3

Viri surove hrane

Ko pride v živalskem vrtu čas za kosilo, živali vreščijo, renčijo in godrnjajo, gledalci pa vzklikajo "oh" in "ah". To je glavni dogodek dneva. Zavzeti upravniki živalskih vrtov poskrbijo, da niso razočarane ne živali ne obiskovalci. Zato se na te dogodke dobro pripravijo. Glavno načelo pri vsej zadevi je varnost, zato je vse zgrajeno in narejeno tako, da izpolnjuje ali celo presega varnostne zahteve. Za obiskovalce je treba predvideti varna opazovališča, prav tako je nujno zagotoviti varnost živalskih skrbnikov. Vsak živalski vrt mora imeti skozi vse leto zagotovljene zanesljive dobave primerne hrane, ki mora biti tudi cenovno dostopna. Hranjenje živali ne sme biti prepuščeno naključju. Tudi v vašem domačem "živalskem vrtu", kjer skrbite za takšno ali drugačno število psov in morda še drugih mesojedcev, bo kanček vnaprejšnjega načrtovanja poskrbel za nemoteno in učinkovito hranjenje vaših lačnih štirinožcev. Organizacija doma Surove mesnate kosti, primerne za človeško prehrano Če je vaš pes majhen oziroma nimate veliko psov, je najbolj cenovno učinkovit in primeren pristop dajanje surovih mesnatih kosti. Hladilnik oz. zamrzovalnik, ki ga že imate, je verjetno dovolj velik, da lahko vanj shranite nekaj dodatnih kilogramov hrane. Poskusite izračunati tedenske potrebe svojega psa. Okvirno

25

računajte, da potrebujete, če merite hrano po teži, okoli 20 % telesne teže vaše živali na teden. Tako 10-kilogramski pes potrebuje približno 2 kg hrane na teden, 5-kilogramski pa približno 1 kg. Če tehta vaš pes 40 kg, nabavite za teden dni okoli 8 kg hrane, za 20-kilogramskega psa pa boste potre- bovali okoli 4 kg. Imate dovolj prostora, da to količino shranite? Nabavljeno hrano je praktično že pred zamrznitvijo razdeliti na dnevne porcije (obroke). Za to lahko uporabite plastične vrečke iz trgovine. Namesto tega si lahko omislite tudi plastične posodice, ki jih v zamrzovalniku zložite drugo na drugo, po uporabi pa pomijete. Ker je hrana, ki jo bo pes dobival, primerna za človeško prehrano, poskrbite, da bodo takšni tudi higienski ukrepi. Sok, ki se poceja od surovega mesa in kosti, ne sme priti v stik z drugo hrano. Kuhinjske površine, n.pr. kuhinjski pult ali deske za rezanje, pa tudi pribor in druge pripomočke morate res temeljito očistiti. Uporabite toplo vodo in kuhinjska čistila. Naporno čiščenje posod in nožev vam bo olajšal pomivalni stroj. Po pripravi obrokov iz surove hrane si temeljito umijte roke. Pazite, da se hrane in še neočiščenih kuhinjskih površin ter predmetov ne bodo dotikali majhni otroci.

26

Nerazkosane živali, povožena divjad in nabava na debelo Zadeve se spremenijo, če bostre nabavljali surovo hrano v velikih ko- ličinah ali če nameravate pse hraniti s celimi, nerazkosanimi živalmi (podganami, mišmi, zajci in podobno), nebeljenimi vampi, povoženo divjadjo in kostmi, ki niso primerne za človeško prehrano. Vendar se to zelo izplača, tako zaradi prehranskih koristi za živali kot zaradi cenovnega prihranka. Je pa pri takšnem pristopu potrebno nekoliko več začetnega načrtovanja in morda tudi kakšna dodatna investicija. Prvič, dobra zamisel je, da v svoji shrambi, pralnici, garaži, gospodarskem poslopju itd. izdvojite nekaj prostora za dodaten hladilnik in zamrzovalnik (oziroma hladilnike in zamrzovalnike). Priporočljiv je tudi ločen prostor za pomivanje, opremljen s posebnimi odtoki ter vročo in hladno vodo. Hladilniki in hladilnice so primerni za hranjenje mesa in kosti do največ dveh tednov. Najbolje pa je, da si omislite dodaten zamrzovalnik (enega ali po potrebi več). Pokončni zamrzovalniki (omare) omogočajo lažji dostop do shranjene hrane in sprotno menjavo zalog. Ko sem hranil večje število živali v veterinarski bolnišnici, sem ugotovil, da mi dobro rotacijo hrane omogočajo tudi tri zamrzovalne skrinje. Čim smo dve skrinji izpraznili, smo se odpravili v piščančjo klavnico in se vrnili z velikimi plastičnimi kantami, polnimi svežih piščančjih hrbtov in trupov. Zložili smo jih v plastična vedra od sladoleda in pospravili v zamrzovalne skrinje. Okrogla oblika posod omogoča dobro kroženje zraka in s tem hitro zamrznitev njihove vsebine. Vsak večer smo eno ali dve vedri zamrznjenih piščancev prestavili v hladilnik. Velike zamrznjene gmote smo morali ločiti med seboj, zato smo jih morali prej seveda odtajati. Včasih smo živalim dali tudi cele ribe, ovčje vratove in kengurujeve repe. Pri tovrstni hrani smo vedno shranili in zamrznili vsak kos posebej, živali pa so jo dobivale kar zamrznjeno. Če boste v zamrzovalnik naložili že ločene dnevne porcije, vam hrane ne bo treba odmrzovati. Psi jo bodo pojedli tudi zamrznjeno. Če boste želeli hrano raje odtajati, to najbolje storite tako, da jo čez noč pustite v hladilniku; lahko pa zamrznjeni kos tudi položite v

