zavod za turizem Ljublja-na, Mestna občina Ljubljana, Ministrstvo za kulturo RS idr. Več informacij na spletni strani www.mini-teater.si.

So� stus, zavod za sodobno izobraževanje, www.so� stek.si

Dnevni tabori, počitnice in izleti za otroke od 4. do 12. leta starosti»Ali že veste, kaj bo vaš otrok počel poleti, medtem ko boste vi v službi?« sprašuje So� stek, ki vam ponuja varne, zabavne in poučne počitnice.

Za so� stke bo skrbela strokovna ekipa pedagogov, psihologov in socialnih delavcev z večletnimi izkušnjami v šolstvu, športu ter So� stkovi animaciji otrok. Povprečna starost animatorjev je 27,5 leta. Vsi otroci so v času So� stkovih aktivnosti dodatno zavarovani.So� stek je za letošnje poletje pripravil pet zanimivih tematskih petdnevnih So� stkovih počitnic. Vsi So� stkovi tabori potekajo od ponedeljka do petka. So� stkovo Poletje 2008 se bo odvijalo na Rajskem otoku blizu Celja, ki je priljubljena izletniška točka celjske regije. Neokrnjena narava, svež zrak, nepozaben domišljijski program in mnogo zabave so stvari, ki So� stkove tabore razlikujejo od drugih in jim dajejo poseben pečat.