27

skledo s hladno vodo. Odtajevanja z mikrovalovno pečico ne priporočam, ker ustvarja v mesu t. i. vroče točke. Potencialne težave z zamrzovanjem Majhne živali, naprimer enodnevne piščance, podgane in zajce, lahko zamrznemo v enem kosu, s perjem ali kožuščkom vred. Po- membno je, da pri pravkar ubitih živalih pustimo v zamrzovalniku med njimi dovolj prostora za kroženje zraka, ker lahko le tako hitro zamrznejo. Če so bili piščanci zamrznjeni takoj po usmrtitvi in jim niso odstranili drobovine (t.j., e so ostali celi), so za pse varni. Previdnost pa velja, če so jih v predelovalnem obratu še rezali in odstranjevali drobovino. Veliki obrati obdelajo na tisoče piščancev na uro. Kosi, ki pri prvem pregledu niso bili sprejeti kot primerni, obležijo v zabojih in do konca delovnega dne že začnejo razpadati. Razpadajočih kosov piščanca ne smete zamrzniti. Če imate to srečo, da imate možnost nabaviti večje živali – srnjad, ovce, koze in podobno – boste morali meso pred shranitvijo še sami razkosati. Večjih živalskih kadavrov ne smemo zamrzovati z drobovino vred. Sicer ni izključeno, da bo drobovje zamrznilo, še preden bi začelo razpadati. Težave pa nastopijo, ko se začne kadaver tajati. Dolgo, počasno odtajevanje omogoča nadaljnji razpad drobovja, s tem pa tudi pogoje za kopičenje bakterijskih toksinov. Ne pozabite, da veliki kosi kosti in mesa zagotavljajo najboljšo telovadbo za čeljusti in tudi najboljše čiščenje zob. Torej velja: ne glede na to, ali boste kose razsekali sami ali pa boste to prepustili mesarju, poskrbite, da bodo kosi ostali veliki. Najbrž boste mesnate kosti spravili v plastnične vrečke; te lahko nato naložite v kartonske škatle ali na plastične pladnje. Med njimi pustite dovolj prostora za kroženje zraka. Vrečke morajo ostati suhe. Jemanje vrečk iz zamrzovalne skrinje bo tako preprosto. Ne bo vam treba zlesti vanjo z odpiračem v roki in se mučiti, da bi vrečke odtrgali od zamrznjenega jezera na dnu skrinje. Vaš čas je za

28

kaj takega preveč dragocen, plastična obloga zamrzovalne skrinje pa preveč krhka. Ostanki od vašega kosila in zelenjavni olupki Ostanke lahko pes dobi kar s krožnika. Zelenjavne obrezke lahko nasekljate v kuhinjskem mešalniku ali nahitro pokuhate; tako bodo za psa laže prebavljivi. Zrele sadeže lahko pes dobi kar cele - pazite pa, da mu ne boste dajali koščic iz breskev, marelic in podobno. Razen v redkih primerih - naprimer če je vaš pes ostal že popolnoma brez zob ali če ima kakšno nenavadno črevesno bolezen - ne boste potrebovali strojčka za mletje mesa ali celo kosti. Če bi kdaj želeli psu dati mleto meso in kosti, prosite mesarja, naj v strojček za mletje vrže nekaj piščančjih vratov. Prostor za hranjenje Kje je pse najbolje hraniti? Če je poskrbljeno tako za varnost psov kot za varnost ljudi, je najboljši prostor tisti, ki vam najbolj ustreza. Nekateri ljudje nočejo preiti na hranjenje z naravno hrano zato, ker se bojijo, da bodo psi uničili njihove dragocene talne obloge. Ta strah je odveč. Celo najmanjše stanovanje ima kabino za prhanje ali s ploščicami obložena tla v pralnici, kopalnici itd. Psi lahko svojo surovo hrano dobijo tam. Če uporabljate boks in psa hranite tam, boste ustvarili pozitivno povezavo med boksom in hrano. Med hranjenjem bodite prisotni, tako boste lahko spoznali ta proces in tudi zagotovili, da se nevajenemu psu hrana ne bi zataknila, pa čeprav je to tveganje še tako neznatno. Pse lahko tudi navadimo, da jedo na podlogi iz časopisnega papirja. Na splošno pa karnivori radi odvlečejo svoj hrano na samoten kraj, kjer se ji lahko nemoteno posvetijo. Zato sem osebno mnenja, da je pse najbolje hraniti na prostem - tam namreč niso potrebne posode za hrano. Kadaver ali večji kos surovih mesnatih kosti lahko preprosto vržete na tla, naravni nagon vašega štirinožca pa bo poskrbel za ostalo. Po vaši lastni presoji in v odvisnosti od vremena

29

in števila muh lahko delno požrte kosti pustite zuanj še naprej, za nadaljnjo obdelavo v prihodnjih dneh. Slaba plat hranjenja na prostem je, da bodo vaši psi morda začeli kopati luknje v cvetličnih gredicah in zakopavati tja ostanke kosti. Tudi vaši sosedje dosedaj verjetno niso bili navajeni, da na vaši zelenici ležijo deli oglodanih živali … Vendar jim lahko razložite, da je to zato, ker ste spoznali resnico, da Narava ve najbolje. Zdaj pa samo sledite tistemu, kar je določila Narava. Najpomembnejša je varnost Dobra prehrana gre z roko v roki z dobrim zdravjem, čeprav se kdaj lahko pripeti tudi kakšna nesreča. Psi lahko v svojem navdušenju nad surovimi zalogaji prehitro šavsnejo in ugriznejo roko, ki jih hrani. Nekateri mesojedci lahko svojo naravno hrano tudi skrbno 'čuvajo'. Zato moramo poskrbeti za ustrezno previdnost. Prav tako živali med hranjenjem ne smemo dražiti. Majhni otroci morda niso tako spretni v razbiranju pasjih opozorilnih signalov. Ne smemo jim dovoliti, da bi pse med hranjenjem motili. Ni pomembno, kako velik ali majhen je vaš pes, njegov ugriz vas lahko v vsakem primeru poškoduje. Moji lastni psi vedo, da mi ne smejo groziti, in sprejemajo, da mi morajo prepustiti svojo hrano, če jim tako ukažem. Pse že od mladega navajajte na to, pa ne boste pozneje imeli s tem nikakršnih težav. Naučite jih, da pravilno sprejemajo in tudi prepuščajo svojo hrano. Če pa ste skrbnik odraslega, dominantnega ali agresivnega psa, morate biti še toliko previdnejši. Pomagajo vam lahko tudi profesionalni pasji trenerji. Če imate več živali, je to, ali jih boste hranili skupaj ali ne, odvisno od vaše odločitve in od temperamenta vaših psov. Če niste prepri- čani, kaj je najbolje, jih raje hranite ločeno. Mačke lahko dobijo hrano na mizi, psi pa lahko n.pr. sočasno jedo na tleh pod mizo.

30

Viri za nabavo hrane Je omaro odprla stara Hubbardova mati, da bi ubogemu psu dala kost; A je ugotovila, da ni česa dati, kosti so izginile kakor njena mladost. Stari gospe Hubbard smo lahko hvaležni. Učenje na napakah, še zlasti če so te napake tuje, je najlažja vrsta učenja, kar jih je. Če bomo skrbno načrtovali, ne bosta naš hladilnik in zamrzovalna skrinja nikoli ostala prazna. Zdaj morate izvedeti samo še: Kje lahko najdete dobre, zanesljive vire naravne hrane? Mesta, kjer prodajajo človeško hrano Če kupujete meso zase in za svojo družino, imate že dovolj dobro predstavo, kje lahko nabavite surove mesnate kosti za svojega psa. V supermarketu, pri mesarju, v ribarnici in na tržnici; to so najpogostejši viri. Če boste želeli kupiti večje mesnate kosti, prašičje glave in druge, bolj neobičajne kose, se boste morali še dodatno pozanimati. Prepustite svoji iznajdljivosti prosto pot in presenečeni boste, česa vse se boste še domislili. Morda boste pri nekaterih mesarjih odkrili ovčje glave, cele prepelice, zajce in druga manj običajne poslastice. Sprehodite se s prsti po tipkovnici in pobrskajte po spletnih imenikih in informacijah. Skrivnost zanesljive in redne oskrbe so dobri odnosi z vašim dobaviteljem mesa. Če bo vaš mesar vedel, da ste reden kupec celih volovskih repov, bo morda lahko poskrbel, da jih bo imel stalno na zalogi. In če boste pri njem redno kupovali piščančje vratove in hrbte, vam jih bo gotovo rad dal tudi na stran. Dobra zamisel je tudi, da tovrstne informacije izmenjujete z drugimi pasjimi gospodarji, ki hranijo pse s surovo hrano. Takih ljudi bo vse več in več, kar bo povečalo povpraševanje in dodato razvilo ta trg.

31

Zato bodo dobavitelji lahko nabavljali večje količine in se bodo morda celo nekoliko znižale cene. Zakonska določila, ki urejajo preskrbo s surovim mesom, so lahko zelo različna. Prosim preberite še poglavje Viri informacij na strani 94).

Nabava na debelo Če se boste zadeve lotili bolj zagrizeno in boste želeli nabavljati hrano na debelo, boste morali morda kupovati tudi v bolj oddaljenih krajih. Možnosti je kar nekaj. Dober vir surovih mesnatih kosti so klavnice in obrati za pakiranje mesa. Tam dobite tudi drobovino od goveda, prašičev, ovc in divjačine. V nekaterih delih Avstralije prodajajo v obratih za predelavo in pakiranje mesa tudi dele noja, emuja in bizona. Obrati za predelavo perutnine so odličen vir za nabavo piščančjih hrbtov in celih piščancev, perutničk in vratov. Včasih lahko določene dele dobite tudi po znižani ceni.

32

V Severni Ameriki so začeli ustanavljati neformalna združenja kupcev in zamisel se je prijela tudi že ponekod Veliki Britaniji in Evropi. Člani takšnega združenja sporočijo svoje želje po nabavi svojemu prostovoljnemu koordinatorju po elektronski pošti. Koordinator zbere naročila, dobavitelj pa nato naročeno meso in kosti dostavi na dogovorjen kraj, kjer ga člani združenja dvignejo. Takšna združenja poleg običajnih piščančjih hrbtov in trupov ter drugih surovih mesnatih kosti nabavljajo tudi cele zajce, jerebice in prepelice, kozličke in emuje. Blago je večinoma zamrznjeno, nekatere stvari pa so pakirane v suhem ledu, kar omogoča letalsko dostavo tudi v bolj oddaljene kraje. Specializirane prodajalne in trgovine za domače ljubljenčke Obstajajo specializirane prodajalne na debelo ali na drobno, ki prodajajo surovo hrano, namenjeno prav za domače ljubljenčke. Navadno prodajajo surove mesnate kosti raznih vrst, drobovino in cele kadavre. Njihove naslove in kontaktne podatke najdete v telefonskem imenku ali s pomočjo spletnih iskalnikov. Povpraševanje lahko oddate tudi v spletni seznam Carnivore Suppliers. Na spletu obstajajo tudi debatne strani o surovi prehrani - pogledate lahko naprimer na www.rawmeatybones.com.

33

Obstajajo tudi veletrgovci in trgovine za domače ljubljenčke, ki prodajajo zamrznjene miši, podgane in enodnevne piščance, namenjene za prehranjevanje plazilcev in ptic roparic. Čedalje pogosteje pa v takih trgovinah kupujejo tudi lastniki psov, mačk in belih dihurjev. Tovrstni dobavitelji pogosto dobavljajo hrano tudi na dom. Živalski vrtovi in raziskovalni laboratoriji Omenjene ustanove imajo pogosto potrebo po celih živalskih truplih in jih navadno kupujejo na debelo. Izplača se jim telefonirati in povprašati, ali vam lahko zaupajo, kje to hrano nabavljajo. V nekaterih laboratorijih, naprimer v univerzitetnih raziskovalnih centrih in podobno, je mogoče nabaviti podgane, zajce in podobno, kadar jih imajo več, kot jih potrebujejo. Živalski vrtovi gojijo morda kolonije tovrstnih živali za lastne potrebe, saj jih potrebujejo za hranjenje svojih lastnih karnivorov. Po tem se zgledujejo tudi nekateri lastniki psov in gojijo svoje lastne zajce, morske prašičke, kozličke in piščance, s katerimi nato hranijo svoje kosmatince. Iznajdljivost, inovativnost in podjetniški duh Tudi lovci, ribiči in kmetovalci so lahko dober vir za nabavo celih živalskih trupel in surovih mesnatih kosti. V Severni Ameriki se med lovsko sezono mnogi pasji gospodarji založijo s surovimi mesnatimi kostmi jelenov in glavami divjadi po zelo ugodnih cenah. Če živite na podeželju ali se kdaj vozite po podeželskih cestah, ste morda že naleteli na povoženo divjad. V kolikor lokalna zakonodaja to dovoljuje, imejte v prtljažniku s seboj vedno hladilno torbo in plastično ponjavo; tako boste lahko svež divjačinski kadaver, kadar nanj naletite, ustrezno prepeljali domov. Živalski vrtovi odkupujejo tudi poškodovano ali ostarelo živino, ki ni primerna za človeško prehrano. To je ena od možnosti za pasje gospodarje z velikim tropom psov in ogromno prostora v

34

zamrzovalni skrinji. Poznam živalski vrt, ki v časopisu objavlja oglase, da išče ponudnike divjih golobov, veveric in zajcev. Pogoj je, da so bile živali ujete v past ali ustreljene z jekleno kroglo in ne z bolj običajno svinčeno kroglo. Z malce iznajdljivosti ininovativnosti vam bo zagotovo uspelo najti zanesljive vire hrane za vašega psa. Kar se je začelo kot podvig, lahko sčasoma preraste tudi v posel. Če imate podjetniško žilico, se boste morda odločili združiti moči z ljudmi, ki gojijo plenilske živali in nato prodajajo njihove kadavre in surove mesnate kosti. Želim vam obilo uspeha.

35

4

Prehod na novo prehrano,

mletje hrane in vzreja

Prehod na surovo hrano Surova hrana pri pasjih bolnikih dela prave čudeže. Ampak včasih so, preden se organiziramo in začnemo, ter preden premagamo svoje strahove, občutki lahko malce zoprni. Vsi smo že slišali in brali, kako se psi s kostmi lahko zadavijo, kako visok je lahko račun za veterinarja, če pride do perforacije črevesja, ter koliko zahrbtnih bakterij naj bi domnevno prežalo v slehernem grižljajčku surove hrane. Svojemu domačemu ljubljenčku nikakor ne želimo škodova- ti. Seveda tudi ne želimo ravnati nepremišljeno, v nasprotju z uveljavljenimi normami, in se s tem izpostaviti posmehu. Sprostite se, otrite si znoj s čela in si osušite potne dlani. Zamenjava dosedanje hrane s surovo je najpomembnejša stvar, ki jo lahko naredite za svojega psa, če mu želite zagotoviti dobro zdravje, vitalnost in dolgo življenje. K sreči je večina psov še ohranila stik s svojo "volčjo naravo" in se veselo lotijo že prve sočne kosti, ki jim jo ponudite. Nekateri psi pa so postali že odvisni od komercialne hrane in jih je treba malo dlje prepričevati. Recimo, da je vaš pes sorazmerno mlad, nima večjih zdravstvenih težav z zobmi in dlesnimi (glejte Poglavje 7) in je dosedaj dobival industrijsko narejeno ali doma kuhano hrano. Prvo vprašanje je: ali naj spremembe uvajam postopno, ali pa naj hrano zamenjam takoj? Priporočam, da spremembo – v kolikor je to le mogoče – izvedete

36

takoj in brez posebnih priprav. Preprosto nehajte dajati prejšnjo hrano in začnite dajati novo. Sprva se držite ene vrste kosti, dokler ni prehod uspešno zaključen. Dobra začetna izbira za pse vseh velikosti so piščančji hrbti ali celi piščanci. Preprosto vrzite kose hrane na tla in opazujte, kako jih bo vaš pes povohal, obliznil in na koncu pospravil. Morda si boste med prvimi hranjenji želeli ostati v bližini in opazovati. Postavite se malo vstran, da se vaš pes ne bo počutil neprijetno. Po približno enem tednu hranjenja s piščancem ali drugo začetno hrano, in če pes ni imel prebavnih težav, lahko preidete na naslednjo vrsto velikih mesnatih kosti ali celih živalskih trupov. Vsako hrano uvajajte približno en teden, preden preidete na novo. Kaj pa če je vaš pes postal odvisen od nekakovostne umetne pasje hrane, vi pa ste navajeni, da mu vedno ustrežete? Pogosto se zadeve uredijo že s 24-urnim postom. Uprite se skušnjavi, da bi mu v tem času dali brikete ali brozgo v konzervah. Pes naj 24 ur preprosto ne dobi nobene hrane. Naslednjega dne bo lačni in nekoliko negotovi kosmatinec že veliko bolj pripravljen raziskati svojo novo hrano. Če ta strategija odpove, pa se bo treba bolj potruditi.

37

Izbirčni psi Obstajajo ljudje, ki se jim že ob sami pomisli na določeno hrano obrne želodec. Odpor do neke hrane imajo lahko tudi psi. Če psa recimo med obiranjem piščanca piči čebela ali pa če ga med prebavljanjem takega obroka napadejo želodčne težave, lahko izkušnje poveže in posledično dobi odpor do piščanca. Na splošno pa psa od okušanja nove hrane ne odvračajo slabe izkušnje temveč premalo izkušenj. Kadar želimo zamenjati prehrano pri izbirčnem psu, bomo morali biti torej malce bolj iznajdljivi in poskusiti kombinacijo raznih pristopov. Psi lahko podobno kot volkovi presenetljivo dobro prenašajo lakoto. Zato ni nič okrutno, če za svojega glavnega pomočnika izberete lakoto. Če je pes predebel, ga lahko brez neprijetnih posledic stradamo tudi dlje časa – celo več tednov.1 Pa tudi suhi psi dolgo časa zdržijo brez hrane. Navadno pa povsem zaleže, če ga 2 ali 3 dni pustimo brez hrane. Če piščančjih hrbtov ali trupov v eni uri ne poje, vrnimo obrok nazaj v hladilnik do naslednjega dne. Do tretjega dne bo vaš lačni kosmatinec budno spremljal že vsak vaš gib – in tokrat bo rade volje sodeloval. Je vaš pes vajen zvoka vsipanja briketov v njegovo skledo? Rad lovi okusne priboljške ali prinaša žogico? Potem vam bo priskočil na pomoč majhen trik – prevara, ki je tokrat opravičljiva. Zaropotajte z njegovo skledo, vendar namesto briketov vrzite vanjo nekaj koščkov mesa. Če ne gre drugače, narežite malo piščančjega mesa in ga pomešajte s hrano, ki jo pozna od prej; delež mesa v naslednjih dneh povečujte in jih nato nadomeščajte z večjimi kosi piščanca na kosteh. Surove mesnate kosti lahko tudi namažete s nekaj hrane iz konzerve ali z zdrobljenimi briketi. Imate majhnega psa, ki ga hranite s kuhano človeško hrano? Nekateri manjši psi piščanca bolje prenašajo, če je čisto rahlo popečen. Po uvajalnem obdobju naj bodo kosi piščančjih mesnatih kosti popečeni vedno manj, dokler niso že povsem surovi. Ko bo pes spoznal, da je surovo meso okusno, bo z veseljem potrgal meso in zgrizel kosti. Vztrajnost je vedno poplačana. Tudi pri majhnih psih nikar ne odnehajte. Surova hrana je tudi zanje življenjsko pomembna. Kar zadeva čiščenje zob, pa so ga potrebni še bolj kot drugi psi, in ne manj.

38

Ko začne pes uživati v okusu surovih piščancev ali njihovih delov, prehod na druge surove mesnate kosti in drobovino navadno ne predstavlja več nobenih težav. Če pa pri uvedbi določene vrste kosti naletite na odpor, znova poskusite z enim ali dvema dnevoma posta. Želim vam vso srečo. Pri tem pa moram omeniti še, da morda na svetu vendarle obstaja tudi kakšna izjema. Hranjenje s surovo hrano ne sme biti goli avtomatizem in zato nikoli ne izgubimo stika z realnostjo tega, kar nas uči Narava. Zgodi se tudi, da bi kakšen pes raje umrl od lakote, kakor pa jedel nekaj, kar je sicer izvrstna in zdrava naravna hrana. Obstajajo psi, ki so čisto nori na ribe, in psi, ki se rib ne bodo niti dotaknili, pa če si še tako prizadevate. Moji lastni psi z največjim užitkom jedo piščančje hrbte in trupe. Bil pa sem zelo razočaran, ko sem kupil nekaj starejših kokoši nesnic in jih želel "postreči" še tople, s perjem, drobovino in vsem ostalim. Psi so jih sicer pograbili in jih močno stresli, kot da bi se hoteli prepričati, da so res mrtve, nato pa so gladko zavrnili, da bi jih pojedli. Poskusil sem tako, da sem kokoši najprej oskubil. Nato sem jih še razkosal. Poskusil sem vse, česar sem se le mogel domisliti, vendar jih še vedno niso hoteli jesti. Takšni so pač psi. Preostale kokoši so srečno živele do konca svojih dni in zanalašč znesle še obilo jajc. Je kosti potrebno mleti? Mesojedci trgajo in vlečejo svojo hrano, kar jim pomaga pri preprečevanu bolezni zob in dlesni. Če jim odvzamete to funkcijo čiščenja zob, jih boste oropali za eno poglavitnih koristi surove prehrane. Če bi neko odlično zdravilo stalo veliko denarja, si gotovo ne bi želeli, da bi ga dobili v razredčeni, manj učinkoviti obliki. Podobno tudi velja, da ni dobro, če skušamo "razredčiti" zdravilne učinke surove hrane. Ker pa imamo vendarle opravka s kompleksnimi biološkimi sistemi, moramo tu in tam pravila tudi prilagoditi. Mesojedci lahko za

39

kratek čas zdržijo tudi na prehrani brez kosti. Če je vaš pes premlad ali preveč bolan, da bi lahko glodal cele surove mesnate kosti, je rešitev preprosta: hranite ga z narezanim ali zmletim mesom in drobovino. (Vendar ne pozabite: to velja samo za kratek čas.) Mladički, mlajši od treh tednov, še ne potrebujejo trdne hrane, od šestega tedna naprej pa imajo že zobe in so zmožni raztrgati in zmleti večje kose hrane. V času, ko pri mladičih poteka prehod z materinega mleka na trdno hrano, imajo volkulje navado izbljuvati delno prebavljeno hrano iz želodca; z njo nato hranijo svoje mladiče. Pri domačem psu na tak način izbljuvajo hrano le nekatere samice. Če ima psica veliko mleka in je leglo majhno, dodajanje hrane morda ne bo potrebno. Če niste prepričani, da je hrane dovolj za vse, lahko skupaj s kosi piščanca dajete mladičem tudi narezano ali mleto meso. Pri šestih tednih ima večina mladičev že raje hrano, ki jo je potrebno oglodati in raztrgati, zato lahko takrat mleto meso ukinete. Za stare pse in takšne, ki so ostali brez zob, bo morda potrebno pri hranjenju na dolgi rok sestavine mleti. Napisal sem 'morda', kajti celo brezzobi ali skoraj brezzobi psi se navadno uspejo preglodati skozi večje ali manjše dele piščanca. Takšno glodanje močno poživi dlesni, krepi njihove mišice in je zelo koristno tudi za možgane. Le v zadnjih tednih življenja bodo ostareli psi verjetno potrebovali vašo pomoč. Takrat se dobro obnesejo narezano ali zmleto meso ter tudi drobovina. V tem poslednjem življenjskem obdobju, in ker gre zgolj za kratek čas, se pravila, da so v prehrani nujno potrebne kosti, ni potrebno tako strogo držati. In kdaj je potrebno surove mesnate kosti mleti za odrasle pse? V primeru redke bolezni, imenovane megaezofagus, ki živali preprečuje, da bi lahko hrano s požiranjem spravila v želodec. Njena posledica je, da se hrana zbira v požiralniku2. Takšni psi smejo dobivati le drobno zmleto hrano. Obstaja še prav tako redka bolezen, pilorična stenoza, ki lahko prepreči, da bi hrana iz želodca prešla v tenko črevo3. Težavo navadno lahko odpravimo z operacijo, dokler pa ta ni opravljena, je bolje, da za takšnega psa hrano meljemo.

40

Vzreja Tudi tu naj nas vodi Narava. Razmnoževanja se lotimo takrat, ko je na voljo obilica ustrezne hrane. Preprosto, kajne? Tudi v divjini se mesojedci razmnožujejo takrat, ko je v naravi prisotno največje možno število mladičev takih živali, ki štejejo kot njihov plen in ki jih je zaradi neizkušenosti lahko ujeti. Svoje živali za razplod hranite po modelu, ki se bo čimbolj približal temu, kar jim je namenila Narava; takšne živali bodo daleč najbolj plodne, samice bodo mladiče donosile do konca, porod pa bo potekal tako nezapleteno, kot si le lahko predstavljate. Če o vsem skupaj malce razmislimo, postanejo razlogi za to jasni. Zdravi samci imajo zdravo spermo, zdrave samice pa zdrava jajčeca. Zdrava maternica nudi najboljše možno okolje za razvoj razvijajočega se zarodka; krepke maternične in trebušne mišice pa omogočajo najboljše pogoje za porod brez zapletov. Rejci potrjujejo, da je pri živalih, ki dobivajo surovo hrano, potrebnih manj carskih rezov kot pri živalih, ki se hranijo z industrijsko izdelano hrano. Novorojeni mladički (tako pri psih kot pri mačkah), so malce manjši, vendar živahnejši od zaspanih legel mater, ki dobivajo brikete in konzerve. Ti mladiči pri dojenju močno stimulirajo nastanek mleka in krčenje maternice, kar je za mater zelo koristno. Zdrave matere po drugi plati mladiče lepo poližejo in očistijo, s tem pa okrepijo ne le materinsko vez, temveč tudi cirkulacijo, dihanje ter praznjenje urina in blata pri potomcih. Mesojede matere za mladički tudi "počistijo". Zdi se mi zelo zanimivo, da pri leglih, hranjenih s surovo hrano, samica veliko dlje "pospravlja" iztrebke svojih mladičev. Zato v teh leglih ni nobenega smradu in nesnage, značilnih za legla, hranjena z umetno hrano. Mladiči so že pri treh tednih dovolj stari, da lahko začnejo dobivati cele kose surove hrane. Za začetek so primerni piščančji hrbti in celi piščanci, pod pogojem, da se kosti drži še dovolj mesa. Malčki bodo te kose najprej sesali, nato bodo začeli vleči tkivo narazen, pri šestih tednih pa bodo znali že strokovno zgristi mehke piščančje kosti. Zelo primerni za majhne kužke so tudi celi zajci in cele ribe. Dobro

41

je vedeti, da mladiči dobro sprejemajo različne vrste hrane. Zato jim že zgodaj predstavite čimbolj raznovrstne surove mesnate kosti in cele živali, da se bodo seznanili s širokim izborom hrane. Prehranska dopolnila Nosečnicam zdravniki pogosto predpišejo železo in folno kislino. Za breje samice karnivorov posebna dopolnila niso potrebna. Dobivajo naj samo surove mesnate kosti ali cele živali in občasno ostanke vaše hrane. Včasih lahko dodajanje hranil celo škodi. Osirotele mladiče ja tu in tam potrebno ročno hraniti z mlekom. Če imate srečo, vam bo morda uspelo najti nadomestno mater, ki bo sirote sprejela kot svoje lastne mladiče. Sicer pa so pri veterinarjih in v trgovinah za živali na voljo mešanice umetnega mleka. Prosim ne pozabite, da mesojede samice poližejo svoje mladičke, ti pa nato opravijo malo in veliko potrebo na materin jezik. Pomembno je, da po vsakem hranjenju to obnašanje oponašate. Seveda vam pri tem ni treba uporabiti svojega jezika! Priporočam uporabo navlaženega kosma vate ali papirnate brisače. Kot sem že omenil, bo mladičke med tretjim in šestim tednom starosti mogoče potrebno dodatno hraniti z narezano ali mleto hrano. Primerni so drobneje narezano piščančje meso, ribe, zajec ali pusta govedina. Vendar naj mladiči skozi celotno obdobje takšnega dopolnilnega hranjenja dobivajo tudi piščančje hrbte ali cele piščance. Ko se psički navadijo trganja in razkosavanja večjih delov, lahko mleto in narezano meso ukinete. Odraščajoči mladiči potrebujejo veliko kalcija, ki zagotavlja pravilen razvoj in krepitev njihovih kosti. V zmernih količinah jim dajajte drobovino in občasno večje kose surovega mesa, kot so denimo volovske ličnice. Vendar tovrstna hrana ne vsebuje veliko kalcija. Kljub temu pa ni potrebno dodajati kalcija v obliki prehranskih dopolnil oziroma je to lahko celo škodljivo4. Najboljši pristop je, da jih oskrbite z naravnimi viri kalcija: surovimi mesnatimi kostmi in celimi živalskimi trupli.

42

43